. v:
V eefertiU <£0. lisjojiail.i.

II > » n »J s I t* r <1 n 4» h i si r i j <»•
..Vidil sim n a ii«* b u /eno Vso » i solneu ibsvi tljcno. luna |mmI nogam ii plava. Svet ml dvanajst zvezd se glava." Ktlo jc tista slavna /ena f
O žena leta je .Marija,
Marija, nebeška gos; a -Ki v soliicu je nje domov ija. In luno v podnožje ima.
To solnce. ki jo obsviiljujc.
Sam Hozji in njeni jc Sin: In Uma, nad ktero preeujc.
.le Cerkev . k nas pelje i/, tmin.
Vence dvanajst zve/.d na glavi, Kai pomeni, kaj nam pravi' Ka; pomeni zvezdi vsaka. Ki sc v venec njeni vlaka? Kaj to hoče nas uriti'
!'eh zvezd dvanajstero, ki njeni
Obraz j: obsija lepo. Vse toliko čednost poučni. Ki * en čaj o njeno glavo
Ponižnost je perva nje rednost.
I ziok nje visoke rasli. 1'onižnosi t ud nam se le vrednost Resni« no pri Bogu dobi.
ii/.alj-ba in čednost nje druga Ic čistost, popolnama vsa
ll<- Itog nam z nadlogami žuga, Je kriva nečistost sveta
II a z u o« n o s t, k je v » dno io ime!a.
.Ic troti« nje zvezde pomen: \eumnos» med naoii pa drla. H«* mnogokrat greli jr storirii.
Ceteria pa rednost Marije
Jc p a m c t ii os t. pra»a modrost. Ki Hog jo visokim prikrije.
Ile v«.d jih na;ub iu norost.
Pokor s na ic zve/diea pr;a.
K se v vencu nje eednost svetli; Do ! j u I* ga H«»ga i?i Oreta Pokorne * se bi; nas uči.
I. ube z en v nje *creu ognjena
Do bli/njiga in di M >ga Ta čednost, ki šrs'a je njena. Naj serea uid iia-r navda.
II v a I e /. u o 11 je sedma v nje kroni.
Prijetna llogu in liudem: 1'rikupuio po svoji patru n i
Se z njo t ud m: Ho/jim očem.
Nje osma pa čednost je ubo*tvo,
K terpela ga tu je voljno: Tak /. voljo prestano siro<tvo Peljalo rud nas bo v nebo.
Deveta pa je p o i e r p I j i v o s t V težavah, ob smerti Sinu:
.\ai vdahne tu<! rao- pr -.r. '•.«.• Popolno vda'i I*.»^»i
ll»>fta pa eedii.»-' Marte.
K jo /a!j«ii .i •• Im o 111 i v • * n K: v ser« h rud' »r - n-i kL:t Dc enkrat url.«« t.am odp.r
Htia sta pa s;an o v i t i o -1;
>rr« n-* tud p.'! kr /eni stoji. I rt \ verno nas \a;> !• ;c.>M'M»»t , K jo lltig eluu -vi'»im, tleli
Dvanajsta pa zvezda nam ka/e
I - m i I«e rt j u p dno seree : Marija se matci »ii»i
Ki z greva no k nji p ribe/, v
To ic cednos* dvanajstero. Ki v Alani so ie t. mero: To so Iliri liadrlovt-oke. Zvezde ti-tr; «pi'.-nebeške. Ki obstel jo njeno glavo
\* Iliri vi ic VI t Vsi bodimo. Zvezde le zve-io svd.mo. lila* Mariin po«.lu«ajmo, In po zgledih se ra\najino. K nam je \"iin j h zapustila
Iu ko duša i/ lelcsa Vzdigne kviško se v nebesa. Pa prtd Jagn e'am veseli Večno slavo bomo peli Tanikej Bogu in Marii
Nveli Jltthor.
Ko je bilo naznanjeno društvo sv. Mahorja za izda,anjc dobrih slovenskih bukev, se je spodobilo •udi življenje sv. Mahorja . varha lega društva . popisati. Ker je nas pa v tem zunanji li-t ..lllas jediiotv kat.u prehud. naj na«lcdova 'ukaj življenje sv Mahorja po njegovim popisu.
S\eri Hermagora ali Mah»r te b;l za sv Markam
evMigelisiam pervi škof v mestu Ogleju ali ,\kv eji. S sv. Fortunatam uaddiakouam n spričevaveam ali toar-ternikam vred se časti za varila Oglejske >kofi>t. Spomin ti h dveh spričevavcov sv. vere se obhaja I'Z tnal serpana. Po starim zročilu je bil s\ Marka, '»angeli-; (■•••»podov in učenik sv. Petra, dclj rasa v Ogleji. k«er »o Kri-tu-ov nauk ornanova! ii k«.i-.'.val ••-•»• k>
so verovali. Zmed vernih je bil zlasti oglejski mestni-can po imenu llermagora ali Mahor sosebno pridin uče-nic sv. Marka. V Kristusovi veri je bil tako terdno zučei). de. ko je bilo sv. Marku iz Ogleja iti, so njega priprav niga spoznali, ga škofa tega mesta zvoliti iu posvetiti. Sel je tedaj s sv. Markam v Rim, in je bil ondi od sv. Petra ko pervi oglejski škof poterjen. Xa to se je v Oglej veruil. je službo vikšiga pastirstva bogoljubno opravljal, za diakone in mašnike vredne može posvečeval, in je nektere zmed njih tje do krajev sedanjiga Tersta pošiljal sv. evangeli oznanovat. Vera v Kristusa je bolj iu bolj moč dobivala, število vernih je vedno rastlo.
Ta cas. ob vladanji cesarja \erona, pa jc bil v Oglei poslati nekaki Seva.it za poglavarja. O njegovim prih >du so se mnoge slovesnosti k sprejetju pripravljale, in on je bil ukazal mališkim poparn. iiialikaiu obilne darove darovati. O ti priliki so popi sv. llerinagora tožili. de celo mesto od češenja njih bogov odvracuje. in de ih naiel uje k nauku Jezusa iz Xazarcta. kteri je bil pu judih v jud ivski deželi križan, in za kteri nauk je enako kazin tud. Peter v Iimu preterpel. Seviist je rekel llerinagora poklicati, iu mu je ukazal, de naj kadila dene na živo oglje malikam v dar. Skof pa se je zaznauiujal s sv. križem iu ni hotel tega storili, ter je očitno pričal vero v Jezusa Kristusa, svojiga Gospoda iu Hoga. Sevast razkačen ga je dal odpeljati,in terpizih. na klado je bil perpet in z železnimi grebeni tergan. \a to je uka/.al. mu zelezne razbeljene plehe na telo pritiskati in ga /. gorečimi baklami pod pazhama vzšgat . V tem silnim terpljenji je mož božji na glas llogu hvalo pel. Okoli stoječi, vidili njegovo veliko stanovitnost, s, očitni spoznali, de je velik keršanski Bor Sevast boje« i se liudskiga hrupa, ga ukaze sueli in v ječ.• odpeljati. Sv. Mahor poklekne v ječi iu muli. Stražnik 1'onciau. kn «ra vidi moliti in kakor z nebeškimi žarki obs.janiga. poklekne pred-nj iu ga prosi, de naj se Usmili ter ^a k poznanju tega pripelje, kter*ga sam t a-t;. Sveti škol vidivsi njegovo vero. mu je o iijcil p ..-t ,sKn/, tii uni in ga je v veri ueil. Tretji dan je bil Pot.cian keršen. Po sv. kerstu pa je P »n-cian sko/. mesto trkel in povsod pred Ijudsivam čast daial Kristu-u ijt veri v njega. Mahkovavski popi »o bili s tem še huj-i i azdrazeni. in so tisali v Sevasta. de naj da llerinagora zmed živih odpraviti. Poglavar sklene, de cez tri dni mora llerinagora ob glavo djan b ti. Ta i as pa so krisjanje in nejeverniki natihama k sv. Ilerinagoru lio.l.ii v ječo. Tudi nekdo zmed vik--ih mcstjanov po imenu Gregori je pribežal k vtamni-ceiiniiu spričevavcu Kristusovimu. de naj bi njegoviga dvauai-tlitniga r-ina ozdravil, kteri je ze tri leta v mnogim hudim terpljenju sključen bil. llermagora vidi njegovo vero poklekne in moli in per ti priči je bil mladenk vsj.rU terpljenja rešen. Xa to pokiekuc Gre-gori s svo|im sinam pred svetnika iu prosi od n ega keršen biti. I u li .meiiitna vdova Aleksandra, ki jc bila oslepela, »lisavši <>d njega. jc po noči persla z velikim zaupanjem v ječo, se je pred njega vergla ter prosila, de bi jo ozdravil. Sveti škof pomoli, ji blagoslovi oči s sv. križem, ona pa je spregledala iu se naravnost kerstiti dala. To je prišlo tudi do uses Sevastovih On pa se je bal ljudskiga hi uma in je ob c n i m ludi hotel ohraniti zapovedi dane za prcganianje kristjanov. torej je poslal v n-ci rabeljne v ječo. kteri so sv llermagora in ž njim tudi njegoviga naddiakona Fortunata ob glavo djali — 12. mal. serpana. Xjuni trupli in kri je jetničar Ponciau skerbno zbral in varoval. Ko sta to zvedila Gregori in Aleksandra, sta prišla skrivaj po noci. zavijeta trupli svetih spriccvav-cov v čisto platno, nji z drazimi mazili napuliiita. od-
neseta in za mestain na polji imenovane Aleksandre častno pokopljeta. Vsi prebivavei pa so na grob svetnikov hodili, na njem molili, in so bili na prošnjo teh svetih spričevavcov tudi ntnozih bolezin rešeni ter so zdravje zadobivali v imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa.
Xekaj od zamaknjenih.
Kraljev prerok David je kdaj izrekel besedo „Bog je čudin v svojih svetnikih.u In res vsaki časi kažejo posebne čudeže, ktere je Bog nad svojimi svetniki na dan dajal. V stari zavezi so bile posebne prikazni, navdihnjenja, prerokovanja, ozdravljanja, oživljanja mertvih pri prerokih najti. K takošnim čudnim prigodbam so v novi zavezi prišle še druge, namreč govorjenje jezikov, zamaknjenja, zaznamovanja Gospodovih ran. Sicer se take čudne reči ne razodevajo nad vsakterim svetnikam v njegovim življenji; pri mnogoterih še Ic po smerti posebne znaimija na svetlo stopijo, in njih izvolitev oznanijo; mnogoteri ostanejo samo B >gu znani, nobena čudna prikazin jih ne razglasi, iu še le sodnji dan j.h bo svetu razodel. Vender tudi v po-slednih časih se ne manjka nad pobožnimi dušami takih posebnih znaminj; pripovedovalo se je od takih v Xemčii. v Franci i. v Italii; zlasti )e znana Marija žl. Mori v Tirolih. Tudi v naših krajih se je semtertje od takih govorilo, in se se govori; vender bi bilo vošiti. de bi se od vsih strani s previdnostjo ravnalo.
Posebno velik hrum je zdaj zastran zamaknjene na Gori pri Soderšici. Besede je veliko od nje po deželi. mnogoteri k nji potujejo pobožno radovednost nasitit. ali gotovo resnico izved t; eni vse verjamejo in sc čudijo, »irugi vse le [»osebni bolezni ali slepot ii pripisujejo; tudi slovenski časniki so ze to reč pretreso-vali. razun „D»nice." ktera se v sodbi ni hotla in se tudi zdaj noče prenagliti, posebno ker ve, de take reči razsodni ne gre vselej samo posvetnim, auipak zlasti višjim cerkvenim možem. Nasprot naj se v teh listih drugi podobin zgled tudi iz naših krajev v spomin da. in ravnanje pri njem naznani, ker bi tudi za zgorej imenovani zgled v podučenje utegnilo biti.
Je namreč že nekaj let sem tudi v drugi strani Dolciiskiga, v lari s. Ii . . . pobožna ženska srednje starosti. Jerica po imenu, ktera je popred dolgo na kostni in božjastni bolezni terpela. pri kteri se je pa pred kakimi osincmi leti nar pred zamaknjenje od ene do več ur o petkih m praznikih kazati jelo, je potem ker-vav pot pristopil. m so dvakrat znamnja peterih ran viditi bile. To je tukej povedano, kakor je pisatelj tega iz ust njeniga spovednika in se drugih verjetuih oseb, iii tudi tiste bolne same slišal, brez de bi se s tem lerdna sodba za gotovost m cudnost teh prikazin storiti hotla. Kar pu je tukej bolj s posebnostjo povedati namen. je to: Ko je duhovni voditelj tiste bolne od teh prikazin izvedli, m so tudi ljudje bolj vkupej prihajati začeli, je uka/.al sestri tiste bolne in njeni strežnici, drugih ljudi razun znanih iu bolj domačih ne biizo pu-sali. iti raji ob času kakih posebnih znaminj hišo zapreti. Tudi je bolnici, ko so se znamnja ran pokazale, svet dal Boga prositi, de bi se zopet očem skrile, kakor jc popred želela iu prosila, de bi jih v čast terpljenja tiospodoviga čutila; iu res se od tistiga časa niso več ponovile, ampak znotrej je bolečina ostala, kakor je bolna sama pravila.
1'zroki. iz kterih je tisti duhovni voditelj, kteriga ime se tukej s pomislikam ne imenuje, tako ravnal, so bili ti:
Pervič v takih prikaznih ni prenaglo vsiga verjeti iu za čudno spoznati. Katoliška ccr-
kev. ktera oči in spozna resnico, de božja mogočnost in milost mnogotere čudne reči nad svetniki pokazati zamore, in večkrat tudi pokaže, je vender silno previdna, preden v djanji posebne prikazni nad to ali uno osebo tudi za resnične in čudne spozna. Ona pomni besedo s. Pavla: „Poskusite duhove, ali so iz Boga." Slavni J. Gor res v svojih bukvah od keršanske mistike, to je. od višjiga. skrivnostniga duhovniga življenja od previdnosti v takih rečeh veliko govori, iu tudi mnogotere /.glede za to stran napelje. Namesti več drugih naj se vzame v zgled s. Veronika J u-liani. Ko je njen spovednik čudne prikazni od nje višji duhovni gosposki na znanje dal, je bil iz Rima škof Kastclskiga mesta na Papeževim, kjer je bila v kloštru. odločen vse te reči na tanko preiskati. Skof Kvstahi je sam vse na tanko preiskal in pregledal; pri-vzcl jc tudi zdravnikov, kteri so z vso umetuostjo rane na glavi in na rokah z zdravili zaceliti iskali. Nar bolj pa je škof poskusil duhovne skušnje ponižanja, pokor-šine in terpljcnja. Ker je bila Veronika učenica novink, ji je to službo odvzel, in ji je opominjevanja kakor hudobni grcšnici iu hiuavki dajal; dalje jo je dal v bolnišnico zapreti, in ji je prepovedal z drugimi govoriti ali i i in pisati.
i Dalje -leJi i
Pregrešit ost nesramne in ošabne noše.
Ošabna noša jc posebna skušnjava ženskiga spola, in kjer je preveč lišpa in šopirnosti. je vselej premalo ali pa nič sramožljivosti in čistosti. Tega je že Ter-tulian prepričan, ker piše. de rle samo nesramne ženske se prederzno nesramožljivo lišpajo." Tudi je star pregovor: fem tue cultic nimis. femimc ca-ta* minus; to je. ženske čez mero nališpane. so pod mero sraoiožlji-ve. uesramožljive. Torej se sveto pismo in sveti očetje tol k<» budujejo čez to človeško kuro iu ji nar zaničlj vši imena dajejo. Sv. i iprian imenuje šopirnost strup ci-st«»*ti; mesar-ki nož čednosti (k" čcdso-t umori); Ter-tulian jo imenuje sulico, ki dušo rani. in Ičco nečistosti; sv. Grcgori predhodnico prešestva: sv. Ambrož, netilo pregreh: sv. llicronim. »ginj. na kterim se mladost s<»-zge. Pesnik Petrarka jo imenuje bandero napuha, s kterim satan nabira vojakov za peklensko vojsko.
Torej . kakor sta st že poglavarja s. Peter in Pavi zoper to spako vojskovala, tako jo je sovražila in zatirala sveta cerkev neprenehama od začetka do današnjih dni. V doka/, nam zamore biti med dru/.imi ne-številnimi dokazi tudi razpis (bula) papeža Pija VII. od I. 1801.
Bere se namreč v „Augsb. Postztg." tega leta naslednje: Rim 2 prosenca. Po velikim vikarju Suma-glia je tukaj razpis od papeža Pija sedmiga razglašen, nasledojiga obsega : Pregrešna ošabnost v ženski obleki, ktere niso le samo bogaboječi nasledniki božjiga nauka Jer.u-*a Kristusa sovražili, temuč je tudi olikani zmed nevernikov niso terpeli. je bila v-ak čas po svetih cerkvenih postavah prepovedana, in od več papežev pre-klicana. tako preklicana, dc bi bilo tudi tiste duhovne to izobčenje (pahnjenje iz sv. cerkve) zadelo, ki bi derznili. kako tako o*cbo od vezati, razun na smertni postelji. — Njih Svetost, papež Pij VII.. ki so prepričani. de so se te napake kakor dereča voda po vsih krajinah razširile. in se keršainko oko skorej nikamor ne more ozreti, de bi se mu nc bilo treba pred zapeljivo obleko v tla oberniti. ker po hišah, cestah, dru-
•i l)ic christilicbe >I\stik v J. ir.rrc««. t Bde Rrgei^bnrg.
Man z, lSjii —
šinah io celo po cerkvah se ošabno skazujejo; torej per-števajo le-to med nar škodljivši izvir hudiga. ktero keršanstvo in zlasti Rim stiska. Sveti Oče upajo, de bodo njih preljubi otroci poslušali ujih glas. ter jih ne bodo permorali, z Juhovnimi kaznimi strahovati. kar bi jih močno v serce bolelo; upajo, de bo po njih očetovskim opominovanji zanaprej spodobnost v obleki, poštenje v obnašanji, sramežljivost v /adrržanji, ktero mora vsak pravi nasledovavec Kristusov imeti. Po tem prepovedo sv. Oče vso nespodobno in pohujšljivo nošo pod telesno kaznijo 3). Silo huda kazin je bila zlasti za tiste nesramne ženske odločena, ki so iinele mrežaste | «koz-vidne) oblačila ter so s poželjivim lišpain svojo pohujs-Ijivost kazale. Knaki kazni so bili podverženi očetje, možje in gospodarji, kteri bi pustili svojim hčeram. ■/.-•-nam in deklam se tako nositi; ravno tako tudi stia:|i. šegarji ( Modehandler). kteri bi k taki prepovedani pregrehi pripomogli. Vsa ojstrost strahovanja pa je zadela tiste ženske, ki se celo za pričujočiga Boga ne /menijo. iu se v njegovih tempeljnih kakor maliki brez >ra-inožljivosti skazujejo. Tako uališptuiiin se ni smelo ~v r. Telo dati.
Pervo sveto obhajilo.
• Dalje .
..Oe je bilo mogoče, nam duhovnim pastirjem za to veliko srečo jih perpraviti. se imamo za B «gam . Ijabo devico Marijo iu angeli varhi. sosebno \am. njih staršem, ali botram in botram in žlahti zahvaliti. I » p j so bili v š dipoduceni. ali šolski nauk bi se ne bil nuh serca celo n«č perjel. ako bi ga ne biii vi /. bedelo in zgledi, kolikor s'e zamogli. podpirali. /at«ircj mi-liin. se spodobi, de se tudi vi doues njihove sreče, perviga sv. obhajila, veselite. Za to jih očitno na ta lepi praznik sladkiga imena Marije k božji mizi pel amo in p..-snemam') to lepo sveto šego. ki se po mnog li kra'li katoliškiga sveta godi Badi bi jim bili to srečo ze j prej naklonili, pa pripraviti jih se zadosti mogli ni-iii«. ter mislili: Bilje pozneje ko po nevrednim. Iu ko -no se zakasnili, smo jim ta lepi Mariin praznik za bbgo svatovšino odločili, de bi j.h Marii. nj h nebeški mat-ii toliko perserčniši perporočili. iu de se tudi pop in ga odpustka 7.c per pervim sv. obhajilu vdclezijo. Tak«« očitni* in slovesno jih pa zato k sv. obhajilu -prtin.nn«. de bote vi pričujoči njih molitev skerbno podpirali, it. jim obilnost gnade za ta njih naj srecniši dan •>•! Boga in Marije sprosili. ter bote poroki njih obljube in jth bote na njo spomnili, ako bi kteri izmed njih kulj| iu njo pozabiti hotel.**
rKer pa le tisti Gospodovo večerjo vredno obhaja, ki se vs mu grehu za vselej o-Ipovč. iti Jezusu ve« no ljubezin obljubi: se oberuem k vam. ljubeznjivi jagujeti Jezusovi! in vas zarotim. de se nar poslednjimu nagnjenju d«» vxiga. kar je greh. čisto odpoveste, iu g«»-reco željo, kolikor jo zamorete. v svojim sercu obudite. Jezusu vedno zvesto služiti. To ste siccr žc včeraj per sv. spovedi storili, ali sveto obhajilo je tako svet« opravilo, de perprava nikdar prevelika ni. Zato bote tisto lepo keMtiio obljubo dones očitno sami obudili, ki so jo pred kakimi desetimi letini vaši b«*»tri per kerstnim kaincnu — na tem mestu za vas storili. Zatorej vprašam. kar ste bili per sv. kerstu vprašani, vsakiga: Ali se odpoveste....? Vsaki naj reče. ne le v mislih, temuč tudi z glasno besedo: Jaz se odpovem "
rPokleknitc iu kerstno obljubo zameno ponovite" (Muemos. pag. 21.)
\a rimskim -o p.tpez tudi <leir!»ki poglavar. t«»rr » «a 'i
»lezel-k. c po>tave .l.tjejo
..Kdor i c takih misel, takiga naprejvzctja. ima svatuvsko oblatilo. iie sme pred kralja večne časti priti. A k o h takimi mislimi, s tako vero. upanjem in ljubeznijo iz casiiiga življenja stopi, se mu odprejo vrata v veselo večno življenje. — Ljubi otroci, fantiči in deklice ve! vojskujte se serčno zoper svojo lastno slabost, zoper zapeljevanje hudobnima sveta in zoper skušicave liudiga. de t<> svatovsko obla« ilo pocvei ujoče gna''e ohranite, ki se vam je per sv. kerstu podelilo, ktero se vam je po zakramentu sv. pokore zopet čedno opralo. |'er sv. ker-tu ste lepi beli krržovnik v znamnje jrejtli. de ste cisti na duši iu brez vsiga madeža. Oj greha — Iu greha se tedaj \arite: zakaj' grehi so tisti madeži. ki bi vam kerstno oblačilo, ki ie zdaj belo kakor sneg, zoptt ogerdili. lireha se tedaj varite, in kakor Jezus pravi v dana-njim cvangelju: rlsifet:aj poprej b<>ž|iga kra-Ijestv.i in njegove pravice, in vse drugo se vam bo perverglo." Ako bote tako storili, terma v dolini solz ne bole veliko občutili, tam gori pa. kjer Jezus prebiva. bote v drušini prelivaijene device Marije, svoje prci,ube Matere, svojih zvt>tih angelov varhov iu vsili liubih sv etnikov . za Njim ;o» ro/iii.tib gričih v c.-elo spre-baiaii se. in mu v nezmerni sladkosti čast iu hvalo prepevali.*'
..Prej aii pozticj bo prišel Jezus, nebeški ženin. v-ak>ga oil vas ki car. Gorte tistimu . kteri bi, per-/gane luci -v. vere. terdniga upanja in goreče ljubezni ne imel. kadar bi i/, /.;vl,eiija pred sodni -tol Je/.iHov poklican! Hc bi luč teh treh božjih čednost, kako- ~:e jih per kcr.-tni obljubi za meiomoiiii. zmiraj v rokah deržali in s -vojim lepim življenjem ko svetla I »i • - iu dem svetili, de bi v:.sc dobre dela vid-i častili Ocela. ki je v nebesih, -e vam je v ta spomin per sv. ker.-tu goreča sveča v roke podala. Kakor takrat du-b»vcn. tudi jaz doin-s vsakimu od vas gorečo svečo v roke podam. ter rečem ravno i.s:e besede. kakor so vam j ili oni takrsi rekli: rVzcmi gorečo svečo in brez v-rga inadi/.j obraii «vo| sv. kerst. derži zapovedi Lo/.je. »le kadar Gospod pride k zenitvaniu . mu boš zaicgel (-'a • naprs t iti z vs.mi Svetriki >n Lo- zado-bii vrtu-; življenje.u t Ter teh besedah -•» -t* goreče .■»veci med otroke razdelile. 1
kun t »lc«li )
Kay.glcd po kcr*i)ii*kiiti *ict«i.
II o Is t e i n sk o. K er je iireraiisivn. tam je preganjanje kalolicanstva: to se kaze zlasti i.a lloistein-»k m . ktero v sv».ji prevzetnosti in doniišljevani visokost j m.nogo balia s svojo z ibrazo. svobodo in verno ziius!jivosfjo i toicrancio i. zraven tega pa s katoličani kakor z naj uevrednisimi suznii dela. katoliskimu vikšimu pastirju ne pusti deželnih mej prestopiti, de bi svoje školiiske opravila nad vernimi opravil, temue domači otroci morajo iz dežele iti. de v tuji deželi zakrament sv. birme prejmejo. Katolčanam jt* prepovedano očitno slovesno božjo službo imeti, in svoje cerkve s turni ali zvoniki previditi. luteranske cerkve pa se ponašajo s turni, ktere so nekdaj katoličani zidali. Z darovi zunanjih katolišk h dežel - piše dalje dopisnik v ..Volkshalle" - z lastnimi pomočki ohranimo svojo božjo službo in dubovu1. iu ne išemo nobene pomoči iz lastne dežele: vender nas zraven tega. kakor sužne brez vsake pravice, neprenehama silijo, vsako leto velike zneske dajati za luteransko božjo službo in tem-pelne. lutcran-kc šole. prid garje in učenike. in nar zaničljivši tlako delati. kadar se luteran-ke pridigarske hi-c ali liise njih vdov dela/o ali popravhajo. V<e to
se mora kar naravnost zgoditi pod kaznijo poterc ali eksekuciona. •— Ko so bili v to deželo sužuosti in tri-nogstva katoliški Avstrijani peršli in so IS. vel. serp. imeli poljsko mašo, ne more dopisovavec v rVolk*halleu dosti živo popisati, kako v seree ginljivo je bilo za on-danje katoličane, ko so slišali očitno: „Wir vveifeir4 peti. ko so vidili pobožno obnašo vojakov, iijili strah božji pred nar iSvetcjšim po povzdigovanji i. t. d.
Dunaj. Papežev poslanec nadškof Mhacl Viale Prela so na dan vs;h Svetnikov (1. f. m.) dvema znanima sprcobcriijencauia od luteranske h katoliški veri zakrament sv. Hiime podelili. Te dva sta Dr. Friderik Maassen. poprej sindikatni vradnik v Sverinu. in Dr Florenco u rt. pubi;eist. Maassen je star še le -S let in sc tu i zda j na Dunaji cerkvenih zgodeb. cerkv eniga pravdoslovja in patrologio; njegov birmanski boter je bil .-loveči malar J»i/.ef Fiihrih. ki je toliko lepi križev pot v novi cerkvi sv. Janeza Xep. v J.egerzeile na Dunaji fresko izmalal. — Dr. Florcncourtov boter je bil profesor Dr Juri Phiiipp«. Florencnuit nareja toliko dobre sostavke. ki v katoliško-politiskim časniku Volks-halle v Keimi na svitlo hodijo pod nasiovam F. — Pačile .noremu tukaj zelje perkriti. de bi se duhovni gospodje prav p.gosto na ta vse hvale vredni časnik: ,, Deutsche \* o I k s h a 11 e u naročili, ker je v vtrlim katol.škim duhu vredovan in ?ie velja več kakor 3 gold in 1 kr. za mesce, d -iravno zunaj nedelje vsakdan izhaja iti tudi skoiej vse i menit u si cerkvene dogodbe naznani .Naj bi ze jenjali enkrat katoličani. posebno pa katoliški duhovni časnike s svojim denarjem podpirati. kteri so katolicanst v u očitno sovražni.
. It I a h o v e s t " piše: Djauje pratestanšiviga zbora v Nemcih i Gustav - Adolf- Vereiti) na to meri. de l.i se v katoliških deželah postavile protc.-taiiške molitev niče ( tempcniii ) iu Uikaj de bi i-c zakladaie seineiiiša k razširjanju noti zmot l'ako so narejene imditevnicc v Ka-dani pii nas in v Ljubljani na Krajnskim. desiravno jc tu in tam !e cekaj malo protesiinitov.
Slove-ni pisavec Dr. Ilurler je daroval i/.:is svo|iga noviga -j-isa ..Ferd nand II.~ svetiinu Očelu . za kar so sc mu dobroiijiv i Pij IX. s posebnim listam seieno zaliv alili.
— ti3. kimovca zjutraj ob 5. je protestantov v mestu Bratislavo prestopilo h katoliški veri.
I/, (ioriskiga.— 11». tekociga mesca Listopada. to je. XXIII nedeljo po Binkošj h. v ktero pade tudi praznik Var-tva ( Patrociiiiiiin) Marije prečiste Device, bo za celo lioriško uadškolijo imenitna in vesela slovesnost. |»u razpisu nar m-lostljiv šiga knezo-nadški ta od dne «1. kimovca t. I. sc bo prihodno Xcdcljo stoletnica postavljenja (erectioiiis) Goriške nadškolijc obhajala. / tem obhajanjem so po dovoljenju svciiga Očeta l'i|a l\. iu drugim pastirskim listu nar visokejši časti-vredniga gospoda knezo-nadškofa od dne prctekli-ga mesca Oktobra nepopolni (ncpopolnania) odpustiki od štirdeset dni za vse tiste domače verne zdruzeni, kteri kterokoli pastirsko Cerkev ( Fcclesiam curatam) imenovane nadškotije od pervih večernic do sončniga zahoda rečene nedelje obišejo. in v tisti za ohranjenic in povišanje svete Matere katolške Cerkve, ali na misel svetiga Očeta nekoliko Oče našev i. t. d pobožno molijo, zraven tega pa, dc so vsi skesani, in skozi sveta Zakramenta pokore in altarja z Gospodam spravljeni. \a Mostu pri s. Lucii dne II. Listopada 1851. ( zakasnjeno. )
*i Pe-em v l.» dan zhj/ena sle«!i v pribuilnjim li»tu.