•gggrgrgrjgggg Mormonki Cena 1 Din Leto III. (X), štev. 280 Maribor, sobot« 7. decembra 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri peitnam č»k. xa». v Ljubljani it. 11.409 fel)» mestSne, prtjamait v upravi ali po poiti 10 Din, doata»ljen na dom’p« 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprav« 495 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeata it. 13 Oglati po tarlfu Oglat* aprajama t»dl oglaani oddalak .Jutra*1 v Ljubljani, Pralarnova ulloa M, 4 Pllsudskl vel kot parlament POLJSKI PARLAMENT Z VELIKO VE CINO IZREKEL VLADI NEZAUPNICO. — VLADA IZJAVLJA, DA JE ZANJO MERODAJNO ZAUPANJE PILSUD- SKEGA. Od italijanskega do mednarodnega fašizma Italijanski fašizem je bil že od vsega početka tako strogo samoitalijanski pokret, da na kako njegovo razširitev v mednarodno akcijo pač ni bilo misliti. Sicer pa tega namena tudi fašizem sam nikdar ni imel in se je ravno zato najbolj razlikoval od drugega sličnega sodobnega, vsako demokracijo zaničujočega gibanja, ruskega boljševizma ali komunizma. Do-Čim je bil in je temu glavni cilj preporod vsega človeštva v duhu Mar-xovih doktrin in Leninovih družabnih naukov, pa je bil in je cilj fašizma obnovitev hegemonije italijanske rase v zmislu starega rimskega imperializma. Tam torej Rusi, enaki poleg enakih, tu Italijani, prvi med vsemi in nad vsemi. Kakor pa tedaj fašizem že po svojem ustroju in po svoji ideologiji ni stremel po duhovnem ali organizato-ričnem razširjenju med druge narode in rase, je vendar in prvotno morebiti celo proti svoji volji zaplodil po vsej Evropi slična gibanja. Nekatera od teh so si celo tudi ime izposodila od fašizma in smo tako dobili na češkoslovaškem. Litovskem in drugod prave fašistične pokrete. Drugod, kakor na Grškem, v Rumuniji, Avstriji, na Madžarskem, v Nemčiji in Franciji pa so si pokreti, ki so svojo idejno zasnovo črpali iz italijanskega fašizma, nadeli druga imena. Na Madžarskem je nastala organizacija »Probujajočih se Madžarov«, v Avstriji »Heimwehr«, v Nemčiji »Stahl helm«, v Franciji rojalisti itd. Toda vsi ti pokreti so bili strogo ločeni drug od drugega in med njimi ni bilo nobenih ne vidnih ne nevidnih stikov. Ali eno je bilo: težnje nekaterih od teh pokretov po zvezi z italijanskim fašizmom kot svojim vzornikom. Italijani se sprva na te težnje niso ozirali, kakor hitro pa so spoznali, da bi jim mogle koristiti pri utrjevanju *unanje politike, so jih pričeli upoštevati. In tako je prišlo do prvih stikov jned italijanskim fašizmom in »Pro-bujajočlmi se Madžari«. Madžari so Prvi poslali v Rim svoje delegate, da sklenejo zvezo in prijateljstvo med obema pokretoma in da si na ta način Pridobijo tudi politično, za enkrat vsaj moralno podporo za svoje revin-dikacijske in restitucijske namene. Obenem pa so tudi tehnično preštudirali organizacijo italijanskega fašizma. Italijani pa so se jim oddolžili za to s tem, da so jim poslali v Pešto in-sruktorje in svojega posebnega fašl-zastopnika. In »Probujajočl se Madžari« so postali tako glavna ve* med Budimpešto In Rimom. Drugi, ki so sledili zgledu Madža-JJv, so bili makedonstvuiušči in za njimi novi »bolgarski fašisti«, ki so ustanovljeni šele lansko leto. Tudi Ošteti z veseljem sprejeli in Jim, c?*for Madžarom, poslali inštruktorje, tega pa so v Sofiji in drugih "h bolgarskih mestih, kjer se ko- VARŠAVA, 7. novembra. Za včerajšnjo popoldansko sejo parlamenta, na kateri se je vršilo bojno glasovanje o predlogu za nezaupnico vladi, je vladalo Izredno zanimanje. Pred glasovanjem se je oglasil k besedi tudi ministrski predsednik Swlalskl, ki je na splošno začudenje poslancev izjavil, da se vlada ne bo dala o-plašiti po eventualno izglasanl nezaupnici, temveč bo vztrajala tudi v naprej na svojem položaju, ker se zaveda, da uživa popolno zaupanje naroda in maršala PII-sodskega, ki predstavlja danes sito, s katero bo hočeš nočeš morata računati tudi večina parlamenta. Očitki, da je vlada delala samo proti parlamen'ti in da boče z izvedbo revizije ustave prikrajšati parlament na njegovih pravicah, ne drže, ker vlada vedno priznava parlamentu pravi- co do nadzorstva in sprejema ali zavrnitve proračuna. Nikdar pa ne bo mogla vlada pristati na že naravnost proti-dr-žavno rovarjenje raznih skupin večinskih strank, med katerimi se odlikujejo posebno socijalistl, ki hujskajo celo k uporu. Nato je notranji minister Sladkowsk| med silnim hruščem večinskih strank čl-tal razne dokumente o pro idržavnem delovanju socljalistov, ki se niso strašili v tem boju irftl najbolj brezobzirnih sredstev. Sledilo je glasovanje, v katerem je Mia sprejeta nezaupnica vladi z 246 proti 120 glasovom poslancev vladnega bloka. Po glasovanju je izjavil ministrski predsednik Swlta!skl, da bo vlada zavzela končno stališče napram izidu glasovanja v soboto dopoldne. Uprašanje slovenske akademije znanosti ZAGREB, 7. dec. Jutri bodo imeli zastopniki Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu in Srbske akademije znanosti v Beogradu skupno sejo, na kateri se bo razpravljalo o vpra šanju kooperacije. Seja bo dalje zanimiva posebno zato, ker bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje, ali se izplača ustanoviti tudi v Ljubljani posebno akademijo znanosti. Pogreb dr. Saponjiča SOFIJA, 7. decembra. Jugoslovanska hi bolgarska delegacija za ureditev dvo-lastniškega vprašanja ob meji ste imeli danes skupno žalno sejo, ki je bila posvečena spominu tragično preminulega šefa jugoslovanske delegacije, dr. Radomira Šaponjtfa. Sedež pokojnika pri konferenčni mizi je bil črno drapiran in okrašen s cvetkami. Vodja bolgarske delegacije je imel žalni govor, v katerem je naglašal velike sposobnosti pokojnika, ki je v obrambi interesov svoje domovine vedno pokazal veliko obzirnost tudi napram dru gl stranki. Imenom jugoslovanske delegacije se je general Ilič iskreno zahvalil za tople besede govornika, nakar je bila seja zaključena. BEOGRAD, 7. decembra. Davi je prispel semkaj salonski voz bolgarskih državnih železnic s krsto in truplom Radomira Saponjiča. V salonskem vozu je bil razen žalujoče vdove še en višji uradnik bolgarskega zunanjega ministrstva. Krsto so položili na mrtvaški oder v saborni cerkvi. Pogreb se je vršil ob 2. pop. na državne stroške in so bili v žalnem sprevodu višji uradniki diplomacije in ministrstev. Vence so položili: zunanje ministrstvo, tiskovni urad zunanjega ministrstva, češkoslovaški poslaniški upravnik in Avala. Poštno poslopje zletelo u zrak NEWYORK, 7. dec. V palači glavne pošte v Pitsburgu je prišlo včeraj do ogromne eksplozije plina. Plinove cevi so bile pokvarjene, vsled česar je uhajal plin v velikih množinah. Ponoči je ogromno poslopje nenadoma zletelo v zrak. K sreči so bile tedaj v službi samo tri osebe, ki jih je raztrgalo seveda na drobne kose, 75 oseb pa je bilo vsled zračnega pritiska in drobcev betona poškodovanih. Zračni pritisk je bil tako močen, da je treščil neki tramvajski voz v bližnje poslopje, pri čemer se je voz popolnoma razbil. Kazenske kolonije namesto jetnišnic Sovjetska Rusija kmalu ne bo več imela jetnlšnic. Vsi kaznenci, ki so bili obsojeni več koc na tri leta, bodo namreč odposlani v nekdanja ujetniška taborišča v oddaljene kraje. Tozadevne predloge sta stavila generalni državni pravdnik (rilenko in justični ljudski komisarijat in bodo čisto gotovo sprejeti. Krilenko je izjavil, da bodo še tekom letošnjega leta zaprli 136 jetnišnic ter vse kaznence — skupno okrog 30.000 — odposlali v kazenske kolonije, ki se bodo morale same oskrbovati. Kmetijstvo in sekanje lesa bo za enkrat glavni posel kaznencev v kazenskih kolonijah. Pozneje bodo uvedene še druge panoge dela, čim bo na razpolago dovolj denarnih sredstev za razne potrebne stroje. Kje pa bodo ležale cazenske kolonije, dosedaj še ni določeno, Še nerešeno vprašanje. »Povejte mi,« je nagovoril neki gospod v drevoredu damo, ki se je sprehajala s svojim otrokom, »čegav pa je ta krasni srček, kdo je njegov oče?« — »To pa se bo dognalo šele jutri na razpravi,« je odvrnila dama. lonije Italijanov vedno bolj množe. ustanovili tudi prave fašije, ki spadajo v sklop »inozemskih fišijev«. Madžarom in Bolgarom pa so sledili sedaj še Avstrijci in Nemci. Do-čim pa je nemški »Stahlhelm« storil to javno ter javno poslal v Rim svojo delegacijo, ki naj prouči organlzato-rične in idejne zasnove Italijanskega fašizma In ž njim naveže prijateljske stike, Je avstrijski »Heimwehr« storil to tajno. Njegovi voditelji to sicer vedno zanikajo, toda znano Je, da Je kor. organizacija Helmwehra Iskala stikov z Rimom že 1, 1925. In 1926. Istočasno, ko jih je iskala tudi pri jugoslovanskih nacijonalistih — proti fa-žizmu. Iz vsega tega je tedaj Jasno razvidno, da postajajo vedno bolj vidni obri-i si nekakšne mednarodne fašistične organizacije, ali vsaj fašističnega bloka. Fašizem na Bolgarskem, Madžarskem, v Avstriji in Nemčiji išče stikov z Italijanskim zato, da bi si zasi gural njegovo pomoč pri nameravanih akcijah, Italijanski fašizem pa sprejema te zveze zato, da bi jih izkoristil v svoje zunanje-politlčne namene. Tako prehaja tedaj fašizem zares v internacljonalno gibanje, ki je tembolj nevarno za mir Evrope, ker so nameni vseh fašistov sprememba sedanjega političnega stanja. Istočasno z razširjenjem fašistične akcije se pa poraja tudi že protifašistična mednarodna zveza, ki napoveduje fašizmu, naj bo katerekoli provenijcn-ce, neizprosen boj. Katera fronta bo močneKft, jp. bo pakazala še bodoč* ikmL. • ■ L Paviljon pri Treh ribnikih, ki je stal mestno občino pred dvema letoma okrog 200.000 Din, so nedavno restavrirali jn nanovo pobelili. Izgleda pa, da je pomanjkljivo zgrajena ploščnata streha, ker pronica vlaga skozi strop in razkraja naprej zidovje. Tudi sicer je poslopju videti, da nima neposrednega nadzorstva. Vrata ene sobe so enostavno prislonjena k zidu in je res čudno, da jih na tej samoti Še nihče ni odnesel. Ali n! v dobi današnjega pomanjkanja stanovanj neodpustljiv greh, da stoji v tem paviljonu celo leto kar šest prostorov praznih, ko bi se prav lahko napravilo skromno stanovanje za eno družino, hišnika, ki bi nadzoroval poslopje in še bi bilo dovolj prostora za drsalce v zimi?! — Kje je ostala regulacija potoka v mestnem parku? Že pred dvema letoma je občina regulirala vsaj en del potoka skozi mestni park, ki tako ljubko oživlja zelenje pod drevesi. Bil je že skrajni čas, ker je bila struga že na široko raztrgana. Tedaj so obljubljali, da bodo takoj na pomlad popravili tudi ostali del potoka. Ostalo pa je pri obljubah in menda so pri mestnem stavbenem uradu med tem pozabili na ta potok, ki je vedno širji, ker vsak naliv odnaša kos struge. Potok postaja namesto v kras parka prava sramota. Vedno večja pa je tudi škoda. Ali ne bi struge popravili vsaj sedaj? — Samomor v Dravi Okrog 3. zjutraj je stražnik na Kralja Petra trgu zaslišal z dravske strani klice na pomoč in odhitel k državnemu mostu. Med tem je zagonetni moški glas utihnil, stražnik pa je s čevljarskim mojstrom Antonom Pavšičem preiskal z lučjo desni breg. Obema se je zdelo, da vidita ob levem bregu žrtev, kako se obupno bori z valovi. Odhitela sta na levi breg, toda vae iskanje in poizvedovanje je bilo zaman. O samomoru je bila obveščena rešilna postaja in tudi vse stražnice. Zaslišan je bil tudi brodar, ki je že prevažal zgodnje potnike, toda vsa poizvedovanja so osiala brezuspešna. Bržčas je obupanca pogoltnila Drava. — as Ljudski mpnf ilanta« sprejme za tlu&ij smttt In doživetja rtt I zdrave osebe od 1. do 90. l* la tapMa I de aaJvM Din 51.000*- m podponk ■ Zahtevajta braaplačno pristopno lajave fe Zazidava Maribora BILANCA LETOŠNJE GRADBENE SEZONE. — SREDIŠČE IN PERIFERIJA. -PROJEKTI ZA PRIHODNJE LETO. Letošnja gradbena sezona je zaključena, nove hiše so pokrite in obmetane in po večini tudi že obljudene. Če pa pregledamo bilanco te letošnje gradbene delavnosti, moramo na žalost ugotoviti, da ni bila taka, kakor smo spomladi pričakovali Pred vsem pa je velika škoda, da je najbolj prometno mestno središče najmanj napredovalo. Na Aleksandrovi cesti je zrastla nova Vlahovičeva hiša, na Glav nem trgu se je s prizidavo Klanjščkove stavbe zaključila vzhodna fronta med Tattenbachovo in Židovsko ulico, na Grajskem trgu in v Slovenski ulici sta se dvignili in impozantno prenovili palači kavarne »Astorie« in Zemljičevega hotela, na oglu Gregorčičeve in Strossma-yer,eve ulice je vstala iž tal veličastna stanovanjska stavba bivšega oblastnega odbora, na oglu Trga svobode, in Kopališke ulice ter na oglu Aleksandrove ceste in Cafove ulice pa sta bila zgrajena dva obsežna paviljona s trgovskimi lokali. To vse. Od projektiranih in skoraj že zasigu-ranih velikih palač mestne občine in CUZD v Frančiškanski, Marijini in Kopališki ulici, palač kolodvorske pošte, . a-riuske pošte in carinarnice in Bergove palače na Glavnem trgu se ni zgradila nobena. Prometna sredina mesta je edaj tudi po letošnji gradbeni sezoni ostala skoraj prav taka kakoršna je bila poprej. Napredovala pa je znatno periferija, kjer i v severnem deiu mesta in na krčevinski strani Tomšičeve ulice zrastle številne nove vile Drugo središče gradbene aktivnosti je bilo koroško predmestje s celo vrsto novih vil in hiš ob Smetanovi ulici, Vrbanovi ulici, Koroščevi ulici in novih ulicah nove kolonije vil. Tretje središče je bilo niagdalensko predmestje. Nove hiše in vile so se tu zgradile ob .Tržaški cesti, Stritarjevi ulici in krog in krog lani dograjene kolonije enodružinskih mestnih stanovanjskih hiš. Tu je prejšnje lice mesta sedaj popolnoma spremenjeno. V Meljskem predmestju je napredek le neznaten, pač pa so se tu gradile ali pa povečale industrijske zgradbe. Poleg tega je Maribor dobil še dva nova sanatorija, sanatorij kirurga dr. Černiča v Gosposki ulici in sanatorij ginekologa dr. B. Ipavca v Tomšičevi ulici. Med okoličani se je gradilo največ v Studencih v Novi vasi, na Teznu in potem v Krčevini in Pobrežju. Gradile so se po pretežni večini le male enodružinske pritlične ali kvečjemu enonadstropne hiše. Taka je tedaj splošna bilanca letošnje gradbene sezone, a kakšna bo prihodnja, se zaenkrat še ne da prorokovati. Več ali manj gotovo je doslej le to, da se bo pred sodiščem v Marijini in Sodni ulici gradila palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, na Glavnem trgu bosta gradila vsak po eno tronadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo gg. Berg in Žlahtič, na desnem bregu se bo postavila nova šolska stavha za meščansko šolo in novo osnovno šolo, na Aleksandrovi cesti pa bosta poleg kolodvora zrastli, če se uredijo še poslednje formaiitete, palača kolodvorske in carinske pošte in mogoče tudi nova carinarnica. Po dosedanjem interesu privatnikov sodeč, bo pa živahna prihodnja gradbena sezona zopet na periferiji. V okolici Tomšičevega drevoreda je že prodanih več za nove vile namenjenih stavbišč. Isto pa velja tudi za okoliš nove kolonije vil na bivšem Joštovem posestvu v koroškem predmestju. Brez dvoma pa se bodo manjše, enodružinske hiše gradile v večjem številu tudi še v magdalenskem predmestju in v okoliških občinah: Studencih, Teznu, Pobrežju in Krčevini. Mariborski in dnevni drobiž mesma oDtrma mariuorsfca /n magdalensko predmestje 15 posestnikov novih hiš ob Radvanjski sesti nam pošilja sledeči nujni apel na u-pravo mestne občine. »Opetovano smo že zaprosili mestno občino, da se odpre nova cesta, ki je dograjena do zemljišča g. Arbeiterja. Po pogodbi bi morala občina podreti 2 baraki g. Arbeiterja in s tem bi bila cesta odprta. Tako bi bilo enostavno rešeno pereče vprašanje, ki čaka z neverjetno potrpežljivostjo rešitve. Istočasno bi se rešilo tudi higijensko in estetično vprašanje tega mestnega dela. Nerazumljivo se nam tudi zdi, da mestna občina dopusti zbirati v teh barakah stare cunje, kosti in drugo staro ša-®, in to tik krasnih skupin novih hiš in vil. Po vsej ondotni okolici se razširja ne-tnosen smrad, kljub vsem protestom in prošnjam pa se ne ukrene ničesar. K temu pridejo še slučaji epidemij, ki so se pojavili v zadnjem času v tem delu me-ita. Mesto se razvija na to stran Drave, v magdalenskem delu. V interesu občine je, fa vpošteva želje ondotnih prebivalcev, ki se nikakor ne morejo zadovoljiti z dejstvi, da se vsak ogiblje te okolice, kjer vodi glavna cesta na Pohorje, saj se nihče noče izpostavljati nagnusnemu smradu in event. opasnosti, da si naleze kako bolezen. Ako se je našel kredit in interes za graditev ceste preko Joštovega posestva In za graditev kanalov pri onih redkih hišah proti Kamnici, kjer malokdo gradi, se bo našlo tudi toliko pravičnega razumevanja za zdravje preko 30 posestnikov In več sto prebivalcev ter številnih pa-santov ob Radvanjski cesti mariborsko REPERTOAR. Sobota, 7. decembra ob 20. uri »Velika abeceda« ab. C. Kuponi. Nedelja, 8. decembra ob 15. uri »Piskro-vez«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Velika abeceda«. Kuponi. Pondeljek, 9. decembra. Zaprto. Torek, 10. decembra ob 20. uri »Krog s kredo«. Premijera, ab. B. Knjige Vodnikove družbe za mesto Maribor so pravkar prišle in jih dobe gg. poverjeniki in člani v podružnici Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta št. 13, kjer se pobira tudi članarina za prihodnje leto. — Odbodnica komandanta 45. polka v Mariboru. Oficirski dom priredi v sredo, dne 11. t. m. v mali dvorani Narodnega doma s!- pno z oblastno streljačko družino in slovenskim lovskim društvom v Mariboru odhodnico komandantu 45 pp. polkovniku Čedomiru Stanojlovie-u, ki odhaja na novo službeno mesto v ministrstvo vojske in mornarice. Začetek ob 21. uri. Obleka promenadna. Stanojlovič je bil predsednik oficirskega doma ter predsednik oblastne streljačke družine. Z tjim izgubi oblastna streljačka družina dobrega organizatorja in izvrstnega strelca. — Pregled draguljev in zlatnine. Jutri, v nedeljo, dne 8. decembra, od 10. do 11. ure bo pregledovala kontrolna komisija za pregled draguljev, zlatnine in srebrnine pri mestnem magistratu soba št. 5, gorinavedene predmete brezplačno. Vsak, ki hoče zvedeti pristnost svojih draguljev, zlatnine in srebrnine, naj se pravočasno, oglasi. Prihodnji pregled se bo vršil 4. januarja 1930. — Ljudska univerza v Mariboru (Apolo kino). V pondeljek, 9. decembra, ob 8. zvečer predava prof. dr. Pavel Breznik iz Ljubljane o ameriški metropoli Newyork, kjer je v največji meri koncentrirana a-meriška civilizacija. Na podlagi mnogih skioptičnih slik bo pokazal v vertikalni in horicontalni smeri največje zanimivosti gigantskega mesta. Predavatelj je živel mnogo mesecev v Ameriki, prepotoval nad 15.000 km ameriške zemlje in je bil povabljen od znamenite Columbia-uni-verze, da tam predava o naši domovini. Imenovanja pri banski upravi. Pri banski upravi dravske banovine so imenovani: za načelnika trgovskega oddelka v 3-1 dr. Rudolf Marn, bivši referent velikega župana ljubljanske oblasti; za trgovinskega inšpektorja v 4a-I dr. Fran Ratej, referent velikega župana mariborske oblasti; za šolskega inšpektorja v 4-1 Mihajlo Preselj, za trgovinskega svetnika v 6-1 dr. Ciril Pfeifer, tajnik velikega župana mariborske oblasti; za tajnika v 2-11 Rudolf Badiura, za arhi-varko v l-II Marija Potokar, dosedanja arhivarka pri velikemu županu ljubljanske oblasti. — Današnji sobotni trg. Živilski trg se je danes ponovno izkazal kot mnogo premajhen za dotok prodajalcev iz okolice. Fižol, Črešnjevec, pre peličar in beli se je dobil liter po Din 2.50 do 3 in je imel mnogo povpraševalcev. Jabolka 3—5 komadov za 1 Din, sortirano blago kajpak dražje. Cvetača (karfijo-la) 2—8 Din cvet, jajca 2 Din. — Produkcija jajc pri nas je sicer velika, a dvigu cen je kriv zelo velik izvoz, kar je težava vseh obmejnih mest. — Zelje 50 do 75 par glava, a krompir Din 4.50, do 6 merica. — Perutnina, katere je dospelo na trg vsega 594 komadov, je iskano blago 'za božične praznike. Cene so ostale stare. — Na Vodnikov trg je dospelo 48 vozov zelja, krompirja, čebule in jabolk. Cene na veliko so bile nekoliko nižje kot sicer. — Na špeharskem trgu, ki se je danes od Vojašniškega trga razširil na Vodnikov trg, je bilo danes jako živahno trgovanje. Iz 17 občin so pripeljali na 61 vozeh 189 svinj, 3 teleta, po 1 telico in ovco, nadalje 104 kg črevne masti, 16 kg svinjskih pljuč, 63 kg jeter in 23 kg želodcev. Vsled pregreška proti predpisani prijavi je tržno nadzorstvo zaplenilo 4 svinje. — Na Trg Svobode je prispelo vsega 21 vozov sena, slame in otave. Cene so ostale stalne. Povpraševanje je bilo srednje. — Policijska kronika. Od petk^i na soboto so bile aretirane tri osebe: Jožef Z. in Tomaž B. radi zlobne poškodbe ter Ivan S. radi pijanosti______ Vloženih pa je bilo 22 prijav. Ljudska knjižnica v Mariboru izdaja knjige Vodnikove družbe med u radnimi urami vsem onim, ki so plačali članarino g. Lojzu Doležalu ali pa v knjižnici. — Vinski sejm v Ivanjkovcih, dne 10. t. m. bo prav zanimiv. Prijavljenih je od 43 posestnikov 78 vrst letnika 1929 z 2746 hi ter 49 vrst starejših letnikov s 1639 hi. Letošnja vina so res brez izjeme prvovrstna. Vsakdo se bo lahko o tem prepričal, blaga bo dovolj na razpolago. Sejm bo odprt od 8. do 19. ure. — Petainova očala so najboljša t Za jesen in zimo KARO čevlji. VI. Odvetniški izpit • napravil včeraj pri višjem deželnem ■odišča v Ljubljani g. dr. Franjo Terdič, primorski rojak, doslej odvetniški kandi-lat v Mariboru. Častitamo! Mariborska vojaška godba priredi jutri, v nedeljo, ako bo lepo vreme, v mestnem parku javen koncert in ricer od 11. do 12. ure. — toas&ssstm c Obrtna zadruga izvoščkov, voznikov in imetnikov avtotaks v Mariboru razglaša: S 1. decembrom t. 1. je stopila v veljavo nova razpredelnica za avto-izvoščke ter so zanjo določena naslednja stajališča: glavni kolodvor za 10, trg Svobode, pred hišo št. 6 v zahodni smeri proti Grajskemu trgu za 3, Glavni trg pred poslopjem Velike kavarne za 3, Trg Svobode pred hišo št. 4 za 4 in Aleksandrova cesta pred trgovino Turad za 4 avtoizvoščke. Na Slomškovem trgu pred hišo št. 12 je dovoljeno stajališče za 2 avtoizvoščka. Stajališče izvoščkov-fija-kerjev pa so: glavni kolodvor, Glavni trg in pa Trg Svobode. 3200 Razvoj domače tekstilne industrije. Gospod Marko Rosner, veletrgovec V Mariboru, je pristopil kot družabnik k podjetju »Mehanična tkalnica, družba t o. z.« v Celju, ki jo je ustanovil bivši centralni ravnatelj zagrebške tvornice za pamučnu industriju d. d. (Herm. Pollacka sinovi), Henrik Weinberger. Tovarna pod jetja se nahaja v lastnem, po najmodernejših načelih na novo zgrajenem poslopju in je opremljena z najnovejšimi stroji Izdelovala bo vsakovrstno pamučno blago. — 3172 BCoEiftsffo cikorijo iina vsaka gospodinja najrajši, ker lahko z njo skuha res dobro belo kavo. Priporočamo pa tudi našo »Redilno kavo«, ki ne potrebuje nikakega drugega dodatka in je sama z mlekom prav okusna in zdrava 788 Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefo-ve« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Joseiovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo V zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Kompletne radionaprave, od najpriprostejše do najdražje, v vsaki zaželjeni izbiri, tudi vsak posamezni del, dobite najceneje pri Radio-LjubIjana> podr. Maribor, Gosposka 37. Polnilnica baterij! Tel. 2751. 3195 Koles, društvo »Poštela« v Radvanju, vabi vse prijatelje športa na Miklavžev večer, ki se bo vršil, dne 8. novembra v znani gostilni J. Psclumder v Zg. Radvanju. Začetek ob 18. uri. Darila za svojce, ki jih bo razdelil »Miklavž«, sprejema gostilničar. Vstop prost. 3183 Miklavževo trg. obrtne mladine, popularna prireditev naše mladine, je 'v nedeljo ob 15. uri v mali dvorani Narodnega doma. Eventuelna darila se pobirajo v društveni sobi, prvo nadstropje od 9.—12. ure. Odbor vabi društvu naklonjeno publiko. — 3186 ^ Danes Mm velesenzecV I Elegantno I < Harry Ptefl v borbi proti trgovcem z belim blagom * Mma .MAPOE3 MMKVI" >|## - J Kino Union Telefon 2329 J Samo tu kupite urC, ZlatflinO in srebrnino res poceni. M. Ilgeriev tin, Maribor, G oipotka 15 Prodaja tudi na obroke! Prodaja tudi na »Jadran« priredi jutri 8. t. m. ob 16. tradicijonelni Miklavžev večer. Igra, petje, godba *® šaljivi nastop. Vstopnine ni. Darovi sprejemajo v dvorani Narodnega dotna nedeljo ob 8. naprej. Za vsak zavitek J plačati 2 Din. 31V Kreditno društvo Mestne hranilnice v Mariboru se nahaja v likvidaciji. Vsi posli tega dr» štva so preneseni v prostore M***®*’ | hranilnice v Mariboru. Skupna telefoni lštev. 2003 ^ V Mariboru, &ie 7. XII 192$/ iMv mi nwrwmr Sfiro * ..Vinski romarji** Kako se je godilo mariborčanom, ki so hodili v šibenik po VINO. Sveti Urban — vinogradniški patron, Se je letos izkazal, da je v sodih kipelo in v srcih poskakovalo, kakor že dolgo ne. Pekrski vinogradi in Slovenske gorice so se v veliki meri izmotavale iz »krize«, saj so cele vrste vinotržcev romale od zidanice do zidanice, skoraj kot v starih časih ... Saj je pa tudi do Martinovega bila vinska trgovina prosta (brez trošarine), kakor že dolga leta ne. Pa se je tudi nekaterim našim someščanom zahotelo sladke kapljice, a ne le v trenutno olajšanje, temveč tako-le majhen sodček — za praznike! In kako se bo to prileglo v domačem krogu ob slavnostnih prilikah. Pa še par prijateljev in znancev povabimo ob dolgih zimskih večerih; zima bo tudi huda, zato je dobro, če imamo sladko kapljico kar doma. »Vince z gore, greje srce ...« Lepega jesenskega dne, hitro po prvem V mesecu, se je družba petih junakov odpravila »na patrolo« v Slovenske gorice, ki so takrat že končala s trgatvo. Kipeč, sladek mošt in jesenske prirodne krasote so jih zelo navdušile, niso se pa mogli navdušiti za nakup 60—100 literč-kov po 6 do 8 Din. Še isti večer so napravili senzacijonalen sklep: »Pa gremo v Dalmacijo ponj, saj še imamo proste vozovnice in vino je tam po 2.50 do 3 D, to se bogme izplača! Ženke nam pa spečejo nekaj svinjskega obličja za na pot! Rečeno — storjeno ... * * * Popoldanski zagrebški brzovlak je bil ftabito poln, direktni vagon Maribor— Split pa še posebno natrpan. Družba naših znancev — »vinskih romarjev« je bila kompletna in otovorjena z ogromnimi pletenkami, ki so jih iztaknili — bogve-kje. »Samo za 25 litrov sem vzel posodo, glavno je, da vidim, kakšna je dalmatinska jesen.« — »O, meni je pa glavno, da vidim, če dobim pristno črnino, zato imam 3 steklenice po 20 litrov!« — »Če bo po 10 kron, kakor pišejo novine, ga pa vzamem cel sod!« se je postavil Lojze — najpodjetnejši. Vse prepočasi je vozil br-zec; kljub zanimivim pogovorom o vinski filozofiji niso mogli pričakati Zagreba. »Vino je ob današnjih naših križih in težavah edina opora, da ne rečem tolažba!« pravi Janez. »Ne samo to, vino je Že edina ustvarjajoča in gonilna sila, ki da človeku injekcijo za veselje do življenja! Kaj pa imaš sicer dobrega na svetu!« dostavlja Tine. »Ko le te .injekcije’ v Mariboru ne bi bile tako drage!« prave Fran Ček. In pričeli so kritikovati vinske cene, da marsikateri krčmar tisti večer ni mogel imeti mira, ne pokoja ... Mrak je legal na Gorjance, ko je brzovlak drvel proti Karlovcu. Popotne »fre-salije« in steklenica »Pekrčana« so nudile krepko večerjo vinskim romarjem, ki so v »spalne svrhe« kmalu okupirali celotni kupe. Pekrčan—Jeruzalemec—dalmatinska črnina, to so bili problemi, ki vinskim bratcem niso dopuščali niti mirnega spanja . . . Zgodaj zjutraj so zagledali morje, ko so prestopili proti Šibeniku. Ogromne pletenke niso vzbujale pozornosti niti v mestu, saj je bil pravkar Višek \:::s!:e sezone. Na kolodvoru in v Pristanišč:, sod pri sodu, kipeči vinski duhovi so mešali z značilnim morskim in ribjim von:em. Naša petorica je Po slabo prespani noči šla takoj na okrepčilo. Tone je predlagal kavarno, z njim se je strinjal Tine, Lojze — najpodjetnejši Pa je prikazal vse ugodnosti dalmatinske Srnine, ki vpliva celo blažilno — na tešče. 2”di i'r.t.iček in Janez sta temu pritrdila; Kmalu so bil v »podrumu« z neštetimi sodi obdani. »Gazda« je z veseljem polnil *deci« za »decijem« dobre črnine. Prvo razočaranje: Liter črnine — 6 Din! Janez se je priduševal, Lojze pa klel ;rav Po domače. »Kje pa imate onega po 2 do >- Din?« pobara Tine. »če ga kupite celi vagon, ga dobite, kolikor hočete!« po jas • &juje gazda ter vljudno vpraša, koliko va-fionov bi ga želeli. »Samo 25 litrov!« zi ?*■' Tone in — konec je bilo prijateljstva, ^voljni so plačevali liter po 6 Di*i čer “■» rekognoscirat po mestu. »Saj tacega jtobim pri Kosiču za 9 Din, pa mi ni tre-Pa hoditi ponj v Dalmacijo!« pravi stro-^"iaško Lojze, stalni gost maribor- izkušnjam, dočim so pletenke bile še deponirane na varnem . . . Stari kampanile je oznanjal že skoraj 12. uro, ko se je iz Grgurjevega podruma razlegala vesela »Saj s’ Marička moja...« Tam je bil opolo po 5 Din, kar je Lojze že vzel z večjim veseljem na znanje. Srkali so ga že prav pošteno, a odločili se še niso. »Poglejmo še dalje!« pravi Tine, ki je iz poročil drugih tovarišev poznal Šibenik v toliko, da so vinske cene silno različne. Slučajno zve Janez, da je najboljša kapljica na periferiji v — vinotočih. »Ej ti spaka! Litra črnine po 4 Din!« zakliče Lojze, videč velik napis. Noge so se jim že nekoliko zapletale in Tone je bil že — zaspan, vince pa kot — olje! čez 10 litrov pa je gazda obljubil celo popust, torej liter 3.75 Din. Sicer nekaj nad proračun, pa — vočigled kvaliteti — »še že gre . . .« »Hajd po posode!« K sreči so junaki še v korektnem stanju privlekli ogromne pletenke, ki so kmalu stale napolnjene kupcem na razpolago, Poravnanim računom je sledil tradicijonelni »din-gač« gazde in treba je bilo hiteti na vlak. Nekaj postrežljivih seljakov je rado pomagalo in izborne volje je ekspedicija dosegla kolodvor. Glasne šale in petje ni niti razburjalo stražnika niti velikega števila navzočih potnikov, »saj je Šibenik metropola dalmatinskega vinca« in v tem znamenju so gledali tudi pletenke. Le Lojze se je pri blagajni nekoliko razsrdil, ter ozmerjal blagajnika. Hop! — Nenadoma ga je policijski agent »uhapsil« in odgnal — neznanokam. Zaprepaščena ostala četvorica je samo še slišala izza ogla obupne klice: »Mariborčani, pomagajte!« V splošni zmedi so tudi Lojzetove steklenice odnesli, pomotoma tudi eno Tinetovo z 20 litri vsebine. Kot poparjeni kužki so si žalujoči ostali iskali prostora v vagonu in težke pletenke so jim bile nerodno breme, ki bi se ga že najraje : ne-bili. Ta želja se je kmalu izpolnila. Ko se je vlak premaknil iz Šibenika, je slabo postavljena Frančekova steklenica s 25 litri zdrknila na tla in iz pletenega ovoja se je trenutno ppcedila žlahtna dalmatinska črnina po tleh vagona , . . »Ali nas res zasleduje usoda?« vpraša Janez obupno. Potniki vagona so glasno protestirali, češ v takih mlakužah se ne bodo vozili. Sprevodnik je — kljub strogim predpisom— stanovskemu tovarišu spregledal »takso za snaženje«, ker bi sicer nesreča bila še večja . . . Četvorici se je posrečilo pomiriti potnike s tem, da so jih prav gostoljubno pogostili. Vsak je žrtvoval eno pletenko in vso noč se je iz vagona glasila vesela pesem, ki je vsem potnikom preganjala spanec tja do Zagreba ... * * * Ženke petih »vinskih romarjev« so tretji dan veselo pričakovale na mariborskem peronu popoldanski zagrebški brzovlak. Še celo služkinjo z vozičkom so si najele, da bo sladko breme lažje prišlo domov. Tragikomično je bilo svidenje! Lojzetova gospa je skoraj omedlela, čeprav so ji natvezli, da je zamudil vlak, osta- li štirje pa so svojo »kapljico« zelo lahko spravili domov: Tone je prinesel še 6 iitrov, Tine 14 litrov, Janez 3 litre in Franček 8 litrov. Lojze, ki je prispel prihodnji dan, pa je prišel — prazen. Kla-vern je bil uspeh »vinskega romanja« v Dalmacijo in Lojze pravi, da se ne da več speljati na led . . . Raje bo kupoval »Pekrčana«, magari po — 20 Din! —st, Življenje sl je reŠIL Glasovit razbojnik je bil obsojen na smrt. Ker pa je kljub težkim njegovim zločinom nekoč nekemu potapljajočemu se rešil življenje, mu je kralj milostno dovolil, da naj si sam izbere način smrti. »Ako sem že deležen posebne milosti, da si lahko sam izberem način smrti, potem naj mi Vaše Veličanstvo dovoli, da umrem za starostno slabostjo«. In res je kralj ugodil želji duhovitega razbojnika. _______ Heine o Meyerbeeru. O Meyerbeeru se je duhoviti pesnik Heine izrazil sledeče: •« * omiin iiiHnuui i Ivluv 16i a/Al oivUvcc, dalmatinskih kleti. Tinetova svinje- »Da, da, Meyerbeer, poznam ga zelo na 1e tvorila močno podlago novim po-dob«oM)n je daven po svoji slavi!# Maribor in obmejna cona NAŠI OBMEJNI INTERESI. REZULTATI DOSEDANJEGA KRETANJA V OBMEJNIH CONAH? — KDO BI IMEL IST? Pred forumom mariborskih trgovcev in obrtnikov se je te dni razpravljalo važno vprašanje o razširitvi obmejne avstrijsko-jugoslovanske cone na mesto Maribor, o Čemer smo na kratko že poročali. Vendar pa se nam zdi to vprašanje tako važno za naše mesto in za vse naše obmejno ozemlje, da ne spada samo med ožji krog tega ali onega stanu, temveč vsega prebivalstva, vse naše javnosti. Morebiti je sicer popolnoma res, da so državne meje dandanes v marsikaterem oziru prebivalstvu v napoto, posebno tam, kjer so na novo nastale in jih ljudje od poprej niso bili vajeni, najmanj vsaj tako pa je tudi res, da je stroga zaščita teh mej v vsakem, bodisi že kateremkoli oziru, prav tako potrebna. Vsaj že nekaj let ali desetletij ne more in ne sme biti govora o omajanju ali zrahljanju teh mej, kajti tu ne gre samo za dnevne potrebe nekaj tisočev ljudi, temveč gre še bolj za velike narodne in državne interese vsega narodnega in državnega organizma. Če pa je sploh kje stroga zaščita meje nujno potrebna, potem je še veliko in neprimerno bolj potrebna ravno na našem severu napram Avstriji in Madžarski. Tu imamo namreč na eni strani slovensko prebivalstvo, ki je bilo po tradiciji in pritisku stoletij vzgojeno v prepričanju inferijomosti napram Nemštvu in Ma-džarstvu. Trdna narodna in državna zavest se je pričela tu buditi šele po osvo-bojenju in šele nova generacija, ki bo vzgojena v novih razmerah, v naših šolah in v našem duhu bo lahko enakovredno stala nasproti nemškemu prebivalstvu avstrijske republike na drugi strani meje, ki je poprej pripadalo vladajočemu nemškemu narodu pokojne avstrijske monarhije. Zato je pač izven vsake debate, da mora ošteti meja trdna in v vsakem oziru neomajana vsaj tako dolgo, da se bo ta proces dovršil. Šele tedaj pa, ko bo naše obmejno prebivalstvo tako trdno kakor je trdno avstrijsko, bo mogoče misliti na odpravo raznih zaščitnih odredb, da bo obema stranema omogočeno bolj nemoteno občevanje, medsebojno trgovanje, prehajanje meje itd. Ker se pa s potegnitvijo naše meje na- pram Avstriji niso mogli naenkrat ločiti tudi v:I poprej skupni gospodarski odno-šaji, posebno ne oni, izvirajoči iz posledic dvolastnika, je bilo naravno in nujno, da se je s posebno medsebojno pogodbo med našo kraljevino in republiko Avstrijo uredila obmejna cona s prepustnicami dovoljenega prometa. Ta cona je bila na obeh straneh meje široka 10 do 15 km. Kakor pa j j doslej pokazala praksa, so se te ugodnosti posluževali v veliko večji meri Avstrijci kakor pa naši ljudje. Da, dogajalo se je, in se še dogaja, da te ugodnosti tudi zlorabljajo v svoje agitacijske, propagandne in druge namene. Prav tako pa so avstrijski obmejni obrtniki in trgovci zlorabljali obmejno cono v svojo korist, dočim nasprotno, naši od nje niso imeli nobene koristi, niti one ne, ki jim je bila po konvenciji priznana, odnosno pravno omogočena. Zato je tudi popolnoma razumljivo, da se z naše strani, posebno s strani našega obmejnega prebivalstva ni pojavila prav nobena želja po razširjenju dosedanje 10 kilometer-ske, odnosno 15 kilometerske cone. Tak predlog pa so stavili nedavno Avstrijci in predlagali naši vladi, da se v obmejno cono pritegne tudi vse mesto Maribor. Kaj bi to pomenilo, je na dlani. Avstrijci bi s propustnicami lahko nemoteno in ob vsakem času prihajali v Maribor. Mariborčani pa bi istotako lahko posečali avstrijske obmejne kraje do Lipnice. Obojestransko bi bila seveda reci-prociteta, toda med tem ko bi mi te ngod nosti ne mogli uporabljati ali izrabljati niti v nacijonalne niti v gospodarske svrhe, bi bile Nemcem dane s tem vse možnosti takega udejstvovanja. Popolnoma jasno je tedaj, da bi s priključitvijo Maribora k obmejni coni imeli korisi samo Avstrijci in Nemci, dočim mi Slovenci od tega ne le ne bi Čisto nič pro-fitirali, temveč bi imeli celo škodo v na-cijonalnem in v gospodarskem oziru. Zaradi tega se nam zdi, da je z naše strani vsaka debata o tem vprašanju nepotrebna in odveč, ker v našem narodnem, državnem in gospodarskem interesu je, -da se avstrijska želja pod nobenim pogo Jem ne izpolni Lltteraria Knjige Vodnikove družbe. Vodnikova družba je te dni zopet razposlala v svet četvero knjig, ki so v 80.000 izvodih poromale po Sloveniji, neosvobojeni slovenski zemlji, po Jugoslaviji pa tudi po vseh onih krajih, kjer žive slovenski izseljenci. Kakor vsako leto, je izdala tudi letos bogato opremljeno in urejeno »Vodnikovo pratiko«, a poleg nje še dr. Ivana Laha poljudno knjigo »V borbi za Jugoslavijo II.«, Juša Kozaka povest »Lec-tov grad« in Slavka Savinška povest »Brez ciljev«. Vse te knjige se odlikujejo po lepi opremi in po vsebini, o kateri bomo o priliki še spregovorili. Ivan Cankar: »Das Haus zor barmher-zlgen Mutter Gottes« in »Mein Leben«. V založbi Niethammer-Verlag, Wien— Leipzig, je za knjigo prevodov Cankarjevih del izšla ravnokar že druga, ki nosi gorenji naslov. V njej sta v mojster-skem prevodu ge. G. Jirku podani povest »Hiša Marije Pomočnice«, ki je za »Hlapcem Jernejem in njegovo pravico« gotovo ena najmočnejših Cankarjevih, umetnin in zbirka globokih, z veliko ambicijo pisanih črtic »Moje življenje«. Tudi ta druga Cankarjeva knjiga v nemščini ne zaostaja za prvo niti po opremi niti po moči prevoda. Ker je prva knjiga vzbudila nepričakovano veliko zanimanje v nemški javnosti, je brez dvoma tudi tej osi-guran popoln umetniški in tržni uspeh. Tako prodira naš veliki Ivan Cankar vedno bolj v svetovno slovstvo in so se pričeli, kakor čujemo, zanj zanimati tudi že Skandinavci. O prvi nemški izdaji so namreč poročali tudi švedski, norveški in danski listi ter priporočali prevod njegovih najboljših del. Češki prevodi Iz slovenskega slovstva. Zanimanje Čehov za slovensko slovstvo je bilo vedno veliko, kar priča posebno to, da so imeli prevode najboljših Cankarjevih del že davno pred vojno. Bili so sploh prvi, Id so Cankarja pričeli preva- jati. Zelo zgodaj se jim je pa priljabihtn-di‘Meško, ki je že skoraj ves preveden v češčino in deloma tudi v slovaščino. S to tradicijo literarnih stikov s Slovenci pa nadaljujejo Čehi tudi po osvobojenju, oso-bito v poslednjem času. Tako je nedavno izšla v češkem prevodu Golarjeva igra »Vdova RoŠIinka«, izdan je bil prevod Kraigherjevega romana »Kontrolor Škro-bar«, a skoraj istočasno je dosegel priznanje češke javnosti tudi Fr. S. Finžgar, od katerega so v dobrem letu izšli trije prevodi: roman »Pod svobodnim solncem«, »Strici« in sedaj še »Dekla Ančka«. Izdala jih je agilna Slovanska knjižnica »Slavie«. Kakor doznavamo, se pa pripravljajo tudi še prevodi drugih novejših del iz slovenskega slovstva, zato bi bi bilo tudi z naše strani umestno, da bi posvečali češki literaturi več pežnje kakor jo posvečamo sedaj. Nove knjige družine »Luč* v Trotu. Književna družina »Luč« v Trstu bo izdala za letošnji Božič zopet troje novih knjig in sicer poljudno-znanstveni zbornik »Luč«, neko Bevkovo povest in knjigo prevodov. Knjige »Luči« še tiskajo in izdajajo od časa do časa v skupinah, in sicer vedno v nakladi 3000—5000 izvodov, ki se navadno zelo hitro razprodajo, kar je lep dokaz nezmanjšane zavednosti naše tako težko tlačene narodne manjšine v Italiji. Nov raladh::!i| list. Za Božič bo izšla v Ljubljani prva številka novega mladinskega lista »Naš rod«, katerega bo izdajalo Udruženje jugoslovanskih učiteljev, sekcija Ljubljana, urejeval pa ga bo znani mladinski pisatelj Josip Ribičič. Posamezna številka lista to stala 2 Din. Zadruga slovenskih književnikov. M Ljubljani se je sprožila ideja o ustanovit- vi zadružne organizacije slovenskih književnikov, ki naj bi ustanovila svoje lastno založništvo, ki bi za primerno članarino izdajalo letno po 12 knjig, name&tc 12 zvezkov revije. Zamisel je vsekakoi zdrava in bi jo bilo samo pozdraviti. Šport 155K fTlaribor:SK Rapfd Ugodno vreme je znatno podaljšalo sezono poletnih športov na škodo smučarjev, hi se že mesec dni oborožujejo z vsem potrebnim materijalom za naskok Uh vabljivo Pohorje. Toda njih nade se bodo kaj kmalu vres ničile in izpolnile, tako, da je zelo verjetno, da bo jutrišnja tekma med ISSK Mariborom in Rapidom bržčas poslidnja nogometna prireditev v letošnji sezo i. Zaključek bo torej zrio efekten, kajti Maribor in Raoid ie še vedno upravičeno smatrati za najboljša domača kluba, ki uveljavita zlasti v srečanjih med sabo vse kvalitete, vse sposobnosti in vrline. Kakor vsa srečanja doslej, bo brez dvoma tudi jutrišnje po poteku in načinu zelo zanimivo. Največja privlačnost za prireditve omenjenih protivnikov pa je negotovost, s katero odhajata skoraj enakovredni moštvi v ogenj. V tehničnem oziru je »Maribor« še vedno na prvem mestu, čeprav je bil v prvenstvenih tekmah izpodrinjen s tabelaričnega vodstva, ko je izgubil že dobljeno tekmo, ki bi v najslabšem slučaju lahko končala edino re-mis. Jutrišnjo prijateljsko tekmo pa je smatrati za reprizo prvenstva, kajti poslednji nastop v jeseni ima utrditi vero v izglede spomladnega prvenstva. Kako brezskrbna bo zima za jutrišnjega zmagovalca! Posebno obeležje pa daje prireditvi dejstvo, da se prireja v okvirju Olimpijskega dne, v korist olimpijskemu fondu, ki naj izpopolni sredstva za udeležbo jugoslovanskih športnikov na bodočih olimpijadah. Sodil bo g. Bizjak. Usem zimskošportnim odsekom oz. klubom mariborskega okrožja Kot uvod v predstoječo zimsko sezono priredi zimsko-sportni odsek, Maribor -Ruše, dva smuška tečaja in sicer: enega za začetnike pri Mariborski koči od 25. decembra do 1. januarja, pod vodstvom izbornega tehnika g. ing. Rungaldier-a in podporučnika g. Ogorelca, drugega pa na Klopnem vrhu, pod vodstvom g. Tavčarja iz Ljubljane. Pristopnina za nečlane bo na teh tečajih Din 30.— medtem ko so Člani oproščeni. Prijav je dosedaj že veliko ter se pozivajo tudi starejši člani, da se udeležijo teh tečajev, na katerih bo učitelj razdelil udeležence v skupine, tako, da bodo vsi mogli uspešno slediti vajam. Za člane tekmovalce bo vodil po Božiču do 6. januarja poseben tečaj trener našega olimpijskega moštva g. ing. T. T. Hansen, ter pozivamo tem potom zlasti mlajše članstvo, naj se tečaja gotovo u-deleži. Hvalevredno je omeniti, da so se na pobudo mariborskega zimsko-sport-nega odseka ustanovili tudi pri drugih podružnicah SPD zimsko-sportni odseki, KARO O R O š K A 19 pravi vir za nakup dobrih čevljev kakor v Mežici in Konjicah, katerim bo dal mariborski odsek svoje učitelje na razpolago. Zimsko-sportni Savez v Ljubljani je ustanovil poseben fond za nezgode. Mariborski odsek je sklenil, da zavaruje 10 svojih članov, da stem pripomore k čim prejšnji realizaciji tega načrta, ter je razen tega ustanovil v Mariboru posebno reševalno ekspedicijo, katera je vsak čas pripravljena stopiti v akcijo, če bi se kjerkoli zgodila kakemu smučarju nezgoda. V ta namen bodo reševalne sa- ni na smučeh pri Ruški koči in Klopnem vrhu. Vsak slučaj je takoj javiti v trgovini Stoječ, Jurčičeva ulica. Pozivajo se zimsko-sportniki, da se prijavijo v odsek, kakor tudi stari člani, da takoj poravnajo zaostalo članarino. Opozarjamo na ugodnosti, katere im3jo naši člani, posebno na železnici, kar je osobite važnosti posebej z ozirom na velike predstoječe zimsko-sportne prireditve, ki se bodo vršile v februarju prihodnjega leta v Bohinju. Nenavaden muzej španski kralj Alfonz je nedvomno vladar, na katerega je bilo izvršenih največ atentatov, ki pa so se k sreči vsi ponesrečili. V spomin na te nesrečne dogodke iz svojega življenja, je ustanovil kralj Alfonz zato svoj privatni muzej, v katerem so samo predmeti, ki spominjajo na atentate na njegovo osebo. Sredi muzejske dvorane, ki je dostopna le kraljevim ožjim prijateljem, je okostje konja, ki je bil ubit pri prvem atentatu na kralja na dan njegove poroke. Atentator je tedaj vrgel na kraljev voz peklenski stroj, ki je bil skrit v šopku cvetlic. V tem nenavadnem muzeju je videti tudi steklenico mleka, ki je bila napolnjena z zastrupljenim mlekom, ki je bilo svoje-časno servirano kralju za zajutrk. Poleg nje pa leži samokres, ki ga je nameril neki anarhist v Parizu, ko se je mudil tamkaj španski kralj na obisku. Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 254 Toda običajno je govoril z njim naravno, kakor da ga oče razume. »Oče.« je dejal Roland, »to hišo bodo nocoj morda napadli. Zato vas moramo odvesti iz vaše sobe na varen kraj...« Pomagal je starcu vstati. Nato se je ogrnil skrbno s širokim plaščem. Prijel je starega Kandiana pod pazduho in ga .vlekel s seboj. »Kam me vodite?« je vprašal starec. »Saj sem vam povedal, oče, tu ne morete ostati. vsaj nocoj ne ... .« »Kdo me imenuje očeta?« Roland je vzdrhtal in obstal. »Jaz,« je rekel zamolklo, »jaz ... vaš sin .... Roland ... ali se spominjate .. . Roland? ... .« Toda že je blazni nadaljeval svojo pot; zdelo se je, da ni slišal sinovega odgovora. Roland, ki mu je bilo srce vztrepetalo v hipni nadi, pa ga je vodil mrmraje: »Gorje, gorje! Njegov um je oslepel na veke, kakor njegove oči! ...« Dospevši v pritličje, je Roland zagledal Skala-brina. ki je že čakal. Mignil mu je. naj mu sledi. Tudi stari Filipo je šel za njimi. Stopili so na vrt in se napotili proti cedri, ki je rastla na sredi. Bralec gotovo Še ni pozabil, da je bilo ogromno deblo tega drevesa votlo in da je Filip preuredil njegovo notranjost v nekako izbo. »Lestvico!« je velel Roland, ko: je stal ob vznožju cedre. Skalabrino je pristavil lestvico, ki jo je bil gotovo sam prinesel. Zlezel je prvi gor, dospel na vrh debla ter odrinil dračje in vejevje, ki je tvorilo nekakšen pokrov; nato je dejal: »Zdaj greste lahko gor. gospod.« Roland je prijel očeta v naročje. In kakor je Enej odnesel svojega očeta Anbi-za. je splezal s svojim bremenom po lestvici navzgor. Skalabrino se je bil spustil na dno dupla, ki ga je tvorilo deblo. In Roland je zdaj prijel- očeta pod pazduhami ter ga spustil do Skalabrina, ki ga je prestregel v svoje naročje. Nato je skočil tudi Roland dol. Položil je starca na naglo pripravljeno ležišče in ga odel s par gorkimi volnenimi odejami. Slepec je zaspal čez par trenotkov. Roland in Skalabrino sta se vrnila na vrh. do-čim je zlezel stari Filipo v drevo, da pazi čez noč na starega doža. Roland in Skalabrino ta odnesla lestvico in šla v hišo. »Zdaj bova videla.« je dejal Roland, »ali je Džennaro zmožen izdajstva, ali ni.« Bralec se spominja razgovora, ki sta ga imela zjutraj Roland Kandiano in policijski načelnik. Spominja se, da je Džennaro vprašal pri slo-vesu: »Ako se pripeti kaj važnega, kam naj vam sporočim?« Roland pa je pogledal Džennaru v oči in dejal; »V hišo na Olivolskem otoku, kjer bom sam . -s svojim starim očetom.« Roland je bil pogledal policijskemu načelniki! v dno srca. Bfl je ves pripravljen na to, da bo napaden. Kakor vidimo, je skrbel pred vsem za to, da spravi očeta iz nevarnosti. , Sam glede sebe je hotel počakati dogodkov in se ravnati po njih. Povedal je bil Skalabrinu svoj razgovor s policijskim načelnikom in pripomnil; »Naših tovarišev ni potreba klicati na pomoč. Vsak hrup bi nam v tem trenotku pokvaril mno* gokaj.« - Skalabrino je važno pokimal z glavo, rekoč: »Saj zadoščava midva.« Ko sta spravila starega Kandiana na varno se vrnila v hišo, je Skalabrino dejal; »Samo po eni poti morejo priti semkaj, če nafp hočejo napasti: mimo cerkve. Pojdem torej pazi! k Sv. Mariji, da bova opozorjena o pravem časti. In če jih bo preveč, gospod, potem vam ne pusti« ostati tukaj; bila bi blaznost.« (Nadaljevanje slad#) MALI OGLASI Popravila ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547 Sobo-In črkosHkanje izvršuje po ceni. hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Kolesaril pozor! Zima je tu! Prihaja čas. ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. ' istem času se vam nudi prilika, da laste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev, tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 3009 Učenec, zdrav dečko s primerno šolsko izobrazbo, dobrih staršev se sprejme v uk v kolonijalni trgovini Albin Novak, Maribor Glavni trg 18. __________________3199 Gospodična dostojnega obnašanja, nekoliko zrnc :a šivanja, se sprejme kot varuhinja dveh otrok. Pismene ponudbe z navedbo na-obrazbe pod »Varuhinja« na upravo »Večernika«. 3170 Lokal, velik 50—60 nf, svetel, suh. primeren za mizarja, malo tovarno ali kaj slične ga. elektrika instalirana tudi za stroje oddam v na-err. Koroška c. 39. .3164 Kupim pohištvo, obleke, čevlje, perilo in razne stvari. Pismene ponudbe na Makor, Aleksandrova 3. Studenci. Maribor. 3(63 Prodajalka, sposobna, se sprejme takoj. Ponudbe na administracijo lista pod »S'ovensko-nemško«. 3162 Oddam prazno ali meblovano sobo, Dušanova ulica 12, Magdalensko predmestje. 3177 Stavbene parcele se prodajo. Vprašati: Vrtna ulica št. 8. Klubička. 3178 Krasne ple'ene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17 2319 Meblovano sobo oddam takoj, Trošt. Prešernova 18 I. 3201 Snežne čevlje, . vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14. 3092 Dietna kuhinja, kurzi tudi za vegetarce, surovojedce. Prijave: Brezalkoholna restavracija »Pri zvezdi«, Anica Ljubi, Taborska 11. Tudi izvrstna, cenena domača hrana za abonente. 3188 Prijave deložirancev sploh v kočljivih stanovanjskih zadevah (zlasti odpovedi) daje obojestransko zanesljive nasvete »Marstan«, Koroška cesta 10. 3189 Sprejmem dva gospoda na'hrano in stanovanje; Pobreška c. 11. M-jnT^olAncki trg. 3191 -emlleno sobo j posebnim vhodom in električno raz-vetljavo. Naslov v upravi »Večemi- 3193 'oba v vlil pri parku se takoj odda solidnemu gospodu. Tru-HrWa ulica 11 I. 3196 Oddam sobo, samo* za eno osebo, srednje velikosti, prvo nadstropje na novo slikano, električna luč. prazno ali meblovano. Stritarjeva ulica S 3180 Klobase, jeterne in krvave. Čeligijevo pivo, pekersko vino. Klubo* ve sobe (separlrane). Mariborski dvor« Oset 3184 Sprejmem dijaka nižjih razredov v celo oskrbo. Cena 550 Din mesečno. Naslov v upravi lista- 3202 Gramoz za cesto več sto metrov poceni naprodaj. Maribor, Smetanova, ulica. 3181 Prodam žensko in moško kola Tržaška cesta 39 I. levo. 3182 Pozor! Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 100° Din naprej pri izumitelju in izdelovat®-lju B. Jagodič, Rotovški trg 3. 3090 F:'j—deklica za vse, zdrava, poštena, voljna in pridna, katera zna dobro kuhati in se razume n* vsa hišna dela, se išče za takoj. Ponu be s sliko in zahtevo plače naj se P«* šljejo čim prej na Al. Kiss, Zemun, Markovičeva 13 I._____________________31g. Mlada gospa, bivša trgovka, . želi primernega mesta s 1. januarje« ' Vešča serviranja vseh strok, kot tu knjigovodstva in korespondence. * stopi tudi mesto blagajničarke. RaZP laga tudi z lastno koncesijo in o$el0 pravico. Ponudbe pod »Zanesljiva«^ upravo »Večernika« v Mariboru. 61 V M a v {ti o ? ;i, 3n* ?. X!T. 192*. V * UT*.*:***« V 1» P F W V f V T«Tf» STrati 5. Na proda). Mreže za otroške postelje, vrvice za perilo, gurte za šaluzije in sanke se kupuje po najnižji ceni pri Karol Baum-kircher, vrvarna. Kopališka u. 2. Scher-baumkiosk. 3166 Učenec , . . t ... ^(. . z šolsko izobrazbo event. 2 raz. meščanske šole z začetno plačo se takoj sprejme pri tvrdki A. Zoratti, delavnica za cerkveno umetnost, Stolna ulica 5. 3165 I Otvoritveno naznanilo! 3203 VILKO BLATNIK trgovini s čevlji Maribor, Aleksandrova c.40 - Meljska c 2 (v novi zgradbi Vlahovič) Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril 5. decembra t. 1. trgovino s čevlji znane znamke „DOKO*\ garantirano ročno delo. Izven tega izdelujem vse vrste čevljev po meri, ter izvršujem popravila hitro in poceni. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Cene brezkonkurenineI VIllco Blatnih: P AMERICAN HEATING i je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna pač sedanjosti. Na 100 m3 porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze drugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri ,fAmarlcan Conter-clal Agency“, Maribor-Krčevina, Praprotnikova ul. 200 prepričati! Nudi Vam v lastni prodajalni (V novih Scherbaumovih paviljonih n« Aleksandrovi cesti) Violine ...... od Din 95'— dalje Gramofone....od Din 345’— dalje Mandoline . .... * „ 135‘— , Ročne harmonike .... 85’— . Gltare ....... . » 207‘— . Kromatične harmonike , , 1590'— , !n vse ostale glasbene instrumente po izredno nukih cenah MEINEL & HEROLD VII TOVARNA GLASBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK Interesenti izven Maribora zahtevajte katalog pod naslovom: Maribor št. 163 Izvrluje vsa popravila Velika zalega ploic ■ inventure, zelo zniiane cene! 2086 Galanterija, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, nahrbtniki, košarice za na trg, ročna dela in otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1‘50 naprej. Vse vrste čipk in vezenin. En karton šolske pavole bele Din 21*—, karton šolske pavole rjave in črne Din 25*—, 6 parov moških nogavic Din 39*—, 6 parov damskih nogavic Din 39•—, 6 žebnih robcev Din 14—18-—, 6 ovratnikov, trde ali kaučuk Din 18’—. perilni trak, beli ali barvani m Din 1 — Itd. Prepričajte se sami In ostali bodete sigurno stalen odjemalec. Se priporoča Maribor, Glavni trg 17 Josip Mlinarli JU NaJlepše kravate kupite samo v trgovini kravat, Vetrinjska Ulica St. 24, kjer jih tudi dobite v največji izbiri K. Pečenko. iuiH«uiHMiinimiig«iMmi!ifimiHrKeaviMA duv im premoga Josip Goveffillilli]i!I||pilIliS| llllfflBllimillSilBHmimHnHlll!l!lllI!lIHlM«r«»or, Pr«ier»wr* UL 19 priporoča svojo bogato »alojo bukovih in dragih mehkih div, kakor tud! trboveljski premo* _ in premog te Zabukovce. "is* Nicke Tožna postrežba! Exportna hlia ,.LUNA“ Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od Din 5‘— naprej damske nogavice od Din T— naprej moške nogavice (sokni) od Din 6’— naprej vezenine od Din 1*— naprej 2S8 čipke od Din 1'— naprej Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame In gospode, za novorojenčke opreme lastnega Izdelka. — Čevlje tt dom čevlje za telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudimkravate, samoveznice, svilene trake, gmmbe, sploh vse potrebščine za šivilje In krojače po brezkonkurenčnlh cenah. Torbice, nahrbtnike, škatlje za peresnike, table itd, v veliki izbiri. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IIIIISIIII Ročni kovčeki, damske, spisne, šolske in toMetne torbice, denarnice, listnice, nahrbtniki, gamaše itd. so najprimernejša Božlfna darila. Velika izbita, vsaka velikost in najceneje Ivan KravoSt Maribor Alak sandrovacesta 13. 3107 Razglas! Mestna občina mariborska razpisuje za leto 1930. sledeča tekoča dela in dobave: Spomnite se CMD! ——————aa •s Zahtevajte oovsod ,,Veternik ■M«niiiiinniiiiniiiniiiniKimnminmiHMBHiHniinniim«iimumniillimmiiinw»nHB | Prevzem čevljarske delavnice. | Ca*/f občinstva vljudno naznanjava, da sva psevzcla Hf vevljirtku delavnica gosp. Ant. Gaberšek 3170 = M v Slo ven rti iri. it. M S Potrudil* se bova, da svoje cenj. naročnike z solidnim Hi IH Ja cenenim delom popolnoma zadovoljiva. Priporočata se ||| F. Carin ki P. Šuiek | Krzno ie zaklad ako ra naročite pri strokovnjakn. — Krzneni plaSči, krzneni jopiči iz treochcoota, najmodernejši fazonski ovratniki po lipsktti modteUh kakor tudi droga krznarska dela samo pri 3169 i "1 : ' otipu Žunkov&krznarhi v Mariboru, Koroška cesta štev. 47, H. nadstropje. Zahvala! 1. Zidarska in težaška dela. 2. tesarska dela, 3. betonska dela, 4. kleparska dela, 5. mizarska dela. 6. dimnikarska del 7. kovaška dela. 8: pečarska dela, 9. kolarska dela, 10. ključavničarska dela, 11. steklarska dela. 12. slikarska dela, 13. pleskarska dela in 14. sedlarska dela. Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori navedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1930. se vabijo, da predložijo tozadevne z Din 5.— kolekom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 16. decembra 1929, 12. ure, V vložišču mestnega magistrata. Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela 1930«. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici štev. 8/11. nadstr., soba štev. 1. Enotne cene je vpisati v izkaz, opremljen z 2.— Din kolekom ter ga priložiti prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje že pregledal ter na iste popolnoma pristaja. Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika ne oziraje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu. 3204 Povodom smrti našega predragega soproga, odroma očeta, tasta, brata in svaka, gospoda Franca Balon-a so nam bila izkazana mnoga iskrena čustva sožalja, za katece se tem potom prav srčno zahvaljujemo. Iskrena hvala še posebej vsem pevcem za ganljive žak>-stinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, gasilnemu društvu v Pobrežju in vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blogopokojnika na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo za številne pismene izraze globokega sočustvovanja. 3185 Pobrežje pri Mariboru, dne 6. decembra 1929. Globoko žalujoči ostali. Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patria“. Zagreb. 3086 JTKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA UUCA 9 Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV. DEZERTNIN VIN IN SIRUPOV. Na debelo! Sfran & mrnmmnrrv r. mrmfflfif v MiHrsT«, m 7. xn. m>. mmmm—mmmmm—mmmmmam—mmmmmmmm TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN ZATO, PRI NAJVEČJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE. J OS. KARNlCNIK 2665 MARIBOR, GLAVNI TRS 11 SPECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZNIC Izvanredna ponudba. >» Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožne pelerino za dei (H. O. O. V.) tehta samo 110 giamov, imitacija ribje kože Imm. Odlično