Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si
Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Uredni{ki svet
Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`.
^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`.
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese
(Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj),
dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager
Naro~nina
Dijaki in {tudenti (polletna)              2.000 SIT
Posamezniki (polletna)                     4.000 SIT
Podjetja in ustanove (letna)           38.000 SIT
Obrtniki in {ole (letna)                   19.000 SIT
Tujina (letna)                   100 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
Transakcijski ra~un
Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno g
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 58, {t. 6
UDK 630 / ISSN 0024-1067
junij 2006
uvodnik
Do kam ...
IV nemški strokovni reviji sem pred kratkim prebrala, da Riessner Möbel- velik proizvajalec oblazinjenega pohištva - ki je svoj čas svoje proizvodne kapacitete dopolnjeval celo z uvozom iz Slovenije, zapira vrata tovarn. Čeprav se je že pred leti usmeril na izdelke višjega cenovnega razreda, da bi se izognil konkurenci iz vzhodnoevropskih in azijskih držav, ne more več vzdržati cenovnega pritiska. Družinsko podjetje, ki je vzdržalo na trgu 150 let, je sedaj klonilo.
Na prvem svetovnem kongresu pohištvenikov »World Furniture Congress« v maju 2006 v Palmi del Mallorci, katerega pobudnik je bilo evropsko združenje U.E.A., so med drugim govorili tudi o pritisku na cene, ki jih izvajajo trgovci, katerih moč je zaradi koncentracije vse večja. To je v svojem govoru poudaril celo predstavnik azijsko-pacifiške zveze pohištvenikov Jack Chen. Torej tudi kitajski proizvajalci, kjer so delovna sila in surovine cenejše kot v Evropi, ne zmorejo več.
Dolgoletno nemško proizvodno podjetje oken in trgovec, z več kot 50-letno tradicijo, je šlo letos v stečaj. Bilo je hkrati tudi velik kupec notranjih vrat iz Slovenije, katerega sodelovanje je trajalo več kot 25 let. Moralo je kloniti, ni zmoglo več.
Vsa lesna in pohištvena podjetja v Sloveniji in zaposleni v njih, ki v teh razmerah kljubujejo, so zato zmagovalci.
Kje so meje, do kamor bodo evropske in slovenske lesne in pohištvene tovarne lahko še vzdržale pod pritiskom s trga?
Čas dopustov je pred nami. V času počitnic pustimo mislim bolj sproščeno pot. Počitnice tako in tako prehitro minejo. Spočite in sveže glave bodo dale nove ideje.
Les je odporen, odporni so tudi tisti, ki z njim ustvarjajo.
Fani POTOČNIK
kratke novice
kazalo stran	stran	
184	190	
Terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov Complex production scheduling	Detajli lesa v kamnu - ali je to mogo~e? Details of wood in stone - is it possible?	
avtor Janez ABRAM	avtor Borut JUVANEC	
Do kam ...		181
Fani Potočnik		
UV premazni sistemi za lesene talne obloge		199
Mateja [libar		
Sprememba izvozne strukture primarnega		
sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine)		
Miran Zager		207
Prvi “World Furniture Congress 2006”		215
Fani Potočnik		
Novosti v zakonodaji o gradbenih proizvodih Jovica Jovi~		219
Maks Bergant - mostrski naslednik baro~nega rezbarstva		223
Miklavž Komelj		
iz vsebine		201
Informacije GZS-Zdru`enja lesarstva {t. 5/2005		
KTP d.o.o v novih poslovnih prostorih		217
Mednarodni celov{ki lesni sejem		218
V spomin: Aleksander Leben 1931-2006		220
Uredni{ki odbor revije Les v Jelovici		221
Ogled razstave in vo`nja z “old timerjem”		222
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva		
Podro~je: su{enje lesa - 5. del		224
kratke vesti
JAVOR glavni sponzor KK Pivka
Novoustanovljena ~lanska ekipa Ko-{arkarskega kluba Pivka bo v 3. dr`avni ko{arkarski ligi nastopala z imenom KK Javor Pivka. S pogodbo o sponzorstvu, ki sta jo 26. junija na sede`u dru`be v Pivki podpisala Peter Tom{i~, predsednik uprave Javor Pivka d.d. in Franc Penko, predsednik Ko{arkar-skega kluba Pivka, je namre~ Javor Pivka d.d. postal glavni sponzor piv{ke ~lanske ko{arkarske ekipe. K zagotavljanju materialnih pogojev za njeno uspe{no delo bo v veliki meri pripomogla tudi Ob~ina Pivka. Poleg nove {portne dvorane, ki bo po besedah `upana Roberta Smrdelja {portnikom gostoljubno odprla vrata `e sredi oktobra, je Ob~ina zagotovila tudi finan~na sredstva za delovanje ~lanske ko{arkarske ekipe. Tako je v Javoru pogodbo o sponzorstvu s predsednikom Kluba podpisal tudi `upan Ob~ine Pivka Robert Smrdelj.
Nova {portna dvorana, ki navkljub vro~ini v teh dneh dobiva kon~no podobo, pomeni za piv{ko ob~ino veliko pridobitev. Poleg prostorskih mo`nosti za razne prireditve bo prina{ala tudi pogoje za {portno udejstvovanje in s tem tudi bolj smele tekmovalne ambicije. Doslej v marsikateri {portni disciplini, ki pogojuje ustrezne prostorske pogoje, zaradi omejenih mo`nosti piv{ki {portniki niso mogli uresni~iti svojih ambicij. Ko{arka ima na Piv{kem dolgoletno tradicijo. Izjemni uspehi mladih ko{ar-karic, ki so v {olski ko{arkarski ligi osvojile naslov dr`avnih prvakinj, dokazujejo, da imajo med mladimi tudi velik potencial. S tem so povezane tudi ambicije novoustanovljene ~lanske ekipe, ki jo bo vodil trener Milenko Kova~evi~. Do uradnega odprtja {portne dvorane v Pivki bo ekipa trenirala v Ko{ani.
ijaLes 58(2006) 6
kratke vesti
Novi profesionalni vrtalniki Perles of Switzerland prvi~ na MOS-u
V kranjski dru`bi Hidria Perles, d.o.o., prej Iskra ERO, se aktivno pripravljajo na Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, kjer bodo premierno predstavili {tevilne novosti v programu elek-tri~nega ro~nega orodja. Pod blagovno znamko profesionalnega orodja Perles of Switzerland, ki letos praznuje 70 let, bodo predstavili pet skupin novih dvo-hitrostnih vrtalnikov. Vhodna mo~ novih vrtalnikov, zdru`enih pod imenom PSB 9, bo od 750 do 1200 W.
Vsi vrtalniki bodo opremljeni z glavnim ro~ajem z mehkimi oblogami, ki bo omogo~al zanesljivej{i oprijem. Profesionalci bodo lahko izbirali med klasi~no vrtalno glavo, opremljeno s klju~em, ali hitrovpenjalno vrtalno glavo, ki jo zategnemo ro~no. Za eno-stavnej{e in zanesljivej{e vpenjanje svedrov pri uporabi vrtalnih glav, ki niso opremljene s klju~em, bodo vrtal-niki opremljeni z aretacijo vretena, ki bo omogo~ala uporabo vpenjalne glave z eno dalj{o zategovalno tulko.
Najmo~nej{a varianta vrtalnika pa bo opremljena z visokokakovostno samo-zatezno vpenjalno glavo. Za to vpenjal-no glavo je zna~ilno, da se pri pove~ani obremenitvi svedra sama dodatno zateza, zato sveder v njej nikoli ne zdrsne. Vrtalniki z mo~jo nad 1000W bodo opremljeni {e z varnostno preobreme-nilno sklopko, ki bo {~itila uporabnika pred po{kodbami, elemente transmi-sije pa pred lomi.
Nove vrtalnike bodo odlikovali tudi motorji z zasu~nim sistemom krta~k, ki omogo~ajo bolj{o komutacijo pri levo, desno teko~ih strojih, s tem manj-
{o obrabo krta~k in kolektorja in tako dalj{o `ivljenjsko dobo strojev. Vrtalni-ki dru`ine PSB 9 bodo opremljeni z izbolj{anim sinhroniziranim preklopom hitrosti, ki bo omogo~al preklop tudi, ko bo stroj miroval ali bo v iztekanju.
V Hidrii Perles bodo na MOS-u poleg novosti profesionalne blagovne znamke Perles of Switzerland, predstavili {e {tevilne novosti blagovne znamke Iskra ERO, ki je namenjena vsem kreativnim posameznikom.
Lama d.d. Dekani v preteklih {estih mesecih uspe{no delovala
Prevzem Lame s strani angle{kega podjetja Titus, s sedaj `e uspe{no za-klju~enim prenosom celotne njegove dejavnosti iz Anglije v Dekane, v praksi predstavlja predvsem zdru`evanje obeh podjetij. Kot osnovni cilji so bili zastavljeni predvsem bistveno izbolj{ana produktivnost in stro{kovna u~inkovitost, pove~ana prodaja in pospe{en razvoj novih izdelkov zdru`enega podjetja.
Prvih {est mesecev delovanja daje zelo spodbudne rezultate. Skoraj 23 mio EUR ali kar 127 % rast prodaje v polletju nakazuje, da bo letna prodaja de-kanskega podjetja dvakrat vi{ja kot je bila v letu 2005. Kljub izjemni rasti cen surovin, ki predstavlja tudi najve~jo gro`njo na~rtovanim ciljem v letu 2006, ~isti poslovni izid ob polletju zna{a rekordnih 2,6 mio EUR.
Skupina, katere dale~ najpomembnej{i del predstavlja dekanska Lama, sedaj po celem svetu `e posluje kot ena sama enota. V Evropi deluje prek skupnih prodajnih podjetij v Nem~iji, Angliji, Poljski in Hrva{ki, v Severni, Osrednji in Ju`ni Ameriki skrbi za proizvodnjo
in distribucijo podjetje v Seatt-lu, podjetje v Singapurju pa proizvaja in distribuira v Aziji in pacifi{kih dr`avah. Spojno okovje se sedaj tr`i pod blagovno znamko Titus, znamka Lama pa se ohranja za odmi~ne spone. Zdru`eno tr`enje dobro deluje in je `e doseglo prepoznavnost pri kupcih. Razvoj novih izdelkov za celotno skupino, tako za odmi~ne spone kot za spojno okovje, poteka v Lami in delo razvojnega tima daje odli~ne rezultate.
Ob koncu polletja pa je pri{lo tudi do prenosa programa Titusonic iz Anglije v Dekane. Skupaj z nekaterimi {vicar-skimi in nem{kimi podjetji slednji predstavlja pionirsko proizvodno tehnologijo za spajanje najrazli~nej{ih lesenih pohi{tvenih elementov z ultrazvokom.
Belinka z novo ogla{evalsko akcijo
Zgodba je naslednja: Les naredi za nas vse. V njem `ivimo, po njem hodimo, na njem sedimo. Varuje nas pred de`-jem, {~iti pred mrazom. Z nami je pri zajtrku, kosilu in ve~erji. Pusti se potopiti v vro~o juho. Ni~ ne re~e, ko na njem sekljamo. Ni mu mar, ~e ga kli~emo ograja in ne prito`uje se, ko mu re~emo stopnice. Potrpe`ljivo in marljivo opravlja vse svoje naloge. Le od ~asa do ~asa si za`eli, da mu malo ljubezni tudi vrnemo. Ima nas rad. Zato imejmo {e mi njega.
Prepoznavni motiv lesene ograje s sr~ki bo zgodbo pripovedoval v tisku in na obcestnih plakatih, na televiziji pa `e lahko zasledite serijo treh televizijskih spotov.
Nova Belinkina ogla{evalska akcija je nastala v sodelovanju z agencijo Futura DDB, ki je na leto{njem Slovenskem ogla{evalskem festivalu `e peti~ osvojila laskavi naslov agencija leta. Kampanja z enakim motivom bo potekala tudi na drugih Belinkinih tr`i{~ih.
ijaLeS 58(2006) 6

raziskave in razvoj
UDK: 684.432:65.012.2
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov
Complex production scheduling
avtor Janez ABRAM, Novoles d.d., Stra`a, e-po{ta: janez.abram@novoles.si
izvleček/Abstract
V prispevku je predstavljen algoritem za terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov, ki izhaja iz Heller – Loge-mannovega algoritma. Terminski izra~un je prilagojen omejitvam strojnih in delovnih kapacitet z mo`nostjo izbire alternativnih delovnih mest. Algoritem je bil preizku{en pri proizvodnji stolov. S simulacijo proizvodnega procesa smo predvideli ~asovne in kapacitetne omejitve. Pri izena~evanju kapacitet smo upo{tevali sistem ozkih grl, ki ~asovno prerazporeja tiste operacije, ki ne vplivajo na prepustnost proizvodnje.
In this paper, we provide algorithm of a complex production schedule which considered capacity burden of the machines and workers. The algorithm is derivative of network planning and HellerLogemann algorithm. Production scheduling was performed with a computer programme, in chair production. Set of different operating scenarios was simulated in order to support the scheduling on human and machine resources. Optimized production technology (OPT) was used, where bottlenecks are identified and scheduled first to optimize the throughput of the system.
Klju~ne besede: terminiranje, izena~e-vanje kapacitet, proizvodnja stolov, sistem ozkih grl, simulacija procesov
Keywords: scheduling, capacity balance, chair production, optimized production technology, process simulation
Uvod
Pri planiranju proizvodnje, za katero je zna~ilna velika prilagodljivost zahtevam kupca in veliko {tevilo razli~nih izdelkov, ni dovolj izdelati okvirni ~a-sovni plan za skupino izdelkov, ki jih bomo proizvajali. Zaradi razli~nih obremenitev delovnih resursov, ki se med proizvajanjem spreminjajo glede na vrsto izdelkov, je treba simulirati proizvodni proces in izdelati ukrepe. Klju~nega pomena je spremljanje zasedenosti strojev, razporeditev delavcev po operacijah in delovnih mestih ter ozkih grl. V nasprotnem primeru prihaja do ni`je produktivnosti, nedose-ganja dogovorjenih rokov in posledi~no do nekonkuren~nosti na trgu.
V kompleksnih proizvodnih procesih se hkrati proizvaja ve~je {tevilo vrst izdelkov, ki so sestavljeni iz velikega {te-vila sestavnih delov. Delovni nalogi se lansirajo v proizvodnjo med tem, ko se realizirani kon~ujejo. Izdelki se proizvajajo na razli~nih delovnih mestih ali strojih, katerih zmogljivosti med seboj niso vedno usklajene. ~asi trajanja operacij so od nekaj minut do nekaj dni. ^asi izvedbe operacije so normirani.
Z izrazom terminiranje v proizvodnji obi~ajno razumemo dolo~anje rokov za dokon~anje proizvodov, komponent in operacij ter ~as za~etka dela. Termi-niranje tako poteka na najvi{ji ravni dokon~anih proizvodov, na ravni planiranja potreb po materialih in na naj-ni`ji ravni, ki pomeni terminiranje operacij, povezanih z izvedbo naloge [ 1] . Pri terminiranju kompleksnih proizvodnih procesov se najpogosteje i{~e najugodnej{a varianta razporeditve operacij po delovnih mestih in ~asu.
Heller - Logemannov algoritem
Algoritem omogo~a terminiranje proizvodnih procesov, v katerih se pojavljajo vezani ali nevezani delovni nalogi. Pri nepovezanih nalogih prva operacija nima neposredno predhodne operacije, vse druge pa imajo po eno predhodno operacijo. Pri povezanih delovnih nalogih pa samo prve operacije na najni`jem nivoju (element – podsestav – sestav) nimajo predhodne operacije, medtem ko imajo vse druge po eno ali ve~ predhodnih operacij.
Osnovna oblika Heller - Logemanno-vega algoritma je dopolnjena tako, da poleg ~asov obdelave upo{teva tudi ~a-se prekrivanja operacij in ~ase medope-racijskega zastoja [ 2] . Algoritem dovoljuje terminiranje v naprej (tek v desno) in v nazaj (tek v levo). Terminiranje

ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
v naprej enakomerno zaseda kapacitete, a povzroča medfazne zaloge obde-lovancev. Operacije naj bi se izvedle čimprej, zraven so časovne rezerve. Terminiranje v nazaj pa manj ugodno zaseda kapacitete, vendar so manjše tudi medfazne zaloge. Časovnih rezerv ni, zato obstoji nevarnost, da roki za izvedbo posameznih operacij niso uresničljivi [ 3].
Pri terminskem računu oblikujemo tabele z operacijami, ki jih je treba opraviti v terminski enoti. Tabelo uredimo po šifrah delovnih mest tako, da so v skupine združene vse operacije, ki se opravljajo na istem delovnem mestu, ne glede na to, v katerem delovnem nalogu se pojavljajo. Izračun opravljamo v več prehodih skozi tabelo operacij [4.
Heller - Logemannov algoritem v svojem delovanju ne upošteva pomembnih dejavnikov terminiranja, kot so:
•  omejitev razpoložljivih delavcev za delo na stroju ali delavcev za nastavljanje strojev, ki neposredno vplivajo tudi na prestavitev začetka operacij za določene naloge,
•  izbiro alternativnih delovnih mest za določene operacije,
•  upoštevanje obratovanja določenih strojev v različnem številu izmen.
Opis algoritma za terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov
Pred izračunom terminov oblikujemo tabelo z operacijami, v katero vnesemo podatke:
•  identifikacijo operacije,
•  prioriteto operacije,
•  identifikacijo neposredno naslednje operacije,
•  čas za izvedbo operacije,
•  čas medoperacijskega zastoja
•  čas prekrivanja,
•  število delavcev, ki so potrebni za izvedbo operacije,
•  število neposredno predhodnih operacij,
•  začetni in končni termin operacije.
Bazo podatkov v tabeli operacij uredimo po zaporedju delovnih nalogov, ki se lansirajo v proizvodnjo. V vsakem delovnem nalogu poiščemo tiste elemente in sestave, ki jih je treba izdelati najprej, in jim dodelimo najvišjo prioriteto. Izračun poteka tako, da določamo termine za vse operacije elementov in sklopov delovnega naloga v enem prehodu.
Pri Heller - Logemannovem algoritmu se določajo termini po delovnih mestih za delovne naloge. Pri izračunu končnega termina delovnega naloga je tako treba več prehodov skozi tabelo, kar pomeni slabšo preglednost po delovnih nalogih ter zahtevnejše programiranje.
Da v tabeli z operacijami ne ponavljamo podatkov, oblikujemo novo tabelo, v kateri za vsa delovna mesta določimo število izmen obratovanja stroja. Obe tabeli med seboj povežemo na podlagi ključa - delovno mesto. Kjer roki izgotovitve delovnih nalogov niso posebej predpisani (tek v desno), poteka izračun terminov po naslednjih korakih (slika lin slika 2):
1.  Postavimo se na prvo operacijo elementa / sklopa delovnega naloga, pri kateri je število neposredno predhodnih operacij enako nič. Če je takšnih operacij več, izberemo tisto, ki ima najvišjo prioriteto.
2.  Prvi prosti termin določimo tako, da se pomikamo po časovni premici naprej oziroma preverimo, ali je ob terminu, ki je vpisan v polje S8, delovno mesto
prosto. ~e je, preverimo ali imamo ob terminu S8 delavca za izvedbo operacije. ^e ga imamo, potrdimo za~etni termin.
3.  Kon~ni termin S9 izra~unamo tako, da za~etnemu terminu S8 pri{tejemo ~as za izvedbo operacije S4 in ~as obratovanja stroja v izmeni (razlikujemo dopoldansko, popoldansko in no~no izmeno). Npr., ~e poteka delo na delovnem mestu v eni izmeni, operacija pa se kon~a v drugi ali tretji izmeni, je treba operaciji pri{teti ~as druge in tretje izmene. ~asovni interval poteka operacije se tako podalj{a za dve izmeni. Hkrati vrednost v polju S7 za teko~o operacijo zmanj{amo za 1.
4.  Poi{~emo operacijo oziroma vse operacije, ki neposredno sledijo obravnavani teko~i operaciji. Klju~ za iskanje je polje S3.
5.  Ugotovimo, kdaj se lahko naslednja operacija za~ne. ^e se naslednja operacija opravlja prekrito, se za~etni termin naslednje operacije dolo~i tako, da za~etnemu terminu obravnavane operacije pri{tejemo ~as prekrivanja. ~e prekrivanja ni, se za~etni termin naslednje operacije dolo~i tako, da se kon~nemu terminu teko~e operacije pri{teje ~as medope-racijskega zastoja.
6.  ^e ima naslednja operacija `e prej izra~unan in v polju S8 vpisan za~etni termin, ki je ve~ji od pravkar izra~unanega, ga pustimo, sicer pa novo izra~unani za~etni termin vpi{emo v polje S8 naslednje operacije. Vrednost v polju S7 za naslednjo operacijo zmanj{amo za 1. Korake od 4 do 6 ponovimo za vse operacije, ki neposredno sledijo obravnavani operaciji.
7.  ^e naslednji operaciji sledi
ijaLeS 58(2006) 6

raziskave in razvoj
operacija, se postavimo na naslednjo operacijo elementa oziroma sklopa, ki ima v polju S7 vrednost ni~ in korake od 2 do 6 ponovimo. ^e so razporejene vse operacije elementa oziroma sklopa lansiranega izdelka, nadaljujemo izra~un za naslednje
skupine operacij, ki so potrebne za izdelavo elementov ali sklopov izdelka.
8.  Ko so obdelane vse operacije izdelka, nadaljujemo izra~un na naslednjem izdelku (koraki od 1 do 7).
9.  Operacije, ki imajo v polju S7
Slika 1. Algoritem za terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov (tek v desno)
Figure 1. Scheduling algorithm for complex production process (running to the right)
vrednost –1, so razporejene – terminirane. Ko so obdelane vse operacije na vseh izdelkih, je terminski izra~un v naprej (tek v desno) kon~an.
10. Na koncu lahko prika`emo rezultate v obliki preglednice ali pa grafi~no v obliki gantograma.
Uporaba algoritma
V proizvodnem procesu izdelave stolov se v enem mesecu pojavlja od 30 do 70 razli~nih izdelkov. Velikost serije je od 100 do 1.000 kosov in se redko ponavlja. Tedensko izdelamo od 5 do 15 razli~nih proizvodov v dveh izmenah. Bolj obremenjeni stroji obratujejo v no~ni izmeni [ 5] . Pri testiranju algoritma smo se omejili na 12 izdelkov. Formirali smo tabelo s 650 operacijami in jim dolo~ili termine.
Z izra~unom terminov smo ugotovili termine za posamezne operacije, ki so osnova za dolo~itev obremenitev posameznih delovnih mest (slika 3) in potrebno {tevilo delavcev v ~asovnih intervalih (slika 4). Izra~un smo izdelali za delovne naloge, ki nimajo posebej dolo~enega kon~nega roka. Ker pogosto vsa delovna mesta niso enakomerno obremenjena v celotnem ~asovnem obdobju, je za izvedbo operacije smiselno iskati alternativna, manj obremenjena delovna mesta, na katerih lahko opravljamo enake operacije.
V  grafi~nem prikazu proizvodnega razporeda (slika 3) lahko ugotovimo, da se koncentracija operacij po delovnih mestih razlikuje. Posamezna delovna mesta so bolj obremenjena od drugih. Ve~je {tevilo operacij v za~etnem obdobju vpliva na {tevilo delavcev v za~etnih izmenah (slika 4), kar je tudi ena izmed slabosti algoritma – tek v desno. Izvajanje delovnih nalogov in operacij je smiselno spro`iti takrat, ko jih lahko absorbiramo z razpolo`lji-vimi kapacitetami. Ideja izhaja od obre-

ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
Slika 2. Algoritem za terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov (tek v desno)
Figure 2. Scheduling algorithm for complex production process (running to the right)
menitve odvisnega spro{~anja delovnih nalogov (BOA – Die belastungsorien-tierte Auftragsfreigabe) [ 6] .
S primerjavo {tevila delavcev po izmenah lahko ugotovimo, da se dopoldanske in popoldanske izmene bistveno ne razlikujejo. V no~ni izmeni dela eden delavec. Za izvedbo vseh operacij smo potrebovali 17 izmen. ^e {tevilo delavcev zmanj{amo, se termini operacij premaknejo po ~asovni osi naprej. Klju~nega pomena pri tem pa je, da se ne prena{ajo kriti~ne operacije oziroma sklopi operacij. Tako dose`emo, da se najkasnej{i mo`ni roki izdelave ~im manj spreminjajo.
Ker vseh operacij ni treba lansirati v za~etnih terminih, je pomembno, da ugotovimo operacije, ki povzro~ajo ozka grla v proizvodnji (OPT - Optimized Production Technology) [ 7] . Ta dolo~ajo prepustnost proizvodnje. Zato smo v za~etku izvedli simulacijo in izra~unali termine brez omejitev razpolo`ljivih kapacitet (slika 5). Iz do-lo~enih terminov smo ugotovili delovna mesta, kjer so potrebne kapacitete ve~je, kot so razpolo`ljive. Kriti~nim operacijam, ki povzro~ajo ozka grla, smo dodelili najvi{jo prioriteto pri zaporedju lansiranja v proizvodnjo. Ponovno smo opravili izra~un in upo-{tevali razpolo`ljive kapacitete (slika 6). Prioritete operacijam bi lahko do-lo~ili tudi tako, da bi poiskali kriti~ne aktivnosti oziroma operacije po metodi
Slika 3. Gantogram proizvodnega razporeda pri terminiranju Figure 3. Gantt chart of the production schedule
ijaLeS 58(2006) 6

raziskave in razvoj
Slika 4. Razporeditev delavcev po izmenah brez upo{tevanja razpolo`ljivih kapacitet dela
Figure 4. Number of employees required per shifts – not considering the utilisation of employees
Slika 5. Simulacija proizvodnega procesa z algoritmom za terminiranje kompleksnih proizvodnih procesov in metodo izena~evanje kapacitet s sistemom ozkih grl
Figure 5. Production simulation with algorithm of a complex production schedule and OPT
Slika 6. Razporeditev delavcev po izmenah z upo{tevanja razpolo`ljivih kapacitet dela
Figure 6. Number of employees required per shifts – considering the utilisation of employees

ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
kriti~ne poti (CPM - Critical Path Method). Na ta na~in bi dolo~ili operacije, ki jih je mogo~e ~asovno premikati, ne da bi s tem {e vplivali na trajanje celotnega izdelavnega ~asa [ 8] . Iz izra~u-nanih terminov po algoritmu za termi-niranje kompleksnih proizvodnih procesov, lahko dolo~imo za~etne in kon~-ne roke aktivnosti.
Sklep
Pri planiranju proizvodnje, kjer so izdelki sestavljeni iz velikega {tevila sestavnih delov, ki se obdelujejo na razli~nih delovnih mestih, katerih zmogljivosti niso usklajene, je klju~-nega pomena ~im bolj realno predvideti ~asovni potek operacij. V tak{nih proizvodnjah so poti obdelovancev raz-li~ne, zasedenost strojev pa je odvisna od izdelkov, zmogljivosti strojev in planiranja.
^e je razpolo`ljiva kapaciteta ve~ja od dejanske, se operacija ne za~ne ob naj-ugodnej{em terminu. Zato se zamikajo za~etki in konci delovnih nalogov, po-sledi~no pa se podalj{uje preto~ni ~as izdelkov. V proizvodnji ne potrebujemo vedno enakega {tevila delavcev v vseh izmenah, kar pomeni omejeno delovno kapaciteto. Pri lansiranju izdelkov v proizvodnjo moramo zato upo-{tevati omejitve kapacitete delovnih sredstev in omejitve kapacitete dela. Fleksibilnost delovnih kapacitet lahko dose`emo s prerazporejanjem delavcev, s prilagajanjem dinamike proizvodnje s pogodbenimi delavci, z nadurnim delom, z dodatno izmeno idr. [ 9].
Z omejevanjem kapacitet se operacije, ki v danih ~asovnih okvirjih ne vplivajo na izdelavni rok, zamikajo v kasnej{a ~asovna obdobja. Kriti~ne operacije pa je treba realizirati pred drugimi. Tak{-ne operacije je smiselno tudi preraz-porejati na alternativna delovna mesta, s ~imer razbremenimo samo kapaci-
tete delovnih sredstev in ne kapacitet dela.
Enakomerno obremenitev delavcev v celotnem ~asovnem obdobju lahko dose`emo tudi z dodajanjem novih delovnih nalogov (drsno planiranje) izhodi{~nemu naboru `e lansiranih delovnih nalogov oziroma prestavljanjem obstoje~ih delovnih nalogov v drugo ~asovno obdobje. Z izena~eva-njem kapacitet vplivamo na preglednost proizvodnje, na raven vmesnih zalog, na transport in na zahtevnost obvladovanja proizvodnje.
Z algoritmom analiziramo potek proizvodnega procesa. Planer mora pri tem ugotoviti optimalne kapacitete glede na obseg dela. Prenizke razpo-lo`ljive kapacitete podalj{ujejo izde-lavni ~as izdelkov, previsoke pa pov-zro~ajo visoko raven vmesnih zalog. ^e se delovna mesta, ki so ozka grla, spreminjajo, moramo pri dolo~anju prioritet operacijam z vsakim razpisom znova dolo~iti le-te. ^e `elimo, da so termini izvedbe delovnega naloga kon~ani hitreje, pa lahko {e pred lansi-ranjem delovnih nalogov izvedemo razli~ne ukrepe. Ti so pove~anje {tevila delavcev, obratovanje stroja v dveh, treh ali {tirih izmenah, kooperacije, prerazporejanje manj pomembnih delovnih nalog v prosta terminska obdobja, spreminjanje zaporedja lansi-ranja delovnih nalogov idr. [ 5] .
popravek
V prej{nji {tevilki revije Les (5/2006) je pri{lo do pomote pri klasifikaciji ~lanka dr. Nika Torellija Violina II: Zvo~na barva lesa (str. 140 do 151). ^lanek spada med pregledne znanstvene ~lanke.
literatura
1.    Rusjan B.: Management proizvodnje, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1999, 295
2.   Rant M., Jeraj M., Ljubi~ T.: Enoten kompleksen organizacijski sistem planiranja v proizvodnih organizacijah, POIS, Radovljica, 1992
3.   Muhlemann A., Oakland J., Lockyer K.: Production and Operations Management, Pitman, London, 1992, 566
4.   Ljubi~ T.: Planiranje in vodenje proizvodnje, Moderna organizacija, Kranj, 2000, 443
5.   Abram J., Zadnik L., Tratnik M., Oblak L.:
Optimisation of scheduling: A case of industrial chair manufacturing, Proceedings of the 8th International Symposium on Operational Research, Nova Gorica , 28-30 Sept. 2005, 51-56
6.   Schönsleben P.: Integrales Logistik-management, Springer Verlag, Berlin Heidelberg New York, 2000, 751
7.    Chong C. S., Sivakumar A. I., Gay R.: Simulation based scheduling using a two-pass approach, Proceedings of the 2003 Winter Simulation Conference (S. Chick, P. J. Sánchez, D. Ferrin, D. J. Morrice), 2003, 1433-1439
8.   Norman A. McDaniel, William W. Bahnmaier:
Scheduling guide for program managers, Published by the defense systems management college press Fort Belvoir, 2001, 82
9.   Polajnar A., Buchmeister B., Leber M.: Proizvodni mened`ment, Fakulteta za strojni{tvo, Maribor, 2001, 407
ijaLeS 58(2006) 6

raziskave in razvoj
UDK: 728.94-035.3+728.94-032.5
pregledni znastveni ~lanek (A Review)
Deajli lesa v kamnu - ali je to mogo~e?
Details of wood in stone - is it possible?
avtor Borut JUVANEC, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA, e-mail borut.juvanec@fa.uni-lj.si
Tri re{itve vernakularne arhitekture: espiqueiro na Portugalskem, horreo v [paniji in koruznjak v Sloveniji so v bistvu enaki objekti, a uporabljajo razli~ne materiale, se na razli~ne na~ine gradijo, so razli~nih oblik. Geografsko so izjemno dale~ vsaksebi, so si pa neverjetno blizu. Ne bi verjeli, kako sta si v konstrukciji lahko kamen in les blizu. Danes skoraj neznan objekt: okrogli horreo, ki v prepletu tvori su{ilnico, podobno panju (Cabazo, Santiago de Compostela / [panija) je teoretsko izho-di{~e za vzdol`ni, polkro`no zaklju~en koruznjak v Gori{nici / Slovenija. V [pa-niji se ta vrsta nadaljuje v bolj dosegljivem materialu - kamnu. Kamen kot osnovni gradbeni material najprej najdemo v tehniki suhega zidu. Konstrukcija monta`e z velikimi bloki klesanega kamna (Lindoso, v Parque Na-cional de Penada-Geres / Portugalska) so v humanem razmerju do ~loveka (uporaba in obdelava), a ponavlja zna-~ilnosti lesene su{ilnice, v drugem materialu. Oblika je zato druga~na, druga~na je izvedba, predvsem pa je druga~na postavitev v prostor.
^e ni {lo za izjemne okoli{~ine prenosa informacij (kar je bilo pred nekaj sto leti precej te`ko), gre za hkratno odkritje nekaterih detajlov, konstrukcije in kompozicije. Najpomembnej{e je proporcijsko na~elo, uporabljeno v vseh treh objektih:
diagonala kvadrata, ki jo v teoriji izrazimo kot kvadratni koren iz dve. Les je tisti, ki je tem objektom verna-kularne arhitekture vtisnil neizbrisen pe~at.
Wood is human material, stone is cold, hard and heavy. It is normal: detals are different. In espiqueiro /Portugal we can find wooden details in stone. Is it really possible?
Vernacular architecture is composition of needs, possibilities, skillness of builders, circumstances in time and in space. Culture of builder is not the last attribute. The fact is that vernacular architecture in Europe is very severe, even in very small areas of man’s life. Possibilities are fruits of the Earth. It is simple: to gather. Problem is how to preserve them for tomorrow, for the Winter. Technology means drying at first, storing too. But, combination of drying and storing together can be much more simplified, with less work and more effect. With use of brains.
Three solutions: espiqueiro, horreo and koruznjak: first object comes from Portugal, second from Spain and the third from Slovenia.
Proportion system: there is only one thing common in all the three objects -square root of two. This is diagonal of the square, if the baseline is equal to
one. It was used in circular wattle drying-shed in Spain as well as in koruznjak in Slovenia, it was used in wooden and in stone constructions in Portugal, Spain and in Slovenia - countries pretty far away.
Conclusions are as follows: it is the same idea, the same shape and the same use. Made of local materials, there are in rural space of all the Europe, objects of brilliant architecture, invented in the same time, so far away. Our fathers were not stupid, they have been used their brains. Wood influenced its typics into stone, definitelly.
Klju~ne besede: preplet, les, kamen, kvadrat, diagonala, kvadratni koren iz dve, tesarski spoji
Keywords: wattle, wood, stone, square, diagonal, square root of two, cutting, carpentery joint

ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
Uvod
Pra~lovek je za svoje zato~i{~e najprej uporabljal naravne jame. Iz jam se je usmeril v doline, na plodne ravnine, tudi v gozdove, ki so bili bogati z `i-valmi. Divjad je seveda uporabljal za hrano. Tako je pra~lovek pre`ivel.
Ko pa je nalovil `ivali, ki jih je lovil kar tako, je moral izumiti oro`je in orodje. Oro`je, da se je branil in lovil, in orodje za oblikovanje novega domovanja – bli`e gozdovom, rekam in hrani.
Prvo orodje je nedvomno kamnito, saj ga je potreboval predvsem za oblikovanje lesa, da je z njim gradil zato~i{~a in s tem zagotovil varnost in pre`ivetje sebi in svoji dru`ini.
Tako preprosto seveda ni bilo, a na~elno dr`i: pra~lovek se z orodjem postavi nad `ival, si jo podredi in izrablja za svoje pre`ivetje. To zahteva varno bi-vali{~e.
Gradnja je nedvomno najpreprostej{a iz lesa, a tudi za to potrebujemo pomo~, orodje. Prva arhitektura je nedvomno lesena, ~eprav s kamnom vkopana v tla in prekrita z lubjem in z ru{o.
[ele kasneje, z ve~jim in mo~nej{im orodjem, pride na vrsto kamen. V za-~etku le za bogove, kralje in za mrtve, mnogo kasneje tudi za vse ljudi.
Najve~ji problem v oblikovanju arhitekture je premo{~anje razpetin, v kamnu nekaj bolj zahtevno, v lesu je ve~ mo`nosti.
Kamen sestavljamo v celoti, les profili-ramo in s spoji ustvarjamo ve~je konstrukcije. Pomemben je torej detajl, ki se med kamnitim in lesenim tudi najbolj lo~i.
Na prvi pogled absurdna ugotovitev - da je namre~ skupna to~ka {panskega horrea, portugalskega espiqueira in slovenskega koruznjaka detajl, ki izhaja iz lesa, teoreti~no pa kvadratni koren iz dve ali diagonala kvadrata, je na koncu vendarle potrjena. Arhitektura, posebej vernakularna (ki so ji v~asih rekli ’ljud-ska’, pa se je izkazalo, da ni bila vedno plod ’ljudstva’ in da ni bila vedno namenjena ’ljudstvu’, pa~ pa je to arhitektura neukih, ne{olanih, a ne neumnih mojstrov), je navadno rezultat potreb, mo`nosti in zmo`nosti. Potrebe so seveda potrebe ~loveka, pa ne vedno vezane direktno nanj, mo`nosti so predvsem tiste naravne danosti, ki omogo~ajo gradnjo, zmo`nosti pa so najbolj zanimive; gre za zmo`nost bistrega obrtnika, ki je znal uskladiti prva dva pogoja.
Trije objekti, tri de`ele
Espiqueiro na Portugalskem, horreo v [paniji in koruznjak v Sloveniji so v
bistvu enaki objekti, a uporabljajo raz-li~ne materiale, na razli~ne na~ine se gradijo, so razli~nih oblik. Geografsko so izjemno dale~ vsaksebi, so si pa neverjetno blizu. Ne bi verjeli, kako sta si v konstrukciji lahko kamen in les blizu.
Danes skoraj neznan objekt okrogli horreo, ki v prepletu tvori su{ilnico, podobno panju (cabazo, Santiago de Compostela / [panija, de`ela Galicija, Martinez 1999:187)), je teoretsko iz-hodi{~e za vzdol`ni, polkro`no za-klju~en koruznjak v Gori{nici / Slovenija. Na Portugalskem se ta vrsta nadaljuje v bolj dosegljivem materialu, kamnu.
Kamen kot osnovni gradbeni material se najprej pojavlja v tehniki suhega zidu. Redke izvedbe, ki jih v Galiciji {e najdemo, ne ponavljajo oblike iz lesa, pa~ pa uvajajo novo, oglato. Gre pa~ za mo`nosti, ki jih material nudi.
Konstrukcija monta`e z velikimi bloki klesanega kamna (Lindoso, v Parque Nacional de Penedes-Geres / Portugalska) so v humanem razmerju do ~lo-veka (uporaba in obdelava), a ponavlja zna~ilnosti lesene su{ilnice, v drugem materialu. Oblika je zato druga~na, predvsem pa je druga~na postavitev v prostor.
Temeljna re{itev je tako preprosta, uporablja vse lokalne materiale, su{i
ijaLeS 58(2006) 6

25
raziskave in razvoj
in hrani obenem. Rezultat je lahko le briljantna kme~ka arhitektura. Avtorji niso poznali re{itve drugih, saj so jih gradili preprosti graditelji, brez teore-ti~nega znanja (Egenter 1996:7) in mo`nosti potovanj.
Kadar ni {lo za izjemne okoli{~ine prenosa informacij (kar je bilo pred nekaj sto leti precej te`ko), gre za hkratno odkritje nekaterih detajlov, konstrukcije in kompozicije. Zdi se neverjetno, a to so dejstva.
Lesena in kamnita su{ilnica
Potrebe: krma je osnovna potreba za pre`ivetje `ivine, posredno seveda za ljudi. La~en ~lovek ne more biti aktiven ne kreativen. Hrano potrebuje zase, za dru`ino, za pleme, za narod. Ne glede na to, ali je poljedelec ali `ivinorejec (tudi poljedelec potrebuje `ivino za delo na polju, za vleko), potrebo po krmi za `ivino imata oba.
Mo`nosti je seveda ve~: a najbolj preprosta krma je koruza. Ni zahtevna ne za pridelavo ne za hrambo. Zahteva le za~etno su{enje, potem pa suh prostor za spravilo, nedosegljiv glodalcem in drugim, ki bi pridelku kakorkoli {ko-dovali.
Odnosi dimenzij su{ilnic ustrezajo uporabi. V glavnem gre za koruzo, zatorej je koruza v obliki stor`ev tista, ki diktira razse`nosti.
Vi{ina je razdeljena na odmik od tal, na telo in na streho. Odmik je nujen zaradi dosega zunanjih sovra`nikov, predvsem glodalcev. V Sloveniji je zadosten le odmik v vi{ino kakih {ti-rideset centimetrov (zajci in doma~e koko{i), v {paniji in na Portugalskem pa se borijo s podganami in s plazilci (predvsem s ka~ami, ne zaradi konzu-miranja vsebine, pa~ pa zaradi varnosti kmeta, ki posega v notranjost su{ilnic).
[irina je prilagojena dvema dol`inama
reg
stor`ev, zato je {irina su{ilnic v notranjem delu kakih petdeset centimetrov, zunaj pri lesenih 15 do 20 cm ve~, pri kamnitih pa vsaj 30 centimetrov.
Dol`ina je odvisna od uporabe: v Sloveniji je mnogokratnik ‘okno’, v [paniji z okroglimi konstrukcijami ponavljanje objekta, ki preide v monu-mentalne razmere na Portugalskem, ko so espiqueirosi postavljeni na ogromne skale v skupinah po nekaj deset (Soajo, Lindoso).
Tr i te`ave se pojavijo pri tem: voda in vlaga, vro~ina ter zunanji {kodljivci. Voda, kot vlaga iz tal, kot de`, sneg ali led in zmrzal. Vro~ina pritiska predvsem od zgoraj, s sonca, pa tudi kot odboj s talnih kamnitih plo{~.
Dosegljive tehnologije
Najpreprostej{a tehnologija su{enja je su{enje na prostem. Potrebujemo le za{~ito pred de`jem in vlago (streha zgoraj, hidroizolacija spodaj). Za vzdr-`evanje stalne temperature je najce-nej{e in najbolj efektno sonce samo, z vetrom se to {e stopnjuje.
Les omogo~a prepih. Su{enje je tako najbolj efektno z letvami, ki jih je najla`e name{~ati, dobimo tudi najbolj transparentno konstrukcijo.
Kamen v konstrukciji corbellinga predstavlja zaprto steno, ki pa ni tesna in lahko zrak prehaja. Veter, kadar je premo~an, je ustavljen, ob ustreznem prepihu pa je su{enje optimalno.
V sestavljanih kompozicijah je lo~ena konstrukcija od polnil, ki so narezana, da omogo~ajo prehod zraka in izhod vlage.
Najbolj popolna konstrukcija je na{, slovenski kozolec. Kot naprava za su{enje in spravilo je to vertikalna, pokrita, stalna in prete`no lesena kompozicija, ki je plod ne{olanega, a ne neumnega mojstra. Detajli kozolca so premi{ljeni do potankosti in izrab-
ljajo tako mo`nosti lesa kot sposobnosti graditelja. Prav detajli v lesu so njegova najve~ja odlika (Juvanec 2000b).
Problematika in re{itve
Temeljna problematika je su{enje, drug problem je spravilo. Najbolj{a re{itev je isti objekt za obe operaciji; tako ni treba krme prestavljati iz enega objekta v drugega (Juvanec 2000b:4).
Su{ilnica uporablja doma~e materiale, ki jih znajo obdelovati doma~i mojstri, z orodjem, ki je na voljo. Pomembna je klima in mo`nosti, ki jih nudi. Za objekt sam pa so klju~nega pomena dimenzije vsebine (pri koruzi stor`i) pa koli~ina (ki mora zado{~ati za pre`i-vetje preko zime).
Najbolj zanimiv detajl je previs, ki efektno {~iti pred vstopom glodalcev ([vica, [panija, Portugalska) in plazilcev ([panija in Portugalska) v notranjost. Vertikala v lesu rabi le za odmik (zajci, koko{i - Slovenija), po kamnu nekatere `ivali te`ko plezajo, previs pa zagotavlja popolno za{~ito za male `ivali, ne pa tudi za skakajo~e, ki jih ustavlja {ele prosojna stena.
Tri re{itve: espiqueiro, horreo in koruznjak
Tr i re{itve: espiqueiro na Portugalskem, horreo v {paniji, in koruznjak v Sloveniji so pravzaprav isti objekt; zanj uporabljajo razli~ne materiale, imajo razli~ne oblike, a z enako uporabo. Tako ni presenetljivo, ~e so celo v svoji razli~nosti v detajlih poenoteni in ka`ejo razvoj od ko{a do arhitekture.
Detajli stene definirajo osnovno obliko. Odvisni so od materiala: neobdelan les kot {ibje ali mo~nej{e veje, ki so vzdol-`no klane za bolj{e ovijanje v kontrolirani smeri, je zna~ilnost prepleta.
Obdelan les, klan ali `agan, z letvami v vertikalni smeri (zaradi morebitnega plezanja in zaradi odtoka vode, kadar
ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
de`uje pod kotom) dolo~a lesene kompozicije, predvsem v okvirni konstrukciji med mo~nej{imi okviri (slika 2, 3).
Preplet povsem zapira steno le v orto-gonalni smeri, pod kotom je vedno dovolj prostora za prehod zraka, odprtine pa so zadosti majhne, da ne omo-go~ajo vstopa ve~jim `ivalim (Juvanec 2000:39).
Letve so postavljene praviloma vedno v vertikalni smeri in delujejo dekorativno zaradi svojega rastra. Lahko jih name{~amo po potrebi, odvisno od velikosti elementov vsebine.
Kamen nastopa kot suhozid ali kot z malto vezana konstrukcija (Juvanec 2005:5). Suhozid prepu{~a zrak, pri drugi kompoziciji pa so potrebna polnila, ki omogo~ajo cirkulacijo zraka. Ta polnila so idealna tudi za izvedbo odprtin (vratca), ki jih je treba pri vezanem zidu name{~ati posebej (in niso mogo~a v kamnu). (slika 4, 5).
V kontinentalnem delu Galicije obstajajo {e objekti (Rivero Perez 2006:35), grajeni iz opeke, pa v suhem zidu (kjer ni odprtin, pa~ pa konstrukcija sama prepu{~a veter, kamen pa zagotavlja izravnavo temperatur), v kombinaciji z lesom obstajajo razli~ne variante, najbolj zanimive so tiste, kjer je les barvan in tako tvorijo izjemne kompozicije v prostoru.
Povsem lesenih je malo: a ka`ejo na normalni razvoj preoblikovanja iz kamna, v povsem neproblemati~nih tesarskih detajlih. (slika 6).
Konstrukcija je sestav klesanih kamnov s povsem tesarskimi detajli, brez povezovalnih elementov.
Zna~ilnosti: odnosi razse`nosti
Tako detajli v lesu in v kamnu ka`ejo na red: gre za sestavljanje in za sestave. Sestavi so sklopi ~imbolj enakih ele-revijaLes 58(2006) 6
Slika 2. Detajl previsa: previs in horizontala onemogo~ata prehod v vi{ini. Detajl je znan tudi v Alpah.
Slika 3. Lesene letve, re`e in kontrolirana koli~ina svetlobe; praksa in teorija obenem.
Slika 4. Koruznjak: slovenski koruznjak je seveda lesen; prvotno in najstarej{i so v prepletu in s slamnato streho, kasnej{i, masivnej{i pa so povsem podobni tistim v kontinentalnem delu Galicije ({panija).
Slika 5. Horreo: posebnost je postavitev tudi v obmorskih krajih, postavitev horreov v vrste, uporaba lesa v kombinaciji s konstrukcijo iz kamna.
Slika 6. Espiqueiro: njegova najve~ja zna~ilnost in s tem posebna vrednost je postavitev v prostor. Objekti stojijo v vasici Sajo na skali, vsega jih je 28, kot spomeniki na nekropoli. Gre pa za najbolj ustrezno podlogo (skala), za vetrovno mesto (severni del Portugalske je {e vedno zelo vro~) ter za mo`nost ~i{~enja in vzdr`evanje higiene (za{~ita dostopa je tukaj v ospredju).

raziskave in razvoj
mentov, sestavljanje pa je spajanje elementov z ustreznimi detajli, kjer so elementi klesani, tesani ali `agani.
Vsak, tudi najmanj{i zasek, potrebuje veliko stopnjo eksaktnosti (Juvanec 2000:39). Pri eksaktnosti je seveda tako, da ve~ja eksaktnost zagotavlja uporaba manj materiala, torej gre za kvaliteto in ne za kvantiteto. Primer so romanske cerkve z mnogo materiala in z majhnim izkoristkom prostora, potem pa gotika, ki z uporabo znanja in pameti uporablja malo materiala z bistveno ve~jim uspehom.
Poseben primer pri tem je kozolec, ki je predimenzioniran. To pa zato, ker ga je postavljal tudi preprost kmet, neve{~ tesarjenja. Rezultat je pre`ivetje – z manj{o eksaktnostjo (pri tesarjenju gre za “konjski noht”), kar nedvomno pomeni dosegljivost, dobimo dalj{o `iv-ljenjsko dobo. Kozolec to potrjuje: hi{e, ki jih ra~unajo in ra~unajo pomembni statiki, se podirajo, kozolci kar stojijo

Proporcijski sistemi so seveda razli~ni, vedno pa obstaja tisti, ki nastopa najbolj vidno, najve~krat in ki dolo~a kompozicijo z njenimi prepoznavnimi zna-~ilnostmi.
V naravi najbolj pogostno najdemo zlati rez, ki je neskon~no razmerje, tako v rasti kot v padanju. Celotna dol`ina je razdeljena na dva dela tako, da je kraj{i proti dalj{emu v enakem razmerju kakor dalj{i proti celoti. Celota pri tem je se{tevek kraj{ega in dalj{ega.
^e kvadrat z osnovnico ena razdelimo na pol te osnovnice, dobimo diagonalo dveh pravokotnikov (1/2 : 1) v dol`ini koren iz pet polovic. ^e to diagonalo zavrtimo, dobimo pravokotnik v zlatem rezu:
(1/2 + √5/2) : 1.                 (o1)
^e pa razdelimo dol`ino 2 (diagonala pravokotnika 1 : 2, je enaka kvadratnemu korenu iz pet) v zlatem rezu, dobimo izraza
√5
1 in
(o2)
3 - √5 ,                      (o3)
pri ~emer je (1 - 5) + (3 - √5 ) enako 2. (o4)
Egip~anski trikotnik 3 : 4 ali sveti trikotnik, s katerim so Egip~ani dolo~ali pravi kot, ima diagonalo (ki dolo~a pravokotnik) enako dol`ini 5 enot.
Trikotnik s pravim kotom je dokazal Pitagora, ko je postavil formulo
32 + 42 = 52 9 + 16 = 25.
(o5) (06)

Rast ali padanje s kvadratnim korenom je najbolj prakti~no razmerje in ga je najbolj preprosto narisati ali konstruirati. Poznajo ga tesarji, ko iz okroglega debla te{ejo kvadratno bruno, seveda ne da bi za teoretske osnove vedeli ali jih obvladovali.
Diagonala kvadrata, ki orisuje krog okrog tega kvadrata, je enaka kvadratnemu korenu iz dve, ~e je osnovnica kvadrata enaka enoti ena. Krog s premerom 1 pa ima v~rtan kvadrat, katerega diagonala je ena, osnovnica pa ena, ulomljeno s kvadratnim korenom iz dve.
Imamo seveda {e kup razmerij, tudi znotraj omenjenih (1:√2 je format papirja DIN, √5 je dol`ina stolnice Notre Dame v Parizu itd.), a na{teta so tri najbolj pogostna. (slika 7, 8).
Prav princip razmerij, ki uporabljajo diagonalo kvadrata v o~rtanem krogu, je za primerjavo omenjenih objektov najbolj pomemben.
Kvadrat v krogu ali bruno iz debla je re~, ki jo je v~asih obvladal vsak, tudi najmanj {olan drvar. Ne da bi poznal teorijo in matematiko, je principe uporabljal v praksi. (slika 9).
Uporabna vrednost je tako bistveno ve~ja, to dokazuje tudi s tem, da je okrogli horreo le {e spomin, medtem ko vzdol`ni, tudi v prepletu {e obsta-
ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
jajo, pa ~eprav so jih izpodrinili pre-prostej{i za izdelavo, iz letev in iz trami~ev. (slika 10).
Skladno s horreom in z espiqueirom orisujeta dva kvadrata tloris. Vi{ina je zaradi izrabe prostora podvojena, a zato kvadrat nastopa `e v stranskem pogledu, v ~elu pa sta nanizana oba v vi{ino (Juvanec 2002:17). Ker gre za dva po dva kvadrata, je osnovni odnos ena proti dva ali ena in njena polovica. Streha je nekoliko ni`ja od sheme, vendar moramo vedeti, da so bile strehe v SV Sloveniji nekdaj vedno slamnate, torej mnogo debelej{e od ope~nih danes. V tem primeru bi tudi streha stekla v shemo (Juvanec 2001).
Koruznjaki na Ptujskem polju imajo vertikalne stebre zavite (zaradi stabilnosti - {ir{e podno`je pa tudi lesen steber, zabit v tla pod kotom navzven, kakor lastovi~ji rep v tesarskih zvezah), zabite v zemljo, kar je mnogo bolj trdno kot podalj{anje v tla (kot temelj) vertikalno. Druge izvedbe, ki imajo s tlemi koruznjaka poravnan tram, ki previseva navzven, na katerega se obojestransko naslanjajo ro~ice, proporcijske sheme prav ni~ ne spreminjajo. (slika 11).
Sestav dveh kvadratov: v tlorisu, v vzdol`nem prerezu in v ~elu.
V tlorisu sta dva kvadrata nanizana po vzdol`ni osi, enako kot v stranskem pogledu. Polovica je popolnoma jasna in nakazana s konstrukcijo obeh srednjih nosilnih stebrov.
Debelina zidov ustreza nosilnim stebrom, tako da je notranje telo ali vsebina enaka polovici zunanjega kvadrata. Stranski vzdol`ni pogled nad za{~itnimi plo{~ami (kapitelom stebrov) tvori tudi dva kvadrata, pri ~emer je rob strehe na ~etrtini vi{ine kvadrata (Juvanec 2002:19).
Notranje delitve polnil in vratic se s shemo ne ujemajo: v dolo~enem redu je sestavljena le konstrukcija, polnila
revijaLes 58(2006) 6
Slika 8. Izvor uporabe kvadratnega korena iz dve: najve~ji pravokotni profil, iztesan iz okroglega debla je kvadrat.
Slika 9. Koruznjak v prepletu, SV Slovenija, danes za Dominkovo doma~ijo v Gori{nici: gre za ponovitev horrea, le da je zaradi ve~je uporabne vrednosti podalj{an – tako reko~ je sestav prerezanega kroga, z vmesnim ortogonalnim delom.
Slika 10. Koruznjak, severovzhodna Slovenija; teorija

raziskave in razvoj
so povsem individualna, tako po izvedbi kot po materialu, po obdelavah in po barvah (polnila so lahko polna, iz letev, letve so lahko diagonalne, barve pa so nasploh povsem svobodne, prevladujejo rde~a in zelena - kontrast morju, na katerega robu stojijo).
^elo je najbolj povezano s kvadratom: diagonalni kvadrat orisuje celoto, s korenom iz dve, pomanj{ani ri{e telo s streho, polovi~ni kvadrat pa spet telo od plo{~ do strehe. (slika 12).
Konstrukcije so predvsem dalj{e od horrea in merijo tri kvadrate v dol`ino. Vodilni kvadrat se ka`e predvsem v ~elu, kjer nastopa ves kvadrat v brutto izmerah in polovi~ni (na pol stranic, ~etrt povr-{ine) v notranjosti, torej z vsebino. Polnila imajo odprtine, re`e po vertikali in v ritmu, ki jih diktira celotna kompozicija kvadrata in z njim kvadratni koren iz dve (Juvanec 2002:18).
Zaradi debeline zidu (monta`na konstrukcija tesarskih zvez, kot jih poznamo v lesarstvu) nastopa tudi tloris v enakem odnosu: notranjost (izraba prostora) je v kvadratu polovic, kar se najbolj jasno ka`e v prerezu, ko ta kvadrat ri{e uporabno povr{ino notranjosti. (slika 13).
Primerjava
Teoreti~no izhodi{~e je nedvomno panj: okrogla oblika tlorisa, ki je tudi za izvedbo najbolj preprosta, kot ko{, posebej, kadar gre za preplet.
^e postane ko{ premajhen, ga moramo pove~ati. V vi{ino je to neracionalno in manj uporabno. Edina mo`nost je pove~ava v dol`ino. Tako dobimo vzdol`no obliko tlorisa in postanejo pomembni stranski pogledi.
Vi{ina je dolo~ena z vi{ino ~loveka; z dosegom je limitirana.
Od tal mora biti odmaknjena su{ilnica zaradi talne vlage in pa zaradi dostopa

ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
glodalcev. Tu se su{ilnice nekoliko razlikujejo, pa tudi {koda, ki jo naredijo v koruzi mi{i (Slovenija), je mnogo manj{a od podgan in ka~ (Pirenejski polotok), nevarnosti plazilcev pa v Sloveniji sploh ni.
Tloris in stranski pogled ter ~ela so poenoteni pri horreu in pri espiqueiru, pri koruznjaku je vi{ina podvojena.
Material vpliva bolj na detajl kot na celoto: leseni elementi so enaki kamnitim. Letvast horreo je enakih dimenzij kakor kamnit, celo kot tisti v suho-zidu (Juvanec 2000).
Najbolj zanimiva kompozicija je espi-queiro; to je sestav blokov iz kamna, ki so klesani v nekakih tesarskih zvezah; te`a kamna tudi nadome{~a lesene klince in moznike.
Konstrukcija sama je torej povsem enaka, ~eprav se je koruznjak razvil v visoko zgradbo, galicijski in portugalski pa sta ostala pri svoji vzdol`ni obliki (Rivero Perez 2006:37). Morda spet zaradi varnosti: ni`ja streha je bolj pregledna, saj je ka~a (kljub varnostnim posegom) na strehi lahko prav usodna za ~loveka. Preglednost je pomembna re~.
Korak naprej, ko postane konstrukcija `e dekoracija in ko so konstrukcijski elementi kra{eni z narodnimi motivi – je najti na Kosovu (Doli 2001:62). Bogato kra{enje pri~a o vrednotenju vernakularne arhitekture tudi pri preprostem ~loveku. (slika 14).
Sklep
Gre za arhitekturo na{ih dedov, ki niso bili neumni. Zbirali so podatke o potrebah in o mo`nostih, ki so jih zdru`ili z vsem tehni~nim obrtni{kim znanjem, v~asih bi rekli z “zdravo kme~ko pametjo”.
Objekti za su{enje in spravilo koruze tako na Portugalskem kot v [paniji in v Sloveniji (pa {e v nekaj de`elah Ev-
Slika 13. Detajl espiqueira: vse v kamnitih blokih, a z zna~ilnim zarezovanjem, ki ga poznamo v lesu. Vsa konstrukcija je stabilna zaradi te`e blokov, zavarovanje z mozniki (kakor pri lesu) ni potrebno. Kompozicija povsem spominja na sestav sistema “lego”.
Slika 14. Pregled in razvoj od prepleta, konstrukcije z letvami, do kamnitih kompozicij iz blokov
rope) so izjemna, preprosta, uporabna arhitektura v~eraj{njega dne, a v uporabi tudi danes. Njihova vrednost s ~a-som ni prav ni~ zbledela.
Graditelji niso vedeli drug za drugega, a enake oblike, enake izvedbe in detajli, enak uspeh pri uveljavljanju in pri uporabi kompozicij ne morejo biti na-klju~ni elementi (Juvanec 2002:16).
Vernakularna arhitektura je vedno plod preprostega graditelja brez teoreti~-nega znanja, brez strokovnih {ol, brez mo`nosti komuniciranja med daljnimi de`elami.
Vsa problematika pojavljanja enakih re{itev tako dale~ vsaksebi ka`e na zdravo razmi{ljanje bistrih mojstrov, ki so znali zasnovati, izvesti in ponuditi
ijaLeS 58(2006) 6

raziskave in razvoj
v uporabo skoraj identi~ne objekte, se v zgodovini pojavi ve~krat. Gre za hkraten izum, za okoli{~ine, za potrebo in za zmo`nost ustvariti tako ~isto arhitekturo, kot so espiqueiro, horreo in koruznjak. Ampak to je `e po svoji definiciji vernakularna arhitektura.
Les je naravi in ~loveku blizu (Juvanec 2000b:38), je lahko obvladljiv, je human zaradi svojih tehni~nih zna~il-nosti, a mu mora ~lovek k dolgemu `ivljenju pomagati. Z detajli.
Kamen je po drugi strani tog, hladen, te`ak material, ki z vsemi temi zna~il-nostmi (Juvanec 2005:10) omogo~a arhitekturo.
Razvoj konstrukcij v lesu in v kamnu sta tekla vsak po svoje. Vendar se pri su{ilnicah izvor preprosto vidi. Enostaven ko{ in mo`nosti oblikovanja dosegljivega materiala so vplivali na misel ~loveka, ki je v lesu zbral vse dobro in tudi v kamnu sestavil {e bolj{o arhitekturo kot njegovi predniki.
Les pa je tej arhitekturi vtisnil neizbrisen pe~at.
literatura
1.    Doli, F. 2001: Arkitektura tradicionale – popullore e Kosoves, Prishtine
2.   Egenter, N. 1996: Architectural anthropology– semantic and symbolic architecture, Structura Mundi, Lausanne
3.   Juvanec, B. 2000: Drying sheds, Documentation, Faculty of Architecture, Ljubljana
4.   Juvanec, B. 2000 b: Kozolec / Hayrack, Univerza v Ljubljani FA, Ljubljana
5.   Juvanec, B. 2001: Objekti za su{enje, raziskava, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana
6.   Juvanec, B. 2002: Prerisovanje ali izvor, v: AR Arhitektura raziskave 2002/1 16-19, Ljubljana
7.    Juvanec, B. 2005: Kamen na kamen, Zalo`ba I2, Ljubljana
8.   Martinez-R, I. 1999: El horreo gallego, F Pedro Barrie de la Maz, Pontevedra
9.   Rivero Perez, M. 2006: Os canastros: a memoria de coheitas, in: Piedras con raices 12, Caceres
kratke novice
“Veliki trenutek” za italijanske proizvajalce lesnoobdelovalnih strojev
Druga polovica leto{njega leta potrjuje, da je italijanska proizvodnja lesno-obdelovalnih strojev in orodij trenutno na dobri poti. ^eprav trend ni tako dober kot je bilo zabele`eno v prej{nji periodi, so indeksi ponovno pozitivni, kar potrjuje trend, ki se je za~el v drugi polovici leta 2005.
Tradicionalna ~etrtletna anketa zdru`enja italijanskih proizvajalce strojev Aci-mall Studies Office, ki zajema vzorec proizvajalcev vseh tipov in velikosti, ka~e, da so se naro~ila med aprilom in junijem letos pove~ala za 5,2 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005, kar je rezultat pove~anega povpra{evanja na italijanskem trgu (+23,5 %) in enakega izvoza (pove~anega za 1 %).
Glede na podatke anketiranih podjetij, so se cene v prvih {estih mesecih leto{njega leta pove~ale za 2,1 procenta. Na koncu drugega ~etrtletja se je zagotovljena proizvodnja ustalila na 3,4 mesecih.
Bazirano na podatkih vzor~nih podjetij je raziskava april-junij 2006 dala naslednje rezultate: 46 % podjetij izkazuje enako, 43 % pove~ano in 11 % zmanj{ano proizvodnjo. Zaloge so enake v 71 %, zmanj{ale so se v 22 % in pove~ale v 7 %. Zaposlenost je enaka v 85 % vzorca, pove~ala se je v 15 %, zmanj{ala pa se ni v nobenem podjetju.
Za bli`njo prihodnost so pri~akovanja okarakterizirana s svarilom, ~eprav so navzo~a nekatera znamenja optimizma. Tuja naro~ila so enaka pri 68 % anketirancev, pove~ala so se v 25 % in zmanj{ala v 7 % primerov (pozitivna bilanca +18). V prihodnjih mesecih se na italijanskem trgu predvideva enak trend pov-pra{evanja pri 71 % anketirancev, v 8% se ra~una na pove~anje in pri 11 % zmanj{anje.
For more information: Luca Rossetti
telephone +39 02 89210200 rossetti@acimall.com

ijaLes 58(2006) 6
znanje za prakso
UV premazni sistemi za lesene talne obloge*
avtorica Mateja [LIBAR, HELIOS d.d.
Prihodnost premazov za pohi{tvo je pogojena z dvama dejavnikoma – kvaliteto povr{inske za{~ite in zakonodajo, ki skrbi za za{~ito okolja. V zadnjem ~asu je skladno s tema pogojema razvoj novih skupin surovin in naprednih aplikacijskih metod pripeljal do korenitih sprememb / izbolj{av na podro~ju premazov za les. Razvoj premazov za les v Evropi `ene nara{~anje zahtev po vedno vi{jih odpor-nostnih lastnostih povr{in in okoljska zakonodaja. To pomeni, da bodo ekonomsko in ekolo{ko ugla{eni sistemi zamenjali stare, prete`no topilne sisteme.
Radiacijsko utrjujo~i premazi – UV utrjujo~i premazi za les `e dosegajo visok kakovostni razred, saj govorimo o premazih, ki prakti~no ne vsebujejo hlapnih organskih topil (VOC free), vsebnost suhe snovi se giblje med 95 in 100 %, podlagi pa dajejo odli~ne mehanske in fizikalno-kemijske odpornostne lastnosti.
Prav te kon~ne lastnosti so seveda nujne in za`elene tudi pri obdelavi pohodnih povr{in, zato so UV premazi primerni tudi za obdelavo parketa,masivnega ali furniranega.
Na tr`i{~u so to gotovi parketi, saj so UV premazi industrijski premazi, ki za aplikacijo zahtevajo natan~no dolo~eno aplikacijsko in su{ilno opremo.
Parketi so ve~slojno obdelani, vsak sloj pa ima v celotnem sistemu dolo~eno funkcijo:
Vsebina ~lanka je bila podana na posvetu Lesene talne obloge, ki sta ga organizirala DIT lesarstva Ljubljana in revija Korak v sodelovanju z Zvezo lesarjev Slovenije in Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete na leto{njem sejmu DOM
1. Sloj za adhezijo - primer
•  omočenje substrata,
•  penetrira v pore;
2,3. Vmesni sloj - sealer (količinsko najdebelejši)
•  daje dober medslojni oprijem,
•  fleksibilnost in trajnost,
•  abrazijska odpornost (obraba).
4. Vrhnji sloj - top coat
•  ustrezen videz (sijaj, otip, drsnost, nerumenenje),
•  odpornost proti tekočinam,
•  fleksibilnost in žilavost obenem ,
•  odpornost proti praskam;
Shematični prikaz UV obdelave parketa na industrijski liniji (slika 2).
Vsak sloj UV premaza se valjčno nanaša na podlago.
Nanosi posameznih slojev so v primerjavi s klasičnimi sistemi bistveno nižji.
Brušenju površine sledi prvi nanos, nanos primerja v količini 35-40 g/m2, nanos delno ali pa popolnoma utrdimo.
Sledi nanos tako imenovanega sealerja - vmesnega sloja, ki ga navadno nanašamo večkrat zaporedoma v skupni količini 30-35 g/m2. Vmesni sloj popolnoma utrdimo.
Vrhnji sloj nanesemo enkrat ali dvakrat, skupaj 8-10 g/m2.
Jakost luči, potrebnih za popolno utrjevanje je 700-750 mJ/ cm2 oz 2 x 80W/cm, za delno utrjevanje pa 250-300 mJ/cm2 oz 1 x 80W/cm.
UV premaz se utrdi pri prehodu skozi UV sušilnik v katerem so UV luči (živosrebrne Hg, galijeve Ga), ki sevajo svetlobo v določenem spektralnem območju (200 - 400 nm valovne dolžine).
Ultravijolična svetloba (UV) aktivira fotoaktivno
ijaLeS 58(2006) 6

znanje za prakso
Slika 2. Shemati~ni prikaz UV obdelave parketa na industrijski liniji:
komponento - fotoiniciator, ki ga najdemo v sistemu, fotoiniciator razpade na radikale, le-ti pa spro`ijo kemijsko reakcijo - radikalsko polimerizacijo. Nastane premre`ena polimerna struktura, ki daje materialu zelo dobre fizikalne in kemijske lastnosti.
Tako obdelan parket je primeren za pakiranje in skladi{~enje.
Linije so navadno hitre, hitrost se giblje med 10-20m/min, kar zagotavlja veliko preto~nost elementov, s tem pa opti-mirane proizvodne procese.
Na doma~em tr`i{~u ni proizvajalca gotovih parketov, obdelanih z UV premazi, zato v HELIOS-u, kjer proizvajamo UV premaze za parket, i{~emo tr`i{~a zunaj na{ih meja, na tujih trgih (Hrva{ka, Srbija, Mad`arska, Poljska, Slova{ka ...).
Nekaj znanih proizvajalcev gotovih parketov, obdelanih z UV premazi:

ijaLeS 58(2006) 6
0
GZS - Zdru`enje lesarstva
IZ DELA ZDRU@ENJA
Predsedstvo GZS-Zdru`enja lesarstva, 25. maj 2006, JAVOR Pivka
Predsedstvo je obravnavalo odstop vodje pogajalske skupine KPL, Miha Poto~nika, ob tem se mu iskreno zahvaljuje za njegovo dosedanje delo. Za ~lana in predsednika pogajalske skupine se predlaga Asta Dvornika, direk-torja dru`be LIP Radomlje, d.d. Za ~lana pogajalske skupine KPL se predlaga Valterja Urban~i~a, vodja Sektorja za pravne in kadrovske zadeve v JAVOR Pivka, d.d.
Glede na aktualno situacijo-sprejem novega zakona o zbornici, in sicer{njo reorganizacijo in optimizacijo dela zdru`enja, kot v sodelovanju z drugimi institucijami znotraj panoge, in s tem predvsem s poudarkom na ve~ji u~inkovitosti nadaljnjega delovanja zdru`enja, predsedstvo podpira predlog sekretarja po racionalizaciji organizacije.
17. krog pogajanj o novi Pano`ni kolektivni pogodbi, 5. julij 2006, na GZS
Dnevni red:
•  Nadaljevanje pogajanj o novi kolektivni pogodbi za lesarstvo
Naslednja pogajanja (18. krog) so potekala v sredo, 12. julija 2006.
Promocija panoge
•  ~lanek v reviji Podjetnik z naslovom Izumi lesne tehnološke platforme (junij 2006)
•  ~lanek v Delu z naslovom železnice bodo glavne za les (junij 2006)
•  ~lanek v Glasu gospodarstva z naslovom Mwjtaž«o v trendu (junij 2006)
•  ~lanek v Dnevniku Lesarstvo med prioritete (julij 2006)
Slovenska lesna tehnolo{ka platforma (SLTP)
1.  Organizirana je bila prva delavnica implementacije SRP slovenske gozdno-lesne tehnolo{ke platforme (7. junij 2006).
Uvodoma je prof. dr. Marko Petri~, BF-Oddelek za lesarstvo predstavil SGLTP, SRA in SRP. V nadaljevanju so sledile predstavitve razli~nih strokovnih podro~ij: Lastnosti lesa (prof. dr. `eljko Gori{ek, BF-Oddelek za lesarstvo), Konstrukcijska za{~ita lesa pred {kodljivci (prof. dr. Franc Pohleven, BF-Oddelek za lesarstvo), Povr{inska obdelava lesa za uporabo v eksterieru, (prof. dr. Marko Petri~, BF-Oddelek za lesarstvo), Uporaba plo{~nih kompozitov (doc. dr. Sergej Medved, BF-Oddelek za lesarstvo), Smernice razvoja in ekonomski vidik lesene gradnje (Manja Kitek-Kuzman, BF-Oddelek za lesarstvo), Uporaba lesa za konstrukcije (prof. dr. Janez Ko`elj, Fakulteta za arhitekturo),
Predstavitev aktivnosti delovne skupine Gradimo z lesom v CEI Bois in prakti~ne izku{nje pri gradnji z lesom v Avstriji (D. Lechner, Avstrija), Gradbena tehnolo{ka platforma (Vladimir Gumilar, Slovenski gradbeni grozd), SGLTP in in`eniring metode (Franc `le, GZS – zdru`enje za in`eniring).
Vse predstavitve (prosojnice) posameznih podro~ij na tej delavnici si lahko pogledate na: http://www.sgltp.net/ index.php?page=podpora.
2.  Sre~anje Advisory Commitee FTP (Bruselj, 21. junij 2006), katerega se je udele`il tudi g. Pogorevc, sekretar GZS-
iz vsebine
,jaLeS 58(2006) 6

GZS - Zdru`enje lesarstva
Zdru`enja lesarstva, je potekalo v izredno konstruktivnem ozra~ju, v navzo~nosti predstavnikov evropske komisije za razvoj in tudi industrijo, kot evropskega zdru`enja za lesno industrijo, predstavnikov lastnikov gozdov in predstavnikov zdru`enja papirne industrije v Evropi.
Predstavniki iz posameznih dr`av so predstavili svoje delo in aktivnosti s poudarkom na izdelavi NRP (National Research Programms) in vklju~it-vijo v sedmi okvirni program. Predstavljen je bil tudi projekt EURANET, kjer je vklju~enih 8 dr`av. Skozi `ivahno razpravo je bil izpostavljen koncept prioritet usklajenih z SRP (Strategic Research Agenda) in s poudarek na industriji (bottom to up koncept).
Delo slovenske tehnolo{ke platforme SiFTP je bilo ocenjeno, kot primer dobre prakse, in {e posebej je bil izpostavljen na{ Strate{ki raziskovalni program (SiSRP), kot primer kako usklajeno pristopiti k izdelavi le tega med razvojno raziskovalnimi in{titucijami in industrijo, kar je tudi eden od namenov dela T P. Slovenija je bila tudi prva pri izdelavi in implementaciji, kar je bilo tudi zelo pozitivno sprejeto s strani predstavnikov evropske komisije, in skozi to tudi navezava neposrednih kontaktov z njimi.
Sodelovanje z ministrstvi
Posvet o prihodnosti lesne industrije v Sloveniji s poudarkom na podro~ju povr{inske obdelave lesa (medresorski posvet)
Navzo~i: predstavniki ministrstev MOP, MVZT, MG, opravi~eno slu`be vlade za razvoj, predstavniki RR in izobra`evalnih in{titucij, predstavniki podjetij, novinarji.
Uvodoma je bilo izpostavljeno, da ima
m
lesna industrija, pridelava in predelava lesa {tevilne primerjalne prednosti, ki pa jih do sedaj nismo v polni meri izkoristili: gozd in les sta na{e pomembno naravno bogastvo, les je najpomemb-nej{i obnovljivi surovinski vir v Sloveniji. Plemenitenje lesne mase za doseganje najvi{je dodane vrednosti lahko zaradi odli~ne surovinske baze pomeni izrazito konkuren~no prednost Slovenije pri predelavi lesa in omogo~a so-naravno bivanje in trajnostni razvoj. `al v preteklosti te primerjalne prednosti nismo udejanjili. Pri predelavi lesa pa se soo~amo tudi s {tevilnimi okoljskimi problemi, kot so npr. emisije lahko hlapnih organskih snovi, odpadnih voda, hrupa, nastajanja trdnih odpadkov ipd.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), pripravlja, zakonodajo na podro~ju varstva okolja, s katero si prizadeva dose~i ~im manj{e negativne vplive na okolje in ki je v skladu z direktivami ter drugimi pravnimi predpisi Evropske unije. V lesni industriji se dobro zavedamo okoljske problematike in zato sprejemamo ustrezne ukrepe, kar zaradi potrebnih visokih vlaganj podjetij v varstvo okolja lahko vpliva tudi na zmanj{evanje konkuren~-nosti. Nekatere zahteve na{e okoljske zakonodaje so namre~ stro`je od tistih, ki jih narekujejo direktive EU. Tako smo `e v letu 2000 med prvimi izdelali razvojni program panoge, ki vklju~uje tudi okoljske komponente (Razvojna strategija lesne in pohi{tvene industrije). Dokument spremljamo in ga tudi redno dopolnjujemo. SGLTP, Slovenska gozdno-lesna tehnolo{ka platforma je ena uspe{nej{ih nacionalnih platform ne samo v Sloveniji ampak tudi v Evropi (prvi v EU smo izdelali nacionalni strate{ki raziskovalni program, kjer smo dogovorno med lesarji, gozdarji, papirni~arji, energetiki in oblikovalci opredelili raziskovalne prioritete za naslednje dolgoro~no obdobje),
za kar smo bili tudi posebej, pozitivno obravnavani s strani evropske FTP (Forest based Tehnology Platform).
Nagovorom ministra Janeza Podobnika, predsednika UO GZS-Zdru`enja lesarstva, mag. Miroslava [trajharja ter Romane Stare (ARSO), Janje Leban (GZS), Marka Petri~a (BF), Franca Hoffmana (Javna agencije RS za pod-jetni{tvo in tuje investicije), Barbare Zalar (MVZT) in Andreja Kitanov-skega (MG), je sledila temeljita in tvorna razprava. V razpravi so bile izoblikovane naslednje ugotovitve, sklepi in priporo~ila:
1.  Posvet je bil ocenjen kot primer uspe{nega in konstruktivnega medresorskega sre~anja. Taka sre~anja predstavljajo dober na~in re{evanja nastalih problemov.
2.  Delovanje ministrstev pri pripravi dokumentov (uredb, direktiv, idr.) in izvajanje le-teh poteka skupaj s podjetji in ne proti njim. Enako velja za sprotno in hitro re{evanje vseh okoljevarstvenih problemov.
3.  Stanje na podro~ju okoljevarstva se v slovenskih lesnih podjetjih izbolj{uje.
4.  Varstvo okolja je kompleksen proces ki zajema okolje, delovna mesta, regionalne in lokalne interese, ceno zemlji{~, avtonomijo ob~in, in zato je pri tej problematiki potrebno vedno iskati kompromise in skupne dogovore.
5.  Slovenska lesna industrija bo nadaljevala vlaganja za prilagoditev proizvodnje okoljskim zahtevam. Hkrati pa se konku-ren~nost ne sme poslab{ati. Pri vlaganjih v zanje in razvoj so nujne ustrezne finan~ne vzpodbude s strani ministrstev. V projektih naj se zdru`ujejo tako okoljevarstvene kot razvojno-tehnolo{ke investicije.
ijaLeS 58(2006) 6
GZS - Zdru`enje lesarstva
6.  Udele`enci posveta so enotno ugotovili, da je pri prilagoditvi okoljskim zahtevam v dolo~enih primerih problemati~na ~asovna komponenta, zato je s strani izvr{nih organov RS potreben individualni pristop, z upo{te-vanjem specifi~nih problemov v posameznih podjetjih.
7.  V kolikor imajo podjetja potrjen na~rt zmanj{evanja emisij hlapnih organskih spojin (HOS), na podlagi katerega bodo do oktobra 2007 emisije zmanj{ale na raven ciljne emisije in po 31.10.2007 to ciljno emisijo tudi zadr`ale, jim skladno z odlo~bo o potrditvi na~rta ni potrebno izvajati meritev HOS. Kljub potrjenemu na~rtu pa bodo morala pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje, v katero bo skladno z dolo~bami Uredbe o emisijah hlapnih organskih snovi vklju~en tudi na~rt. V izjemnih utemeljenih primerih, ko ima podjetje potrjen na~rt in kljub uporabi najbolj{ih razpolo`ljivih tehnologij (NRT) opisanih v referen~nih dokumentih (BREF) do 31.10.2007 ne more dose~i ciljne emisije (npr. nadomestni premazi {e niso razviti, ni ustrezne tehnologije), se lahko v okviru izdaje okoljevarst-venega dovoljenja podalj{a izvajanje na~rta zmanj{evanja.
8.  Potrebne so finan~ne vzpodbude pri nadgradnji lakirnic oz. prilagoditvi zahtevam Uredbe o emisijah hlapnih organskih snovi.
9.  Pri razvoju okolju prijaznih povr{inskih premazov naj ustrezen del bremena nosijo tudi proizvajalci premazov.
10. Visoka cena predelave lakirni{kih odpadkov, {e posebej tistih, ki nastajajo pri obdelavi lesa
ijaLeS 58(2006) 6
z vodnimi sistemi, ostaja odprt problem. Potrebno je poiskati ustrezne rešitve skupaj s predelovalci odpadkov.
11. Hrup je velik problem, ki vpliva tudi na kvaliteto življenja. V naslednjih letih je pričakovati intenzivno reševanje te problematike.
12. Potrebne so finančne vzpodbude tudi pri vlaganjih v kurilne naprave na lastno lesno biomaso v lesno predelovalnih podjetjih in ne samo pri vlaganjih v postaje na biomaso za pokrivanje energetskih potreb lokalnih skupnosti.
Varstvo okolja
•  delovno srečanje-predstavitev osnutkov novih predpisov s področja odpadkov/odpadne embalaže in hlapnih organskih spojin (26. junij 2006), na GZS;
•  delovno srečanje - predstavitev državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012 (3. j, na GZS
Promocija lesa
Redno letno srečanje »European Wood Network« (Bruselj, 20. junij 2006) je bilo osnovano s poudarkom na predstavitvi aktivnosti po posameznih državah, članicah in izmenjavi dobrih praks in koordinativnem sodelovanju med seboj in s CEI-Bois ter njihovimi aktivnostmi v okviru Roadmap 2010 in Vision 2030. Udeleženci so bili tudi iz Rusije, Kitajske in Kanade. Srečanja se je udeležil g. Pogorevc, sekretar GZS-Združenja lesarstva.
V okviru Društva za zaščito lesa se je sekretar GZS-Združenja lesarstva, g. Pogorevc, udeležil strokovne ekskurzije v podjetje STTA v Admontu, katero je eden največjih proizvajalcev parketa v Evropi. S posebnim postopkom modifikacije (segrevanjem), s katerim
dosežejo potemnitev in stabilizacijo lesa, predvsem pa je podjetje lep primer kogeneracije lesno-predelovalne proizvodnje in zagotavljanja toplotne in elektri~ne energije, ne samo za podjetje ampak tudi za kraj, za kar so samo v letu 2005 namenili okoli 15 mio EUR.
Izobra`evanje
•  sestanek delovne skupine za pripravo poklicnega standarda na šolskem centru Ljubljana na Srednji lesarski šoli (5. julij 2006).
L- portal
•  sodelovanje v projektni skupini portal GZS.
Druge aktivnosti
•  sekretar GZS-Združenja lesarstva se je na povabilo ICE-Italijanske trgovinske zbornice, Italijanskega inštituta za tuje trge in ACI-MALL-a - Italijanskega združenja konstruktorjev lesnoobdelovalnih strojev, še s desetimi drugimi udeleženci iz lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji, udeležil sejma XYLEXPO 2006 v Milanu (16. -22. maj 2006);
•  sodelovanje na delavnici Nacionalni gozdni program, 11.-23.5.2006 maj (ekološki vidik upravljanja z gozdovi bil preveč poudarjen, na drugi strani gospodarski vidik v smislu porabe lesa premalo poudarjen; gozd omogoča razvoj podeželja z dobrim gospodarjenjem gozdov).
•  udeležba sekretarja, g. Pogorevca, na hišnem sejmu 2006, TOM tovarna opreme (maj 2006);
•  otvoritev razstave izdelkov zaključnih letnikov programov lesarski tehnik in lesarski tehnik -PTI, na Srednji lesarski šoli v Ljubljani.
m\
GZS - Zdru`enje lesarstva
Problematika zakonodaje okoljevarstvenega vidika
V  članku je podano nekaj ključnih dokumentov in iz njih izhajajočih okoljskih zahtev, za katere ocenjujem, da bodo vplivali na lesno panogo v naslednjih letih. Poudarjam pa, da je okoljska zakonodaja izjemno kompleksna, zato v tako kratki informaciji lahko opozorim le na nekaj dokumentov oziroma obveznosti.
Pravni okvir za področje okolja v Sloveniji tvori več temeljnih predpisov, med njimi je najpomembnejši Zakon o varstvu okolja (ZVO-l,Ur. list RS, št. 41/04 in 20/06).
V veljavi so številni podzakonski akti (prek 200) s področja voda, odpadkov, zraka, hrupa, varstva tal, industrijskega onesnaževanja itd. Okoljska zakonodaja se močno prepleta še s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve objektov, kemikalij, prevozov nevarnih snovi, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami itd.
Zaradi aktualnosti tematike, v nadaljevanju izpostavljam zlasti obveznost pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj in ravnanje z embalažo in odpadno embalažo in z njo povezano okoljsko dajatvijo.
1. Okoljevarstvena dovoljenja
V zadnjih nekaj letih smo precejšnjo pozornost namenili podjetjem oziroma zavezancem za pridobitev IPPC dovoljenja, manj pa je znano, da morajo podobna dovoljenja pridobiti tudi druge naprave in obrati.
Poznamo tri tipe okoljevarstvenih dovoljenj:
• okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko
E2
povzroča onesnaževanje večjega obsega (68. člen ZVO-1) - IPPC naprave,
•  okoljevarstveno dovoljenje za druge naprave (82. člen ZVO-1) in
•  okoljevarstveno dovoljenje za obrat (86. člen ZVO-1) - Seveso obrati.
Okoljevarstveno dovoljenje je treba pridobiti za obratovanje naprave in za vsako ve~jo spremembo v njenem obratovanju.
Za lesno industrijo so pomembna zlasti okoljevarstvena dovoljenja za druge
naprave.
Okoljevarstvena dovoljenja za druge naprave
Po 82. členu ZVO-1 morajo okoljevarstveno dovoljenje pridobiti podjetja, ki ne sodijo med IPPC zavezance, imajo pa naprave oziroma izvajajo dejavnosti, ki s svojimi emisijami onesnažujejo okolje:
• dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, vode ali tla, za katere so predpisane mejne vrednosti skladno z določbami 17. člena ZVO-1 ali
•  dejavnosti, za katere je predpisana obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, skladno z določbami 19. člena ZVO-1 ali
•  če predeluje aH odstranjuje odpadke po predpisih o ravnanju z odpadki, skladno z 20. členom ZVO-1.
V skladu z navedenim je za podro~je emisij v vode z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS, št. 47/05) določeno, da morajo okoljevarstveno dovoljenje pridobiti:
•  naprave, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode,
•  komunalne ali skupne čistilne naprave, ki odvajajo odpadno vodo neposredno v površinske vode ali posredno v podzemne vode in
•  zadrževalniki, čistilne naprave ter lovilci olj padavinske odpadne vode.
Upravljavci obstoječih naprav morajo vlogo za okoljevarstveno dovoljenje vložiti najkasneje do 10. oktobra 2006, dovoljenje pa pridobiti najkasneje do 10. oktobra 2007.
Na osnovi podatkov o emisijah v vode (www.arso.gov.si) menim, da bodo morala okoljevarstveno dovoljenje pridobiti tudi podjetja lesne industrije.
Za emisije topil v zrak je obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja določena v Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (HOS uredba) in Uredbi o mejnih vrednostih emisije haloge-niranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (HHOS uredba) (oboje: Ur.
ijaLeS 58(2006) 6
GZS - Zdru`enje lesarstva
list RS, {t. 112/05), pri ~emer je tudi za te naprave dolo~en 31. oktober 2007 kot rok za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Med HOS zavezance sodi ve~ kot 30 podjetij iz lesne panoge.
Na podlagi do sedaj sprejetih predpisov pri~akujemo, da bodo obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja do-lo~ili {e drugi predpisi s podro~ja emisij v zrak – lahko da bodo vplivali tudi na lesno dejavnost.
Na podro~ju hrupa se okoljevarstveno dovoljenje zahteva do leta 2009 (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. list RS, {t. 105/05), ~e gre za IPPC napravo je treba dovoljenje pridobiti do 31. oktobra 2007.
Na podro~ju odpadkov so okoljevarst-vena dovoljenja potrebna za naprave, kjer se predelujejo ali odstranjujejo odpadki. Kaj je predelava in odstranjevanje je dolo~eno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, {t. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03), pri ~emer postopke predelave ozna~ujemo z R kodami, postopke odstranjevanja pa z D kodami. Dodatno lahko obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja zahtevajo tudi predpisi, izdani na podlagi 19. ~lena ZVO-1 (pravila ravnanja).
2. Ravnanje z embala`o in odpadno embala`o in nove okoljske dajatve
Ravnanje z odpadki ureja ve~ predpisov. Izpostavili bi ravnanje z emba-la`o in odpadno embala`o oziroma okoljsko dajatev za onesna`evanje okolja zaradi nastajanja odpadne em-bala`e. Ocenjujem, da je precej{nje {tevilo podjetij iz lesne dejavnosti zavezancev za pla~ilo okoljske dajatve in za ravnanje z embala`o in odpadno embala`o.
Podro~je embala`e ureja pravilnik o ravnanju z embala`o in odpadno em-
ijaLeS 58(2006) 6
balažo (Ur.list RS, št. 104/00 in 12/ 02); v pripravi je nov predlog uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki bo nadomestil do sedaj veljavni pravilnik. Že po sedaj veljavnem pravilniku in tudi v prihodnje naj bi zavezanci (embalerji, pridobitelji em-baliranega blaga...) svoje obveznosti izpolnjevali v okviru skupnega sistema ravnanja z odpadno embalažo oziroma s prenosom obveznosti ravnanja z odpadno embalažo na družbo za ravnanje z odpadno embalažo (ustrezna dovoljenja imata samo dve družbi: Slopak in Interseroh). V primeru odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, se podjetja lahko odločijo tudi za vzpostavitev individualnega sistema. V tem primeru morajo izpolnjevati določene pogoje in pridobiti potrdilo Agencije RS za okolje, o vpisu v evidenco oseb, ki zagotavljajo ravnanje sami (v to evidenco je vpisanih samo osem podjetij, od tega štiri iz lesne dejavnosti).
Uredba, ki določa obveznost plačevanja okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže je bila sprejeta sredi marca 2006 (Ur. list RS, št. 32/06).
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je oseba, ki daje embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v RS, in je:
•  embaler,
•  pridobitelj embaliranega blaga,
•  proizvajalec embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga in
•  pridobitelj embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga.
Okoljska dajatev se ne plačuje za embalažo embaliranega blaga, ki je izneseno iz ozemlja RS ali izvoženo iz območja EU ne glede na to, ali je embalirano v RS, uvoženo iz tretjih držav aH pridobljeno iz drugih držav članic EU. Podobno velja tudi za embalažo.
Obstoje~i proizvajalci, pridobitelji, uvozniki in embalerji morajo prijaviti svojo dejavnost, zaradi katere so zavezani obra~unavanju in pla~evanju okoljske dajatve, najpozneje do 31. maja 2006. ^e so vklju~eni v sistem ravnanja z odpadno embala`o, ki ga upravlja dru`ba za ravnanje z odpadno embala`o, ki ima dovoljenje v skladu s pravilnikom o ravnanju z embala`o in odpadno embala`o (Ur.list RS {t. 104/ 00 in 12/02), lahko zanje posreduje prijavo dru`ba. Dejavnost prijavijo carinskemu uradu.
Okoljska dajatev se za~ne obra~unavati 1. aprila 2006. Pla~uje se jo {tirikrat na leto, na podlagi trimese~nega obra-~una, ki ga zavezanci predlo`ijo carinskemu organu do 20. dne meseca, ki sledi trimese~nem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obra~un okolj-ske dajatve. Prvi obra~un se bo torej predlo`il do 20. julija za mesece april, maj in junij, okoljska dajatev za to obdobje pa pla~ala do 31. julija 2006. Okoljska dajatev bo prihodek prora-~una in bo namenjena za vzpostavitev in vodenje evidenc o dajanju embala`e v promet v RS, ki jo bo vodila carinska uprava.
V primeru kr{itev (da se ne prijavi dejavnost, ne predlo`i pravo~asno obra~una …) so predvidene kazenske sankcije in sicer globe od 1 do 10 milijonov tolarjev.
Nova okoljska dajatev je uvedena {e zaradi nastajanja odpadne elektri~ne in elektronske opreme in izrabljenih gum (oboje: Ur.list RS, {t. 32/06). Napovedana je tudi na podro~ju hlapnih organskih spojin, predvidoma z uveljavitvijo s 1. januarjem 2007.
Janja Leban, GZS - Vodja slu`be za varstvo okolja
ES
strokovne vesti
kratke novice
Elan Marine bo vlagal v proizvodnjo ve~jih plovil
Elan Marine se `eli osredoto~iti tudi na proizvodnjo ve~jih jadrnic in ~olnov, zato se pripravljajo na obse`ne investicije
V diviziji plovil begunjske skupine Elan se pripravljajo na obse`ne investicije v nove proizvodne zmogljivosti tako v Sloveniji kot na Hrva{kem, saj se Elan Marine `eli osredo-to~iti tudi na proizvodnjo ve~jih jadrnic in ~olnov. V Begunjah na Gorenjskem naj bi se tako `e jeseni za~ela gradnja 2,6 milijona evrov vredne nove hale, v Obrovcu, kjer je h~erinsko podjetje Elana Marine Elan PBO, pa naj bi prav tako kmalu za~eli z izgradnjo nove dva milijona evrov vredne tovarni{ke hale. Kot je predsednik uprave Skimarja - krovne dru`be Elanove skupine - in direktor Elana Marine Igor Umek pojasnil v pogovoru z mediji, se proizvodnja plovil v svetu seli k ve~jim barkam in ~olnom. “Temu trendu `eli slediti tudi Elan Marine, kjer na~rtujemo razvoj in investicije v ve~je ~olne,” pravi Umek. Tako bodo poleg obstoje~e hale v Begunjah na Gorenjskem, kjer je v Elanu Marine zaposlenih 326 ljudi, naredili {e eno, vredno pribli`no 2,6 milijona evrov, ki bo primerna za proizvodnjo ve~jih plovil. Podobno halo bodo naredili tudi v Obrovcu na Hrva{kem, kjer je Elan pred {tirimi leti odprl tovarno Elan PBO, v kateri je zaposlenih 92 ljudi. Ob tem bo Elan Marine verjetno {e pove~eval {tevilo zaposlenih, ki se je v zadnjih petih letih skoraj podvojilo. “Elan Marine v prihodnosti vidim kot kakovostnega proizvajalca jadrnic, ki kupcem nudi kakovostna serijska plovila, lahko pa se tudi prilagodi posameznemu kupcu,” je poudaril Umek in dodal, da se posku{ajo utrditi kot ni{ni proizvajalec, saj velikim podjetjem zaradi omejene proizvodnje, v kateri letno
naredijo 300 plovil, ne morejo konkurirati.
(Povzeto po STA)
Iskra EKO
Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428
kratke novice
Svet kot gost v Tauberbischofsheimu
Weinigov hi{ni sejem InTech od 2 7. do 29. septembra
“Ideje za va{o prihodnost” bo moto leto{njega Weinigovega hi{nega sejma InTech. Skupina Weinig bo od 27. do 29. septembra v Tauberbischofsheimu/Nem~ija predstavila re{itve, ki omogo~ajo Weinigovim kupcem, da optimalno izkoristijo svoje ideje in napore.
Tudi letos bo uspe{na generacija Powermatov spet magnet za publiko. Just in time proizvodnja, realizirana z minimalnimi pripravljalnimi ~asi, postaja vedno bolj in bolj pomembna. Powermat v povezavi s PowerLock sistemom sta optimalna prva pogoja za to. InTech bo predstavil celoten strojni program z veliko inovativnimi mo`nostmi.
Optimizacija postaja bolj in bolj `ari{~e tudi pri obdelovalcih lesa. Na sejmu InTech06 se bo Skupina Weinig predstavila kot merodajen partner. Predstavili bodo kompletno proizvodno verigo od dimenzioniranja prek spajanja in stiskanja pa vse do proizvodnje kon~nih izdelkov na CNC profilnem ve~stopenjskem obdelovalnem stroju Conturex.
Conturex prika`e svoj popolni zmogljivostni potencial kot v prihodnost usmerjena proizvodna tehnologija za kompletno obdelavo kompleksnih obdelovancev. Visoko prilagodljiv stroj ne premami ljudi s svojo zmogljivostjo le v proizvodnji pohi{tva temve~ tudi v proizvodnji oken in vrat.
Vse selektivne teme bodo na sejmu predstavljene v `ivo in bodo tudi v detajlih nudile obiskovalcem mo`nost izmenjave izku{enj z Weinigovimi strokovnjaki.
Letos bodo obiskovalci geslo “WEINIG nudi ve~” do`iveli v `ivo. V specialnem “Servisnem kotu” jim bodo predstavili {irok program Skupine Weinig na podro~jih {olanja, vzdr-`evanja in servisiranja. InTech06 ne pomeni samo prikaz strojev, temve~ nudi tudi do`ivetje legendarne Weinigove kvalitete. Kupci jo bodo imeli mo`nost videti na lastne o~i med ogledom proizvodnje.
InTech06 bo odprt od 9. do 18. ure. @e od sredine avgusta dalje pa boste na{li dodatne informacije o programu prireditev na naslovu http://intech.weinig.com.
Dodatne informacije:
Michael Weinig AG
Weinigstraße 2-4, 97941 Tauberbischofsheim,
Germany, www.weinig.com

ijaLes 58(2006) 6
strokovne vesti
Sprememba izvozne strukture primarnega sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine)
avtor Miran ZAGER, ISSR
I. UVOD
Uspe{nost (u~inkovitost) tako panoge kot tudi posameznih podjetij temelji na zmo`nosti prehoda od ni`jih do vi{jih oblik proizvodov in proizvodenj, skratka od organske rasti. Dr`ave in panoge, ki so v stanju hitro spreminjati strukturo izdelkov od ni`je stopnje predelave do vi{je, so uspe{ne in tudi socialno stabilne.
V lesni in pohi{tveni panogi je njen lesni del sestavljen iz ve~ segmentov, vendar pa lahko po zahtevnosti (tudi po vi{ini dose`ene cene za enoto) opredelimo tri sklope:
1.  primarni sklop, kamor pri{te-vamo izdelke z nizko stopnjo obdelave (z nizko dodano vrednostjo); sem uvr{~amo produktne skupine, kot so: veje, sekanci, `agovina (CN=4401) oziroma sklop lesne biomase, hlodovina (4403), `agan les (4407);
2.  sekundarni sklop, kamor pri{te-vamo izdelke s srednjo stopnjo obdelave (s srednjo dodano vrednostjo); sem uvr{~amo izdelke in produktne skupine: furnir (4408); iverne plo{~e (4410); vlaknene plo{~e (4411); vezane plo{~e (4412); zgo{~en les (4413);
3.  terciarni sklop, kamor pri{teva-mo izdelke z visoko stopnjo
obdelave (z visoko dodano vrednostjo); sem uvr{~amo produktno skupino: stavbno pohi{tvo (4418).
Racionalni cilj dr`ave, panoge in podjetij je, da prete`no surovino (les) predela v ~im vi{jo stopnjo predelave – kon~ni izdelek, torej v produktne skupine terciarnega sklopa. Razlika med iztr`ki ene tone izdelkov so namre~ vse od 50 EUR za lesno biomaso pa do 1.700 EUR za stavbno pohi{tvo. Od pozicije v verigi dodane vrednosti oziroma od stopnje predelave lesa pa so ne nazadnje odvisni tako zaposlitev, dobi~konosnost, akumulativnost, razvoj same panoge kot tudi uspe{nost {ir{e skupnosti in naposled tudi pri-hodkovna stran dr`avnega prora~una.
Slovenska podjetja lesne panoge iz sekundarnega ter terciarnega sklopa predelave so predvsem v zadnjih dveh letih soo~ena s pritiskom nara{~ajo~ih cen vhodnih surovin, med katerimi je tudi les v nizki fazi predelave (hlodi, `agan les, lesni ostanki ipd.). Na osnovi preliminarnih podatkov in neformalnih ter neempiri~nih oblik analize je bila postavljena domneva o: »… skokovitemu pove~anju izvoza primarnih oblik lesa (lesna biomasa in hlodovina) v dve sosednji dr`avi (Italija in Avstrija), kar vpliva na zmanj{ano ponudbo lesa za doma~o predelavo oziroma sili predelovalce po uvozu primarnih oblik lesa
iz drugih dr`av, kar je povezano z dodatnimi stro{ki.«
S ciljem empiri~nega preverjanja gornje hipoteze in kvantifikacije potencialnih ne`elenih vidikov poslovanja (dvig stro{kov surovine) je bila narejena tudi ta kratka analiza. Cilj analize ni v ugotavljanju vzrokov (motivov) za preusmeritev prodaj primarnih (ni`-jih) oblik predelave lesa z doma~ega na tuje trge, ampak v potrditvi samega dejstva.
II. PODATKOVNA OSNOVA
Osnovni vir podatkov za analizo spremenjene strukture in obsega menjave panoge so uradni zunanjetrgovinski podatki nacionalne statistike (SURS = Statisti~ni Urad Republike Slovenije), pridobljeni iz Banke statisti~nih podatkov. Kot dodatni vir podatkov so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, banka podatkov CRONOS o menjavi dr`av ~lanic EU. Pri obeh podatkovnih virih je bila uporabljena nomenklatura CN (Kombinirana nomenklatura), in sicer na ravni 2- in 4-mestne kode. Kot tretji vir podatkov pa je bil uporabljen {e podatkovni del analize (odgovora) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »Pove~an odkup slovenske hlodovine«.
Celotna menjava (izvoz in uvoz) je bila analizirana na ravni naslednjih kod kombinirane nomenklature:
ijaLeS 58(2006) 6

strokovne vesti
Preglednica 1. Vrednostni izvoz skupin (v EUR)
Preglednica 2. Dinamika vrednostnega izvoza skupin (bazni indeks)
Preglednica 3. Vrednostna struktura izvoza (v %)
44 = les in izdelki iz lesa
primarni segment:
4401 = veje, sekanci, `agovina 4403 = hlodovina 4407 = `agan les
terciarni segment:
4418 = stavbno pohi{tvo
sekundarni segment:
kot ostanek (44 - primarni -terciarni)
Pri analizi je bila uporabljena ~asovna vrsta podatkov od leta 2000 pa do vklju~no leta 2005. Vrednostni podatki so bili podani v eurih (EUR), koli~inski podatki pa v tonah (t).
III. VREDNOSTNI IN KOLIČINSKI IZVOZ
V obdobju zadnjih {estih let je slovenski izvoz lesa in lesnih izdelkov
(CN=44) narasel s 319,2 mio EUR na 348,3 mio EUR oziroma za 9 odstotkov.
Preglednica 1. Vrednostni izvoz skupin (v EUR)
Primarni segment: Samo v zadnjem letu je segment 4401 (veje, sekanci, `agovina) narasel s 5,0 mio EUR na
13.4 mio EUR ali za 8,4 mio EUR. Segment 4403 (hlodovina) je narasel s 13,8 mio EUR na 21,8 mio EUR ali za 8,0 mio EUR, segment 4407 (`agan les) pa je padel s 66,1 mio EUR na
65.5 mio EUR ali za 0,6 mio EUR. Kot lahko vidimo, je najbolj dinami~no narasel segment »lesne biomase«, in sicer v {estih letih za kar 5,7-krat. V zadnjem letu je ta segment narastel za kar 2,7-krat. Visoko rast ima v zadnjem letu tudi segment »hlodovina«, medtem ko je bil vrednostni izvoz tega segmenta od leta 2000 pa vse do 2004
dokaj konstanten, in sicer na ravni 14 mio EUR.
Preglednica 2. Dinamika vrednostnega izvoza skupin (bazni indeks)
Terciarni segment: Stavbno pohi{tvo (4418) v celotnem obdobju izkazuje konstantni padec vrednostnega izvoza, in sicer s 142,3 mio EUR v letu 2000 na 94,2 mio EUR v letu 2005. ^e izrazimo dinamiko z baznim indeksom iz leta 2000, opazimo, da je dosegel izvoz v letu 2005 le 66,2 % izvoza v letu 2000. Vidimo lahko, da v zadnjih dveh letih vrednost izvoza segmenta pada po 12 mio EUR letno.
Sekundarni segment: Sklop sestavljajo v bistvu lesne plo{~e (iverne, vlaknene, vezane) in furnir ter kompaktni les. Od leta 2000 pa do leta 2005 je vrednostni izvoz narasel z 99,3 mio EUR na 153,4 mio EUR ali izra`eno z indeksom 154,4, kar ustreza 54,4 % rasti v obdobju. Samo v zadnjem letu je vrednost segmenta narasla za 25,9 mio EUR.
Preglednica 3. Vrednostna struktura izvoza (v %)
Sprememba vrednostne strukture izvoza lesa in izdelkov iz lesa v zadnjih {estih letih je razvidna iz gornje preglednice. V koloni »nizka« je prikazan skupaj primarni segment, v koloni »srednja« je prikazan sekundarni segment, v koloni »visoka« pa je prikazan terciarni segment. Najve~ji porast je bele`il sekundarni segment, ki je v {estih letih pridobil kar 12,9 odstotne to~ke. Primarni segment je pridobil 4,6 odstotne to~ke, medtem ko je terciarni segment izgubil kar 17,5 odstotne to~-ke.
Vrednostni prikaz izvoznega toka sam kot tak ni zadosten, saj ne upo{teva morebitne spremembe cene. Zato je treba analizirati tudi sam koli~inski izvoz po sklopih:

ijaLeS 58(2006) 6
strokovne vesti
Preglednica 4. Koli~inski izvoz skupin
Vidimo lahko, da je celotni koli~inski izvoz lesa in izdelkov iz lesa v obdobju zadnjih {estih let narasel s 666 tiso~ ton na 1 milijon ton, kar pomeni, izra-`eno z indeksom, porast za 156,1 ali za 56,1 %. V zadnjem letu je koli~inski izvoz porasel za 258 tiso~ ton.
Preglednica 5. Dinamika koli~inskega izvoza skupin (bazni indeks)
Primarni segment: Lesna biomasa (4401) izkazuje v obdobju spremembo s 56 tiso~ ton na kar 261 tiso~ ton, kar je izra`eno z indeksom kar 466. Samo sprememba kode 4401 v zadnjem letu je bila kar 137 tiso~ ton (od 124 tiso~ ton na 261 tiso~ ton). Segment hlodovine (4403) je v obdobju narasel s 169 tiso~ ton na 263 tiso~ ton ali za 54,9 %. V zadnjem letu je ta produktna skupina pove~ala izvoz za 94 tiso~ ton (s 169 tiso~ ton na 263 tiso~ ton). Segment »`agan les« (4407) je v obdobju pove~al izvoz z 206 tiso~ ton na 248 tiso~ ton ali za 20,2 % v obdobju.
Terciarni segment: Stavbno pohi{tvo (4418) je v zadnjih {estih let zmanj{alo koli~inski izvoz z 69 tiso~ ton na 55 tiso~ ton in je doseglo v zadnjem letu le 79,2 % raven iz leta 2000. V zadnjem letu je koli~inski izvoz padel za skoraj 9 indeksnih to~k.
Sekundarni segment: Rezidualna skupina (lesne plo{~e, furnir, kompaktni les) je pove~ala koli~inski izvoz s 163 tiso~ ton na 211 tiso~ ton ali izra`eno z indeksom 129,2, kar ustreza 29,2 % pove~anju v obdobju. Pove~anje v zadnjem letu je bilo skoraj 15 indeksnih to~k, in sicer s 187 tiso~ ton na 211 tiso~ ton.
Preglednica 6. Koli~inska struktura izvoza (v %)
V {estih letih se je dele` primarnega segmenta pove~al za 9,4 odstotne to~-
Preglednica 4. Koli~inski izvoz skupin
t	V44	V4401	V4403	V4407	V4418	ostalo
2000	666 191	56.051	169.791	206.620	69.754	163.975
2001	676.349	59.167	183.979	202.099	61.759	169.345
2002	750.280	77.839	207.049	215.467	66.011	183 913
2003	769 09?	112 366	210.332	217.628	67 046	i51 321
2004	782.520	124.178	1S9 087	239.493	61.854	187.903
20:5	1.039.830	261.177	253 049	243.446	55.269	21 I.SS9
Vir SUPS forsraitin M.Z )						
Preglednica 5. Dinamika koli~inskega izvoza skupin (bazni indeks)
Preglednica 6. Koli~inska struktura izvoza (v %)
t	nizka	srednja	visoka
2000	64,9	24,6	10,5
2001	65,8	25,0	9,1
2002	66,7	24;5	8,8
2003	70,3	21,0	8,7
2004	68,1	24,0	7,9
2005	74,3	20,4	5,3
Vir: SURS	(preračun M.Z.)		
ke (s 64,9 % na 74,3 %). Dele` sekundarnega segmenta se je zmanj{al za 4,2 odstotne to~ke (s 24,6 % na 20,4 %). Dele` terciarnega sektorja pa se je zmanj{al za 5,2 odstotne to~ke (z 10,5 % na 5,3 %). Kot lahko vidimo, je pridobil le primarni segment, druga dva segmenta pa sta izgubila.
Ugotovitev: Najve~ji koli~inski porast izvoza je v zadnjem letu bele`ila pro-duktna skupina 4401 (lesna biomasa), in sicer za kar 137 tiso~ ton. Po obsegu sledi produktna skupina 4403 (hlodovina), in sicer v obsegu 94 tiso~ ton, njej pa skupina 4407 (`agan les) v obsegu 42 tiso~ ton. Skupaj je primarni segment pove~al obseg izvoza v zadnjem letu za kar 273 tiso~ ton. Sekundarni segment je v zadnjem letu po-ve~al obseg izvoza za 24 tiso~ ton,
medtem ko je terciarni segment zmanj-{al obseg izvoza za 7 tiso~ ton.
IV. CENOVNA USPE{NOST IZVOZA
Eden od poglavitnih motivov za spremembo izvozne strukture je sprememba cene pri posameznih produktnih skupinah. ^e je cenovni iztr`ek za enoto (npr. tono) produkta vi{ji na tujem trgu oziroma ~e so prodajni pogoji tam bolj{i (promptnost pla~il ali morebiti tudi mo`nost, da bi se izognili dav~-nemu evidentiranju), potem bodo lastniki tovrstnih produktov le-te plasirali tja, kjer bodo maksimizirali korist (dohodek).
Preglednica 7. Izvozne cene skupin (v EUR za tono)
,jaLeS 58(2006) 6

strokovne vesti
Preglednica 7. Izvozne cene skupin (v EUR za tono)
t	V44	V4401	V4403	V4407	V4418	ostalo
2000	479,2	41,6	76.5	301,1	2 040 6	605.8
2001	450,0	40,9	72.6	293,2	1.994 5	626.B
2002	427,6	38.9	73.9	303,2	1.814.6	638,3
2003	404,5	37.6	69,3	277,0	1.773,3	701,2
2004	407,4	40.3	31,7	275,9	1.719.0	678,7
2005	335,0	51,3	83,0	263,5	1.704.9	724,0
Vir SURS	'preračun M.2.)					
Preglednica 8. Dinamika izvoznih cen skupin
Preglednica 9. Razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza skupin
t	V44	V4401	V4403	V4407	V4418	ostalo
2000	1.9	0.5	0.5	1.3	8.8	1.3
2001	1,8		0.5	1.4	S.3	1.3
2002	1.7	0.7	0.5	1.3	7.1	1.3
2003	1,5	0,8	0,5	1,1	7.3	1.1
2004	1,4	1.0	0,4	1,1	6.6	1,1
2005	1,4	1.9	0,7	1,1	4,7	1,2
Vir SURS (preračun U.Z.)						
Vidimo lahko, da je iztr`ek slovenskega izvoza za celotno skupino 44 od leta 2000 pa do leta 2005 padal: s 479,2 EUR za tono izdelkov na 335,0 EUR za tono izdelkov. V zadnjem letu smo tako iztr`ili za tono izdelkov le 69,9 % cene iz leta 2000.
Preglednica 8. Dinamika izvoznih cen skupin
Primarni segment: Pri produktni skupini 4401 (lesna biomasa) je vrednost tone narasla z 41,6 EUR na 51,3 EUR. Samo v zadnjem letu je vrednost tone narasla za 11 EUR, tako da je imela le-ta v primerjavi z izhodi{~nim letom vi{jo vrednost za 23,2 %. Pri segmentu 4403 (hlodovina) je vrednost tone narasla s 76,5 EUR na 83,0 EUR ali za 8,4 % v obdobju. Kot lahko vidimo, je bil poglavitni skok cene med letoma 2003 in 2004, ko je vrednost tone narasla z 69,3 EUR na 81,7 EUR ali
za 12,4 EUR po toni. V zadnjem letu je bila rast vrednosti le 1,3 EUR po toni. Tretji segment (4407= `agan les) je v obdobju tenden~no izgubljal ceno, in sicer s 301,1 EUR za tono na 263,5 EUR za tono. Padec cene v zadnjem letu je dokaj visok, kar 12,4 EUR pri toni.
Terciarni segment: Stavbno pohi{tvo je konstantno letno izgubljalo iztr`ek za tono proizvodov. Kot lahko vidimo, je bil iztr`ek v letu 2000 kar 2.040,6 EUR in je v zadnjem letu padel na 1.704,9 EUR. Izra`eno z indeksom, to pomeni, da smo v zadnjem letu dosegli le 83,5 % ravni iz leta 2000.
Sekundarni segment: Cena izdelkov produktnih skupin, ki sestavljajo ta segment, je v zadnjih {estih letih zrasla s 605,8 EUR za tono na 724,0 EUR za tono. V obdobju je povpre~na cena torej narasla za 19,5 %, kar je le ne-
koliko manj kot najbolj dinami~na CN=4401. V zadnjem letu je cena narasla s 678,7 EUR na 724,0 EUR oziroma za 45,3 EUR pri toni.
Ugotovitev: Dvig cen pri 4401 in 4403 na tujih trgih prav gotovo vpliva na spremenjeno koli~insko ponudbo tovrstnih izdelkov na doma~em trgu oziroma dviguje doma~o ceno (dvig stro{kov vhodnih komponent).
V. NETO IZVOZ PRODUKTNIH SKUPIN
Za celovito oceno vpliva izvoznih gibanj primarnih produktnih skupin (4401, 4403 in 4407) na poslovanje sekundarnega in terciarnega sklopa je treba podati {e informacijo o »neto izvozu« oziroma o pokrivanju uvoza z izvozom na isti produktni skupini. Smisel tovrstnega kazalca je v tem, da vidimo »neto« u~inek. Namre~, ~e imamo opravka z izredno izvozno dinamiko, imamo na drugi strani tudi mo`nost izredne (vi{je) uvozne dinamike. ^e podamo torej samo sodbo na osnovi izvoza, smo lahko storili napako in pristransko ocenili vpliv izvozne dinamike.
Preglednica 9. Razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza skupin
Slovenija je pri vrednostni menjavi produktne skupine 44 (les in proizvodi iz lesa) neto izvoznik in v letu 2005 za 1,4-krat ve~ izva`a kot pa uva`a (razmerje med izvozom in uvozom). Kot lahko vidimo, je Slovenija to razmerje vseskozi od leta 2000 slab{ala, saj je bilo razmerje v letu 2000 kar 1,9.
Zanimivo je razmerje pri produktni skupini 4401 (lesna biomasa), kjer je bila Slovenija vse do leta 2003 neto uvoznik, {ele v letu 2004 se je razmerje izena~ilo, nakar je v letu 2005 razmerje pre{lo v korist 1,9-krat ve~jega izvoza od uvoza. Pri produktni skupini 4403 (hlodovina) je Slovenija v celotnem

ijaLeS 58(2006) 6
strokovne vesti
obdobju neto uvoznik in v povpre~ju 2-krat ve~ uva`a kot pa izva`a. V zadnjem letu je razmerje 0,7, kar pomeni, da Slovenija izvozi 70 % tega, kar uvozi. Pri produktni skupini 4407 (`agan les) je Slovenija {e vedno neto izvoznik, ~eprav se je razmerje poslab{alo z 1,3 v letu 2000 na 1,1 v zadnjem letu.
V terciarnem sektorju se razmerje med izvozom in uvozom slab{a (ni`a), in sicer z 8,8 v letu 2000 na le 4,7 v zadnjem letu. V ozadju tak{nega gibanja je prav gotovo padec vrednosti izvoza na eni strani in tudi rast uvoza tovrstnih izdelkov na drugi strani. V sekundarnem segmentu se razmerje med izvozom in uvozom po~asi zni`uje, vendar je Slovenija {e vedno neto izvoznik tovrstnih proizvodov.
Za celovito razumevanje problematike je treba prikazati {e razmerje med koli-~inskim izvozom in uvozom po posameznih produktnih skupinah (segmentih). Vidimo lahko, da je to razmerje pri CN=44 skoraj 1 (izena~ena tokova), kar pomeni ob dejstvu, da je vrednostno razmerje vi{je, da izva`amo dra`je produkte, kot pa jih na drugi strani uva`amo.
Preglednica 10. Razmerje med koli~inami izvoza in uvoza skupin
Podobno kot pri vrednostnem razmerju je tudi pri koli~inskem razmerju med tokovoma zaznati pri skupini 4401 (lesna biomasa) in 4403 (hlodovina) porast razmerja. Pri prvi v zadnjem letu z 0,8 na 1,5, kar pomeni, da je postala Slovenija tudi koli~inski neto izvoznik. Pri drugi pa z 0,5 na 0,8, kar pomeni, da se izvozni tok pribli`uje uvoznemu.
Preglednica 11. Razmerje med cenami izvoza in uvoza skupin
Kako drage izdelka uva`amo oziroma uva`amo, je razvidno iz razmerja med izvoznimi in uvoznimi cenami oziroma dose`enimi vrednostmi za eno tono
Preglednica 10. Razmerje med koli~inami izvoza in uvoza skupin
t	V44	V4401	V4403	V4407	V4418	ostalo
2000	1,0	0,5	0.5	1,6	6,4	1,4
2001	1.0	O.S	0,6	1,9	6,5	1,3
2002	1.1	0.7	0.7	1.8	6.8	1.2
2003	0.9	0.8	0.6	1.6	7.0	0.8
2004	0,9	0,S	0,5	1,6	6,2	0,9
2005	1.1	1,5	0.8	1,8	4,5	0,9
Vir. SORS (preračun M.Z.)						
Preglednica 11. Razmerje med cenami izvoza in uvoza skupin
t	V44	V4401	V4403	V4407	V4418	ostalo
2000	1.9	1,2	1.0	0,8	1,4	0,9
2001	1,7	1,2	0,9	0,8	1,3	1,0
2002	1,5	1,1	0,7	0,7	1,0	1,1
2003	1.6	1,0	0,7	0,7	1,0	1,3
2004	1,5	1,1	0.3	0,7	1,1	1,2
2005	1,2	1,3	0,9	0,6	1,0	1.3
Vir SURS {preračun M.Z)						
Preglednica 12. Koli~inski izvoz 4401 (v tonah)
t	SKUPAJ	IT	AT	ostali
2000	56.051	55.484	413	154
2001	59.167	58.470	558	139
2002	77.839	75.805	539	1.496
2003	112.366	110.340	666	1.359
2004	124.178	121.965	1.744	469
2005	261.177	256.135	4.918	124
Vir. SURS	'preračun M.Z.)			
izdelkov. Gornja preglednica ka`e, da se nam to razmerje za CN=44 od leta 2000 pa do danes ni`a, in sicer z 1,9 na 1,2. V zadnjem letu je torej tona izvoza le za 20 % dra`ja od tone uvoza, medtem ko je bila v letu 2000 za skoraj 2-krat dra`ja (vi{ja).
Ugotovitev: Slovenija je postala v zadnjem letu pri produktni skupini 4401 (lesna biomasa) neto izvoznik, in sicer tako po vrednosti kot tudi po koli~ini. Pri produktni skupini 4403 (hlodovina) je Slovenija {e neto uvoznik, vendar se razmerje hitro spreminja v korist izvoza in ob nadaljevanju tak{nega trenda bo Slovenija v obdobju prib-li`no 2 let postala neto izvoznik tudi v tem produktnem sklopu. Pri produkt-nem sklopu 4418 (stavbno pohi{tvo) Slovenija izgublja izvozni naskok!
VI. DINAMIČNI IZVOZNI TRGI
Ključno vprašanje pri analizi je: Na katere izvozne trge je bil usmerjen povečan vrednostni in količinski izvoz primarnih produktnih segmentov, torej skupin 4401, 4403 in 4407? Po domnevi je bil poglavitno povečanje usmerjeno na trg Avstrije in trg Italije, tako da bomo v nadaljevanju preverili vrednostni in količinski izvoz na oba trga.
D   Preglednica 12. Količinski izvoz 4401 (v tonah)
Pri produktni skupini CN=4401 (lesna biomasa) je bilo količinsko povečanje izvoza v zadnjem letu 137 tisoč ton (s 124 tisoč ton na 261 tisoč ton). Kot lahko vidimo, je bilo v zadnjem letu povečanje količinskega izvoza v Italijo s 122 tisoč ton na 256 tisoč ton oziroma
,jaLeS 58(2006) 6

strokovne vesti
Preglednica 13. Koli~inski izvoz 4403 (v tonah)
t	SKUPAJ	IT	AT	ostali
2000	169.791	143.552	11.475	14.764
2001	183.979	151.335	17.163	15.481
2002	207.049	151.077	41.075	14.897
2003	210.832	165.231	28.407	17.194
2004	169.087	112.406	32.429	24.252
2005	263.049	131.795	S0.03S	51.216
Preglednica 14. Koli~inski izvoz 4407 (v tonah)
t	SKUPAJ	IT	AT	ostali
2000	206.620	96.952	24.968	84.700
2001	202.099	84.745	13.435	103.919
2002	215.467	70.858	12.188	132.422
2003	217.628	86.495	13.161	117.971
2004	239.493	110.278	13.377	115.838
2005	248.446	105.187	17.508	125.750
Vir: SURS	'preračun M.Z.)			
Preglednica 15. Dinamika italijanskega koli~inskega uvoza skupin
t	V44	V4401	V4403	V4407
2000	100,0	100,0	100,0	100,0
2001	94,3	101,7	90,6	92,7
2002	94,6	106,6	85,0	94,8
2003	96,5	129,6	81,3	94,3
2004	101,3	153,2	84,2	93,6
2005	96,0	151,3	76,8	87,3
Vir: EURO	STAT (preračun M.Z)			
za kar 134 tiso~ ton ali skoraj 98 % celotne pove~ave.
Ugotovitev: Italijanski trg je tako absorbiral kar 98 % pove~anega izvoza, oziroma je generiral skokovito pove~anje izvoza. V ozadju izvoza je skokovit dvig cene!
Preglednica 13. Koli~inski izvoz 4403 (v tonah)
Pri produktni skupini CN=4403 (hlodovina) je bilo koli~insko pove~anje izvoza v zadnjem letu 94 tiso~ ton (s 169 tiso~ ton na 263 tiso~ ton). Kot lahko vidimo, je bilo v zadnjem letu pove~anje koli~inskega izvoza v Italijo s 112 tiso~ ton na 132 tiso~ ton oziroma
za 20 tiso~ ton ali za 21 % celotne po-ve~ave. V zadnjem letu je bilo pove-~anje koli~ine pri izvozu v Avstrijo 48 tiso~ ton ali od 32 tiso~ ton na 80 tiso~ ton, kar pomeni 51 % celotnega pove~a-nja. Na druge dr`ave (trge) odpade torej 26 tiso~ ton ali 28 % celotne spremembe.
Ugotovitev: Najve~ji del pove~anega koli-~inskega izvoza je sprejel avstrijski trg, in sicer kar 51 % ali 48 tiso~ ton. Italijanski trg je absorbiral 21 % pove~anega izvoza, oziroma 20 tiso~ ton. Preostanek pove~anega izvoza (28 %) so sprejeli drugi trgi. Tudi pri produktni skupini 4403 je za skokovito pove~anje izvoza na oba
ključna trga v ozadju skokovit dvig cene, in sicer predvsem med letoma 2003 in 2004.
D   Preglednica 14. Količinski izvoz 4407 (v tonah)
Pri produktni skupini CN=4407 (žagan les) je povečanje količinskega izvoza v zadnjem letu le 9 tisoč ton, vendar pa je bilo povečanje od leta 2003 večje, in sicer približno 31 tisoč ton. Italija je od 2003 pa do 2005 povečala odjem žaganega lesa za 19 tisoč ton ali za 61 % celotnega povečanja izvoza. Avstrija je v obdobju zadnjih dveh let povečala odjem za 4 tisoč ton ali za 13 % celotne povečave. Drugi trgi so bili pri povečanem odjemu udeleženi z 26 %.
Ugotovitev: Največji del povečanega količinskega izvoza je sprejel italijanski trg, in sicer kar 61 % ali 19 tisoč ton. Avstrijski trg je sprejel 13 % povečanega izvoza, preostanek (26 %) pa so sprejeli drugi trgi.
VII. KAKO DINAMIČEN JE UVOZ ITALIJE IN AVSTRIJE
Z izvoznimi podatki Slovenije smo lahko za kritični produktni skupini (4401 in 4403) ugotovili, da se je v zad-njem letu oziroma dveh skokovito povečal izvoz v Italijo in Avstrijo. Ali je tovrstno povečanje skladno z uvozno dinamiko obeh držav pri analiziranih produktnih skupinah oziroma je odsev tižnega repozicioniranja obeh držav na uvoz iz Slovenije, bomo ugotovili, če analiziramo uvoz obeh držav.
D Preglednica 15. Dinamika italijanskega količinskega uvoza skupin
Dinamika količinskega izvoza Slovenije v Italijo za produktno skupino 4401 (lesna biomasa) je bila bistveno višja, kot pa je bila dinamika uvoza Italije za to produktno skupino. V zadnjem letu je imel bazni indeks slovenskega izvoza vrednost 461,6, medtem

ijaLeS 58(2006) 6
strokovne vesti
ko je imel bazni indeks italijanskega uvoza vrednost 151,3; tako lahko ugotovimo, da je Italija intenzivneje uva-`ala to produktno skupino iz Slovenije kot pa iz drugih dr`av.
Pri produktni skupini 4403 (hlodovina) bele`imo pri slovenskem koli~in-skem izvozu v Italijo v zadnjem letu porast za 13,5 indeksne to~ke, medtem ko je pri italijanskem koli~inskem uvozu te produktne skupine opazen padec za 7,4 indeksne to~ke. Ugotovimo lahko, da se je uvoz Italije iz Slovenije ve~al, in sicer ob dejstvu, da se je celotni uvoz te skupine manj{al. Italija je o~itno repozicionirala svoje nabavne trge in Slovenija je pridobila na pomenu.
Preglednica 16. Italijanske uvozne cene skupin (v EUR za tono)
V zadnjem letu so italijanske uvozne cene za skupino 4401 narasle z 41,6 EUR za tono na 42,8 EUR za tono. Kot pa smo lahko videli, so slovenske izvozne cene v Italijo narasle z 39,9 EUR na 50,8 EUR za tono. Tak{no neskladje v korist slovenskim cenam ka`e ali na bistveno spremenjeno kvaliteto produktne skupine ali pa na cenovno preferiranje Slovenije iz drugih razlogov.
Povpre~na italijanska uvozna cena za produktno skupino 4403 je bila v zadnjem letu 108 EUR za tono. Slovenska izvozna cena v Italijo pa je bila v zadnjem letu nekaj manj kot 67 EUR. Pri cenovni razliki gre o~itno za kvalitetni razpon (npr. iglavci proti listavcem oziroma tropom). Cena kot taka o~itno ni bil zna~ilni vzvod za pove~anje ko-li~inskega izvoza Slovenije v Italijo.
Ugotovitev: Italijanski uvoz skupine 4401 (lesna biomasa) je iz Slovenije intenzivnej{i kot iz drugih dr`av, in sicer ob bistveno vi{ji ceni za tono. Vpra{amo se lahko, kje se produkt (veje, sekanci, `agovina) poleg energetske namembnosti {e uporablja, in
Preglednica 16. Italijanske uvozne cene skupin (v EUR za tono)
Preglednica 17. Dinamika avstrijskega koli~inskega uvoza skupin
t	V44	V4401	V4403	V4407
2000	100,0	100,0	100,0	100,0
2001	94,5	115,8	91,1	98,3
2002	91,9	116,3	87,4	103,6
2003	95,3	117,0	88,6	112,8
2004	104,9	133,9	99,8	102,8
2005	104,1	140,5	98,5	96,7
Vir: EUROSTAT (preračun M.Z.j				
Preglednica 18. Avstrijske uvozne cene skupin (v EUR za tono)
ali ni cilj pove~anega uvoza odvzeti surovino drugim.
Preglednica 17. Dinamika avstrijskega koli~inskega uvoza skupin
Podobno kot Italija tudi Avstrija izredno dinami~no pove~uje uvoz produkt-ne skupine 4401 (lesna biomasa), vendar ni med klju~nimi izvoznimi trgi Slovenije za ta produktni sklop. Domnevamo lahko, da je v ozadju pove-~anega koli~inskega uvoza Avstrije intenziven prehod na uporabo lesne biomase za energetske namene, oziroma pove~ana uporaba dolo~enih segmentov (npr. `agovina) pri proizvodnji lesnih plo{~.
Pri analizi avstrijskega uvoza je za Slovenijo bistveno bolj zanimiva produkt-na skupina 4403 (hlodovina), kajti izvozni podatki Slovenije ka`ejo, da se je ta sklop izvoza pove~al v Avstrijo v letu 2004 in predvsem v letu 2005. Kot lahko vidimo, se je tudi koli~inski uvoz Avstrije pri hlodovini pove~al prav v letu 2004, saj je bazni indeks od leta 2003 narasel za kar 11,2 indeksni to~ki. V naslednjem letu pa bele`imo rahel padec koli~inskega uvoza. Pove~an uvoz hlodovine je bil o~itno potreben, saj je Avstrija med letoma 2003 in 2004 za skoraj 10 indeksnih to~k pove~ala celotni izvoz lesa in izdelkov iz lesa in je surovinski deficit pokrivala pri naj-bli`jih sosedih (Slovenija, Nem~ija).
,jaLeS 58(2006) 6

strokovne vesti
Preglednica 18. Avstrijske uvozne cene skupin (v EUR za tono)
Povpre~na uvozna cena Avstrije za tono izdelkov skupine 4403 je bila v zadnjem letu 66,5 EUR. Pri izvozu Slovenije v Avstrijo za to produktno skupino pa smo videli, da je Slovenija dosegla za tono ceno 97,7 EUR. Od leta 2003 je ta cena narasla z 81,7 EUR na 97,7 EUR, kar ka`e na preferiranje slovenskega proizvoda pri avstrijskih kupcih oziroma so v ozadju drugi razlogi, ki prevladajo pri vi{ji ceni.
Ugotovitev: Avstrijski uvoz hlodovine se je med letoma 2003 in 2004 pove~al za 800 tiso~ ton. Skokovit porast uvoza je bil namenjen pove~ani predelavi in izvozu lesa in lesnih izdelkov. Iz Slovenije je Avstrija dodatno uvozila za 50 tiso~ ton hlodovine ali za 6 % celotnega pove~anega uvoza. Za dodatni uvoz iz Slovenije je bila Avstrija pripravljena pla~ati dokaj visoko ceno po toni hlodovine.
VIII. SKLEP
Izhodi{~na predpostavka o »skokovitem pove~anju izvoza primarnih oblik predelave lesa (lesna biomasa in hlodovina) v letu 2005 v Italijo in Avstrijo« je bila v okviru analize potrjena z empiri~nimi podatki.
V zadnjem letu je produktna skupina 4401 (veje, sekanci, `agovina) pri vrednostnem izvozu narasla s 5,0 mio EUR na kar 13,4 mio EUR ali za 168 %. ^e izvoz produktne skupine izrazimo ko-li~insko, potem je bil porast v zadnjem letu za 137 tiso~ ton ali za 110 %.
Ve~inski del pove~anja izvoza produkt-ne skupine – in sicer kar 98 odstotkov – gre na ra~un pove~anega izvoza v Italijo. Vzvod (razlog) za nenadno pove-~anje izvoza blagovne skupine je prav gotovo v izrazitem pove~anju cene (vrednosti) izvo`ene tone proizvodov, kajti pri izvozu v Italijo se je le-ta po-
m
ve~ala z 39,9 EUR na 50,8 EUR ali za 27 odstotkov.
Koli~inski izvoz produktne skupine 4403 (hlodovina) je v zadnjem letu narasel za 94 tiso~ ton ali za 55 %. Naj-ve~ji del pove~anega izvoza je sprejela Avstrija, in sicer kar 51 %, tako da je bila rast koli~inskega izvoza v Avstrijo v zadnjem letu kar 147 odstotna. Del pove~anega izvoza je sprejela tudi Italija, in sicer 21 %. Rast koli~inskega izvoza v Italijo je bila 17 odstotna.
Tudi pri produktni skupini 4403 imamo opravka z izrazitim pove~anjem cene (vrednosti) za izvo`eno tono izdelkov. V zadnjih dveh letih je le-ta narasla pri izvozu v Avstrijo z 81,7 EUR na 97,7 EUR ali za kar 19,5 %.
In kak{ne so lahko posledice? Slovenija je v zadnjem letu postala pri koli~in-skem izvozu produktne skupine 4401 (lesna biomasa) neto izvoznik in izvozi za 1,5-krat ve~, kot pa tega produkta uvozi. Produkt (veje, sekanci, `agovi-na) se poleg energetske namembnosti uporablja tudi v proizvodnji nekaterih lesnih plo{~. Na pomanjkanje surovine oziroma na poslab{anje dobavnih pogojev (dvig cene) `e opozarjajo proizvajalci tovrstnih plo{~. Le-ti apelirajo na smotrno razmerje med energetsko uporabo tovrstnega lesa in nadaljnjo predelavo v sekundarne produkte (les-
ne plo{~e). ^e se bo trend pove~anega izvoza skupine 4401 nadaljeval, in sicer ob visoki ceni, potem lahko z veliko verjetnostjo pri~akujemo poslab{a-nje pogojev poslovanja pri nekaterih proizvajalcih lesnih plo{~. Ocenjujemo, da je lahko dvig cen vhodne surovine (lesni ostanek) tudi med 10 in 20 % za tono.
Predvsem v zadnjem letu pove~an koli-~inski izvoz hlodovine (4403) vpliva na to, da postaja Slovenija od koli~in-skega neto uvoznika tega produktnega sklopa vse bolj neto izvoznik. Tak{na preusmeritev in dvig cene (vrednosti) na tono proizvodov negativno vpliva na pogoje poslovanja slovenskih `a-garskih obratov in tudi vseh nadaljnjih ~lenov v predelavi. Vhodna surovina (les) postaja dra`ja, v zadnjih dveh letih pa se slab{ajo tudi pogoji poslovanja v predelovalni industriji, ki uporablja `agan les. Zaenkrat lahko doma~i predelovalci cenovni (stro{kovni) dvig {e kompenzirajo s cenej{im uvozom hlodovine in `aganega lesa iz Bosne in Slova{ke ter Hrva{ke in Mad`arske, vendar pa ocenjujemo, da bo demonstracijski u~inek vplival tudi na dvig cen uvo`ene hlodovine in `aganega lesa. ^e se bo trend pospe{enega izvoza hlodovine {e nadaljeval, bo to po na{i oceni v dveh letih pove~alo stro{ke surovine pri predelovalcih za med 5 in 10 odstotkov.
In kaj lahko storimo? Nelojalno konkurenco (napihnjene cene) lahko le s te`avo doka`emo, ~eprav je o~itno, da pri obeh (Italiji in Avstriji) uvozne cene za Slovenijo bistveno odstopajo od pov-pre~nih cen. [e te`je je dokazati morebitne nelegalne transakcije izogibanja dav~ne prijave transakcij. Slovenskim predelovalcem tako ostane na dalj{i rok le intenzivnej{e obvladovanje nabavne verige, in sicer v smeri dobavnih pogodb oziroma kapitalskega obvladovanja dobaviteljev surovine!
ijaLeS 58(2006) 6
raziskave in razvoj
Prvi »World Furniture Congress 2006«
avtorica Fani POTOČNIK
Na Palmi del Mallorca je bil od 23. do 25. maja prvi svetovni kongres pohi{t-venikov.
Pobudo zanj je dala Evropska zveza nacionalnih zdru`enj pohi{tvene industrije U.E.A. Zbralo se je ve~ kot 300 udele`encev, od tega okoli 60 predsednikov oziroma direktorjev nacionalnih zdru`enj. Pri{li so iz 40 dr`av: Tur~ije, Brazilije, ZDA, Kanade, Avstralije, Kitajske, Japonske, Malezije, Italije, {vice, Francije, Vel. Britanije, Rusije, Avstrije, Bolgarije, Moldavije, Ukrajine, Mad`arske itd. Kongresa se ni udele`ila Nem{ka zveza pohi{tvene industrije (VDM), ki je pred kratkim izstopila iz U.E.A, kar pa so nekateri poznavalci razmer v Nem~iji kritizirali.
Zakaj kongres
Med razlogi za sklic kongresa je strah pred kitajsko proizvodnjo in ponudbo pohi{tva. Evropa z letno proizvodnjo 95 mrd $, oziroma s 43 % svetovnim dele`em, izgublja svoje prvo mesto v
proizvodnji pohi{tva na svetu. Po podatkih, ki jih na kongresu predstavil Jack Chen – proizvajalec in predsednik azijsko-pacifi~ne industrijske zveze CAPFA – azijska pohi{tvena industrija proizvede letno za skoraj 70 mrd $ po-hi{tva (letna rast 10 %) ter zaposluje 20 mio delavcev v 150.000 podjetjih.
Vrednost proizvodnje ameri{ke po-hi{tvene industrije je 60 mrd $/letno.
Po besedah egiptovskega predstavnika raste proizvodnja pohi{tva tudi v Afriki. Od leta 2001 do leta 2003 je vrednost proizvodnje porasla od 3,6 mrd $ na 4,1 mrd $.
Najve~je afri{ke proizvajalke pohi{tva so Ju`na Afrika ter severnoafri{ke dr-`ave Egipt, Tunis in Maroko.
Najve~ja proizvajalka pohi{tva v Ju`ni Ameriki je Brazilija, sledijo ^ile in Argentina.
Po vrednosti izvoza je v svetu prva Kitajska s 13 mrd EUR, druga Italija
(8,5 mrd EUR), tretja Nemčija (5,3 mrd EUR), četrta je Kanada (4,3 mrd EUR), peta Poljska (3,8 mrd EUR). Nad 2,0 mrd EUR izvoza letno ustvarjajo še Amerika, Mehika, Francija in Danska.
Pohištvo iz azijskih dežel vse bolj in bolj prodira na evropski, ameriški in na druge trge. Ena četrtina vsega uvoza pohištva v Evropo pride iz Kitajske. V ZDA se je uvoz iz azijskih dežel v slabih 5 letih podvojil. Kar 85 % azijskega izvoza pohištva gre zunaj Azije. Če se bo trend nadaljeval, bo najmanj 20 % evropske pohištvene industrije moralo zapreti svoje kapacitete.
Skupni problemi
Kljub različnim gospodarskim pogojem imajo proizvajalci pohištva z vsega sveta veliko stičnih točk in problemov, ki so skupni vsem, ne glede na zemljepisni položaj:
•  Globalni problem je pritisk na znižanje cen, ki ga občutijo tako evropska, ameriška in tudi kitajska podjetja. Trgovina s pohištvom si z združevanjem in koncentracijo krepi svojo moč v odnosu do proizvajalcev ter vsiljuje brezkompromisne pogoje. Kot primer je bila omenjena politika IKEA v državah Vzhodne Evrope.
•  Carinske in podobne bariere so še marsikje ovira za prost pretok
,jaLeS 58(2006) 6

raziskave in razvoj
blaga. Zato se cene surovin in vgradnih materialov za pohištvo od področja do področja zelo razlikujejo.
•  Različni standardi, certifikati in drugi predpisi za pohištvo v različnih državah so tudi velika ovira za prosto trgovanje.
•  Pohištvena industrija se mora prilagajati in slediti hitrim strukturnim spremembam. Vedno več podjetij se povezuje in deluje prek državnih meja. Združenja pohištvene industrije, ki so bila organizirana v okviru posameznih držav, bodo morala najti nove načine delovanja, da bodo takim podjetjem v podporo.
Delovna področja
Kongres, ki je zasedal v delovnih skupinah, je zgornjo problematiko obravnaval v naslednih tematskih sklopih:
•  situacija v pohištveni industriji po vsem svetu,
•  proizvodnja in marketing,
•  korporative strateški management,
•  logistika,
!   iP^f-
• poslovne kooperacije.
V vsebinah se je ponavljala ugotovitev, da so potrošnik in njegove potrebe prvenstveno vodilo za proizvodno poslovne aktivnosti ter da se izredno povečuje potreba po kooperaciji med pro-izvajalci na domačem in mednarodnem trgu.
Vzporedno z velikimi zemljepisnimi premiki na področju proizvodnje pohištva se spreminjajo tudi tržišča za pohištvo. Danes še pretežno izvozno usmerjena področja postajajo potencialni kupec pohištva. Potrošnja pohištva v Ameriki v zadnjih letih narašča (za leto 2006 pričakujejo rast 6,3 do 7,8 %). Potencialno tržišče postaja tudi Azija. Po besedah Jacka Chena je na Kitajskem že sedaj kar 80 mio ljudi višjega in srednjega razreda, ki lahko kupujejo zahtevne izdelke. Zato bodo proizvodni in prodajni tokovi pohištva v prihodnje še bolj vsestranski.
Sklep
Za tako vsesvetovno problematiko in reševanje globalnih problemov je nujno ustanoviti krovno svetovno zvezo World Furniture Union -WFO. Zastopala bi interese pohištvene industrije
nasproti dobaviteljem in odjemalcem, odpravljala prodajne ovire, predlagala kooperacijske modele, lifestyle - koncepte, tehnolo{ke re{itve, pospe{evala globalno medsebojno komuniciranje, izmenjavo podatkov, statistik, informacij itd.
Udele`enci so se na prvem kongresu zavedali, da je za ustanovitev svetovne krovne zveze in za opredelitev konkretnih nalog potrebno pripravljalno obdobje, zlasti ker so razlike in interesi med ~lanicami zelo velike.
Izbran le bil pripravljalni komite oziroma delovna skupina, ki bo delovala na prostovoljni bazi. Prvi predlogi, kako naj bo oblikovana WFO, kak{en naj bi bil njen status, pravni zna~aj ter zavezanosti naj bi bili izdelani do oktobra 2006.
Udele`enci so bili enotni, da je bil prvi svetovni kongres v Palmi del Mallorca velik uspeh in da bo z ustanovitvijo WFO dobila pohi{tvena panoga potreben in{titucionalni okvir v svetovnem merilu.
Vir: Möbelmarkt 6/06, Press release U.E.A

ijaLeS 58(2006) 6
strokovne vesti
KTP d.o.o. v novih poslovnih prostorih
14. julija je podjetje KTP d.o.o., ki se ukvarja s prodajo strojev za lesarstvo, odprlo nove poslovne prostore v Postojni na Kolodvorski cesti 28a.
Prilo`nost ob otvoritvi poslovnih prostorov so izkoristili za neformalno dru-`enje njihovih glavnih dobaviteljev in kupcev. Dan kasneje v soboto 15.7. je bil dan odprtih vrat, kjer so demonstrirali delovanje posameznih strojev.
Selitev in otvoritev poslovnih prostorov v Postojni pomeni za firmo KTP d.o.o. velik napredek. Novi pisarni{ki prostori so lepo in funkcionalno zdru`eni z u~ilnico, namenjeno {olanju kupcev za uporabo in programiranje strojev. Razstavni prostor strojev bo profesionalno slu`il demonstracijam in bolj poglobljenim diskusijam o strojih s kupci v fazi nakupa. Delavnica za popravila in morebitne obnove strojev pa bo slu`ila kasnej{im bolj kvalitetnim in kompletnej{im storitvam skozi celotno `ivljenjsko dobo prodanih strojev.
Ob tej prilo`nosti bi se radi zahvalili vsem partnerjem za udele`bo na otvoritvi in izkazano zaupanje ter podporo.
Dodatne informacije:
KTP d.o.o.
Kolodvorska cesta 28a 6230 POSTOJNA
telefon: 0590 72140
faks: 0590 72149
e-po{ta: info@ktp.si
http://www.ktp.si
Novi poslovni prostori podjetja KTP d.o.o. v Postojni na Kolodvorski 28a
Navzo~i kupci in predstavniki dobaviteljev
Zahvala ob deseti obletnici zastopanja firme HOMAG v Sloveniji (1995-2005). Podelitev je bila zdru•ena z otvoritvijo novih prostorov.
kratke vesti
Spet ni~ sredstev ESRR za lesarje!
Od prispelih vlog na Javni razpis za pridobitev sredstev ESRR, Ukrep 1. 1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja - za neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte v letih 2006 in 2007, je Ministrstvo za gospodarstvo izbralo le 9 od 46 prijavljenih razvojno-investicijskih projektov. Izbrana podjetja so Seaway, Niko, Iskratel, AET, Predilnica Litija, Savatech, Julon, Kostak in Rotomatika. Na razpis se je z zelo kvalitetnimi projekti, tudi s podro~-ja povr{inske obdelave lesa, katerih priprava je zahtevala intenzivno in obse`no delo, prijavilo tudi pet slovenskih lesarskih podjetij. @al kot `e tolikokrat doslej na{a dr`ava ni uspela razumeti pomena lesa in lesno-predelovalne industrije za Slovenijo in to kljub vztrajnemu zatrjevanju odgovornih, da podpirajo vlaganja v razvoj v tej panogi.
Upajmo na ve~ sre~e prihodnji~! Naj-br` bo potrebno ve~ lobiranja ter povezovanja med podjetji pri prijavah projektov.
avtor: Marko Petri~, L-portal
Mednarodni simpozij o strukturi in lastnostih lesa
Od 3. do 6. septembra 2006 bo na Slo-va{kem potekal mednarodni tradicionalni simpozij o strukturi in lastnostih lesa. Organiziran je pod okriljem IU-FRO in s sodelovanjem IAWA organizacije. Na simpoziju je pri~akovati prispevke znanstvenikov in strokovnjakov lesarstva iz najrazli~nej{ih podro~ij, tudi s podro~ja su{enja. Ve~ informacij lahko najdete na uradni strani 5th International Symposium - Wood Structure and Properties.
avtor: Ale{ Stra•e, L-portal
ijaLes 58(2006) 6

strokovne vesti
Mednarodni celov{ki lesni sejem
Trendi evropskega lesarstva in gozdarstva
Z 19.000 strokovnimi obiskovalci {teje »Mednarodni lesni sejem Celovec« med najve~je srednjeevropske strokovne sejme za gozdarstvo, `agarstvo, gradnjo z lesom, transport in bioenergijo. V dvoletnem intervalu bo na njem letos okoli 400 razstavljalcev iz 16 dr•av predstavilo najnovej{e trende in razvojne tehnologije.
klju~ni podatki
»Mednarodni strokovni sejem za gozdarstvo, `agarstvo, gradnjo z lesom, transport in bioenergijo«, MEDNARODNI LESNI SEJEM (INTERNATIONALE HOLZMESSE)
Datum:
31. avgusta do 03. septembra 2006
Kraj:
sejmi{~e Celovec
Razstavljalcev:
400
Dr`av:
16
Razstavne povr{ine:
40.000 kvadratnih metrov
servis za obiskovalce
Termin in odpiralni ~as:
»Mednarodni strokovni sejem za gozdarstvo, `agarstvo, gradnjo z lesom, transport in bioenergijo«, MEDNARODNI LESNI SEJEM (INTERNATIONALE HOLZMESSE) bo potekal od 31. avgusta do 03. septembra 2006 na sejmi{~u v Celovcu in je odprt vsak dan od 9. do 18 . ure, v nedeljo do 17. ure.
Cene vstopnic:
Vstopnica za odraslo osebo stane 12 evrov, za skupine od 10 oseb 8 evrov.
Parkiri{~e in prometna povezava:
Izhod z avtoceste Celovec zahod/ Klagenfurt West/ v ulico August-Jaksch-Straße bo v ~asu „Mednarod-nega lesnega sejma“ zopet preurejen v sejemsko parkiri{~e. Od tukaj bo urejen brezpla~en avtobusni prevoz v 15-minutnih intervalih do sejmi{~a in nazaj.
te`i{~e ponudbe (povzetek)	STROKOVNO PODROČJE TEHNIKE
STROKOVNO PODROČJE	
GOZDARSTVA IN GOZDARSKE	GRADNJE Z LESOM TER LESNIH
TEHNIKE	IZDELKOV
•    nega sestoja in upravljanje	•   sistemi gradnje z lesom, inovativna
gozdnih povr{in;	monta`na tehnika in tehnika spajanja
gradnja in vzdrževanje ; Dzdnih	lesa;
poti;	•   obdelava lesa, tramovi, ročno
•    ponudniki gozdarskih storitev;	orodje;
•   gozdarsko orodje, varstvo pri	•    lesni izdelki, lesna gradiva,
delu, prepre~evanje nesre~;	polizdelki;
•   tehnika za spravilo lesa;	•   sistemi, rešitve in komponente za
•    merjenje lesa in računalniška	toplotno iz zvo~no izolacijo ter
podpora;	neprepustnost;
•    raziskovanje, poklicno	•   suha gradnja in strojne inštalacije;
izobra`evanje, poslovno svetovanje,	•    računalniško podprta tehnika
izobra`evanje in nadaljnje poklicno	organizacije in mened`menta;
usposabljanje;	•    lesna arhitektura in lesne zveze;
•   gozdna združenja, lovsko	•    izobraževanje, raziskave, poklicno
gospodarstvo.	izobraževanje;
	•   varstvo pri delu, preprečevanje
STROKOVNO PODROČJE	požarov in nesreč;
@AGARSKE TEHNIKE IN	•   svetovalne, finančne in
OPLEMENITENJA LESA	zavarovalni{ke storitve.
»   tehnika opreme za industrijske	
`agalne obrate;	
•   sistemi krojenja;	TRANSPORTA IN LOGISTIKE
•   skladišče hlodovine -	•    računalniške mreže;
mehaniziranja;	•    ponudniki storitev za cestni,
•    lupilni stroji;	`elezni{ki, ladijski promet;
•    meritve;	•    izdelava vozil in prikolic;
•   tehnika za sušenje lesa;	•   viličarji in druge naprave za
•   oblanje-spoji z zagozdami-	manipulacijo;
lepljenje-prešanje;	•   skladiščna tehnika;
•    nakladalna, dvižna in	•    nadgradnje za tovorna vozila.
manipulacijska tehnika;	
•   orodje, vzdrževanje orodja in	STROKOVNO PODROČJE
pribor;	BIOENERCIJE
•    mobilna žagarska tehnika;	•   energetski viri;
•    računalniško podprta tehnika za	•    male elektrarne;
optimiranje;	•   tehnika presejevanja in mletja;
•   strokovne organizacije,	•   tehnika za zgorevanje in okolje.
izobraževanje;	
•    raziskave in razvoj.	Dodatne informacije:
	Internet: www.kaerntnermessen.at

IjaLeS 58(2006) 6
strokovne vesti
Novosti v zakonodaji o gradbenih proizvodih
avtorica Jovica JOVI], Jelovica d.d.
Delovanje dru`b, proizvajalk lesenega stavbnega pohi{tva, na trgu urejajo (poleg mno`ice drugih) tudi predpisi o gradbenih proizvodih (t.j. Zakon o gradbenih proizvodih, Pravilnik o potrjevanju skladnosti in ozna~evanju gradbenih proizvodov in Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upo{tevati pri dolo~itvi lastnosti gradbenih proizvodov …). Pred uvedbo ZGPro smo se zaradi umika zakonodaje leta 1991 (JUS standardi), ki ni bila nadome{~ena s tr`nimi mehanizmi, na trgu sre~evali z ostro (v~asih tudi nelojalno) konkurenco, problemi s priznavanjem dokazil, blagovne znamke, padcem kriti~ne mase za RR projekte … Z uvedbo ZGPro leta 2000 smo v slovensko zakonodajo prenesli evropsko Direktivo o gradbenih proizvodih 89/106. Direktiva postavlja {est temeljnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati gradbeni proizvod; to so mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred po`a-rom, higiena in zdravstvena za{~ita, varnost pri uporabi, za{~ita pred hrupom, var~evanje z energijo in ohranjanje toplote, odvisno od nameravane uporabe.
Da lahko proizvajalci lesenega stavbnega pohi{tva dajejo gradbene proizvode (v nadaljevanju: proizvod) na trg, morajo biti njihovi proizvodi skladni bodisi po 6. ali 7. ~lenu ZGPro. 6. ~len zakona navaja, da gradbeni proizvod ustreza svoji nameravani uporabi in sme biti dan v promet, ~e je skladen:
a) z ustreznimi slovenskimi nacionalnimi standardi, ki so nastali s privzemom harmoniziranih standardov, ali
b) z evropskim tehni~nim soglasjem.
Vsi ti proizvodi morajo biti ustrezno ozna~eni s CE oznako.
^e proizvod ni skladen (prej zgoraj navedenih tehni~nih specifikacij ni) po 6. ~lenu, sme biti dan v promet, ~e je skladen po 7. ~lenu ZGPro – brez oznake CE:
a) z ustreznimi slovenskimi nacionalnimi standardi, ali
b) s slovenskim tehni~nim predpisom, ali
c) s slovenskim tehni~nim soglasjem (STS).
To so proizvodi (regulirani po 7. ~lenu), skladni s tistimi posameznimi nacionalnimi tehni~nimi specifikacijami, za katere je mogo~e po posebnem postopku postaviti domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami za objekte.
Harmonizacija oz. harmonizirani standardi vodijo do enotnega razumevanja zahtev za izdelke (program Evropske unije »New Approach«) skladno z bistvenimi zahtevami z direktiv npr. prej omenjena Direktiva o gradbenih proizvodih. Standardi in njihova uporaba so vedno prostovoljni. Obvezno je od zakonodajalca predpisano potrjevanje skladnosti, harmonizirani standardi so le
nosilci zahtev za izpolnjevanje pogojev za namestitev CE znaka. S pravilniki (npr. Pravilnik o toplotni za{~iti in u~inkoviti rabi energije v stavbah) so implementirane zahteve za skladnost vgrajenih proizvodov glede na bistvene lastnosti. Spremembe, ki jih bodo prinesle regulative (harmonizirani standardi), bodo v odnosu do kupca prispevali k ve~ji odgovornosti proizvajalca za izdelek in prodajo blaga potro{nikom.
Ozna~evanje proizvodov s CE znakom se uveljavlja postopoma in je najprej, s to~no dolo~enim datumom, mo`no, po prehodnem obdobju pa, s to~no dolo-~enim datumom, obvezno. Naslovi har-moniziranih standardov, nosilcev CE znaka (vrsta proizvoda) in datum uveljavitve, so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Dr`ave ~lanice, med njimi tudi Slovenija, jih nato objavijo v svojem Uradnem listu. V Uradnem listu EU je bilo `e objavljenih 252 harmoni-ziranih standardov - zadnja objava je bila 14. decembra 2005. V Uradnem listu RS 88/2005 je bila zadnja objava 04.10.2005. Decembrska objava iz Uradnega lista EU bo objavljena v Uradnem listu RS v mesecu aprilu 2006 (napoved Ministrstva za gospodarstvo).
Da bi proizvajalci, ki bi `eleli od trenutka mo`ne oz. obvezne namestitve CE znaka izpolnili vse zahteve harmonizi-ranih standardov, se morajo najprej temeljito seznaniti z vsebino zahtev in
ijaLeS 58(2006) 6

strokovne vesti
postopkov, navedenih v harmoniziranih in v normativnih referencah podpornih standardov. Prvi pogoj za namestitev CE znaka na proizvod je ta, da je proizvajalec potrdil skladnost svojega proizvoda s harmoniziranim standardom. Postopek potrjevanja skladnosti je lahko sestavljen iz različnih elementov, ti elementi pa so sestavljeni v sisteme potrjevanja skladnosti, označenimi s številkami 1+, 1, 2, 2+, 3 in 4. Sistem potrjevanja skladnosti za določene proizvode oz. družino proizvodov je določen v odločbi Komisije in je odvisen od bistvenih lastnosti proizvoda oz. predvidene uporabe. Večina proizvodov lesenega stavbnega pohištva (odločba št. 1999/93/ES) je razvrščenih v sisteme potrjevanja skladnosti 3 in 4 (brez požarnih karakteristik).
Naloge proizvajalca (groba delitev) pred izdajo Izjave o skladnosti (sistemi potrjevanja 3 in 4) so:
•  ustrezna tehnična specifikacija,
•  opravljen začetni preizkus proizvoda (izvedba odvisna od sistema potrjevanja),
•  dokumentiran, vpeljan in vzdrževan sistem kontrole proizvodnje (FPC),
•  izdelava Izjave o skladnosti proizvoda,
•  ustrezno označen izdelek (znak CE).
Z objavo harmoniziranega standarda SIST EN 13659:2004 Polkna - zahtevane lastnosti, vključno z varnostjo, so postala polkna prvi reguliran proizvod stavbnega pohištva družbe Jelovice d.d. Za polkna moramo proizvajalci od 01.04.2006 izvajati postopke ugotavljanja skladnosti in to potrditi z izjavo o skladnosti. V družbi smo izvedli vse postopke ugotavljanja skladnosti polken, kot jih predvideva standard, in jih seveda tudi primerno označujemo s CE znakom. V naslednjem letu lahko pričakujemo še regulative na področju oken in
vrat (prevzem harmoniziranih standardov EN 14351-1 in EN 14351-2). Tudi po 7. ~lenu ZGPro so od stavbnega po-hi{tva dru`be Jelovice d.d. regulirani izdelki s po`arno odpornostjo, za katere smo v kon~ni fazi pridobivanj slovenskih tehni~nih soglasij (po`arna vrata EI30, po`arni sistem Jelobrand).
Prihodnji izzivi in prilo`nosti dru`b proizvajalk lesenega stavbnega pohi{t-va so v enotnem evropskem trgu in tako z ustreznim CE ozna~evanjem. Dru`ba Jelovica d.d. ima znanje in mo`nosti izdati Izjave o skladnosti in pridobiti Slovenska /Evropska tehni~na soglasja za vse dru`ine svojih proizvodov. Z do-ma~im razvojem in poznavanjem proizvodov stavbnega pohi{tva, nekajletnim vpeljanim sistemom ISO 9001/2000, v
katerega bomo implementirali sistem FPC in bogato opremljenih lastnim laboratorijem (kakovost proizvoda je potrjena {ele z dokazano kakovostjo pre-sku{evalnega laboratorija), bomo to pozitivno zakonodajo v Jelovici d.d. izkoristili kot dodatno tr`no prilo`nost (testiranje poleg mandatnih - zahtevanih tudi nemandatne lastnosti in s tem potrjevanje dodatne kakovosti proizvodov dru`be Jelovica d.d.). Seveda bomo na{e proizvode stavbnega pohi{tva, skozi prostovoljne postopke ozna~evali tudi z drugimi kakovostnimi znaki (SQ, RAL, IFT) in s tem nadgrajevali zahteve standarda za posamezne proizvode.
V starosti 75 let je umrl Aleksander Leben, ki je 25 let (od leta 1970 do 1995) tehni~no urejal revijo Les. Kot grafi~ni delavec v tiskarni Tone Tom{i~ je opravljal dela vodje komercialnega sektorja. S svojo marljivostjo, natan~nostjo, zanesljivostjo in obse`nim strokovnim znanjem je zbudil zanimanje tedanjega urednika revije Les Oskarja Juga, ki ga je povabil k sodelovanju. Leta 1970 sta za~ela uspe{no sodelovati, kar se je takoj poznalo na grafi~ni podobi revije. Kot tehni~ni urenik je skrbel za grafi~no popolnost in dovr{enost revije, izbiral ustrezne tiskarske tehnike in materiale, svetoval pri notranji razporeditvi slik, grafikonov in preglednic. Revija je bila po njegovi zaslugi v tehni~nem pogledu ves ~as povsem primerljiva s podobnimi strokovnimi revijami doma in v svetu.
Tudi kot sodelavec revije je zgledno sodeloval z uredni{kim odborom in stkal s svojim pristnim ~love{kim odnosom ne samo poslovne temve~ tudi prijateljske vezi. Prav te pa ostanejo pri njegovih tedanjih sodelavcih v najlep{em spominu.

ijaLeS 58(2006) 6
strokovne vesti
Uredni{ki odbor revije Les v Jelovici
avtorica Sanja PIRC
^lani uredni{kega odbor revije Les smo se tudi junija udele`ili strokovne ekskurzije, na katero nas je letos prijazno povabilo podjetje Jelovica d.d. Direktorica podjetja mag. Nada Slov-nik, sicer tudi ~lanica na{ega uredni{-kega odbora, nam je skupaj s svojimi sodelavci razkazala v Preddvoru naha-jajo~o se proizvodnjo Jelovi~inih lesenih hi{. Nadvse zanimiv in pou~en obisk podjetja smo sklenili s tradicionalnim delovnim sestankom ~lanov uredni{kega odbora revije Les v njihovi sejni sobi, v nadaljevanju pa so nas gostitelji povabili {e na piknik ob jezeru ^rnjava. Ob vseh dobrotah, ki so prihajale na mizo s hotelske restavracije, pa gostje nikakor ne moremo pozabiti raznovrstnih okusnih sla{~ic, za katere so doma obilno poskrbela dekleta iz Jelovi~ine kuhinje! V slikovitem okolju in prijetni dru`bi smo tako pre`iveli ~udovit dan, h kateremu je svoje prispevalo {e Nadino presene~enje. Da je bilo v duhu gostiteljev svojevrstno, prisr~no in iskrivo, najbr` ni potrebno izgubljati besed - s svojim obiskom in predavanjem nas je po~astil sam alpinist Toma` Humar, ki zelo rad sodeluje z Jelov-~ani. Tako smo se lahko po dobrih dveh urah dru`enja na lastne ~ute prepri~ali, da ni le pogumen, temve~ tudi zelo preprost in prijeten fant.
Kjer je volja, je tudi pot – da je Jelovica na pravi, ka`ejo ob pozitivni naravnanosti njenih ljudi tudi {tevilke. Zato,
Jelov~ani in Toma`, {e enkrat prav lepa hvala za podarjeni dan, Nadi pa, da jo pri njenih managerskih povzdigih po novem spremlja {e naklonjenost gr{ke boginje lova Artemide, ki jo je v obliki kipca kot ~astno priznanje prejela od sekcije managerk in Planeta GV le nekaj dni pred na{im obiskom. Sre~no!
ijaLeS 58(2006) 6

strokovne vesti
Ogled razstave in vo`nja z »old timerjem«
avtorica Mirjam ZALO@NIK, [C SL[ Ljubljana
Na srednji lesarski {oli v Ljubljani ob koncu {olskega leta `e tradicionalno pripravimo razstavo izdelkov na{ih dijakov. Tokrat so se s svojimi malimi mojstrovinami predstavili dijaki za-klju~nih letnikov programa lesarski tehnik in lesarski tehnik PTI. Razstavo je odprla ravnateljica {ole, mag. Majda Kanop. Povabila so se udele`ili predstavniki Gospodarske zbornice, CPI-Centra za poklicno izobra`evanje, Bio-tehni{ke fakultete, Dru{tva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, predstavniki revije Les, predstavniki ve~jih in manj{ih podjetij, ki `e leta tesno sodelujejo z na{o {olo in drugi povabljeni, ki so kakorkoli povezani z delovanjem na{e {ole.
Tudi leto{nja razstava je potrdila napredek in delo tako dijakov samih kot tudi profesorjev in vodstva {ole. Na razstavi smo zasledili skoraj vse, posebno pozornost je zaslu`ilo stojalo za note, omarica s poslikavo pro~elja na{e {ole, leseni deli za notranjost avtomobila, ergonomsko oblikovani stoli, stoje~a ura, servirni vozi~ek, oblikovno zanimive klubske mizice … Vsi izdelki so nekaj posebnega. Izdelki so rezultat dela pri predmetu projektiranje in prakti~nega pouka. Dijaki so svoje zamisli skicirali, se na podlagi robnih pogojev odlo~ali o izdelku, materialih, vezeh, mo`nosti izdelave v {olskih delavnicah (9 dni), povezovali splo{na in strokovna znanja, ki so jih pridobili v letih izobra`evanja, naredili vso
tehnolo{ko konstrukcijsko dokumentacijo, napisali projektno nalogo in na koncu zagovarjali nalogo v Power Poin-tu. Do dolo~enih idejnih re{itev so pri{li s sistemati~nim povezovanjem znanja in nasvetov u~iteljev v zaokro-`eno celoto. Letos smo se prvi~ sre~ali z novim programskim paketom Inventor 10, 3D modelno risanje, ki ga je razvilo podjetje Autodesk. Trenutno smo edina srednja lesarska {ola v Sloveniji, ki uporablja ta program in smo po enoletni uporabi zelo zadovoljni z dose`enimi rezultati tako dijaki kot tudi profesorji. Imeli smo tudi odli~no pomo~ v strokovnjakih zastopnika podjetja Basic, d.o.o.
Program omogo~a, da `e pred izdelavo izdelka dijak lahko vidi, kako bo njegov izdelek izgledal, brez te`av naredi `e-lene spremembe, ki se avtomatsko re-generirajo v na~rtih. Mo`nost napak se zmanj{a na minimum, prihranek ~asa je izreden, da ne omenimo zadovoljstva dijakov, ko uporabljajo omenjeni program.
Na ogled postavljeni izdelki so tako odra`ali ne le vlo`en trud in delo posameznikov, temve~ tudi ljubezen do lesa in ustvarjanja v njem, saj se je leto{nja generacija {e posebej izkazala v svojih oblikovnih sposobnostih oziroma zavedanja, da dodano vrednost tehnolo{ko dobro narejenemu izdelku pravo vrednost prinese {ele njegov dizajn.
Razstavo so si ogledali tudi star{i dijakov, ki so s ponosom ob~udovali razstavljene izdelke. Ogled razstave je bila najlep{a pohvala dijakom, ki zapu{~ajo na{o {olo in se podajajo v nove izzive.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavljene izdelke
Po ogledu razstave in majhni pogostitvi, pa smo goste popeljali na {olsko dvori{~e, kjer nas je pri~akal originalen Fordov T BUS iz leta 1921. Na{ sodelavec Janez [melcer, je skupaj z Juretom Merzeljem naredil repliko zgornjega dela, tako, da je kabina narejena iz jesenovega lesa, prevle~ena s plo~e-vino zaradi za{~ite pred zunanjimi vplivi, spodnji del z motorjem pa je ostal ostal originalen.
Restavrirani Fordov T BUS iz leta 1921
Prostovoljci smo se smeli tudi popeljati po {olskem dvori{~u, kar je bil nepozaben dogodek in lep zaklju~ek na{ega dru`enja. Razstava je bila odprta {tiri tedne, vsak, ki si jo je ogledal, je imel pozitivno mnenje o delu na{ih dijakov in profesorjev.

ijaLeS 58(2006) 6
ars les
Maks Bergant - mojstrski
naslednik baro~nega
rezbarstva
avtor Miklav` KOMELJ
V paviljonih Erbergove gra{~ine Dol v Dolu pri Ljubljani je bila od 15. junija do 7. julija 2006 jubilejna razstava kamni{kega rezbarja Maksa Berganta ob 10-letnici njegove smrti. Prinesla koli~insko sicer zelo omejen, vendar odli~en vpogled v mojstrovo delo.
Bergant je bil samostojen nadaljevalec starega rezbar-skega izro~ila v duhu baro~ne umetnosti. Ni se omejeval na posnemanje starih vzorcev, ampak se je v baro~nem duhu loteval oblikovnih problemov z veliko inventivnostjo in domi{ljijo, s katerima je v desetletjih mojstrskega dela oblikoval izvirne in presenetljive stvaritve v izrazito osebnem
slogu. Tako Bergant kot rezbar ni bil posnemovalec, ampak zadnji resni~ni naslednik baroka v Sloveniji. Njegova nadarjenost je bila v izhodi{~u kiparska; do izraza je pri{la ne samo v tistih redkih kipih, ki mu jih je uspelo narediti ob {tevilnih dekorativnih naro~ilih, ampak tudi v vsem njegovem rezbarskem delu, katerega za{~itni znak je na osebni na~in stilizirano akantovje, ki se bohoti v prostor kot zlato pla-menjenje.
Bergant se je obrti izu~il pred drugo svetovno vojno v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, a najgloblje ga je zaznamovalo in dolo~ilo sre~a-nje z Jo`etom Ple~nikom – ne toliko v smislu neposrednega oblikovnega vpliva, ampak predvsem kot duhovna povezanost, ki je temeljila na posebnem eti~nem odnosu do dela, ki sta ga oba mojstra dojemala kot pravo posve~enost.
Bergant se je ravno v pravem ~asu, ko je bilo najve~ dela za Stranje (1949), lotil kiparskega portretiranja slepe `ene v naravni velikosti in Ple~nik nad tem ni bil ravno navdu{en. Toda
ko je ob nekem obisku Bergantove delavnice videl Marjanco, kot je kip naslovljen po upodobljenkinem imenu, je bil ves presunjen; pozneje je v navalu navdu{enja Bergantu celo rekel, da je to eden od dveh kipov, ki sta ga v `ivljenju najbolj pretresla. Ker Berganta ni bilo v ateljeju, je kar kipu v roko stisnil v svitek zvit list, na katerega je napisal: »Tovari{ Maks Bergant, ~estitam, Ple~nik«. Ta list hrani Bergantova dru`ina kot posebno svetinjo. Takrat je Ple~nik mojstru ponudil, da bi mu omogo~il vpis na likovno akademijo, a Bergant je raje ostal pri svojem rezbarskem ustvarjanju.
Najbolj znano Bergantovo delo je zagotovo razko{ni okvir oziroma oltarni nastavek oltarja Marije Pomagaj na Brezjah, za katerega bi v celoti lahko rekli, da je resni~nej{i barok od »pravega« baroka; `al se ob njem poleg Layerjevega prema-lokrat navaja tudi Bergantovo ime.
ijaLeS 58(2006) 4

strokovne vesti
Gradivo za tehniški slovar lesarstva
Področje: sušenje lesa - 5. del
V reviji Les {t. 1/1988 do {t. 12/1989 `e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije, pregledal in dopolnil: Mirko GERŠAK Recenzent: Boris GORIČKI
Ureja: Andrej ČESEN
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredništvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim)
Opis (definicija)
Nem{ko
Angle{ko
površinska razpóka -e -e ž (poklína)
razpoka na površini žaganice
Oberflächenriß m
surface check, shallow shake
predsušDnje -a s
predsušenje ali nizkotemperaturno sušenje je sušenje lesa z zrakom pri temperaturi 25 do 35 °C od visoke začetne vlažnosti do točke nasičenosti lesnih vlaken Vortrocknung f predrying
prösta vöda -e -e ž     °kapilarna voda
prostornína lesá –e - ` Vl (m3)
prostornina lesa (m3) pomeni velikost su{ilnice; je prostornina vseh `aganic, ki so v su{ilnici (neto volumen)
Holzinhalt m, Nettoholzvolumen n kiln charge volume, wood load volume
psihrométer –tra m
merilnik, ki sestoji iz dveh termometrov, suhega in mokrega, s katerim na podlagi psihrometrske razlike dolo~amo relativno zra~no vla`nost
Psychrometer n psychrometer
psihrométrska razlíka –e –e ` DT (oC)
temperaturna razlika med suho in vla`no temperaturo (suhim in vla`nim termometrom) pri hitrosti zraka najmanj 2 m/s
psyhrometrische Temperaturdifferenz f d-bulb depression, psychrometer difference
radiálni ventilátor –ega –ja m
ventilator z rotorjem, ki vsrkava zrak aksialno, v rotorju pa se zrak giblje radialno in pritiska na okrov (ohi{je), zato nastaneta ve~ji tlak in ve~ja hitrost zraka
Radialventilator m radial fan
radiálno kr~enje –ega –a s (skr~ek) br (%)
1) kr~enje navpi~no (pravokotno) na prirastne kolobarje (branike); 2) kr~enje vzporedno s trakovi
Radialschwindung f radial shrinkage
radiálno nabrékanje –ega –a (nabrek) ar (%)
1) nabrekanje pravokotno (navpi~no) na prirastne kolobarje (branike); 2) nabrekanje vzporedno s trakovi
Radialquellung f radial swelling
ravnoté`na lésna vlá`nost –e –e -i ` u
(%)
oravnovesna lesna vla`nost
ravnovésna lésna vlá`nost ur (%)
vla`nost lesa pri higroskopskem ravnovesju (les vlage niti ne sprejema iz okolice niti je ne oddaja); ravnovesna (ravnote`na) lesna vla`nost se spremeni, ~e se spremenita relativna vla`nost zraka ali temperatura zraka.
Holzfeuchtegleichgewicht n, Holzgleichge-wichtsfeuchte f equilibrium moisture content, (EMC)
razdelílnik ogrévnega médija –e - - m
ogrevni medij vodimo iz parnega ali vro~e-vodnega kotla do razdelilnika, ki ga usmeri v posamezne grelnike, do katerih mora priti hkrati
Verteilungsstuck n heating media distributor
regulácija –e ` okrmiljenje s povratno
rekuperatívno vrá~anje toplóte –ega –a –e s
toploto vra~amo neposredno; vstopajo~i (zunanji) zrak predgreje izstopajo~i zrak
rekuperative Wärmerückgewinnung f recuperative heat recovery
relatívna zrá~na vlá`nost –e -e –i ` j (%)
razmerje med dejansko absolutno vla`-nostjo zraka in maksimalno vla`nostjo oziroma med delnim tlakom vodne pare in tlakom nasi~enosti vodne pare v zraku
relative Luftfeuchte f relative (air) humidity
reverzíranje -a s
obračanje smeri kroženja zraka Reversieren n (air) reverse
réža -e f
čelna razpoka po vsej debelini sortimenta Hirnriß m, Spalt m split, (splitting)
režim sušDnja -e - m
režimi ali programi sušenja predpisujejo temperaturo in relativno vlažnost v sušilnici ter tudi hitrost zraka; izdelani so za posamezne vrste in debeline lesa
Trocknungsplan m
kiln schedule, drying schedule
rôčno krmíljenje -ega -a s
regulacija ki zahteva neposredno ali posredno delo človeka pri izvršilnem elementu Handregelung f manual control
rosišče -a s (temperatura nasičenosti)
temperatura pri kateri postane vlažni zrak ob ohlajanju nasičen; ob nadaljnjem ohlajanju se zračna vlaga delno kondenzira Taupunkttemperatur f dew point (dew point temperature)
sáblja -e ž (säbljavost)
bočna ukrivljenost v vzdolžni smeri Längskrümmung der Schmalfläche f spring, crook, (springing)
sätasta razpóka -e -e ž (sätavost)
skupine drobnih do velikih radialnih razpok v sredici obdelovanca
Honigwabenrisse m honeycombing
segrévanje -a s
začetna faza sušenja ko segrejemo les enakomerno po preseku na sušilno temperaturo; fazo cesto delimo na segrevanje zraka v komori in segrevanje lesa po debelini
Aufheizphase f
preheating phase, warming up   phase
skladälni fäktor -ega -ja m (fs)
razmerje med neto prostornino lesa in uporabnim prostorom (bruto prostornino lesa)
Stapelfaktor n pile factor
skrček -čka m (diferencialni skrček)
krčenje (zmanjšanje dimenzije lesa) v določeni anatomski smeri pri enoprocentni zmanjšani vlažnosti; količnik med maksimalnim krčenjem in vlažnostjo v točki nasičenja celičnih sten Schwindmaß n shrinkage value, shrinkage coefficient
sledílni kós -e -a m
sledilni kos se uporablja za določevanje trenutne vlažnosti lesa v sušilnici; vlažnost določimo s tehtanjem kosa in izračunom. Folgeprobe f kiln (board) sample
sörpcija -e ž
proces ko higroskopna snov (npr. les) vodno paro sprejema (adsorpcija) ali oddaja (desorpcija) do ravnovesnega stanja s klimo okolja
Sorption f sorption

ijaLeS 58(2006) 6
zvezo