*t. 90.
V Gorici, v torek dne 8. avguita 19ti.
lEhaJa trikrat la teden, in sicer v torei četrtek in soboto ob 4, uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiljana :
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Oorici se prodaja BSočau v* vseh tobakarnah.
DS0Č1" ima naslednje izredne
prtfbge: Ob novem letu^ažljiot*
po Soriškem in 8radišCanskemu
tn dvakrat v letu „ fosil red že*
| lesoie, »antiko? te^ottnikivei".
la naroČila kres doposlane naročnine te bo oiiramo.
Tečaj XLI
»Vse za narod, svobodo In napredek!« D.\ K. LavriČ.
Uredništvo
! nahaja v Gosposki ulici št. 7 Ooric) v I. nadstr. na deint. Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr, na lavo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov [odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- Tatefo* it, «3. .
,9Gor. Tiskarna«* A. Gabršček (odgov. J. Fab&č) tiaka in mL
Politika klerikalizma.
Slučaj se je sicer dogodil na Portugalskem, ali je tipičen, univerzalen. Dogaja se dnevno povsod, kjer kJerikalizem, z zlorabo raznih ver, išče moči in gospodarstva nad človekom, narodom, državo ;n društvom. Dogaja se po malem to tudi pri nas Slovencih in Hrvatih s katoliško, a pri Srbih s pravoslavno klerikalno inge-rencijo.
Torej na (Portugalskem, kakor poročajo angleškim listom iz Lisabone, so sklenili monarhisti z Vatikanom kompromis. Vatikan mora svoj kler, katerega ima na Portugalskem na razpolago, (a enciklika Maksima cura« zapoveduje temu poslušnost brez ugovora) angažirati za kraljevsko stvar m za restavracijo monarhije na Portugalskem. Monarhija se pa obvezuje, da bode restav rinila kongregaeije in celo klerikalno politiko.
iz Vatikana .bodo. naravno, hiteli de-mentirati to vest, in dementi bode tem od-iučneji, ako bodo izvohali, da republika drži čvrsto in da vsi zadnji poskusi bivšega kralja Manuela, in njegovega dvora, niso imeli vspeha izvati vstaje. Temu de-meniiju talko ne bode veroval nihče kdor pozna svetovno zgodovino in vlogo, katero igra klerikalizem vseli ver, pri vladarjih, državah m narodih.
Kaj je navsezadnje klerikalizem?
Klerikalizem ni vera kakor taka, nego zloraba verskega čustva, dogma ali predsodek, z eno besedo: zloraba onega v kar ljudje verujejo, v nam**!! in cilje, kateri pa s to vero in verovr jem nimajo absolutno nič skupnega.
Največji klerikalec med Judi je bil Mozes, ko je Šel na goro m v meglo, in tam »govoril z Jehovo«. vračujoč se z zapovedi in odredbami, po katerih so se morali ravnati špekuiativni židje, ter se ločiti, če tudi z nevoljo, od zlatega teleta In Egipta, odkoder so bili izgnani.
Katoliška cerkev prvih stoletij, ni bila klerikalna. Prvi in največji .njen klerikalec je bil cesar Konstantin Veliki, oni, kateremu se je prikazalo na nebu znamenje križa — kakor uči cerkev — vsled katerega je sklenil oni famozni kompromis s cerkvijo, po 'katerem je krščanstvo postalo državna vera in steber države. In država je to krščanstvo izvlekla iz katakomb, in mu dala državne ugodnosti.
Od takrat pa do danes m cela cerkvena zgodovina z vnetni razkoli, sektami, Porazi m izmagami nič druzega, nego zgodovina velikega klerikalizma, zgodovina zlorabe vere ma vsemogoče načine v dosego onega edinega cilja: dokopati se do vlade in kraljestva na tem svetu. Ako gre, brez kompromisa, ako ne, pa s, kompromisom, jednakem onemu z nemško bal-' ¦tonsko politiko, ali sedanjemu monarh i-stičnemu na Portugalskem. V Parizu, Berlinu, Pekingu, v Zagrebškem Prnjavoru in UuMjani — povsod isti nameni in cilji, in PriHčno povsod jednaka sredstva.
Pravijo, -da je klerikalizem mednaroden.. Kdor trdi to, ta nima pojma kaj je ^'erikalizem. Internacijonalizam znači, v najslabšem slučaju, vendar princip solidarnosti naroda; a klerikalizem ne more sprejeti tega principa, ker bi s tem ubil samega sebe. iKterikalizem torej ni narodu niti mednaroden. On se poslužuje si-l%er v sili enega ali drugega sredstva, ali osvojiti si ga kakpr načelo, ne more. K'le-r*alizem ni niti religijozen (veren)!   On
¦zahteva, da verujejo drugi: oni, kateri mu morajo biti poslušni in izvrševati njegove ukaze. Klerikalizem pa, s svojimi prvaki na prvem mestu, ne veruje v ničesar in nič.
Klerikalcem je eminentno oligarhijs-ka institucija (naprava), katera drži najrajši velike glave društvenega reda v svojih krempljHi zapovedujoč z njimi po svoji volji z močjo, katero dobiva z vere in uverjenja 'ljudstva. Ali povsod to ne gre tako —- posebno ne tam, kjer razpršuje svobodna misel tmkie. A klerikalizem se tedaj prelevi, ter zleze z varnih visočin dogem, svetosti, vere, smrti, večnega življenja in pekla. Tedaj ga srečamo kakor mesarja, mlekarja, trgovca, bankirja — srditejega nego kedaj poprej, srditega ker ga je prisilila skepsa ljudi, da se poniža in posluži teh ponižujočih sredstev. Oznanju-jejo se z oltarja, poleg pravljice o Jezusu, kateri je izgnal trgovce iz hiše Gospodove, cene žita, moke in mleka. Vstanavlja se s kadilom blagoslovljena trgovina proti trgovcu, domačinu, kateri je v mnogih krajih, edina, neodvisna oseba med ljudstvom. Tako se s pomočjo faktur in dolgov, pridobiva nazaj vpliv, zgubljen vsled napredka in kulture. Kakšna silna moč je to, kaže nam osrčje .Slovenije, Kranjsko, kjer ne zabraoijujejo takorekoč, imeti napredne časopise, prepovedujejo pa kupovati pri trgovcih, naprednega mišljenja. Splošni bojkot rttaiceli črti, raizun klerikalnih gostiln, kjer sj je kmet ali kdorsibodi vnaprej gotov odveze, če se napije. — Tako »Reški Novi List«.
»Čas«, pa piše: Klerikalizem je veliko gibanje katoliške cerkve, ki je enotno vodeno po vseh delih sveta in stremi za enim samim, dobro premišljenim ciljem.
Papeštvo so vladali jezuitje za paže-ža Pija X. Cerkev se je začutila v nevarnosti napram novemu nazoru na svet (zlasti v verstvu) ter je napela vse moči, da bi se rešila te nevarnosti s tem, .da oživlja in probuja srednjeveškega duha. Temu gibanju nI vera in versko življenje nič mar: mar so mu le sredstva, s katerimi bi cerkev, vladala javno oblast, to je: narodi in države.
Straši državljane z revolucijo ter jim daje 'ia razpolago proti revoluciji ubogljivost narodov, ker je baje le cerkvena avtoriteta možna človeštvu ubiti v glavo s in v njem utrditi ubogljivost.
Cerkev deluje povsod za reakcijo, ka-tere ostrina je namerjena proti znanstveno zasnovani svobodi mišljenja in proti pro-testantizmu. Kot opažamo najnovejše čase, torej tudi proti vsemu, kar se je v naročju same cerkve začelo prijemati modernizma; od modernističnih katoličanov, hrepenečilt po zboljšanju cerkve, je namreč do protestantizma samo še en korak.
Klerikalizem nima nič skupnega z verstvom- in njegovimi elementi. Klerikalizem je politična agitaci5a, ki verstvo le zlorablja.
•Kdor se bori proti klerikaiizmu, ta ravno odkriva klerikalno hinavstvo, ki z verstvom dela politične kupčije. Enkrat smo že pisali, da je Rim sedež velikega kupci jskega trusta, ki človeštvu prodaja le verske simbole. Verstvo, ki je prinašalo človeški/m dušam tolažbo, je vstvarilo gotove odznake, obrede, formule. Klerikalizem kupčuje s temi odznaki, obredi, formulami, pod katerimi se je svoj čas skrivala verska resničnost, pod katerimi se pa dandanes ne skriva ničesar več. Toda nezavedno ljudstvo, vernosti davno prazno, kupuje simbole misleč, da najde pod
njimi tolažbo svojih duš, kakršno so imeli njegovi predniki.
Na tej zmoti gradi klerikalizem. Katoliški škofje, manjši hierarhi in velik del navadne duhovščine dela s temi simboli tak brezobrazen humbug, ter napada pod krinko vere občanske svobode, človeški razum in celo družabno ureditev tako zelo, da so mnogi ljudje popolnoma mirno prekrižali roke češ:
»Ni mogoče, da bi cerkev ne naredila bankerota, saj ta neresničnost in laž naravnost bode v oči. Ni mogoče, da bi cerkev ne izgubila igre, čeprav postavi proti knjigi knjigo, proti listu list, proti društvu društvo proti zadrugi zadrugo. Ona rnora igro izgubiti, ker so — kot vsi vemo — klerikalne knjige neumne, časopisi surovi in ;lažnjivi, društva dolgočasna in zadruge nevarne, kot sploh vse, kar se stavi na klerikalnih temeljih, slom na korupciji, spletkah in očividnih   tendencah.«
Kakšna zmota: bankerota ne dočakajo. —
Drugih se je polastila resignacija, da celo nekaka Obupanost. Pravijo si:
»Kako je to mogoče, da je preteklo od svllaba, nezmotljivosti itd. toliko desetletji, da so pretekla desetletja, kar sta veda in sploh človeški duh tako napredo-xrala na polju naravnih ved in izumov v zdravtilstvu in tehniki, kar se je pravosodje popolnilo, a vendar zmaga duha nad temo ne prihaja?
Pri nas se n. pr. množe klerikalni listi, knjige, društva in zadruge. Česa se ni pričakovalo vse od padca Svetovaclavske posojilnice! A vendar ne vidimo nikakih znamenj, da bi se moč cerkve bližala koncu. Ona je preživela sv. Frančiška Asi-škega, preživela reformacijo, francosko revolucijo in padec posvetne papeževe oblasti. Ona ~ pravijo kot Macaulav — je videla začetek nasprotnih držav in vlad, videla nastanek republik in neodvisne znanosti in mogoče ji je sojeno, da doživi tudi konec današnje kulture.«
Motijo se, ne dožive bankerota.
Moč in oblast cejkve se da enostavno pojasniti: cerkev je nepremagljiva v tem, da o Bogu ne verno prav nič več, kot so vedeli narodi; dokler so brli pastirji. Cerkev namreč to nedotakljivost Izpolnjuje s svojimi nauki, ki tolažijo nezavedna človeška srca. In proti tej tolažbi duš in src, čeprav le navidezmej, naš tisek , znanost, elektrika, Kopernikova astronomija, la-dije, parlamenti', avtomobili in zrakoleti niso vse skup nič. Cerkvene moči ni mogoče uničiti z znanstvom. -More biti uničena le na tem polju, kjer je njena moč. Češki realizem je bil tisti, ki je začel učiti: Cerkev se more premagati samo z verstvom, seve takšnim, ki ne nasprotuje znanosti in ki jamči višjo in boljšo nravnost. Res je sicer, in to tudi pričakujemo, da besnost cerkvenih predstaviteljev naredi velike škode in nesreče v življenju našega naroda in cele države, čeprav gotovo ne takšnih, kot je naredila tekom dveh stoletij protireformacija. A vendar je naš narod cerkvi zopet zaupal, a vendar je dospela država h konkordatu. Uspešni boj s škofi-, kakršen je grof Hnyn, je mogoče bojevati 'in-narod-rešiti nesreče le tedaj, če ta boj ne bo negativen. Tudi saimo izstopanje iz cerkve je negativno. Tem bolj, ker se v nekoliko težkih skušnjah breztkonfesijo-nalni ljudje potihem in skrivaj vračajo potem zopet v naročje cerkve. Ne mislimo samo na obupni slučaj učitelja Pelikana, temveč poznamo celo vrsto radikalcef iz 90. let, ki so že zopet nazaj v cerkvi. Tudi
edeni zmed sedanlih mladočeških kandidatov dr. Rašin. Proti ljudem kot sta ljubljanski Jeglič in burnjevski fiuyn je sicer mogoče delovati ž dokazi, da ogrožata vero, da mašita v ljudi mesto vere svojo politiko; toda Še boljše pa s tem, če jima izobraženi ljudje obrnejio hrbet ter gredo za tako vero, kjer nad njimi ne vlada noben cerkveni dostojanstvenik.
Trdimo torej: mi realisti ne kotnpli* dramo narodnega boja z verskimi vprašanji, temveč mi osvoboMemo ljudstvo od klerikafcima s tem, da lopozarjamo na pravo vernost. — In na ta način krepimo svoj narod v boj. Tako krepe svoj narod Franeozje, Portugalci, Belgijci, Španci. Naši Havlički so vedeli, da je duhovniški absolutizem temelj posvetnega absolutizma. Edvard Gregr je vedel, ko je pisal 1. 1874. poglavje, kako ubogi so narodi — »pod duhovniško vlado«.              J—o.
Moje glasovanje v vprašanju uvoza argentinskega mesa.
Opozarja se me, da sta me lista »Zarja« in »Jutro« napala, češ, Ida sem glasoval proti uvozu argentinskega mesa. Na to se smatram dolžnim v interesu stvari in v obrambo svoje osebe dati sledeča pojasnila.
Ni res, da sem glasoval proti uvozu argentinskega mesa, pač pa je le res, da sem glasoval proti predilogu poslanca Reu-mann-a, vsprejetemu ddi večine draginj-skega odseka, s katerim je bila pozvana vlada, naj brez ozira ma ugovor ogrske vlade, dovoli uvoz prekomorskega zmenjenega mesa brez meje časa in množine. Za tak predlog, ki ni jemal ozira ne ma: pogodbo z Ogrsko, ki obstoji, naj je naim prav alli ne, in ki ae ni oziral na živlSemske pogoje naše domače živinoreje, niti za slučaij, ako bi naši živinorejci bili v stanu preskrbljati naše konsumente mesa. s cenim domačim mesom, nisem moge! Glasovati in to tem manje, ker sem zastopnik po veliki večini kmečkih okrajev. Pač pa sem glasoval za predlog poslanca Stol-zel-a, s katerim se je pozivala vlada, naj dovoli uvoz argentinskega mesa po potrebi. Istotako sem glasova za> predlog poslanca Čecha, s katerim se je porivala Vlada, naj uvede razprave se" srbsko vlado o spremembi trgovinskih pogodeb v smislu, da se ti državi proti primernim privolitvam dovoli uvoz žive in zaklane živine v večem obsegat ter sem glasoval za trgovinsko pogodbo s Črnogoro, v kateri se je ipcslednej državi dovolil sletni uvoz 6000 go ved, 20.000 ovac, koz . vzličdcov in jag-njet in 1000 metričaii. ¦ *tov e .'čjega mesa.
Slednjič sem glasoval z-i kombiniram predlog poslanca Stolzel-a, n sodjabio-deniokratičnih poslancev, s Ka-drim f%.je vlada pozivaila, nag se v vpf^ašaiiju uvoza iz tujih držav opira na predloge in revolucije, vsprejete od prejšnje zbornice, kateri se identični z goriomenjenimi in po pomoti .pri seštevanju glasov kakor odklonjenim proglašenim predlogom poslanca Stolzel-a.
Iz tu navedenega je razvidno, da sem v vprašanju uvaža imesa iz tujih držav več storil, nego se more »ihievati od zastopnika po veliki večini Kmečkih okrajev, ter da so očitanja na mojo adreso v tem' vprašanju 'popolnoma neosnovana.
Istotako kakor j'az, so glasovali moji tovariši: dr, Lagimja, Mandič in Spinčič,
dočfon je. -bil dr, Rvbar ta dan sploh odsoten- z Dunaja ter pl res, da bi.se bil odtegnil glasovanju, -
V. Trstu, dne' Š: avgusta 1911..
Dr. Gustav Gregorin, ,]    državni poslanec.
Naročajte,  ponudite,  ..-¦----
zahtevajte in pijte samo   ,— - -
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdra-vilnaufo namizna kisla voda. Od vsakega zaboja. p'aca podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik di.-; loči. ~ Naslov : Tol»tO\r$ka slaittou. pošto Giištanf, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!       ".', Svoji k svojim!
Družba sv. Cirila in Metoda. |
Dr. Dragotin Treo  daruje   namesto .1 cvetk na grob mlade neveste NataHfe Ja-kilove 10 K podružnici sv. Cirila in Metoda v Miffiu.   Denar hrami uipravništvo »Soče«.
Gospoda asistenta 'južne železnice Defrancesohi in GregoriČ darujeta po 2 •kroni za dr. sv* C. in M. v spomin pokojne igospjce Jakft.
Šempeterski dijaki so priredili dne 6. t. m. veseHco v. prid »Dijaške kuhinje« in drkibe sv. C. in M. Od čistega dobička . 'dobi »Dijaška kuhinja« K 60, in. družba sv. C. in M. ,K 20.
Dijaki se zahvaljujejo vsem onim, ki so sodelovali in vsem oran, ki so poselili veselice, Posebno zahvalo Izrekajo g. Petru Brumat za prepustitev prostora in preplačilo, g. proi. Povšiču, <g.čni Mariji Fornazarič in gospej Mariji Čargo pa ;za preplačilo.
Porotna razprava
radi poloma laškega denarnega zavoda Janca popelare Boriziana".
Komaj začne obravnava v petek se oglasi drž. pravdnik, ki pove sledeče: Včeraj popoldan je prišel k imeni neki Boštjan Pecorari iz Viška in mi je pripovedoval sledeči slučaj: Leta 1905 sem imel dobiti od B. P. na menico 2000 K. Razen dveh drugih porolkov je imel biti za poroka tudi G vido Lazzari (današnja porot-nik).J3ruga dva poroka in jaz smo menico podpisali in jo pustili -pni banki. Tam se naim je reklo, da kakor 'hitro pride podpisat še Laizizarr, da dobimo denar. Lazzari pa te menice ni podpisal. Denarja tudi nismo dobili. Vkljub temu pa me je B. P. tožila nekega dne za 2000 K. Moj odvetnik Pinaucig se je tožbi uprl, češ, da nismo dobili denarja. Da-si je Lazzari vedno trdil, da ni nikoli one menice podpisal, vendar ie bil na oni menici tudi njegov podpis. Torej se je njegov podpis falsi-ficiral! Pozneje ni banka nikoli zahtevala od nas onega zneska in tudi vse stroške je plačala sama.
Državni pravdnik zahteva naj se v tej zadevi zasliši pričujočega porotnika Lazzari kot pričo, da bo izpovedal, kako je s tisto menico in kdo da je ialsificiral njegov podpis. Branitelji se vpirajo temu predlogu in sodni dvor ga odkloni.
Colle našteva na to celo vrsto številk, s katerimi hoče dokazati, da so se izvedenci motili v svojih izvajanjih.
Pravi, da je imel v zaporu na razpolago samo par registrov, če bi mu bili dali vse na razpolago, bi lahko ovrgel vse trditve" izvedencev.-Branitelj Pangrazzi dostavi, da namesto registrov so dajali citati Colletu v zaporu nabožne knjige. Izvedenec vstraja pri tem, kar je povedal. Državni pravdnik izjavi, da zanj je dovoli; da je 'dokazano, da znaša škoda nad 2000 K ni da se je goljufalo. Izvedenec se opravičuje, če ni mogel dognati vse škode do zadnjega vinarja, s tem, da je to bilo nemogoče spričo" dejstva, da je bilo v bankivse narobe. Izvedenec primerja B; P. z' -lončeni Iti se je raizbil na tisoč koscev. Nemogoče da je izvedencu vse te kosčeke zopet sestaviti skupaj.
Branitelji se prerekajo v tej zadevi z dri. pfavdfržkom, potem govori še Colle •manj važne stvari. Obravnava konča ob 1, uri.   ;                    r
Začetkom obravnave v soboto povabi predsednik izvedenca Vierthaler, naj poroča O svojem pogovoru, ki ga je imel "čeraj z CbHe-tonf v 'zaporu. Vierthaler si pridržuje o teni 'poročati pozneje. Colle nadaljuje na to svoje pomočilo. Vzdržuje in trdi, da za vse izgube je bilo dovolj preskrbljeno s pokradeni, tako, da ko je dne 17: dec. 1908 zapustil banko je bil njen upnik.               '
'• Zaviralca nekatera izvajanja izvedenca glede načina igranja. Govori potem b menicah, t. zv. »Gefa{ligkt;:s^echsel«'f o katerih trdi, da imajo isto   veljavo,   kakor
vsaka druga menica. Te menice da n. pr. prijatelj prijatelju namesto (gotovine.
Nadaljuje z neštetimi številkami in primeri; konečno nekoliko ghiijen se obrne do porotnikov, ki jim predoči svoj 18wme-sečni preiskovalni zapor. Zatrjuje, da je vstopil v banko kot poštenjak in da <kot poštenjak jo je zapustil.
Pravi, da je prepričan, da se »bodo porotniki prepričali, da je žrtvoval za B. P. vse, tudi to, kar ni posedoval.
Vest, da mu je mirna, ker je ostal pošten.
Obrne se vnovič do porotne klopi in predoči porotnikom svoj dolgotrajni zapor. Pravi, da če ga zadene (kaka soodgovornost, da se je za-to že grenko pokori! v preiskovalnem ' zaporu. Zaključuje sklicujoč se na pisma svoje matere, ki komaj čaka da zopet sprejme v naročje svojega sina, ki o njem trdi, da je nedolžen.
S solzami v očeh konča Colle svoj govor. (Gibanje med poslušalci.)
Na to povzame besedo izvedenec Vierthaler. Med drugimi opazkami pravi, da je zelo čudno, da dočim so bili pri. banki v popolnem redu računi o igrali Cosola in Pantotti-ja, manjka pri računih o igrah Dionizia Colle (brata današnjega obtoženca) vsakršen vpis.
Drž. pravd.: Gujte, g. izvedenec, ali se vam ne dozdeva skrajno čudno, da manjkajo vsi spisi ravno o igrah ravnate-Ijevega brata? Vierthaler potrdi.
Porotnik Lazzari "stavi izvedencu več vprašanj.
Izroči na to razkaz okoli tisoč napačnih vpisov, ki jih je zasledil v knjigah. Tudi opetuje, da so bile knjige v najgršem neredu.
DOPISI.
Iz sežanskega okraja.
Iz Štjaka. — Neki .lažnjivi dopisnik iz Štjaka in Branice večkrat čenča po »Srednjeveškem času« ter napada pristaše napredne stranke. Sedaj pa nam ta obre-kovalec že preseda in našega potrpljenja je konec. V 29. št »N. C« se je spravil jposebnp na g. Ožbiča, kateremu pravi liberalna surovina, poslušajte zakaj! 16. 'julija je imela posojilnica občni zbor v ka-planiji (in ne v župnišču, kakor so jo prekrstili). .
5 Ker je bilo slišati ven velik hrup in Prepir, je stopit g. OžbiČ mirno v kapla-nijo, pozdravil in vprašal navzoče, kdo jim je dal dovoljenje tu ziborovaifci. G. ku-jat se je ponosno potolkel na prša in rekel: »jaz!« G. Kurat, viprašamo vas, ali imogoče /ne veste še, da je vaše stanovanje v starem zanemarjenem farovžu? Ali ine veste, da je kapitanija občinska last, kamor se je bit po zvijačah preseli! ranjki k. Ceket in kjer bivate vi sedaj po vsmilje-nju občine? Torej le zadovoljite se, da v
kaplaniji bivate ^maj se ne obrekuje družili nedolžnih ljudi po časopisih. Ker imenuje on g. Ozlbiča liberalna surovina, mu moramo povedati, da je g. kura* postopal surovo, ko si je hotel pridobiti občinsko klet za svojo robo in je tudi zato skakal po različnih krajih in vpraševal, če bi se doseglo uO (imamo dokaze in priče zato). Na kak način pa se je oddalo sedaj njemu brez dražbe klet? Kdo je to dovolil? Skla-dovni odbor me!                              :!<¦.:
Dopisnik očita naprednjakom oderu-štvo, in pravi, da je šlo »nekomu« premoženje na boben, ker ni mogel dati ob trgatvi 6 orn grozdja upniku za posojenih mu 60 K. Ce imate dokaze le na dan, radi bi vedeli, komu je šlo premoženje na boben. Ker ste nas ravno spomnili na oderu-štvo, moramo povedati g. kuraitu, da se nam zdi m je tudi v resnici veliko oderu-štvo, če se hodi okoli ubogih (kmetov in pobira prosto biro, posebno pa v takih letinah, kot je bila lansko leto. Torej le je-Lik za zobe!
Ker je bil naš shod 25. jul. jako zanimiv, moramo spregovoriti malo o njem. Posebno nas je navdušila popoldanska pridiga — pardon —- shod za ustanovitev čukov in Mariiine družbe, ki jo je držal znani starosta in voditelj vipavskih čukov p. Bonaventura iz Križa. Vpil in grozil je, da se morajo fantje zbrati pod .zastavo »Cirka« in dekleta pa ustanoviti Marijino družbo. »Zalibog« se je p. Mala-ventura trudil zastonj, ker so v Stjaku še malo pregorka tla za čuke, namreč nimate pristašev med mladino. Torej upi splavajo po vodi. Pa »morda« bi šlo kaj boljše, a kaj, ko sami ne daste dobrega vzgleda; prej namreč mpijete in grozite, da se vse stare device jočejo, potem pa prepevate Ijubavne pesmi (., .Gor *na oknu sva slonela ... itd) in se ga irnorda tudi pošteno navlečete! Za danes dovoli, Če pa hočete nadaljevati, bomo drugič kaj več razkrili, saj ste sami vi pričeli boj.
Občani.
Domače vesti.
Umrl je v Novem Mestu kavarnar Avgust Zgur v 33. letu svoje starosti.
Iz Brannenburga na Bavarskem nam poroča naročnik lista, da je ponesrečil tamkaj tpri železniškem delu delavec Ciril Gorjup iz Čepovana. Star je !>il komaj 20 let. Padel je v torek 100 metrov globoko in si je prizadel samo na giavi okoli 20 ran. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je po ?A urah zdahnil svojo mlado dušo. Pogreb se je vršil 4. avgusta ob veliki vdele/Jbi ljudstva. — Zopet nepotrebna smrt mladega človeka/kateremu ni mogla dati domača gruda kruha!
Ta jnaša pošta. — Dne 1. avgusta je bi! oddan na goriški pošti mal zavojček za nekega gospoda v Kanalu. Po preteku 7 dni je bii dotični gospod tako srečen, da ga je dobil. ,Hitro je šlo kaj ne?
Gosposko ulico v Gorici so tlakovali letos po ziimi in bili smo prav zadovoljni, da smo se rešili vsaj v tej ulici neznosnega blata. Ali stvar ima tudi svojo temno stran, samo v Gorici namreč, pri znanem zanikernem gospodarstvu. Ulica je namreč polna nesnage da je joj iti če priprši make dežja na ta tlak, začne se drseti 'kakor po zimi na ledu. Posebno za kolesarje postane potem ulica nevarna in ni ga potem kolesarja, ki ne bi s strahom prevozil te ceste. Ravno sedaj je padel dragonski častnik s kolesa in se sicer le malce poškodoval, ker je šel lafoko sam v lekarno po obliže, krivo pa je tudi tega slučaja slabo mestno gospodarstvo, ki ne pusti oziroma ne poskrbi, da bi se ulice večkrat čistilo in ob času velike suše iz-pralo, kakor se to dela na Dunaju in drugod..
Iz Gorice: Neollkanost nemških sprevodnikov na drž. železnici. — V nedelo je napravita večja goriška družba izlet na Bled. 1R0 se je ista vračala z večernim vlakom, ki odhaja iz Bleda ob 7'02 je pooblaščenec zahteval, da se odkaže družbi potreben prostor, to je bilo v kupeju 12 oseb brez sedeža. Uradnik je odgovoril, da ni prostora in da on ni bil obveščen iz Gorice, da je tu kaka večja družba. Eden gospodov sprevodnikov pa je pokazal kvojo oliko s tem, Ida je rekel: »halfs Mau««. Od dotičrtega gospoda bi se pač lahko tfaiiftevalo, da se vede napram občinstvu malo bolj olikano. ¦ Ko je dospel Vlak v Oorico je sprevodnik pozval pooblaščenca,   da   gre ž
njim in se legitimira pri ipostalenačelniku. Službujoči uradnik ni napravil ni kakega •zapisnika. Nekemu uslužbencu c. kr. železnice je v uradu tako izrastel •greben, da je zahteval, naj govori pooblaščenec družbe ž njim nemško. Rekel je: »ich ver-stehe iiJcttt wiindisdh, da spredhen sie deutsah!« — Ali ni to višek nesramnosti? Ti gospodje menda res mislijo, da smejo šikanirati Občinstvo, ki mora drago plačati, če se hoče kam peljati!
Dostavek uredništva: Že zopet kruto žaljenje, že zopet infamnost in nemška brutalnost. Na svojih lastnin tleh nimamo več miru pred nemško nasilnostjo rn nesramnostjo. Vestno poročamo o vseh krivicah, ki se nam godijo od strani nemških pritepencev, ki grizejo domačinom kruh izpred ust in zraven tega Še z bičem tepejo po njih- hrbtih. Od Trsta pa gori do Celovca so na vseh postajali nastavljeni Nemci, ki nočejo poznati »windisch« in ki slovenske potnike z nesramnimi hruia-cijami spravljajo ob užitek potovanja.
Poživljamo tržaško1 direkcijo, dvornega svetnika Galambosa in vi. svetu. Anredtfiflka, naj vendar ne sprejemate v službo ljudi, ki niso zmožni našega jezika in naj postaviti Hudem uradnike, ki bodo uslužbence podučili, da je tukaj naša zemlja in da hočemo, da se nas rešpektira. Državni zbor bo Ikmalu sklican m tam bodo prišli vsi škandali na dan, katere moramo sedaj od nestnpnrh »hajlovcev* pretrpeti!
O tobaku nam prihajajo od raznih strani pritožbe. Predno so smodke m cigarete podTažili so obljubljali, da bodo res cigarete dražje a radi tega, da bo tudi kvaliteta boljša. Ali g4ej čuda, zakaj pa te pritožbe! Tobak je mnogo slabši. Nekdo je kupil v goriški tobakamj paket za 44 vinarjev in ko je začel kaditi, mu je prišlo slabo, ker tobak je bil ptesnjiv in je smrdel ipo različnih duhovih, samo po tobaku ne. Vzemi CigariUos in jo prerezi, pade ti kop smeti v roke. Zahtevamo od finance, da tobak po trafikah preišče in starega p reč vrže!
Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu je-sklenilo pri svoji redni seji, kla bode v času vsesokoiskega izleta imelo neobvezno shajališče v Zagrebški izložbi na sejmišču, gostilna »Baki«, vse trr dni vsaki večer od 6. ure naprej, v svrho, da se za-moremo medsebojno spoznati ter se tudi sniti s starimi znanci. Savetz Hrvatskega Sokola nas je naprosil, da bi se žrtvovali slovenskim sokolom kot voditelji, kar smo jim radevoije oblfebili. Nosili bodc-mo narodni zna%< Natančnejša pojasnila bo dajal na mestu gostilničar.
Obsojeni Sokoli na Koroškem. — Krivice, in zatiranja, ki jih morajo pretrpeti koroški Slovenci, presegajo že vse meje. Na ljudskih šolali je učni čezik nemščina, kjer mladini vcepljajo ivemškutarski učitelji sovraštvo do lastnega naroda, tako da zapuščaoo otroci ljudske šok kot vzgojeni sužnji. Na železnicah, poštah, sodniiah, davkarijah so Slovenci ven metani in Nemci smatrajo vsako »bmdtš besedo za ražaljenje časti. Sedaj «0 začeli tudi Sokolstvo zatirati m šikanirati. Mišic, starosta boroveljs!<ega Sokola je bil obsojen na--20 kron globe, ker se je udeležil zleta v Skoijo Loko ktivlb oblastveni "prepovedi v sokolskem kroju. Srednjeveški policijski predpisi za nošo niso bili *itijši! —
Listnica uredništva: Dopisnika zadnjega dopisa Ai Brd« prosimo, naj nam nemudoma poroča, da-li skmi njegov dopis na goli resnici in na objektivni podlagi, ker smo dobili obvestilo, da se nekateri ne strmiaio z njim!
Sokol — Dobrovo priredi v nedeljo dne 13. t. m. izlet na Vrhovi je nad Pia-vami. Vdeleži se ga tudi Sokol \z Kojske-ga in menda tudi iz Plavij.
Telovadno društvo »Sokol« v Goric! priredi dne !7. septembra t. 1. na Katari-nrjevem vrtu svojo letno veselico. Priprave so že v polnem tiru. Prosimo vsa bratska društva, da se na to prireditev ozirajo. Odbor.
Udeležba zagrebškega izleta bo tržaškemu Sokolu skoraj gotovo Tadi nevarnosti kolere od oblasti prepovedana-Mislilo se je tudi na posebni vlak, južna železnica pa se Jeizražfla, da nima zadosti l vagonov na razpolago. Čudno!
rrgovsko-obrtns in gospodarske vesti.
»Goriško-kmetijsko društvo« vabi k občnemu zboru, M se bo vršil v četrtek, dne 24. avgusta 1911 ob 10. uri predpoldne pri »Zlatem Jelenu v Gorici. — Vspored: l. Otvoritev občnega sibora. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega obfcn. zbora. _- 3. Poročilo o dru&tvertem delovanju v .
druStv. računskega zaključka, in bilance za leto 1910 m proračuna ?.a 1. 1911. —, 5. Dopolnilna volitev na podlagi § 20, odst. L izstopi vsili oziroma odstopi vših odbo"r-xijkcxv> — 6. Volitev dvefrpregledovalcev računov. — 7. Odborovi predlogi, — 8. Predlogi podružnic. — 9. Morebitni predlogi društvemkov,— Predsednik: A. Ju-končič. Tajnik: V. Dcminko.
Pristop k občnemu zbora imajo le oni Jruštveniki. ki so plačali udnino za 1. 1911. Kdor slučačrro nima izkaznice seboj, jo dobi v društvenemu uradu. Lahko se plača tudi pri vhodu v žborovalno sobo.
Razglas, zadevajoč nadomestne volitve v pridobninske komisije v smislu § 16 in si. zakona o zasebnem davku z dne 25. oktobra 1896 1. drž. z. št. 220 in tozadevnega volitvenega predpisa.   Nadomestne volitve v pridobninske komisije za po § 12 omenjene postave koncem leta 1911 iz-stopivše ude in namestnike se razpišejo v Miiislu odredbe c. kr. finančnega ravnateljstva   v   Trstu od 7. junija 1911   St. 13.075, kakor sledi. A. — Neposredne volitve. I. Obdačenci davčne družbe H. razreda (priredbeni okraj:   okraj   kupčijske zbornica za Goriško-Gradiščansko) volijo dne 20. septembra 1911,   cd 10-   12   ure predp.. v poslopju   trgovske in kupčijske zbornice v Gorici (Via Morelli   Siv. .*7) lednega uda v komisijo in jednega namestnika; II. Obdačenci davčne   družbe    III. razreda v priredbenem   okraju   Gorica-tnesto volijo dne IS. septembra   1911 od 10—12   ure predp., v občinski sednici v Gorici (Corso   Giuseppe   Verdi štv. 29) jednega uda in jednega namestnika.   II!. ObdaČerci davčne družbe IV. razreda v priredbenem okraju Gorica-mesto   volijo dne   19. septembra 1911,   od 9    12   ure predp. v občinski sedsiici v Gorici (Corso Giuseppe Verdi štv, 29) dva uda in jednega namestnika. — H. Posredne volitve. I. Obdačenci davčne družbe lil. razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica-dežela kateri obsega davčne okraje: Kanal, Ajdovščina in Gorica-okolica, volijo kakor sledi: a) obdačenci davčnega okraja Kanal volijo dne 15. septembra 1911. od 10-12 ure predp. pri davkariji v Kanalu lednega voIHnega moža;   b)    obdačenci davčnega okraja Ajdovščina   volijo   dne 12. septembra 1911 -od 10—12 ure predp.. pri davkariji v Ajdovščini jednega volilnega moža; c) obdačenci davčnega okraja Gorica-okolica   volijo dne !8. septembra Ml od 10—12 ure predp., pri davčnem c djelkj c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dci Cappuccini štv. 16, I. nadstropje soba štv 8 jednega volilnega moža. Tako izvoljeni volilni možje volijo dne 29. septembra 1911. od 10—12 ure predp.. pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Capuccini 16 I. nadstropje, soba štv, 8) jednega uda v komisijo in jednega namestnika. H. Obdačenci davčne družbe IV. razreda v priredbenem in političnem okraju Gorica-dežela, volijo, kakor sledi: a) obdačenci davčnega okraja Kanal   volijo   dne   16. septembra 19U od 10—12 ure pred., pri davkariji v Kanalu 13 volilnih mož; b) obdačenci davčnega 'okraja   Ajdovščina volijo dne 13. septembra 1911, od 10—12 ure predp., pri davkariči v Ajdovščini 18 volilnih   mož; c) obdačenci   davčnega   okraja   Gorica-okolica volijo dne 19. septembra 1911 od 9—12 ure predp., pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini štev 16 I. nadstropje, soba št. S) 49 volilnih mož. Tako izvoljeni volilni možje volijo dne 30. septembra 1911 od 10—12 ure predp., pri davčnem oddelku c kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuccini 16,1. nadstropje, soba Šiv. š) lednega uda v komisijo in jednega na-
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi se udeleži slavmosti bratskega kolesarskega društva »Balkan« v Trstu po de-pu-taciji. Veselice bratskega društva »Miren« pa korporativno. Zbirališče v društvenih prostorih ob 3. pop. Rednik: Anton XopJikarM)!ru'štveniki udeležite se tega tzleta^pclnoštevil^or^dravo! Odbor.
Politični pregled.
Francoska baje zbira in centralizira močno armado na vzhodnih mejah, kakor poročajo vesti iz Švice, posebno iz Brna. Vsak dan pridejo baje v.Beliort trije vojaški vlaki, polni orožja in streliva. Vsem rezervistom, ki stanujejo v vzhodnem delu dežele in v Švici, je bilo baje zaupno povedano, naj bodo pripravljeni za nastop vojaške službe. Iz Francoske pa označujejo te vesti kot neosnovane. — h. Londona pa prinašajo časopisi vest, da so ladje prve divizije in dreadnoitghte, ki so imeli vaje v irskem morju, založili kar na hitro s premogom. Delali so baje cele moči. Moštvo ni dobilo niti dopusta, dasi se sicer po manevrih navadno dovoli. Dopusti se bodo takrat dovolili, ko bodo ladje popolnoma razorozene. Toda tudi ta poročila so precej neverjetna.
I vihar, ko je zabrusil truplo ob obrež-
Razne vest!.
Človeško lobanjo so našli v morju, v Trstu, smo zadnjič poročali. Vedelo se ni, dali se gre za nesrečo ali za zločin. Sedaj pa se je skrivnostni dogodek na mah razjasnil. Pri -zadnjem velikem viharju, ki je napravil Trstu in tržaški obali toliko škode, ko se je toliko majhnih ladjic potopilo, velikih poškodovalo in toliko ljudi ponesrečilo, je zginil tudi neki mornar iz Kapra po imenu Ktefe. Dolgo časa sa ga iskali in prišlo so do prepričanja, ,da je postal tudi on žrtev nesrečne noči. Ko je pred par dnevi v gradežkih lagunah mirno lovil ribe ,neki gradežki ribič, zagledal je naenkrat v vodi nekaj človeškemu telesu podobnega. Vrgel je vrv in predmet potegnil k ladjici. S strahom je t:pazil, da je človeško telo in da mu manjkajo zraven glave še roke in deli noge. Truplo so pokopali v Gradcžu in sedaj so prišli na to, da mora v Trstu .najdena glava biti Stefetova. Glavo je gotovo odtr-
razlalgajo zdravniki tako: Truiplo je na svojem potovanju gotovo prišlo v dotike s .-kakim morskim psom in ta je odgriznil posamezne dele. Posebno ipri eni roki se pozna, da je nekdo s -silo trgal na mesu. žalosten dogodek! ~
Kralj morjaj ,-- Harniburško-ameri-kansiko parobrodno drušitvo izvršuje gradnjo ogromnega parobroda »Evropa«, kateri zasluži z vso pravico ime »krallja morja«. Po računih strokovnjakov prevozil bode »kralj morja« pot iz Evroke v Ameriko, v 122 uralh. Parobrcd je dolg 268, širok 30, a visok 31 metrov. Centralni gonilni' motor bode imel 70.000 konjskih sil. Za vsako potovanje bode potreboval 600 vagonov oglja. Prostora ibode na njeni z osobSjern za 5000 ljudi. Za živež tega ma-iega naroda bo treba vkrcati za vsako potovanje 40 'bikov, 30 telet, 87 kozlov, 78 janeev, 36 svinj, 4000 kg moke, 4000 kg živih rib, 40.000 jajc, 5000 kg krompirja itd.
Dohodki vsakega potovanja so pre-računjeni na 2 milijona frankov, a izdatki bodo dosegli letno 50—60 milijonov, tako, da bo »krailj morja« prinesel družbi dobiček- 40—50 milijonov frankov.
V deželi »kavalirjev« na Ogrskem so dvoboji na dnevnem redu. Posebno med poslanci si kaj radi zamerijo in za vsako bolj trdo »pobožanje« se plača z dvobojem. Poslanca PaPPočkaj sta se bila na sablje. Pri petem naskoku jo je »fasal« •Počkaj na čelo. Pal je ostail ncranijen. Pobotala sta se.
Črnogorski vojni minister odstopil. ¦— Kakor poročamo na drugem mestu lista, je v Črnigori in ob črnogorsko-bur-ški meji, kjer so se nastanili črez mejo po-ibegli Albanci, zavladala kolera, ki ni prizanašala tudi Črnogorcem. Pravijo, da je bil kralj Njkola ž njim radi tega nezadovoljen, ker je premalo poskrbel za varstvo lastne armade, drugi listi poročajo, da je odstopil radi 'hrtendančnih zadev. Naslednik mu bo (Ijurovic.
Požar v FranzensSeste traja naprej. Opustili so vsako nadaljuje gašenje in so omejili svoje delo samo ,na izolacijo ognja. Ogenj pospešuje veter, ki je napravil včeraj velikansko škodo, ki znaša do sedaj iiha pol milijona kron.
»Austro-Amerikana« Iz Trsta naim poroča, da ima, priti na 10. t. m. v Trst njen parni k vAtlarota«, ki je že signaliziran
iz Atmerfle, z vejiktf muhožme argentinskega mesa. Pomik je bil sproščen v morje pred temi ldtfi in je leden najmodernejših te družbe. V nedeljo pa -je švigala po ' vseh tistih novica, da je v bližini Gibraltarja do/bil meki neruski paraik brezžično brzojavko, da se nahaja »Atlanta« na visokem morju v nevarnosti in da prosi pomoči. Nadadjirua obvestite o parhikii -so izostala in se me ve nič do sedaj o njegovi usodi!   ¦    ¦                        ¦
V nedeljo se je v Trstu oziroma v Žaviljah nadaljevalo z vzletanjem. Prišlo je tje na tisoče ljudstva, žal da ' železn. uprava ne skrbi zadostno za vozove in dogajali ,so se irrnučni prizori, ker niso mogli dobiti vsi prostora. Vršile so se razne tekme: Trajnostma tekma, tekma v drsalnem poletu in visočinska tekma. Mamisse-ro je dosegel visočino 3300 metrov. Zaslužili iso v trajnostni tekmi: 1. Fischer (ostal v zraku 2 uri 6 minut) 1000 kronic. 2. Widmer (ostal v zraku .1 uro 51 miiftut) 500 kron. V diiikataiem poletu zmagal Fischer. V visočinskr tekmi: 1. Mannssero (3000 m) 2000 kron. 2. Fischer (1400 m) 1000 kron.
Dobro skrbi Rusija za svojo mladino. Nau&ii tnlnister Kasso je relegiral 1173 poslušalk medicinske fakultete, ker so se vlueležile v lanskem letu skupnega dijaškega štrajka. Relegacija je prišla nenadoma in je proti vseim postavami vseučili-ške svobode. Slušateljice bi morale priti najprvo v disciplinarno preiskavo in na to še le'bi se jih bilo smelo kaznovati. Vsi listi pišejo z ogorčenjem o tem dogodku, o tej nasilnosti, ki je jedino na Ruskem mogoča. Na vsdi koncih in krajih Rusije ' vladajo epidemije, kolera se širi in ku'ga ima v Odesi svoje središče, celi kraji in okraji so še na Ruskem, kjer se ne vdolbi zdravniške pomoči in pride na površje tak minister Kasso in zapodi 1173 mediiciink in ¦prihodnjih zdravnic h zavoda. O ti'sveta Rusija, s/veta in reajkčijonama kakor vse, kar je sveto! —
(Dalje na četrti strani.)
Dama
katera skrbi za zdravo koKo in hoCo iz ebiti se pojr tor ohraniti'nožno in mohko kožo ter belo polt, se unavii le 2.
liljlnim mlečnim
J milom   (mamica, konjiček) tvrdke Bergniaim & drug
- Tuschen na Elbi. Komad po 80 vin. bo dobi v vseh lekarnah, uiirodilnioah in prodajalnah parfumov.
% •> mv. m,yA...
,-msm

ZAHVALA.
O priliki prežalostne smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre in zaročenke, gospodične
NATALIJE JAKIL
nam je dožlo toliko dokazov iskrenega sočutja, rta se čutimo dolžne, izreči tem pot m svojo prisrčno zalivalo vsem onim, ki so nam stali ob strani v teh težkih in žalostnih dneh, nas tolažili in nam bili kdorkoli v pomoč.
Zahvaljujemo v prvi vrsti- vse Ušle, ki so na dan nesreče žrtvovali skoraj lastno življenje, da bi potegnili iz temne globine nesrečno žrlev in g. dr. Pelra De-francesehija za njegov, trud, da bi jej podaril zopet življenje. Posebno zahvalo izrekamo proč. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dragim ^vaščanom in Mirencem, yg. zastopnikom c. kr. oblastnij iz Gorice in drugod, zastopnikom učitelj-siva in vsem onim, ki so v tako obilem številu prišli od blizu in daleč izkazat zadnjo ča>t predragi pokojnici.
Nadalje zahvaljujemo si. starešinstvo iz Mirna za korporalivno vdeležbo, gg, pevce iz Gorice za ginljivo pelje pred hišo in ob odprtem grobu, vsem onim blagim gospodičnam, ki so bile družice pri tem žalostnem sprevodu, gospodični Cirili Medvedovi za ginljiv poslovilni govor ter vsem blagim darovateljem prekrasnih vencev in šopko\.
Vsi ti dokazi sočustvovanja so nam bili v tolažbo in prosimo Vsemogočnega, da bi povrnil vsem,stotero.
mestnika.   Volilni imeniki bodo izpostav- • Jjeni v pregled ormn obdačencem, ki imajo ! volimo pravico pri <pre| omenjenem davČ- 4 nem oddelku med uradnimi urami. — C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 6. ju-»'I* 1911.-Dr. BaltiC
V RUPI, dne 5. avgusta 1911.
Žalujoči ostali:
^%tr"*^:j:''^^
3K'
HiBljena v stari 4obj. — Voda, zrak in sye#Q;ba postale so neobhodno potneta re?.i modernemu življeriiu. Ali tako pa ni bilo pred Šest aH sedemsto leti: Snaga je bolj navidezna n©go realna.   ;
Znamenita Margareta w 'Novare si je vrnila roke samo enkrat na teden, Gosipa Monlviliie 'je napisala, da je imela švedska kraljica 'Kristina taiko vmazane rake, da ni bilo mogoče opaziti,, če so lepe. Do konca 18. stoletja je bilo umivanje smaitranp kakor zdravilo, a ne kaikor mera snage. Du-port, napovedovalec poslanika, je vprašal nekoč za svet znamenitega Trondifoia zaradi vrtoglavosti, na kateri je trpel. Dobil je svet: »vzemite polno skledo vode, in vtaknite notri glavo«. Ujudevik XIV. se je vmival s cunjo, namočeno v alkoholu.
Brivcev se je potrebovalo malo. Vendar so bili takratni brivci vsiljivi in sitni, •da je ndci Perret 1. 1770. hotel osvoboditi človeštvo njih jarma, ter napisal knjigo: »pogonotomia, ali ikako se naučimo briti sami«. To delo je imelo velik vspeh in filozof Grimm je napisal: »Ta slava, naučiti člove-ka briti se, Je bila pripravljena od vekov Perrelu. Kolika sreča, da je poslal Bog tega človeka na svet pred 40. leti. Dal bi polovico svoje brade, da znam obriti drugo polovico.«
Francoski zračni zakonik. — Že »unija lamslkega leta, ko se |je vršila v Parizu in-ternacijonalna zračna konferenca, začela je proučevati minogobroSne probleme permanentna ministerjelna komisija iza zračno plovitbo, ter a« prevzela naJlag, da reši jmnogdbrojne probleme, nastale vsted molili vspefoov aviatike. Komisija je zvršila sedaj proučavanija ter sprejela jddnoglasno <po dolgi razpravi, načrt pravilnika, kateri bo predložen najprej ministra gavnih zadev, a potem v potrditev zbornici.
Ker pa bo vprašanje tega načrta potrebovalo dosti časa, se je zavzel minister za javne zadeve takoj za stvar, in je prssdložil razmim ministerstvom provizo-ričen načrt, potreben za iavno varnost, dokler ne odobri zbornica zalkona predloženega od parlamentarne komisije.
Francoska je tedaj druga evropeijska država, ki jse je pobrigala in sestavila zakonik za zrakufplov&tvo. Prva je, kakor znano, Velika Britanija.
Francoski in Angleški provizoričini zakonik ima le lokalni značaj. Zakonik predložen od parlamentarne komisij, bode pa Hiiternacijonalen.
Novo zdravilo proti sušici. — Zdravilstvo na polju tuberkuloze je zopet bo-gateje za eno sreidstvo. »Tuiberkulinu« Roberta Kodna priključuje se nov preparat, ki se izdeluje iz Kochovega »tuberku-lina«, a se razlikuje s tem, da ne zadržuje nikakšnii škodljivih beljakovin, ter se imenuje: »brezalbuinosm ituberkolin<f. To novo sredstvo deluje zelo blago, in je zelo primerno za »bolnike, ki ne morejo na kliniko ali v zdravilišče. Počakati je treba sevieda še na. daljni vspeh zdravljenja z ;brezaibu!mosnmi tufberkulinom. Glede trajnosti vspeJha) pokaizala bodo   opazovanja.
V Indiji vlada strašanska suša. Če se vreme tekom par dni me spremeni, 'bo žito popolnoma -uničeno in lakota bo neizogibna posledica. Vlada je že vse pripravila za slučaj lakote.
Velikanski požar je nasta! v bližini r/ranzensfesta na Tirolskem. Vnel se je gozd m ogenj se je radi vročine in suše razširjal z velikansko naglico. Mesto Franzensfeste je bilo v nevarnosti, da ga požar zajame, posrečilo pa se je vojaštvu, ki je prihitelo iz vseh bližnjih garnizij, da so Qgenj od mesta odvrnili. Moštvo posadk Briksen in Franzensfeste so morali' zamenjati z novim, ker je bilo preveč utrujeno, Gozdni požar pa se kljub vsem naporom razširja.
Novi strategični vspeh aeroplana. — V Cheibourgu napravili so te dni zelo zanimive poskuse. Slo je zato: v koliki meri
se morejo vporabiti aeroplani za lodjkri-vanje poKtaarsiklh ladij. Na prošnjo avija-tika Aubruna, dovolil je pomorski prefekt Oherbounga, da se 'postane vrsto poskusov z dvema torpedov katna, in enim re-imorkerjem, katere je imel spremljati ae-roplan.
Naznačili so naprej Autorunu smer dveh podmorskih ladij, katere so plavale pod morjem. Odkril jih je prav lahko edino po brrsdi periskopa. Pozneje je opazil Aubrun, brez naznačenja, krožeč široko nad morjem in če tudi mu je otežkočalo solnce na zapadu z višine 900 metrov sveti ikanje periskopa, a naposled tudi maso j podmorskih ladij v globočini 10 metrov.
Vgotovilo se je s temi poskusi, da z višine 1000 metrov odkrije lahko podmorsko ladijo pod vodo.
Nadaljevali bodo s poskusi: kako se najde plavajoče mine in kako se* signalizirajo podmorske ladije s torpedovkami, katere bodo čakale na to. Dosedaj je Aubrun delal poskuse, vizdiguje se s kopnega. Sedaj pa se bo vzdignil na širokem morju j z oklopnice in se nato tudi spusti na njo. On misli, da se je lahko spustiti na ladijo, če plava proti vetru.
pek in sladčiear
- Sv. Lucija ob Soči -
sprejema naroČila na vsakovrstna peciva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah* Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene.
Sladoled.             Sladoled.


Pozor rodoljubi!
Zahtevajte povsod naše igralne karte
»Primorka"
Prva
slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani.

^»»****38*******W*»*W»*W*****W*W*^
O      ,0
,0-1       0
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumijevi PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno ti gijeno,
pPiLM/\
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem onim, k» so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preoblože-njem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenje ¦ kakor: želodčni katar, krča v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebava ali zasMienje, se priporoča tem potom dobro domaČo sredstvo, eegar blagodejni vplty se je preiskusil že veS let. In to je
HWy     Hubert Ullricli-avo zeliščno vino.
To zcliSfno vino je izdelane iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojafi in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi.
S pravočasno porabo se udufijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanje. žganje, iiapihnjonost, bljuvanj«, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat, po par požirkih teg;ti vinu.
Zaprtie in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slozeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, <la pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,   pomanjkanje krui,
dahne t S(> po nava(*' Poledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega jIoUUjI stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in • "lovoljene, trpijo na glavobolu, so brea sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenem, življenju novo moč. ZeliSčno vino povzdigne tek, pospeši prebavo iu hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričnjejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : ^oriea, Kortnin, Gradišče, Romana, Ajel, Csmpolongo. ttonke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Červinjan, Ogej, Fiomičel, Gradež, Sežano, Vipava, Pošto j aa, Trnt, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško-Gradiščanske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gotici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ograke.
'====    Svari se pred ponarejanjem!    ==^=™_
Zahtevajte izrecno
Hubert @llFicb"0*o
Zeliščno vino,
Moje zeliščino vino ni nobeno tajno sredstvo ; njegove sestavine so: vino malaga 1"»0.0, vinski štrkljaj 10O.O, glr 'ina 100.0. črno vino •_'¦}<>.«). sok jerebike i"»0.0. črešnjev sok Hj».d. aniž, razne rastlinske koreuine itd. Te sestavine se zmešajo.                                           |
Splošni naslovnik
za Hranisho, Sp. Sfa]ersho9 Korošho In Gorfllho izide koncem leta.
Naročila za oglase
sprejema in daje  pojasnila HnonCnt Oddeleh tordfee
Pisarna -' UNIVERSAL - Agentura
M. Mulley v LJUBLJANI, Sodna ulica.
Naznanila preselitve.
Trgovino „pri železnem moža" in zalogo starin se je preselilo v
magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor; vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novejja orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
Cene konkurenčne.
IDA!!   Gljra,  Izdeloaatelj orožja
In zapriseženi izoedenec.

K5*
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulico it. 7, I. nadstr.) — Tolotoo it. 79.
R&CaB foltie bruUBtce iU% 837.315. Ne občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je dolofiilo: Hranilno vlogo se  obrestujejo po 4*/t % • Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.  Rentni  davek  plačuje posojilnica aama.
Hranilne vloge se sprotemajo od vsakogar, Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na var-ftčino ali zastavein ua menjioe po 6%.
aiavnl doloil se obrestujejo koncem leta 1909. a 6%. Stanja 81. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z   deleži v znesku 73.642 kron.  —Hranilne   vloge:   1,42335126.       Posojila: M88.919-—• — Reaervni zaklad: 92 847*44 — Vrednost hiS: 372,09666.