'«pjpjpjpnppipir?^^	m
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October •, 1917, on file at the Post Office of CKfeffo, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General	_	-	v,.
. ist aa koriati dola val	
judstva. Dalavci so «	
v ¡¿an i do visfs, kar	
ducirajo.	
This papar ia d «votai	1 t«
tka intarasts of lim w	ark- j
ing data. Workara	ara j
1 •■titled lo all what t hay	
producá. •	
KnUr.d u s*cond-class milt.r, Dec. «. 11>07, at Um post elf Je« al C bičano, ill.. nadar th. Act of Concross «f Marek Srd. 117».
Offlci: 4003 W. 31.St., Clleift, HI. Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
na itavilko ▼ oklapaju. ki M nahaja polog vaiaga
naslova, prilaplja- . uaga spodaj ali mm oTÍlku. Ako im /5591
átavilka ........ X '
tadaj vam • prikopajo ita-▼Uko naiaga lista pota¿o naročnina. Prosimo, ponovita jo takoj.
STE V. (NO.) 568.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. -t-
CHICAGO, ILL., DNE 30. JULIJA (JULY 30th) 1918. LETO (VOL.) XIII.
Wilson proti llnčanfu in drhalni justici.
Proti ei 1 i. na j ža 1 ost ne jši h šeg, ki se je pač podedovala i* prejšnjih časov, ki pa je dobila poseben pomen vpričo mednarodnega položaja, v katerega je prišla Amerika vs»led vojne, se je oglasil najvišji uradnik Zedinjenih rržav, predsednik Wilson. Izdal je ra glaa, v katerem nastopa z odločnostjo proti izgredom drhal i, prilaščajoče si praviee sodnika, obenem pa tudi igrajoče ekseku-torja. Ta nepravična pravičnost se izraža v sramo-tenju, v mučenju žrtev, v valjanju po smoli in perju, v posameznih slučajih pa tudi v ličanju.
Da je sam predsednik sklenil nastopiti proti takim ekscesom, dokazuje, kako resna je postala
stvar.
Predsednikov razglas ima sledečo vsebino:
Tovariši rojaki!
Obračam se do Vas v atvari ,ki se tako vita!- / no dotika narodne časti in sainega značaja in poštenosti naših institucij, da me boste, kakor upam smatrali za opravičenega, če govorim o tem popolnoma jasno.
Mislim na drhaluega duha, ki je zadnje čase prav pogost orna dvigal svojo glavo med nami, ne v kakšnem posameznem kraju, temveč na mnogih in med aabo znatno oddaljenih mestih dežele. Pri-, petilo se je mnogo linčanj, in vsako izmed njih je bilo sunek v srce rednega zakona in človečanske pravičnosti.
Noben človek, ki ljubi Ameriko, noltcn človek, ki mu je res ležeče na njenem dobrem glasu, na njeni časti in značaju, noben človek, ki je resnično lojalen napram njenim institucijam, ne more opravičevati akcij drhali, dokler so sodnije pravičnosti odprte in so vlade držav in naroda pripravljene in sposobne, da izpoljnjujejo svojo dolžnost.
Prav v sedanjem trenutku se bojujemo proti nezakoniti strasti. Nemčija se je postavila izven zakona, ki velja med narodi s tem, da se ni ozirala . na posvečene obveznosti naroda in je iz svojih armad napravila linčarje. Njih zanikrnemu zgledu slede linčarji. Kar se mene tiče, bi rad videl, da bi se vsaka obči na v Ameriki dvignila nad to višino, hrabro iii s trdno odločnostjo, katere se noben mož in nobena ženska ne bo upala omalovažitl
Ponosno se imenujemo bi.aiubovce demokracije. Če umu to v resnici in po duhu, tedaj glejmo, da ne diskreditiraiuo svoje lastne demokracije.
Odkritosrčno pravim, da ni noben A meri kanec, ki se udeležuje akcije drhali ali pa ji daje kakršnokoli podporo, pravi sin te velike demokracije, temveč nje izdajalec in stori a samb to nelojalnostjo napram določbam njenih zakonov in napram pravici več za njeno disk redit i ran je, nego morejo besede njenih državnikov in žrtve njenih junaških sinov storiti, da bi trpeči narodi verjeli, da je res njih odrešeniea.
Kako naj priporočamo narodom, da sprejmejo demokracijo,.če sramotimo svojo lastno, ku-žoči, da nemara vendar ne ščiti slabih?
Vsako drhalsko dejanje prispeva k nemškim lažem o Zedinjenih državah, kolikor ne morejo najnadarnejši lažnivci Nemčije doseči z obrekovanjem. Lahko vsaj pravijo, da se ne morejo v Nemčiji zgoditi take reči razun v dobi revolucije, kadar je zakon odstranjen.
Prosim torej prav resno in slovesno goveruer-je vseh držav, uradnike zakona v vseh občinah, predvsem pa moške in ženuke vsake občine v Zedinjenih državah, vse, ki cenijo Ameriko in žele, da bi njeno ime ostalo brez madeža in očitka, naj sodelujejo, ne le pasivno, ampak dejansko in * pazno, da se napravi kraj temu sramotnemu zlu.
Pozival sem narod, naj vloži vso svtfjo veliko energijo v to vojno, in odzval se je — odzval z mislijo in navdušenostjo za delo, ki je pograbilo svet.
Sedaj pa pozivam vse njegove moške in ženske, naj gledajo na to, da ostanejo njegovi zakoni nekršeni, njegovo dobro ime neomadeževano.
Izrazimo svoje skrajnje zaničevanje za reči, ki napravile to vojno grdo ined vojnami, in pokažimo, da so tisti, ki ljubijo svobodo, pravico
in pravičnost in so pripravljeni žrtvovati zanjo svoje življenje na tujih tleh, tudi pripravljeni pokazati vsemu svetu svojo lojalnost napram svojim domačim rečem, o katerih si žele, da bi se vpeljale povsod kot blagoslov in zaščita narodov, ki niso nikdar poznali načel svobode in upravljanja samega sebe.
Nikdar ne morem nobenega človekk priznati kot b ram bo ves svobode, ue za nas, ne za ves svet, kdor ne ceni in ne spoštuje zakonov naše lastne ljubljene dežele, katere zakone smo delali sami. Tak človek se postavlja na višino sovražnikov dežele, o katerih pravi, da jih sovraži.
Woodrow Wilson.
•
Predsednikov razglas je tako pašen, da mu ni ničesar dodajati in da ne potrebuje nobenega komentarja. Naši čitatelji se bodo spominjali, da je 44 Prolet a rec" ob priliki Praegerjcvega linčanja pisal popolnoma v duhu tega razglasa. 3)o za-ključk ov, do katerih prihaja predsednik Wilson v svoji proklamaeiji, mora priti sploh vsakdo, če hoče, da smo opravičeni voditi boj za demokracijo, za katero se more bojevati le tisti, ki jo ščiti doma.	*
Iz Londona poročajo : 75,000 do 80,000 delavcev in delark v tovarnah za strelivo v Birmingham u in Coventry je zaštrajkalo.
O j, presveta sloga!
Preroki "Krfske deklaracije'* so našli novo geslo, s katerim mislijo poraziti slovenske republikance in jih pogrezniti na dno pekla, kjer je jok in stok in škripanje z zobmi. Ne bi jim niti zamerili, da se bojujejo proti nam, kajti tani, kjer so nasprotja v mislih in ciljih, ne more biti nič druzega, kakor boj. Kar jim zamerimo, je le to, da vodijo boj s pravimi kajzerskimi sredstvi, ■t. nepoštenimi metodami, z lažmi, obrekovanjem in podobnimi lepiuii instrumenti. Pa tudi v tem oziru ni naše zamera vanje preveliko, kajti večine stovemfregar ljudstva ftttH <i tem t»e otresejo. -Demokratični čut med Slovenci v Zedinjenih državah je premočan, da bi se dat s frazami, pa naj bodo gromke kakor trobente sodnega dneva, prevrniti v monarhično klečeplazenje.
Geslo, s katerim poskušajo sedaj svojo srečo, se imenuje sloga. Mi pa smo tisti grešniki — da se nas usmilijo vsi bogovi! — ki rušimo slogo!
Zjokal bi se človek ob tem patosu! Kakšni krasni verzi bi se dali napisati o slogi, ki jači, in neslogi, ki tlači! Toda kolikorkoli ljubimo verze, če so kaj vredni, se ne damo na političnem polju zavajati v poezijo. Klic po slogi doni naivnim poslušalcem lepo; toda v veliki zgodovini ima ta hvaljena sloga relativno majhno vrednost. Napredka človeškega rodu ni vodila sloga, temveč boj duhov.
Gospod doktor Vošnjak je tisti, ki smo ga zadnjega v Chicagi slišali grmeti proti neslogi in "rušenju sloge" itd. Zelo se je mučil, toda nič nas ni ganil. Le toliko bi radi omenili z ozirom na njegovo politiko: Kljub temeljni razlik^ v nazorih smo. odkar je v Ameriki, z njim lepo postopali in če ima kaj pravičnosti v svojem srcu, nam mora to priznati. Ali tudi mi znamo sleči rokavice in jih bomo slekli, če bo še kaj časa ponavljal infamne insinuacije, ki jih je pobral pri takih kapacitetah kakor Trost, Pire, Faletič e coinpagnia bella. Preden bi smel gospod doktor trditi, da pomaga Slov. Rep. Zdr. Avstriji, bi moral imeti kakšne dokaze za to. Tega, česar ni, pa ne najde in ne dokaie nihče, tudi dr. Vošnjak ne, magari če si pripelje prihodnjič še dvakrat toliko asistentov, kot jih je imel topot s sabo v Chicagi. Bojevati se proti Avstriji se Slov. Rep. Zdr. ne bo učilo od drja. Vošnjaka, ker je znalo to davno, preden je prišel v to deželo.
Ampak da govorimo o slogi!
Beseda je lepa. Treba se je le vprašati, kdaj
je sloga mogoča in kdaj ni, kdaj je koristna in kdaj je škodljiva. In predvsem se je treba spomniti, da je 44 sloga" pogost orna le "camouflage," za katero se skriva -— diktatura.
Hloga je mogoča, kjer je enakost interesov, enakost mišljenja, enakost ciljev. Kjer so pa v teh rečeh bistvena nasprotja, tam ni sloga nič druzega kakor hinavščina, ali pa podložnost enega dela.
To je tisto, kar bi tudi advokaijc Krfske deklaracije radi od nas. Oni imajo baš v ¡«'JjMdjfe faeijt "obvezen protestu \	MnsusMisis^ja!
Drug se razlikuje od druzega v fundamentalnih
načelih, ne v malenkostih. Obeh ni mogoče spraviti pod en klobuk. Kako naj gredo organizacije, ki zastopajo ta različna programa, v en kotel?
Gospodje vedo, da to ne gre'. Ampak kadar pravijo 44sloga", pričakujejo od nas, da naj se jim podvržemo. Geslo rabijo torej popolnoma napak. Eno besedo izrekajo, drugo pa mislijo.
Slov. Rep. Združenje ne uganja nobene fnk-cizne politike; njegove organizacije in njegovi člani niso opozicionslc! zaradi opozicije. Ampak S. R. Z. je povedalo, zakaj je "sloga"- nemogoča. 44Krfska deklaracija" jo je razdejala.
Slišali smo že vse advokatske trike, s katerimi so hoteli deklaracijo tako zabeliti, da bi jo tudi demokratje smatrali za užitno. Vpričo dejstva, da je stvar črna na belem, da je podpisana od Pašiča in od Trumbiča, da se je londonski odbor zanjo zavezal, se pa z vsem preobračanjem ne more resnica izprertieniti v neresnico. Krfska deklaracija je monarhična in trt onemogoča republikancem sodelovanje.
Nič nismo budi rta drja. Vošnjaka, če dela propagando za monarhijo. To je njegova pravica, kakor si mi ne damo vzeti pravice, da delamo propagando za republiko. Odločilo bo naposled ljudstvo; mi le mislimo, da bo bolj demokratično od drja. Vošnjaka. In Krfska deklaracija ne bo takrat počenega groša vredna, kajti obveljalo bo Wilsonovo načelo, da odloča vsak narod sam o sebi, ne pa da določata bodočnost Jugoslovanom Pašič in Trumbič.
Če bi Slo le za propagando, bi bilo v gotovem okvirju sodelovanje mogoče. Za to ni treba "sloge", tega pokrivala slabosti in zaostalosti. Med Slovenci, med llrvati, med Srbi so bile doslej različne stranke, so danes, in bodo tudi zanaprej.
Saj je dr. Vošnjak sam lahko videl, kakšna 4 4 sloga'' je v njegovem taboru, ko je v Hoerberjevi dvorani grško-katoliški Relič udrihal po rimsko katoliških duhovnikih in jih imenoval avstrijske špione, medtem ko je na odru sedel rimsko katoliški Sojer in poslušal te komplimente.
Kjer se želi sodelovanje raznih skupin, se ne sme zahtevati sloga. Slov. Rep. Zdr. ne zahteva od nobenega svojega člana, da opusti svoje posebno politično ali verttko prepričanje m delo, ker bi bilo to duševno nasilatvo; kar zahte-
jfcfc IfcMm
prot¡avstrijski, kakor njihov. Če bi se n. pr. po vojni ohranila Srbija in ohranila Črna Gora, kakor se je pogostoma na merodajnih mestih — bas v Washingtonu! — naglašalo, bi bile sanje o "Kraljevini Snfea, Hrvata, Slovenaca" pri kraju. Po programu S. R. Z. bi pa Avstrija vendar izgubila svoje «Jugoslovane in še vedno bi ostala možnost, da se ti tedaj konstituirajo, pa napravijo zvezo z zunanjimi jugoslovanskimi deželami, iz katere hi se nedvomno sčasoma razvila euota<
«1 rušenje vse, prepuščajoč vsem popolno svobodo v vseh rečeh, ki ne ovirajo tega programa. Socialist, liberalec, katoličan, vsak je lahko republikanec; vsak je lahko nasproten Avstriji, vsak lahko ceni združitev Jugoslovanov. In vendar yahko ostane socialist, liberalec, katoličan in kar že je; in tam, kjer ne gre za skupni program, lahko vsak nastopa za svoja načela in se bojuje.
Na tej edino možni podlagi uspeva S. R. Z. in kaže, da bo uspevalo še bolje.
Tako hi bilo sodelovanje s S. N. Z. — ponavljamo: Sodelovanje, ne pa 44sloga" — mogoče, ako ne bi bilo vmes Krfske deklaracije, ki kratkomalo ne pripušča takega sodelovanja. Or. Vošnjak je govoril sofistično, ko je švigal blisk prokletstva proti nam, češ da mi v peklenski trmi nočemo "niti sodelovanja." Ne, častiti gospod doktor! Krfska deklaracija ga ne dovoli. Kajti ta deklaracija izključuje republiko. Kako naj torej republikanec sodeluje z organizacijo, ki mu brani republikot Ali ne bi bjl hudodelski hinavec, če bi sc Vam pridružil in s tem prizna! Vas program, v srcu pa imel drugega?
Krištof* {deklaracija je in ostane zapreka. Monarhisti vedo to prav dobro in zato so neod-kritosrčni, kadar očitajo nam 14separatizem."
Pri vsem tem je v metodi deklarantov nekaj sila težko razumljivega. Dasi dobro poznajo naš program, ki je ugledal beli dan pred Pa-fič—Trumbičevo deklaracijo, dasi vedo, da je za uresničenje tega programa razdelitev Avstrije neizogibna, dasi vedo, da dela S. R. Z., kar je le mogoče, da bi ameriška javnost spoznala pravo Avstrijo, prihajajo vendar ob vsaki priliki s podlim natolcevanjem, da je naše delo Avstriji v prid. Ta insinuaeija ni le podla, ampak tudi neumna, ker je naš program praktično veliko bolj
Tod« m nismo Se tlttdar gospodom nasprotnikom očitali, da delajo za Avstrijo. Kakšen zmi-
sel ima, da »e poslužujejo oni takih laži proti
našim organizacijam in našim članom? Če bi bili manj zalelebani v svojo monarhično fikeijo in bi malo bolj politično mislili, bi morali spoznati, da izkazujejo s tem najslabšo uslugo tisti ideji, za katero pravijo, da se bojujejo v prvi vrsti. S tem, da označujejo večino ameriških Slovencev za proavstrijsko, diskreditirajo idejo ločitve od Avstrije; kajti tam, kjer pripovedujejo take nezmisle, ihorajo napraviti vtisk, da ne izhaja ideja iz naroda.
Priznati, da imamo različne oziroma nasprotne nazore, ni nič slabega. Ves svet bo to razumel. Le tam, kjer ni nobenega razvoja, ni nobenih nasrotij. Divje pleme Živi v najidealnej-ši slogi, ker je krog njegovih misli tako tesan, da ne morejo v njih nastati globokejše razlike. Ampak še tisto, v čemer so misli enake, utajeva-ti z obrekovanjem, je najbrezumnejša politika. Vsak otrok mora razumeti, da je efekt vse drugačen, če povemo po pravici: "Vsi se strinjamo v tem, <ja ne maramo več habsburške avtokrac.; vsi gremo za konstituiranjem jugoslovanskega združenja; o oblikah sožitja in o politični ustavi se pa še prepiramo!" —r- 1/akor pa letati okrog kakor besni derviši, pa kazati na "avstrijske", kjer jih ni.
Če hočejo uganjati tako brezumno politiko, jim seveda ne moremo pomagati. S. R. Z. jim v tem ne bo sledilo. Enkrat je že imelo priliko v Washingtonu govoriti o ob^h organizacijah in jc povedalo, da sta obe protiavstrijski. Ampak kadarkoli na sbo kdo, ko je izvedel negativni del, vprašal, kakšen da je naš pozitivni cilj, bomo jasno in odkrito povedali, da je republika. Če bi se zvijali ali pa tajili, bi bili nepošteni.
Sclteidemann v sreči in nesreči.
Vodja socialistične večine v nemškem rajha-tagu, Filip Scheidemann, se je zadnje dni podal na pot, da poetavi svojo politiko v pravo luč in da bi žel zasluženo priznanje za svojo parlamentarno strategijo.Zakaj ni tega storil prej, je pač njegova skrivnost; dalo bi se pa ugibati, da se mu čas prej ni zdel dovolj zrel. Scheklemann spada namreč med tiste, ki so se že tako privadili odobravanja in ploskanja, da mu postane duša nervozna, če ne vidi vseh znamenj navdušenega priznanja. Zdi se. da si ni bil tega prej dovolj gotov. Ampak sodeč po uspehu si tudi sedaj ni izbral pravega časa in morda bi se mu bilo bolje godilo, če bi bil šel med svoje volilce, dokler ni bilo v Nemčiji Se tako mračno .kakor je ob začetku petega vojnega leta.
Kakor že bodi — Filip Scheidemann se je spomnil, da je Solingen njegov volilni okraj in da je bila v socialistični stranki nekdaj navada, da so se poslanci od časa do čawa prikazali med svo-
jimi volilci, jim podali poročilo o delu in položaju ter sc sploh kaj politično pomenili z njimi. To je hotel Scheidemann sedaj storiti, in kakor poroča londonski 41 Daily Express" iz Amsterdama, je res zadnji četrtek prišel v Solingen.
Dnevni red za njegov shod se je glasil: 44Mir in socializem". Na vsak način zanimiv predmet, o katerem bi se dalo prav veliko povedati. Treba bi bilo Neveda .specializirati, kajti s splošno frazo, da je socializem za mir, ti i danes nič povedano. Pri tej specializaciji bi bila na printer interesanl-na točka: 44Brest-litovski mir in socializem nemške večine". Nič manj zanimivo ne bi bilo, kakšen mir zagovarja Scheidemann za Nemčijo: Ali bi se upiral preosnovanju Nemčije v republiko? In še več takih detaljnih vprašanj bi se našlo, o katerih bi človek rad vedel, kaj bi Scheidemann odgovoril nanja.
Toda zgodilo se je, da ni Scheidemann prišel
do tega, vsaj v svoje mvolilnem okraju ne. Še preden sc je pripeljal, so namreč neodvisni socialisti razdali letake, ki so imeli «ledečo prijazno vsebino:	#
"Scheidemann prihaja. Naposled bomo imeli priliko, da obračunamo z izdajalcem. Delavci, spomnite se na naše sodruge v ječi! Pokažite Seheidemannu, d» niste sužnji.
S svojo navadno nesramnostjo prihaja, da bi Vas zaslepil. Toda to se mn ne sme posrečiti. Pravočasno morate zanesti dvorano in mu zabraniti, da bi izpregovoril le eno lte.sedo. Bila bi sramota, če bi bilo Seheidemannu dovoljeno, da govori le še enkrat delavcem v Solingenu".
T« program se je, kakor pravi poroSilo, točno izvršil. Ko se je Scheidemann prikazal na odru, so ga pozdravili klici «hI vsepovsod: "Poberi se, iz-
dajalski komedijant!" Tako pordča baje njegovo lastno glasilo, "Vonvaerts" v Berlinu.
Kadarkoli je poizkusil govoriti, so socialisti kričali: 44Kaj je z dr. Liebknechtom ? Kaj je z Dittmannom?"
Mnogo delavcev je pelo "Internacionalo" in na ta način je bilo vzdrževano toliko hrupa, da ni Scheidemann prišel do bewede. Naposled jc policija razgnala shod.
Za to nezgodo je pa Scheidemann vendar dobil tolažbo, (kipeljal se je v Essen, kjer so znane ogromne Kruppove delavnice za kanone in muni-eijo, in tam so ga baje navdušeno sprejeli.
O tem shodu pripoveduje poročilo:
"Filip Scheidemann, nemški socialistični voditelj, je v govoru na shodu v Essenu upozarjal na zadnjo izjavo karicelarja Hertlinga, da je (Konce na osmi strani.)
fhnsko republičansko združenj
SEDEŽ V CHICAGI, ILL IZVRÔEVALN1 ODBOE:
Frank Bostič, Filip Oodica, Martin V. Kanila, Ktbiu Kristan, Frank Kerle, Anton J. Terbovee, Joie Zavertnik.	,
NADZORNI ODBOE. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranië. CENTRALNI ODBOE.
John Ermenc, Joaeph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Zvonko Novak, K. H. IV glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jo«. Stehlaj, Frank Sava, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrieh, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Antort Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki te doslej &e niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči!: Anton J. Terbovee, P. O.B. No. 1 ,Cicero, PI)
DRUGA REDNA KONVENCIJA SLOV. REPUB. ZDRUŽENJA.
Druga redna konvencija S. R. Z. se prične dne 13. septembra 1918, v Ohicagi. V ta namen je potrebno, da se izvrse volitve delegatov vsaj do 30. avgusta in da so naznanjena tajniku njih imena najkasneje do 5. septembra. Vsaka krajevna organizacija S. R. Z. je opravičena do dveh zastopnikov ali delegatov, vsaka centralizirana podporna, kulturna .ali politična organizacija, pridružena S. R. Z., tudi do dveh, listi in posamezna samostojna ali k drugim organizacijam sp.dajoča društva pa poôljejo po enega zastopnika ali delegata. Stroške delegatov trpe organizacije ali tisti, ki jih pošljejo. Okrajne organizacije S. R. Z., kot n. pr. ona v Lawrence, Pa., Franklin, Kans. itd., so t^ravičene poslati za vsako krajevni organizacijo po dva delegata. Torej, ako je n. pr. v okrajni organizaciji v Lawrence, 1 a združenih deset krajevnih organizacij sosednih naselbin, je opravičena do dvajset delegatov. Slovenske podporne, kulturne in politične organizacije, ki imajo že zastopnike v centralnem od-
(Dalje.)
"Kaj ne bom vesela!" je dejala Roza, a pri tem jo je zopet napadel smeh in ljga so ji zaža-rela. Pa takoj se je spomnila, kako nevarno je po jamah.
"Zmeraj kakšnega ubije, praviš"?
"Pisal je tako."
Sedla je na prag in ni slišala pozdrava odhajajoče kmetice. Čez dolgo je vstala in videla svskinjo že daleč na cesti:
"Z Bogom!" je zavpila za njo in še enkrat: "Z Bogom!"
Solnce je zahajalo, in pred nočjo je morala še enkrat na vrt.
"Ko bodo cvetele astre . . ."
O, že cveto, že je ves vrt v zvezdah, v belih in zlatih kot nočno nebo. Ves dom je sredi zvezd, in Filip ve to in se odpravlja domov. Zagledala ga bo že oddaleč, že na klancu in letela mu bo naproti. "Filip, Filip!" — Razprostrla je roke in izrekla njegovo ime.
Brižnost John Jacoba Astorja je bolj pospešila razvoj zemljiške posesti, kot kdaj prej. William Waldorf, sedaj-baron Astor, je od začetka so glašal z izpremenjenim postopanjem. Oba sta investirala v velikih hotelih, ki so spojeni z Astor-jevim imenom. John Jacob in William Waldorf sta prodala cele bloke na vzhodni strani, zemljišča, ki so prinašala dohodke in ki so bila cela leta oddana v najem za majhne stavbe po prejšnjih najemninskih pogodbah. Skoraj v vsakem slu -čaju so ponudili ta zemljišča po poteku pogodbe najprej dotedanjim najemnikom. Od takih pro -daj dobljeni denar se je investiral v praznih zemljiščih v Bronxu, ki so takrat še čakala na raz -širjenje velemesta . Sedanji glavar družine Vincent Astor je že obljubil, da misli nadaljevati postopanje, katero je pričel njegov oče in pri katerem je sodeloval njegov stric.
Povišanje vrednesti sploh, nakupičenjc prebitkov in koristonosne nove investicije opravičujejo mnenje, da prihaja čas. Če ni že prišel, ko se bo bogastvo Astorjev bolj gotovo izražalo z mi-Ijardami kakor z miljoni, kot se je računalo celo stoletje. Niti v deželah, v katerih imajo fidei ko-misne zakone, ni imetka', ki bi bil bolj na gotovo postavljen in bolj zavarovan proti razpadu, kot je bogastvo, ki ga kontrolirajo Astorji.
Iz Amsterdama poročajo: "Člani nemškega rajhstaga so si od glasov ali zvišanje pla«'e od tri-tisoč na pettisoč mark na leto. Obenem so zvišali globo, ki jo mora plačati poslanec, če ni navzoč na seji, od 20 na 30 mark".
Blagor tistim, ki si lahko sami povišajo plačo. Sicer pa ne bo nemškim poslancem najbrže nihče nevoščljiv. S povišanjem svoje plače so le priznali, da so povesti o draginji, ki vlada v Nemčiji, resnične. Človek jim zameri le to, da opravljajo delo, ki sploh ni vredno plače.
"Lokal-Anzeiger" v Berlinu javlja, da je Aleksij Roms nov, sin usmrčenega ruskega eks-cesarja, umrl par dni za svojim očetom vsled pre-hlajenja.
V Berlinu se hrigsjo za tuje prince že skoraj toliko, kolikor za svoje. r
boru, lahko potrdijo atare ali imenujejo nove z stopnike. Poverilne listine pošljem posameznim organizacijam in listom, kakor hitro bo mogože. Ako katera organizacija ne bi dobila poverilnih listin do 1. avgusta, prosim, naj mi naznani. Pro-vizoričen program za konvencijo in naslov dvorane bo priobčeu pravočasno.
Rojaki, člani Slovenskega Republičanskega Združenja! Eno leto trdega, napornega dela je za uami. Uspehi so lepi, lepži kot so jih pričakovq|J veliki optimisti. Slov, Repub. Združenja ima danes za seboj veliko večino v*eh zavednih Slovencev v Ameriki; pa ne le to, ampak naše gibanje prodira tudi med druge Jugoslovane. Naše delo pa mj davno ni končano in sredi pota ne smemp obstati. Geslo nam mora biti: Naprej, dokler ne bodo v naši organizaciji vsi ameriški Slovenci in dokler ne dosežemo tega, za kar smo se zavzeli, to je popolna svoboda vseh Jugoslovanov.
Člane krajevnih organizacij S. It. Z. poživljam, da vzamejo stvar v pretres na prvi seji in pošljejo delegate na konvencijo, če je le količkaj mogoče. Od njih je tudi odvisno, da izvoHjo najzmoŽnejše osebe. Zdaj je tudi čas za javne razprave v časopisju. Kdor iuia kakšne dobre nasvete v korist S. R. Z., naj pride na dan z njimi. Letošnja konvencija bo začrtala pot našemu bodočemu delu, ki mora biti še uspešnejše, kot je bilo doslej. Številno zastopstvo na konvenciji bo javnosti tudi pokazalo, da si ameriški Slovenci ne dajo diktirati od takozvanih voditeljev, ki se postavijo sami^da ne verujejo več v kakšna cesarska ali kraljevska "veličanstva," ampak da zahtevajo tudi za naš mali narodič pravo svobodo, ki je mogoča le v federativni jugoslovanski republiki. — Ker bo o priliki na&e konvencije potovalo skozi Chicago v Springfield mnogo dele--gatov S. N. P. J., ki bodo morda posetili naše zborovanj^, je želeti, da odnesejo najboljše vtise. Zato je potrebno, da bo konvencija Slovenskega Kepubltfanskega Združenja les pravo ogledalo navdušenega in nesebičnega dela za svobodo naroda.	Anton J. Terbovee,
tajnik S. R. Z.
Waukegan, 111.
Slovencem in Hrvatom v Wankeganu in Norih Ohicagi naznanjam, da bo v nedeljo, 4. avgusta v Slanatovi dvorani
seja lokalne organizacije S. R. Z.
Začetek bo okrog 4 popoldne, čim bo končana seja društva "Sloge" S. N. P. J.
Na dnevnem redu imamo nekoliko važnih
točk. Na zadnji seji je bilo sklenjeuo, da se bo volil nov odbor izmed članov, ki plačujejo redne mesečne prispevke za 8. R. Z. Nadalje naznanja ^ izvrševalui odbor S. R. Z., da se prične dne 13. septembra konvencija Slovenskega Republikanskega Združenja; treba bo torej voliti delegate in se sploh pomeniti o stvari.
Zadnja veselica,, ki smo jo priredili v prid H. K. Z., se je zelo slabo obnesla, tako da smo komaj poplačali stroške. Če bi bilo povsod tako, ne bi moglo, delo nikakor napredovati. Rojaki, pridite dne 4. avgusta na sejo in pripeljite a sabo svoje prijatelje, da pristopijo z Vami vred v naš krog. Ne poslušajte tistih, ki pravijo, da nočejo spadati ne sem na tja, ampak najbrže na luno.
Na svetu ne more biti bolj površnih ljudi od tistih, ki stoje sredi najvažnejših .zgodovinskih dogodkov, pa ostajajo indiferentnl in brezbrižni. Slovenci v Waukeganu radi naglašahio, da smo napredni. Ampak naprednost se ne izkazuje z besedami, temveč z dejanji. Kdor hoče biti napreden, mora napredovati, in to je mogoče le z delom. Med najvažnejša vprašanja, ki jih rešuje naša doba, spada jugoslovansko vprašanje. Kdo naj se zanima za njega pravično rešitev, če se ne bodo v prvi vrsti Jugoslovani sami? In aktivno se moramo zanimati. Če ne stofimo mi, kar je potrebno, bodo sovražniki storili, kar bodo hoteli.
Pridite torej na sejo v čim večjem številu in sodelujte z nami vsi.
Tajnik.
S SHODA S. R. Z. V FRANKLINU, KAN8
Dne 30. junija se je vršil v Union dvorani javen shod S. R. Z. ki je bil precej dobro obiskan. Slovenci iz raznih naselbin so prišli poslušat rojaka Frank Keržeta iz Chieage, 111. ki je nastopil kot prvi in glavni govornik. On nam je natančno razjasnil pomen in cilje S. R. Z. in krivice, katere se gode slovenskemu narodu v stari domovini pod ničvredno avstrijsko vlado, katera je po milosti božji(f) ne pa po volji ljudstva, katero vlada. Govornik nam je pojasnil marsikaj, česar še nismo vedeli. Za svoj govor je žel splošno odobravanje. Po končanem govoru F. Keržeta se je pre-čltala sledeča resolucija, katera je bila sprejeta soglasno.
Resolucija.
Slovenci, bivajoči v okrajema Crawford in Cherockee, država Kansas, zbrani na javnem sho-
du v dvorani Union, v Frankhnu dne 30. junija 1918, izjavljajo odločno, da hočejo podpirati Združene države v vojifi za zmago demokracije proti avtokraiiji, in obehfta se zavezujejo, da so pripravljeni storiti vse, kar je V njihovih močeh, za dosego tega namena.
Kot Jugoslovani *e zavedamo dejstva, da je edina pravična rešitev jugoslovanskega vprašanja mogoča le tedaj, kadar bodo ceatralae drža-ve docela poražene. A%sH*-l>gr*ka je zatirala Slovence mnoga stoletji in svojo moč nad tlačenimi ljudstvi si je znala obdržati v glavnem * izigravanjem naroda pHsti narodu in s pomočjo bajonetov v Naši brat je, ki se še nahajajo pod jar-mom avstro ogrskega tiranstva, so pa danes pokazali z mnogimi upori, avtokratičnega režima.
V nekaterih krajih Združenih držav nazivajo nas, Slovence, "Avstriji" Odločno protestiramo proti temu sramotnemu in poniževalnemu i-menu, ki je obenem zelb napačno: mi smo del Jugoslovanov in kot taki smo sovražniki avstro-ogrske monarhije. #
Ker klici naših zatiranih bratov v stari domovini težko dosežejo zunanji svet, Čutimo, da je dolžnost ameriških Slovencev seznaniti ves demokratični svet s cilji in Željami slovenskega naroda, ki temelje na principih našega predsednika Wilsona, da se ne sme siliti noben narod, da bi živel pod vlado, katere ne mara. Vsled tega izjavljamo na tem mestu, da Slovenci ne marajo več živeti pod avstrijsko dinastijo. Slovenski narod se želi združiti z ostalimi Jugoslovani v svobodni državi: ker se pa zavedamo, da prave demokracije ni mogoče doseči v katerikoli monarhi-stični državi, je naš cilj Jugoslovanska federativna republika, v kateri naj ljudstvo samo odloča o svoji bodoči usodi in samodelu, sankcionira ali zavrača svoje zakone.
S. R. Z. predstavlja ta cilj in vsled tega o-dobravamo program in delovanje te organizacije in jo hočemo podpirati po naših najboljših močeh.	1
Ker smo prepričani, da je svoboda našega naroda in vseh ostalih narodov mogoča le tedaj, če sta Nemčija in Avstroogrska V sedanji politični formi temeljito poraženi, izrekamo ponovno svojo vdanost in obljubujesio podporo vladi Združenih držav v sedanjem konfliktu za svetovno demokracijo.
Predsednik Joe Bratko'vich.
Zapisnikar Vinko Ločnikar.
"Ah, to je prezgodaj. Bog vedi, ali pride!" Vzdihmla je globoko in povesila oči.
"Drugi teden, drugi teden!"
Padel je mrak, od gor se je gnal velik oblak
in potegnil je veter s severa.
•
Koncem druzega tedna, ker Filipa le še ni bHo, mu je šla naproti n*a klanec in od tam gle-' dala v daljavo. Dal^č, daleč so nesle oči, tja do sinjih gor.
"Rekel je, da pride, in sedaj ne pride. Kje hodi tvoj tatek!" je govorila sinu.
"Ali ne ve, da že cveto jesenske rože, da je naša hišica že vsa v zvezdah. Ti, ti tatek!"
Roza je postajala od dne do dne bolj nemirna. Sedaj bi se že imel vrniti, ali še vedno ga ni. Stala je na klancu uro za uro, aH cesta je o-stala prazna in pusta; vlekla se je dolgočasno brez konca in kraja, lipa ¿b poti se je zvijala in pripo-gihala v vetru, in na vejah ni bilo več Hstja. V časi je zašumelo in završelo za njo v gori, vzbudili so
se v gozdu temni, zamolkli glasovi in neznan trepet je vstal v zraku.
Noči so postajale hladnejše, )>ela megla je vsako jutro legla na zemljo. Pozno popoldne šele so solnčni žarki mogli na zemljo, da poljubijo jesenskim cvetlicam rosno lice. Tudi astre so že čakale nestrpno, trudne so že bile svoje lepote, težka so jim postala svilena oblačila. Zjutraj so povešale glave, in le opldne, kadar je bilo sein-ce najbolj visoko, so pogledale na nebo, da pijejo gorko svetlobo.
Dnevi so bili krajši in zjutraj je nrrazilo, megle so se vse dopoldne kadile nad travniki, okoli gozda so visele ves dan kot umazano zagri-njalo pred zvezdno krajino, kjer rastejo smreke in jelke, sveže v svoji naravni lepoti in bistrem gozdnem duhu.
Napočilo je jutro, ko je stopila Roza na vrt; 1 žalostne so bile njene oči, resno njeno lice. Pogledala je po gredicah, in navdale so jo hude slutnje: Astre so bile vse solzne, astre so joka-
le; vsaka je imela zalite oči z žalostno roso in solzile so se vse dopoldne. Glavice so imele poveše-ne, lističi so bili razmršeni.
"In vendar je rekel, da pride, ko bodo cvetele astre . .	;
Veliko očitanje je bilo v njenih besedah, in bledo lice se ji je stemnilo; oči so bile polne velike skrbi, resna, ostra poteza se ji je zarisala o-krog ustnic. l/trgala je astrin cjret, snežnobel in velik. Solza se je lesketala sredi zvezde in je kanila velika in žalostna na tla.
"Ti grdi mož, astre jokajo, ker si prelomil besedo!"
Tudi potonike in georgine so bile otožne. Stebla so trudno visela k zemlji in drgetala v mrazu, nekaj jih je uklonil veter in podrl na tla. Bile so zlomljene in vele, rdeči cvetovi so črneli in se sušili.
(Dalje.)
O Rusiji.
Iz Washingtona poročajo: Po vesteh, ki jih je dobil državni department, je postala situacija med Rusijo in Nemčijo zaradi ŠiveŽnega vprašanja skrajno napeta. Za obe deželi ni dovolj živeža na Ruskem, in vprašanje je, kdo dobi tisto, kar ga je. Položaj je postal vsled tega kritičen. Poročila pravijo, da se poslužujejo Nemci naravnost rokovnjaških metod. V žitorodne kraje pošiljajo vojake z mlatilnimi stroji in žito se enostavno rekvirira. Ruskim kmetom puste le toliko, kolikor določijo nemški vojaki, da jim je treba. Pravijo, da rekvirira jo tudi na Poljskem in Lit vinskem konje in živino, pri čimer ne mislijo niti na formalnost, da bi dali za to, kar rekvirirajo, pobotnice. Z drugimi besedami: Kncstavno ropajo.
Neka depeša iz Rusije pravi, da se je mlačva pričela in da stoji žetev nad normalno letino. "Kruha bo za vse ljudi po mestih in po revnih krajih", pravi brzojav. Ampak če ga Nemci pobe-ro, ga ne bo za Ruse.
\
Obširno poročilo, o katerem ni mogoče prav dognati, iz katerega vira je prišlo, pripoveduje o
strašni bedi in lakoti v Petrogradu. Tone je sicer že večkrat poročalo, in stvar je že zaradi tega verjetna, ker so bile ruske železnice od nekdaj po-manjkljive, sedaj «o pa zelo desorganizirane. O težavah živežnega vprašanja se je pa poročalo tudi iz drugih lyajev. V zvezi s tem postaja ved o napetosti med Rusijo in Nemčijo zelo pomembna.
Pri vsem tem si pa človek vendar ne more napraviti nobene sodbe, kajti nasprotja v poročilih se nadaljujejo in kar je v kakšnem časopisu v enem predalu belo, je v drugem črno. Na eni strani se poroča, da se pripravljajo holjševiki na zvezo z Nemčijo, na drugi lahko čitate, da ji pošiljajo note, ki so podobne ultimatumn. I>e o tem, kar bi res bilo treba vedeti, ni nobenih vesti. Tako je n. pr znano, da je vserudti kongres sovjetov zboroval. Kazim par stavkov, ki so osamljeni brez pomena, ni ^ tem kongresu najmanjšega poročila. In vendar bi bilo to važno za ves svett. Tudi razmerje med češko slovaško armado in rusko vlado
je še popolnoma nejasno; poročila le povečujejo zmedo, ne prinašajo pa jasnosti.
V nekem telegramu se je čitalo, da je ukazana splošna mobilizacija rdeče armade. To je nova uganka. Kaj naj bi pomenila ta mobilizacija T Ali naj res mislimo na tajno zvezo z Nemčijo! Ali kdo hrepeni po tem, da bi svet mislil o taki zvezi t Kajti brez nemškega dovoljenja je mobilizacija nemogoča; po brest-litovski pogodbi je Rusiji dovoljena armada le v višini mirovnega stanja.
Še druge reči so, o katerih bi bilo treba jasnosti, in sicer zelo nujno. Malo nas briga, če so Romanovci res v nekem sibirskim samostanu ali ne; pač pa bi radi vedeli, kaj je z vestmi, ki pripovedujejo, da je bilo v Moskvi zaradi atentata na Mirbaeha okrog 200 socialnih revolucionarjev ustreljenih. Vse te vesti so prišle iz krajev, o katerih je soditi, da kontrolirajo od tam izhajajoče vesti Nemci. Zato nam je za enkrat Se dovoljeno, da dvomimo. In zelo bi želeli, da se te vesti ne potrdijo. Toda čas poteka, iz Moskve pa ni na nobeno plat poročila, ki bi povedalo, da So tiste eksekucije zlagane.
Če so se res izvršile, tedaj bi bilo s tem nekaj nezaslišanega potrjeno. Boljševiki so ob začet-ku revolucije nastopili kot socialisti; ves čas pfed tem so bili levo krilo socialistične stranke. Res so nekstere vesti pripovedovale, da so pozneje pre-kistili stranko za "komunistično", toda z Imenom še ne bi bilo rečeno, da so izpremenili program in zavrgli socializem. Za socialiste so pa priznani tudi socialni revolucionarji. Mogoče je razumeti, da so se v revoluciji bojevali drug proti drugemu. Ampak da bi dali socialisti, ki so na krmHu, post rel jat i dvesto socialistov druge strnje, ne v boj-u, ampak na moriščti, zaradi Mirbaeha, torej kajzer-ju na ljubo, je tako groteskno, da ne more človek verjeti. Če bi bilo resnično, da bi se boljševiki s tem obsodili in v socialističnih vrstah ne bi moglo biti nikdar več mesta zanje.
A prav o tem, kar bi bilo najbolj treba vede-* ti, vlada največja tema. In treba je še potrpežljivosti, dokler n* pride na dan, kaj je res in kaj ni.
Iz Londona poročajo: Poslanci irske narodne stranke, ki so pred tremi meseci "zaštrajkali" zaradi vladne predloge za obvezno vojaško službo na Irskem, so se vrnili v parlament. John l)il-lon ,vodja stranke, je izjavil, da so Irci pri volji sodelovati z vlado, toda zahtevali bodo. da obvelja tudi za Irce Wilsonov princip samoodločeva -nja narodov.
Reuterjeva depeša in Amsterdama pravi, da je kajzer imenoval drja. Karla Uelffericha, bivšega podkancelarja za novega nemškega poslanika v Moskvi. Dalje pravi vest; da vzame Helfferich ,s seboj dva bataljona nemških vojakov, ki imajo stražiti nemško poslaništvo v Rusiji.
Iz Londona poročajo: Brezžična brzojavka iz Moskve pravi, da so Nemci zasegli železnice in brzojav v Ukrajini in uvedli tiranske naredbe za potlačen je železniškega štrajka. Brzojavka opisuje podrobno, kako je nemško vojaštvo obkolilo vsa železniška poslopja na južno vzhodni strani dežele in minister pošte in brzçjava da je zagrozil delavcem, da izroči Železnice poveljniStvn nemške armade, ako ne prenehajo takoj s stavko. Grožnja ni p« nič pomagala. Stavkovni odbor je izdal apel, spisan v boljševiškem duhu, na vse delavce, da naj čvrsto stoje v boju. Železničarji v^odoliji so na javnem shodu sprejeli resolucijo z zahtevo, da morajo avstro-nemške čete izprazniti Ukrajino in da pride vladna oblast zopet v roke sov jet a.
"Kotlnische Zeitung" j*>roča, da je bil kapitan Boy Kd odlikovan s tem, da je dobil "von" pred svoje ime. Kakor je znano, je bil Boy-Ed mornariški ataše pri nemškem poslaništvu v Washingtonu in je moral zapustiti Ameriko na zahtevo vlade, ker se"je dognalo, da je bil v tesni zvezi z nemško špionsko in zarotniško propagando v tej deželi. Kajzer je torej nagradil svojega služabnika; če si bo za svoj "von" veliko kupil, naj presodi Boy-Kd sam.
Zanimivo je ps to: Navadno oboli Hinden-burg, kadar se pripravlja krouprine na "svojo" veliko zmago. Če je tepen, pa ozdravi Hindenburg.

mm

Ljudska poezija Ukrajinccv
Ukrajinci ae le vedno čutijo kot prana rod Buiov. Po daljšem sgodovlnakem raziaksvanju m jim mora tudi potrditi. Kakor je bilo U ob priliki omenjeno, so bili Ukrajinci stoletja in «tolstja ratirani . Sedsj od Poljskov, sedaj od Mongolov, en čas od Turkov in Ogrov, potem od Rusov.
Neki nemlki zgodovinar se je ob priliki kršili, ds vssmejo Slovani več prostora na semlji kot pa t zgodovini. To je resnlea. živeli so še v nekem patriarhalnem stanju, ko so Germani in Ga-ljiei ¿e imeli svoje drlsvs.
j Vsi Slovani se dele v dve vrati, in siesr v južne in severne Slovane. K severnim Slovanom se prištevsjo: Čehi, Poljski, luUčki Srbi, Mslo-Rusi, Veliko-Rusi, Ukrajinci in Slovaki. K južnim Slo-vsnom se Štejejo: Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari Od vseh teh nsrodev so m Rusi najbolj razširjali, največ radi toga, ker niso bili nikjer tako Mtttani kot drugi Slovani. Dočiia so se morali drugi Slovsni boriti proti raznim sovrstnikom, so m ti lahko rasvijali v svojih narodnih mejah.
Prava domovina Rusov je sedanja južna Rusiji ali mala Rusija. Rasni vsroki so potem ta veliki narod rampili v Veliko-Ruse in Malo-Ruse, katerih nsjvečji del tvorijo Ukrajinci.
Slovanski jesik je del arijskega jezika, ksteri je znsn po svoji bogsti literaturi. Od tega jasika, arijskega naipreč, se je odcepilo veliko drugih jezikov, tsko tudi slovanski, kateri ss je rsadelil po tem le v vel jezikovnih skupin. Posamezni narodi so se odcepili od prvotnega in se raslično začeli rasvijsti; tsko se je tudi jesik različno razvijal, vsled česar so nastsli rasni slovanski jeziki. Vendar so vsi tsko sorodni, da se takoj apoena, da izhajajo vsi is enega velikega prvotnega jezika Pervolf, veliki ruski jesikoslovec, se jo ob priliki izrazil, ds so sicer Slovani vsled toliko rasoopljenj izgubili narodno enoto, sn^ak kar se josiks tiče, ae ps morajo fte vedno smatrati vsi slovanski narodi kot ena celota. Tega ne dokazuje sam jesik, smpsk tudi literatura in politično stremljenje.
Ko so se poedhti slovanski narodi ločili od prvotnega slovanskega naroda, so so sačeli tudi raslično rasvijsti v običajih in literaturi. K temu je še nsjveč pripomoglo krščanstvo, ki js začelo prodirati v slovanske kraje is Riata in Bisanca. Nekateri Slovani so takoj prevzeli krščansko veri,
do&rn je neksteri niso marali in so se je branili, dokler so ae mogli. Potem ao jih različni boji * Genoani, Ogri in Turki le bolj razcepili. Kar ae teh bojev tile, ao morali največ pretrpeti južni Slovani. Od sevsniih Slovanov ao nsjveč pretrpeli Čehi in Poljski. Vsled teh bojev so se nekateri stovsnski narodi toliko ločili, da niso nekaj časa eden drugega več priznali zs soroden narod.
Kskor posamezni narodi, tako se je tudi njih literatura in ljudska poezija različno razvijala. NajpomembnejŠa ljudska poezija je srbska. Nje ne prekaša ne ena druga narodna poezija. Potem pride ps ns vrsto ukrsjinsks. Ukrajinci ao pred časom morali veliko pretrpeti valed zatiranja Ve-tiko-Rusov in Turkov. Komaj ao ae odkrižali Turkov, so že prišli Veliko-Kusi. Vse te boje nam jsko lepo opisuje ukrajinaks pesem.
. Kakor prevladujejo v alovanski narodni poe-sijl splošno epične, — t. j. tske pesmi, ki opuu-jejo rszna junsšks dela narodnih junakov, — in pripovedne pesmi aploh, tako tudi pri Ukrajincih. Obe vrati narodne poezije ae lahko imenujeta zgodovina Slovanov. V slovanskih narodnih peamih bereš vse, ds, celo zgodovino enegs nsrods. V njej ti opiauje v jako krasnih besedah boje, katere ao morali bojevsti proti svojim sovražnikom, ksko so je upiral razširjevanju katoliške oziroma krščanske vere ,L t. d. Ravno tako je v ukrajinski narodni poeziji. Akoravno so bili Ukrajinci od vseh strani zatirani, ao vendar ohranili svoj jezik, t. j, malo-ruski, in avoje običaje.V deželi sami ao gospodarili Veliko-Rusi, toda kljub temu ae je glaaila njih narodna pesem. —.Ukrajinski jezik »o smatrali sa jesik alužinčadi, kot neolikan in manj vreden. V javnem Življenju, kot n. pr. v cerkvi, uradih in literaturi je bil povsod vpeljan veliko-rusi jezik. Šele pozno ao začeli nekateri učenjaki raziskovati ukrajinsko zgodovino in njih jezik. Toda ruska vlada je takim raziskovalcem delsls velike zapreke, celo zapirala in preganjala v Sibirijo kot nevarne zločince in ljudske podpihovalce. Bolj natančno ao začeli študirati politične razmere Ukrajincev v 18. stoletju. Toda malo teh spisov js bilo iadsnih, ker je večino teh ruska vlada za • plenila in uničila. Toda kljub temu so se Ukrajinci začeli zavedati in so zahtevali svoje narodne pravice.
Najstarejša narodna pesem, je epos "Vojni pohod Igorja.' Domneva ae, da je nastals približno v 12. stoletju ta pesem, radi katere so ae že več • krat prepirali, ker trdi/o nekateri, ds ni ukrajinaks, ker ae nahsja enaka in le malo izpremenjens pesem tudi v drugih narečjih. Opeva se junak, kateri je srečno začel vojno, ki ae je ps končsls s velikim porazom. Pri tem je bil knez vjet. Nadalje opeva zmešnjave, katere so nastale radi tegs v domači deželi. Po dolgem jetniltvu se vendsr posreči temu knezu pobegniti is jetniltvs in priti do svojih ljudi. Opeva, s kakšnim veseljem so gs sprejeli in kako ds so zopet rtneli zs upanje in pogum. Ta pesein je piaana v nekaki svečani prozi. Največ pesmi pa imamo iz 16. in 17. stoletja, ko so bili Ukrsjiiici samostojni. Takrat so pozabili svoje stare junaške pesmi in ao začeli zlsgsti nove. od katerih jih je pa jsko malo oatslo zapisanih; kar se jih je moglo zbrati, so ljudje imeli aamo v ustnih izročilih. Šele v začetku 19. atoletja so zsČeli zbirati te petsmi, katere so potem 1. 1894.,izdali. Seveda je bila ta zbirka jako majhna/ Takoj za tem je pa ukrajinski pesnik Maksimovič izdal drugo izdajo, katera je bila veliko bogatejša in vsebo-vala mnogo zgodovinskih opomb pri različnih pesmih. Maksimovič se je posebno zelo trudil s nabiranjem narodnega blaga. Hodil je po deželi semintja, poslušal kmete, razgovarjsl se z njimi, poslušal njih norodne pesmi, in je vse zabeležil. Tako je izdal in zapisal veliko ukrajinskih narodnih petunl, katere so bile dotedsj samo v ustih nsroda. Ob istem času so se začeli še drugi zanimati za ukrajinsko narodno poesijo, smpsk niso Imeli toliko uspeha, kot ga je imel Maksimovič.. S tem raziskovanjem so dosegli toliko, da so se začeli še drugi ljudje zanimati za te krasne pesmi. Našli so tako bogat pesniški zaklad, da so se vsi čudili, kje je moglo biti toliko in tsko krasnih pesmi, za katere prej nihče ni vedel. Ustanovila so se različna društva, katera so imela samo t* namen, raziskovati ukrajinsko narodno poezijo in v sredi 19. stoletja je bilo raziskovanje ravno ns vrhuncu.
Ta ukrajinska narodna poezija opisuje boje z Veliko-Rusi, Poljaki, Tatari, Mongoli in Turki. Potem trpljenje, katero so n¥>rsli prestati od teh narodov. Radi tega se mora sklepati, da so te
pesmi nastale v čumi od 15. do 16, stoletja. Številne so tudi lirske pesmi, kskor je žc navada tudi pri drugih nsrodih. V teh se opeva ljul»ezen.
Seveda se nansšajo na narodne običaje in slavno-sti. Eden izmed največjih in najznamenitejših zbirateljev maloruske poezije Kostomsrev je jsko temeljito karakteriziral te pesmi. On piše. "Ako se ka£e v veliko-ruskih narodnih pesmih čut ljubezni, ps se du&a vsega narodnega pesništva malokdaj vzdigne iz niaterijalnega, doseže v malo-ru-sih pesmih* največje navdušenje, čistost, višino, očarljivost slik. Tudi materijalna stran ljubezni v šaljivih pesmih se pokaže nekako plemenitejša. Sploh je vsa malo-ruska poezija veliko bolj nežna, kot je pa velikoruska. To se uc posebno kaže v raznih igralnih in šaljivih pesmih. Vsa oblika in v.sebina malo ruske poezije »e hoče nekako spojiti z naravo."
Kostomarov ni izhajal iz rnaloruskega naroda, ampak je bil Veliko-llus. Vse svoje delovanje je posvetil ruski literaturi, v prvi vrsti narodnim pesmim. Toda kmalu je spoznali nizi i ko med veli-ko-rusko in malo-rusko literaturo, posebno še v narodnih pesmih. Radi tega se je nazaduje popolnoma posvetil raziskavanju ukrajinske literature. Proučeval je zgodovino na podlagi narodnih pe -smi. Hotel je nekoliko ublažiti razmerje Veliko-Rusov napram Malo-Rusom, ravno z ozirom in na podlagi narodnih pesmi.
Večina poezij oziroma narodnih pesmij je, kakor rečeno, eposov, v katerih opisujejo svoje ju-nake, kateri so morali v bitkah umreti za svobodo svojega naroda. V vseh teh narodnih pesmih se kaže žalost in pobitost naroda radi izgubljenih bitk. Potem opustošenje od strani" Turkov, in koliko njihovih mladeničev in deklet so odpeljali v sužnost. V neksterih toži žalostno dekle za svojim ljubimcem, katerega je izgubile v boju la so ga Turki odpeljali v sužnost. V nekaterih zopet opeva mladenič izgubo svoje neveste, katera mora zdihovati v turških haremih. Žena toži o izgubljenem možu, i. t. d. In potem o ljubezni do rodne grude, katera mora toliko prestati od sovražnikov. Sploh se kaže v vseh narodnih pesmih ukrajinskih mehka duša tega naroda. Ravno tako, kot se kaže v vseh narodnih pc«mih jugoslovanskih narodov. Ena in ista čuatva so izražena.
Tri dni pred poroko je zasedel ženin s svatom najlepla, a trakovi okralens konja in jahala sta vsbit na ženitovanje najprej najbolj oddaljene sorodnike. Pred sto leti je nosil ženin nizke črevije in bele nogsvice, pred petdesetimi leti pa jo nosil visoke škornje. Oblečen je bil v kratke hlače, svilnat "Isjbč", svilnat telovnik, okoli vratu js imel svilnst robec, na glavi pa kapico s "Čopom" in kosmat črn blobuk s šopkom. Pri klobuku je imel "brzdo" ali Srn svilnat trak, ki mu js rabil, da mu veter ni odnesel pri hitrem jahanja klobuka. Na vrhu oblek je nosil sukno. Enako je bil oblečen svat. Ko sta prihajala v določano vas, sta jahala, ¿e je bila hfia sli veža prostorna, ■ v hišo, ne da bi stopila raz konje. Nasproti sta jima prišla gospodar in gospodinjs, ki jim je po-dsl ženin desnico in jih /pozdravil: "Hvaljen bodi Jezus Kristus" — odgovor — "Na večne "čs-se". "Vsbim vss in prosim, da bi mi prestopili k sv. zskonu, ki ga je postavil sam Bog v paradižu in Jezus povzdignil in po tulil v sv. zakramentu." Ns to so obljubili ženinu, da se udeležijo gotovo ženitovanjs. Povsod, kjer sta vabila, so podali ženinu hleb kruha in mož s besedami: "Ureži dar sv. Duha, da ti ga ne bo nikoli manjkalo". Ženin t si je odrezal majhen krajec kruha in ga vtaknil v žep. Po teh krajci hso šteli potem, koliko je bilo na ženitovanje povabljenih. Pri bližnjih sorod-utkih so povabili ženina in svata v izbo, ju pogo-•tili, ko sta stopila raz konje. — Dsndsnes vabi samo en mož, ki ga pošljeta ženin in nevesta, vabi pa z istimi besedami
Nevesta in družica sta vabili Že v svatovskih 'obleksh. Nevest s je nosils na glavi svilnat robec ("pesnete"), nad njim svilnat trak ali "pintel" ♦n potem klobuk, ovit s sirovo svilo v nsrodnih bsrvah; to je bil nsmroč nevestin venec. Lase je
imela poleg raznobarvnih trakov razpuščene po hrbtu, dragocen pas in bel predpasnik iz domačega platna, ki je bil obrobljen z raznobarvno svilo. Ostala obleka je -bila taka, kakor jo nosijo dandanes Ziljanke. Družica je bila nevesti enaiko opravljena. Nevesta in družica sta vabili tudi slovesno, vozeč se v čednem vozu, in sicer navadno v četrtek ali v soboto, nikdar pa ne v petek. 1
Dan pred lenitovanjem se sbero fantje na ženinovem domu, vpredejo v tri aH štiri voze po 4ra konja ter se peljejo, vriskajoč in pojoč, k nevesti po 4'banko".
Na nevestinem domu pogostijo fante, ki potem naložijo ns vozove nevestino opravo, kajti drugi fantje nimajo pravice, nakladati "banke." Ko je vse v redu na vozovih, poikropi nevestA z blagoslovljeno vodo okoli vozov, vstopi pred v»ak par konj, naredi z desno nogo križ na tleh, prime konja za uzdo in pretegne nekoliko vsak voz. Nadzorstvo pri vožnji "banke" ima od ženi na določeni "banderar," kakor tudi na ženinovem domu, kjer zbasujejo "»banko" zopet isti fantje.
Olsvne osebe na ženitovanju sta starejšina in "rjušenes" (na Gorenjskem "teta"); do teh imen in častnih poslov imata pravico ženinov ali nevestin boter ali botrica (kotrca). Svat (na Gorenjskem "drug") ima na levi strani na klobuku lep, od družice podarjen venec iz rdečih cvetlic in lepih, en meter dolgih trakov. Zato mora dvoriti po poroki svat samo družici in samo z njo plesati. Družica mora preskrbeti šopek vsem svatom, enak šopek tudi 4'banderarju"'-svatu, ki nosi od neveste podarjeno "banderce", napravljeno iz velikega pisanega robca in obrobljeno s "čopki" ali drobnimi traiki; všito ji je na eni strani ime Jezus, na drugi pa Marijino ime. Na
vrhu droga so privezani a šopkom vred en meter «lolj*i trakovi v narodnih barvah. "Banderar" mora skrbeti za red k poroki in po poroki pri ¿enitovanju.
Poroka se vrši pri Žili o pondeljkiji pri »naši, in sicer v nevestini župniji. Nekdaj je vzel ženin "pinto" z vinom, "banderar" pa "bandera" in šla sta z godbo v domači vasi od hiée do. hiše, napila domačinom in jrh vabila ns sa-jutrek. Te navade 4'obiranja" ni več dandanes.
Od ženina povabljeni so prišli na njegov dom, od neveste povabljeni pa na nevestin dom. Po zajutrku so zasedli fantje in mlajši možje s trakovi iu šopki okrašeue konje, ženin in drugi pa so se usedli na vozove. Ženin nosi pri poroki za k'obukom zelen šopeik, ki mu ga podari nevesta.
V nekaterih krajih pojo še dandanes pred
poroko ženinu:
Oče so e gor' zredile, mati so me prav učili, zdaj pa vzamem slovo od vas, ker ne bodem več pri vas. 'no nevesto sem si zbral, ki sam Bog mi jo je dal; ona mi lepe pošte nosi, 'noj vso žlahto lepo prosi, ,	da pa pojdejo z menoj
v to cerkev žegnano. Tam bomo vsi pr'. sveti maši, stor'le bomo andaht našo; ženin bo zakon sprejel,	'
ki sam Bog ga bo vesel. Starašina bo naliva inoj ženinu napiva: Le pijmo en glaž al' pa dva, saj nam ga sam Jezus da.
Sedaj pa Jezus 'noj Marija pojta z nami v to v orisi j o. Oče, Sin 'noj sveti Duh, tri persone t o en Bog. Pred duvi jo bomo pripeljali, hlebe« kruha predpodali, ženin ga bo nevesti dal, k' je jo za svojo ženo zbral. Kaj ji bo rekla starašina,' hod* na pridna gospodinja, spravIjita vknip vanjo blago, služita gospod Bogu.
Prvi v izprevodu jaha "banderar" in za jahači je pni voz ženinov. "Banderar" mora biti dober pevec. Ko pride izprevod pred nevestin dom. ji svotje zapojo:
Poslušaj poštena nevesta, poslušaj banderar je v glas. Banderar že vrišče po cest,' zdaj boš mogla'ti slovo vzet', . Zdaj se boš mogla ločiti od matere, očeta tudi, 'noj slovo boš mogla vzeti od svojega ledek stanu. Te ledek stan boš zdej zap'stiva, stopiva boš v zakonski stan, "tucat" in "hoja" boš peva, k' boš zibava sinka svojga; v tem stanu boš zdej ti žive-va, žive v a do groba svojga.
Pred vrati nevestinega doma se jahači postavijo v kolo in zapojo šaljivo pesem:
Smo prišli, pa zopet pojdemo, ta mlado Mojco odpeljemo, da ne bo več piskre rompava 'noj očeta, mater žaliva.
~W
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
if
"Kakor nalaHI" se je razveselil Štfcfsn in je iipil. "Pot je dolgs, vosa ni."
Vstal je in se je napdtil na breg.
"Kedsj pa odrinete!"
"Precej."
"Ali bi me vseli seboj?"
4'Zsksj ne, ko gre z vodo! Ksko ds ti rti oče nspregelf" ..	%
"Pripeljsl je Jskoba is mests, ps kobila He ni spočit s."
Plav je odrinil od brega. Stelsn je legel ns klade in je pologi ">ke pod glavo. Gfcdsl je v nebo, ki ae mu jo zdelo »mirom bolj svetlo in prostrano; bela in pisana trepetajoča inč, je, deževala s njega. Nsrshlo se j# zibsl plav, valovi so šumeli zamolklo, kskor is velike dsljave se j* flssilo šepetanje polja, ki se je rssproatirak) ob obeh bregovih; iz traja in vrbovja sa js vscignil čsoih ro-aek klic in zafrfotals so nevidne poroti. Stefstv je xsdremsl.
;t «
ni.
Vzdrsmil ae je lole, ko je ssdel plsv oh breg. Odprl je oči in je utfedal mfcsto in se je zsčudil. Sanjalo se mu je o topom dekletu; peljal se je v sistem čolnu in ona Jo lakalatia bregu pred visoko kamenito htto, M O bila popolnoma podobna dofevi palači v Benetkah.
Skočil je s plava in se je napotil po vročih, prašnih, polvaških ulicah v mesto. Dan se je že nagibal, sobice je stalo tik nad gozdičem in v poslednji uri je bila še žarnejša njegova lu*; na stolpih ao gorela pozlačena jabolka in okna so se užigsls in so ugssovala.
Štefan Poljanec je prišel v mesto ob pravem 6asu, tsko ds bolje ni mogel priti. Veliko svojih snancev je srečsl na cesti; nekaterim se je ognil, druge je pozdravil in je šel hitro mimo. Ker je bil pameten človek, je opszil, ds so bili tisti, ki ac jih je ognil, bolj zadovoljni. Ne da bi ga kdo so-raŽil; Štefana Poljanca ne more sovražiti nihče na svetu, zato ker ni čednosti v njem, ki bi bila zavisti sli bojszni vredna. Tudi zaničevati Ste -fana Poljanca ni mogoče; preveč je ponižen in prt globoko uverjen o svoji neznatno*! i. Toda človek, ki je oblekel frak, tudi avoje matere ne are^a rad, če ima pissno ruto ns glsvi.
"Ne sameri, Kositar, da te ustavljam na cesti vpričo drugih ljudi; ampak Če ti je hndo, da bi govoril s mano, stopiva v vežo; temna je."
Stopila sts v vežo: črno oblečeni Kositar s tenko kozjo bradico in zaspanimi očmi in dolgi, opraleni Štefan Poljanec.
"fcdsj, ko fitojiva v mrsku, ps mi prijszno povej, kaklna slovesnost je nocoj v tem mestu;
zakaj ti si že peti, kar jih je bežalo nocoj črnih in spodobnih mimo mene."
"Slovenska mladina manifestira nocoj za univerzo. Petrin bo govoril, doktor Petrin."
"Doktor Petrin!" je zavzdihnil Poljane« in se je zagledal v mrak. "Hvala prijatelj, in ne sameri, če sem ti delal sramoto."
Šel je dalje, nagnil je glavo in ni videl več nikogar. eŠl je in šel, ni videl poti, in vendsr je prišel natanko pred tisto hišo, kamor mu je bilo ukazalo srce. Okno je bilo zagrnjeno.
"Seveda je treba, da je okno zagrnjeno!" je pomislil Štefan. "Petrin se pripravlja na govor, hodi po izbi z velikimi koraki, iztega roko, oči mu žare, in tam na zofi, pred tisto malo mizico, tam sedi — kdorkoli."
Zamahnil jc in se je okrenil in je šel.
"Zakaj bi sc tudi jaz ne navduševal T Saj sem narodnjak!"
Dvorana je bila že polna; tudi na galeriji so bili Ijtidje. Kolikor bolj črno so bili oblečeni, toliko bližje so bili odru in tisti, ki so stali ns odru, «o bili popolnoms črni. Štefan Poljanec je ostal za durmi.. Šumelo je in šuštelo, vesela zadovolj-nost je sijala iz obrazov. Poljancu se je zdelo, da je Velika noč. ešle čez dolgo časa je čudoma opazil, da stoji sredi o<lra dolg Človek z dolgim nosom in dolgimi kodri, maha z rokami, grdo gleda in govori.
"Pričelo se je!" je pomisli! Štefan Poljanec in je poslulsl. Toda dolgi človek je nenadoma
utihnil, pokazal je poslušalcem hrbet in je stopil v ozadje. Na njegovem mestu pa se je prikazal doktor Petrin in Štefan Poljanec, ki jc prej slonel ob zidu, je stopil za korak naprej in je zardel.
Doktor Petrin, slok mlad človek z lepimi kodri in inteligentnim obrazom, se je nalahko poklonil, ozrl ae je po dvorani ter izpregovoril s blagozvenečim glasom. Govoril je zelo navdušeno o pravicah naroda, o njegovi kulturi, ki zasluži uvažešanja, o njegovi zvestobi do države in vladarske hiše, nadalje o kulturnih in materijalnih koristih, ki bi jih donesla univerza državi in narodu vobče in Ljubljani posebej, naposled pa se je razgrel, govoril o zatiranju, krivicah in nasilstvih ter je s žarečimi očmi in trepetajočimi ustnicami opominjal nekoga in žugal nekomu — Štefan Poljanec ni mogel natanko razumeti, koga je imel v mislih — in je potrkal s pestjo krepko po mizi, kakor da bi klical lenega natakarja: "Univerzo nam dajte! S tem končujem!"
Navdušeni klici so zagrmell po dvorani, na galeriji je mahala neka dama v rdeči bluzi z velikim belim robcem, dokfor Petrin se je smehljal trudno, brisal ni jc potno čelo in se je skril v osadje.
(OalJal
Iz Kodsnja poročajo, da je ogrska poslanska zbornica odklonila nsčrt zskona o ženski volilni •pravici.

' rry..........*rT s ? ' JV,'*
PROLETAREC
LUT SA LN TBK KJE DELAVSKEGA
____LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Lastnik in UdajaUlj : -
Jigsslavaasks delavska tlskovsi družba v Cllcafe, Illinois.
laročnina: Za Ameriko $2.00 za celo ito, $1.00 aa pol leta. Za Evropo $2.SO ta celo lato, $1.26 ta pol lata.
Oglati po dogovora. Pri apremembi MvaliUa ja pol«« aovega naznaniti tudi atari aaalov.
OUtilo slovMsk* ariuiMcii« Ju|wL — so .u»tiin« ivNt v A—rlki. —
Vaa pritožb« glada nerednega pofti!jahata in drugih narednoati, j« po-
nja
šil jati predsedniku družb« UdoTick, 1S44 Sa. Racla* Av.., Ckka«o. III.
PROLETARIAN
Owmmé «nd publish«vary Tu—Say ky
Sas t h Slavic Warkaei*s Pak. Ct.. Cfeicaga, Illinois.
Subscription rates: United Stat«a and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half »W«a
y«ar. For« $1.25 for
ci half
count y «ar.
$2.60 a y «ar,
■•ti
Advartising rataa on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«•Oa W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Telefon Lawndale 8157.
PROLE
TARE C
1
Mooney za novo obravnavo.
Thoiuas Mooney, ki je bil obsojen zaradi snanega atentata na parado za "prepareduess" v San Franc iscu, je bil odpeljan v "smrtno celico" in njegova usoda je sedaj popolnoma v rokah governerja Stephensa, ki ima pravico, da ga pardonira. Nova obravnava, ki jo je bil Mooney zahteval, je odklonjena in vsled tega je sodnijska pot zanj popolnoma zaprta, tako da je gover-nerjeva pomilostitev edina možnost za ohranitev njegovega življenja.
Vpričo tega položaja je zanimivo piamo, *ki ga je Tom Mooney pisal sodniku vrhovnega sodišča v San Franciscu, Franklinu Grif-finu, s prošnjo za proces o drugih tožbah, ki so bile dvignjene firoti njemu, pa doslej Se ne obravnavane. Pismo ima sledečo vsebino:
Častiti Franklin Griffin, oddelek štev. 11 vrhovnega sodišča, Hall of Justice, San Francisco. Cenjeni sodnik Griffin! Nestrpnost in nadvse bolestno hrepenenje gotovih ljudi, da bi bil prepeljan v eejico smrti v San Quentinu dokazuje njih obupni poizkus, da bi se rešili nove preiskušnje pri obnovljeni razpravi mojega slučaja.
Zdi se, da se je faktično vprašanje, kolikor se tiče metode, ki naj se zasleduje v Mooncyevem slučaju, popolnoma izgubilo z obzorja.
Mislim na zahtevo predsednika Iz New Yorka poročajo: Agen- WUsona> d*	ustavi izvrsi-
tje justičnega departmenta so s 1®V moje ^odbe in da naj se po-preiskavo na domu dr. Friederich	^ aodmČe zaradl °°mlih
August Richard von Strencha, ob*°*b' k! 80 protl mem v vel^ kajzerjevega polbrata, odkrili, da .	P«*™. a'*> d»bl'
so nameravali izvršiti iz države	Zak°n dovoljuje da se po-
New York vpad v Kanado, prika-	Zi	i ? **
4 i. j i ,	podporo predloga o novi obrav-
terem bisodelovalo 150,000 nem- „„„f ..•«is a,
»«.. _ _..	x , lisvi, so prah do našega znanja
Ikih rezervatov Ob času, ko so in pozneje V ^ ^
preiskoval yon Strencheve pro - sed . famoznih d P ki jih je store je došla v New York pred- pisal P c 0xmftnV £ Rigallu,
sodnikova tiralnica. Odkar je dr. navajajoč ga, da naj s krivo pri-Strench v zaporu, dosegli so veli- seg0 podpre pričanje k[ /je
ka odkritja o nemški Propagandi 0xman nameraval podati in tudi v Združenih državah. Charles De- podai. Ko so bila odkrita ta pis-woody, divizijski superintendent maf ite bil up020rjen nanja V v uradu za preiskavo, pravi, da tistem času ste pisali častitemu dokazujejo dokumenti, da je dr. U. L. Wefcbu, generalnemu pravd-von 8trench kajzerjev polbrat in niku te drfave pismo, pozivajoč da je prišel v Združene države ga, naj podvzame tako akcijo, ki pred dvanajstimi leti. Bil je zdrav- bi vrnila zadevo vašemu oddel-nik v Harlemu, toda šedno dela - ku na obravnavo. Citiram ome-
Narodna ženska liga je dognala, da dela sedaj nad 1,500,000 žen v vojni industriji. V Angliji je nadomestilo tri miljone ženskih mo-Že^v industriji in trgovini. V prvih ¿tirih letih vojne so se uradnice v vladni službi pomnožile. od 66,000 na 133,000, delavke v muni-cijskih tovarnah od 2,000 na 117,-000, uslužbenke na bankah pa Qd 9,500 na 46,000.
zahtevajo pojasuila, in kolikor se j eya. Stvar je taka, da pušča pri tiče Mooneya, bi moralo njegovo štirih obravnavah podano priča
ven v tajnih zadevah Nemčije. Do-dalj Časa znanje z odličnimi Američani, ki so vedeli, kaj da dela. Zvezni uradniki sodijo, da je A-leksandra Varda, bolje znana pod imenom komtesa von Scheele, pisala pisma, zaznamovana s črko "L", ki so jih našli med stvarmi von Strencha. Žena je bila kasneje aretirana. V pismih so stavki, ki odkrivajo zaroto. Pisma nadalje govore, da je neki Nemec pod ruskim imenom vstopil v Curtis-sovo tovarno za letala. Dr. von Strench je bil intimen prijatelj grofa von Bemstorffa, dr. Alberta in drugih merodajnih Nemcev v Ameriki, je bil oficir v nemški armadi. Doumenti dokazujejo, da so nameravali poslati večje Ste vilo rezervistov, posebno topničar-jev v Mehiko, da pomaagjo Villi, ali kjerkoli treba, če pride do vojne z Združenimi državami.
Predsednik Wilson je izdal pro-klamacijo, v kateri razglaša, da prične vlada o polnoči 31. julija operirati in kontrolirati vse brzojavne in telefonske naprave v Ze-dinjenih državah. Brezžični sistem in podmorski kabli še niso všteti. Nadzorstvo, kontrolo in operira -nje brzojava in telefona bo vodil glavni poštar Burleson.
njeni Va* dopis: "Oxmanova pisma
nedvomno
pojasnilo nedvomno slišati porota, ki določuje o njegovi krivdi in nedolžnosti. Če bi bila ta pisma pred menoj v času zaslišanja o predlogu zaradi nove obravnave, bi jo bil brez pomisleka dovolil."
Potem se je pričela razprava z Mrs. Reny Mooney, mojo ženo. Sledila je njena oprostitev od e-nake obtožbe, zaradi kakršne sem bil jaz po krivem obsojen. Pet dni po razglasu sodbe o njej je generalni pravdnik na podlagi Vaše zahteve, da se vrne moja zadeva, kakor tudi slučaj Oxman-na, ki se je odtegnil pričanju, in njena osvoboditev, ker ni Ox-mann prišel pričat, izrekel pri vrhovnem sodišču soglaianje s tem, da se razveljavi moja obsodba in ustanovi nova razprava. Vrhovno sodišče je izjavilo, da nima ustavne pravice, da bi uvaževalo kakršna koli dejstva razun faktič-n»h zapisnikov procesa in da more take reči uvaževati le gover-ner, ki ima oblast za pomilostitev. Iz teh razlogov je sodišče odklonilo predlog.
Moj priziv, kar se tiče zapisnika, je prišel pred sodišče ua revizijo, a medtem, ko je bil vlo«-žen, se je pričela razprava proti mojemu soobtožencu Izraelu Weinbergu; tudi ta razprava je imela za posledico osvoboditev.
Protesti proti krivičnosti moje obsodbe so začeli v velikem številu prihajati od vseh strani sveta v to deželo in meseca avgusta 1917 je predsednik Zedinjenih držav iihe«tfval posebno zvezno posredovalno komisijo, da bi temeljito preiskala tožbe zaradi sleparstva in zarote, ki so bile v zvezi z mojim slučajem. Njeno preiskovanje je bilo neuradno in izven javnosti, a dotikalo se je vsake strani slučaja.
Posredovalna komisija je podala predsedniku Wilsonu poročilo meseca januarja 1918. in je zbrala svoj rezultat v naslednjem načinu, kako naj bi se dosegls ipomoč, ki jo je zahteval položaj.
"Ko je bil diskreditiran Ox-man, je bila diskreditirana sodba proti Mooneju. Po razpravah Billingsa in Mooneya je nastala izprememba v pričanju, ki je imela za posledico ne le oprostitev Mrs. Mooneyeve in Izraela Wein-berga, ampak je vrgla dvom tudi na obsodbo Billingsa in Moon-
nje, ki je merilo, če se vzame vse skupaj, na ugotovitev enega samega vprašanja — njih sklene udeležbe pri zločinu — da pušča, pravimo, to pričanje misel v naj-večji negotovosti o krivdi obtoženih. Pričanje v štirih teh slučajih, če V*e vaame kot celota, mora omajati zaupanje v pravičnost sodbe. To povzroča dvomljivi značaj prič, nadaljna odkritja o njih, in konflikt v pričanju teh prič, kakor se je razvijala potreba po izpremembi pričanja, da bi se vjemalo z novo teorijo obtožbe ali z novim pričanjem zagovora. Če spozna sodišče, da ne obsegajo zapisniki no-nebe napake, potrebne za zavrnitev, in če torej potrdi sodbo, bo treba poskrbeti za eksekutivno akcijo governerja države Kalifornija in za sodelovanje obtožujo-čih uradnikov."
Na ta in druga pr'*>oročila komisije prezidenta Wilsons je predsednik dne 22. januarja 1918 pisal naslednje governorju &tep-hensu: "Ali ne bi bilo mogoče odgoditi . izvršitve sodbe nad Mooneyem, da bi mogel dobiti obravnavo o kateri izmed ostalih obtožb, vloženih proti njemu, da bi se s popolno resnobo uvaževale važne izprememlie, ki so nastale, kakor sem obveščen, v pričanju proti ,njemu? Prosim za to zelo uljudno, a tudi zelo resno, ker je slučaj dobil mednarodno važnost."
Vrhovno sodišče države Cali fornia je dne 1. marca potrdilo sodbo, ki je bila pri Vašem sodišču izrečena proti meni in jo odobril. Obramba je iskala pred Vami odpomoč proti temu v obliki predloga,strinjajočega se s spisom o napaki, "corani nobis", proseč Vas, da razveljavite razsodbo, obsodbo in prenoved nove obravnave. Proti tej akciji je distriktni pravdnik vložil ugovor in Vi ste ga priznali ter odklonili naš predlog. Po Vašem mnenju, ste dejali,
' brez * omoČ' }rnm se tiče razsodbe. To zadosti tehničenemu zakonitemu sklepu, nikakor pa ne moralni pravičnosti.
Vrhovni načelnik tega naroda je že dvakrat podal prošnjo kalifornijskim uradom. Predsednik ne zahteva moje popolne pomilostitve; on zahteva odložitev izvršitve moje obsodbe, da bi mogel
priti pred sodišče zaradi ene izmed uadaljnih rednih obtožb, ki obsegajo enake obdolžitve, kakor ta, zaradi katere sem bil po krivem obsojen. Dve z omenjenih tožb sta še sedaj na koledarju pri Vašem oddelku vrhovnega sodišča.
iNihče nima boljše prilike, da bi poznal mojo zagato, kakor Vi, ker ste bil sam sodnik pri pričanju, katero je navedlo poroto, da je izrekla smrtno obsodbo nad menoj. Ko so bila izčrpana vsa druga sredstva, je bila edina pot za popravo, ki mi je ostala kot nedolžnemu človeku še odprt* ta, da bi prosil go ve morja za popoln pardon, kar je v najboljšem slučaju milost. Medtem ko more nastopati governor, se obračam do Vas, da mi date priliko, da o-čistim svoj značaj in čast pred sodiščem ob eni izmed onih obtožb. Če ne določajo sodišča, pri katerih so ostale obravnave na koledarju, sedsj razprav, kako se more tedaj, vprašam, izpolniti predsednikova prošnja t
"San Francisco Examiner" je dne 16. junija prinesel naslednjo depešo iz Washingtona, D. C., od Isidorja Jacobsa, predsednika "California Canneries Company": "Iskreno uparç, da spozna governor Stephens jasno možnost, da izreče Mooneyu pardon. Moj. najstarejši «in. je bil v poroti, ki je obsodila Mooneya, toda izza obsodbe je bil predložen dokaz, ki postavlja enega izmed glavnih prič obtožbe v znaten suni. Distriktni pravdnik trdi, da bi bil Mooney lahko brez pričanja te priče obsojen. Če je tako, se ne bi smel upirati pardonu in obravnavi zaradi kakšnega drugega slučaja, ki obsega enake obdolžitve. Moone *;f bi smel biti obešen na podlagi obsodbe, katero je v kakršnikoli meri povzročilo pričanje, ki je bilo izza obsodbe večalimanj diskreditirano ; zato upam, da bo dovoljena odgo-ditev in da pride do obravnave zaradi katerega izmed ostalih slučajev. Moj sin, lajtnant Wiliam F. Jacobs, sedaj v Kelly Fieldu, San. Antonio, ki je bil v poroti, katera je obsodila Mooneya, je zadnji teden, ko sem bil v San. Antonio, izrazil enik nazor, kakršen je moj. Prepričan je, da bi moral Mooney zaradi suma, ki je padel na Oxmanovo pričanje in z ozirom na priznanje Estelle
Suiith dobiti novo obravnavo."
Ti razlogi v sveži s obdolžitvi-jo dveh Žen Edean od strani policijskega inšpektorjs Smiths iu (bivšega načelnika Petersona iz Osklanda, sedsj stotnika v armadi Zedinjenih drŽav, rušijo podlago sadeve sopar mene. In to ni vse. Tu je tudi dvoje priznanj glavnih prič obtožbe pred velepo-roto. Mislim Estello Smith in njeno mater Alice Kidweli. Prva je bila glavna priča pri razpravi z Billingsem, druga pri razpravi z Mrs. Mooney. Njiju objavljena in vieutajena priznanja dajejo vsemu slučaju od konca do kraja znak fabrikacije. . Gotovo bi moral biti stroj pravičnosti v tem mestu in okraju sposoben, ds bi našel kakšno pot za ptpravo ta strašne krivice.
Prosim Vsa s tem, da se poslu-lita vsakega sredstva, ki Vam je na razpolsgo, da se izpolni želja! predsednika Wilsona v mojem slučaju.
Apeliram na Vas, da pozovete distriktnega pravdnika Fickerta, naj pride pri prihodnjem oklicu teh slučajev na Vašem koledarju v Vaš oddelek pri vrhovnem sodišču, in naj nastopi proti meni na podlagi obtožb. Če ne bi Fic-kert tega atoril, Vas prosim, da se pridružite moji prošnji, da pride generalni pravdnik sam, ali da pošlje enega ali več asistentov, da vodijo zadevo ljudstva proti meni. Če bi se izkazalo, da je ta načrt neizvedljiv, Vas prosim, da pomagate na podlagi oblasti, ki Vam jo daje Vaš visoki urad, pravičnosti na ta način, da imenujete posebnega tožnika, ki naj zastopa interese ljudstva in da ukrenete razpravo v enem izmed omenjenih slučajev.
To je edina pot, po kateri se more izpolniti prezidentova zahteva.
Sicer mora nastati vtisk, da je .bilo dovoljeno hudo pogaženje pravice.
Dovolite mi dodati, da se je Vaša pravičnost v teh slučajih iz- M kazala jznad vsakega dvoma, kajti Vi niste nikdar izrazili svojega mnenja o krivdi ali nekrivdi kateregakoli izmed obtoženih. To }t vprida napetosti, ki je vladala., nekaj časa v dobi razprav, resnična izkušnja sodnijskegs uradnika. Globoko in toplo cenim Vaše postopanje v tem oziru.
Iskreno Vam vdani
Tom Mooney.
Graitanie.
Kurivna uprava je dobila poročilo, da je vladno nadzorovanje porabe premoga prihranilo 81,000 ton premoga v pittsburškem di -stViktu. Administracija pravi, če bodo tako vse leto nadaljevali varčevanjem v 250,000 industri -jalnih podjetjih v Združenih dr-žavah, da prihranijo na leto 25,-000,000 do 30,000,000 ton pre-moag.
Centralno evropski strokovnja ki se bavijo z zanimivim proble -mom: Ali ruinira Avstrija Nemčijo, ali Nemčija Avstrijo t
Ko je bastilja padla, se je stresel ves svtokratični sistem. Kosi in drobci padsjo še vedno. Kmalu pa padejo še zadnji stebri.
Profitarstvo je neločljivo od kapitalističnega sistema, l.er je duša tega sistema dobiček, ne pa zaslužek. Lahko se najdejo posamezniki med množico vsakovrst -nih podjetnikov in špekulantov, ki se zadovolje s kolikor toliko skromnim profitom; take izjeme pa stoje izven pravila in ne dajejo kapitalizmu njegovega značaja. Kjer je prilika za večji in za manjši dobiček, seže večina rajši po večjem, in ker se ta prilika ne po raja vedno sama od sebe, si jo marsikdo rad ustvari, kakor najbolje zna.
Dobiček se lahko poveča s po-množitvijo konsuma. Za to ni treba nobene razlage, ker jc vsakemu otroku jasno, da bo pri prodaji desetih kosov dobiček večji, kakor pri prodaji enega samega, tudi Če se prodajna cena nekoliko zniža. To navaja kapitaliste, da čimbolj skušajo pomnožiti avojo trgovino, vsled česar se pomnožuje njih pro dukcija. In posledica je konku renca, ki ne dosega nikjer takega viška, kakor v kapitalizmu.
Dobiček se lahko poveča, ako jc mogoče povišati prodajno ceno To gre v večji meri le tedaj, kadar premaga kapitalizem eno svoje načelo v prid drugega: Kadar od pravi konkurenco z monopolom.
Dobiček se lahko poveča, ako se znižajo produktivni stroški, bodisi z vpeljavo novih strojev, novih proizvajalnih metod, ali z večjim izkoriščanjem delavstva. Vsako tako sredstvo je v sedanjem ui*;e-mu večalimanj na škodo delav -stvu; če je nov, boljši stroj sani na sebi napredek, je v kapita','/.rau vendar konkurent delavcu.
Priliko za povečanje dobička pa dajejo tudi metode, ki bi jih v navadnem življenju imenovali goljufije; v profitarskem svetu jim ne dajejo tega imena, kajti največja premoženja so bila ustvsrjens
baš z brezobzirnim izkoriščanjem delavcev in konzumentov in z graftom.
Kjer je prilika za graft ,tara se graf t a. Kajti človeški znučaj je v svojem jedru enak v nižavah in v višavah; človeško delo ni učin kovanje jc veliko bolj odvis 10 o« razmer, kakor od značaja. Ljudje ki žive trajno v krogih, v katerih se nič tako ne ceni kakor boga stvo in kjer je postalo hrepenenje po bogastvu nekakšna družabna čednost ,se kratkomalo ne morejo premagati, da ne bi izrabili vsako prilike za obogatitev, tudi če so sredstva dvomljiva ali pa narav nost hudodelska.
Vojna z ogromnimi potrebami, ki jih ustvarja, razširja področje, na katerem je mogoče dosegati do biček do skrajnih meja. S tem se pa tudi pomnožuje prilika za graft, in popolnoma naravna po -sledica je, da se graft res vrši. C»d začetka vojne so prihajala poročila o sueparskih vojnih dodajah in o podrobnih goijufijahizvseh dežel.
Tudi Zcdinjene države niso proste takih praktik in razkritih je
bilo že več slučajev, v katerih se jc vršilo nesramno zločinsko profi tarstvo. Med te slučaje spada tudi škandal z dodajanjem dežnih pla ščev za ameriško armado, ki jo imajo sedaj razne oblasti v rokah
Pri preiskavi te korupcije pri haja na dan, da so vanjo zapleteni tudi ljudje, ki bi morali po svoji poziciji posvečati vae svoje inoei koristi in potrebam dežele v voj nem času, ljudje, ki pripadajo na rodnemu obrambnemu svetu, instituciji z večalimanj uradnim značajem.
V zvezi z afero dežnih plasčcv je bil med drugimi aretiran Harry E. Lazarus v New Yorku, član pododseka National Defense Coun eil, čigar naloga je bila nadzoro -vanje produkcije dežnih plaščev. Lazarus je tožen, da je skušal podkupiti vladnega nadzornika; zdi se torej, da je zopet enkrat prišel kozel za vrtnarja.
O tej graftarski zadevi poročajo se nadalje:
Agentjc justičnega departmenta so odvedli na varno Charles L. Fullerja, vrhovnega vladnega nadzornika za newyorški okraj.
Iz New Yorka poročajo: Tukaj so napravili privatno preizkušnjo s strojem za dviganje železnih in jeklenih ladij, ki leže na dnu morja. Preizkušnja se je dobro olme-sla. Potegnili so težko jekleno ploščo iz globočine 90 čevljev.
Iz Washingtona poročajo: Vsa znamenja kažejo, da izide malu naznanilo, kdaj se prične kampa -nja za Četrto posojilo svobode,
Naznanjajo, da je podal podrobno izpoved o obširnem podkupoval -nem sistemu, ki je bil v praksi v industriji vojaških dežnih plaščev in vojaške obleke. Sedaj pričakujejo, da bodo po Fullerjevi izpovedi aretirane še druge osebe.
V torek zvečer so krožile vesti, da aretirajo sedemnajst tovarnarjev, ki izdelujejo dežne plašče. Obtoženi so zarotniškega podkupovanja. Druge vesti zopet pravijo, da so nekateri kontraktorji in nadzorniki v oskrbniškem depart-mentu podali svoje izpovedi.
Lazarus, bogat tovarnar v in-miteja narodnega " obrambnega sveta. Poročal je vojnemu de-partmentu, katere tovarne so tako opremljene, da lahko izdelujejo dežne plašče in je pomagal, da so bile pogodbe sklenjene s tovarnarji za dobavo dežnih plaščev. Obtožen jc, da je hotel podkupiti vladnega nadzornika, ki naj bi slabo blago priznal za dobro, ko jc dobil za vlado večje naročilo.
Pravijo, da bo nadaljna preks kava odkrila, da so tudi drugi i meli v številnih pododsekih svoje ljudi, ki so gledali na to, da do-
za $5,000,000,000 in bo najbrž nosilo po 41/4%.
Na konferenci so sugerirali, naj se prične kampanja za Četrto posojilo svobode z dnem 28. septembra^
V Beli hiši v Washingtonu se je vršila konferenca zaradi novega zakona za varstvo otrok, ki ga prcdložc kongrenu. Predsednik Wilson se strinja z zakonsko pred
pogodbah za vladna dela bo klavzula, ki določa, da ne smejo delati otroci pod 14. letom, otroci med 14. in 16. letom pa ne več kot osem ur na dan.
cajti i<ešli so se na konferenci pu- logo. Odbor, ki je šel v tej zadevi blicistični ravnatelji za posojilo k predsedniku, je bil sestavljen iz
Samuel (Jompersa, predsednika 'Ameriške delavske\ federacije", Samuel McCune Lindsayja, J. Ed-ward Macyja in James Forda. V
svobode iz dvanajstih zveznih re zervnih distriktov. Zakladniški tajnik McAdoo je dejal, da bo četrto posojilo svobode razpisano
Iz Philadelphije, Pa., poročajo: Wm. Potter, kurivni upravitelj za državo Pennsylvanija, je obelodanil odredbo generala Crowder-ja, po kateri lahko lokalne komi sije uvrstijo rudarje v razred II-D, III-K in L ali IV-D.
Po Hooverjevem zatrdilu je pre-Sič rešil vprašanje mesa. Kdo bi bil mislil, da je prešič tako dobro podkovan v matematiki!
be posebne usluge. Vsi dokazi bodo predloženi zvezni veleporoti.
Fuller, vrhovni nadzornik, je izpovedal, d s je prejemal tedenske doneske od raznih tovarnarjev. Tako izjavlja namestnik justičnega tajnika, mr. Huston dustriji za obleke, je bil član ko-Thompson, ki vodi kampanjo proti sleparskim profitarjem. Take doneske so prejemali tudi nekateri podnadzorniki. Neki tak podnad-zornik je prejel v zadnjih treh tednih do $500.
Neki nadzornik je izdelal načrt, da se uvedejo letne proslave rojstnih dni, da pobira darove( pri tovarnarjih, katerih izdelke pregleduje. Tovarnarji so prihajali k njemu na dom in so puščali polna naročja daril tam. Slišijo se glasovi, da je bil v nekaterih zavojih denar.
Ralph Rosenthal, tovarnar, je priznal pred zveznim komisarjem, da so izplačevali denar kot "posojilo" nekemu vladnemu nadzorniku v njegovi tovarni in da niso tnikdsr zahtevali, da*e "posojilo" vrne.
Rosenthal je razlagal, da je bil po prejemu naroČila prisiljen po vladnem nadzorniku, da jc rabil gotove vrste gumijasti cement, ki ga je opisal kot "slabega". Ta izpoved je obudila spomin, da so »c nekateri dežni plašči razpadli, dasi so jih vojaki rabili malo časa Neki tovarnar, ki izdeluje gu-mijski cement, je bil med sedemnajstimi tovarnarji, ki so jih aretirali v pondeljek zvečer.
Neki uradnik Sydeman Rubber kompanije, ki je bil tudi aretiran, je priznal, da je bilo blago lože sprejeto, odkar niso več preiskovali produktov v oskrbniškem skladišču, ampak so jih pregledo-dovali v njegovi tovarni. Tako iz-. javljajo uradniki justičnega departmenta.	^
À

). 1 , jy -ff- -JTr

«


PROLBTAREC
Stališče socialistične stranke in vojna.
kaj bo z rusijo? 1
Utopiiera mirovne konference, dokler ne more ksjserizem opirati na avojo utilitaristično ma-šino in dokler je revolucija v centralnih državah izven volje ali pa izven moči ljudstva, postaja naj-bol jjaaen, če obrnemo avoje poglede proti evropskemu vzhodu. Ves svet se zanima za usodo Rusije, ker je ob njej res ves svet prizadet. Seveda so interesi zelo različni. O pomenu ruskega doseda -njega in bodočega razvoja za demokracijo in za socializem pa vendar ne more biti nobenega dvoma. V absolutnem interesu obeh je, da postane Rusija neodvisna od zunaj in svobodna znotraj. Ako se izpolni to dvoje pogojev, tedaj je gotovo, da bo Rusija predstavljala mogočno demokracijo in da bo imela toliko socialistično upravo, kolikor je v njenih sedanjih gospodarskih in kulturnih razmerah mogoče .
Da bi mogla Rusija biti danes ali v dogled -nem času "socialistična dežela", je kajpada iluzija . Koliko socializma tiči v boljševikih, je vpra-Sanje, na katero je zaradi absolutnega pomanjkanja zanesljivih vesti iz Rusije nemogoče odgovoriti. Gotovo je ,da se vodijo med različnimi so -cialističnimi frakcijami ljuti boji, toda katera izmed njih je s socialističnega stališča najbolj sposobna za upravo, nam je tukaj mogoče le ugibati,
če nočemo soditi, da je najsposobnejša tista, ki si je znala prilastiti moč in jo ima doslej v rokah.
Toda interesi mednarodnega socializma niso v prvi vrsti prizadeti od tega, ali vladajo v Rusiji boljševiki ali menjševiki ali kakšna socialistična koalicija, temveč da ue zmaga kakršnakoli reakcija.
Ako doseže Rusija zunanjo neodvisnost in notranjo svobodo, je gotovo, da bo njena organizacija temeljito demokratična in da se izvrši možni maksimum socialnih reform, otvarjajočih pot socializmu. V neodvisni in svobodni Rusiji se lahko izvrže razne izpremembe, gotovo se pa ue more trajno vrniti ne carisem, ne absolutno kapitalistična vlada .
Reakcija grozi Rusiji le od zunaj, fn tu grožnja prihaja očitno od nemške strani. Razkttsanje Rusije in večalintauj zakrinkana hegemonija sta očitni cilj nemške vlade. Če ne bi bilo gospodarskih ambicij, ki so pa jasne in popolnoma razumljive, bi zadostovali politični razlogi, kajzerska avtokracija kratkomalo ne more trpeti resnično demokratične, kaj še socialistično upravljane Rusije za svojim hrbtom. Carski sistem je bil naj' boljše zaledje za nemško, avtokracijo, ki nc izpusti nobenega sredstva, da ga — če ga ne more obnoviti -r- nadomesti s svojo vrhovno režijo.
RUSIJA IN SOCIALISTIČNI INTERESI.
Nemška vojna sreča se je zadnji čas na za • padui fronti obrnila. Ali to ie ni nikakršna odločitev. Pritisk na ujeno armado v Franciji še ni dovolj močan, da bi že garantiral osvoboditev Belgije. Almolutno izključeno ps je, da bi Nemčija v sedanjem stadiju privolila v kakšno restitucijo na vzhodu in odtegnila roke od Rusije, Ukrajine, Fin<< ske, Poljske i. t. d. Če se pa to ne zgodi, nima socializem na vzhodu kaj upati.
Nikar se ne udajmo sladkim ^aiijaiit, da bi bila po sklenjenem miru revolucija proti kajzerjevi avtokraciji bolj verjetna, in bolj mogoča, kakor sedaj! Vlada v Berlinu se ne zanaša na ljubezen narodov — ne svojega, ne tujih! Te ljubezni ni uživala pred vojno; tekom vojne je zapravila vse, kar je bilo kaj podobno simpatiji, in to vedo v kaneelarjevi palači prav tako dobro, kakor v cesarskem dvoru. Po miru, ki bi se skleuil sedaj z vojaško nepremagano nemško vlado, ue bi mogel Nemčiji nihče diktirati razoroženja. In njena armada bi ostala tako močna, da bi bila vsak čas sposobna za pot lačen je punta bodisi doma, ali pa v deželah, ki jih je v kakršnikoli obliki spravila pod svojo oblast.
Na Nemškem ima danes ogromna ljudska masa orožje v rokah. Pa vendar ne rebelira. Kako naj izvrši insurekcijo, kadar odda puške v kajzer-jeve arzena le in pride orožje še bolj pod kontrolo kajzerjevih avtoritet t
Da se rešijo Rusija in dežele, ki so ji prej pripadale, železne nemške pesti, mora biti Nemčija prisiljena, da umakne svoje prste od tega kostanja. Te sile pa ne more imeti v sedanjem stadiju nobena konferenca. Torej je predvsem potrebna zadostna sila, da se ji bo Nemčija morala vdati.
Če je utrditev in zavarovanje ruske demokracije in rešitev ruskega sotializma v interesu svetovnega socializma, je poraz Nemčije indentičen s tem interesom, in le uspešna domača revolucijami mogla napraviti zmago na bojišču nepotrebno.
Iz teag pa sledi, da ni socialistično zahtevati za vsako ceno mirovno pogajanje, ki je a priori obrnjeno na brezuspešnost. Interesi socializma zahtevajo poraz vladajočega sistema na Nemškem, torej rd ločno nadal je vanje vojne, dokler ni dosežen ta rezultat. Ovirati nadaljevanje take vojne se pravi ovirati demokracijo in socializem. Če pa nočemo tega rezultata, tedaj si moramo predložiti vprašanje: Kako se na najboljši način, s čim manjšimi žrtvami, a Čimbolj zanesljivo doseže ta smoter!
Korupcijska afera v St. Louisu.
Pred nedavnim se jc v St. Louisu, Mo., izvršil dogodek, ki meče ostro luč na metode gotovih kapitalističnih političarjev, poslužujočih se, ne da bi jih najmanje pekla vest, najdvomljivqj-Ših in včasi naravnost zločinskih sredatev, če ne morejo drugače doseči svojih dobičkarskih namenov. Ondotno delavsko glasilo ima o dogodku obširno poročilo, ki je tako poučno, da ga je vredno podati tudi našim čitateljem. Človek ima najprej vtisk, kakor da Čita bajko, ki si jo je izmislil s precejšnjo fantazijo nadarjen pisatelj. Vidi se pa vendar zopet, da je resničnost včasi bolj neverjetna, kakor iz same domišljije zajeta pravljica.
PRIVILEGIJ POULIČNE ŽELEZNICE.
Dnevi zločinske korporacijske delavnosti — piše st. louiški list — še niso minuli v St. Louisu. Na čelu korporacij stoječi finančni magnati nadaljujejo svoje koruptno delo, ljudstvo mesta St. Louis naj bi pa bilo od monopola poulične železnice neusmiljeno izkoriščano, ne da bi se moglo kakorkoli braniti.
S pomočjo mestnega sveta, ki« je slabši, nego je bil kdaj prej, se je posrečilo United Railways Co. doseči takozvano kompromisno ordinanco, s katero se garahtira omenjeni družbi vsa vožnja na poulični železnici «a dobo 3i let Servilni župan je bil takoj pri roki, da je podpisa) ta privilegij.
Ostalo je le eno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče preprečiti ta roparski napad na žepe prebivalstva. Uspeh tega sredstva je bil odvisen od vprašanja, če je mogoče tekom tridesetih dni po podpisu ordinance predložiti podpise najmanj dveh odstotkov vseh registriranih volilcev v mestu, ki zahtevajo splošno glasovanje o ordinanci.
PETICU8K0 DELO.
Central Trades and Labor Union, socialistična stranka in razna napredna meščanska društva so se takoj sešla, ae organizirala kot "Citizens Referendum League" in začela zbirati podpise. Preden je pa bilo mogoče dobiti uraden prepis ordinance, preden jo je mogel odvetnik preučiti in preden je bila peticija izdelana, je minila že polovica predpisanega tridesetdnevnega roka. Čas je bil torej zelo kratek, toda kljub temu je bilo že na dan pred preteklim rokom predloženih volilnemu uradu 7919 podpisov, od katerih je bilo 5,746 priznanih kot zaRonitih, kar je znašalo 3.43 odstotkov vseh registriranih volile.ov, ali skoraj dvakrat toliko, koljkor zahteva zakon.
United Railways Co., političarji iz mestne hiše in gospodje pri kapitalističnih listih so si domišljali, da ne bo mogoče poskrbeti potrebnih dveh odstotkov podpisov, ali zgodilo se je ven? dar, kljub temu, da so kapitalistični listi nameno-ms zamolčali vse to gibanje. Čim je volilni urad dognal zakonitost podpisov, so oponenti pridobili nadaljnih 40 dni časa, da bi mogli poskrbeti ortale podpise, kar bi znašalo za posebno glasovanje okrog 20,000 imen, za glasovanje pri pri -hodnjih volitvah pa 11,000 podpisov.
PETICIJE UKRADENE
V soboto, 15. junija ob 9. naj bi bile peticije predložene volilnemu uradu. V petek je tajnik "Referendum League" L. H. Proske s pomočjo drugih Članov in gotovega števila notarjev delal do 11. zvečer na sestavljanju peticij. Ob 6. zvečer je Proske odnesel vse do tega časa izdelane peticije k uniji smotkarjev Št. 44 v tretjem nadstropju poslopja št. 615 Chestnut St., da se shranijo čez i\of tam v velikem železnem predalu. Vsega skupaj je bilo vloženih 11,826 podpisov na 410 listih, razdeljenih v deset svežnjev.
Po zakonu je bilo treba, da se ustanovi iz petih meščanov sestavljen odbor, ki naj bi kot "Committee of Petitioners" oskrbel peticije. Ta odbor je bil sestavljen iz sledečih oseb: Wm. M. Brandt od socialistične stranke, D. Fitzman od Improvement Association 10. warde, dr. Crapp od Chauteau Lindell Improvement Association, Geo. Patterson in L. H. Proske od Centrsl Trades and Labor Union .
Teh pet mož je prišlo v soboto zgodaj zjutraj v glavni stan "Referendum league", St. 810 Chestnut St., in od tam so nameravali odnesti
peticije v mestno hišo.'Okrog 11. dopoldne je pa prišel tja poročevalec lkita "St. Louis Star" in prinesel prvo vest o izvršeni tatvini.
To se je smatralo za šalo in Win. M. Brandt in Geo. Patterson sta bila takoj odposlana v glavni stan smotkarske unije, da doženeta» kaj je na stvari. Čez deset miuut sta se že oba vrnila in naznanila: "Podpisi so izginili! Policija je zasedla prostor in ne pusti nikogar noter, dokler ne bo vse preiskano."
PODKUPOVANJE PRIZNANO.
Vsi dnevni listi v mestu so bili naslednjih pet dni pol si senzacionalnih vesti o najdrznejšem korporacijskem ropu, ki je bil sploh kdaj izvršen v St. Louisu. Na podlagi teh poročil objavljamo v kratkem,, kar je doslej znanega o zločinu-
Črnec Green 4'ope, hišnik v poslopju št. 615 Chestnut St., kjer ima smotkarska unija svoj urad, je dobil deset dolarjev za to, da bi pustil glavna vrata odprta in omogočil tatovom pristop do tretjega nadstropja.
Pope je priznal okrajnem pravdniku McDa-nielsu, da je dobil teh deset dolarjev od Wm. R. Pettyja iz Sawyer Buildinga, kjer ima "Citizens Referendum League" svoj glavni stan. Nadajoč se, da zavaruje svojo kožo, jc pa Petty priznal, da je dobil za sodelovati je pri vlomu in tatvini 500 dolarjev, ki mu Jih je izplačal neki Spencer. Iz te-c ga Spencerja se je pa razvil J. C. Jackson, ki živi že pet let v 1007 Pine St. v zelo luksnrioznem stanovanju. Ta Jackson, ki poseduje avtomobil, je v soboto zjutraj s svojo mašino izginil brez sledi) Toda policija je našla v stanovanju dve njegovi sliki, vsled česar bo zasledovanje bliljsano.
Nadalje je policija v Jacksonovem stanova nju našla ček od Utirted Railway ('0. na 815 dol. 10 centov, datiran 18. februarja 1918., torej osem dni pred koncem stavke na poulični železnici, kar podpira mnenje* da se je družba tekom stavke posluževala Jacksona za dobavljanje stavkokazov. V njegovem kovčegu so našli tudi pisemske zavitke z napisom Zveze uslužbencev poulične železnice, lokalne unije št. 125 v East St. Louisu. Nadalje je imel zalogo kovinastih znakov United Railways Co., kakršne nosijo strojniki in sprevodniki družbe na svojih čepicah.
Pet oseb, ki so bile doslej v zvezi s to tatvino aretirane, priznava, da so dobili čez 1000 dolarjev od "finančnega ministra" Jacksona. Vprašanje, na katero bo morda United Railways Co. lahko odgovorila veleporoti, je, koliko je pač Jackson sam dobil za svoje "delo".
SPOMIN NA STAR ŠKANDAL.
Ves dogodek zbuja spomine na veliki škandal podkupovanja na poulični železnici v St. Louisu, ki se je odigral pred '¿0 do 25 leti in se je končal s tem, da jc potovala cela vrsta mestnih Očetov v državno kaznilnico v Jefferson City, nekateri drugi patrioti so pa zbežali v Mehiko ali v Evropo, da bi ae odtegnili usodi, ki jc dohitela služabnike njihovih zločinskih praktik.
Možnost ni izključena, da se ponovi tudi v tem slučaju zgodovina in da sc nekoliko kapitalističnih veličin in pomočnikov teh dobrotnikov ljudstva seznani z malo gostoljubnimi prostori v Jefferson City, če se ne bodo rajši rešili z begom.
DRUŽBIN AGENT.
Popolna in ostra svetloba je padla na ravnanje družbe United Railways Co. v St. Louisu. ko je storil obsežno priznanje Julius Ceasar Jackson, posebni tajni agent, ki je bil devet let v/dužlti poulične železnične družbe.
Mož je trošil po 15 do 20,000 dolarjev na leto, vseskozi denar, ki ga je dobival od družbe poulične železnice. Po njegovem priznanju pred okretnim pravdnikont McDanielom je veljal tatinski vlom v unijo smotkarjev 2600 dolarjev. Kakšne vrste mož jc Jackson, sc lahko presodi po tem, da je bila njegova glavna naloga preti veliko stavko na poulični železnici v St. Louisu meseca februarja, da bi z vsemi sredstvi skušal preprečiti ustanovitev organizacije uslužbencev.
JACKSON NA BEGU. '
Takoj po izvršenem vlomu in tatvini peticij je Jackson pobegnil «v Ullman, Mo., kjer živi njegov oče. Tja mu je pa neki zastopnik družbe po-
ulične železnice telegrafiral, naj gleda, da izgine čim hitreje, češ da mu je policija za petami.
Jackson jo je tedaj ubral v Springfield, 111.i kjer je shranil svoj avtomobil v neki garaži, potem je pa potoval dalje v Chicago, kjer se je sešel z agentom družbe poulične železnice Bradyjem. Ta mu je izročil od superintendenta Bruce Came-rona 500 dolarjev, da bi se mogel nadalje skrivati.
Nato je Jackson odpotoval v Minneapolis, kamor naj bi mu bil Brady pripeljal še denarja. Ali ta je prišel brez dolarjev, in je dal Jacksonu lc dober svet, naj se v svojem osebnem interesu še nadalje vadi v vlogi darilnega kozla za "višje" gospode družite. Toda Jackson mu je dal povsem jasno razumeti, da ni pri volji skušati se kot mu-čenik za gospodo. "Job" da je izvršil za družbo in sedaj zahteva denar za to. Gospodje so bili drugega mnenja, misleči, da se "črnec lahko pobere, kadar je izpolnil svojo dolžnost."
Razkačen, ker ni dobil več denarja, si je Jackson -.i posreduyanjem svojega pravnega zastop -nikaV St. Louisu zagotovil pri okrajnem pravdniku nekaznivost pod pogojem, da mu razkrije vso wtorijo tatvine peticij, kal- se je zgodilo v nekem cbicaškem hotelu. Tukaj se je sešel z okrajnim pravdnikont McDanielom in se je z njim kot sv*, boden mož vrnil v St. Louis, kljub temu, da je ve-f leporota že i/rekla obtožbo zaradi tatvine proti njemu.
Jackson je pravil okrajnemu pravdniku, da ni na seznamu rednih uslužbencev družbe poulične železnice, antpak se mu je vsakih štirinajst dni izplačeval račun njegovih "izdatkov". Vlo»g in tatvino peticij v uradu smotkarske. unije je vodil osebno. Peticije je v svojem avtomobilu odpeljal v staaovanje superintendenta Bruce Cante-rona, kjer ga je vprašal, kaj naj stori s temi dokumenti. To je bilo dne 15. junija ob 6:30 zjutraj. Cameron mu je odgovoril, da noče imeti peticij v svojem stanovanju in da naj jih Jackson odpelje k nekemu John Myersu v okraju St. Louis. Ko pa Jackson ni hotel storiti tega, mu je Cameron naložil, da naj jih takoj odpelje v urad United Railways Co., kjer so jih še tisti dan sežgali.
Nadalje je Jackson pravil okrajnemu pravdniku, da je sporazumno z načrtom Bruce Cante-rona najel pet pretenaeev (sluggers) po 50 dolarjev za vsakega, ki naj bi bili dne 9. maja napadli vseh pet članov peticijskega odbora na njih poti v mestno hišo/jim pobrali peticije in na ta način onemogočili nameravano splošno glasovanje o kompromisni peticiji. Cameron se je pa tukaj s svojim načrtom urezal. Omenjenega dne je bilo namreč treba predložiti le dva odstotka podpisov, katerih število je potrebno za peticijo, da se razpiše splošno glasovanje o ordinanci. Ker je pa Citizens Referendum League imela že dvakrat toliko podpisov zbranih, jc peticijski odbor oddal podpise že 8. maja v mestni hiši.
Ko je Cameron drugi dan to čital v časopisih, je besnel in Jacksona obsipal z očitki, češ da je zanemaril svojo dolžnost. Obenem mu je pa naložil, da mora zdaj poskrbeti, da dobi glavne peticije, ki morajo biti volilnemu uradu najkasneje do polovice junija predložene.
Jackson baje izprva ni hotel imeti nič opra -viti s predlagano tatvino; izvohal jc pa, da so bili savnami s podpisi vloženi v železno shrambo v ■wradu smotkarske unije, in ko jc Cameron to izvedel, je silil, da sc nemudoma izvrši nameravana "akcija".
KDO JE KRIV?
Veleponita je obtožila superintendcnla Ca-nierona zaradi tatvine druge stopnje in varščina mu je bila določena s 1500 dolarji. Cameron je član vojaškega generalnega štaba govemerja Oardnerja. Za zagovornika si je izvolil bivšega goventorja Klliota W. Majorja.
Noben pameten človek seveda ne bo verjel, da bi bil Jackson postopal brez ukazov od "zgoraj'; prav tako ne bo mogoče nikomur dopovedati, da bi bil Cameron, pod čigar vodstvom je Jack -son "delal", sam ravnal brez znanja, odobravanja ali naloga "višjih gospodov".
A kdo so ti gospodje! Biti morejo le predsednik družbe Richard McOulloch in ravnatelji United Railways Co. Sumljivo je, da so dnevniki tisti da n,ko je bil Cameron stavljen pod obtožbo,
objavili vest, da je sprejel pri družiti pouličnih železnic v Buffalo, N. V., službo z letno plačo 12 tisoč dolarjev.
Jackson je med drugim okrajnemu pravdniku tudi dejal, da je bil pri gotovih konferencah, ki jih je imel s Cameronom, navzoč tudi predsednik družbe McCulloch. Ko je tega neki reporter upozoril na to izjavo, je jezen dejal: "Če je Jackson kaj takega izjavil, je hudoben lažnjivec."
Sicer se Jackson pač lahko smatra srečnega, če ntu ne dajo dosedanji njegovi gosnodarji še malo hujšega naslova ali pa Če sploh ne store z njim kaj bolj neprijetnega.
POSLEDICE.
Pred nekako dvema desetletjema je Joe Folk poslal približno tueat občinskih političarjev v državno kaznilnico,' ker so se bili dali podkupiti od St. Louis Transit Co. Miljonarji, ki so bili udeleženi pri onem graftu, so pobegnili v Francijo, drugi političarji, kakor Caroll in Kratz, v Mehiko, medtem ko je bil Charles Kelly poslan na Irsko s svetom, naj se ne vrača, dokler ne zastari kaznivost njegovega zločina.
Iz povedane istorije je jasno, da je zločinsko, koruptno delo, ki ga je izvršil monopol poulične železnice v St. Louisu, hujši od vseh prejšnjih graf tov, Jackson ne pojde v zapor, ker mu je McDaniel moral obljubiti, da ne bo kaznovan. Cameron bi morda lahko našel pot za kaznilnične zidove, če se mu bo ljubilo iti tja. Težko je pa misliti, da bo McCulloch ali kdo izmed ravnateljev družbe nosil obleko s progami v velikem "hote« lu" v Jefferson City. Da bodo volilci mesta St. Louis pri splošnem glasovanju zrušili kompro« misno ordinanco, o tem ni danes nobenega dvoma. Ali kaj naj se stori nadalje! Poulična železnica se ne more pustiti v rokah privatne izkoriščevalne družbe. Direktna posledica te zločinske, koruptne istorije bi morala biti kampanja, da postanejo poulične železnice mestna last in se ne ponovi nikdar več kaj takega.
Iz Be» •na poročajo: Avstrijska vlada je zopet v zagati. Z Dunaja poročajo, da so Čehi, Jugoslovani in socialisti v državnem zboru izjavili, da ne bodo glasovali za proračun. (Medtem je prišlo poročilo, da je proračun sprejet; zanj so baje glasovali tudi Poljaki, Italijani in Rumunei).
Predložena je bila. resolucija, ki obsoja od-stopivšega ministrskega predsednika Sevdlerja in Toggenburga, ministra notranjih zadev radi za-nemarjenja dolžnosti v zvezi s prehrano ljudstva. Češki poslanec Pik je dejal, da ni zapadna Češka že več mesecev dobila moke za kruh in Plzenj nima že štirinajst dni nobenih živil. Lakota v zadnjem mestu je povzročila resne pouledice in mesto je stalno pod obsednim stanjem.
Poslanec Seliger je dejal, da je bil odmerek kruha na Dunaju znižan za polovico, toda v nemških krkjih Češke niso dobili ljudje niti četrtinke in ponekod komaj šestnajstinko tega deleža. Oblasti so delile kruh v majhnih koščkih.
Poročila o mizernem živežnem stanju so izzvala ostro kritiko odstopivše Seydlerjeve vlade in predložena je bila resolucija v tem smislu, toda bila jc zavržena. Nato se Čehi, Jugotslovani in socialisti izjavili, da ne bodo glasovali za proračun.
Finančni minister, ki je predložil proračun, je dejal, da znašajo skupni letni izdatki vlade $5,066,875,000 in blizo 600 miljonov je treba samo za pokritje obresti. Priznal je, da je finančno stanje države v zelo kritičnem položaju in prosil je vse stranke, naj podpirajo finančni program vlade.
Iz Moskve poročajo, kakor trdi neka amsterdamska depeša, da jc sovjet dne 7. julija pričel s splošno mobilizacijo rdeča annade, menda po sklepu petega v.seruskega sovjetskega kongresa. — Sovjetske čete so zapustile Orenburg, glavno mesto gubernije z enakim imenom; čete so vzele s seboj vse vrednosti, kar so jih mogle zaseči. V Orenburgu se je pojavila tuiva vlada pod vodstvom generala Detova.
Dalje poročajo moskovski listi, da je izbruhnila gladovna revolta v mestih Jaroslsv, Ribinsk, Luhin in UgliČ.
Saksonski socialisti.
Ik New Yorka poročajo: "Članstvo socialno demokratične stranke na Saksonskem je padlo od 177.000 članov leta 1914 na 23.000 plačajočih članov. Neko d nt ¿dansko poročilo v "Berliner Tage-blattu" z dne 10. junija, ki je prišel sem, pravi, da je padanje članstva pripisati velikemu številu socialistov, ki služijo v armadi in razkolu v nemški stranki. Poslanec Uradnauer, ki je govoril na saksonskem strankinem zboru, je pravil, da se je naklada socialističnega časopisja v Nemčiji poviša-, la od 1. aprila 1917, ko je štela «18.000 iztisov, na 732.000, kar je štela 1. aprila 1918. Število naročnikov v armadi se je pomnožilo za 82 odstotkov'>
To poročilo je v iiiuaaikaterem oziru zanimivo. Saksotttiko je bilo pred vojno najbolj socialistično izmed vseh dežclvNemčije. Pri predzadnjih državnozborskih volitvah je dobilo ime "rdeče kraljevstvo", ker je socialistična stranka osvojila vse maudate razen enega ali dveh. (Iz tega naslova naj seveda ne izvaja dr. Vošnjak, da priznavajo socialisti monarhijo.) Te ziuage so se kapitalistične stranke tako ustrašile, da so v deželnem zboru hitro poslabšale volilno pravico.
Saksonski socialisti so veljali za radikalne, kolikor jc pač bilo radikalizma v Nemčiji. Na vsak način sc jc njih glavuo glasilo "Leipziger Volkszeitung" vedno dobro držalo; tudi tekom vojne se ni podalo na tisto pot kakor berlinski "Vorwacrts", odkar A ga je večina prilastila. Kako je s saksonskimi socialističnimi poslauci, je pač drugo vprašanje. Uradnauer jc eden od tistih,
ki so takoj o napovedi vojne omedleli in od tistega časa gre s večino čez drn in stru.
Poročilo, da je število članstva zaradi uvršče-nja v armado in zaradi razkola v stranki tako silno padlo, je gotovo verjetno. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko tiatih, ki so odšli v armado, se ne vrne nikdar več. Vsaj prve mesece ao namreč saksonski regimenti v nemški armadi igrali tisto vlogo, ki je bila v avstrijski namenjena češkim in slovenskim; pošiljali ao jih v prvo Hnijo in v najnevarnejše boje. Decimirati socialiste je bilo v kajzerskem smislu patriotično delo. Zdi se, da so to tudi v precejšnji meri dosegli, zakaj sedaj so saksonske čete že tako krotke kakor kakšen pome ranaki polk. V Ukrajini so u. pr. po brest-litovskem miru Saksonci zasedli Kijev. Lc kadar pridejo z Angleži skupaj, posebno če se jim v tem razmerju ne godi predobro, povedo radi, da niso Prusi, temveč Saksonci, očividno računajoč s tem, da so Angleži anglo-saksonske rase.
Vojaki — pravi Gradnauer — čitajo za 82 odstotkov več socialističnih listov, kot so jih prej. Precej Verjetno je, da čitajo v zakopih z možgani. Če druzega ne, spoznajo vojaki vsaj tiste laži, ki se objavljajo z !>ojišča. Njim ne morejo telegrami dopovedovati, da imajo le šc par milj do Pariza, če so sami doživeli, da so bili vrženi nazaj.
Take reči jih morajo delati pozorne, Na vsak način je razširjauje socialističnega časopisja v armadi znamenje, da se Siri med vojaštvom socialistični duh — pa najbrže ne Hclteidemannov. In tako jc nemška revolucija sčasoma vendar šc mogoča.
Vlljemova himna.

Iz Amsterdama poročajo: "Nemški kajzer še vedno išče primerno "narodno himno". Nemški visoki uradniki so odločili, da se mora melodija pesmi "lleil Dir im Siegeskranz" nadomestiti z drugo, ker je enaka napevu angleške "(Jod save the Klng", ali pa da se mora izdelati popoluoma nova himna. Ustanovil se je odbor odličnih Nem* cev, ki je pozval pesnike In skladatelje po vsej Nemčiji, naj ae udeleže tekme. Več kot 3200 del je doposlanih in nekatera izmed njih so predložiti samemu kajzerju. Toda izmed vaeh se ni našla ne ena zadovoljiva himna. Pred kratkim so bili pesniki in skladatelji pozvani, naj poizkusijo iz-nova."
Tritisoč dvesto himn, pa ne ena dobra med njimi! Afi so kajzerjeve "umetniške" zahteve tako visoke, ali je pesnički in glasbeniáki duh v Nemčiji tekom vojne tako opešal f Kar se tiče prve možnosti, jo je treba brez pomisleka zanikati, kajti kajzer ni imel nikdar niti nsjmsnjšega umetniškega okusa, četudi je vtikal svoje prste vsak čas sam v umetniške zadeve. Zato se tudi na drugo vprašanje ne more odgovoriti. Od pesnikov kakor Dehmel in skladateljev kakor Richard Strauss bi se pač pričakovalo, da bi jim bila taka himna igrača, le precej neverjetno je, da bi se taki resnični umetniki, udeležili kajzerjeve tekme. Če bi se pa, bi se lahko zgodilo, da bi njihova dela kaj-zerjs bolj razkačila, kskor razveselila, kakor je bilo n. pr. pred par leti z neko slavnostno igro Gerharda llauptmanna. Zs stoletnico bitke pri Lipskem so tam napravili ogromen, pa tudi zelo neokusen spomenik in uprizorili slavnosti, ki so trajale nekoliko tednov.
Gerhard Hauptmann, nedvomno najboljvii med živimi dramatiki v Nemčiji, je dobil nalog, da napiše za to priliko slavnostno igro. Storil je to, ampak na svoj način. Slovesnosti so se vršile pod kronpriučcviiu protektoratom, a ko jc ta gospo-dek prišel v Lipsko in videl igro, je bil tako "na-vdušen", da je zagrozil z odhodom in preklicem svojega protektorata, če se igra ne odstavi takoj. Hauptmann ai je namreč dovilil, da je napisal satiro, v kateri je napravil iz nemških knezov in "junakov" marionete, ki jih je direktor kakor lutke jemal iz skrinje in jih sopet polagal vanjo, ko jih je dovolj oamešil.
1 Najbrže torej tudi himua, ki bi prišla iz takega peresa, ne bi zbudila kajzerjeve ekstaze. Kar išče Viljem, so verzi, ki bi povzdigovali njegovo prismojeno osebo v nebesa; to je pa delo, katerega se ne bo lotil noben resen pesnik.
Število tekmovalcev najboljše kaže, kakšni
ljudje so se udeleževali kontesta. Če bi iyic!a Nemčija 3200 resničnih pesnikov in skladateljev, ne # bi bilo enakega naroda na svetu. Tedaj bi pa bilo tudi nemogoče, da bi kajzer in njegova vlada uganjala take podlosti, kakršne se kažejo od leta 1914. Narod, ki bi porodil toliko genijev, se ne bi mogel dati kajzerju tako pod pete, kakor sc mu je dal nemški. Himne so torej najbrže zlagali in skladali petoliznikl In klečeplazci, ki delajo pesmi le zato, da so rime.
* Ampak čemu se ukvarja toliko ljudi s tako bVezkoristnim delom? Saj je res, da traja vojna lahko še nekaj časa; toda kadar bo končana, ne bo treba nobene eesarske himne več.
—*r
rr
Finski kralj.
Pariški "Le Journal" ima iz Curiha poročilo, da jc knez Adolph Fricdrich Meklenburg Schvverinski sprejel finsko krono, katero mu jc ponudila deputacija finskega deželnega zbora. Poročilo pravi nadalje, da se odpelje z deputaci-.jo na finski bojni ladji hi da se izvrši kronanje tekom par tednov. ,
Tudi ta vest spada med tiste, na katere kajpada ne prisegamo. Omeniti jo je pa treba, ker je nazadnje vendar lahko resnična. O ustanovitvi finske monarhije se je veliko pisalo od tistega časa, ko jc prišla sedanja vlada na krmilo. In že začetkom maja se je v poročilih pojavljalo ime Adolfa Fricdricha. Toda prav pred kratkim so vesti iz Stoekholma pravile, da je deželni zbor finski odklonil ustanovitev monarhije, naglaša-joč, da nima simpatije med ljudstvom.
Zelo verjetno jc, da je sedanja finska vlada naklonjena monarhiji. Tako razpoloženje se nahaja povsod med reakcionarji, ki mislijo, da jc kraljestvo najbolj sposobno, da sc upira napredku, posebno pa Skalni enakopravnosti, ki si baš vslcd vojni tako*močno krči pot ,kakor še nikdar prej ne.
Razred, ki je sedaj na Finskem na krmilu, je zelo podoben pruskim junkerjem in je tudi že dolgo imel stike z njimi. VČasi je bilo slišati, da je sedanja vlada nacionalna v nasprotju s finskimi socialisti, ki simpatizirajo preveč z Rusijo. Ta fraza jc popolnoma brez podlage. Med tistimi, ki so danes na krmi In v Hels4ngforsu, se smatra švedska stranka lahko za hrbtišče, in ta ni nikdar simpatizirala s finsko narodnostjo. Svoje razredne interese pa postavlja tudi nad svojo finsko narodnost, kar je najbolje spoznati po tem, da se
naslanja na vso moč na Nemčijo, s katere pomočjo je pobila rdeče garde.
Veleposestniki in vcleburžvazija na Finskem ni bila niti pred revolucijo resnično narodna. Zaradi svojih sebičnih interesov je takrat igrala dvojno igro; socialistom v deželnem zboru je puščala sklepati zakone, potem jc pa skrbela, da jih je car v Petrogradu vetiral.
Sedaj ni več carja, ampak nemški kajzer zastopa avtokratično fevdalno načelo z največjo doslednostjo in to je zanje bolj merodajno od vsega drugega. Zato si iščejo kralja baš med nemškimi princi,'dasi ni med finsko in nemško narodnostjo niti najmanjšega stika. Kralj nemške krvi po-/meni zanje kajzerjevo protekcijo, in kakšne vrste bi utegnila biti ta protekcija, je nemški militarizem na Finskem zadostno pokazal.
Adolf Friedricji sejahko da kronati za kralja. Ampak njegovo kralje vanje ne more biti nič druzega kakor medigra, ki bo trajala natančno tako dolgo, kolikor bo šc vzdržavala kajzerje-va avtokratična moč.
Princi spadajo na Nemškem med blago, ki ga najbolj eksportirajo. Ampak ta trgovina nima fc davno več tistega pomena, ki ga je imela nekdaj. Nemške dinastije bi to že lahko vedele, če ne bi bile kar pijane svojega božanstva. Saj je lil princ Wied, ki je postal "Moret" v Albaniji, njihovega rodu, pa hi jim lahko kaj povedal, kako se dandanes kraljuje. Fin Hi niso sicer tak6 necivilizirani kakor Arnavfi. töda masa ljudstva ne ljubi svoljpde nič manj. če je to danes mogoče potlačevati s silo nemškega orožja, ne bo več mo-goče po vojni. Na vsak način bo dobro, če si vzame Adolf-Friedrich kar zdaj "Retour-tieket."
Baron Hussarek.
Avstrija ima zopet vlado in topot je baron Hussarek njen načelnik. Kako dolgo bo ta gospod na mestu ministrskega predsednika, se bo pač še pokazalo. Iz zadnjih poročil je posneti, da se mu jc sicer posrečilo dobiti večino, ki jc glasovala za proračunski provizorij in za nov vojni kredit, ki znaša šest miljard kron; toda to ne pomeni, da je Huusarekovo stališče trdno. Če se Sevdler ni mogel držati, je težko razumeti, kako bi mogel Hussarek dolgo vztrajati; kajti iz tega, kar je doslej povedal o svoji nameravani politiki, je spoznati, da misli hoditi precej enakih potih kakor njegov predhodnik, ki se je spotaknil, ko sc je šopiril, kakor da je najmočnejši.
Seydler je bil pravzaprav prvi izmed avstrijskih ministrskih predsednikov, ki je očitno povedal, kar so si drugi le mislili: Da mora biti Avstrija nemška država, v kateri so drugi narodi lc državljani drugega ali tretjega razreda. Komaj jc bil to povedal s primerno avstrijsko ošabnost-jo, pa je že ležal na nosu, kolikor je dolg in širok.
Oo^pod Kari je potem poskušal z drugimi, toda nobemu izmed njegovih kandidatov ni dišala pečenka, dokler ni klerikalec Hussarek u-griznil.
Očitno je bilo njegovo prvo delo mešetar-stvo pri nekaterih strankah; kaj je ponujal Poljakom, Italijanom in Rumuncem, da so glasovali
za proračun, ni jasno. Svoj namen jc pri njih dosegel. Poljski poslanci so pač šc vedno to, kar so
bili, odkar ima Avstrija parlament. Politika jim je bila vedno kupčija, njih dobiček pa glavni namen. Na vsak način jim jc moral torej 'Hussarek kaj obljubiti, sicer ne bi bili tako hitro opustili opozicije, ki so jo vodili še proti Seydlcrju. Najbrže jim je ponujal kakašno širšo avtonomijo za Galicijo, kjer bi jim bili Rusini izročeni na milost in nemilost.
Enkrat so s tem Hussareku pomagal iz zadrege. Ni mu treba kar ob nastopu jemati zloglasnega par. 14 na pomoč in pred zunanjim svetom* jc ohranjen videz, kakor da ima Karlova vlada večino ljudstva za seboj. Ali to ne more preslepiti tistih, ki poznajo razmere. Hussarek lahko kupi nekoliko poljskega ljudstva, ki samo komaj čaka, da bo rešeno takih 'voditeljev", kakor jih jc iuicio doslej.
Poljski program sc ne bo delal, še manj pa izvršil v avstrijskem parlamentu. Poljska nc more biti neodvisna ne kot tributarna država Avstrije, nc kot vazalka Nemčije; in Poljska ne more postati cela, če sc ji nc pridruži, kar je danes pod habsburškim žczlom. A to jc vprašanje, o katerem nc bo odločal Hussarek.
Mož jc v parlamentu dejal, da se bo morala Avstrija tesneje spojiti z Nemčijo. To je tista stara lajna, ki jo gonijo vsi vladajoči gospodje v Avstriji, drug za drugim, in drug za drugim se je ob tej melodiji prekopicnil. Hussareka nc more čakati nič druzega.
Znani bostonski list "Christian Science Monitor," ki je veliko bolj zanimivo urejevan, nego bi človek pričakoval po njegovem imenu, ima o bogastvu finančnih magnatov Astorjcv sledeči članek, ki je vreden, da sc seznanijo z njim tudi naši čitatelji.
Občinstvo je pred kratkim čitalo o razdedi-njenem članu družine Astor, čigar delež bo pri razdelitvi dedščine znašal nekoliko miljonov dolarjev! To protislovje je omogočeno vslcd določila o nasledstvu v familiji Astor. Razdcdinjenjc Aatorja ne pomeni, da bo "odpravljen s šilingom" in vržen v hladni, brezčutni svet, da si zaslužil z delom svoj vsakdanji kruh aH pa strada. Le toliko pomeni to, da mu ni dovoljeno podedovati toliko miljonov, kolikor ostalim članom familije, ki so bili zapustniku bolj priljubljeni.
Ustanovitelj Astorjevega bogastva je bil v denarnih zadevah mož velike previdnosti. Domislil si je, da bi sc v ravni črti naslednikov lahko našel kakšen Astor, ki se ne bi dovolj prikupil svojemu očetu, liotel je preprečiti, da bi bili nasledniki takega dediča zaradi nagle jeze popolnoma posajeni na suho, pa je v svojem testamentu določil deset miljonov dolarjev, ki jih dobi tak eventualni dedič v upravo. lïenry Astor jc več kakor šestdeset let užival dohodke tega kapitala, ki je sedaj namenjen, da se razdeli med njegove dediče. To pomeni, da bo Astorjev trust razbit.
Ko jc 1>il Henry Astor Sc fant, sc jc zaljubil v Malvino Rinehart, hčer William H. Astorjevega vrtnarja in se je oženil z njo. To se očetu Williamu enostavno ni dopsdlo, na je izključil Henry ja od vsakega deleža svoje zapuščine, ki je znašala sto miljonov dolarjev. Toda oče ni mogel pripraviti Henryja ob ustanovo, ki jo jc bi za tak slučaj napravil njegov ded, i ndohodek okroglih 125 parcel dragocene zemljiške posesti mu je pripadal.
Časnikarsko poročilo o tej stvari je zanimivo za zadevo Astorjev. "Vrednost tega imetka — pravi — se ceni na 10 do 20 miljonov dolarjev. Njega upravniki prsvijo, ds obsega toliko parcel rszličnegs popisa, ds ga je nadvse težko točno o-
ccniti, razun da se pove, da sega v miljone. "Od prvega John Jacoba do Vincenta, sina zadnjega John Jacoba ni bilo nikdar mogoče oceniti* Avtorjevo bogastvo točno na miljon dolarjev, tudi ce je šlo za del družinskega imetja, To je čisto astorovska posebnost; druga posebnost je ta, di se, ne glede na 1o, kolikokrat 'jc bilo Astorjevo bogastvo razdeljeno, posemezni deleži kmalu po-
Lajtnant Anthony Holy, rodom Čeh, ki jc de-zertiral iz avstrijske armade in je dospel v St. Louis, da organizira naborno postajo za češkoslovaško armado, pravi, da čaka 500,000 avstrijskih vojkov na prvo priliko, da dezertirajo in tako pomagajo Združenim državam.
Iz Londona poročajo: Is zanesljivih virov prihajajo vesti, da so se pojavile večje in resne vojaške rcvolte na Češkem in *v Dalmaciji. Jugoslovanski vojaki beže z italijanske in balkanske fronte kar v celih četah. Vojaki so pobili svoje častnike in se umaknili v gozde, kjer se jim pridružujejo tudi ubežni ruski vjetniki. V mnogih krajih Bosne, Dalmacije, Hrvaške in drugod na avstrijskem jugu operirajo mnčhe oborožene čete vojaških dezerterjev. "Bosnisohe Post" gjasilo avstrijske vlade v Sarajevu, piše, da so vladne čete v neprestanih spopadih z oboroženimi četami vojaških dezerterjev v Bosni in na O-grskem, toda nc morejo jih potlačiti, razpršiti ali vjeti.	. r
V Marmaror-Szigetu n aOgrskem je bilo pred nekaj časoni ustreljenih 150 čeških, čaštnikov in 500 volkov, 3000 so jih pa zaprli zaradi upora.
• T^ Amsterdama poročajo: Brezžična brzojavka Iz Moskve javlja, da je v Ukrajini zastavkulo 200,000 železničarjev in da sc itrajKs širi. Ves železniški promet je ustavljen kljub temu, da se nemške vojaške oblasti trudijo na vse načine, da bi omejile stavko. Stavkarji so ustavili nemški vojaški vlak na poti iz Kijeva in prevrnili dva vagona,	r
' Iz Psrisa poročajo: Dne 27. t. m. sc je tukaj otvorila konferenca zastopnikov vseh socialist ič-
večajo, tako da so enaki prejšnji celoti. Nekateri izmed dedičev prvega Astorja bi ga prav lahko izukpili.
Williama B. Astorja, Henryjevega očeta, so smatrali za najbolj sposobnega, najbolj uspešnega in najbogatejšega izmed sinov pstanovite-ljevth. Ostala sinova Williama B. sta bila John Jacob Astor drugi, oče barona Astorja, in Wil-
nih frakcij iz zavezniških držav, na kateri bodo razpravljali o spomenici zadnje medzavezniške konference v Londonu. Francoske frakcije so izvolile tri zastopnrke; Thomasa je izvolila večina, Langueta manjšina, dočim zastopa Renaudcl srednjo stru jo. Iz Londona je prišel Henderson, iz Stoekholma Branting in navzoči bodo tudi ameriški socialisti, ki zastopajo manjšino. Nemška Večinska frakcija je sporočil s Huysmansu, tajniku mednarodnega biroja, da želi sklicanje medna -rodne konference, •
la Moskve poročajo, da bi nemška vlada rada poslala bataljon vojakov v Moskvo za stražo nemškega poslaništva, toda holjševiška vlada je zavrnila zahtevo z utemeljitvijo, da ne mara tujih čet v Moskvi in da ima dovolj svojih čet za varstvo inozemskih poslanikov.
Iz Londona poročajo:
Iz Nemčije se vračajoči angleški vjefniki, ki so bili zamenjani zaradi trajne pohabljenost, pripovedujejo, da so starejši nemški vojaki, ki so straži I i vjMnike, ignorirali kajzerjev rojstni dan letošnjega januarja In se niso udeležili slavnosti. Eden starih veteranov je baje dejal: "Čemu bi praznovali rojstni dan človeka, ki nas hoče vse pomoriti."
Iz Berlina javljajo, da je bilo dn 19. julija v Moskvi usmrčenHi več kakor 200 socialnih revolucionarjev, ki so bili v zvezi z umorom nemškega poslanika Mirbacha. Med ustreljenimi je tudi A-leksandroviš, podpredsednik odbora, ki je vodil agitacijo proti Nemcem.
liani Astor. Ta, oče tretjega John Jacoba, zaupno znanega kot polkovnik Astor, je dne 13. maja 1692 napisal testament, ki je hotel preprečiti vsako možnost, da bi se kakšen del zapuščine mogel ločiti od direktne linije Astorjev.
Ta dokument je odločfl ne le o imetju, ki ga je zapustil William A. Astor Williamu Astorju, ampak tudi o gotovem imetku, imenovanem V predstavbiinski pogodbi, sestavljeni leta 1853 pred njegovo poroko s Karolino Wabster Scher-merhorn. John Jacob Astor je bil imenovan zs glavnega dediča, in polovica zapuščine njegove-da deda Williama B. Astorja, mu je bila dana v roke, druga polovica je pa prešla na Williama Waldorf Astorja. Polkovnik Astor je dobil ludi tekom sedemnajstih let nakupičeni prebitek dohodkov; v tem času jc bil namreč njegov oče užival del zapuščine Williama B.Astorja. Polovico zapuščene po svoje očetu je dobil takoj, drugo polovico pa leta 1896. Sain nakupičeni prebitek je bil skoraj tako velik, kolikor je William Astor dobil od svojega očeta leta 1875. Resnično so cenili, da je imel polkovnik Astor v času, ko se je potopil Titanic, toliko imetja, kolikor je bilo znašalo premoženje njegovega deda, dasi je bila polovica onega zemljiškega imetja prešla na Williama Waldorfa Astorja.
Dolgo je bila tradicija v New Yorku, ds niso Astorji nikdar popravljali imetja, ki ga je bil nakupičil prvi John Jacob, ampak so se zado-voljli s tem, da so dovolili naraščanju mesta povečevati njegovo vrednost in delati dobiček is tega, kar imenujejo narodni gospodarji "nepride-Jani narastek." Prvi John Jacob je vložil vso svojo gotovino v zemljišča in je investiral s skoraj nezmotljivo modrostjo. Zapiski kažejo, da se jc sreča nasmehljala njegovim podjetjem. Postal je lastnik najbolj strategičnih parcel. Ko sta pre-hivalstvo in trgovina zahtevala tal za razvoj in razširjanje, jima jc dajal zemljo na varnostne pogodbe v najem, prepuščajoč odgovornost zs popravke in davke najemnikom. To postopanje so točno na sled ova I i vse do dobe Williama A. Astorja, sli zadnjih petindvajset so ga v znatni meri opustili.
PRO
Dopte.
Aliquippa, Pa.
če bi hotel opisovati delavske raamere, bi moral /.a to porabiti veliko preveč prostora v "Prole tavtn", a naposled bi bila to veu-dar le stara pesem: l)u bi mogel v sedanjih razmerah delavee do-toliko, kolikor je potrebno za zadovoljnout, bi moral biti Kakor «troj iz železa, ki se brez utruje-iija lahko vrti noč in dan. A tedaj bi moral ifelati toliko, da mu ne bi ostalo nič ča*a za zudovolj-nost. Vidimo, kakšne dobičke spravljajo kapitalisti, vidimo pn tudi, kako ostaja delavčev položaj nei/premenjen, tudi če se tu-intam plače kaj povišajo. Ne vila jo se itak ne za njegov žep, ampak le za prodajalne, v katerih uiora vse dražc plačevali.
Tudi pri nas so se zaiele delavcem odpirati oči in ustanovil se je klub .Jugoslovanske Socialistične Zveze Rojaki spoznavajo, da je v orgau-izaciji moč in tukoj pri ustanovitvi je pristopno 17 članov. Menim, da je to za začetek čedno število. Ali pri tem ne sme ostati.
Rojaki, kar Vas je delavcev, ki si morate v potu svojega obraza služiti kruh, pristopite h klubu, da bomo res močni v boju za svoje pravice. Nič krivičnega ne zahtevamo, ampak to. se llU^ JMh stene zagovarja. Priporočani vam, da si naročite glasijo "Prolctar-ea", iz katerega l»oste zajemali znanje, '¿i Vam „bo dilo več s»o-solnosti za pravični boj. Agiti-rajte tudi med tovariši, ki še niso L«i«t nauti in jun naši oklici ne ¡uidejo pred ot«. Čim večja bo naša tlružba, tem p.*ej dosežemo svoj cilj.
S soc. pozdravom	H .J.
LISTU V PODPORO.
Paul Cempre, Johnston City, 111. 96e. — Frank Košir, Forest City, Pa." $1.00. — Frank J. Kramar 85e, Ant. Simčič 15c. Oba v Farrell, Pa. ~ Frank Med is, Reed. Pa. 50e. — Neimenovan, \VeU Toledo, Mine, Utah 25e. — Frank Bregar, Barton, O. 50e. John Zdol-šek, Maynard, O. 25c.
Skupaj.................$ 3.75
Zadnji izkaz .............25.61
Vsega skupaj.........
ALI MORE SOCIALIZEM POMAGATI?
Kaj bom a socializmom * Saj ne more nič pomagati! . . .
Kdo še ni slišal takih modrih besed iz ust delavca prekratkih mi sli? Socializem mu ne more pomagati v njegovi bedi: Ne more mu dati dela, ne more mu pribaviti hrane, ne more mu poskrbeti stanovanja.
Silna kriza pride včasi: kamor se člove kozre, povsod je brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mizerija, lakota, prezebanje, potikanje od ulice do ulice po cele noči. Strašno je.
In socialisti ?Ali morejo to iz premeniti? Ali njorejo pomagati?
"Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socialist motda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor sploh more pomagati revež revežu. Lahko dš temu ali onentu par centov, ali pa vzame za silo koga čez noč pod streho. V splošnem ne pomeni to nič. Bede ostaja. Celo morje bede, v katerem se nič nc poznajo posamezne kapljice, niti gost dež ne.
Čemu bi torej bil socialist?.
Kadar je jetika v zadnjem šta-diju, ne more pomagati noben zdravnik na tem svetu.« Čemu je topej treba zdravnika? Proč z njimi	• >
To je'prav tako pametno kakor vprašanje, čemu je treba socializma.
Ni je sile na svetu, ki bi mogla delavstvu toliko koristiti kolikor socializem. Ali treba se je potruditi, da ga človek razume. Kadar teče voda v grlo,je prepozno. Socializem pa ravno upozarja na po-vodenj in na bližajoči se potop, pa uči delavstvo, kako si o pravem času zgradi ladjo, ki ga bo rešHa.
V času brezposelnosti ne more sorializem prinašati pomoči. Ali te velikanske breznoselnosti ne bi bilo, če bi bilo delavstvo že prej poslušalo nauk socializma in se ravnalo po njem.
Socializem hoče delavstvo odvaditi ml vere v čudeže. Sneti mu hoče mreno z oči in mu pokazati stvari take, kakršne so, v pravi podobi in nravi luči.
Razumemo, da se msrsikateri ravno tega brani. Kajti že* sama Slutnja pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega.
če bo jasno gledal. In tega se veliko ljudi boji. Mnogo jih je, ki mislijo, da m àWljenjc vendar hitijo prenaša, če je vsaj z lažio ozaljša-iio. Zato si skušajo prikriti resnico, l»eže od spoznanja in se žariva-jo v temo.
• Oni verujejo, da je Bog človeku v paradižu pre)>ovedul sad «poznanja, da je bilo to božansko modro, in (la je Adam smrtno grešil, ker je hotel več vedeti, nego iuu je bilo dano od Boga.
Saiui nočejo posnemati Adama ►in ostanejo rajši nevedni.
Ali nič na svetu ni bolj potrebno, kakor boj proti ne vednost i. In tudi najvernejši ljudje bi se v tem oziru lahko potolažili; kajti če je po njihovem prepričanju vse od Boga, tedaj je od njega tudi človeški razum, ki hrepeni po znanju. In tudi to hrepenenje sauio uiora biti tedaj od njega.
Nevednemu ni mogoče pomagati. Kajti če bi se mu tudi pokazala pomoč, je ne bi znal porabiti. Za delavca je pa še prav posebno potrebno znanje in spoznanje, zakaj njegova beda je posebna reč. To namreč ni beda posameznega človeka, ampak beda velikega razreda, ki nosi križ ves iz enakih razlogov. ♦
Delavcu se ne godi slabo, ker je Pavel, Tonetov sin, ali pa zato, ker je doma iz Žabje mlake, temveč zato, ker je član delavskega razreda, kateremu je naložena težka butara brez obzira na to, če imajo njegovi člani svetle ali črne lase, če so rojeni v Kvropi ali v Ameriki, f*e verujejo v krščanskega, turškega ali pa nobenega Boga.
To je prvo in najvažnejše, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, da se more delavec le s svojim razredom skupaj rešiti.
Socializem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mu daje prve pogoje za osvoboditev in rešitev. Če doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težko nadalje spoznati, da je treba skupnega nastopa vsega delavskega razreda, kajti da je v slogi moč, je že tako stara resnica, da jo menda vsakdo razume, če se mu le iglice v apo-min.
Ako bi delavstvo res poslušalo ' glas socializma, kadar še ni krize in brezposelnosti in si priborilo moč, tam kjer se odločuje o pogojih življenja, zlasti na političnem polju, tedaj bi pač s svojo politično močjo lahko preprečilo bedo, ki jo prinaša kriza.
Nihče ne more reči, da bi ne bilo v Zedinjenih državah dosti dela za vse, ki ga iščejo, če bi se le pa met no uredilo. Tam, kjer ljudje delajo po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan, kjer se dela čez čas kakor v blaznici, bi na tisoče ljudi lahko dobilo posla, ako bi sc delalo le po osem ur.
Zveza, države in občine bi lahko izvršile nešteta koristni javna de la, ako bi jih vzele v svoje roke in ako bi se ozirale na intert ;e splošnosti. To pa bi morale, če bi v njih odločevali zastopniki splošnosti, zastopniki ljudstva, v prvi vrsti zastopniki delavskega razreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem.
Tako more socializem pomagati. In to je edina resnična pomoč.
Kdor pričakuje čudežev, ga bo socializem moral razočarati. Cm socializma jih pameten človek že zaradi tega ne sme pričakovali, ker mu jih socializem ne obljuhu-je. Narobe. On zahteva od delavca, da veruje v resničnost in da jo spoznava.
Kdor sledi socializmu na tej poti, pa nc Ik) mogel biti nikdar razočaran. In to je edina pot, ki drži do cilja.
rost omenjenega drevesa. Čudno na tem drevesu ja tuali, da je njegova visočina v velikem nasprotju, a debelostjo in znaša samo nad
1& ševljrv.
Drugo «lično drevo, ki je znano zaradi svoje starosti, je bilo ferimvano "Zmajevo drevo'1 na otoku Teneriffa. Ime je dobil od rdečega soka, ki prihaja iz debla v vročih mesecih iu katerega imenujejo domačini "zmajeva kri". Sok se lutro »trdi ua debeli skorji, nakar ga domačini spravljajo ter prodajajo ua trgu kot "zmajevo kri". Stari spisi pripovedujejo, du je bilo to drevo znano daleč na okrog zaradi svoje velike debelosti že v petnajstem stoletju. Vbokost tega drevesa je 65 čevljev in ol>seg debla pa je celih 60 čevljev, kar stoji v čudnem nasprotju z visokostjo. Vrh drevesa se deli v mnogo manjših debel, katere mu dajejo obleko velikanskega mnogoramnega »večni ka. V.iako leto je drevo zelenelo in je tako predstavljalo krasno sliko večne mladosti. Ijeta 1822 pa je vihar podrl tega velikana in ga uničil.
Dejstvo, da zamorejo taka stara tire vena po tolikih stoletjih Se zeleniti, nam priča o posebnosti rastlinskega organizma. Pri Človeku in pri živali vidimo, da se konča življenje v gotovi dobi, medtem ko posedujejo rastline moŽnoot, da žive in se razvijajo neprestano, dokler jih ne uniči človek ali kaka naravna sila.
V Mehiki slove ciprese zaradi svoje visoke starosti. V Atlek.si se nahaja tako drevo, ki meri ohsegu 40 čevljev. V bližini kraja Santa Maria del Tuli stoji cipresa, katere deblo obsega 40 me t rov. To drevo je mnogo debelej še kakor "Zmajevo drevo" na Kanarskih otokih.
Razloček pri tem je, da ne obstoji, kakor se je mislilo dolgo časa. iz enega samega debla, temveč so zrastla skupaj tri debla različnih dreves, ki so stala več stoletij blizu skupaj.
Neka druga cipresa stoji pri kraju Chaputepec. To drevo je samo eno deblo irt meri 106 čevljev v obsegu. l«čenjak De Can-dolle je mnenja, da je to najstarejše drevo na svetu in torej starejše, kakor imenovano Adaraso-novo drevo v Afriki.
V nasadih palače v Granadi se nahajajo ciprese, ki ho slovele že leta 1776 kot najstarejša drevesa na svetu mavriških kraljev, kakor pričajo stari spisi. Še dandanes jih imenujejo Spanci s starim
jejo, da so imeli menihi, ki so
stražili poslopje božjega groba v Jeruzalemu, neke vrste "sveto kič", katera se je vilgala na ta-jiiistveii način, ki je bil znan samo menihom. Od zunaj skosi zid je bila namreč napeljana v petrolej namočena vrv ali neke vrste žica, po kateri je dospel ogenj v petrolejsko svetilko, ki je visela nad božjim grobom. Verniki in romarji, ki so prišli na sveti kraj iz vseh delov sveta, so obču-ilovali to svetilko kot čudei božji cela stoletja. Zgodovina nam tudi pripoveduje, da so vladarji Hgipta rabili velike tunoiiiie petroleja za svoje telesne straže, ki so morale nastopati vedno z gorečimi bakljami, katere so bile namočene v petrolej.
DRAGOCENE OBLEKE.
Razkošnost v oblekah, ki je do-šla do vrhunca, vendar ni tolika kot je bila nekdaj. V starih, "dobrih" časih se je porabilo mnogo več; cela imetja in bogatstva so se dajala u. pr. za kako paradno u-nilormo. Znano je, da je neka ob leka Henrika 111. veljala 150.000 fr. Vojvoda bughinganuiki je imel 27 oblek, katerih vsaka je veljala 35.000 frankov. Pri kronanju Ka-rola I. je nosil ta vojvoda haljo, ki je bila vredna pol milijona. — Obleka, v kateri je bil Ludvik XIV. leta 1669 oblečen, ko je sptejel turškega poslanika, je bila od nog do glave posuta z dragocenimi kamenji in prevezana z zlatom v vrednosti 14 miljonov frankov. Ko so vojske* za časa njegovega vladanja, izpraznile državne blagajne, se je moral odločiti, da živi skromneje, in se je zadovoljil ob prihodu perzijskega poslanika z malo bolj skromno obleko, vredno Ig miljonov frankov. Na dvoru 'Ludvika XV. se je smatralo, da se ne sme nositi obleka, ki bi bila vredna manj kot 6000 frankov. Vojvoda krotki je imel pri u^ki ženit nini obleko, vredno 30.000 frankov; a ob priliki kronanja Ludvika XVI. obleko za 40.000 fr.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
'"I* i
PODPORNA ZVEZA
iSkorportrsaa 29. apella 190» v drla vi
ütumorijw* ém 36. avgusta
190k. .
Sadež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR. 109B Norwood R'd.t O letel and. Ohio. Podpredsednik: JOSIP &ORKO. R. P. D. 2, Box 113, West Newport. Pa Ola vol tajnik: BLAZ NOVAK. 634 Main Str., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: PRANK PAVLOV6I6, Main Str., Johnstown, Pa
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDR1CH, 170 Main St., Franklin, Oonetoaugh, Pa Blagajnik: JOSIP tBLB. WOki St. Clair Ave, Cleveland. Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOCBVAB, R. P. D. 2, Box 27, Bridgeport O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadxor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bos 96, WiUock, Pa l.oadaornik: NIKOLAJ PO VSE. 1 Orab St., Numrey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.	' 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 995 E. 137th St., Cleveland, Obis.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBBR1AN, Box 72, East Mineral,
1.	porotnik: PRANO TEROPCIfi, R. P. D. 3. Ros 146. Port BartU, Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 B. 14th Bt.. Springfield. Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 943 E. Oblo Bt., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main Bt., Johnstown, Pa.
\ URADNO GLASILO: "OAS NARODA." 92 CorUaadt Street, New Vork Oltj.
Cei.jcna društva, oziroma njih uradniki, so uljudno profteai poAiljati vso d op in« nsravnost na glavnega tajnika in nikogar drugegu. Deuer naj se pošlje edino potom Poštnih, Expre*nih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. Nakaznice naj se naslovi iajo: Blai Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaja, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to ncinuduma naznanijo uradu glavsega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Ilooverjev) naredbo, da je treba varčevati s sladkorjem, najbolj pozdravljajo fantje, katerih dekleta so smatrala slaščice za glavni dokaz ljube: ni.
Pravi socialist ns sms biti vili, ampak mara biti vsdno aktiven vojak ivojs stranka. Kdor
nori ivoje prepričanj* ls sta v ss-■	1 I bi, ns koristi nič ns tsfai, n« 9vojl
it v ari. Prepričevati mors tista, ld
Atila je b I ob Mami le enkrat, j, nil0 prepričani vržen nazaj. Vili Hohenzollern g'a|	_
je prekosil; on je to izkusil dva < _	.
krat	Pravi socialist hoče posnati te
•	šavs, zapreko, uspehe in naprsdsk
delavskega boja
Na tej poti ga 9pr9mlja Prolsta-
rsc.
Koi je grof Luxburg prišel varno v Evropo, je bil vesel, da ni bil "spurlos versenkt".
Cena gazolinu pojde zopet kvi-Na dvoru Franca I. je bila navada, «ku. Kurivna uprava naznanja, da da se je ena obleka kakor tudi je povedala petrolejskemu narod-čevlje obleklo samo enkrat. Pod nemu vojnemu odboru, da ne bo Ludvikom XIII. so plemiči na dvo nasprotovala povišanju cene gazo-
éé
99
ru menjali večkrat na danxsvoje široke ovratnike iz Čipk in svile, in vsak tak ovratnik je veljal p j šest do sedem tisoč lir. Tudi žeu-ske obleke so bile zelo drage. Tako bil ježi kronika, da je bila leta 1375. kupljena neka ženska obleka za 13.000 funtov. Hči Henrika II. Elizabeta, je oblekla vsako obleko samo dvakrat. Takrat so se nosile
linu za pol centa pri galonu, če je
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povo-
gazolin v vozovnih nabiralnikih1 »ti, koristne gospodarske in go-postavljen na trg. Cena postane spodinske nasvete, znanstvene zavel javna šele 22. julija 1918. Vi- nimivosti, podučne in narodu porok za povišanje so povišane vo-|trebne razprave, mnogo mičnih
zne cene na železni« ah.
slovenskih pesmic in poleg toga pa prinaša lepo in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 stra-
Kakor "tanki".
Onstran morja ¿isvno znani
tanki" v vojni prodirajo vedno neb in stane samo $2.00 na leto, imenom Ci presos de la Reyna Sul-¡ obleke, preprežene z zlatimi žica-¡ vspešno skozi sovražne obramb-j ca pol leta $1.00. Naroča se pri
"as", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelsndu in oko-
iiih-iiwiii vipirsu» ur ta i\ej na oui-	K,,r,v"v,M' - -—•—------> *------	«mu-; r.u j
tana, ker se je pod njih senco od- M™ 1X1 zlatimi vrvicami. — lz tega ne vrst. Ravno Itko vspešno iz "Čl igrala ljubintska tragedija neke: sledi, da so v -.¿rednjein veku veli- čišča tudi želodec znano Trinerje- Chit
tragedija kraljice Mavrov.
V vrste drevesnih velikanov spadajo tudi znana drevesa v Ca-iiforniji, katera nazivljajo Sequoia cyders.
Razun teh so tudi druga drevesa, ki dožive visoko starost.
O PETROLEJU,
METUZALEMSKO DREVJE.
Angleški prirodoslovec Adam-son, ki je potoval po pustinjah Afrike mnogo let in se ha vil v prvi vrsti s proučevanjem rast-linstva, je našel v afriških pra-gozdih drevo, katerega starost je cenjena na 5150 let. Drevo se imenuje po njemu "Adamsonia digi-tata". Debki tega drevesa je debelo 35 čevljev. Adatnnon je pre-rnčunil njegovo starost na ta način, da je naredil globoko urezo v deblo ter preračunil, koliko jc drevo zrastlo v ;W)0 letih. Po tem
Zgodovinar in kemik Hippnian piše o petroleju sledeče:
Perzijsko zemeljsko olje se je rabilo že v drugem stoletju p, Kr. v Carigradu kot kurivo za kopališča, katera j« zgradil rimski cesar Septimius Severna. V osmem stoletju so se borili Arabci, ki so takrat jadrali s svojimi ladjami proti Indiji, z proti morskim ški ogenj ni bil nič drugega, ka kor goreč petrolej, pomešan z živim apnom. Grški učenjak Ka-linikis je iznašel ta ogenj; petrolej se je vnel, ko je prišel v doti-ko.z apnom in vodo. I^eta 915 je poslal tedanji turSki sultan proti egiptovskemu kalifu, ki se je bil uprl zoper njega, veliko število ladij, ki so imele za obrambo grški ogenj. Ko se je vnel boj med ladjami kalifa in sultana, so vrgli vojaki ogenj na kalifovc ladje, ki so zgorele vse do zadnje. Cesar Julianus Apostata je rabil petrolej za izdelovanje gorečih puščic za loke svojih vojakov. Te puščice so bile sicer nevarne za sovražnika, niso se pa smele izstreliti z veliko močjo, ker bi drugače bila ugasnila puščica.
Tudi za zdravila so rabili pc trolej že v devetem atoletju. Izdelovali so neke vrste solni kamen, katerega so namočili v petrolej. Ta kamen so rabili za izdelovanje mazil za rane, kakor tudi proti okuženju. Tudi za ra^-
kaši potrošili več za obleke, kot vo ameriško grenko zdravilno vi- lici pa na 6033 St. Clair ave.
danes najraznipnejši ameriški mi-j na To vino prihaja brez vsakega ---
ljonarji.	obotavijenja v črevesj \ k jet* od-
Nihče ni junak pred svojim služabnikom in noben cesar ni božanski pred svojim zobozdravnikom.
Vojni department naznanja, da je opustil gradnjo letal Bristolo-vega sistema. Te v rute letala, o-premljena z motorjem svobode, se niso obnesla pri preizkušcvalnih poletih. Letala, ki so zgrajena, bodo zavržena, in porabili bodo materijttl iz njih pri gradnji letal drugih sistemov. — Delavci v Cur-tissqvi tovarni, ki so izdelovali tc Vrste letala, bodo odpuščeui za to-grškini ognjeni i liko časa, dokler nc dobe zanje roparjem. T^ gr-1 drugega dela. Vojni department'je uvedel preiskavo, da dožene, koliko denarja je bilo izgubljenega s poizkusi Bristolovega sistema.
* Iz Detroita, Mieh., poročajo: Zvezni sodnik .Tuttle je obsodil William Powella, bogatega podjetnika. na dvajset let ječe in $10.00 denarne globe, ker so ga porotniki spoznali za krivega, da je kršil zakon proti spionaži.
Vojni delavski odbor in zastopniki industrije že nekaj dni razpravljajo o stalnosti delavske mezde, da določijo stalno mezdo kt* vojno potrebo.
e
Zvezna obrtna komisija preiskuje produkcijske t roške dvajsetih potrebnih predmetov, da ji bo lahko določiti prilično ceno. Dvanajst prtdmetov potrebuje vojna industrija, trije spadajo v področje živilske uprave, dva pod kuriv-no upravo in eden pod železniško upravo.
e	t
Marsikakšna izguba se bo po voj-
svetliavo so rabili petrolej že v je določil rast mladih dreves i»te devetem stoletju; sicer ne snloš-lni lohko reklamirala; toda o kra-vrste, kar mu je dalo podlago, da no, vendar pa se lahko trdi, da je Ijevskem businessu sodijo, da ne je približno natančno dogn*l sta- bil v rabi. Stari spisi pripoved.i-' doživi povračila.
stranja vse snovi, ki pov/ročujejo bolečine vsled nabiranja strupenih kali, ki potpešujcjo in tvorijo zabasanosi, neprebavo, glavo bol, nervozno3t iu spi mno telesno slabost. . Cena $1.10 v lekarnah. — Ali že veste, kako čudežno gre Trinerjev Liniment naravnost d.i pravega kraja, kjer se . bolečine tvorijo; predvsem pri revmatiz-mu, nevralgiji in bolečinah v križu? To zdravilo tudi hitro odpo-maga pri izpahkih ,otiskih, oteklinah, okorelih mišicah in utrujenih nogah. Cena 35 in 65 c v lekarnah. Po pošti 46 in 75c. .Joseph Triner Company, Mfg. Chemist, 1383—1643 So .Ashland Ave., Chicago, III. — (Advertis )
Previdne gospodinje
linijo àomm Ttdsi mo i Dr.
PAIN-EXPELLER
ZaoMljlro irMttvo ta Ttrcnj« tri ntmI bo U¿ t nah, prehlada, UTtUrtjMja U4.
Jedino pravi s varstvsso	sidra.
Bt la <6e. v Ukarnah in naravnost od
P. AD. RICHTER a CO. 74-80 Washington Stmt, Now Verfc, N. V.
PRIPOROČILO. ' Sodrng Lonis Kvedsr js potovalni sostapnik 'Prolotaroa" sa vse države. Pravico ima, da nas zastopa v vssh rečeh, kar ss tiče naročnino in ogktfov. Sodruge prosimo, da naj mu pri Um poslu kolikor mogočo pomagajo.
Upravništvo.
3QEIBI
i
Na|vet|* slovenski zlatarski trgovin
FRANK ČERNE
6033 SI. Clair Ave.f : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broike, zaprstnice, modaljonftks, Itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbie Gramofonov In grsmofouakih plolč •loTon.kih in drugih. S« prodaja na mesočna odplavila.
Ua
PHite po coaik, kateri se Vai Najboljšo blago.
IF==1BC
3EEIE
pošlje bresplalao.
Najaiijo ceae.
30C
M99tllll«a9lllllll99ll«S99lllllllllllllll99tl»9lll«tllllll999f IMIIIiai9l999l9lll9l999l99MI9S9<l999flflse
moderno urfjena
NARODNA KAVARNA IN RESTAURACUA
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška kava, sladoled in sniodke.
Oprto po dnevu in po noči.
2. RADNOVIC,
lastnik.
1149 W. 18th. Str.
Tel: Canal 1220.
Chicago, III.
nSI«l9lll»llll9ft9ll«IIIIIIIIMIIIIII«||«|||«|BMIII9i;^ria»«l«ll»»lll«H«|||||||||ft9«l«lll»S9ll«99M««*
WW
■ - % "W •

W, 1

P R O V, E T A R B C
Scheidemann v sreči in nesreči.
Nemčija pripravljena vrniti Belgijo, če mc vrnejo njej izgubljene kolonije, ter je dotUl:
"Upanje naših »ovratnikov je še vedno v notranji revoluciji, ki bi povzročila *krušenje Nemčije. Kar ae tiče revolucije, ne bo te nikdar.
"Truditi ae morauio, da dosežemo mir, čimprej je mogoče, ampak trpeti ne «memo, da bi ne naša domovina uničila, kajti ravno nemški delavci jto tisti, ki bi pri tem največ trpeli",
NI torej baš posebno veliko, kar je povedal Scheidemann, ampak nekaj več je vendar, kakor nič.
Predvsem je zabavno, da je bil v Kasenu 4 i navdušenoH sprejet. Splošno je znano, da je Kssen pred vojno po pravici veljal xa socialistično trdnjavo. To še ne bi nič pomenilo za sedanje čase, kajti nič čudnega ne bi bilo, če bi se bilo delavstvo od začetka vojne doslej popolnoma* izmenjalo. Na vsak način se je število tekom teh štirih let silno pomnožilo — najmanj pošcsterilo. Med sedanjim delavstvom bi torej lahko vladal povsem drug duh, kakor med nekdanjim.
Vendar nam ne more zadostovati ta razlaga. Znano je, da je Nemčija meseca februarja imela veliko stavkovno gibanje in štrajk je izbruhnil tudi v Esssnu. Po tem bi bilo vendar soditi, «ta ni duh essenskega delavstva tako scheidemannovsko krotak.
Najverjetnejše bo še to, da so delavci tega velèpodjetja storili to, kar so morali. Kruppove
tovarne ao namreč pod vojaš. dkciplino in delavci so uajhrže dobili povelje, da naj gredo na shod in naj bodo navdušeni za Scheidemanna. Pa so bili.
Kar je Filip govoril, so pa otrobi. Žalostno je, da ponavlja mož, ki je včasi meti socialisti užival velik ugled, llertlingove farizejske fraze. Kar je kancelar govoril o vrnitvi Belgije, ni bilo nič druzega kakor pena. Besede o skrušenju Nemci, je so pa tako smešne, da se najmanje podajo socialistu. Tudi Scheidemaun bi lahko vedel, da igra med kajzerjevimi sovražniki Amerika najvažnejšo vlogo, in ta bo tem važnejša, čiindalje Iki trajala vojna. Pre<ls<duik VVilson je pa dovolj jasno povedal, da se Zedinjene države ne Isijujejo z z nemškim narodom, temvqč z nemško vlado. Za Ameriko je popolnoma gotovo, da ne zahtevaj«» "skrušenja Nemčije"; njene svetovne vlade seveda nočejo pripustiti, ampak Nemčiji sami nočejo absolutno nič hudega.
Nemški delavci se pač nimajo ničesar bati od takega miru, kakor ga naglaša Wi!son; menimo, da bi bilo za nemške delavce in za nemški socializem bolje, če hi se dežeJa demokratizirala in se rešila kajzerja. To bi se pa prav gotovo zgodilo, če bi v Nemčiji prišlo do revolucije, in v tem smislu bi Amerika nedvomno podprla revolucijo. Toda Scheidemann pravi, da ne bo revolucije v Nemčiji. No, proroki so se včasi že zmotili. Kar se pa Scheidemanna tiče, je precej naravno, da mora govoriti v duhu kajzerjeve vlade, če se prireja shod pod protektoratom te vlade.
Senzacija v Mooneyevem slučaju.
Californijski governor Stephens je določil, da se odgodi eksekucija Mooneya do decembra, kar je utemeljil stem, da so spisi,afere tako obširni, da jih ni mogoče v kratkem preštudirati. S to odločitvijo je pridobljen čas, organizirano delavstvo je pa takoj šlo na delo, da ga porabi na najboljši način.
V nedeljo je bilo široni Zedinjenih držav petsto shodov, na katerih se je obravnavala Moo-neyeva zadeva. V Chieagi je bil shod spojen s parado, katere se je kljub neznosni soparici udeležilo 20.000 delavcev.
Glavni govornik je bil Frank P. Walsh, načelnik narodnega vojnodelavskega odbora. Walsh je dejal, da je bila obsodba Mooneya posledic,) zarote družb "United Railways t^otnpany" in "Pacific Gas and Electric Company", ki je imela namen uničiti življenje nedolžnega človeka, da bi h tem skrušila organizirano delavstvo .
Največjo pozornost je zbudila teorija, ki jo je razloži) Walsh in ki bi Če se potrdi, podala senzacionalno rešitev Mooneyeve zadeve. Walsh je o tem dejal r
"Zvezni preiskovalci so pred kratkim napravili presenetljivo odkritje, da obstoji na paci-ficnein obrežju nemška zarota za dinamitfranje municijskih delavnic in ladij. Posredovalce je bil neki pohijač (gunman), nameščen od interesov, ki se bojujejo proti Mooneyu; nemškim a-gfutom ga je pa predstavil tožitelj, ki se je trudil, da bi spravil Mooneya na vislice. Kakšne sen-
zacije utegne nadaljna preiskava .še razkriti,-hi mogoče prerokovati.
Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija in sklenjeno, da se pošlje predsedniku Wilsonu:
"Sklepa se, da se obrne veliki shod, ki se vrši pod avspieijami ehieaške federacije dela, do predsednika s spoštljivo prošnjo, naj porabi moč, ki mu je poverjena kot vrhovnemu poveljniku oborožene sile Zedinjenih držav v vojni potrebi, da ovaruje moralo ameriškega ljudstva v tej krizi s tem, da prepreči justieni umor našega linijskega tovariša Thomas J. Mooneya.
V	Washington!!, I). C. je bil izvoljen odbor, ki predloži danes predsedniku resolucijo. Na miru so na tem shodu meti drugimi sedeli: *). Hamilton Lewis, glavni sodnik distriktnega vrhovnega sodišča McCoy in mnogo kongrešnikov.
V	New Torku je Dudley Field Malone, prejšnji načelnik carine v newyorški luki, dejal: " Krivoprisežno zasledovanje in obsodba Mooneya je podala Nemčiji in našim sovražnikom najino«'nej.se sredstvo, s katerim skušajo dokazati, da ne veruje Amerika res v demokracijo."
Največjo pozornost zasluži pač navedena Walshova izjava. Walsh je znan kot resen mož, kar je pokazal zfasfi prtff dvema lefema 1<«>t načelnik zvezne komisije za preiskavo industrijid-nih razmer; svojf izjave gotovo ui lunini, ne di bi jo bil dobro premislil. 11\ če je le to resnično, kar je povedal, dobi Mooueyeva afera nov, res-
nično senzacionalen pomen.
'} !
UTRINKI.

Iz Amsterdama poročajo: Po vesteh iz Moskve je ruska republika zaplenila vse imetje bivše dinastije Romanovcev. Zaplenjene so tudi bančne vloge, ki jih je imel bivši car v inozemstvu. Tozadevno naredbo je izdala boljševiška vlada dne 17. julija.
, Iz Londona poročajo: Vesti iz nevtralnih držav dokazujejo, da je nemški poraz naredil velik vtis na razne nevtralce. Iz Španske javljajo, da so se pričele tam krhati simpatije do Nemčije in mnogo znanih germanofilov je začelo omahovati. Znani švedski vojaški kritik, stotnik Norre-gard, ki je doslej vedno pisal v simpatičnem tonu Nemčiji, je naenkrat izgubil upanje v kaj-zerjevo militaristično zmaga. V svojem zadnjem razmotrivanju o peti nemški ofenzivi v listu "Dangens Nyheter" v Stockholmu, piše, da je po njegovem mnenju 15. julij mejnik nove dobe v vojni, toda ta doba ne pomeni nič dobrega, za centralne države. Holandski priznavajo veličino nemškega poraza. "Nievve Rotterdamsche Courant" pravi, da je nemška vlada ob Marni komaj ušla usodi avstrijske armade ob Piavi.
Iz Pariza poročajo: Ako se sme presojati pravo razpoloženje ljudstva v Nemčiji in Avstriji po izpovedbah nemških ranjencev, ki leže v pariški bolnišnici Val de Grace, tedaj so verjetne tiste vesti, ki pripovedujejo o bojazni Nemcev pred Ameriko in o revolucionarnih iabruhih v obema centralnima državama. V tej bolnišnici je nekaj vojakov iz Avstrije, kateri so bili poslani v nemško armado na zapad za kazen, ker so bili v avstrijski armadi preveč puntarski. Na ta način kznujejo kolikor mogoče vse rebele v avstro-ogr-ski armadi. Med ranjenci je tudi skupina Poljakov, ki so prebili osemnajst mesecev v zaporu zaradi revolte, a pozneje so jih Nemci stlačili v vojaško uniformo. Dalje so Saksonci, predvsem socialisti, ki so se "pregrešili" z agitacijo proti militarizmu in ker so se udeležili štrajkov. Nemški v jetniki z bojišča ob Marni pravijo, da ic bojazen Nemcev pred Ameriko opravičena. Na nemški fronti ne verjamejo več, daje v Franciji "le par ameriških divizij" kakor jim še vedno pripovedujejo kajzerjevi oficirji. Več ranjencev, ki so prišli z ameriške fronte ob Marni, pravi, da so ameriški vojaki prihrumeli nad nje z zavihanimi rokavi in suvali r bajoneti kakor blazni. Neki nemški častnik je dejal, da bortti se z Američani pomeni toliko kolikor boriti se s samim
vragom. "Ameriški vojaki se bore s francosko drzovitostjo, angleško trdovratnostj*) in vrhutega z neko nerazumljivo odločnostjo, kakršne ne poseduje nihče drugi kakor samo oni." Drugi nemški vjetniki so priznali, da se Nemci najbolj boje dvojega sovražnega orožja: francoskih strojnih pušk In ameriških bajonetov, ki so najkrajši na svetu.
Iz Amsterdama poročajo: Berlinska "Tac-gliche Rundschau" prinaša dolg članek o razpadanju nemških železnic. Člankar pravi, da je v sedanjem stanju nemških železnic večja nevarnost poraza, kot pa na bojni fronti. Nemška mili-taristična mašina zavisi v prvi vrsti od dobrega železniškega sistema za hitro prevažanje čet, topov in streliva. Nemčija je res imela tak sistem, ali v štirih letih vojne so nemške železnice pretrpele več kot v kateri drugi državi na svetu. Dnevno prevažanje čet in materijala z vzhoda na zapad in obratno je izrabilo železnice, vozove in lokomotive. Omenjeni list pravi, da ga ni dneva brez kakšne nesreče na železnicah vsled pokvarjenih lokomotiv in izglodanrh tračnic, katerih ni mogoče popravit! v zadostni meri. Člankar torej po pravici opozarja, da je hitro končanje vojne potrebno že zaradi razpadlih železnic, ki lahko prinesejo katastrofo armadi in kajzerjevi vladi.
fz Londona poročajo: Reuterjeva časnikarska agentura je prejela poročila iz zanesljivih čeških virov, da je na ti^č.e Ochoov, Slovakov in ♦Jugoslovanov pobegnilo iz avstro-ogrske armade in da še vedno ^uhajajo novi dezerterji. Zbirajo se v gorah v notranjsti Avstrije in s orga-nizirli čete, ki se imenujejo "zelena garda." Velike čete češkoslovaških dezerterjev se koncentrirajo v gorovju Beskidi na vzhodnem Moravskem. Te čete so dobro oborožene in se krepko upirajo v bojih z glavno armrdo. Najmanjšega dvoma ni, da dobivajo te rebelne čete podporo od ecšVc-pra prebivalstva. Vlada je že Izdala javno naredbo v kateri grozi, da bo vsakdo strogo kaznovan, kdor podpira vojaške dezerterje,.
Iz Washingtona poročajo, da vodi danska komisija pogajanja z Islandijo, z namenom, elit dobi ta dežela, ki je podložna Danski, obširnejšo po-lit ¡¿no sVobodo. Razmerje med Dansko in Islandijo je nekoliko podobno onemu med Anglijo in Ir-sk o, toda na Islandiji ni postala agitacija za avtonomijo nikdar tako razgreta, kakor na Irskem.
Iz Lowe11a, Mass., poročajo Tekstilni delavci so se vrnili ns delo iu najbrže ne bo stavke v tukajšnjih tekstilnih tovarnah, dokler traja vojna. Obe stranki sta podpisali dogovor, da predložita v bodoče vse svojo spore vojnemu delavskemu odboru. Tekstilni delavci so dobili povišanje inezde od 10do 12V& odstotkov od 17. junija. V sedmih tovarnah je stavkalo do !(S,000 delavcev. Pogajalec je priznal štrajkujočim tkalcem v tovarnah American Woolen Co. 50 odstotkov povišanja in s tem je odpravljen tudi premijski sistem.
pazite in hranite
Narodu i tarok pravit 41 Pasi t« na vsi b«li denar za črne dneve." To pomenjs toliko kakor prvo pasit« in branit« dokler ete fte zdravi in mladi, da boete imeli uekaj aa etsrs in onemogla leta.
Vsak človek mora pačiti is hraniti, ke le to je edina pot, ki vai vodi v neodvieaoat. Prvi dolar, ki ga date naetran, »e lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja «a katerim vsaki stremi. Dobro
■vero v.i zdravili v/rlr/u j t* j< /dr.ivje v ctru/m.ih
Potne noge
niso samo nepriiotno razočaranje-ampak ao tudi zalo škodljiva zdravju. Potoni« del* namreč nog« bo-led«, da človek toiko hodi;
vlogo enega dolarja dobit« vaio bančno knjiftieo.
Mi sprejemamo denar na hranilao vlogo ia plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Kusijo in Francosko.
Prodajamo prve posojilne mortgage (markoče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Kprejemo upise za parobrodno potovanj« v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1000 Blue I hI and Avenne, Ohlcago, I1L
Kapital, vloge in prebitek znala nad #6,000,000.
toga pa dala potonj« nog tudi hud in zoporn smrad. č«mu bi si U pomagali v toj zadavi, ko ¡mat« zato lepo priliko in hitro odpomoč?
poleg lud in tor«j ns zato Ku-
pit« si
Severa's Foot Powder
(Ssvsrov Prašek za nog«). Umijte «i nog« vsako noč z gorko vodo. Zjutraj si pa nadrgnit« a tom praškom po nogah, podplatih, potah in m«d prsti. Oenito nekaj toga praška tudi v Čevelj in ▼ nogavica Ta pratok je najboljše sredstvo za nog«, d« ae vam potijo, ¿e vas bolijo. srbijo, ¿e «O otokle in utrujan«. Ta praftak dela, da so nog«, čevlji in nogavic« suh«. Prodaja se v vs«h lekarnah. Csna 16 c«ntov.
VV F. SEVERA CO. CE.OAN RAPIDS, IOWA
Dr. W. C- Ohleiderf, M. d.
Zdravnik sa notranj« bolezni in ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna — plakati je le zdravila. 1924 Bin« Island Ave., Chicago. IJreduje od 1 do 3 po
pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Oh i caga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
CARL STROVER
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Attorney at Law	Okusno, hitro in trpožno dela za
Zastopa na vseh .odiMib.	privatnike in društvs. Sprejemamo
Specialist za tožbe V odškodnina- naročila tudi izven mesta.
kih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989.
1 ¡T
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat 8e7eda. To je MVILLAGE INH" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z stndenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ofden Ave., blizo ee*fne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENČEV.
lil 4M MAMAH., IIIOSHA, «iS.
Telefon 1199.
Imamo modern« stroj«. Nizk« cen« in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1630 Blue Islaad A ve.,
Chicago, IU.
(Adv.)
8L0VBV0I
priât o pa j te k
SLOVENSKI NARODNI FORNI JEDNOTL
POD-
Naročite ni devnik "Prosve ta". List stane za celo leto $3 001 pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je : 2657 So. Lawndale A ve. Chicago, 111.
Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
Binc bland Avenne, Cldeag«, 11».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEARING HOUfE".
tUj to pom«nl sa ljudstvo, e« j« banka pod nadzorstvom "Clearing Honsa".
V ne banke, ki imajo zvezo s Chicago 'learing House, so podvržene stiogemu '•adzorovanju od uradnikov tega zavo
...............................................:
i l«vedt»nei natančno preiščejo stanje tgake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, «arš&ne, vknjižbe i« druge vrednostne listine, »e prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. ' <*'* najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina bank«. Ako se hkrOda vrodaost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Co bnnka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-i skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi \ te nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
l^ADAR potrebujete društvene po-trebftčine kot zastave, kape, re-
galije, uniforr t, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard A vernic.
CHICAGO, ILL.
Cenike presnete zastonj.
Vse delo garantirano.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. N'a drugi strani pa je o banki, ki je članica te zvezo, že to dovolj jasen doka«. da ima dobro imoviao, da j« njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Olearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki j« bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj pri> skočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmer«. Ta Clearing Honso nadzorovalni načrt se j« pokazal tako vspelen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Banka je v zvezi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet de»ajliranih r«čunov o stanju Banking Dcpartmeuta države Illinois.
Napravit« NAftO banko za VA&0 banko in Vsi denar bo varen in ga I lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpralajte za seznsm naših First Gold hipotek. Kakor tudi sernam $100 00 in ♦500.(K) zlatih hlpotečnih bondov.
predsednik.
AMERIAKE DRŽAVNE BANKE*""
Rlue Island Avr, vogal Loomis in IS. «««t*
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STREET Tli. 1475 JOiNSTOWN, PA.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro ie SO let se Trinerjeva zdravila uspeino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povt-sanje cen je sedanja potreba, da *e ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati aa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vm kar v«č plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanjjp in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh/boleznf jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani Is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša-niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervosnosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecen-ljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlaHi v slučaju protina, ali revmat.zma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gleinjev ia drugih, najhitrejša n gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,
lekarnah	^ " mÄRÄnje ^^ * D°blte * * VBeh
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno ra
'ir* «rl* ln U,t> iitotako »	ran, izpuščajev in drugih kožnih
otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
d0blU TrlnerJtTÄ	a* mednarodnih razsts
°°ld M*U1- 8*n Francisco l»lft, Orand Prix-Panama 191«
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist 1333.1343 South Ashland Ave.	Chicago, III.