Leto 1<M)6
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVIII. — Izdan in razposlan dne 21. julija 1906.
Ysèbina: (Št. 143—150.) 143. Razglas, da so pripuščajo v meroskusno preskušnjo in poveritev areometri (gostostni areometri), ki dopuščajo tudi ovedbo gostosti tekočin nad 900 gostoslnimi stopnjami. — 144. Razglas, da se pripuščajo v meroskusno preskušnjo in poveritev areometri, ki so namenjeni za ovedbo, koliko je kristalo-vane bakrene galice v vodenih raztopinah bakrene galice! — 145. Razglas o pripustitvi takozvanih .Kloster-neuburških tehtnic za mošt“ v meroskusno preskušnjo in poveritev, — 146. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o merbskusni preskušnji in povcritvi žerjavskih tehtnic. — 147. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvl nagibnih tehtnic. — 148. Razglas o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi posod za prevažanje inleka (konev za mleko). — 149. Razglas, s katerim se objavljajo predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi aparata za merjenje ploskev (takozvanega Vossovega mernika za Usnje). — 150. Ukaz o sklepnih enotah na praški borzi zaznamovanih efektov kakor podstavi za odmero davka od prometa z efekti.
143.
Predpisi .
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. julija 1906.1.,
o meroskusni preskušnji in poveritvi areometrov (gostostnih areometrov), ki dopuščajo tudi ovedbo gostosti tekočih nad 900 stopnjami gostosti.
da se pripuščajo v meroskusno preskušnjo in poveritev areometri (gostostni areometri). ki dopuščajo tudi ovedbo gostosti tekočin nad 900 gostostnimi stopnjami.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 123. septembra 1904. 1. (drž. zak. št II 1), se tu d.oli javno naznanjajo po c. kr komisiji za pravilni meroskus izdani, glede pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusni preskušnji in poveritvi areometrov, ki dopuščajo tudi ovedbo gostosti tekočin nad 900 p i-lostnirni stopnjami.
Dotični predpisi zadobč moč šest tednov po dnevu razglasitve.
Fort s. r.
1.	V meroskusno preskušnjo in poveritev se pripuščajo tudi areometri, ki ob toploti 15° G. kažejo gostost zmesi vode in alkohola, odnosno na gostost Čiste vode pri 4° C., v mejah dopuščene meje pogreška, ako gostost zmesi presega 900 stopenj gostosti in ako ima zmes 15° C. temperature.
2.	V meroskusno preskušnjo in poveritev se pripuščajo nadalje tudi areometri, ki napovedujejo po načinih, navedenih v točki 1, gostost zmesi vode in žveplene kisline.
3.	Ti instrumenti dopuščajo ovedeti ne samo gostost zmes1 vode in alkohola, oziroma vode in žveplene kisline, lemveč tudi gostost drugih tekočin, ako se konstanta kapilarnosti dotične tekočine ujema s konstanto kapilarnosti tekočinske zmesi, ustrezajoče instrumentovi napovedi; v vseh ostalih primerih se je ozirati na razliko kapilarnostnih konstant po nap vedih vsakemu preskušenermi areometru prido-du 1 ga „navodila za rabo“.
(Slovonlsoli.)
165
4. Na te instrumente se glede kakovosti, mero-skusne preskušnje in poveritve ter gledé pristojbin, ki jih je treba plačati za meroskusno preskušnjo in poveritev, in gledé dodatnega meroskusa zmislu primerno uporabljajo z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 5. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 110) objavljani predpisi, o meroskusni preskušnji in pove-ritvi areometrov (gostostnih areometrov), ki so namenjeni za ovedbo gostosti tekočin med 650 in 900 gostostnimi stopnjami.
Na Dunaju, 23. dne junija 1906.
G. kr. komisija za pravilni meroskus: Laug s. r.
144.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne IB. julija 1906.1.,
da se pripuščajo v meroskusno preskušnjo in poveritev areometri, ki so namenjeni za ovedbo, koliko je kristalovane bakrene galice v vodenih raztopinah bakrene galice.
Na 'podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 111) se tu doli javno naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusni preskušnji in poveritvi areometrov, ki so namenjeni za ovedbo, koliko kristalovane bakrene galice je v vodenih raztopinah bakrene galice.
Dotični predpisi zadobé moč šest tednov po dnevu razglasitve.
Fort s. r.
•	Predpisi
o meroskusni preskušnji in poveritvi areometrov, ki so namenjeni za ovedbo, koliko je kristalovane bakrene galice v vodenih raztopinah bakrene galice. 1
1.	V meroskusno preskušnjo in poveritev se pripuščajo areometri, ki kažejo, koliko je v vodenih raztopinah bakrene galice ob temperaturi 15° C.
j kristalovane bakrene galice, izraženo v težnih odstotkih. v dovoljenih mejah pogreškov (primerjaj nastopno točko 2).
2.	Na te instrumente se uporabljajo z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 5. julija 1905.1. (drž. zak. št. 1 10), objavljeni predpisi o meroskusni preskušnji in poveritvi areometrov (gostostnih areometrov), izvzemši v točki 4 pravkar omenjenih predpisov obsežena določila, na kojih mesto stopijo naslednja:
.Papirnato lestvico v držaju je razdeliti po desetinskih odstotkih 0‘2 odstotka nad ničlo do 4'2 odstotka pod ničlo.
Srednja dolgost delnega presledka (to je razdalja začetne črte od končne črte na lestvici v milimetrih, deljena s 44) mora iznašati najmanj 4 milimetre.
Oštevilja naj se od odstotka do odstotka z eno številko in odstotne črte morajo biti daljše od pet-desetinskih. te pa zopet daljše od vmesnih desetinskih črt.
Najspodnja delna črta mora biti najmanj za 10 milimetrov nad pritopljiščem držaja.
To lestvico je dalje opremiti s fabrikacijsko številko, z letnim in mesečnim številom nareje instrumenta in v držaju zgoraj pritrditi z vizjim klejem ter namestiti navadno majhno luknjico, spodaj s pečatnim voskom.
Nadalje imej lestvica areometra za bakreno galico, izpreminjujé za gostostne areometre veljajoče določilo ne oznamenila „Gostostne stopnje pri 15° G. —Voda pri 4° G. = 1000. — Čitaj od zgoraj“ temveč oznamenilo „Težni odstotki bakrene galice pri 15° G. — Čitaj od zgoraj.“
Razdalja naj višje delne črte od koka držajevega ne sme znašati manj nego 20 milimetrov.
Odstop v legi posameznih delnih črt .proti idealno neprestani delitvi ne sme iti čez 0 01 odstotka.
Podatki instrumenta ne smejo pri nobeni točki biti za več nego 0-1 odstotka različni od dolžnega podatka.“
Na Dunaju, 23. dne junija 1906.
C. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r.
145.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. julija 1906.1.
o pripustitvi takozvanih „Klosterneuburških tehtnic za mošt“ v meroskusno preskušnjo in poveritev.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. L (drž. zak. št. 111) se v nastopnem obče naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusni preskušnji in poveritvi takozvanih „Klosterneuburških tehtnic za mošt*.
Dotični predpisi zadobé moč šest tednov po dnevu razglasitve.
Fort s. r.
Predpisi
o meroskusni preskušnji in poveritvi takozvanih „Klosterneuburških tehtnic za mošt“.
I.	Določila, kakšne so te tehtnice za mošt.
Takozvane „Klosterneuburške tehtnice za mošt“ se pripuščajo v meroskusno preskušnjo in poveritev, ako ustrezajo nastopnim pogojem:
1.	Iz čistega in povsod enako gostega stekla napravljeni instrument, čigar dolgost ne sme iti čez 250 mm, in čigar držajni premer naj ima najmanj 4 mm, mora biti opremljen z vtopljenim toplomerom, ki je razdeljen v členu 1, zakona z dne 12. januarja 1893. 1. (drž. zak. št. 10) ustanovljeni toplotni lestvici ustrezno in čigar posodica za živo srebro pod areometrovim telesom zadošča za obremenitev areo-metru.
2.	Kok držajev m tisti del njegov, ki se ga drži neposrednje, najmanj 2 mm dolg, morala biti opremljena s prevleko iz rdečega pečatnega voska.
Od spodnjega roba te prevleke mora gorenji rob papirnate lestvice biti najmanj 10 mm narazen.
Spodnji rob papirnate proge sme biti kvečjemu za 10«m višje nego pritopljišče med areometrovim telesom in držajem.
3.	Papirnato lestvico v držaju je razdeliti po celih moštovih stopnjah, pri čemer se 17 moštovih stopenj stavi enako 20 stopnjam saharometrov, pri-puščenih v meroskusno preskušnjo in poveritev po § 37 meroskusnega reda z dne 19. decembra 1872 1. (drž. zak. št. 171).
Lestvica mora, držč se za delitev lestvice veljajočih določil, obsezati presledek 10 do 30 moštovih stopenj.
Srednja dolgost delnega presledka (to je razdalja začetne črte od končne črte na lestvici v milimetrih, deljena z 20) mora znašati najmanj 3 mm.
Oštevilja naj se od 10 do 10 moštovih stopenj z dvema številkama in desetične črte morajo biti daljše od petičnih, te pa zopet daljše od vmesnih stopinjskih črt.
Najspodnja delna črta mora biti najmanj za 10 mm nad pritopljiščem držaja.
To lestvico je dalje opremiti s fabrikacijsko številko, z letnim in mesečnim številom nareje instrumenta in z oznamenilom „Moštove stopnje pri 17-5 G — 17 moštovih stopenj = 20 saharo-metrskim stopnjam. — Čitaj od zgoraj “ in v držaju zgoraj pritrditi z vizjim klejem ter namestiti navadno majhno luknjico, spodaj s pečatnim voskom.
Razdalja najvišje delne črte od koka držajevega ne sme iznašati manj nego 20 mm.
Odstop v legi posameznih delnih črt proti idealno neprestani delitvi ne sme iti čez 0'1 moštove stopnje.
Podatki instrumenta ne smejo pri nobeni točki biti za več nego 0'2 moštove stopnje različni od dolžnega podatka.
4.	V areometrovem telesu vtopljeni toplomer
(prim. točko 1) mora imeti zgoraj in spodaj v areometrovem telesu pritrjeno lestvico na papirju ali kartonu, na kateri je na sprednji strani delitev od 1 ° G. pod ničlo do 30° G. nad ničlo; petične in desetične črte morajo biti primerno podaljšane in desetične tudi še razločno ošteviljene; nadalje je treba normalno temperaturo	G na lestvici
markirati z rdečo črto.
Dalje mora lestvica imeti izrečno oznamenilo „Celsius“.
Razdalja stopinjskih črt 0 in 30 ne sme biti manjša nego 75 mm; delilni pogreški ne smejo iti čez 0-1°.
Zadnja stran lestvice naj obseza ime in bivališče narejalca instrumenta.
Sme pa se tudi ime in bivališče narejalca eventualno povedati na areometrovi lestvici. (Primer, točko 3).
' Živo srebro mora ob dvigajoči se in padajoči toploti tvoriti popolnoma pravilen kok. ne sme se nikakor vleči pošev, ne sme se držati stekla, tudi se ne smejo delati mehurčki.
Ako se brez sunka obrne instrument, se nit živega srebra ne sme ločiti in se ne sme znižati; če se ohladi na 1(1° G. pod ničlo, se mora nit umakniti v reservoar toplomerov.
Podatki toplomera smejo (v prvi*) meroskusni preskušnji) biti za 01° največ previsoki, oziroma za 02° prenizki.
II.	Meroskusna presknšnja in poveritev.
5.	Meroskusno se preskušajo in poverjajo tehtnice za mošt, dokler se ne ukrene drugače, pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus (na Dunaju, II., Praška državna cesta [Prager Reichsstraße] št. 1, poštni dostavni okraj XX/2).
Po meri potrebe pa se morejo tudi c. kr. meroskusni uradi opremiti za poverjanje tehtnic za mošt.
Preden se popreskusijo tehtnice za mošt, morajo vobče mesec dni poprej (počenši od časa, ko so bile prinesene), ležati pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus.
C. kr. komisija za pravilni meroskus pa je pooblaščena, ta čas ležanja okrajšati, ako je instrument dokazno narejen iz takega stekla, pri katerem so s časom nastale premene v prostornini in obliki, kakor kaže izkušnja, le majhne.
6.	Zgorenjim pogojem ustrezajoči instrumenti se kolkujejo na držaju med lego pečatnega voska in lestvico in na areometrovem telesu na vsakem z znamenjem orla
Večjemu kolkovemu znamenju na areometrovem telesu se pridene tekoče število zapisnika.
7.	K vsaki meroskusno preskušeni tehtnici za mošt se izda izvidnica; ta obsega fabrikacijsko številko, uradno številko zapisnika, mesec in leto nareje instrumenta in potrdilo o plačanimeroskusnini.
Zadaj na izvidnici je kratko navodilo za rabo.
Za vsako tehtnico za mošt, ki se zavrne od meroskusa, se izda vračilnica, ki obsega povedbo poistinjenih nedostavkov in potrdilo o plačani pristojbini (vračilna pristojbina) (prim. oddelek III, točko 8).
Primerjaj tudi oddelek IV.
III.	Pristojbine za meroskusno preskušnjo
in poveritev.
8.	Za meroskusno preskušnjo in poveritev tehtnic za mošt je plačati 60 h pristojbine, za meroskusno preskušnjo brez poveritve pa 30 h vračilne pristojbine.
Nazadnje navedeni pristojbinski postavek 30 h se ne uporablja tedaj, če se tehtnice za mošt takoj zavrnejo zaradi predpisom nasprotujoče kakovosti z ozirom na oznamenilo in drugo izvršitev, ne da bi se dalje preskušale gledé njihove pravilnosti.
IV.	Vnovična meroskusna presknšnja, ozi
roma poveritev (dodatni meroskus).
9.	Dobro je, tehtnice za mošt v primernih dobah dati v vnovično meroskusno preskušnjo, oziroma poveritev, ker kaže izkušnja, da lahko nastanejo deformacije plavalnega telesa in tudi masne izgube, ki utegnejo kaziti podatke instrumenta.
Ob taki dodatni preskušnji se instrument poveri tudi tedaj, ako so toplomerovi podatki za 0 2° največ previsoki ali za 0-2° največ prenizki (prim. oddelek I, točko 4, zadnji stavek).	*
Za kako vnovično preskušnjo, oziroma poveritev tehtnice za mošt je treba plačati v prejšnjem oddelku 111 navedene pristojbine.
Ako instrument ob vnovični preskušnji ne ustreza predpisanim pogojem, se uničijo poverilna znamenja, ki so na instrumentu.
Na Dunaju, 23. dne junija 1906. 1.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Lang s. r.
146.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. julija 1906. i.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o meroskusni preskušnji in poveritvi žer-javskih tehtnic.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. lil) se javno naznanjajo nastopni, po c. kr. komisiji zapravilni
meroskus izdani dodatek k predpisom o meroskusni preskušnji in poveritvi žcrjavskih tehtnic.
Določila tega dodatka dobé moč z dnem razglasitve.
Fort s. r.
Dodatek k predpisom
14?.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. julija 1906.1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k predpisom o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibnih tehtnic.
o meroskusni preskušnji in poveritvi žerjavskih tehtnic (Razglas trgovinskega ministrstva z dne
23. avgusta 1897. 1. [drž. zak. št. 211]).
V ,dodatku“ k zgoraj omenjenim predpisom obsežena določila (točka 1 do 5) se razveljavljajo in na njih mesto stopijo naslednja določila:
1.	Meroskusna preskušnja in poveritev žerjavskih tehtnic se mora vršiti, kakor želi stranka, ali v fabriškem prostoru (oziroma v popravljalni«) ali pa na mestu, kjer se tehtnica rabi.
2.	Stranka mora poskrbeti za tehniške uredbe, potrebne za izvršitev uradnega dejanja, nabaviti obremenilno gradivo in skrbeti za potrebne pomožne moči.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 111) se javno naznanja nastopni po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni dodatek k predpisom o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibnih tehtnic.
Določila tega dodatka stopijo v moč z dnem razglasitve.
Fort s. r.
Dodatek k predpisom
3.	Za preskušnjo tehtnice potrebno obremenilno gradivo je lahko ali povsem iz preskušenih (oziroma pravočasno dodatno preskušenih) trgovinskih uteži ali pa deloma iz takih uteži in deloma iz tarovalnega gradiva.
4.	Ako je obremenilno gradivo le deloma iz preskušenih (oziroma pravočasno dodatno preskušenih) trgovinskih uteži, mora ta del obremenilnega gradiva ustrezati vsaj desetemu delu naj večje nosilnosti žerjavske tehtnice, ki se preskusi; v tem primeru je stranka tudi dolžna, da se pretehta za obremenitev tehtnice služeče tarovalno gradivo, pripraviti pomožno tehtnico mostovnico (decimalno, centezi-malno tehtnico ali tehtnico z jabolkom sestave, sposobne za meroskus).
Ta pomožna tehtnica mostovnica mora biti taka, da se more obremenilno gradivo pretehtati z natančnostjo, ki je enaka */i0#0 teže obremenilnega gradiva, to se pravi, dodana utež. enaka */5000 teže na mostu se nahajajočega obremenilnega gradiva mora imeti za posledico stalen preteg, ki pa sme znašati tudi matije nego 1 nun.
5.	Stroške za to, da se pošlje meroskusni organ, plača stranka.
Na Dunaju, 23. dne junija 1906. 1.
C. kr. komisija za pravilni meroskus: Lang; s. r.
o uradni preskušnji in poveritvi nagibnih tehtnic (razglasa trgovinskega ministrstva z dne 2. decembra 1904. 1. [drž. zak. št. 142] in z dne 17. decembra 1905. 1. [drž. zak. št. 200]).
1.	V meroskusno-madno preskušnjo in poveritev se pripuščajo tudi nagibne tehtnice (z obesnimi u‘eži ali brez njih), ki so poleg lestvice opremljene s pripravo za iztehtanje, običajno pri tehtnicah mo-stovnicah, t. j. s skledico za uteži ali z jabolkom ali z obema hkratu.
Nadalje se pripuščajo v n.eroskusno preskušnjo in poveritev nagibne tehtnice z ustrezno vsakočasni obremenitvi samogibno v delovanje stopajočimi obesnimi utežimi.
2.	Ako ima nagibna tehtnica po prejšnji točki 1, odstavek 1, skledico za uteži, sme biti ta skledica na utežnem vzvodu nameščena le v razdalji od vrtilne ostrice, ki ustreza decimalnemu ali centezimalnemu razmerju med utežjo in bremenom.
3.	Ako so nagibne tehtnice urejene z jabolkom ali poieg tega tudi s skledico za uteži, veljajo določila točk 2 do 7 VIII. dodatka k meroskusnemu redu,
1.	oddelek (prim. drž. zak. št. 122 iz leta 1882.).
4.	Gledé nosilnosti nagibnih tehtnic urejenih z jabolkom brez skledice za uteži velja določilo XL1I. dodatka k meroskusnemu redu k § § 29 in 31 (prim. drž. zak. št. 181 izl. 1902., po katerem
mora znašati nosilnost teh tehtnic vsaj 20 kilogramov.
Nagibne tehtnice s skledico za uteži in urejene z jabolkom pa se pripuščajo v meroskusno pre-skušnjo in poveritev le tedaj, če nosilnost teh tehtnic ni manjša nego 200 kilogramov. (Prim. VIII. dodatek k meroskusnemu redu, I. oddelek, oziroma XLII. dodatek k meroskusnemu redu).
Ako je na tehtnici skledica za uteži, je treba največjo obremenitev, za katero je določena tehtnica, v zmislu § 29 d meroskusnega reda poočititi na oči-vidnem mestu.
5.	Dovoljeno je na nagibnih tehtnicah, opremljenih s pripravami za zabeleževanje, vseeno ali z obesnimi utežimi ali brez njih, urejenih z jabolkom ali brez njega, oziroma s skledico za uteži ali brez nje, vseeno tudi, ali začnejo obesne uleži samo-gibno delovati ali jih je z roko deti v delovanje, napraviti uredbe, ki dopuščajo, da se na mostu tehtnice se nahajajoče breme odvalja šele, ko se je zabeležil uspeh tehtanja.
Pravkar omenjene uredbe preskusi meroskusni organ le, kolikor je treba poistiniti, ali morejo te uredbe vplivati na uspeh tehtanja.
6.	Nagibne tehtnice s pripravami, navedenimi v prejšnji točki 5, se smejo meroskusno preskušati in poveriti tudi tedaj, če so te tehtnice urejene za viseče poti.
• 7. Nagibne tehtnice v točki 5 tega dodatka omenjene sestave se smejo nadalje tudi tedaj mero-skusno-uradno preskusiti in poveriti, ako mostovne podloge teh tehtnic sloné v visečih železih (premičnih mostovnih podlogah).
Pri tako izvršenih tehtnicah pa se lahko opusti v točki 18 predpisov o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi nagibnih tehtnic (prim. drž. zak. št. 142 iz 1. 1904.) obseženo določilo, da mora biti namreč na tehtnici nameščena zaporna (razbremenilna, spro-žilna) priprava. 8
8.	Meroskusna preskušnja in poveritev nagibnih tehtnic z uredbami, ki dopuščajo, da se breme odvalja z mosta tehtnice šele, ko se je poprej zabeležil uspeh tehtanja, ter meroskusna preskušnja in poveritev nagibnih tehtnic s samogibno dedovanje začenjajočimi obesnimi utežimi se pridržuje, dokler se drugače ne ukrene, meroskusni m uradom na sedežu meroskusnih nadzorništev. Po tem morajo stranke prositi za meroskusno-uradno poveritev tehtnic te vrste na meroskusnem nadzorništvu tistega upravnega okoliša, v katerem se naj izvrši uradno dejanje.
9.	Za preskušnjo in poveritev vseh prej popisanih vrst nagibnih tehtnic veljajo vobče za preskušnjo in kolkovanje nagibnih tehtnic sploh izdani predpisi (prim. drž. zak. št. 142 iz 1. 1904.), ki so v pripadajočih navodilih (z dodatki vred) dopolnjeni, kolikor je treba.
Za kolkovanje uredbe jabolka so v danem primeru merodajna določila, ki so navedena v VIII. dodatku k meroskusnemu redu, k § 32 (prim. drž. zak. št. 122 iz 1. 1882.) in ki se tičejo kolkovanja tehtnic mostovnic z uredbo jabolka.
10.	Gledé preračuna pristojbin ostane v moči za nagibne tehtnice vobče veljajoče načelo, da se namreč pristojbina preračuni po največji pripustni obremenitvi tehtnice. Pri tem se uporabljajo v III. oddelku predpisov z dne 2. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 142) obseženi pristojbinski postavki.
Na Dunaju, 23. dne junija 1906. 1.
G. kr komisija za pravilni meroskus : Lang s. r.
t 48.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. julija 1906. 1.
o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi posod
za prevažanje mleka (konev za mleko).
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 111) se v nastopnem javno naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi posod za prevažanje mleka (konev za mleko).
Ti predpisi dobé moč z dnem razglasitve.
Hkratu se razveljavljajo vsi gledé meroskusno-uradne preskušnje in poveritve .posod za prevažanje mleka (konev za mleko) doslej obstoječi predpisi (prim. razglase trgovinskega ministrstva z dne 12.	avgusta	1879. 1.	[drž. zak.	št.	107],	z	dne
2. septembra	1885.	1.	[drž. zak.	št.	128],	z	dne
20. decembra 1885. 1. [drž. zak. št. 171], z dne 14.	januarja	1899.	1.	[drž. zak.	št.	13],	z	dne
24.	februarja	1899.	1.	[drž. zak. št.	45],	z	dne
6. avgusta 1902. 1. [drž. zak. št. 180] in z dne 14. maja 1903. 1. [drž. zak. št. 110]).
Fort s. r.
Predpisi
o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi posod za prevažanje mleka (konev za mleko, mlečnikov).
I.	Kakovost posod za prevažanje mleka (konev za mleko).
A.	Obča določila.
1.	Posode za prevažanje mleka (konve za mleko) morajo imeti ali obliko valjarja z ožjim vratom in koničnim vmesnim kosom ali obliko odstriženega stožca, čigar gornji premer ne sme presegati polovične višine posode, ali obliko soda. Narejene so lahko ali iz fino pokositrene pločevine ali iz lesa in morajo imeti prostornini primerno debele stene in dno.
2.	Prostornina posod ne sme znašati manj nego pet in ne več nego petdeset litrov.
B.	Posebna določila za kovinske posode za prevažanje mleka (konve za mleko).
3.	Kovinske posode za prevažanje ndeka so lahko narejene ali iz enega kosa brez zveznih stikov ali iz več kosov; v poslednjem primeru morajo imeti na zveznih stikih in sicer na vsakem zveznem stiku dve, čez stik segajoči kositrovi kapljici.
Posode morajo biti opremljene z železnimi, fino pokositrenimi obroči, eventualno podkrepljene z železnimi, pravtako fino pokositrenimi rebri; pri posodah z manj ntgo deset litri vsebine mora biti nameščeno na dnu vsaj eno, pri večjih posodah vsaj dve križema z visokim robom postavljeni rebri, ki slouita tik na površini dna.
Dovoljeno je gorenji rob namesto z obročem okrepiti z žico, vloženo v zavihnjeni rob.
4.	Prostornina mora biti omejena z znamkami (jezički); te jezičke je namestiti na dveh nasproti si ležečih ali na treh, na obsegu v enakih razdaljah razdeljenih mestih notranje stene posode in jih na-narediti iz močnih, fino pokositrenih pločevinastih pramenov; ti pločevinasti prameni, ki jih je treba na notranji steni posode privariti in razen tega prikovati, morajo biti tikoma nad ščencem vodoravno zapognjeni in sicer v izmeri vsaj 3 mm ; gorenja ploskev zapognjenega konca pločevinastih pramenov je prava meja prostornine.
Zakovana mesta pločevinastih pramenov je na zunanji strani opremiti s kositrovimi kapljami za kolkovanje.
5.	Na steni posode mora biti trdno privaljena kovinska ploča, ki jo je zavarovati s 4 kositrovimi kapljami.
Ta kovinska ploča obsega oznamenilo vsebine posode in sicer z napovedjo števila litrov in decilitrov (v obliki decimalnega ulomka) s pristavkom besede „liter“ ali črke „L“.
Prej omenjene, deloma na podlago (steno posode, obroče), deloma na kovinsko pločo presegajoče 4 kositrove kapljice se morajo trdno držati tako podlage kakor tudi plošče same in biti tako nameščene, da stojita zvezni črti dveh nasproti si ležečih kositrovih kapelj skoro navpično druga na drugi.
C.	Posebna določila za lesene posode za prevažanje mleka (konve za mleko).
6.	Iz lesa narejene posode za prevažanje mleka je opremiti z železnimi obroči in so lahko znotraj obbite s fino pokositreno pločevino.
Izmed železnih obročev morata biti dva (spodnji in gorenjemu robu blizu ležeči) vsak z vsaj dvema enako daleč drug od drugega oddaljenima ščencema ali vijakoma, kojih glavice so opremljene s kositrovimi kapljami za kolkovanje, pritrjena na leseni steni.
7.	Prostornina mora biti omejena z znamkami (jezički) ; te jezičke je namestiti prav tako kakor pri kovinskih posodah za prevažanje mleka na dveh nasproti si ležečih ali na treh, na obsegu v enakih razdaljah razdeljenih mestih notranje stene posode in jih narediti iz močnih, pokositrenih pločevinastih pramenov; ti pločevinasti prameni morajo biti tikoma nad ščencem vodoravno zapognjeni in sicer v izmeri vsaj 3 mm ; gorenja ploskev zapognjenega konca pločevinastih pramenov je prava meja prostornine.
Ti pločevinasti prameni morajo biti na steni posode tako pritrjeni, da se more neizpremenljiva lega pramenov zavarovati s kolkovanjem.
8.	Prostornina posode se oznameni z napovedjo števila litrov in decilitrov (v obliki decimalnega ulomka) s pristavkom besede „Liter“ ali črke „L“ ali na kovinski ploči ali tako, da se vžge na leseno steno.
Ako ima posoda kovinsko pločo, jo je treba na gorenjem železnem obroču, ki ga je zavarovati s kolkovanjem, trdno privariti in opremiti s 4 kositrovimi kapljami.
Pravkar omenjene, deloma na obroč, deloma na kovinsko pločo segajoče 4 kositrove kaplje se morajo trdno držati tako obroča kakor tudi ploČe
same in biti tako nameščene, da stojita zvezni črti dveh nasproti si ležečih kositrovih kapelj skoro navpično druga na drugi.
II.	Meroskusno-uradna preskušuja, meja pogreškov in kolkovauje.
9.	Ako ustrezajo posode za prevažanje mleka pogojem, postavljenim v oddelku I, jih je kolkovati le tedaj, ako razlika na kovinski plošči nameščene napovedi vsebine od vsebine posode, ovedene ob meroskusno-uradtii preskušnji, pri posodah za prevažanje mleka z manj nego 10 litri vsebine ne presega pet stotink litra, pri posodah za prevažanje mleka z 10 litri vsebine in več pa ne ‘/.„o vsebine na več ali manj.
Pri posodah za prevažanje mleka iz lesa je tedaj, če nimajo kovinske ploče, v ostalem pa zadoščajo v oddelku I postavljenim pogojem, mero-skusno-uradno ovedeno vsebino vžgati na les in posodo potem kolkovati.
10.	S kolkovanjem je treba zavarovati:
a)	za omejitev prostornine služeče znamke (jezičke) na kolkovnih kepicah, nameščenih za to ;
b)	pri kovinskih posodah za prevažanje mleka kositrove kaplje zveznih stikov;
c)	pri posodah za prevažanje mleka iz lesa, glave ščencev ali vijakov, s katerimi sta gorenji in dolenji železni obroč pritrjena na leseni steni;
d)	pri posodah za prevažanje mleka, ki imajo kovinsko pločo z oznamenilom vsebine, štiri kositrove kaplje, ki služijo za zavarovanje kovinske ploče; na dveh izmed prej omenjenih štirih kositrovih kapelj je kolkovnemu znamenju pri staviti letno številko.
11.	Ako se vsebina oznameni tako, da se vžge, je treba kolkovno znamenje vžgati na leseni steni ter pristaviti letno številko.
III.	Merosknsne pristojbine. *
12.	Meroskusnih pristojbin je treba plačati:
oj za meroskusno-uradno preskušnjo in kolko-vanje :
za posodo s 5 litri vsebine.........30 h
za vsak liter več (pri tem je ulomek računih za cel liter) doklade ....	2 h
b) za meroskusno-uradno preskušnjo brez kolko-vanja:
polovico spredaj navedenih pristojbin.
13.	V uvodnih opazkah k tarifi meroskusnih pristojbin, točka 2, odstavek 2 (drž. zak. št. 171 iz
1. 1872.) nadalje v ministrstvenih ukazih z dne 8. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 220 in 227) podana določila, po katerih se dovoljuje v nekih primerih oprostitev ali znižba pristojbine, se zmislu primerno uporabljajo tudi za preskušnjo, oziroma poveritev posod za prevažanje mleka.
IV.	Dodatni meroskiis.
Posode za prevažanje mleka je treba obdobno dodatno preskušati pred pretekom vsakih treh let ter, ako izgubé sposobnost za rabo ; za dodatni mero-skus veljajo gledé meje pogreškov določila XIII. dodatka k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (razglas trgovinskega ministrstva z dne
10.	aprila 1889. 1. [drž. zak. št. 62]).
Na Dunaju, 23. dne junija 1906. 1.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Lang s. r.
149.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. julija 1906.1.,
s katerim se objavljajo predpisi o meroskusno-uradni preskušnji in poveritvi aparata za merjenje ploskev (takozvanega Vossovega mernika za usnje).
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 23. septembra 1904. 1. (drž. zak. št. 111) se v nastopnem javno naznanjajo po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, gledé pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o mero-skusno-uradni preskušnji in poveritvi aparata za merjenje ploskev.
Ti predpisi stopijo v moč osem tednov po dnevu razglasitve.
Fort s. r.
Predpisi
o meroskusno-uradtii preskušnji in poveritvi aparata za merjenje ploskev (takozvanega Vossovega mernika za usnje).
I.	Popis aparata za morjenje ploskev in kako deluje.
1. Kakor je razvidno iz podob 1, 2, 3, 4 in 5, sestoji ta aparat, ki je znan tudi z imenom „Vossov
mernik za usnje“, v bistvenem iz dveh delov, in sicer:
A.	iz pravega mernika ploskev (planimeter) in
B.	iz lesene šine (črtalnika), ki je planimetrova podlaga in je primerno urejena, da ga vodi (kadar se meri) (prim. pod. 4 in 5).
A. Planimeter.
2.	Planimeter je sestavljen iz vozne palice z okvirom vred, iz merskega škripca in iz štela.
•
3.	Vozna palica je iz kovinske cevi F primerno debelega prereza in iz podaljšanega kosa Ft, na katerem je pritrjen navpični vozni klinec S, ki se dâ uradno zavarovati in čigar dolnji premer sme znašati k večjemu 2‘5 mm (pod. 1 in 2).
Kovinska cev F je na enem koncu z vijakoma s, in Si, ki se dasta meroskusno-uradno zavarovati, pritrjena na locenj B (prim. pod. 1, 2 in 3).
Prej omenjeni locenj je trdno zvezan s pravokotnim kovinskim okvirom B.
V drugi konec kovinske cevi F je vtaknjen po-daljševalni kos Ft (prim. pod. 1 in 2); ta kos se dâ v cevi premikati; s tem se omogoči, da se vozna palica podaljša ali skrajša in s tem aparat justira.
Vijak k, ki ga stisne (pod. 1, 2 in 3), služi zato, da se pritrdi premični podaljševalni kos.
4.	V tistem brunu kovinskega okvira B, ki pride v podaljšek vozne palice, je pritrjen iz kaljenega jekla narejen navpičen valjar Z (pod. 1, 2 in 3), ki je spodaj kroglast. Ta jekleni valjar je vrtilna os (sklep) vozne palice.
5.	Na jeklenem valjarju Z je pod kovinskim okvirom nameščeno rahlo obešeno drkalno bruno g (pod. 1, 2 in 3).
Drkalno bruno služi na eni strani za to, da se zavaruje voditev vrtilne osi vozne palice v žlebu lesene šine L (prim. pod. 1, 2 in 3), na drugi strani pa brani to drkalno bruno, da se, kadar se vozi po velikih ploščah, pripustni kot, ki ga tvori vozna palica z žlebom lesene šine (vodilna črta), ne prekorači, ker na okviru B nameščen pločevinski pramen p (pod 1, 2 in 3) poprej udari na drkalno bruno g.
6.	V podobah 1, 2 in 3 kaže M (iz trdega jekla narejeni) merski škripec.
Vodoravna os « (pod. 1 in 2) merskega škripca M je nameščena med dvema vzporednima
brunoma kovinskega okvira B, vzporedno k dolžinski osi vozne palice; ta os mora biti lahko premična in teče s svojima končnima ostema v zrnih vijakov v in v, (prim. pod. 1 in 2), ki se morata dati meroskusno-uradno zavarovati.
7. Štelo je iz škripca (bobna) T in ploče (pod. 1, 2 in 3), ki imata delitev.
Škripec (boben) T je nameščen na osi a merskega škripca M. Njegov obseg nosi od desetinke do desetinke dm2 tekočo, do 10 dm2 segajočo delitev.
Eni desetinki kvadratnega decimetra ustrezajoči delitveni presledek mora biti vsaj 1 mm dolg.
Celim kvadratnim decimetrom ustrezajoče delne črte morajo biti zadosti dolge in ošteviljene z 0, 1, 2 itd. do 9.
Številkam je pristaviti oznamenilo „ dni2 “.
Polovičnim kvadratnim decimetrom ustrezajoče delne črte, naj bodo nekoliko krajše, nego delne črte ki tvorijo celi kvadratni decimeter; črte polovičnih kvadratnih decimetrov pa morajo biti zopet daljše nego tiste delne črte, ki ustrezajo desetinkam kvadratnih decimetrov.
Na delitvi tega škripca (bobna) se čita s pomočjo indeksove črte i (pod 1 in 2), ki je nameščena na locnju b, privitem na okviru B (pod. 1, 2 in 3).
Da se škripec (boben) T priročneje vstavi na črto delitve z ničlo, kar je izvršiti tako, da se škripec (boben) z roko primerno zavrti, služi na okviru B nameščeni vzmetni klinec t in na merskem škripcu M nameščeni udarni klinec t, (pod. 1, 2 in 3).
Vrtenje merskega škripca M, ki se vrši v času merjenja, prenese vijak brez konca nameščen na njegovi vodoravni osi a, z zobatim kolesom r, ki je na navpični osi c (pod. 2 in 3), na to os, oziroma na vodoravno ploščo T,, postavljeno na njej (pod. 1, 2 in 3).
Plošča Tt ima od 10 do 10 dm2 tekočo delitev, koje posamezni presledki morajo biti vsaj 5 mm dolgi.
Črte te delitve je razločno ošteviliti z 0, 10, 20, 30 itd. in mora biti na plošči nameščeno ozna-menilo „kvadratni centimeter“.
Na delitvi te plošče se čita s pomočjo kazalca z, ki je primerno nameščen na kovinskem okviru B (pod. 1, 2 in 3). Plošča T, se vstavi na ničlo kakor pri škripcu (bobnu) T tudi z roko.
(Slovcnlsch.)
166
Na plošči T, mora biti razen omenjenega predpisanega oznamenila nameščena tudi fabrikacijska številka.
8.	Isto fabrikacijsko številko je namestiti tudi na okviru It, na kovinski cevi F vozne palice in končno tudi na primernem mestu lesene šine, pripadajoče k aparatu za merjenje ploskev (prim. odstavek B) tako,'v tla se s tem ne ovira pravilno delovanje merskega škripca.
B. Lesena ši-na.
9.	Iz kolikor moči suhega lesa narejena šina (črtalnik) L mora biti vsaj 3‘/»krat tako dolga kakor vozna palica in primerno debela.
Lesena šina je v sredi deljena in sta oba dela s šarnirami U zvezana (pod. 1, 2 in 3).
Za eventualno pritrditev enega dela lesene šine na merski poti (merski mizi) sta na tem delu šine nameščeni dve leseni čeljusti.
Gorenja ploskev lesene šine, po kateri drči ali se vrti merski škripec M z voznim klincem, kadar se vozi po ploskvi, ki jo je izmeriti, mora biti kolikor moči ravno ostružena.
V leseni šini po vsej njeni dolžini vdolben1 žleb n (pod. 1, 2 in 3), ki je vodilo (vodilna črta) za vrtilno os (sklep) vozne palice, mora biti kolikor moči raven, gladek in tako globok in širok, da se dâ v njem voditi vrtilna os vozne palice (sklepa) brez posebno očitnega drganja.
II.	Meroskušallšče, preskušnja iu kolko-vanje.
10.	Aparati za merjenje ploskev se meroskusno-uradno preskušajo in poverjajo, dokler se drugače ne ukrene, pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus (Dunaj, II., Praška državna cesta 1, poštni dostavni okraj XX/2) in dotične aparate je treba predlagati v justiranem stanju.
11.	Razen pogojev, postavljenih v oddelku I, mora aparat ob popreskušnji ustrezati še naslednjim zahtevam:
a)	Razlika napovedi aparata za merjenje ploskev od dolžnih napovedi, sme ob merjenju raznovrstno omejenih ploskev v izmeri 10tfmado
• izmerjenja ploskev, kojih velikost ustreza največji napovedi cifrenic, znašati k večjemu 2% na več ali manj.
b)	Ta meja pogreškov se ne sme preseči v nobenem primeru, bodisi da leži lesena šina —- in s tem vodilna črta ob merjenju znotraj ali zunaj ploskve, ki jo je izmeriti.
12.	Ako bi se ob meroskusno-uradni pre-skušnji pokazalo, da po stranki izvršeno justiranje aparata za merjenje ploskev ne ustreza popolnoma v prejšnji točki pod a navedenim pogojem, se uradno izvrši natančno justiranje aparata, ako to dopušča v oddelku I v točki 3 omenjena uredba za justiranje.
13.	Po preskušnji aparala za merjenje ploskev, izvršeni brez zadržka, se zavaruje lega podaljšalnega kosa Ft vozne palice s tem, da se na primernem mestu meroskusno-uradno nadene kositrova ali svinčena kaplja. Prav tako se zavaruje s tem, da se na primernih mestih nadenejo kositrove ali svinčene kaplje, lega voznega klinca S in vijakov s, in s» (prim. točko 3 predpisov), jeklenega valjarja Z, ki je os (sklep) vozne palice (prim. točko 4 predpisov) in končno lega vijakov v in i\ (prim. točko 6 predpisov) in na vseh teh kositrovih ali svinčenih kapljah se namesti meroskusni kolek.
Razen tega se udari meroskusni kolek na cifri-nici Tt in na leseni šini L (ako moči, v bližini fabri-kacijske številke) in končno se udari ali vjedka na vozni palici.
Temu meroskusnemu kolku se pristavi tekoča številka zapisnika.
14.	K vsakemu meroskusno-uradno poverjenemu aparatu za merjenje ploskev se izda izvidnica; v izvidnici je fabrikacijska številka, številka zapisnika meroskusnega urada, uporabne meje aparata in potrdilo o plačani meroskusni pristojbini.
Izvidnici se pridene nakaznica za rabo aparata za merjenje ploskev.
Za vsak aparat za merjenje ploskev, ki se je iz kateregakoli vzroka zavrnil od meroskusno-uradno preskušnje, oziroma poveritve, se izda povratnica, v kateri so povedani najdeni nedostatki in je tudi potrjena plačana meroskusna pristojbina (prim. oddelek III).
15.	Ako je stranka izgubila k aparatu za merjenje ploskev spadajočo izvidnico ali ako je postal neraben, se lahko prosi za izdajo njenega duplikata pri c. kr. komisiji za pravilni meroskus.
Za vsak posamezni duplikat po(rebno kolkovno znamko v vrednostnem znesku 2 K je treba priložiti kolku zavezani prošnji in v vlogi je treba povedati uradno zapisnikovo številko, pod katero je bil aparat za merjenje ploskev poverjen, fabrikacijsko številko instrumenta ter ime in bivališče prosilca.
Za izdajo duplikata je treba plačati, ako ni izvirne izvidnice, znesek 60 h, ako je pa predložena, znesek 20 h.
III.	Meroskusne pristojbine.
16.	Za aparat za merjenje ploskev, ki se zavrne od meroskusno-uradnega ravnanja zaradi lahko vidnih sestavnih nedostatkov, je treba plačati za kos 1 K povratne pristojbine.
17.	Za meroskusno-uradno preskušnjo in po-veritev aparata za merjenje ploskev je treba plačati pristojbin znesek 8 K, za meroskusno-uradno preskušnjo brez kolkovanja znesek 6 K.
IV.	Vnovična meroskusno-nradna pre-skušnja, oziroma poveritev (dodatni ine-roskns).
18.	Dobro je, da se aparati za merjenje ploskev v primernih dobah vnovič preskusijo, oziroma pove-
rijo. Ob taki dodatni preskušnji se aparat le teda) znova poveri, ako pravilnost njegovih napovedi ustreza določilom oddelka II, točka 11.
Ako bi aparat za merjenje ploskev ob vnovični preskušnji ne ustrezal tem pogojem, se uničijo poverilna znamenja, ki so na njem.
Za vnovično preskušnjo, oziroma poveritev aparata za merjenje ploskev je treba plačati polne v oddelku III navedene pristojbine.
Na Dunaju, 23. dne junija 1906. 1.
C.	kr. komisija za pravilni meroskus: Lang s. r.
r-v'"”".1".'.'.-:™”'”:
I::::::::::-
i:	-a
(Slovenisch.)
167
150.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 14. julija 1906.1.
o sklepnih enotah na praški borzi zaznamovanih efektov kakor podstavi za odmero davka od prometa z efekti.
Z ukazom z dne 19. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 37) razglašena priloga B o kupčijskih pogojih na praški borzi o enovitem sklepu na praški
borzi, ne pa tudi na dunajski borzi zaznamovanih efektov, se popolnjuje s tem, da se vzprejmejo nastopni efekti, ki so se odtlej pripustili v zaznamovanje na praški borzi, in sicer:
1.	Delnice delniške družbe grajska pivovarna v Kolinu (Akciovâ společnost zâmeckÿ pivovar v Kolinë),
2.	delnice prve praške zastavarne (Prvni pražska zastavama).
Enovit sklep v vsaki teh dveh vrst delnic znaša 5 kosov.
Korytowski s. r.