PRimuriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	_	..
Abo. posule I gruppo (»ena iiOU llF
Leto XXXIX. Št. 4. (11.420)
TRST, četrtek, 6. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MEDTEM KO VLADA PRIPRAVLJA DRUGI DEL DAVČNIH ODLOKOV
Komunistični tajnik Berlinguer
ostro napadel Fanfanijeve ukrepe
Tajnik KPI dejal, da je politika zgodovinskega kompromisa dokončno propadla in ponovil predlog o vladi izvedencev
njen predlogu izredne vlade, ki bi lahko temeljila na zavezništvu med komunistično partijo in najbolj prost vel jen im in naprednim delom italijanskih delodajalcev.
Vse te dvome bodo najbrž pojasnili v politični razpravi prihodnjih dni ter v notranji debati v vrstah komunistične partije, ki bo v kratkem imela svoj 16. vsedržavni kongres. Z druge strani pa je komunistična polemika proti krščanski demokraciji povsem upravičena, saj gre v zadnjih dneh beležiti veliko napadalnost KD, ki vsak
RIM — Medtem ko vlada pripravlja drugi del davčnih in finančnih ukrepov gre zabeležiti dva dolga intervjuja tajnika KD De Mite po rni strani in tajnika KPI Berlinguerja po drugi. V pogovoru z pooblaščenim upraviteljem tovarne Olivetti Carlo De Benedettijem, z direktorjem dnevnika Repubblica Eugeniom Scalfarijem, z novinarjem Arri-gom Le vijem in s pisateljem Mariom Soldatijem je tajnik komunistične partije spet predlagal vlado »nacionalne rešitve*. Gre v bistvu za predlog, ki ga jc že dal krščanski demokraciji avgusta, k je bila v polnem teku vladna kriza, ki so jo sprožili socialisti. Taka vlada naj bi temeljila na izvedencih, na skoraj neznanih političnih voditeljih, na o-sebnostih, ki imajo velik intelektualni ugled. V tem primeru bi komunisti lahko zagotovili svojo zunanjo podporo. Svoj predlog, ki združuje vse prejšnje vladne formule, je Berlinguer dal v teku razprave, ki jo je organizirala televizijska mreža «Retequattro». Oddajo bodo predvajali danes zvečer, najpomembnejše Berlingnerjeve izjave pa so objavili že sinoči,
V	teku te oddaje je Berlinguer povedal tudi vrsto novih stvari. Tako je na primer izjavil, da je politika zgodovinskega kompromisa dokončno spodletela in da je torej v sedanjem trenutku po mnenju Ber-hnguerja mogoče prevzeti oblast tudi z 51 od sto glasov. Taka izjava bi še pred nekaj leti povzročila vr-s o polemik v sami komunistični partiji. Berlinguer je nato izrazil popolnoma negativno oceno o političnem razredu, ki js do sedaj vodil državo, obenem pa je tajnik KPI zelo o-stro napadel krščansko demokracijo. Glede Fanfanijeve vlade je še enkrat poudaril odločno opozicijo partije, saj Fanfani slepi državljane z gospodarskimi ukrepi, ki so ne samo nezadostni, ker se nanašajo na smešne podatke, temveč so tudi naperjeni proti delavstvu, saj bi vlada hotela naprtiti vso breme gospodarske in proizvodne krize samo odvisnim delavcem. Iz tega izhodišča podaja Berlinguer svoj pred-log za prehodno-in začasno rešitev, preden bi se uveljavila demokratična alternativa, za katero danes ne obstajajo niti politični in niti številčni pogoji,
V	Rimu se sprašujejo, če gre za pravi preobrat v komunistični politiki, ali pa če gre zgolj za taktični predlog. Dejstvo je, da je v televizijski debati Berlijiguer govoril Predvsem z, industrijcem De Benedet tijem, ki je zelo ostro kritiziral gospodarske ukrepe Fanfanijeve vlade: pri tem gre omeniti, da je De Benedetti zelo tesno povezan s predsednikom republikanske stranke Vi-sentinijem in da je torej zelo naklo-
SPODLETELA BOLGARSKA PROPAGANDNA OFENZIVA
Farnesina zavrgla bolgarske obtožbe
Nihče ni vdrl v Ajvazovo stanovanje, tatovi so okradli le stanovanje nekega drugega Bolgara
imajo kot cilj izničevanje miroljubne politike Sovjetske zveze v očeh katoliških množic*. »Pravda* pa gre še dalje, ko trdi. »da se je CIA odločila za atentat, ko m Vatikan pokazal dovolj razumevanja glede vprašanj vojne in miru*.
Take trditve pa je odločno zanikal bivši bolgarski polkovnik Stefan Sverdlev, eden od odgovornih v bolgarski KDS, ki je pred časom zbežal na Zahod. Bivši polkovnik ni samo potrdil verzijo o bolgarski vpletenosti v atentat, navedel je tudi podrobnosti o vlogi, ki jo ima turška mafija in podzemlje v dejavnosti KDS.
dan napada tako na družbenem, kot na vladnem in bolj splošno političnem področju.
V drugem intervjuju poudarja de-mokristjanski tajnik Ciriaco De Mita, da je komunistična partija popolnoma izven politične igre, da nima nobenega političnega predloga, da bo preteklo še nekaj desetletij preden bo partija resnična alternativa krščanski demokraciji. Skratka, pravi De Mita, krščanska demokracija je dokazala, da je edina stranka, ki se obnavlja in ki se zna prilagoditi novim problemom, ki nastajajo v državi. V politično polemiko pa so posegli tudi drugi demo-kristjanski voditelji. Tudi namestnik tajnika Mazzotta je na primer ponovil, da trenutno ni alternative krščanski demokraciji, saj tako ime- ------------- —0---------.
novani laični in socialistični tabor I tudi Kiro Gligorov, dr, sploh ne obstaja.	R. G. | Šefer in Milan Dragovič.
SERGEJ KRAIGHER O GOSPODARSKI STABILIZACIJI
V februarju bodo pripravljeni vsi deli dolgoročnega programa
Ta dokument bo vseboval smernice za izhod iz sedanjih težav in temelje prihodnjega razvoja
BEOGRAD — <(Smo v sklepni fazi dela pri oblikovanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije,* je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil predsednik komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske stabilizacije Sergej Kraigher. «V tem in prihodnjem mesecu bomo pripravili vse dele dolgoročnega programa stabilizacije in začeli konkretno oblikovanje tega izjemno pomembnega dokumenta, ki bo vseboval smernice za izhod iz sedanjih težav in temelje prihodnjega stabilnega in enakomernega razvoja*.
V pogovoru z novinarji, ki so ga pripravili ob zaključku delovnega programa stabilizacije o temeljih in okvirih socialne politike in razvoja družbenih dejavnosti, so sodelovali Berislav
O dolgoročnem programu gospo-1 nezaposlenost, neprimeren položaj darske stabilizacije se ni mogoče1 znanosti in ustvarjalnega dela v
V Sabri tudi povodenj
pogovarjati ločeno in neodvisno od socialnih ciljev, o teh ciljih pa tudi ni mogoče razpravljati neodvisno od gibanj materialnih možnosti, je poudaril Kraigher. Komisija meni, da morata biti gospodarska in socialna politika povezani ter morata temeljiti in razreševati nasprotja lastnega razvoja samo na temeljih in v okvirih socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosih.
V	minulem obdobju, je ocenil Kraigher, je bil odnos med materialnimi možnostmi in zadovoljevanjem skupnih in osebnih potreb skladen. Posebej v minulem desetletju pa se je ta globalni sklad porušil, kar je neugodno vplivalo tudi na socialno in gospodarsko politiko.
V	tej zvezi je Kraigher omenil zadovoljevanje stanovanjskih potreb,
OB ZAKLJUČKU DVODNEVNEGA ZASEDANJA V PRAGI
Varšavsko zavezništvo vabi NATO k podpisu sporazuma o nenapadanju in ohranitvi miru
Politično izjavo bodo predložili madridski konferenci Prvi odmevi Zahoda na praški mirovni predlog
PRAGA — Včeraj je zaključil dvodnevno zasedanje pclitično-posve-tovalni odbor varšavskega pakta, ki so se ga udeležili najvišji partijski in državni voditelji sedmih držav članic. Njegov pomen se izraža v dveh sklepnih dok^jjic^jJ.i, sprejo tih na samem začetku leta. ki bi uteghilo biti' ključno za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov. i
Češkoslovaška tiskovna agencija je neposredno po zaključku zasedanja objavila celovito besedilo skupnega sporočila, medtem ko bodo politično izjavo objavili posebej in jo v obliki uradnega dokumenta predložili vsem udeleženkam madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Posebno pozornost madridske konference pa nameravajo priklicati s predložitvijo novega velikega mirovnega predloga v obliki sporazuma o vzajemni od
RTM — Kot milni mehurček se je razblinil poskus bolgarskega veleposlaništva v Rimu, ki je obtoževalo Italijo, da so atentatorja na Papeža »prepričali*, naj navede »bolaarsko sled*, vdori neznancev v Ajvazovo stanovanje pa omogočili, da je lahko turški terorist navedel razporeditev pohištva v stanovanju računovodje bolgarskega veleposlaništva.
Italijansko zunanje ministrstvo je Potrdilo verzijo o vdorih, a je obenem navedlo, da se .je prvi od treh pripetil 27. septembra, ko so navadni tatovi vdrli v stanovanje nekega bolgarskega funkcionarja, ki pa ni vpleten v preiskavo o a-tentatu na papeža. Navsezadnje pa ie sodstvo že pred tem poznalo iz.poved Alija Agce. Ostala dva primera pa sta se pripetila decembra lani. ko je že izbruhnila »zadeva Bolgari ja*. V prvem primeru so bili to le spemnlci in novinar Prvega televizijskega omrežja ki niso vdrli v stanovanje, omejili so se samo na posnetke vbodnih vrat stopnišča in veže pred Ajvazovim stanovanjem. Drugič pa so se ponovno oglasili tatovi, tarča pa ni bilo A.jazovo temveč neko drugo stanovanje.
Vsekakor pa so tudi iz italijanske strani še vedno prisotne temne sence v vsej zadevi. Trenutno ni Pojasnjeno, če so Agco pred njegovo izpovedjo res obiskali v duhovnike preoblečeni agenti italijanske protiobveščevalne službe. Seveda za vzhodne države ni nobenih dvomov, du je italijanska tajnoob veščevaina služba po nalogu CIA Režirala napad na Bolgarijo in Sovjetsko zvezo. Za moskovsko »Pravdo* »samo slepec ne vidi, da je umazan plaz klevet, protibolgarskih 'n protisovjetskih klevet in laži nastal v Langlevjuv (sedež CIA pri W«shingtonu). Taka obrekovanja pa
povedi uporabe vojaške sile in ohranitvi odnosov miru med državami članicami varšavskega in NATO pakta.
V skupnem sporočilu je orisan potek praškega zasedanja, ki se je začelo s počastitvijo spomina na preminulega sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva in nato prešlo na glaVue teme: boj za ohranitev miru, proti nevarnosti jedrske vojne, proti oboroževalni tekmi ter pri zadevanja za popuščanje mednarodne napetosti in za krepitev sodelovanja v Evropi. V tem okviru so udeleženci ugodno ocenili dejavnost odborov zunanjih in obrambnih ministrov v obdobju, ki je poteklo od zadnjega zasedanja varšavskega zavezništva, maja 1980, skupno sporočilo pa so sklenili z navedbo novih nalog
Zaključke m stališča, sprejete na zasedanju, so strnili v že omenjeno politično izjavo, ki jo bodo skupaj z mirovnim predlogom posredovali mednarodni javnosti. Odločitev, da bodo o uresničevanju teh pobud razpravljali šele na prihodnjem rednem sestanku varšavskega .akta daje misliti, da želijo njihovi predlagal-ci previdno počakati na odmev, ki bo prišel z Zahoda in še posebno z druge strani Atlantika. Mirovni predlog namreč države članice NATO vabi k podpisu sporazuma o »odpovedi uporabe vojaške sile in ohranitvi miroljubnih medsebojnih odnosov*. hkrati pa je po pisanju češkoslovaškega tiska odprt tudi vsem ostalim državam.
Varšavski pakt tokrat svojemu atlantskemu tekmecu že v tretje ponuja sporazum o neagresiji: prvič ga je predlagal maja 1958, drugič pa na ženevski konferenci o razorože-vanju leta 1963. NATO je oba predloga gladko zavrnil in nič ne daje upati, da bo to pot drugače. Prvi odmeri iz Bruslja niso ravno vzhičeni: uradni glasnik NATO je izjavil, da so njegove članice že podpisale svoj dogovor o neagresiji in mirovni načrt, ki so ga sprejeli predsedniki vlad 10. junija lani v Bonnu. Atlantski opazovalci pa neuradno dodajajo, da praški zaključki vendarle bolj poudarjajo predloge kot grožnje in da bo Sovjetska zveza
svojo dobro voljo lahko kaj kmalu dokazala za pogajalsko mizo v Ženevi.
Bonska vlada je predlog varšavske zveze sprejela previdno, saj se ji sam po sebi zdi pozitiven, vendar ne more biti deležen prevelikega zaupanja vse dotlej, dokler bo Moskva nadaljevala z agresijo v Afganistanu in uveljavljala svojo ideologijo proletarskega internacionali-zma. Zunanji minister Genscher je še dodal, da bo ZRN resno preučila in ovrednotila vzhodni predlog, ki ga sicer že vsebuje ustanovna listina OZN, sovjetsko - nemški traktat in zaključna listina helsinške konference.
Povsem naravno je praško srečanje imelo velik odmev v vsem vzhodnem tisku, najdlje pa je gotovo šlo češkoslovaško partijsko gla-
sih Rude Pravo, ki trdi. da so članice varšavskega pakta pripravljene celo na razpust svojega zavezništva v primeru, da bi države NATO u-strezno odgovorih na njihove pred loge o razorožitvi. Po pisanju vzhod noaemškega tiska pa , opazovalci sklepajo, da iz Prage prihaja nova »mirovna ofenziva*, ki bj utegnila vsebovati sprejemljivejše elemente za sogovornike v atlantskem zavezništvu.
Craxi v Somaliji
RIM — Tajnik PST Craxi je včeraj odpotoval v Somalijo, kjer se bo sestal z vrsto političnih predstavnikov. Crarija je v somalsko prestolnico osebno povabil predsednik Siad Barre.
praksi, zaostajanje pri prilagajanju posameznim družbenim dejavnostim in zahtevam gospodarskega razvoja, prekomerno rast nekaterih o-blik osebne porabe (avtomobili, vikend hiše, luksusno blago, čezmerna potovanja v tujino) upadanje ali zastoj produktivnosti dela, prevelike predelovalne zmogljivosti, oprte na uvoz in zastoj pri razvoju energije, surovin in hrane.
Zaradi zmanjšanih materialnih možnosti do leta 1985 je treba dati prednost selektivnemu razvoju znanosti kot dejavnosti, ki najneposred-neje prispeva k razvoju ustvarjalnih zmogljivosti družbe
»Nismo proti socialnim razlikam, ki so rezultat dela*, je na tiskovni konferenci dejal vodja delovne skupine za izdelavo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, Kiro Gligorov. «CeIo zaželeno bi bilo, da se razlike na podlagi dela in prispevka k novemu dohodku povečujejo. saj je to edini način za preprečevanje uravnilovke. Sedanje razlike pri nagrajevanju med nekaterimi vejami in skupinami pa so v številnih primerih neupravičene, saj so posledica sistema oblikovanja cen in pogojev gospodarjenja. Nujno je zagotoviti pogoje, da za enako delo in rezultate dela zagotovimo približno enako plačilo in se proti neupravičenim socialnim razlikam bojujemo predvsem z davčno politiko*, je dejal Gligorov, (dd)
Francosko-jugoslovanski pogovori
Mojsov v Franclji na uradnem obis' u
PARIZ — Zvezni sekretar za zunanje zadevi« Lazar Mojsov je včeraj prispel lih uradni obisk v Fran cijo. Na letališču Orly se je jugo slovanski zvezni sekretar, ki se bo v Franciji mudil na povabilo mini stra za zunanje zadeve Claudea Cheissona, pozdravil z generalnim sekretarjem Gutmannom ter jugoslovanskim ambasadorjem v Parizu Dušanom Popovskim.
Popoiane so se začeli francosko jugoslovanski pogovori, ki se bodo nadaljevali danes, predvidevajo pa tudi, da se bo Mojsov sestal še z državnim sekretarjem v francoski vladi, ki je zadolžen za evropska vprašanja Chandernaogorom. (dd)
'M
|i - 1
Džipa pripadnikov italijanskih enot mednarodnih mirovnih sil nista bila r veliko pomoč palestinskim beguncem v bejrutskem taborišču Sabra, ki ga je zalila voda	(Telefoto AP)
NA VČERAJŠNJI AVDIENCI V VATIKANU
Papež imenoval nove kardinale
Med mirni so tudi Itaiijani Martini, Caso-ria in Sabattani ter Jugoslovan Kuharič
VATIKAN — 2. februarja bodo v Vatikanu posvetili 18 novih kardinalov: to je med včerajšnjo glavno avdienco sporočil papež Janez Pavel n. osebno, kar doslej ni bilo v navadi. Skupino z dosedanjimi 120 člani (med katerimi jih je bilo 16 brez volilne pravice), bo torej štel .kardinalski kolegij 138.č’ju>ov. med katerimi pa je 18 starejših od 80 let. (Tudi med novoimenovanimi sta dva starejša od 80 let in sicer Vaivods ter De Lubac).
Med novoimenovanimi porporati so tudi trije Italijani in en Jugos^an. Med Italijani so to 56-letni milanski nadškof, jezuit Carlo Maria Martini, 74-letni proprefekt kongregacije za zakramente in cerkveno bogoslužje Giuseppe Casoria in 70-letni proprefekt vrhovnega sodišča apostolske signature Aurelio Sabattani.
Le enega kardinala je dobila tudi Jugoslavija in sicer je to postal
ODGOVORI ZIS NA VPRAŠANJA DELEGATOV V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ
Osnova za reševanje spornih problemov so predvsem zvezni in republiški zakoni
V nekaterih primerih je zvezni izvršni svet že ukrepal, v drugih pa odgovarjajoče postopke pripravljajo
BEOGRAD - »Ali drži. da je v naši državi od 7 tisoč do 8 tisoč milijarderjev in ali se kaj pripravlja za to, da bi odvzeli nezakonito pridobljeno imovino?* Na to vprašanje, ki ga je že pred časom postavil delegat v zveznem zboru skupščine Jugoslavije Batrič Jovanovič, je zvezni izvršni svet pismeno odgovoril na zadnji lanskoletni seji tega zbora.
ZB trdi, da ni seznanjen z izviri podatkov o številu tako imenovanih milijarderjev, niti ni možnosti, da bi to točno ugotovili. Niti zvezni zavod za statistiko na primer nima takšnih podatkov. Kar zadeva pristojnosti. federacija ureja samo te-
Partijski in državni poglavarji na zasedanju varšavskega pakta v Pragi
(Telefoto AP)
melje lastninskih pravnih razmerij, medtem ko so republike in pokrajini pristojne sprejemati konkretne predpise na tem področju. Republike in pokrajini so sprejele svoje predpise o ugotavljanju izvoza imo-vine ter o pogojih in načinu za prehod nezakonito pridobljene imovine v družbeno lastnino. Poleg tega imajo republike in pokrajini možnost, da z ustrezno davčno politiko preprečujejo nezakonito bogatenje. Zato je potrebno, je rečeno na koncu odgovora, da republike in pokrajini proučijo predpise na tem področju.
Omenjeni delegat se je tudi zanimal, kaj bo federacija storila za ukinitev vseh vrst privilegijev in neracionalnega trošenja družbenih sredstev (izročitev brionskih hotelov gostinstvu, prepoved uporabe posebnih letal na rednih letalskih linijah in prehod na uporabo tako imenovanih malolitražnih vozil v federaciji). Vprašal je tudi, ali obstajajo v ustavi temelji za sprejem zveznega zakona o prepovedi uporabe visokolitražnih avtomobilov v vsej državi. ZIS je odgovoril, da je v skladu s sklepi predsedstva SFRJ v teku priprava sklepov o izročitvi objektov na Brionskih otokih Socialistični republiki Hrvatski. Objekte, ki bodo ostali namenjeni potrebam reprezentance zveznih organov, bodo izkoriščali po predpisih skupščine, predsedstva in ZIS.
Uporaba posebnih letal bo v kratkem predmet obravnave v skupščini SFRJ. Kar zadeva potniška vozila za službene potrebe funkcionarjev so pristojni zvezni organi že sprejeli ustrezne predpise in ukrepe za varčevanje, (v prvi vrsti se uporabljajo srednjelitražna in malolitra-žna vozila). V ustavi SFRJ pa ni podlage za sprejetje zveznega zakona o prepovedi izkoriščanja visokolitražnih vozil v vsej državi.
Lani so brezvestni navijači izkoristili 33 športnih prireditev za iz-
ražanje svojih nacionalističnih čustev in omalovaževanje ter žalitev nacionalnih čustev drugih občanov. Posamezniki, manjše skupine, v nekaj primerih pa tudi večje število navijačev, so prepevali nacionalistične pesmi, nosili grbe in zastave brez socialističnih obeležij ter kamenjali vozila gostujočih ekip.
Takšen odgovor je ZIS poslal delegatu Gaju Ninkoviču na njegovo vprašanje, postavljeno na seji zveznega zbora. Organi za notranje zadeve so sodnikom za prekrške prijavili 73 oseb zaradi nacionalističnih izpadov na špjortnih prireditvah. S prireditelji športnih prireditev organi za notranje zadeve pripravljajo
posebne ukrepa za onemogočanje takšnih sovražnih izpadov in za zaščito osebne varnosti ljudi ter lastnine. (dd)
BEJRUT — Tudi včeraj je prišlo v Tripoliju do hudih spopadov med pro in protisirskimi milicami. Poročila govore o pravem »plazu ognja in železa*. Topovi streljajo neprestano in stotine družin beži iz mesta, druge pa so vkleščene v ruševine. Žrtve med civilnim prebivalstvom so izredno hude. Samo včeraj je bilo 27 mrtvih, v manj kot tednu dnj pa je bilo ubitih že več kot sto oseb, medtem ko je ranjencev na stotine.
zagrebški nadškof, Hrvat dr. Franjo Kuharič. (Med verniki v Sloveniji je bilo dokaj živo upanje, da bo dobil kardinalski klobuk ljubljanski metropolit dr. Šuštar).
Ostala kardinalska imenovanja so bila še: libanonski maronitski patriarh Kboraiche, abidžanski nadškof Vugo (Slonokoščena obala), earakaški nadškof Lebrun Morati-nos (Venezuela), nadškof v Chicagu (ZDA) Bernardin (ki je sin italijanskih izseljencev), bangkoški nadškof Mičaj Kitbunču (Tajska), lubangški nadškof Do Nascimento (Angola), katerega so septembra za mesec dni ugrabili tamkajšnji gverilci, medel-linski nadškof Lopez Trujillo (Kolumbija), ki je tudi predsednik CE LAM, malineški nadškof Danneels (Belgija), vvellingtonski nadškof Wil-liams (Nova Zelandija), pariški nadškof Lustiger (Franci'a), nadškof Gnjezda in Varšave Glemp (Poljska), apostolski administrator Rige in L;epaje Vaivods JLetonija - SZ), berlinski škof Meisner (ZRN) in o-če De Lubac, francoski jezuit, ki je eden doslej največjih teologov v zgodovini Cerkve.
Na'pomembnejše imenovanje med temei je gotovo imenovanje letonske-ga duhovnika, 87-letnega Julijan.sa Vajvodsa, glede na to, da ima ta svoj sedež v Sovjetski zvezi.
Precej pozornosti pa je vzbudilo tudi dejstvo, da tokrat niso dobili kardinalskega klobuka trije prelati, ki opravljajo v vatikanski kuriji kardinalske naloge, ki so doslej vedno avtomatično prinesle imenovanje za kardinala. To so propredsednik papeške komisije za mesto Vatikan in predsednik upravnega odbora Inštituta za cerkvene dobrodelne u-stanove (IOR) Marcinkus (ki je bil v tej funkciji vpleten tudi v afero z Banco Ambrosiano), propredsednik tajništva za nevernike Paupard in predsednik tajništva za nekristjane Jadot.
Po zemljenjsr1 razdelitvi ie 71 kardinalov iz Evrope (35 iz Italije), 37 iz Amerike (23 iz Latinske Amerike), 14 iz Afrike, 12 iz Azie in 4 iz Avstralije ter Oceaniie. Z zadnjim imenovanjem je Evropa pridobila 7 kardinalov, Amerika 3. Afrika in Azija po 2 in Avstralija ter Oceanija 1. Trije ne sodijo v teritorialno porazdelitev.
VLADNI PREDLOGI BRŽKONE NE BODO PREPREČILI STAVK
Kaosu v bolnišnicah ni videti konca
RIM — Medtem ko je minister Schietroma predložil sindikatu dokument o vladnih predlpgih glede obnove delovne pogodbe na piodročju zdravstva, se je v državi nadaljevalo stavkovno gibanje u-službencev in zdravnikov bolnišnic. Zagotovljena je bila samo zdravstvena oskrba za najnujnejše primere, sicer pa je bilo delovanje bolnišnic povsod ohromljeno, ponekod p>a celo paralizirano, kar je bolnikom povzročalo veliko težav. Udeležba stavkajočih je bila skoraj povsod zelo visoka. V nekaterih večjih mestih so bolnišniški uslužbenci stopili na ulice, da bi manifestirali proti zavlačevanju vlade glede pogajanj o obnovi delovne pogodbe. V Piemontu in Lombardiji je bil izostanek z dela skoraj 100-odstoten.
Predloge ministra za zdravstvo bodo vlada in sindikati preučili na skupni seji v torek, 11. januarja, a po vsem sodeč je že sedaj moč reči, da je Schietroma že izgubil priložnost, da bi prekinil val stavk v italijanskih bolnišnicah. Njegovi predlogi so namreč naleteli na zelo neugoden odmev. Avtonomni sindikati se pritožujejo, da bodo številni delavci na področju zdravstva, razen zdravnikov, še
naprej prejemali smešno nizke plače, kar velja še zlasti za bolničarje, tako splošne kot specializLa-ne. Drugi pa tarnajo, da ministrovi predlogi zapostavljajo zdravnike in tehnike. Skratka, prav nihče ni zadovoljeu.
Če bi sindikati sprejeli ministrov? tablice za določevanje plač bi bil minimalni letni bruto dohodek za čistilke 3 milijone 300 lir. primarij pa bi zaslužil najmanj 14 milijonov. K temu je treba še dodati draginjsko doklado. Za celodnevne zdravnike je predvidena še posebna odškodnina med 6 in 14 milijoni, glede pač na starostno dobo dela.
Kategorij uslužbencev naj bi bilo odslej enajst. Plače bi se jim povišale vsaki dve leti za obdobje šestnajstih let, torej osemkrat. Prav kar se tega tiče so se razvnele najostrejše polemike, saj bi se plače za prvih pet kategorij uslužbencev povišale povprečno za 50.000 mesečno, za zadnje tri kategorije, zdravnike in vodstvo, pa kar za 700 800 tisoč Ur. če je tako, pravijo sindikati, potem je klestenje izdatkov in povečanje »ticketov* za zdravstvo naravnost nesramno.
ODGOVOR LAIKO SOCIALISTOV NA DEMOKRISTJANSKI POZIV
Vstopa KD v občinski in pokrajinski odbor ne bo mogoče uresničiti do 20. januarja
Pogovori se bodo zaceli šele prihodnji teden - Kdaj srečanje s Fanfanijem • Izjave pokrajinskih tajnikov PSI, PSD! in PU
Samo še dva tedna manjkata do že znamenitega datuma 20. januarja, ko naj bi Krščanska demokracija po sporazumu, ki ga je podpisala z laično - socialističnimi silami, vstopila v odbora, ki trenutno upravljata tržaško občino in pokrajino. Pričakovati bi bilo, da se z bliža-njem tega datuma stopnjujejo mrzlični pogovori in pogajanja, ki naj bi se zaključili z obnovo obeh tržaških uprav. Nasprotno pa smo priča pravemu paradoksu, ko se pravzaprav nič ne dogaja. Kontakti med raznimi strankami, tako dvostranski kot večstranski, se bodo začeli šele prihodnji teden in ne bodo kratkotrajni ne samo. ker so problemi na dnevnem redu dokaj zapleteni, ampak tudi, ker se, kot kaže, nikomur ne mudi.
Izjema v tem pogledu je samo Krščanska demokracija, ki je še predvčerajšnjim izdala še kar ostro tiskovno noto s pozivom drugim strankam, naj spoštujejo datum 20. januarja za razširitev obeh večin in odborov. Nota. ki sta jo podpisala deželni tajnik Braida in pokrajinski Coslovich, je tudi namigovala na morebitne pobude na vsedržavni ravni v podkrepitev sicer sedaj še nedorečeni grožnji po novem razbitju večine na deželi. Poziv KD je seveda namenjen strankam laično - socialističnega pola, ki so podpisale sporazum o razširitvi tržaških večin in odborov. Prav zato smo se o-brnili na pokrajinske tajnike teh strank in jih vprašali, kaj menijo o zadnjem demokrščanskem pozivu in kako naj bi prišlo do vključitve KD v obe krajevni upravi. Medtem ko se tajnik PSDI odv. Berce še vedno mudi na počitnicah na smučanju, so nam tajniki PSI, PRI in PLI potrdili, da ni pričakovati premikov v kratkem času, ker se bodo pogovori po novoletnem premoru spet začeli šele prihodnji teden, prav tako pa so vsi trije soglašali, da datuma 20. januarja ne gre jemati ultimativno.
♦Problem je politične narave — meni pokrajinski tajnik PSI Pit-toni — in ga torej ni mogoče vezati na ta ali oni datum * Dodal je, da bodo potrebni pogovori najprej med laično socialističnimi strankami, nato med njimi in Listo za Trst, potem pa še s KD, vse to pa seveda zahteva nekaj časa. Na tapeti je tudi vprašanje obiska tržaške delegacije k predsedniku vlade Fanfaniju. Tudi glede tega, je dejal Pittoni, bo treba s KD preveriti zahteve in predloge, ki jih bojo tržaški politični predstavniki orisali ministrskemu predsedniku.
«Naš odgovor Krščanski demokra ciji — nam je dejal pokrajinski tajnik republikanske stranke Mauro — je jasen in točen: nobenega dokumenta nismo podpisali, ki bi postavljal rok 20. januarja* Glede nameravanega obiska pri Fanfaniju pa
se mora podvizati KD. Sestanek s prejšnjim predsednikom vlade, republikancem Spadolinijem, je bil že določen, potem pa je prišlo do vladne krize. Sedaj mora KD — meni Mauro — izposlovati srečanje s Fanfanijem. Pa tudi o zahtevah do vlade se je treba še dogovoriti, Lista za Trst pa mora svoje zahteve nekoliko omiliti in se zadovoljiti s kako bolj konkretno obljubo, kajti božičnih daril v politiki ni, še posebno v sedanjem težkem gospodarskem trenutku. Treba je najti rešitev — je zaključil tajnik PRI — ki ne bi zrušila sedanjih ravnovesij, rešitev brez zmagovalcev in poražencev, v interesu mesta.
Tudi pokrajinski tajnik liberalne stranke Di Meglio soglaša, da datuma 20. januarja ni mogoče jemati ultimativno, po drugi strani pa je mnenja, da je prišel čas, da se v obeh tržaških krajevnih ustanovah ustvarita trdni in večinski upravi. Liberalci so vsekakor za spoštovanje sporazumov, ki so jih laiko - so-
cialisti podpisali z demokristjani tudi zaradi tega, ker sedanji upravi na občini in pokrajini nista šli dlje od razreševanja tekočih upravnih zadev.
Delovanje posvetovalnic ponovno zaustavljeno
Predsednice upravnih odborov družinskih posvetovalnic ostro obsojajo prakso odlašanja in izmikanja odgovornosti odgovornih ustanov, ki je znova privedla do forsirane prekinitve storitev, ki jih opravlja o-sebje družinskih posvetovalnic.
V tiskovnem sporočilu poudarjajo, da so v teku meseca decembra zastonj pričakovale, da bi jih sprejel predsednik ali predstavniki upravnega odbora krajevne zdravstvene enote, kakor tudi upravni svet otroške bolnišnice Burlo in tržaške pokrajine.
OSEBNI PROMET NA MEJI Z JUGOSLAVIJO
Število prehodov je bilo lani za 8% manjše kakor v letu 1981
Toda v decembru je padec znašal 55,6 od sto, v samem mednarodnem prometu pa kar 68,7 od sto
Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo je bil v preteklem decembru na območju tržaške pokrajine za 55.6% manjši od prometa, ki so ga zabeležili v lanskem decembru. Mednarodni premet se je pri tem zmanjšal kar za 68.7%, maloobmejni promet pa za 32,6%. S potnim listom je namreč v lanskem decembru prekoračilo mejo 333.533 ljudi (leta 1981 1,067.939), od tega pa ie na italijanske državljane od-padio 166.132 (leta 1981 320.273) prehodov, na tujce pa 167.401 (leta 1981 747.666) prehodov. V maloobmejnem prometu pa je lani prekoračilo mejo 411.577 ljudi (leta 1981 610.985), pri čemer se je število italijanskih državljanov skrčilo s 439.575 na 287.768 ali za 34,5%, število jugoslovanskih državljanov pa s 171.410 na 123.811 ali za 32,6%. Skupno število prehodov, ki je znašalo v predlanskem decembru 1,678.924, se je tako v zadnjem mesecu lanskega leta skrčilo na 745.110.
V vsem letu 1982 je mejo prekoračilo skupno 20,318.916 ljudi, kar je 8.02% manj kakor v letu 1981, ko so pristojni organi našteli skup-
OBMEJNA BLAGOVNA IZMENJAVA V LETU 1982
Po tržaškem avtonomnem računu dosežen promet 262 milijard lir
Predsednik tržaške delegacije mešane zbornice Petrucco o pomenu tega obmejnega inštrumenta • Naraščanje prometa zahteva tudi ustrezno prilagajanje bančnega sistema
Vrednost blagovne izmenjave med obmejnimi območji Italije in Jugoslavije po tržaškem avtonomnem računu se je v pravkar zaključenem poslovnem letu povzpela na 262 milijard lir. To praktično pomeni, da se je blagovni promet po tem računu v nominalni vrednosti podvojil v primeri z letom 1981, ko .je znašal 132 milijard lir.
V zvezi z novim napredkom, ki ga .je zabeležila ta specifična postavka v okviru trgovinskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, smo zaprosili za kratek komentar predsednika tržaške delegacije mešane
jega nastanka živo prizadeva za razvoj blagovne izmen ja ve _ po obmejnih računih za Tržaško in Go riško. Dr. Giulio Petrucco nam je o pomenu teh inštrumentov za raz voj gospodarstva v obmejnih krajih dejal nasledn.je: V koristnost avtonomnih računov smo bili pri zbornici vedno trdno prepričani. Tudi v času, ko so se določeni krogi zavzemali za ekonomski liberalizem smo vedno poudarjali, da sta av-
tonomna računa optimalen inštrument za razvijanje trgovinskega sodelovanja ob meji, in to v okviru uravnovešene obojestranske izme n.jave. Poznejši zapletl.jaji so dokazali. da smo imeli prav, saj omo gočata avtonomna računa nemoten razvoj trgovinske kooperacije tudi mimo raznih valutnih in drugih o-me.jevanj.
Dejstvo, da je promet po tržaškem računu v lanskem letu dosegel kar 262 milijard lir, je razveseljivo, menim pa, da so dani vsi pogoji, da se pomen računa za razvoj gospodarskih dejavnosti
italijansko - jugoslovanske zbornice, beh držav v prihodnje še poveča, to je organizacije'"ki'si'vše dcf&o^Prav zaradi tega .je treba čimprej
ustanoviti mešano itali.iansko-jugo-slovansko komisijo za obmejni oro-met, za kar obstaja že pristanek ta ko rimske kakor tudi beograjske ( vlade in za kar se zavzema tudi mešani italijansko-jugoslovanski od- . bor za industrijsko-tehnično sedelo- j vanje, v okviru katerega naj bi delovala nova komisija. Slednja j bi morala imeti dovolj široke pri- j stojnosti, da bi ne le nadzorovala i poslovanje po avtonomnih računih j
in sestavljala predloge za njegovo sprotno izboljšanje, temveč tudi konkretno prilagojevala strukturo in vrednosti uvoznih in izvoznih spiskov v okviru določenih maksimalov ter tudi same maksi male sorazmerno z naraščanjem inflacijske stopnje v obeh državah.
Letni promet v višini 262 milijard — nam je ob zaključku dejal dr Petrucco — pa odpira še eno vprašanje, namreč vprašan.je prilagoditve bančnega sistema v Italiji in Jugoslaviji, ki se neposredno u-kvar.ia s prometom po avtonomnih računih. Tudi na nedavnem zase-danjnkobeh mešanih zbornic v Opa: tiji je bila poudarjena nujnost organizacij? posebnega posveta med
no 22,091.309 prehodov. Nazadova nje je seveda mnogo manjše kakor v decembru, saj so jugoslovanski omejitveni ukrepi stopili v veljavo 18. oktobra ter so zato «prizadeli» le slabo četrtino statističnega leta. Tudi v tem primeru se je zmanjšalo število prehodov predvsem v mednarodnem prometu (leta 1981 14,840.952, leta 1982 13,161.382 prehodov ali 11,31% manj), na kar je seveda merodajno vplival osip jugoslovanskih turistov; maoobmejni promet pa se je zmanjšal za 1,28%, in sicer s 7,250.347 prehodov v letu 1981 na 7,157.534 prehodov v lanskem letu. Pri tem se je skoraj v istem razmerju zmanjšalo število italijanskih državljanov, ki so prekoračili mejo s prepustnico (za 3,38%) in jugoslovanskih državljanov z obmejnega pasu (za 3,77%). Prvi so namreč dali skupno 4,949.212 (lani leta 1981 5,122.427) prehodoV, drugi pa 2,208.322 (leta 1981 2,127.920) prehodov.
Kras: premoženje, ki ga je treba varovati
- e"'*"
CARSO;
VS PATRIMONJO t)A DHFENDFJtE
mr
KRAS:
PREMOŽENJE* KI GA JE TREBA VAROVATI
MED ZADNJIM ZASLIŠANJEM Nfl TRŽAŠKEM SODIŠČU
Tihotapec Silvano Vittor ni povedal velikih novosti
Tržaška občinska uprava je v teh dneh dala razobesiti po mestu in okolici vrsto dvojezičnih lepakov, na katerih poziva prebivalstvo naj varuje premoženje, ki ga za vse predstavlja naš Kras. Vsekakor hvalevredna pobuda občinskih upraviteljev. Upamo pa si predlagati, da bi javna uprava globlje senzibilizi-rala javnost glede zaščite tega našega naravnega bogastva, ki je z raznimi posegi, ki gredo od razlastitev pa do nekulturnega vedenja večine nedeljskih izletnikov, motokrosistov in tudi nekaterih lovcev, stalno ogroženo. Ta senzibilizacija bi se morala začeti že v šolah in se nadaljevati s prirejanjem predavanj, javnih srečanj itd.
Pri vseh teh pobudah pa je tre-bo upoštevati, d- na tem Krasu živi tudi človek, v veliki večini pripadnik slovenske narodnostne skupnosti, ki je ta teritorij, na katerem živimo, sam ustvaril in ohranil s trdim delom skozi vrsto generacij. Ta človek želi na tem teritoriju je naprej ostati; omogočiti mu je zato treba, da lahko razvija dejavnosti, s katerimi se tradicionalno ukvarja; to morajo upoštevati vse odgovorne oblasti, med katerimi tudi občinska uprava, ko sprejemajo razne ukrepe, ki neposredno zadevajo to naše naravno premoženje.
Silvano Vittor, tržaški tihotapec, je obtožen, da je nudil bankirju obertu Calviju osebno pomoč pri sgalnem prestopu državnih meja, ) je Calvi bežal iz Italije, ni med idnjim zasliševanjem povedal bi-venih novosti. Tako nam je včeraj itrdil namestnik državnega tožil-i Oliviero Drigani, ki je izdal pro-Vittorju zaporni nalog. «Prepri-in sem, da obtoženec veliko ve, noče izdati skrivnosti, ki ga ve-ijo na določen krog ljudi, vplete-h v zadevo Calvi,* je še dejal rigani.
Njegovo delo je zaenkrat nekoli-) zaustavljeno, saj bo o razpletu stveno odločal sklep o pristojno-i sodišča, ki bo moralo strniti minsko, rimsko in tržaško preiska-). Odločilno bi morda v tem smi-u bilo pričevanje Silvana Vittorja Calvijevem kovčku, ki je po ban-rjevi smrti izginil. V njem so ba-: bili dokumenti, s katerimi bi si idniki lahko temeljito pomagali pri izvozlavanju te tako zagonetne in > vedno v tenčice zavite vsedržav-b, verjetno tudi mednarodne, afe-s. Drigani se vsekakor nagiba k
domnevi, da bodo preiskave dodelili milanskemu sodišču, kjer je sedež zavoda «Banco Ambrosiano*.
Kmalu, morda že v prihodnjih u-rah, bodo ponovno prepeljali v Trst Emilia Pellicanija, proti kateremu sta izdala zaporni nalog tako tržaško kot rimsko sodišče. Pellicanija so v preteklih dneh zasliševali v Rimu, kjer so ga obtožili, da si je nezakonito prisvojil poldrugo milijardo lir iz blagajne družbe «Prato verde*. ki jo je on sam upravljal.
Predvidevanja o plimah in osekah v našem zalivu
Tržaški laboratorij za morsko biologijo je objavil v prilogi znanstvene revije cNova Thalassia* predvidevanja o morskih gibanjih v Tržaškem zalivu za letošnje leto. Priloga s predvidevanji bo na razpolago interesentov na sedežu laboratorija (na obalni cesti št. 336) od 9. do 13. ure (tel. 224 400) in v nekaterih specializiranih trgovinah v Trstu, Miljah in Gradežu.
Jutri pristanišrniki pri ministru Di Giesiju
Kakor smo zabeležili že v včerajšnji številki, bo novi minister za trgovinsko mornarico v Fanfand-jevi vladi Di Giesi jutri sprejel sindikalne predstavnike pristaniščni-kov in nameščencev luških ustanov iz vse Italije. Sindikalisti pričakujejo, da bo Di Giesi zagotovil polno izvajanje sporazuma, ki so ga sindikati dosegli 9. septembra lani s tedanjim ministrom za trgovinsko mornarico Manninom. Po tem sporazumu se je država obvezala, da bo z vrsto ukrepov priskočila na pomoč pristaniščem v krizi in med drugim zagotovila nove naložbe v večjih lukah, med katere sodi tudi tržaška. Sestanek bo ob 15. uri na sedežu ministrstva za trgovinsko mornarico. Poleg predstavnikov CG IL, CISL in UIL se bosta srečanja z ministrom udeležila iz Trsta še predsednik luške ustanove Zanetti In konzul enotne družbe pristanišč nikov Hikel.
Orozorilo SUNIA najemnikom stanovanj
Sindikat stanovanjskih upravičencev SUNIA obvešča najemnike, da so z novim letom nekateri lastniki stanovanj in upravitelji samovoljno povišali ceno pravične stanarine pri mesečnih najemninah. Poviška zakon o pravičnih stanarinah sploh ne predvideva; zato SU NIA opozarja najemnike, naj ne plačujejo poviškov, če niso podpisali nove najemninske pogodbe.
Vse informacije o samovoljnih poviških nudi SUNIA v svojih uradih v Ul. S. Lazzaro od ponedeljka do četrtka, od 8.30 do 12. ure in od 16. do 18.30, ob petkih pa od 8.30 do 12. ure.
predstavniki teh bank, da bi se dogovorili o uvedbi vseh tistih inštru mentov, ki jih sodobna bančna tehnika nudi za hitrejše opravljanje operacij, povezanih s poslovanjem po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško.
«Prrirgane vezi» na ljubljanski televiziji
Koliko vidnih in nevidnih vezi med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in matično domovino so potrgali jugoslovanski omejevalni u-krepi? Na to vprašanje skuša odgovarjati oddaja «Pretrgane vezi*, ki jo je pripravila agencija Alpe Adria in ki jo bo drevi, ob 21.35 v okviru oddaj «V znamenju* predvajala ljubljanska televizija.
Oddaja je sestavljena iz pričevanj in prikazov iz vsakodnevnega življenja Slovencev v Italiji kot posameznikov in članov raznih društev.
Brez nepotrebnih pretiravanj opozarja na posledice, ki jih je 18. oktober imel na vsesplošno udejstvovanje in življenje pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pripravili so jo novinarka Breda Pahor, snemalec Sergio Ferrari in tonski tehnik Pavel Hrovatin.
Violinist Lorenz in pianistka Sčekova drevi v Kulturnem domu
Glasbena matica začenja svojo koncertno dejavnost v novem letu danes zvečer -v Kulturnem domu v Trstu s koncertom violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke šček. Violinist Lorenz je Jržašk' publiki dokaj dobro znan. saj smo ga že večkrat srečali na koncertih Tria Lorenz v našem mestu. Alenko Šček pa bomo prvič videli nr našem o-drv in ji pr a'- gotovo z odobravanjem sledili, kot so to storili na različnih odrih v Jugoslaviji. Današnji koncert bo obsegal dela Mozarta, Griega, Lebiča in Janačka. Priznana izvajalca in dober spored silijo v pričakovanje, da bo tudi tretji abonmajski koncert Glasbene matice prijeten glasbeni užitek.
SINOČI V VELIKI DVORANI CCA
Blesteča izvedba zahtevnega sporeda na koncertu Mladinskega zbora GM
Zbor je pod vodstvom Stojana Kureta prvič izvajal novi ciklus Merkitjevih rezijanskih otroških pesmi
Mladinski zbor Glasbene matice se je sinoči prvič v letošnjem letu predstavil občinstvu z nastopom v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v okviru božičnih koncertov pod pokroviteljstvom tržaške občine, Avtonomne turistične in leto-viščarske ustanove in Stalnega gledališča za Furlanijo - Julijsko krajino. Zbor je vodil Stojan Kuret z občasnim sodelovanjem mladih iz vrst zbora samega, kar je nedvomno zelo dobra pedagoška poteza.
Takoj na začetku moramo ugotoviti, da se je zbor predstavil s pretežno novim repertoarjem, ki pa ni bil samo nov marveč tudi izredno zahteven. In če k tej ugotovitvi dodamo še drugo, da je namreč zbor ves spored odpel na lepi kvalitetni rami, z redko pevsko disciplino in intonančno čistostjo, da je več kot enkrat prešlo njegovo petje v sproščeno muziciranje tako v interpreta-cijskem kot glasovnem smislu, potem ostane samo še ugotovitev, da je bil koncert lepo doživetje in da
moramo biti na Mladinski zbor Glasbene matice res ponosni.
Osrednji del sporeda je prav gotovo predstavljal novi ciklus otroških pesmi Pavleta Merkuja, ki je bil tokrat prvič izvajan. Gre za drobne glasbene biserčke, za resnično mojstrovino našega tržaškega skladatelja, ki je s tenkim posluhom za rezijansko melodiko in za njeno pojočo govorico, katerima se je Merku zapisal ne le kot glasbenik, marveč tudi kot raziskovalec rezijanskega ljudskega blaga, ujel v skladbice čar te melodike in ji dal obliko, ki je visoko umetniška prav zato, ker ohranja prvinskost in govori skozi njo. Imeli smo vtis, da so te drobne skladbice Mladinskemu zboru Glasbene matice še posebej ležale, saj jih je podal z vso potrebno delikatnostjo, glasovno barvitostjo in interpretacijsko ustreznostjo tudi z vsemi izvenvokalnimi učinki (ploskanje, udarci z nogo, tolkala). Naj navedemo še naslove: Ta na kale, Nana, nana, Siničase, Čarni kus I.
«liMiiii»iiiHimiiHH*miiinmiiiiiiiiiiii«iiiiMiiimiiinuiiii»iiii»i»iiMiliMiiiii»lliii»iinii»ilHll»»«»»miiiiiiii»n»
Pismo uredništvu
TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ŠOLSKE KNJIGE
V pismu Uredništvu izpod peresa prof. Nade Pertot. objavljenem v Primorskem dnevniku dne 4. t.m. beremo poleg informacije o izidu nove šolske knjige Prostor in čas II. prof. Ivana Artača, da v naši knjigarni žal ni dovolj prostora za knjige, ki izhajajo pri nas.
Po branju te ugotovitve imamo občutek, da naša knjigarna, mislimo pri tem Tržaška knjigarna, noče najti prostora za te knjige. Ta trditev je netočna. V tej zvezi želimo pojasniti sledeče:
Tržaška knjigarna najde in je vedno našla prostor na svojih policah za slovensko knjigo, šolsko ali leposlovno, ki je izšla pri nas ali v Sloveniji ali na tujem, samo da .je bila dosegljiva na knjižnem tržišču.
Resnica je, da šolske knjige, o katerih je govor, ki jih založi Deželni šolski urad in tiska samo za potrebe slovenske šole, niso v pro sti prodaji na tržišču. Razdeljuje jih samo uporabnikom, proti plačilu seveda. Uprava za šolske knjige s sedežem nar "Srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, ob določenih uradnih urah v času šolskega pouka.
Knjigarne torej:
prvič, ne morejo kupiti teh knjig na debelo;
drugič, ne prejmejo dogovorjenega popusta na šolske knjige in tretjič, tudi ko bi želele razdeljevati te knjige brez zaslužka, jim omenjeni urad ne more izstaviti po-
trdila o izvršeni prodaji oz. nakupu.
Tržaška knjigarna .je v tej zvezi že večkrat v preteklosti interve nirala pri pristojnih organih. Zadnjič s pismom v začetku septembra 1982, toda še vedno brez odgovora in uspeha.
Ne obupamo, čudimo se le, da oseba, ki ji nista slovenska šolska stvarnost in knjigotržna politika naše knjigarne prav gotovo tuji, uporablja fraze, ki napačno obveščajo slovensko javnost.
Vnaprej se Vam zahvaljujem za objavo.
Silvana Valoppi
Koncert proseške godbe v Repnu
Proseško godbeno društvo je s polnim vetrom zajadralo v novo sezono. Po uspelem koncertu na Štefanovo v dvorani kontovelskega Gospodarskega društva, bodo proseški godbeniki to soboto nastopili v ob-
aniiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiMiiiifiMiimiiKiumiiiniiiMiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii
KONEC MESECA ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV PROŠENJ
Za podpore pokrajinske uprave kulturnim društvom in ustanovam
• V okviru predkongresnih skupščin KPI se bo jutri na sedežu v Ul. Capitolina 3 sestala sekcija KPI uslužbencev RAI. Sestanek se bo začel ob 19.30, zaključil pa bo poseg deželnega tajnika KPI Giorgia Rossettija.
Pretekli teden je pokrajinski odbor na svoji zadnji lanski seji o dobril podpore za kulturno delovanje v letu 1982. Slovenske organizacije in društva so bila tokrat prvič deležna nekoliko večje pozor nosti. Sedaj .je čas za predložitev prošenj za delovanje v letu 1903.
Društva in organizacije, ki imajo pravico do podpore na osnovi zakona št. 68 iz leta 1981, morajo predložiti prošnje za podpore do 31. januarja. Podpore so predvide ne za kulturno delovanje in širjenje kulture, za dokumentacijo in širjenje humanističnih, znanstvenih in umetniških ved ter za zaščito in uveljavljanje narečij in ljudske kulture. V zakonu .je posebna o-

Mala črna kronika
Osamljeno in bolno ženico so rešili sosedje
Policija in gasilci so predvčerajšnjim pomagali 80-letni Marii Fi-dutti vd. Toffolo, ki jo je v stanovanju v Drevoredu D’Annunzio nenadoma obšla slabost. Ženica, ki živi sama, ni mogla s postelje, sosedje, ki so slišali njene klice na pomoč, pa niso mogli do nje, saj so bila vrata zaklenjena. Poklicali so zato policijo in gasilce, ki so vdrli skozi vrata. Z rešilcem rdečega križa so jo nato odpeljali v bolnico, kjer je ostala na zdravljenju.
Tihotapca nista vedela da se je v Trstu marsikaj spremenilo
Pod obtožbo tihotapstva so agenti letečega oddelka prijavili sodstvu dva tuja državljana, ki sta na Rasem mostu prodajala ure znamke «Time-tron». Gre za 40-letnega madžarskega državljana Miroslava Radoszkowskija in 26 letnega Avstrijca Christiana Vai-barja. Ko so ju agenti prijeli, sta pri sebi imela kar 150 ur, ki sicer nimajo velike vrednosti V Evropo jih uvaža podjetje «Swarz» z Dunaja, ki jih nato razpošilja po drugih državah. Tihotapca sta po-
liciji izjavila, da sta pomorščaka in da sta se spoznala na turističnem potovanju v Grčiji. V Trstu naj bi po naključju srečala jugoslovanskega državljana, ki ju je naprosil, če bi ure lahko pretihotapila v Jugo.slavi.jo. Možaka naj bi «posel» sprejela, čez nekaj ur pa sta se skesala in ure hotela prodati. Policija tej verziji ni verjela meneč, da sta pomorščaka kupila ure v Grčiji in da sta jih hotela prodati v Trstu, o katerem sta menila, da .je še raj za goljufe in priložnostne protizakonite zaslužke.
Narkoman s« je Izdajal
za agenta letečega oddelka
Karabinjerji iz Milj so aretirali pred dnevi 23-letnega Stojana Raz ma iz dolinske občine, ki je policiji že znan kot narkoman. V preteklosti so Razma že nekajkrat a-retirali. ker je ponarejal zdravniške recepte, s katerimi je kupoval zdravila z opijskimi derivati. Tokrat so ga karabinjerji prijeli, ker je pri sebi imel ponarejeno izkaznico agenta letečega oddelka trza ške kvesture. Preiskovalci ugotavljajo, če se je Razem poslužil do kumenta za kak kriminalen «pod vig».
pomba glede furlanskega .jezika in kulture.
V pokrajinskih uradih (trg Vit-torio Veneto 4) je na razpolago o-krožnica, ki jo lahko dvignejo zainteresirane ustanove in društva, s točnimi navodili za predložitev prošenj. Naj omenimo, da so pogoji isti kot lansko leto. Prošnja mora biti napisana na kolkovanem na pirju, podpisati .jo mora predsednik. Priložena mora biti dokumentacija na navadnem papirju v enem izvodu. Ustanove in društva morajo pokrajini posredovati kratko poročilo o dejavnostih in pobudah v letu 1982 (razvidni naj bodo mo rebitni prispevki drugih ustanov); program in spored dejavnosti za leto 1983 ter proračun ustanove ali pobud (pri tem naj bodo razvidne morebitne prošnje za prispevke pri drugih ustanovah); ko gre za zasebne ustanove, in združenja — dokumentacija o pravni obliki (ustanovni akt, statut, društveni orga ni); formalni akt sklepnega organa, s katerim se pooblašča predstavitev prošn je (to vel.ja samo za javne ustanove).
Giorgio Albertazzi v Pirandellovem «Henriku IV.»
Giorgio Albertazzi v vlogi Henrika IV. v istoimenski drami Luigija Pirandella, je sinoči v nabito polnem gledališču Rossetti požel največ in tudi najbolj zaslužene aplavze občinstva. Pirandellovemu liku ni sicer dodal nič novega, toda njegova igra je bila vseskozi pregnetena z mojstrsko interpretacijo dvojnosti Henrikovega stanja, slonela je na tradicionalnem podajanju, toda z neko bolj filozofsko poglobljenostjo. V tem smislu je bila v idealni skladnosti z režisersko postavitvijo Antonia Calende, ki se ni odmaknila od tradicionalnosti, ki pa je vseskozi gradila na nosilnih silnicah drame.
Ob Giorgiu Albertazziju je v glavni ženski vlogi Matilde Spine nastopila stara znanka tržaškega italijanskega gledališča, Morisa Mantovani, ki ji je občinstvo namenilo tople aplavze za dobro interpretacijo. Tu di ostale vloge so bile dobro podane, čeprav ne vedno v ustrezni skladnosti.
m.
Mri t Križu sestanek z razlaščenci
V prostorih Kulturnega doma Albert Sirk v Križu bo jutri, ob 20. uri, javno zborovanje razlaščencev, ki imajo svoja zemljišča na območju zgoniške občine. S prihodnjim tednom bo namreč gradbeno pxxijetje Plače Moulin iz Milana začelo ugotavljati stanje zemljišč, ki jih bodo na tem območju razlastili za izgradnjo nove avtoceste. Na sestanku bodo predstavniki Kmečke zveze in konzorcija razlaščencev Naša zemlja, ki sestanek tudi prirejata, prizadetim obrazložili razlastitveni postopek in vsebino sporazuma, ki je bil pred nedavnim podpisan na deželi v zvezi z izgradnjo nove prometnice.
Ob vsem tem pa je še vedno odprto vprašanje tehničnih delovnih komisij, ki jih je nujno treba čimprej ustanoviti za posamezne odseke avtoceste; posameznikom se namreč odpirajo številni zapleteni problemi, ki so različni od primera do primera; rešiti jih je mogoče le sporazumno med vsemi zainteresiranimi dejavniki, zaradi česar je nujnost umestitve teh komisij zelo velika.
činski telovadnici v Repnu. Godba, ki jo vodi kapelnik Slavko Lukša, se bo predstavila s celove čemim koncertom, v katerem bo izvajala priredbe klasičnih in modernejših del. Koncert se bo začel ob 20. uri.
in 11., Tananina tonana, Ninajčico bubajčico. Deklica po vodo j 'šla, Nana ščeričica in Sonce ljubo.
V prvem delu sporeda je zbor v manjši sestavi zapel enoglasne neznanih češkoslovaških avtorjev iz 15. in 16. stoletja ob dirigentovi klavirski spremljavi. V polni sestavi je nato izvajal harmonično zanimive Kogojeve otroške pesmi, izredno zahtevno Gabrijelčičevo V uprem oči, ki jo je podal v vseh ozirih odlično, Naumanovo Veselo v šolo, Badingso-vo Kyris eleison in Zednikovo De angelis, v drugem delu pa poleg Merkujevih še Naissovo Telegram, Gonzovo Venci bieli v prekrasni izvedbi, Ruparjevo Bomba A in bomba H. Loudovo čebela in smreka, Ngstedtovo Sok herren in za konec Nedalhovo razigrano Božič na snegu.
Z mnogimi pesmimi je Mladinski zbor GM posegel v bogato češkoslovaško zakladnico otroških pesmi, kar je tudi zanimiva repertoarna novost.
S takim petjem se lahko dirigent Stojan Kuret s svojim zborom z utemeljeno samozavestjo predstavi na abonmajskem koncertu v ljubljanskem Cankarjevem domu in prepričani smo, da bo njegov nastop tudi za slovensko prestolnico vsestransko kulturno doživetje, (jk)
• Pokrajinski svet se bo ponovno sestal jutri ob 18.30; na dnevnem redu je poleg sklepov, ki v glavnem zadevajo imenovanja pokrajinskih predstavnikov v razne organizme. tudi vrsta odgovorov na vprašanja in interpelacije, ki so jih vložile posamezne skupine.
Zdravniška pomoč ni rešila
mladega življ'enj’a

17-letni Armando Seidl
Kot smo na kratko že poročali v včerajšnji številki, je bilo prizadevanje zdravnikov iz oddelka za o-življanje in nevrokirurgije, da bi rešili komaj 16-letnega dijaka Ar-manda Seidla iz Ul. Coroneo 29. zaman. Fant si je prebil lobanjo, ko je padel z zadnjega sedeža vespe 200. katero .je po Ul. Catraro vozil 19-letni Michele Semacchi. Na križišču z Ul. Minzoni je eno od koles vespe zadelo v luknjo na cestišču in nenadni sunek je dijaka vrgel na asfalt, kjer je zadobil smrtne poškodbe.
Prispevki
Za novoletna voščila darujeta A-nica in Milan Slokar 5.000 za Dijaško matico. 5.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 5.000 lir za SPDT.
Pihalni orkester «Breg» izreka dolgoletnemu članu Vitu Jercogu in svojcem iskreno sožalje ob izgubi žene Angele.
Ob izgubi drage mame Angele Jercog izraža iskreno sožalje sinu Vitu In družini KD Primorsko Mač-kolje.
Ob nenadni izgubi drage mame Marije Blažina por. Budin izreka iskreno sožalje sinu Ivanu Budinu in svojcem mešani pevski zbor KD «Rdeča zvezda* iz Saleža.
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena, mama in babica
MARIJA BLAŽINA por. BUDIN
Pogreb bo jutri. 7. januarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice skozi Salež naravnost v cerkev v Zgonik.
Žalostna vest sporočalo: mož Pepi, sinova Ladi in Ivan, hčerke Dragica, Anica, Gabrijela in Sonja z družinami, brata ter drugo sorodstvo
Salež, 6. januarja 1983
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož. oče in nono
PAVEL BEZELJAK
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: žena Ana, hčerki Giuliana In Luciana i družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo
Trst, Ricdone, Nova Gorica, 6. januarja 1983
Gledališča
S S G — TRST
Gostovanje v Novi Gorici: Matjaž Kmecl - »Mutasti bratje*, danes, 6. januarja, ob 11. uri za kmetijsko-lesni šolski center in ob 20. uri za abonma S-petek A in S-petek B v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ter jutri, 7. januarja, ob 11. uri za srednjo šolo za zdravstvo in družboslovje in ob 20. uri za abonma S-petek C in S-sobota ter izven.
ROSSETTI
Danes, 6. t.m., ob 20.30 bo na sporedu L. Pirandello: «Henrik IV.* z Giorgiom Albertazzijem. V abonmaju - odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri. 7. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V soboto. 8. t.m., ob ,.0.00: Otroška matineja. Ob 17.00 in 20.00: Gib in tišina.
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Yellow submarine*. Glasbeni film z Beatlesi.
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 15.30 »Identificazione di una donna*.
Eden 17.30 «Amici miei 11.». Ugo Tognazzi.
Nazionale 15.00 »Annie*. Film za vsakogar.
Ritz 16.00—22.15 «Bingo bongo*.
Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar.
Fenice 16.00 «Testaocroce». N. Manfredi in R. Pczzetto.
Mignon 15.00 «Ceneientola».
Filodrammatico 15.00 «La giovane matrigna*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Sesso e volentieri*.
Capitol 16.30 «La cosa*.
Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «La ragazza di Trieste*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «1 guerrieri del Bronx».
Radio 15.30 «Minorenni super sexi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Pensione d'a-more, servizio completo*. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Lumiere 16.30 «Occhio pila penna*.
Prireditve in sporočila ‘ kulturnih društev
•	1 -. i-, '•	‘
m organizacij
KD Primorsko Mačkolje vabi na Ogled mladinskega filma »Sreča na vrvici* v soboto, 8. januarja, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Kraški dom vabi na koncert Godbenega društva Prosek - Konto-vel, ki bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri v občinski telovadnici v Repnu.
Upravni odbor TPPZ PtnW To-| mažič obvešča ves ansambel, da bo prva vaja v tem letu v Bazovici (za ves ansambel) jutri, 7. ja-nuaria, ob 20.30. V nedeljo, 9. januarja, pa bo ob 9. uri zjutraj seja odbora. Dnevni red: 1. občni zbor, ki bo 11. februarja; 2. razno.
Godbeno društvo Prosek priredi v soboto. 8. januarja, v občinski telovadnici v Repnu celovečerni koncert. Začetek prireditve ob 20. uri. Vabljeni.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 6. januarja TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36 — Dolž;na dneva 8.50 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 12.09
Jutri, PETEK, 7. januarja ZDRAVKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,1 stopinje, najnižja 7. ob 18. uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, j nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo.' morje mirno, temperatura morja : 10,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Carcan-giu, Gilberto Marchesi. Elisa Ma-ranzana, Enrica Cavallini, Elisa : Meffe, Luana Martin.
UMRLI SO: 86 letna Anna Affata-ti vd. Egidii, 83-letni Ottorino Ri-gon, 91-letna Mariu Santina Mis-gur vd. Bottazzoli, 63 letna Franca Crespi vd. Asquini. 8Metna Giocon-da Pelš vd. Celegh' 84 letna Antonia Marussich vd. Trani, 80-letna Maria De Marrhi vd. Štolfa, 81-let-na Anna Stocco. 76 letni Albino Per-tot, 75-letna Antoniet*a Lonzar vd. Grubissi, 90 letna Maria Fragiaco-mo vd. Loss. 91letna Ida Zanier, 60-le‘na Maria Blasina. 53 letni Bruno Marchesan, 81-letni Aurelio Ri-barich. 16 letni Armando Seidl. 71-letni Ginvanni Martinolli. 90 letna Luigia Figi vd. Cocnlo. 80-letna Maria Lipout, 88 letna Giovanna Ju-rissevich vd. Goina. 89 letna Giu-seppina Babuder vd. Godnik. 90-let-na Franeesca Castellan vd. Maver, 81 letni Nicola Baselli. 62 letna So-fia Bonet.ta vd. Guardiani, 67-letni Rinaldo Perini, 70 letna Olga Tesser.
DNEVNA SUIŽRA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul Ginnastira 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2. Ul. S Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Dre vored Mazzini 1).
(od 8 30 do 16 00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
NOČNA SLUŽBA I.EKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7. Istrska ulica 7, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored mazzini 1)
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596; Nabrežina tel 200 121; Sesljan • tel 209-197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba nd 2" do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznični od 8. do 20.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
MATJAŽ KMECL
MUTASTI BRATJE
poljudna igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev
v soboto, 8. januarja, ABONMA RED F
ob 20.30
m
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1982 - 83 5. ABONMAJSKI KONCERT danes, 6. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
TOMAŽ LORENZ - violina ALENKA ŠČEK - klavir
Na sporedu; W A. Mozart, L. Lebič, E. Grieg in L. Janaček Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Razna obvestila
Krožek komunistične mladine »Marjan Štoka* in zveza bivših partizanov Prosek - Kontovel vabita vaščane na spominsko svečanost ob 39. obletnici usmrtitve Marjana Štoke, ki bo v Štorjah pri Sežani v nedeljo, 9. januarja, ob 10.30.
Sekcija VZP1 - ANPI Boršt - Za-brežec vabi na proslavo ob obletnici 10. 1. 1945, ki bo v prosvetni dvorani dne 10. L 1983 ob 20. uri. Sodelujejo: otroški in mešani pevski zbor PD Slovenec, otroci osnovne šole, racitatorji ter mešani pevski zbor KD Pod ska o iz Črnega kala.
Foto Trst 80 obvešča člane in prijatelje, da bo seja jutri, 7. januarja, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/n. Dnevni red: slikaj pobratena mesta; poročilo o končanem natečaju; bodoče delovanje.
KD PRIMOREC TREBČE
vabi na odprtje razstave
«LAHKO NOČ*
ki bo danes, 6. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pel bo moški oktet iz Kopra.
f Čestitke
Danes pranzujeta v Trnovci 21. obletnico poroke DANICA in BRUNO ŠKRK. Še na mnoga skupna leta v sreči in zdravju jima iz srca želijo hčerke Franka, Kristina ter Katja z družino in vsi, ki ju imajo radi.
Draga NONA in NONO! Ob vajini 21-letnici poroke vama kliče še na mnoga skupna leta vajina vnukinja Sonja.
Danes praznuje VASJA ČUK rojstni dan. Na torti kres je svečk prižgan, Irina mu 11 poljubčkov podari, Peter pa mnogo srečnih let želi. Voščilom se pridružujejo stric, teta in nona Pavla.
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 1. , :	5. 1. 1983
Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Nemška marka Avstrijski šiling Švedska krona Debeli dinar Drobni dinar
1.330,— 1.070,— 680,— 158,-188.— 510.— 200.— 25,-2.150.-570,— 80,-182,-18,-17,20
33 Banca Agrtcola Gorlzia 3 Kmečka banka Gorica
Razstave
NEKATERI TO BREZ POTREBE ZAVLAČUJEJO
Nujno potrebna hitra združitev vseh avtobusnih služb na Goriškem
Zaradi racionalizacije služb in pocenitve stroškov naj bi cimprej v delniško družbo združili sedanja tri avtobusna podjetja v pokrajini
V	galeriji Loža v Kopru je odprta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne galerije. Gre za razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih slikarjev iz ZDA, Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, Portugalske, Anglije in Francije.
V	Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška Lojze Spacal razstavlja slike in kolaže malega formata.
Izleti
Starejši planinci priredijo v nedeljo, 9. januarja, izlet po Krasu in sicer na Medvednjak. Zbirališče ob 9.15 na Trgu Oberdan pri openskem tramvaju. Odhod ob 9.30. Vabljeni.
Sekcija KPI «J. Verginella* iz Križa prireja septembra 1983 krožni izlet po Sovjetski zvezi (Moskva, Samarkanda, Taškent, Talin, Moskva). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213. Število mest je omejeno.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje keramike — marmor - porfid. Za informacije tel. 040/823636.
PRODAM smučarske čevlje št. 44 in hlače št. 50. Telefon 040/824369.
PRODAM čebulice narcis (tromboni). Telefon 040/229192
ORIGINALNO stilno pohištvo prodam po ugodni ceni. Telefonirati na številko 040 575145.
UGODNO prodam fiat 131 - 1300 -5 Drestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov.
IŠČEM vajenca z dobro voljo za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi ■ 6, pod šifro »Vajenec*.
ZARADI preureditve trgovine prodam raznovrstno pohištvo po izredno ugodnih cenah. Telefonira ti na št. 040 54390.
PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km, prodam po ugodni ceni. Telefon 040/220-363 Bogateč, Sv. Križ 99.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkov šek sporoča, da bo zaradi praznikov ambulanta zaprta do 8. januarja 1983.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj.
KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog 2.' ali 19. ure.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
Deželno ravnateljstvo za javna dela Servis stanovanjske gradnje
OBVESTILO
Deželni odbor je dne 14. decembra 1982 s sklepom št. 5950 odobril RAZPIS JAVNEGA NATEČAJA za dodelitev prispevkov za KONVENCIONIRANO GRADNJO in odnosne obrazce za prošnje ter anagrafske in tehnične kartice operaterjev in programov.
Objava o natečaju zavzema:
1. KANALI PRISPEVKOV:
A — Deželni zakon 1. 9. 1982 št. 75
—	Naslov VI - Rotacijski deželni sklad za posege na področju konvencionirane gradnje;
—	Naslov VII - Olajšana posojila za konvencionirano gradnjo;
—	Naslov IX - Deželna posojila namenjena konvencionirani gradnji;
—	člen 98 - Znižane enote prispevkov.
B — Zakon 5. 8.1978 št. 457 in nadaljnje spremembe ter dodatki
—	Olajšana posojila za posege v konvencionirani gradnji;
—	Olajšana posojila za posege v gradnji z olajšavami za obnovo že obstoječega gradbenega premoženja.
2. OPERATERJI:
A
B
Gradbene zadruge za posege na področju nove gradnje in obnove;
Gradbena podjetja za posege na področju nove gradnje in obnove;
C — Zasebniki za posege za obnovo lastnega stanovanja.
Prošnje in kartice lahko dvignejo interesenti od 3. januarja dalje izključno pri deželnih ravnateljstvih za javna dela in sicer: v GORICI - C.so Italia 205 v PORDENONU — C.so Garibaldi 66 v TRSTU — Ul. S. Francesco 37 v VIDMU — P.zzle Osoppo 1
Nepodaljšljiv rok za predložitev prošenj deželnemu ravna teljstvu v Trstu zapade dne
31. JANUARJA 1983
Odbornik za javna dela
- Adriano Biasntti -
Proces združevanja avtobusnih podjetij na Goriškem traja že nekaj let, odkar se je pokrajinska uprava odločila prevzeti medkrajevne avtobusne proge, ki jih je dosedaj vzdrževalo podjetje Ribi. Takrat, to je bilo že pred šestimi leti, so ustanovili pokrajinsko avtobusno podjetje. Odkupili so od Ribija stare avtobuse, pravzaprav njihove obrtnice, ter prevzeli veliko večino medkrajevnih prog na Goriškem in tudi nekatere proge, ki povezujejo kraje na Goriškem s Trstom, Vidmom, Palmanovo, Červinjanom in Čedadom. V kasnejših letih je to podjetje, ki je medtem nabavilo nekaj novih avtobusov, kajti starost nekaterih prejšnjih je bila kar dvajset in tudi trideset let, prevzelo še proge nekaterih drugih podjetij. To so bile proge manjših zasebnih podjetij, ki so skrbela predvsem za prevoz delavcev iz raznih krajev Goriške v tovarne v Tržiču in Gorici, lani pa še cela vrsta prog med Gorico in Gradežem ter Gradežem in drugimi kraji na Goriškem, ki jih je dotlej vzdrževala zadruga La Gradese.
Pokrajinsko avtobusno podjetje je tako lani zaključilo večletna prizadevanja za poenotenje medkrajevnih avtobusnih služb na Goriškem. Z deželno pomočjo in tudi precejšnjimi izdatki pokrajinske uprave je podjetje nabavilo dvajset novih avtobusov, tako da je precejšnji del voznega parka sedaj čisto nov. U-porabljajo pa še vedno nekatere stare avtobuse, vendar še te v izjemnih primerih.
Potem ko je bila zaključena nekajletna akcija za poenotenje prejšnjih služb so prišli na zamisel, da bi poenotili tudi službe sedanjih treh podjetij, ki delujejo na Goriškem, in ki so vsa podjetja last občin ali pokrajine. To so že imenovano pokrajinsko avtobusno podjet:e, mestno avtobusno podjetje v občini Gorica in medobčinski konzorcij za tr-žiško območje. Še zlasti na Tržiš-kem prihaja do skoro istočasnih voženj na istih relacijah. Tam se je moč prevažati z različnim stroškom, kajti na avtobusih tržiškega konzorcija lahko plačaš samo ceno listka, ki velja v občinskem prometu, t.j. 300 lir, medtem ko prakticirajo na avtobusih APT cene, ki so določene za medkrajevni promet, ki so dvakrat ali celo trikrat višje. Prišlo je zaradi tega do sporov med podjetjema.
Ker deficite krije za vse enako deželna uprava so goriški politiki prišli do zamisli, da bj v eno samo združili vsa tri podjetja. S tem bi racionalizirali razne službe, odpravili bi dvojne vožnje, zmanjšali bi režijske stroške. To je pokrajinskemu avtobusnemu podjetju že uspelo po združitvi svojih prog z onimi bivše družbe La Gradese. To bi še bolj uspelo pod’etju, ki bi urejevalo vse avtobusne proge v pokrajini.
ji bile javne ustanove, tj. pokrajinska uprava in občine. Stvari pa so se nekje zataknile, najbrž zaradi premajhne zavzetosti nekaterih politikov in tudi zato, ker hočejo nekateri obdržati sedanje položaje v treh različnih upravnih svetih. Predsednik pokrajinske uprave prof. Cumpeta pa je prav prejšnji večer v intervjuju na koprski televiziji dejal, da je treba čimprej priti do združitve, kajti to ni le politična obveza vseh političnih sil na Goriškem, tako vladnih kot opozicijskih, marveč tudi nuja zaradi šted-nje v javnih izdatkih. Enakega mnenja je tudi predsednik upravnega odbora konzorcija za prometno območje prof. Ferrarija, ki si za to združitev nenehno prizadeva. Bo
morda leto 1983 prineslo kaj novega na tem polju?
Mirošič obiskal Kmečko banko
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je bil včeraj na u-radnem obisku pri Kmečki banki v Gorici. Sprejel ga je predsednik u-pravnega sveta Leban z direktorjem Albinom Škerkom. Mirošič si je ogledal prostore tega novega slovenskega denarnega zavoda in se o njihovi funkcionalnosti zelo pohvalno izrazil. Zanimal se je za poslovanje banke in ji zaželel veliko uspehov v novem letu.
iiiiiiiiiiimiiivniiiMiitiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiMiiNiimtmMiimimumiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
MOTNJE V DOSEDANJI POLITIKI CEN
«Božično maslo» menda cenejše od masla goriške proste cone
Razlika v maloprodajni ceni naj bi znašala okrog 400 lir za kg Menda je nekaj božičnega masla le v prodaji tudi na Goriškem
O tej združitvi je govor že eno leto, konzorcij za prometno območje je dal izdelati tudi študijo, najbolj primerno se zdi ustanoviti delniško družbo, v kateri bi delničar -
Prosvetno društvo »ŠTANDREŽ« Dramski odsek
uprizori Molierovo . komedijo
NAMIŠLJENI BOLNIK
REŽIJA EMIL ABERŠEK
Premiera bo v nedeljo, 9. t.m., ob 17. uri v prosvetnem domu »A. Gregorčič* v štandrežu
Božič je že mimo, pri goriški trgovski zbornici pa se še zmeraj ukvarjajo s tako imenovanitrt »božičnim maslom*. Najbrž bo preteklo še precej časa, preden bodo vprašanje razčistili v celoti, najbrž pa si tudi nihče ne bo preveč belil glave, če bo šlo na tiho v pozabo. V čem je pravzaprav problem? Spet je vmes cena, pravzaprav maloprodajna cena in seveda koristi občanov. Na eni zadnjih sej razširjenega odbora trgovinske zbornice je bilo postavljeno vprašanje o motnjah, ki jih utegne povzročiti na goriškem tržišču kontingent božičnega masla. Po odločitvi EGS naj bi ob koncu lanskega leta na italijanskem trgu ponudili 165 tisoč stotov masla po izredno ugodnih pogojih, z že določeno maksimalno prodajno ceno 5.200 lir za kilogram. In prav v tem se skriva razlog za morebitne motnje na tukajšnjem tržišču, kjer sta v prodaji pravzaprav dve vrsti masla: tisto v okviru proste cone in maslo v prosti pčodaji. Nerodnost je tudi v tem, da je cena masla goriške proste cone danes za približno 400 lir višja od maloprodajne cene kontingenta »božičnega masla*. Kako se bodo torej ravnali trgovci in kako kupci? Neuradno smo izvedeli, da je nekaj pošiljk »božičnega masla* že tudi v prodaji. Ker gre za ogromen kontingent, bo to maslo po vsej verjetnosti ostalo na tržišču še lep čas, obenem po bo najbrž o-ostal deloma neizkoriščen kontingent masla proste cone, ki letno znaša 750.000 kilogramov. Poprečno torej 5,4 kilograma na osebo. V letu 1981 je bil kontingent izrčpan približno 90 odstotno, podobno, čeprav še ni na razpolago dokončnih podatkov, je bilo v lanskem letu.
Bralce bo gotovo zanimalo, da je na vsakem kilogramu uvoženega masla v okviru goriške proste cone za okrog 2 tisoč lir davčnih in drugih olajšav. Preračunano na celoten kontingent znaša to več kakor poldrugo milijardo lir, kar, navkljub inflaciji, ni tako nepomembna vsota.
Iz bolnišnice
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj nekaj pred 16. uro v Ulici Don Bosco v Gorici, sta se laže ra-
MtiiiiiintiiiHiiHmimiiiiHtiiiiMMmttmiiiiinriuiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiimttMiiiimniHiiimiiininiiimimiin V
PRIČENJA SE RAZPRAVA O GORIŠKI PROSTI CONI
O pomenu goriške proste cone v sedanji obliki ter o možnostih, da bi ta ustanova zares predstavljala element za gospodarski in družbeni razvoj na Goriškem, bo v kratkem govor tudi v razširjenem odboru trgovinske zbornice, v organu, ki je zadolžen za upravljanje proste cone.
O zadevi smo obširno poročali že sredi decembra, ko je bil, na pobudo enotne sindikalne federacije, sklican javni posvet o tem vprašanju, ki je iz dneva v dan bolj aktualno. Znano je namreč, da bo sedanja ureditev, v kolikor ne bodo medtem nastopile take ali drugačne spremembe, prenehala veljati že čez dve leti. Skrajni čas je torej, da se vprašanje vzame v pretres in da se sproži postopek za obnovitev in izboljšanje obstoječega zakona. Treba je torej izdelati predloge, ki so, tudi ob upoštevanju obstoječih predpisov Evropske gospodarske skupnosti, ki se ustanavljanju prostih con načelno zoperstavlja, sprejemljivi. V tej zvezi je pobuda, ki so jo sprožili sindikati decembra lani vsekakor pozitivna, saj v bistvu pomeni začetek razprave o obnovitvi in izboljšanju sistema proste cone. Razprava se obeta precej polemična, saj predlagajo sindikati popolno preureditev dosedanjega načina delovanja, odpravo nekaterih kontingentov (ugodnosti), uvedbo novih davčnih olajšav ter razširitev u-godnosti na celotno ozemlje goriške pokrajine. Skratka popolno preobrazbo dosedanjega ustaljenega načina vodenja in izkoriščanja u-godnosti, zaradi česar ni težko
predvidevati, da bo predlog sindikalne zveze, ki je strnjen v sedmih točkah, naletel na ostro nasprotovanje predstavnikov nekaterih gospodarskih krogov.
Vsekakor se bo razprava o tem vprašanju, ki bo prav gotovo trajala dalj časa, pričela že na prihodnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, ki bo predvidoma 26. t.m.
Kako je bilo na mejnih prehodih decembra lani
Decembra lani so na mejnih prehodih na Goriškem ugotovili približno za polovico manjši osebni promet, kakor v istem mesecu leta 1981. Tako izhaja iz podatkov, ki nam jih je včeraj posredovala obmejna policija in iz katerih izhaja, da je mejo prestopilo 362.499 oseb. Kljub omejitvam, ki so v veljavi že od sredine oktobra, se je promet v decembru znatno okrepil v primerjavi z novembrom. Mejo je prestopilo nekaj nad 85 tisoč oseb več kakor v novembru.
Razlika gre kajpak predvsem na račun maloobmejnega prometa, saj je bil mednarodni promet (s potnimi listi) sila omejen, zlasti kar zadeva jugoslovanske državljane. Tako so decembra lani našteli le 16.457 prehodov jugoslovanskih državljanov, decembra leta 1981 pa je bilo to število osemkrat višje (140.935). V maloobmejnem prometu je mejo prestopilo 314.690 oseb, od tega je bilo italijanskih državljanov 156.656, jugoslovanskih pa 158.034.
nila 15-letna Loretta Robazza in 51-letni Milan Mišigoj iz Kojskega v Goriških brdih. Zdravila se bosta deset dni.
Tržican Antonio Doria jutri v oddaji Portobello
Antonio Doria iz Tržiča, eden od najbolj vnetih oboževalcev svetovno znanega pevca Beniamina Giglia in zbiralec spominkov, ki so tako ali drugače povezani z življenjem in delom omenjenega pevca, bo jutri zvečer nastopil v znani televizijski oddaji Portobello, na drugem sporedu italijanske televizije. Antonio Doria je zaposlen kot gasilec v tržiški ladjedelnici. Doslej je nabral menda najbogatejšo zbirko spominkov znanega italijanskega tenorista ter priredil tudi razstavo.
IZDALI SO GA SLOVENSKI DUHOVNIKI
Izšel je stenski Beneški koledar
V njem je bogato gradivo v besedi in sliki
Ob novem letu so beneški duhov' niki, ki se zbirajo okoli lista Dom ponovno izdali Beneški koledar, stenski koledar, ki je vsako leto bogatejši in zanimivejši. Gre za lepo tradicijo, ki je ne poznamo med zamejskimi Slovenci. Ta koledar ni samo praktična in koristna publikacija, na kratko nekaj zapišeš, ampak ima tudi globe* kulturni in v beneških razmerah pomemben narodnobuditeljski namen.
Na prvi, naslovni strani sta pesmici Okuole ognjišča in Pred Studencam, ki ju je spisal Luciano Chiabudini, znani beneški pisec pesmi in iger za Beneško gledališče. Obe pesmi je v barvah ilustriral Moreno Tomasetig.
Na naslednjih dvahajstih Ustih, po enem za vsak mesec, je zbrano bogato gradivo v besedi in sli-ki, kjer je mogoče prebrati beneške pregovore, mašno molitev, beneške modrosti in izjave znamenitih mož. Zelo prijetno se berejo, saj so napisane v verzih, današnje beneške pravljice. Njihov avtor, beneški župnik Emil Cencič se poslužuje ptičev, da preko njihovega kljuna pove pikre resnice na račun ljudi. V isti rubriki so tudi napovedi vremena, opis vpUva barv na človekovo počutje in opis osebnih potez na obrazu, barva oči, oblika nosu itd. in kakršnega značaja so ljudje s takšnimi aU drugačnimi značilnostmi obraza, skratka majhna študija človeškega značaja.
Prav na spodnjem koncu strani so zgodbe iz življenja Benečanov, opis njihovih navad, njihovega obnašanja.’ Gre za zgodbe, ki krožijo med ljudmi, po katerih je mogoče spoznati šegavost Benečanov, ki jim je ne zmanjka, pa če je še tako hudo. Tudi po tem je mogoče
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi v soboto. 8. januarja, ob 20.30 v Kulturni dorr na
večer ljudskih plesov in pesmi
«U CELEM TRSTE
LUČKE NI...B
Izvajata folklorn- in pevska skupina Stu ledi iz Trsta
poznati, da so v bistvu veselega načaja in optimistično razpoloženi. Na vsaki strani je po ena fotografija v barvah, ki ponazarjajo pokrajinske motive, bivališča in tudi najstarejšo beneško cerkev. Kakor je zapisano na prvi strani, je »štikljace* na fotografijah zapisal Luciano Chiabudini - Po-nedišček, vse ostalo pa Emil Cen-čič. In ker je vsega ostalega zelo veliko in je tp tudi vsebinsko bogato, je potrebno avtorju kakor tudi izdajalnemu svetu za dragocen prispevek k obogatitvi slovenskih koledarskih zbirk izreči toplo priznanje.
V dopolnilni blagajni šc 524 delavcev ladjedelnice
V	dopolnilni blagajni v tržiški ladjedelnici je trenutno 524 delavcev. Po nekajdnevnem dopustu ob koncu leta, ko so v podjetju obnovili proizvodnjo so poklicali na delo 104 delavcev, istočasno pa so vpisali v dopolnilno blagajno 83 drugih delavcev. Stanje v podjetju se bo predvidoma normaliziralo proti sredi leta, ko naj bi se vrnili na delo vsi uslužbenci.
V	prihodnjih dneh bodo v ladjedelnici izvedli vrsto krajših protestnih stavk.
• Goriški socialdemokrati izražajo zadovoljstvo, da je bil prof. Lan-franco Zucalli, potrjen za deželnega tajnika te stranke. Na tem mestu je Zucalli že dve leti.
Umrl zaradi poškodb ki jih je zadobil v prometni nesreči
Danes ob 11. uri bodo v Tržiču pokopali 60-letnega Stanislava Tora-masinija - Stanka iz Ul. delle Man-drie 28. Tommasini je bil hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila 6. decembra na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, pri kraju »Ai due fiumi*. S skuterjem je trčil v avtomobil, ki ga je upravljala 42-letna Rita Fontana iz Škocjana. Zdravili so ga na oddelku za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Trstu.

PO SUEPU OBČINSKE SKUPŠČINE
iM/Hl- /olt' I -fH* rtfi aifRfnorp^f »fr
Vojaška pokopališča iz prve svetovne vojne na Tolminskem - zgodovinski spomeniki
Sklep izhaja iz novega zakona slovenske republike o naravni in kulturni dediščini - Novi gradbeni ali drugačni posegi le ob pogojih, ki bi jih določil Zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici
Delegati (občinski svetovalci) Skupščine občine Tolmin so na ne davnem zasedanju sprejeli sklep o razglasitvi vojaških pokopališč iz prve svetovne vojne v Trenti. Soči. Logu pod Mangartom, Bovcu, Ločah pri Tolminu in v Modrejcah, za zgodovinske spomenike. Sklep temelji na določilih novega zakona republike Slovenije o naravi in kulturni dediščini in na ustreznem določilu statuta občine Tolmin. Slovenski zakon o naravni in kulturni dediščini nalaga občinam, da s svo .timi akti razglasijo za kulturni ali zgodovinski spomenik oziroma za naravno znamenitost nepremične dele naravne in kulturne dediščine in njihove pritikline, ki i-majo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost, in sicer na predlog organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ta slednja organizacija je medobčinski Zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici.
Omenjeni predpisi in določila v bistvu odsevajo skrb jugoslovanske družbe, da vzdržuje pomnike in neguje spomin tudi na vse vojake raznih armad, ki so padli med boji na znani Soški fronti v prvi svetovni vo.ini. Kar zadeva posamezna pokopališča v tolminski občini ie njihovo stanje naslednje:
Pokopališče v Trenti je bilo zgrajeno med prvo svetovno vojno, v
njem pa počivajo vojaki, umrli v vojaški bolnici v Trenti in ruski vojni ujetniki. Grobovi so skupinski, pokopanih .je 66 vojakov. Dva večja nagrobnika so postavile italijanske oblasti leta 1928. Pokopališče v Soči je bilo tudi zgrajeno med vojno in so vanj pokopavali avstrijske in italijanske vojake. Skl! pa.j tam počiva* 1480 vojakov, med njimi so tudi vojaki slovenske narodnosti. Na pokopališču v Logu pod Mangartom je pokopanih 1328 vojakov raznih narodnosti, ki so padli med boji na Rombonu. Pokopališče v Bovcu je namenjeno avstroogrskim vojakom, ki so padli na Rombonu in na Čukli. Na pokopališču v Ločah pri Tolminu .je pokopanih od 6 do 7 tisoč vojakov, ki so padli na Krnu. Pokopališče blizu vasi Modrejce je bilo zgrajeno v dveh etapah. Najprej so ga zgradili Avstrijci, potem pa so ga italijanske oblasti razširile. Na njem je pokopanih skupaj 2750 vojakov.
Naj poudarimo, da so vsa na šteta pokopališča iz prve svetovne vojne na Tolminskem skoraj v ce loti urejena oziroma obnovljena in zanje skrbe krajevne oblasti in občina. Pokopališča so bila. kot navedeno, zdaj s sklepom Občinske skupščine razglašena za kulturne oziroma zgodovinske spomenike Zanje velja varstveni režim prve, to .je na.jvišje stopnje. To pomeni.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983
CELOLETNA . POLLETNA . MESEČNA .
. 65.000 lir + kolek 500 lir . 49.000 lir + kolek 500 lir * 9.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 65.000 + 500 lir vel|a za tiste, ki |o poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 108.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še napre| nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
'/sl, ki bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradiconalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Umik: od 8.30 do 14.30
Uprava; Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik: od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna bankar Tekoči račun štev. 1192
da morajo biti ti spomeniki ohranjeni in varovani v celoti in neokrnjeni. Morebitna dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi restavriranju spomenika, kakršenkoli poseg pa je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše Zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici.
Precej vojaških pokopališč i? prve svetovne vojne je tudi na območju občine Nova Gorica, kjer so slednja prav tako obnovljena in zaščitena.
Razna obvestila
Na koprski televiziji bosta danes popoldne in zvečer gosta dva Goričana, ki bosta govorila o goriški problematiki. Pesnik Romolo Coso-lo bo ob 17.30 govoril o prizadevanjih za valorizacijo goriškega! gradu, prof. Milko Rener pa bo ob 19.45 govoril o slikarstvu v Gorici in razstavni dejavnosti. Oddaji bo vodil časnikar Marko Waltritsch.
Razstave >
V goriški galeriji II Torchio je v
teh dneh odprta razstav? malih slik, ki so jih napravili številni avtorji iz goriškega in deželnega prostora. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30.
Kino
t,urica
VERDI 18.00—22.00 «Bingo bongi A. Celentano. Barvni film. CORSO 18 00-22.00 »E. 1 L’exti
VITTORIA ’ 17.30-22 00 »Le por svedesi lo vogliono cosi* Prej vedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELS10R 18 00 - 22.00 «Piran paura*.
PRINCIPE 18.00-22 tr «Sogni m struosamente proibiti*.
Mora Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Samo za t oči*. Angleški film.
SVOBODA 18 00 -20.00 »Bronco ly». Ameriški film.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike- te). 72341.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC Baldini, Korzo Italija 57, .el. 84-8
PISMO UREDNIŠTVU
Kraški rezervati: dejstva in vizije
Deželni funkcionar arhitekt Roberto Barocchi nam je v odgovor tla članek ^Popuščanje na naši koži*, ki je bil objavljen v našem dnevniku 12. decembra 1982, poslal s prošnjo za objavo naslednje pismo, ki ga v prevodu v celoti objavljamo;
V	Primorskem je bil 12. decembra objavljen članek z naslovom »Popuščanje na naši koži*, ki je zelo kritično obravnaval zakonski osnutek št. 326 »Deželni posegi na področju parkov in območij pokrajinske zaščite*. Drugi članek, ki je bil objavljen 16. decembra, potrjuje negativno stališče o vsebini zakonskega besedila, ki ga je odobril deželni svet. Kot deželni funkcionar sem sledil postopku osnutka in smatram, da obsega prav tiste zna-eilnosti, ki mu jih Primorski, kot kaže osporava: veliko zanimanje za družbeno gosodarski razvoj prebivalstva, ki živi na področju naravnih parkov in na območju krajinske zaščite. In prav v tem duhu, ki preveva zakon, vam pišem, da bi pojasnil njegovo vsebino in tako skušal preprečiti nesporazume, ki bi nikomur ne koristili.
V	članku z dne 12. decembra (na katerega se bom v tem pismu skliceval) je napisano, da bo zakon «prispeval zelo velik delež k odtujevanju teritorija naši narodnostni skupnosti in odvzel pravico, da sami odločamo nad dobršnim delom našega teritorija*.
Na noben način ni mogoče reči, da ta trditev odgovarja resnici. Namreč:
1.	parke in območja krajinske zaščite bodo prioritetno načrtovale, uresničevale in upravljale občine ali njihovi konzorciji ali po pooblastilu pokrajine ali gorske skupnosti, in to zato, ker so te u-stanove teritorialno najbliže zainteresiranemu prebivalstvu (čl. o, I. in II. odst.);
2.	tudi v tehnično znanstvenih komisijah, ki bodo izrekale mnenja o upravljanju parkov, bodo predstavniki kmetov;
3.	parke bodo postopno uresničevali na osnovi programa, ki ga bodo formirali »upoštevajoč družbeno gospodarske in etnične pogoje zaintererisanega prebivalstva* (šl. 1. I. odst.);
4.	v formulaciji seznama parkov in območij krajinske zaščite, ki naj se v pričakovanju programa tudi dehio uresničijo in po hitrem postopku finansirajo, zakon določa. da je treba »upoštevati krajevne zahteve* (čl. 1, II. odst.);
3. za parke in območja krajinske zaščite ter za dela, ki so lahko z njimi povezana tudi izven njihovih meja, je v člemj 13 predvidena prednost v deželnem finansiranju:	■
1.	občin za:.
— obnovo kmetijskih naselij ter jeder in poslopij zgodovinskega in ambientalnega pomena;
—* higienske in vodovodne narave;
—	poljske poti;
—	dela za ohranjevanje in krajinsko preureditev teritorija;
—	znanstveno kulturne raziskave na interesnih področjih parka (ali naravnega rezervata);
—	izletniški in naturalistični kmečki turizem;
2.	zasebnikov za proizvodne in po možne pobude na kmetijskem, gozdnem, pašniškem in turističnem področju, ki so v skladu z namembnostjo parka; člen 13 poleg tega predvideva, da bodo z nadaljnjimi ukrepi do|>olnili prispevke, o katerih je bil prej govor;
6.	gospodarske dejavnosti, ki so značilne za področja, namenjena parkom, ne bodo zabranjene, temveč bodo lahko, kot določa čl. 13, celo pospešene;
7.	s tem. da je omogočil takojšnjo izdelavo načrtov za parke. je zakon odpravil fazo conskih načrtov, ki bi morali na podlagi deželnega urbanističnega zakona (št. 23/1968 spremenjen z zakonom št. 30/1972) določiti perimetracijo parkov. Na ta način krajevne avtonomije lahko odločajo o teh perimetracijah; perimetracije območij krajinske zaščite in parkov, kot so označeni v zemljevidih deželnega urbanističnega načrta, so namreč indikativni in bodo lahko z občin-
skimi ali konzorcialnimi podrob-nostnimi načrti spremenjeni na takšen način, da bodo laihko obsegali tiste dele teritorija, ki imajo stvarne potrebe specifične krajevne zaščite, in bodo izločena tista področja, za katere bodo na podlagi analize na krajevni ravni smatrali, da jih je mogoče zaščititi samo z normami regionalnega načrta, ali usmeriti v specifično in intenzivnejšo proizvodno uporabo ali v rezidenčne namene.
Po tem opisu vsebine zakona se mi zdi jasno, da je treba zavrniti vizijo, kraškega prebivalstva, izgnanega s svoje zemlje in prostega, da se nanjo povrne samo kot izletnik, ki nam jo ponuja Dušan Kalc. Zdi se mi bolj realistična druga vizija:, tista, o kraških prebivalcih, ki bodo, v primeru, da bo kraški park uresničen, lahko ne samo nadaljevali s svojimi gospodarskimi dejavnostmi in pri tem prejemali od dežele gospodarske podpore v priviligiranem stanju (kot predvideva čl. 13), temveč bodo poleg teh lahko razvili druge gospodarske dejavnosti, ki jih bosta omogočila upravljanje parka in dotok obiskovalcev.
Poglejmo sedaj nekatere trditve. iz Kalčevega članka.
»Predvidena je celo razlastitev*. Zakon ne govori o razlastitvah in sem trdno prepričan, in tako mislim, da je tudi deželna uprava, da za naravni park ni nikakor potrebno razla-ščevanje teritorija, če bi bil s tem v zvezi še kakšen dvom. je dovolj, če pomislimo, koliko bi stalo, če bi razlastili vseh 14 parkov, kolikor jih predvideva deželni urbanistični načrt in območja zaščite izven njih. Mislim, da bi ne bilo dovolj 1.000 milijard. medtem ko jih zakon za njihovo načrtovanje, ustanovitev in upravi/a nje nakazuje skupno 2 za triletje.
»Naši ekologi ponujajo v zameno pasivno zaščito*. Pri svojem delu sem v stiku z nekaterimi naravoslovci in spoznavam, da najbolj togi med njimi ne smatrajo, da zaščititi ne pomeni postavljati pod stekleni stolp. Kar pa zadeva deželno upravo, zakon, ki ga je odobril deželni svet. dokazuje, da je zaščita, ki jo dežela predlaga, aktivna zaščita, ki se uresničuje v sodelovanju s prebivalstvom ih ob' upttštevaiijtf' •njegovih potreb. ' !,|f< n'
c. . . tradicionalni ' khtčtijško" proizvodni razvoj. . .» Kot smo videli, bo v parkih dovopen in podprt. Zato ne moremo nikakor govoriti o «emarginaciji sloven skega kmeta*.
Kar zadeva Kraško gorsko skupnost, je odbor predvideval v členu 8 zakonskega osnutka, da bo ona upravljala kraški park.
Ta predlog ni naletel v deželnem svetu na potrebno soglasje, da bi lahko bil odobren. Poudarili pa je treba, da gorske skup nosti:
—	lalko s pooblastilom občin izdelajo načrte parkov in območij krajinske zaščite (čl. 3, II. odst. in čl. 1, I. odst.);
—	lahko vedno s pooblastilom občin (čl. 5, n. odst.) ali dežele (čl. 5, Dl. odst.) upravljajo parke in območja krajinske zaščite;
—	izražajo mnenja o odobritvi načrtov za parke in območja krajinske zaščite, ki sodijo v njihov teritorij (čl 3, II. odst.);
—	izražajo mnenja o morebitnih normah, ki jih je treba aplicirati za parke, ki jih predvideva deželni načrt (čl. 7).
Zakon torej dodeljuje gorskim skupnostim vlogo, ki ni sekundarnega značaja in dopušča možnost, da bi kraški park upravljala Kraška gorska skupnost; to bo odvisno od volje, ki bo prišla do izraza predvsem na krajevni ravni.
S tem, da sem se omejil na tehnične aspekte, sem skušal objasniti vsebino zakona o parkih.
Ostajam na razpolago vsem, ki
bi radi poglobili, kar sem napisal, in bom lahko pospredoval deželni upravi kritične pripombe k zakonu in predloge za njegovo izboljšanje.
arh. Roberto Barocchi
Pripis urednika
Cenim prizadevanja arh. Baroc-chija, da bi mi z resnimi argumenti dokazal zmoto in spoštujem njegovo prepričanje, da deželni zakon o parkih ne <bo prispeval k odtujevanju teritorija naši narodnostni skupnosti in odvzel pravico, da sami odločamo nad dobršnim delom našega teritorija», kot sem zapisal v svojem članku. Moram dodati, da bi bil tudi sam rad prepričan v to in' bom iskreno zadovoljen, če bodo nadaljnja dejstva dokazala mojo zmoto. Zaenkrat pa tega prepričanja še nimam, ker mojo, po mnenju pisca preveč pikro *. vizi jo*, zame-glujejo dosedanja ne ravno spodbudna in navdušujoča dejstva na področju odnosov upravno političnih dejavnikov do obravnavanja in reševanja problematike slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v mejah dežele Furlanije - Julijske krajine.
Kot vemo, je vizija (termin, ki ga uporablja arh. Barocchi) nekaj abstraktnega, kar se izoblikuje■ v zavesti posdmeznika ali skupnosti na podlagi izkušenj, poznavanja, predvidevan) itd. Dejstva pa so nekaj konkretnega. Zakon o parkih je dejstvo, vendar je njegovo izvajanje še stvar «vizije». Kmetovalec ne more dobro obdelovati zemlje brez dobrega orodja. Recimo, da je zakon o parkih, kot nam dokazuje arh. Barocchi, dobro orodje. Toda dobro orodje samo na sebi še ne pomeni, da bo zemlja zato tudi dobro obdelana. Odvisno bo od tistih, ki bodo poklicani, da to orodje uporabljajo, kako ga bodo dejansko u-porabili. Tu pride do izraza vprašanje »vizije*. Arh. Barocchi nam s tehničnim dokazovanjem zatrjuje, da bo to orodje za našo skupnost prej koristno kot škodljivo in govori o možnostih njegove uporabe, jaz pa se sprašujem, če je to orodje, ki je lahko odlično za obdelavo velikih površin Furlanije in Karnije. prav tako primerno za obdelavo malega Krasa, na katerem- živi skupnost s posebnimi specifičnimi etničnimi, kulturnimi in gospodarskimi značilnostmi, ki bi jih moral vsak zakon, pa naj bo še najboljši na tem svetu, prav zaradi te specifičnosti posebej ob-'.ifttPtiavdti' itt zdgdtočiti naš etnič-ritjjf skupnosti čim širšo avtonomijo .odločanja o svojem teritoriju, s katerim je življenjsko povezava in ki ji predstavlja naravno obrambo pred asimilacijo.
V svojem članicu. ki ne zavrača zakona kot tgkega in ne zavrača potreb sodobne družbe, da zaščiti naravno okolje, v katerem živi, sem skušal podčrtati, da v specifičnem primeru Krasa, na katerem, živi določena etnična manjšina, ne more biti noben vin-kulativni poseg, ki nima soglasja krajevnega prebivalstva, prispevek k reševanju manjšinske problematike, na katero se seveda navezuje tudi problem gospodarskih dejavnosti (v našem primeru z!osti kmetijstva), še zlasti ne, če je jamstva, da bo ukrep lahko prispeval k «ohranjevanju gospodarskih dejavnosti in pri tem zagotavljal priviligirane deželne podpore (čl. 13) ter prispeval ce-
lo k razvijanju drugih gospodarskih dejavnosti», samo lepe besede, katerih je bilo že na pretek in niso običajno privedle do takšnih rezultatov, ki bi dejansko vodili k razvoju manjšinske skupnosti. Zato se tudi vsa dokazovanja arh. Barocchi ja v končni analizi zreducirajo na ugotovitev, ki jo sam pisec navaja na koncu svojega pisma uredništvu, ko pravi: «To bo odvisno od volje, ki bo prišla do izraza predvsem na krajevni ravni.* Ne bom se tu spuščal v dokazovanje, kakšna je bila na primer doslej politična volja tržaških občinskih uprav, ker bi nas naštevanje privedlo predaleč, prav gotovo pa z njo ne moremo biti zadovoljni,
In kako bo odslej? Na to vprašanje bo odgovorila prihodnost, kot bo odgovorila tudi na izhodiščno vprašanje, v kolesni meri bo kra-ška skupnost odločala o usodi svojega teritorija. Arh. Barocchi v 2. in 3. točki svojega pisma pravi, <da bodo tudi v tehnično znanstvenih komisijah, ki bodo izrekale mnenja o upravljanju parkov, predstavniki kmetov,» in da bodo parke postopno uresničevali na osnovi programa, ki ga bodo formulirali ^upoštevajoč družbeno gospodarske in etnične pogoje zainteresiranega prebivalstva» (čl. 1, I. odst.). Predvsem je treba povedati. da sta bila ta dva stavka vključena v zakonski osnutek kot popravka med razpravo v deželnem svetu, in to tri dni potem, ko je bil objavljen moj članek v Primorskem dnevniku in potem, ko so slovenske organizacije odločno nastopile proti vsebini zakonskega osnutka. Mimo tega pa se lahko vprašamo, kakšno vlogo bodo dejansko lahko imeli predstavniki kmetov in v kakšni meri se bodo upoštevali etnični pogoji zainteresiranega prebivalstva pri izoblikovanju programov. S tem nočem delati procesa namenom, lahko pa opozorim deželne in druge oblasti na dosedanjo prakso, ki ni bila v tem pogledu vedno najbolj zgledna.
Kar zadeva mojo trditev, da ■rje predvidena celo razlastitev», je res, da zakon ne govori o razlastitvah, kar pa še ne pomeni, da so izključene, kajti člen 29 okvirnega urbanističnega zakona št. 23, ki narekuje posebna navodila za naravne parke, v svojem zadnjem odstavku jasno pravi, da <sz namenom, da se olajša uresničitev ciljev načrta, ustanova, ki ji priti-če uresničevanje načrta, lahko razlasti nepremičnine, ki so znotraj parita*. Jasno je, da se ne deiefff. g^jfauge ustanove ne bodo v ceioti-poaluiile te možnosti (tudi zaradi prevelikih stroškov),, možnost.pa le. obstaja.
Na koncu naj omenim še znamenji člen 8 zakonskega osnutka, «,ci ni naletel v deželnem svetu na potrebno soglasje». Menim, da je bil črtani člen, četudi še zdaleč ne zadovoljujoč, vendarle vsaj delno jamstvo, da se bo morda o kraškem teritoriju odločalo cb večjem sodeldvanju neposredno zainteresiranega prebivalstva. Bolj kot doltazovanje, kako bo Kraška gorsltp, skupnost vseeno lahko upravljala kraški park, bi me zanimala razlaga, zakaj ni člen naletel v deželnem svetu na potrebno soglasje.
Vsekakor je zanimanje arh. Barocchija, da bi zakon še izboljšali, hvalevredno in upam, da bo takšno zanimanje pokazala tudi deželna uprava.
DUŠAN KALC
NEVEJSKO SEDLO - STANOVANJA BUCANEVE Dostava božič ’83 - Stanovanja od 40 kv m
Ogrevanje s števcem - topla voda - kamini Olajšana plačila - posojila - zamrznjene cene
IMM0BILIARE GREBLO s. n. c.
Telefon 299969 - 68789
Urad v Nevejskem sedlu je odprt ob sobotah - nedeljah - praznikih tel. 0433/54090
BRANKO MARUŠK
2.
SLOVENCI NA GORIŠKEM MED LETI 1900 IN 1915
Toda Tuma je svoje stališče in odnos do obeh slovenskih grupacij meščanskega tabora na Goriškem po letu 1900 dopolnil rekoč, da je Gabrščkova stranka po letu 1900 ostala brez svojega programa, kot je bila Gregorčičeva brez njegovega že pred tem. Očitno je, de, sta obe meščanski skupini imeli svoj program, vendar preveč podrejen dnevni rabi ln premalo usmerjen, v uresničevanje dolgoročno zastavljenih ciljev. Tuma je spoznaval pomanjkanje trdnega socialnega programa, kot ga je sicer imela socialistična stranka, ki se ji je začel od leta 1903 približevati in se ji 1908. tudi formalno pridružil. Borba za »čiščenje Primorje od Italijanov- je s svojo dolgotrajnostjo In vse prej koi velikimi uspehi krojila pota slovenske politike na Goriškem, neposluh za razreševanje gospodarskih vpra sanj slovenskega podeželja in ne posebno številnega mestnega proletariata, pa ni značilnost, ki bi označevala zgolj goriške meščanske politike.
* * *
Sredi leta 1899 je na Goriškem prišlo do razkola. Dr. Anton Gregorčič je ohranil društvo «Sloga», Andrej Gabr-
šček in dr. Tuma pa list «Soča». Da bi bil razkol še bolj določen in učinkovit, je začel dr. Gregorčič izdajati list »Gorica«, oba liberalna desidenta pa sta leta 1900 ustanovila Narodnonapredno stranko, ki jo je od začetka vodil Tuma. Vzpostavljenemu razmerju moramo slediti skozi vse obdobje, ki je predmet naše obravnave. Novonastale goriške razmere so pravzaprav postale slovenska posebnost saj je bilo le še tu po besedah prof. dr. Janka Pletr-skega »bojno področje«, kjer se vsakodnevno ter zlasti ob volitvah obeh predstavniških teles (deželni zbor, državni zbor) merita obe sprti stranki in vodita stalno medsebojno politično borbo. Toda če je liberalni krog navidez dokaj enoten, pa je pri klerikalcih bolj razgibano. Očiten je tu vpliv na Kranjskem zmagujočega klerikalizma, ki tudi na Goriško izvaža svoje ideje in aktiviste; novodobni klerikalizem najde za svoj razvoj ugodna tla tudi na Goriškem, zlasti za svojo krščanskosocialno dejavnost. Toda ob novem merjenju moči med obema tema slovenskima strankama pa se pojavlja in vztrajno rase socialistična organizacija delavskega razreda. Meščanski stranki mu seveda napovesta političen boj, ki pa ni idejni, marveč demagoški, kot nam pokaže citat iz dr. Gregorčičeve »Gorice* (20. 11. 19001: »najposlušnejšl elementi kapitalizma so socialistični mešetarji.« Prav zaradi odnosa do socialne demokracije skušata obe meščanski stranki, na ►-ni strani Gabrščkova, na drugi pa dr. Gregorčičeva, ki se ji krščanskosocialni vendar nikoli ne pridružijo, v svoje programe vnašati tudi problematiko delavskega razreda. V programu narodno-napredne stranke na Goriškem iz leta 1907 piše: »Stranka
Če naj bo zaščita našega Krasa takšna, kakršna je slovenščina na gornjem napisa, jo odklanjamo
Patronat KZ - INAC svetuje
Čemu dvojno obdavčenje jugoslovanskih pokojnin
Vpr.: »Pišem vam v upanju, da boste tako ljubeznivi in odgovorili na moje vprašanje. Že dolgo se u-badam s tem vprašanjem, vendar nisem še dobil zadovoljivega odgovora. Sem upokojenec in na podlagi partizanščine dobivam tudi nekaj pokojnine iz Jugoslavije. Se danes ne vem, če moram to sicer zelo nizko pokojnino prijaviti v davčni prijavi. Večina je mnenja in tudi meni se tako zdi, da bi jugoslovanska pokojnina ne spadala v davčni težim, gotovosti pa nimam. R^zpo'agate morda vi s točnejšimi podatki?» V. F.
Povsem točna je ugotovitev, da vlada okoli vprašanji t>b~da včl.ji vo sti jugoslovanskih samostojnih ali .sorazmernih delov pokojnine precej zmede, ki iz: a ja prav iz dejstva, da zakonodaja ne obravnava tega aspekta. Vsekakor pa razpolagamo z uradnimi podatki, ki nakazujejo skorajšn io rešitev tega vprašanja. 24. februarja 1982 so namreč v Beogradu podpisali italijansko - jugoslovanski sporazum. ki preprečuje'dvojno obdavčenje pokojnin. Vendar ta mednarodni sporazum ni še stopil v veljavo, ker si državi nista še izme njali ratifikacijskih distih. Do tega akta bo verjetno'prišlo v doglednem času. 'Vse do tedaj pa
bi morali italijanski državljani, ki prejemajo tudi jugoslovansko pokojnino, prijaviti v obrazcu 746 tudi ta letni dohodek in plačati odgovarjajoči davek.
Do 10. januarja plačati
zadnji obrok kmetijskih prispevkov:
V ponedeljek. 10. januarja, zapade rok za poravnavo zadnje ga obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov za leto 1982. Morebitnim zamudnikom bodo zaračunali visoke pasivne,,, ^bresti.
Pvllicci-riii
CERVO
pi lporučona agi.vma
za vaše nakupe
KRZNA. JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI seh vrst
Bogata izbira
Najtiižje cene v naši deželi
TRST Viale X\ settembre 16 Tel. 796-31)1
Sel
tieiuct
ARREDAMENTI
Oprema za hišo
34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481)^72395
Sel
ua
FORNITURE
Dobave za urade 34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395
bo podpirala delavstvo v njegovih težnjah, hoše pa, da si ohrani narodno podlago.«
Obravnavani čas pa je na Goriškem značilen tudi zaradi osebnosti, ki na svoj način krojijo pota svoje lastne dolgoročne, a še bolj kratkoročno zastavljene javne dejavnosti. Omenili smo jih že. O semeniškem profesorju dr. Gregorčiču je leta 1925 v nekrologu dr. Anton Brecelj zapisal: »Dr. Gregorčič je bil krepka, prav gosposka osebnost, ki ni dovolil, da bi mu kdo zrasel čez gleženj, tem manj do kolen, on je hotel biti v tem delokrogu neomejen gošpo-dar, ki je želel imeti okoli sebe čim več udanih pomočnikov, a nobenega vrstnika... Vse, kar se nam zdi / njegovih metodah nerazumljivega, pojasnjuje njegova krepka osebnost in vzvišena genialnost, ki je zahtevala, da se je moralo vršiti vse po njegovih načrtih.« Učitelj Andrej Gabršček je bil iznajdljiv časnikar in tiskar, a kaže, da se niti v politiki ni mogel otresti dednih lastnosti svojega trgovskega porekla. Oba je Tuma po svoji razglednosti prekašal, vendar pa tudi sam ni znal preiti iz področja osebnega in krotiti svoj nrav. V goriškem deželnem parlamentu se je zrcalilo njih delo. Avtokratski Gregorčič je bil predvsem neusmiljen do svojih slovenskih strankarskih nasprotnikov, saj ni izbiral sredstev za uveljavitev lastnega tabora. Gabršček je v svoji, sicer kratki mandatni dobi, nastopal pobalinsko. Dr. Tuma je bil trezen, uporen in brezkompromisen, o tem bi kazalo posebej spregovoriti. Vse tja do leta 1912 se goriška slovenska politika vrti zelo intenzivno okoli teh močnih in vplivnih osebnosti.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika - Kronika motorjev
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	»Zim Zum Zam* - Glasba in rokohitrstvo
15.00	»Muppet show* - Otroška oddaja
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Glasbena oddaja
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredno iz studia
17.10	«Nils Holgersson* . 19. e-pizoda
17.30	Deset slik ena zgodba
18.00	TV film iz serije »Dick Turpin*
18.20	Glasbena oddaja - Vmes TV film iz serije «Fonzie*
19.45	Almanah - Vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	«Fantastico 3»
22.35	TV dnevnik
22.45	»Velike razstave*
Velike razstave je zanimiva rubrika, ki bo seveda najbolj pritegnila tisto občinstvo, ki mu je mar umetnost. Nocojšnja oddaja bo še posebej zanimiva. ker se bo gledalec vsaj malo spoznal s tehniko restavriranja umotvorov. Kot je znano, odkrijejo od časa do časa kako veliko umetniško delo, ki ga je čas načel, ali ki je bilo zanemarjeno. Posebno strokovnjaki se lotijo temeljite obnove in delo, ki pride iz njihovih rok, ponovno zaživi, kot bi bilo novo. To bo razvidno v Botticellijevi »Pomladi*, ki so jo obnovili ali restavrirali in dali ponovno na ogled
23.20	TV dnevnik - Zadnje vesti -Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	Tandem
14.02 V studiu
14.30	Cirkus jutri
14.55 Videogames - 1. del
15.10	Risanka
15.20	Videogames . 2. del
15.35	Risanka
16.00	V studiu
16.10	»Bess in njegov dvor*
16.40	Risanka
17.00	Risanka
17.20	Studio
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Na tretji strani
18.40	TV dnevnik - Šport
18.50	Stolp sreče - TV film iz serije «Le strade di San Fra lici rco*
19.45	TV dnevnik
70.30	TV dnevnik . dogoditi tedna
21.20	Srečanje s kinematografijo
21.25	Planet Tdtd' nadalje1 vanje
22.15	TV dnevnik . šoort
22.25	TV dnevnik - štorfni dogodki tedna . Krrarka:
Ford - Berloni
23.35	TV dnevnik
Tretji kanal
14.50	Moskovski cirkus
16.15	Cirkus se začne na konju
17.35	«Physical* - poje Olivia New-ton - John
18.30	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
19.30	Deželni dnevnik
20.05	šola in vzgoja
20.30	»Uragan Who* - Rock glasba
22.10	TV dnevnik
22.45	«O.K, Nerone* - Film
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	Poročila
10.05	TV v šoli
16.05	Poročila
16.10 Vesolje: Obale Vesoljskega ‘ morja
17.15 Smučarski skoki
18.25	Podravski obzornik
18.40 čas. ki živi: Most človeč nosti
Več je bilo že filmskih zapi sov o junaških bojih parti zanske vojske na Neretvi. , Prav v teh januarskih dneh pred štiridesetimi leti je do zorel nemški načrt «Weiss», o uničenju glavnine partizanske vojske. Bitka na Neretvi in mesec, dva pozne je operacija »Schvvartz*. ki označuje bitko na Sutjeski, sta bitki za ranjence, za človeka in od tod naslov ene izmed oddaj v ciklu oddaj TV Sarajevo, Spominski muzeji
19.05 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55 Vreme
20.00	Tednik
Poleg televizijskega Dnevnika bomo lahko od 6. januarja spremljali še Tednik, oddajo, ki bo ob četrtkih v 60 minuath skušala kritično raz členiti dogajanje doma in po svetu. V poprečju se bodo v tej uri zvrstili štirje tematski prispevki, novinarske raziskave o perečih zadevah, ki nam jih ponuja družbe na praksa, in to z vseh področij : notranje in zunanje politike, gospodarstva, kulture. športa... Praviloma bo v vsaki oddaji po en prispevek iz podobnih oddaj drugih jugoslovanskih studiov. FTedviden je tudi pogovor v živo, polemičen, brez zavitih besed, skratka privlačen. Prispevki šele nastajajo, zato še ne moremo razkriti njihove vsebine, splošno in stalno vodilo pa je odločenost, da stvari spremenimo
21.00	Zvoki godal: Za uvod stari inštrumenti
21.20 Miniature: Mlini ob Krki
21.35 V znamenju . Pretrgane vezi V okviru ciklusa «V znamenju* bo ljubljanska televizija nocoj ob 21.35 predvajala oddajo Brede Pahor, novinarke Agencij Alpe A-dria «Pretrgane vezi*. Od-• daja govori o vplivu jugo slovanskih omejevalnih ti-krepov na življenje Slovencev v Italiji
Koper
13.30	- 16.30 Odprta meja
V današnji oddaji »Odprla meja » bodo med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: jPRST — Novi davki RONKE — Sežiganje zime TRŽIČ — Nova bolnišnica TRST — Nabiranje gob ČEDAD — Razstava treh slikarjev
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD novice 17.10 TV šola
18.00	Smučarski skoki 19.30 TVD stičišče
20.15	Visoki pritisk - zabavnoglasbena oddaja
21.15	Turističri vodič
21.25	TVD danes
21.40 Kdo pozna umetnost?
TVD danes
Zagreb
17.45	Učitelj
18.25	Kronika občine Split
18.45	Mali veliki svet 19 30 TV' dnevnik
20.00	Politični magazin
21.05	Nasmehnite se, prosim kviz
TRST A
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Slovenska ekonomija na Tržaškem od 1. 1945 do danes; 8.45 Glasbena maline ja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Franček Rudolf: »Očka, vrni se nam zdrav!*; 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!*; 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Pianist Giovanni Umber-to Battel v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovon8k' piogram)
6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV spored;
7.30	Val 202: 13 00 Na valu radia Koper; 13.15 Pojdimo v kino; 13.30 Zanimivosti; 13.45 Nasvet Radia Kop«-; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.lij Aktualna te ma; 16.40 Danes z nami.
KOPER
(Italtjonek) Miogiam)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17 30,
18.30	Poročila; 6.00 - 9.30 Jutra nji program; 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Glas-
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255.4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW — Beli križ	97,7 MHz
UKVV - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101,0 MHz
beni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Pesem: 11.35 Glasbe na oddaja; 12.00 Na prvi strani; 12.06 Glasba po željah; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Leteči zmaj
ponovitev; 15.32 Crash; 16.00 Knjiž na oddaja; 16.15 Savio plošče;
16.45	Istra v pesmi in plesu; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Okrog sveta v 30. minutah; 17.32 Kaj je novega?; 18.15 Country glasba;
18.45	Slišimo se zopet jutri.
RADIO 1
6.00.	7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00. 19.00, 21.00,
23 00 Poročila; §.00 Jutranji pro gram; 9.02 Radio in jaz 83 . 1.	/.
del; 9.58 Zeleni val; 10.03 Radio
in jaz 83	2. del; 10.30 Pesem
v času; 11.10 Glasba in besedilo: 11.34 Radijska nadaljevanka:
11.58 Zeleni val; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Poljubi v Grand Hotelu; 15.03 Znanstvena oddaja;
16.00 Tl Paginone; 17 30 Master un der 18; 18.05 Glasbena knjižnica RAI; 18.38 Godalni orkester: 19.25 Jazz glasba 83; 20.00 Radijsko gle dališče; 21.20 Nekaj lahke glasbe;
21.52 Objekti’' Evropa; 22 22 Au-toradio flasli; 22 27 Audiobo«;
22.50 Glasbena oddaja; 23.10 Te lefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00,
11.00,	12.00, 14.00. 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	00.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.20 Re kreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.45	Iz naših sporedov; 8 05 Radij ska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervi rano za...; 11.05 Ah poznate?...;
11.35 Vaše pesmi: 12.10 Znane melodije; 12. ') Kmetijski nasve ti; 12 40 Od vasi do vasi; 13 00 Da nes do 13.; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14 20 Mozart: Mala glasba; 14 40 Je zikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radiu jutri; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Plesni orkester; 18.15 Lokalno radijske postaje; 18.35 Pianistka Zorana Cotič; 19.35 Lahko noč. otroci;
19.45	Kitarist Bojan Drobež; 20.00 Četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lei>c melodi je: 22.15 Informativna oddaja:
22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Ve černa podoknica; 23 05 Literarni nokturno: 23.15 Paleta popevk.
košarka
SINOČI V PRVENSTVU A-1 LIGE
V v
TRŽAČANI IN GORIČANI PRAZNIH ROK
S. Benedetto po prvem polčasu celo vodil proti Scavoliniju - Bic je izgubil v Rimu - Nepričakovana zmaga Honkyja proti Cagivi
San Benedetto — Scavolini 83:89 (46:41)
SAN BENEDETTO GORICA: Bia-gi 9, Valentinsig 6 Vazzoler, La Garde 19, Sfiligoi 8, Cecchetti, Ar-dessi 26, Pieric, Mayfield 15, Bian-co.
SCAVOLINI PESARO: Mancini, Kičanovič 29, Magnifico 15, Ponzo-ni 13, Jerkov 8, Benevelli 8, Boni, Bini, Del Monte, Zampolini 17.
Sinoči je v Gorici Skansijev Scavolini premagal aomače moštvo San Benedetta, in to predvsem po zaslugi izrednega Kičanoviča, ki je bil * 29 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
Košarkarji iz Pesara pa niso zmagali tako zlahka. Goričani so namreč
PRIHODNJE KOLO (9. 1.)
Sav - Recoaro, Indesit - Selečo, Sacramora - Bartolini, Rapident - U-dinese, Italcable - Benetton. American Eagle - Mangiaebevi, Sapori -Riunite, Coverjeans - Farrow’s.
Sinoči v A-1 ligi
IZIDI 21. KOLA S. Benedetto - Scavolini 83:89 Ford - Berlonf	danes
Peroni - Cidneo	79:69
Billy - Binova	95:80
Honky - Cagiva	83:53
Carrera - Latte Sole	91:80
Sinudyne - Lebole	104:79
Bancoroma - Bic	94:73
LESTVICA
Scavolini Pesaro in Billy Milan 32; Bancoroma in Berloni Turin 30; Sinudyne Bologna 28; Ford Cantu 26; Cagiva Varese 24; Cidneo Brescia in Peroni Livorno 20; Honky Fabriano in Carrera Benetke 18; Bic Trst in San Benedetto Gorica 16; Latte Sole Bologna 12; Lebole Mestre 10; Binova Rieti 2.
PRIHODNJE KOLO (9.1.) Berloni - Billy, Scavolini - Sinu-<tyne, Ford - Honky, Binova - Cagiva, Carrera - Peroni, San Benedetto - Lebole, Cidneo - Bancoroma, Latte Sole - Bic.
v prvem polčasu vodili tudi z devetimi točkami razlike in goriški navijači so že upali na nov podvig svojega moštva.
V	drugem polčasu pa je razpoloženi Kičanovič (v tem delu je dal kar 21 točk) v ključnih trenutkih dosegel vrsto košev in tako pokopal vse upe domačinov, da bi osvojili predragoceni točki v borbi za Obstanek,
V	Scavolinijevih vrstah sta poleg Kičanoviča dobro igrala še Magnifico in Zampolini.
V	vrstah San Benedetta je bil zo-
pet najboljši kapetan Ardessi, ki je tudi dosegel 26 točk. Tokrat pa so odpovedali oba Američana in Valentinsig.	-
Po koncu tekme nam je trener Skansi dejal, da je bilo to eno najtežjih srečanj svojega moštva. (P.TT
Bancoroma - Bic 94:73 (46:35)
BANCOROMA: Wright 22, Pros-Pcri, Hughes 14, Grimaldi, Gilardi 30, Polesello 4, Sbarra, Solfrini 12, Delle Vedove 2, Castellano 10.
BIC TRST: Robinson 11, Zarotti 2. Tonut 10, Valenti 4, čuk, Agosti-pis, Fabbricatore 6, Harper 20, Ber-tolotti 20.
PM: Bancoroma 18:21, Bic 14:18. Bic je po pričakovanju izgubil na gostovanju v Rimu, poleg tega pa 5i je nakopal še dodatne težave, saj je že v 12. min. drugega polčasa zgubil Harperja, ki se je sprl ? Hughesom, tako da sta sodnika izključila oba. Napako je sicer na-redjl Harper, Hughes je reagiral, Prišlo je do medsebojnega obračunavanja in oba sta morala v slačilnico.
A 2 LIGA
IZIDI 21. KOLA American Eagle - Indesit 109:105 Udinese . Sacramora	111:82
Farrow s - Rapident	danes
Mangiaebevi - Sapori	70:68
Sp;eco - Sav	103:88
Bartolini - Italcable	94:92
Acquabril. - Coverjeans	83:82
Benetton - Riunite	79:70
LESTVICA
Sav - Brillante, Indesit - Selečo,
, • Bartolini Brindisi in Acquabril-tante Forli 28, Indesit Caserta 26, Rapident Livorno, Udinese 24, Rignite Reggio Emilia in American Eagle Vigevano 22. Sapori Siena 1P. Benetton Treviso 20, Sacramora Rimini 16, Italcable Perugia in Mangiaebevi Ferrara 14, Coverjeans Rešeto 10, Farrow’s Firence 4.
Sapori Siena v Forliju
BOLOGNA — Potem ko je bila kaznovana s prepovedjo igranja dveh kol na domačem igrišču, bo peterka Sapori Siena odigrala srečanje proti ekipi Cantine Riunite v športni palači v Forliju.
Danes srečanj*e Rognoni - Carraro - Vinci
RIM — Notranji minister Rognoni bo danes zjutraj sprejel predsednika CONI Carrara in predsednika italijanske košarkarske zveze Vincija, s katerima bo obravnaval vprašanje nasilja in izgredov, do katerih zadnje čase prihaja na košarkarskih igriščih. O tem perečem problemu bo beseda tekla tudi na ponedeljkovem srečanju v Bologni, katerega se bodo udeležili trenerji italijanske A lige.
BOKS
Patrizio Oliva evropski prvak
FORIO D lSCHIA — Patrizio O-liva je po olimpijskem, naslovu y Moskvi in italijanskem naslovu v superperesni kategoriji, osvojil še evropski naslov v tej kategoriji. Njegova zmaga proti Francozu Robertu Gambiniju je bila precej prepričljiva, kar kažejo tudi točke, ki so jih dosodili posamezni sodniki: 120:110, 119:111, 118:115. Francoz je sinoči. prvič branil evropski naslov, katerega je nepričakovano osvojil proti Angležu McKenzieu, ki je bil diskvalificiran.
KOŠARKA
SINOČI V PRVENSTVU C-1 LIGE
JADRANU BREZ TEŽAV NOVI TOČKI
Zanesljivo je premagal moštvo Maltintija iz Pistoie - Ban (27 tačk) najboljši strelec, a zelo dobro je igral tudi mladi Sandi Rauber
Ol leta 1992 v Budimpešti?
BUDIMPEŠTA — Poletne olimpijske igre leta 1992 bodo mogoče v Budimpešti. To naj bi bila usmeritev mednarodnega olimpijskega komiteja.
JADRAN - MALTINTI 95:84 (52:39)
JADRAN TRST: Gulič 9 (3:3), Hrovatin 2, Rauber 12 (2:3), Kraus 2, Ban 27 (3:4), Vitez 20 (4:5), Ivo Starc 8 (2:2), Sosič 9 (5:10), Daneu 4, Vremec 2.
MALTINTI PISTOIA: Bertuzzi 18 (8:14), Della Rosa 1 (1:5), Zin-goni 3 (1:3), Mazzinghi, Capecchi, Carli 2 (0:2), Tessarolo 7 (1:2), Se-soldi 19 (1:2), De Stradis, Lazzeri 34 (4:13).
SODNIKA: Ligabue in Casneda (oba iz Milana)
PROSTI METI: Jadran 19:27; Maltinti 15:41. OSEBNE NAPAKE: Jadran 27; Maltinti 26. PET OSEBNIH NAPAK: Zingoni (27), Rauber (39), Ban (40). GLEDALCEV: 1.100
Jadranovi košarkarji so uspešno začeli novo leto. Sinoči so namreč v zaostali tekmi 13. kola prvenstva C-1 lige povsem zasluženo (in to v večji meri kot kaže izid) premagali moštvo Maltintintija iz Pistoie ter tako osvojili novi prepotrebni točki, s čimer so obdržali korak z najboljšimi.
Čeprav je trener Jože Splichal začel včerajšnjo tekmo z dokaj nenavadno postavo (Gulič, Hrovatin, Rauber, Kraus in Ban), je bilo takoj jasno, da bodo naši košarkarji zlahka osvojili novi točki. Gostje so" namreč pokazali bore malo, če izvzamemo visokega Lazzerija, ki je bil s 34 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
■HKani
lil
Zagrebčani v slogu prvakov
V derbiju 13. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je zagrebška Ciborn zanesljivo zmagala v Splitu. Zagrebčani so prvič igrali s popolno postavo (razen seveda *vojaka» Nakiča) in to se je v njihovi igri še kako poznalo. Jugo plastika je bita tako proti razi granim nasprotnikom praktično brez moči.
Če je Zadar po pričakovanju, toda ne brez težav premagal moštvo reškega Kvarnera in je Šibenka z dokajšnjo lahkoto odpravila z Borcem, pa nedvomno preseneča zmaga beograjskega Partizana v Sarajevu proti favorizirani Bosni. Sarajevčani nimajo obveznosti v evropskem pokalu in zato je tudi bilo pričakovati, da se bodo temeljito *osredotočil:* na prvenstvo. Tudi moštvo uvršča več posameznikov, da lahko upravičeno starta na sam vrh. Vseeno pa kaže, da ekipa letos ni še dovolj pripravljena za velik podvig. Poraz doma proti Partizanu utegne biti za Sarajevčane dokaj nevaren ...
In za presenečenje je tokrat poskrbela tudi Ijupjjajiska <.Olimpija, ki je v gosteh premagala moštvo Radničkega. Gre pa priznati, da so Beograjčani igrali brez Vučuroviča, kar je bilo za Ljubljančane lepa prednost. Moštvo Radničkega
je tudi za svoje domače igrišče izbralo športno dvorano v Obrenovcu, kjer je bodrilo beograjsko moštvo kar 2.000 gledalcev (Radnički prej toliko navijačev nikoli ni imel .. .), tudi to pa ni pomagalo moštvu, ki je tako še naprej na dnu prvenstvene razpredelnice.
Prvenstvo se bo nadaljevalo že v soboto. Na sporedu je nekaj zelo zanimivih srečanj in izključeno, da bo po 14. kolu kar šest moštev na vrhu lestvice.
IZIDI 13. KOLA
V	OBRENOVCU: Radnički - Olimpija LJ 78:82
V	SPLITU: Jugoplastika - Cibona ZG 107:121
V	ŠIBENIKU: šibenka - Borac čačak 107:91
V	SARAJEVU: Bosna - Partizan BG 85:86
V	ZADRU: Zadar - Kvarner Reka 102:96
V	TITOGRADU: Budučnost - C, zvezda 83:84
LESTVICA
Šibenka Šibenik, Zadar in Crvena zvezda Beograd 18; Bosna Sarajevo, Partizan Beograd in Cibona Zagreb 16; Jugoplastika Split in Olimpija Ljubljana 14; Budučnost Titograd 10; Borac čačak 8; Kvarner Reka in Radnički Beograd 4.
PRIHODNJE KOLO (8. 1.)
Partizan - Budučnost; Crvena zvezda - Šibenka;- Borac . Jugoplastika; Gibona - Zadar; Kvarner - Radnički; Olimpija - Bosna.
V prvem delu srečanja je poleg Bana zlasti zadovoljil mladi Sandi Rauber, ki je polovil malodane vse odbite žoge pod svojim in nasprotnikovim košem. Gostje so se poleg tega prilagodili agresivni igri ja-dranovcev in jih skušali «posnemati* tudi v napadu, kar jih je drago stalo.
«Ko nasprotnik igra po naše, je
Vicenza izgubila
Vsi italijanski dnevniki in tudi mi smo poročali, da je Vicenza v nedeljo zmagala. Zgodilo pa se je prav obratno, to je, da je to moštvo kar doma izgubilo proti ekipi Caveja in tako je po 13. kolu sam Castelfranco na vrhu lestvice.
Poraz Vicenze doma je seveda še kako ... razveselil Jadranov tabor.
IZIDI 13. KOLA Jadran - Maltinti	95:84
Stefanel - Portorecanati Eurocar - Budrio 'Pino - Castelfranco Castiglione - Sysdata Teramo - San Bonifado Canella - Cis Pordenon Vicenza - Cave;a
LESTVICA
Castelfranco "1; Cis, Vicenza, Eurorar in Caveja 18; Jadran in Canela 16; Maltinti in Teramo 14; Stefanel 12; San Bonifado 10; Budrio in Pino 8; Sysdata, Portorecanati in Castiglione 6.
Jadran bo v prihodnjem kolu (v soboto, ob 21.15) igral v gosteh proti Portorecanatiju.
90:88
9S:74
69:85
79:73
86:79
64:77
73:85
zopet gledala srečanje s tribun. Oba sta namreč poškodovana.
»Zasluženo smo zmagali, čeprav srečanje ni bilo na posebni tehnični ravni. Od posameznikov bi omenil dobro igro Sandija Rauberja,* je dejal Peter Žerjal. (B. Lakovič)
Italijanska liga
CORTINA D’AMPEZZO - V 7 kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Bolzano -Brunico 10:3; Gardena - Asiago 13:4; Merano - Cortina 4:2; Varese - Alleghe 12:5.
Sovjetski zvezi naslov
LENINGRAD — Sovjetska zveza, ki si je že predčasno matematično zagotovila mladinski svetovni naslov v hokeju na ledu. je v zadnjem srečanju premagala še Švedsko (5 proti 1) in tako v sedmih tekmah dosegla prav toliko zmag. Na drugem mestu je Češkoslovaška, ki zaostaja za tri točke, na tretjem pa Kanada, ki ima pet točk manj od Sovjetske zveze.
NOGOMET
TURNIR V GROSSETU
Triestini prvo mesto
Z odlično igro v drugem polčasu je v velikem Iinalu premagala moštvo Siene
Triestina — Siena 4:2 (0:1)
TRIESTINA:	Nieri, Costantini.
Trevisan (45. min. Prevedini), Tol-fo (45. min. Ruffini). Mascheroni, Pasciullo, De Falco, Donatelli (65. min. Mariani), Dreolini (45. min. Za-nini), Pedrazzini, Ascagni.
STRELCI za Triestino: Ascagni, Mariani, Zanini in Pasciullo.
GROSSETO — Triestina je osvojila prvo mesto na turnirju Marem-ma, V finalni tekmi je premagala Sieno s 4:2. Tekma je bila zelo lepa in razburljiva. V prvem polčasu so Tržačani začeli z napadalno igro, Siena pa se je odlično branila in s hitrim protinapadom tudi povedla.
V drugem polčasu je Triestina stopila na igrišče bolj zbrano in skušala nadoknaditi zamujeno. Siena pa je ponovno izkoristila napako v tržaški obrambi in v protinapadu podvojila. Tedaj pa so igralci Trie-stine verjetno sklenili, da je šale preveč in začeli z obleganjem nasprotnikovih vrat, kot smo že navajeni gledati v letošnjem prvenstvu. Takemu navalu pa so kos le redke ekipe in Siena tega ni zmogla. Tr-
žačani so ji namreč nasuli v pičlih 25 minutah kar štiri zadetke in tako odločili tekmo sebi v korist.
Vsekakor je bil to za Triestino odličen trening pred nedeljsko tekmo z Rondinello.
Disciplinski ukrepi
MILAN — V prvi italijanski nogometni ligi je disciplinska komisija tokrat izključila samo enega i-gralca, in sicer Peccija (Fiorenti-na), ki bo moral počivati eno kolo.
Šestnajst ekip v Viareggiu
VIAREGGIO — Na mednarodnem nogometnem mladinskem turnirju v Viareggiu, ki se bo pričel 2. februarja, bo nastopilo šestnajst ekip, osem italijanskih in osem iz tujine. Italijanske ekipe so naslednje: Ju-ventus. Fiorentina, Inter, Catanza-ro, Piša, Lazio, Roma in Cesena. Iz tujine pa bodo prišli: Dukla Praga, Ciudad de Merico, Partizan iz Beograda, angleški Ipswich Town, brazilski Palmeiras, Universita cat-tolica iz Santiaga ter državni reprezentanci Alžirije in Saudske A-rabije.
■iiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiHHMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiintmfimiiiiiiitiMmiiiiifiiiiriiiitiiiiiiiiiiiiiilifl
ODBOJKA
____________V MOŠKI IN ŽENSKI C-2 TER D LIGI
Naši igrali s spremenljivo srečo
za nas vse lažje,* je pripomnil po tekmi Jadranov trener Jože Splichal.
In res, to je bilo še posebno opazno v drugem delu srečanja, ko so gostje še pospešili tempo svoje i-gre, pri tem pa zagrešili vrsto naivnih in začetniških napak.
Proti takemu nasprotniku je lahko Jadranov trener poslal na igrišče vse razpoložljive košarkarje in prav vsi so se tudi • vpisali med strelce, med le-temi tudi Branko Hrovatin, ki je prav proti koncu do segel svoj prvi koš v CH2Hgror'
Peter Žerjal in Klavdij Starc sta
V	dveh odbojkarskih ligah — ženski in moški C 2 ter D ligi — nastopa kar deset naših šesterk. Do konca sončnega leta so v obeh konkurencah odigrali štiri kola. Pred nadaljevanjem prvenstva pa je položaj naših šesterk v posameznih skupinah naslednji.
MOŠKA C-2 LIGA
1. PODSKUPINA
V	to skupino sta bila vključena o-ba goriška zastopnika — 01ympia Terpin in Juventina Belca. Na vrhu lestvice sta Inter 1904 in Vecchia Pallavolo oba iz Trsta s 6 točkami. Mesto niže sta Rozzol tudi iz Trsta in Juventina Belca, ki sta po dvakrat zmagala. Tržačani so tretji, ker imajo boljšo ;et razliko. Kljub temu da se je 01ympia Terpin letos ojačila, je trenutno na zadnjem mestu, enak i število točk ima tudi Rangers iz Vidma, a razlika v setih je tudi tu boljša za Videm-čane. V preostalih šestih nastopih se bo marsikaj spremenilo, todr.vboj v tej izenačeni skupini bo izredno srdit, že sedaj pa lahko mi:jne.,du-še trdimo, da za oba slovenska zastopnika ne bo mesta med prvimi

SMUČANJE
Spet težave
MILAN — Kaže, da bo v programu svetovnega smučarskega pokala spet prišlo do sprememb, ki jih povzroča pomanjkanje snega. V soboto in nedeljo bi morali v Morzi-neju izpeljati moška smuka, vendar so organizatorji v precejšnjih težavah, tako da bo dokončn; odločitev padla šele v petek. Tudi pri ženski vrst ni nič bolje. Tekme v Pfrontnu so že odložili in se namenili, da jih priredijo v Wildscho-neauu. vendar tudi tam ni snega in se sedaj ne ve, kje jih bodo izpeljali.	_________
Poraz Aston Ville
LONDON — V zaostali tekmi 23. kola angleškega prvoligaškega pr venstva je ekipa Aston Villa doživela poraz na domačem ierišču. Premagala .jo je enajsterica Luton s 3:2. Naj omenimo, da bo Aston Villa prihodnji nasprotnik Juven-tusa v pokalu evropskih prvakov.
LONDON — V prvem kolu mednarodnega turnirja za teniške dvojice sta Gunthardt (Švica) in Ta-roczy (Madž.) premagala dvojico Tim in Tom Gullikson (ZDA) z 2:6, 6:1, 6:4, 7:6; Složil in Šmid loba ČSSR) pa ste premagala dvo.iico Stewart - Taygan (oba ZDA) s 6:3, 6:3, 6:3.
Z utemeljitvijo o vsestranski aktivnosti ter za zasluge pri razvoju telesne kulture na Goriškem je Slovenska kulturno gospodarska zveza konec decembra nagradila s plaketo boja in dela Davorina Pelicona iz Sovodenj. Davorina ni treba posebej predstavljati, saj ga na Goriškem nemala vsakdo pozna in to iz več razlogov. Ne samo zaradi njegove vsestranske aktivnosti V. Sovodnjah, kjer živi, marveč tudi zaradi njegovega dela. Je solastnik priznane goriške tiskarne «Grafica», do katere se cela vrsta naših društev in organizacij obrača za, tiskanje raznih papirjev, plakatov, brošur in podobno.
Zato ni nič čudnega, če sem se za pogovor z njim srečal prav v tiskarni, to je v Davorinovi sobi, kjer je bil zaposlen za svojim lino-typom. Čeprav se je spočetka nekoliko branil razgovora, češ da ne zasluži take pozornosti, je končno le privolil, da sva se nekoliko pogovorila o tem in onem, tako pač, kot to večkrat delava ob zelenem pravokotniku med tekmami sovo-deniske enajsterice.
uDavorin, kako si sprejel vest, da boš dobil priznanje SKGZ?*
"•mi ut,,,,,,,,, lm| M|m|)m||| Mm|| |(, |( |)|tMt| |(| |M| |||m|m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, ,m, n H im mn m n im Ht m m mil m in, ni H imMHtMiiHiHniii h....
„ s	x t '	.	'	i ; x 'i,w -	—	v	,	,,	^
ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU
RAZGOVOR Z DAVORINOM PELICONOMDOBITNIKOM PLAKETE BOJA IN DELA SKGZ
Marsikatera dejavnost v vasi nosi pečat Peliconovega dela
	
Danes sklepna tekma novoletne turneje
Na prenovljeni skakalnici v Bischofshofnu bo danes četrta in zadnja tekma 31. novoletne skakalne turneje Intersport, na kateri trenutno vodi mladi Finec Matti Nykae-nen pred Kanadčanom Bulauom in Norvežanom Bergerudom Glede prvih treh je isti vrstni red tudi v svetovnem pokalu za posameznike.
Na tej tradicionalni skakalni turneji se Jugoslovani doslej niso izkazali, saj je na primer Ulaga, ki jo najbolje uvrščen, šele 36.
Za SP v 12 krogih
CIUDAD MEXICO — Venezuelski boksar Rafael Orono bo branil svoj svetovni naslov v superperesni kategoriji (verzija WBC) 31. t m : to bo obenem 'prvo srečanje, veljavno za SP. ki bo v dvanajstih krogih WBC (World boxing council) ■te pri tem sporočila, da novo pravilo' ne bo obvezno za ZDA in ne b° veljalo za srečanja, katera so določili pred 9. decembrom lani, vendar je svetovala organizatorjem, da skušajo upoštevati pravilo nred-vsem zaradi varnosti samih atletov.
Horg dobro začel
ROSEMONT - Šved Bjorn Borg .je dobro začel letošnje leto, ki naj bi tudi pomenilo njegov povratek med najboljše; na mednarodnem teniškem turnirju v Rosemontu je namreč v treh setih s 4:6, 6:2. 6:4 premagal Američana Vitasa Geru-laitisa.
Sovjeti uspeini
. BLOOMINGTON - Na tretji tekmi svoje turneje po ZDA je državna hokejska reprezentanca SZ premagala ameriško profesionalno selekcijo »Minesota Ali Starš* s 6:3.
Tudi Kanada med kandidati
ZORICH — Po Braziliji, Mehiki, Združenimi državami je tudi Kana da uradno predložila prošnjo o svoji kandidaturi za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. Vsaka izmed omenjenih držav bo do 11. marca morala predložiti mednarodni nogometa: zvezi (FIFA) jamstva, o katerih bo nato razpravljala posebna komisija, katero bosta sestavljali: Neuberger (ZRN), Lacoste (Arg.) Schmidt (ZRN), predsednik UEFA Franchi (It.) in glavni tajnik FIFA Blatter (švi.). Dokončna odločitev pa bo padla na sestanku izvršnega odbora FIFA, ki bo 20. maja v Stockholmu.
Ženski turnir
WASHINGTON — V prvem kolu mednarodnega ženskega turnirja za trofejo »Grand Prix» so dosegli naslednje izide: Navratilova (ZDA) -Thompson (ZDA) 6:2. 6:1; Jaeger (ZDA) - Reynolds (ZDA) 5:7, 6:1, 6:3; Mandlikova (ČSSR) - Fernan-dez (ZDA) 6:3, 6:0; Nelson (ZDA) -Fromholtz (Avs.) 3:6, 6:4, 6:4.
, «io vprašanje sem pričaKuVai,- ko si me zaprosil za razgovor*, mi je uvodoma pritrdil. »Moram reči, da me je te vest precej presenetila, saj nisem mislil, da mi bodo izkazali to pozornost. Je že res, da v svoji vasi delam že več kot 25 let. toda mislim, da bi verjetno tudi kdo drug zaslužil teko visoko [iriznanje. Presenečenju pa se je pridružil ponos. saj je treba reči, da za trud, ki ga vlagaš v delo na terenu, je to zares prijetno plačilo.*
Davorinova družbenopolitična pot je že dolga. Že kot mladenič, ko še je kot vajenec zaposlil v Luke-žičevi tiskarni, se je vključil v so-vedenjsko športno društvo na vabilo delovnega kolega Maria Kovačiča. Najprej je pri društvu pomagal nogometnim delavcem pri vodenju ekipe. Z leti pa se je njegov pečat v društvu vedno bolj poznal in leta 1965 je bil prvič izvoljen za predsednika. To funkcijo opravlja sicer tudi danes, toda je ne opravlja nepretrgoma. Ko je zapustil mesto predsednika, je postal blagajnik ali tajnik, a znova so ga imenovali za predsednika. Istočasno pa je Davorin Pelicon bil večkrat član in odgovoren pri kulturnem društvu v vasi; ob tem pa še odbornik sovo-denjske posojilnice. Skratka, s svojim delom in s svojo voljo je veliko prispeval, da se je v tej slovenski občini razvila marsikatera dejavnost.
«Čeprav imaš šele 42 let, si v športnem društvu že toliko časa, da lahko oceniš spremembe, do katerih je prišlo v tvoji športni organizaciji. Kako na to gledaš?>
»Moram reči, da je osnovna sprememba v tem, da je bilo pred 20 leti več zagnanosti, večja je bila volja do dela. Da danes ni več teko, je krivo tudi to, da se danes mlademu človeku nudijo številni in raznoliki interesi, tedaj pa je bil nogomet vodilna športna panoga.
Kljub temu pa moram poudariti, da se je v naši občini v zadnjem dvajsetletju marsikaj spremenilo, na boljše. Že sami odnosi z našo u-pravo so taki, da bi lahko bili za
zgled marsikje drugje. Tega ne mislim le za naše športno društvo.*
«Verjetno boste letos odprli novo občinsko telovadnico. Ali ste kot društvo že pomislili na možnosti razvoja telesne kulture po odprtju tega objekta?»
»Že samo dejstvo, da smo doslej našo skrb posvečali pretežno nogometu pove, da nismo Razpolagali s primernimi prostori, kjer bi lahko razvijali dvoranske športne panoge. Z odprtjem telovadnice pa se bo tudi za sovodenjski šport pričelo novo poglavje. S tem v zvezi povem, da srtio že pričeli z žensko odbojko in da smo ekipo vpisali v prvenstvo.*
rJasno je, da ta najin razgovor ni mogel mimo nogometa. Lani ste za las zapravili možnost napredovanja in ekipa je bila gotovo najlepše presenečenje prvenstva. Letos pa stvari ne gredo po istem tiru. Dobrim tekmam sledijo slabše. Kaj je temu vzrok?*
»Nisem tvojega mnenja, da smo letos slabši. Verjetno nimamo dovolj sreče. Toda glavno dejstvo je, da se je letos kakovost ostalih ekip precej povečala. V lanskem prvenstvu so bile le nekatere ekipe kva-
litetne, tokrat pa jih je precej več in teko imenovanih »autsiderjev* je zelo malo.*
«Glede nogometa še nekaj. Gotovo je, da ta panoga zahteva s strani vsakega društva, ki jo goji, zelo veliko truda in organizacijske moči. Misliš, da se vse to izplača za rezultate, ki jih imajo?*
«V to sem prepričan stoodstotno. Je že res. da nogomet zahteva veliko organizacijskega dela, toda daje tudi svoje sadove. Dovolj je. da pomislimo, da se za vsako tekmo zbere več kot 15 igralcev in veliko več ljudi je ob robu igrišča. Sprašujem se, kam bi šli ti vaščani, če bi ne bilo nogometa? Bi jih kaka druga športna panoga pritegnila v istem številu, ali bi se usmerjali na druge, italijanske nogometne tribune? Bi ne bilo to slabše?*
»No, za konec pa še nekaj. Kako oceniuješ odnos: športno društvo - ZSŠDI?*
»Čeprav obstajajo nekatere pomanjkljivosti v medsebojnem odnosu, je na dlani, da ZSŠDI odigrava zelo. pomembno vlogo v naši stvarnosti.*
Pogovor zapisal Rudi Pavšič
tremi ekipami na končni lestvici prvega dela prvenstva, ki zagotavlja igranje v tej konkurenci tudi v prihodnjem prvenstvu.
2. PODSKUPINA Od naših ekip nastopa samo Bor Jik Banka. Tržačani so s 6 točkami na dobrem drugem mestu razpredelnice. Izgubili so samo eno srečanje z Vivil. Na vrhu pa je Assocalzature iz Maniaga, ki je še edini nepremagan. Boj za osvojitev enega od prvih treh mest bo izreden in to med štirimi tekmeci, ker Vivil ima tudi 6 točk, Metallurgioa ima 4, Ginnastica iz Spilimberga in Volley bali iz Vidma pa ste še praznih rok.
ŽENSKA C-2 LIGA
1.	PODSKUPINA
Po dobrem začetku je Bor kar dvakrat zapored potegnil krajši konec in je sedaj na 4. mestu, a ima enako število točk (4) kot Sangior-gina in Fontanafredda. Na vrhu raz-predfilrace jg; .Colloredo z 8 točkami. Julia in Donatello pa sta zmagala po enkrat, če je prvo mesto že oddano Colloredu, bo boj za o-stali dve mesti dokaj izenačen.
2.	PODSKUPINA Zastopnice Brega so na vrhu lestvice, čeprav imajo enako število točk kot Libertas iz Martignacca. Varovanke trenerja Grudna pa so na prvem mestu zaradi boljše razlike v setih. Po 4 točke so zbrale odbojkarice Celinie iz Maniaga ter Kennedyja -iz Feletta Umberta. Na 5. mestu pa je Kontovel Electronic Shop, ki je enkrat zmagal, podoben uspeh je požel tudi Agi iz Gorice. Kontovelke bodo v nadaljevanju prvenstva pred težko nalogo.
ŽENSKA D LIGA
SKUPINA TRST - GORICA
1.	PODSKUPINA
V tej podskupini sta dve sloven ski šesterki, Sloga in Oiympia Ber-tolini. Goričanke so trikrat zmagale (tudi v derbiju s Slogo), sloga-šice pa so pospravile dva para točk. Na lestvici je 01ympia Bertolini tretja. Sloga pa za stopničko niže. S polnim številom točk vodi CP Pie-ris, sledi s 6 točkami kot Goričanke Italcantieri Gorian iz Tržiča. Brez točk ste Le Volpi in Volley Club (oba iz Trste). To pomeni, da sta v boju za dve mesti trije zastopniki. od kateri! pa bo eden, žal, odpadel.
2.	PODSKUPINA Premlada šesterka Sokola se v
tej konkurenci ne more enakovredno upirati bolj izkušenim nasprotnicam. To najbolje potrjujejo dosedanji izidi, saj je Sokol izgubil vse štiri tekme in je zadnji na lestvici. Vodi Lucinico z 8 točkami, sledijo Killjoy, Solaris in Inter 1904 (vsi iz Trste) in Volley Club
MOŠKA D LIGA
SKUPINA TRST - GORICA Barve moške odbojke branijo ▼ tej konkurenci samo Jamlje. Kljub temu da so slovenski odbojkarji v D ligi iovinci je bilo od njih več pričakovati. Izgubili so vse tri tekme brez osvojenega niza in so na zadnjem mestu lestvice. (G. F.)
Sokolove deklice že danes
Po veselem prazničnem razpoloženju se je treba ponovno krepko lotiti dela. To velja tudi za športnike. Sokolove igralke bodo namreč že danes odigrale prvo letošnjo tekmo v prvenstvu deklic, in sicer drevi ob 19. uri v Nabrežini proti OMA.
Šesterka Sokola, ki pa nastopa v D ligi, bo svojo tekmo odigrala v Ločniku pri Gorici v soboto ob 18. uri proti domači ekipi Lucinico.
Obema želimo obilo sreče. (A. P.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
V 4. kolu prve moške odbojkarske divizije se bosta drevi ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici spoprijeli v slovenskem derbiju Naš prapor in Soča. (ik)
I, planinskega s^ta
Bližnje delovanje SPDT
To nedeljo, 9. t.m., se bo pričel smučarski tečaj SPDT, ki bo trajal štiri nedelje tega januarja. Odhod dveh avtobusov bo točno ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), tretji avtobus, ki bo peljal tečajnike iz dolinske občine, pa bo odšel iz Doline ob 6. uri. člani tekmovalne skupine, ki bi se radi udeležili prvega treninga se bodo dobili na progi Pascut ob 10. uri. Odhod avtobusov iz Ravascletta bo ob 16.30, povratek v Trst pa je predviden med 19.30 in 20. uro.
če bo tečaj in avtobusni izlet to nedeljo morebiti odpadel zaradi pomanjkanja snega, bomo to pravočasno javili v sobotni številki Primorskega dnevnika.
Vsako nedeljo bodo na sporedu tri ure tečaja s smučarskim učiteljem, tečajnikov pa se je vpisalo skupno kakih šestdeset. Dnevna karta bo za člane SPDT stala 11.000 lir namesto 15.000, kot je pač cena ob nedeljah in praznikih. Trening za
člane tekmovalne skupine je zastonj. *
* ♦
To nedeljo prireja SPDT za ne-smučarje, glede na dejstvo, da je snega bolj malo, izlet z osebnimi avtomobili na Slavnik. Zbirališče izletnikov je ob 9. uri pred spomenikom v Bazovici. Izlet vodi odbornik SPDT Franc Armani. Boje iz Prešnice proti vrhu bo kaki dve uri. Izlet je primeren za vse. Vabljeni!
^ Cilk PUHI jfv, *..sgE v-" fy p2*'	|n nn f.	:§ pip—mn	pn ■■ •	^ ^ ^ ^	^ - - y. i--- ^
NASI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH
<	.cU*v*<>.w	a  *.\x ■- *.*...<***«■. s.A\i< .A....	'V, A.N.. <	" * -SN -V- v » N N	•-
Marino Zanon: «Prevečkrat so nas pestile poškodbe»
Pregled mladinskih nogometnih enajsterih nadaljujemo z ekipo začetnikov Brega. Trenerja moštva Marina Zanona smo vprašali za mnenje o dosedanjem poteku prvenstva.
»Ne morem skrivati, da sem nekoliko razočaran, saj sem bil prepričan, da bo šlo nekoliko bolje. Prvenstvo smo sicer začeli s, porazom proti močni ekipi Ponziane, potem pa so fantje zaigrali, kot znajo, in zbrali precej točk. Nato pa smo bili zaradi slabega vremena prisiljeni k počitku. Ob nadaljevanju prvenstva pa so me igralci nekoliko razočarali, saj so doživeli nekaj nepričakovanih porazov. Moram pa reči, da so našo ekipo pestile tudi poškodbe, tako da smo večkrat vključili v ekipo nekatere cicibane, ki pa so se dobro izkazali. Vsekakor smo tudi dosegli nekaj zelo spodbudnih rezultatov. Posebno sem vesel nad dejstvom,
da so si fantje pridobili precej nogometnega znanja in pokazali velik napredek.*
*Breg lahko prištevamo med u-spešnejša slovenska nogometna društva, k i nastopajo v mladinskih ligah. Komu gre pripisati zaslugo za ta uspeh?*
»Mislim, da je dokaj pomembno, da lahko razpolagamo s precejšnjim številom igralcev. Jasno je, da je iz velikega števila igralcev lažje dobiti tudi kakovostne igralce. Poleg tega imamo tudi možnost, da imamo več ekip, kar daje fantom možnost občasnih nastopov tudi v višjih kategorijah. Seveda pa je tek način dela dokaj utrudljiv, saj sem lansko leto začel delati z zelo številno skupino igralcev (23). K sreči sem imel pri tem podporo tako s strani odbornikov in društva na splošno, ki nam da je na razpolago odlične možnosti za delo.*
Bregovi začetniki s trenerjem Marinom Zanonom
Ekipo tačelnikov Brega
sestavljajo
VRATARJA: Adriano Turco, Robert Čotar.
BRANILCI: Edvin Bevk, Robert Bandi. Walter Ražem, Paolo Maci-nich, Marko Vopodivec, Renato Sancin.
VEZNI IGRALCI: Giuliano Pra-šel, David Mauri, Boris Kraljič, Dejan Starec.
NAPADALCI: Alan Švara, Renzo Slavec, Paolo Glavina.
DOSEDANJI IZIDI: Ponziana -Breg 3:0; Breg - S. Vita 4:1; Por-tuale - Breg 0:1; Libertas - Breg 0:2; Domio Breg 1:0; Breg - Mug-gesana 0:2; Breg - CGS 2:0; Zaule - Breg 2:0; Giarizzole - Breg 1:1.
POLOŽAJ NA LESTVICI: v A skupini pokrajinskega prvenstva začetnikov je Breg zbral devet točk in je na desetem mestu lestvice.
Igor Pavletič
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 40 72 (4 linl|e) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 03382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številko 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
član Italijanska Zveze časopisnih I založnikov FiEG*
6. januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska I
£
m
PRIPRAVE NA 7. SREČANJE V NEW DELHIJU
Prizadevanja neuvrščenih za učvrstitev enotnosti
Vrsta posvetovanj za čimuspešnejše delo konference ■ Indijci so «zmerni optimisti»
Francoska vlada prepovedala korziško separatistično FNLC
NEW DELHI — 7. srečanje voditeljev neuvrščenih držav, ki bo pa teka>o od 7. do 11. marca v.indijskem glavnem mestu, ponuja priliko za o-bračun uspehov in neuspehov, ki so gibanje spremljali v zadnjem ob doju. Na dlani je, da sta njegova enotnost in vpliv na svetovno doga .tanje do neke mere zašla v krizo, kar pa ne pomeni, da so se neuvrščene države odpovedale smotrom, zaradi katerih so svoje gibanje o-snovale. Nasprotno, od netvdelhij-skega vrha pričakujejo, da bo prispeval k utrditvi enotnosti in k večji učinkovitosti gibanja pri reševanju ključnih mednarodnih proble mov, kar je prišlo do izraza že v dosedanjih posvetovanjih indijskih prirediteljev s predstavniki nekaterih neuvrščenih dežel, med njimi tudi z jugoslovanskimi.
Indija, ki je ena od ustanoviteljic neuvrščenega gibanja, pričakuje, da bodo države udeleženke pokazale kar največjo pripravljenost za sodelovanje in da se bo srečanje odvilo v ozračju odprtih, treznih in mirnih razprav, ki bodo iskale skupna izhodišča in se izognile polemik, ki neuvrščene razdvajajo. Predhodna posvetovanja so namreč že pokazala. da obstajajo razlike v stališčih do posameznih vprašanj, kakršno je na primer afganistansko, kampučijska kriza in iraško - iranski spor. čeprav je bila vseskozi prisotna tudi želja po njihovi rešitvi.' Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Natwar Singh. ki bo predvidoma predsedoval sedmemu srečanja, čeprav je še dodal, da u radni Delhi goji »oprezni optimizem* za uspešen zaključek.
Načrti dokumentov, ki jih bodo gostitelji predložili udeležencem srečanja v odobritev, bodo v tem mesecu predmet novih posvetovanj, verjetno ob priliki zasedanja koordinacijskega biroja neuvrščenih, ki bo od 10. do 14 januarja v Managui; že v začetku februarja pa jih bodo v obliki predlogov prejele vse drža ve udeleženke. Natuar Singh je ob tem dodal, da je iz več neuvrščenih držav slišati želje, da bi bili načrti dokumento vkar se da natančni, jedrnati in čimkrajši.
Indijski gostitelji pa pred sreča njem niso pripravili le vsega potreb nega za sprejem več kot dveh tisa čev delegatov in gostov, ampak bo do s skorajšnjimi obiski v Islama barlu. Kabulu in v še nekaterih dru gib državah tega območja, skušali pripraviti teren, ki bi marčevsk. mu srečanju omogočili kar najbolj plodno usklajevanje stališč za reši tev afganistanske krize.
Danska in V. Britanija pred «ribiško vojno*?
LONDON — Danska in Velika Britanija sta na pragu »ribiške voj nc». Potem ko nova pravila EGS, ki so stopila v veljavo s prvim janu arjem, prepovedujejo ribolov na območju 200 morskih milj od bri tanske obale, se je skupina danskih ribiških čolnov podala proti otoškim ozemeljskim vodam, da bi izzvala incident in vso zadevo spravila pred evropsko sodišče. Tri danske ladjo so enote britanske vojne mornarice že prestregle, z zastavljenim dihom pa pričakujejo prihod čolna «Sand Kirk», na katerem se nahaja e vropski poslanec Kent Kirk v sprem stvu 13. s peresi oboroženih, dan skih novinarjev Kirk je potrdil, da si iskreno želi, da bi ga britanske oblasti aretirate in obsodile na glo bo do 150 milijonov lir zaradi pre povedanega ribarjenja Če me bodo zares obsodili, je dejal, se bom pritožil na evropsko pravosodno sodiš če.
Prvi zimski vzpon nn Mali Mangarl
VIDEM - 34 letni alpinist Renato Casarotto iz Vicen/e se ie 30 de cembra spustil v boj z goro. ki je v zimskem času doslej še nihče ni premagal: lotil se je vzpona na Ma li Mangart v Julijskih Alpah, visok 2393 metrov Alpinist se trenutno nahaja 300 metrov pod vrhom 800 metrov visoke stene, ki jo v poletnem času planinci preplezajo v 7 do 12 urah. Težavnost njegovega podviga pa je prav v ziniskin iaz merah, saj sneg in ed prekrivata skoraj vse police. ia katere'hi se bilo moč opreti. Če do šlo po sreči, bo Renato Casarotto isvajil vrh stene Malega Mangarta, ki „e .na«a kot ena najtežjih v luhjuti v ne deljo ali ponedeljek.
Po padcu v prepad brc/ posledic peš v bolnišnico
FORT WILI.1AM - Da je mogo če pasti z 213 metrov višine visoke stene v prepad in ostati živ, je ma lo verjetno. Še manj verjetno pa je, da se po takšni nesreči človek dvigne na noge in prepešači pet kilo metrov do najbližje bolnišnice, da bi preveril, ali vendarle ni kaj ria robe z njegovim zdravjem.
Id vendar se je prav nekaj podob
nega zgodilo 21-letnemu škotskemu alpinistu Eamonnu McArrollu, ko se je vzpenjal na goro Ben Nevis, ki je eden izmed najvišjih vrhov v Veliki Britaniji. Na srečo pa ga je na dnu prepada čakala debela plast svežega snega, ki mu je bržkone rešila življenje. McArrollujev padec je opazila skupina gorskih reševalcev britanskega vojnega letalstva, ki so brž pohiteli na kraj nesreče, | da bi. kot so domnevali, našli tru plo. ali. v najboljšem slučaju, težko ranjenega alpinista. Mladenič pa se je medtem sam podal v bolnišnico, kjer so ga nekoliko opraskanega in potolčenega kmalu odslovili.
MILAN — Zaradi megle je avtocesta sonca na odseku med Fiden zo in Melegnanom prepovedana prometu. Zaprli so jo tudi med Mila nom in Parmo (vendar samo v smeri proti jugu), ker je prišlo do vrste verižnih trčenj, ki so med drugim zahtevale tudi eno smrtno žrtev.

uiiiiiMtiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiKiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
S TRADICIONALNIM ŽRERANJEM SREČK ITALIJANSKE LOTERIJE
Televizijska oddaja «Fantastico 3» se bo nocoj po več tednih iztekla
MILAN — Na prvi italijanski televizijski mreži bodo danes zaključili serijo 14 oddaj «Fantastico 3», ki je letos združena z žrebanjem italijanske loterije. Ob zaključku te serije je že znanih nekaj dokončnih številk, ki potrjujejo njeno priljubljenost. Na sedež RAI je prispelo za to oddajo 7.606.000 dopisnic, kar je 1.230.000 več kot lani.
Na vsakotedenskih žrebanjih so doslej podelili srečnim dobitnikom zlate žetone v skupni vrednosti 490 milijonov lir. Obenem je bila to tudi ena najbolj gledanih oddaj italijanske TV sploh, saj je vsaki sledilo poprečno po 23 milijonov gledalcev.
V današnji zaključni oddaji bodo nastopile tri dvojice, ki so zbrale med vsemi nastopajočimi naj-višie število kliučev. Marco Conte in Giulio Farci iz Firenc sta jih osvojila 52 v petih oddajah, Fer-
nando Capelli iz Salerna in Carla Gallo iz Termoli-ja 43 v štirih oddajah, Eros Feisola jz Milana in Brunella'Pasquinelli iz Caravaggia pri Bergamu pa 34 v treh oddajah.
Prva dvojica je zaslužila 33 milijonov lir, druga 21 milijonov in tretja 17 in pol milijona lir.
Vse tri dvojice bedo v finalu nastopale v televizijskem studiu, vsaka pa bo imela prijatelja, ki jo bo zastopal v posnetkih zunaj studia.
Tekmovalci bodo morali v finalnem nastopu rešiti po tri naloge, tekmovanje pa bo izločilno.
Kot vsako leto bodo tudi letos po zaključku tekmovalnega dela oddaje povezali srečke italijanske loterije (katere bodo izžrebali že v jutranjih urah na finančnem ministrstvu) z imeni šestih »fanta stičnih* finalistov.
PARIZ — Francoska vlada je včeraj uradno razpustila Korziško nacionalno osvobodilno fronto (FNLC) in imenovala posebnega komisarja, ki bo poveljeval policiji in žandar-meriji. FNLC je nastala leta 1976 s spojitvijo dveh skrajnih organizacij, ki sta se borili za svobodno Korziko. Ta osnovni program je osvojila tudi FNLC, ki ga je skušala z a-tentati in terorjem uresničiti. Samo lani si je prevzela odgovornost za 300 atentatov, obenem je skušala izterjati revolucionarni davek* pri Francozih, ki so se nastanili r,a Korziki.
Vsekakor pa je treba ob tem poudariti, da večina Korzičanov nasprotuje metodam FNLC, a obenem tudi nasprotuje pariški no.iuki do Korzike in se ogreva za najširšo avtonomijo, ki že prehaja v separatizem. V glavnem so Korzičani nezadovoljni tudi z Mitterrandovo pa litiko, saj so bili prepričani, da bodo imeli socialisti drugačen odnos do korziškega vprašanja.
Na sliki (telefoto AP); zakrinkani pripadniki FNLC so pri Ajae-ciu pripravili tiskom o konferenco
Izdaja
JANUAR ’83
ccr
Certificati di Credito del Tesoro
CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedaniega m bodočega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let.
Kupon ob zapadlosti prvega šestme-sečja nudi 10%.
Obresti naslednjih sestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija Ta znaša 0,40 točke za efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s Štiriletno zapadlostjo.
Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon.
Varčevalci jih lahko podpišeio pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne do bi plačali kakršnokoli proviziio.
Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT.
Imaio široko tržišče in se po potreb/ z lahkoto vnovčijo.
Rok izdaje
od 3. do 12. januarja
Emisijska
cena
98,50%
98%
Rok
2 leti 4 leta
Prvi šestmesečni kupon
10%
Letni doprinos za 1. šestmesečje
22%
Podpisi se lahko poravnajo v gotovini ali s pologom CCT in BTP z zapadlostjo 1. 1. 1983.

Neobdavčljiva investicija, ki je vedno pri roki


UITr*


RAI6RET0 JUTRO VO - PIŠE L SKOBERNE
Izraelske priprave za agresijo
Za PLO izraelski vdor v Liba non in namera odstraniti palestinske postojanke ni bilo nekaj povsem nepričakovanega. Že mesece pred agresijo so palestinski voditelji opozarjali na tako možnost in tudi poskušali dobiti sodobno orožje, ki bi Izraelce odvrnilo od takega napada. A želenega orožja niso dobili. Njihova protiletalska obramba je bila opremljena le z zastarelimi topovi, ki najsodobnejšim izraelskim letalom pač niso mogli do živega. Vsega so Palestinci v prvih dneh vojne sestrelili le eno izraelsko bojno letalo (pilot se je rešil ih se je kasneje s posredovanjem mednarodnega Rdečega križa vrnil v Izrael) in en helikopter. Tudi sirska protiletalska obramba ni imela več uspeha, saj so Izraelci z elektronskim motenjem povsem onemogočili raketne postojanke »SAM*.
Ob začetku «operacije mir za Galilejo* so v izraelskem časopisju pisali, da se bo vse končalo v «72 urah*. Te napovedi pa so bile na majavih nogah, saj so Izraelci naleteli na odpor, ki ga niso pričakovali. Pravzaprav so se Šaron in njegovi generali že v naprej skušali obvarovati očitkov. da so izraelske enote manj uspešne, kakor je bilo to v navadi v dotedanjih vojaških soočanjih z Arabci.
V propagandnih pripravah na vojno so zato zelo pogosto govorili o rizjemno povečani vojaški moči* palestinskih enot v Libanonu. Obveščevalni viri so trdili, da ima PLO cokoli 25.000 izjemno dobro izurjenih vojakov*, kakih 80 tankov in 60 raketnih baterij «katju-ša». Posebej so tudi poudarjali, da «palestinske teroriste» oskrbi ju-je z «najmodernejšim orožjem» Sovjetska zveza. Res je sicer, da so se Palestinci pripravljali na vojaško soočanje z Izraelom, iz pogovorov z njihovimi vojaškimi in političnimi voditelji je bilo mogoče sklenili, de bo do tega prej ali slej prišlo.
Primerjanje palestinske vojaške moči z izraelsko ni posebej prepričljivo. Naj navedemo podatke londonskega Instituta za strateške študije, ki v publikaciji za leto 1980 navaja, da imajo Izraelci kakih 3000 tankov, 4000 oklopni-kov, 540 bojnih letal . . Izrael je po teh podatkih tretja najmočnejša vojaška sila na svetu. V tej deželi namenjajo za oborožitev skoraj 3.5 milijarde dolarjev letno, kar je več kot četrtino vsega narodnega dohodlta. Neposredna posledica tolikšnih izdatkov za obrambo je visoka stopnja inflacije, velika zadolženost v tujini, kronični primanjkljaj v državnem proračunu ... A vse to nazadn je nekako izravnajo, predvsem zahvaljujoč obilni ameriški pomoči. Za letošnje leto je pričakujejo za okoli 3 milijarde dolarjev.
Težko je verjeti, da bi bil katerikoli ameriški predsednik tako odločen, da bi Izraelu odtegnil pomoč. Ne samo zato, ker mora računati na razpoloženje ržidov-skega lobbpja*, če želi dobiti kongresno ali senatno podporo, temveč tudi zavoljo vloge, ki je tako pomembna, da je ni zasenčila niti agresija na Libanon. «Mi nismo nikakršna ..banana republika”, temveč ameriški zaveznik in partner,,» je poudaril Menahem Begin, ko so ga vprašali, ali se lahko zavoljo ameriškega pritiska spremeni izraelsko ravnanje.
Na samem začetku izraelskega vdora v Libanon je ameriški predsednik Ronald Reagan poslal Me-nahemu Beginu pismo, v katerem pravi:
tDragi Menahem,
Po podlem atentatu na veleposlanika Agrova (izraelski velepo-
slanik v Veliki Britaniji, ki so ga neznanci ..arabskega videza” hudo ranili 3. junija. Ta atentat je bil povod za izraelsko ,,povračilno akcijo”. - op. L.š.) in nasilja, ki je temu sledilo, verjamem, da ste prepričani, kako si prizadevamo prepričati vse zainteresirane strani v Evropi in na Bližnjem vzhodu, naj ne storijo ničesar proti Izraelu. To bi razmere samo poslabšalo. Medtem ko nadaljujemo s temi našimi napori, verjamem, da boste z največjo resnostjo upoštevali sporočilo, ki vam ga je naš veleposlanik Leviš izročil v soboto (5. junija - op. L.š.) zvečer. Upamo, da še ne boste naredili vojaških korakov, ki lahko privedejo do razširitve spopada in še večjih izraelskih žrtev.
Državni sekretar Haig in jaz se bova danes sešla z veleposlanikom Philipom Ilabibom. Po tem sestanku bo Habib — če bodo oko-
ne nameravamo prisvojiti niti kančka libanonskega ozemlja. Želimo skleniti mirovni sporazum s svobodnim, neodvisnim Libanonom, ki bo zadržal svojo ozemeljsko celovitost. Toda nosa dolžnost je zagotoviti našim državljanom in njihovim družinam mirno življenje, osvoboditi jih moramo stal-nega strahu za življenje pri njihovih običajih, vsakdanjih opravilih.
Upam, gospod predsednik, da boste razumeli posebne razmere, v katerih smo. To izvira iz stalne agresije, ki jo proti nam izvaja teroristična organizacija, ki ja podpira Sovjetska zveza, to je organizacija, ki preliva našo kri tukaj in v tujini. . .
Opravili bomo našo dolžnost m naj nam Bog pomaga . . .»
Kakor je zagotavljal Begin * tem pismu, naj bi bil cilj napada na Libanon «potisniti teroriste 40 kilometrov severno od meje*. A
Otroci v taborišča Rashadije pri Tira
liščine to dovoljevale — nadaljeval s svojo mislijo, kakor je bilo predvideno.
Upam, da se strinjate, kako je nujno naše vzajemno sodelovanje, da bi po določenem času dosegli trdnost in varnost v Libanonu in varnost na severni izraelski meji.
Prosim, da bi bila naša prizadevanja uspešna in se razmere ne bodo še poslabšale, kakor je bilo to v zadnjih nekaj urah. Kakor veste, je zame varnost Izraela največjega pomena.
Prisrčne pozdrave. Ronald Reagan.»
To pismo so objavili v izraelskem tisku kakor tudi Beginuv odgovor. Toda kljub pozivu Reagana, naj se Izrael izogne poglabljanju vojaškega konflikta, so izraelski tanki naslednji dan prešli mejo in prodirali vse severneje proti libanonskemu glavnemu mestu. A o tem, da nameravajo zasesti ozemlje vse do Bejruta, Begin v svojem odgovoru Reaganu ni govoril. Tako je napisal:
«. . . Gospod predsednik.
Naša vlada se je odločila storiti vse, kar more. da se končajo te nesprejemljive razmere. Armada je dobila ukaz. naj potisne teroriste 40 kilometrov severno od meje. da bi prebivalstvo Galileje ne bilo več soočeno s stalnim ogroievanjem njihovih življenj. Mi
H)
Zastareli protiletalski topovi, s katerimi so se Palestinci postavili po robu izraelskemu letalstvu	(Telefoto AP)
kaj kmalu se je videlo, da s* agresija ne bo končala po »očiščenju* nekakšnega tamponskega pasu. ki bi Palestincem onemogočal obstreljevati izraelsko ozemlje.
Pravzaprav je bila leto dni ta grožnja le možnost, saj je vodstvo PLO skrbno pazilo, da ne prekrši premirja, ki so ga dosegli julija 1981 s posredovanjem Phi-lipa Habiba. Ob začetku izraelskih letalskih napadov na palestinska naselja, je bilo v Bejrutu slišati .da celih 24 ur palestinsko topništvo ni odgovorilo z obstreljevanjem izraelskih naselij. Tudi lo kaže, da je vodstvo PLO imelo v resnici veliko avtoriteto, saj so bili med žrtvami izraelskih bombardiranj tudi mnogi najbližji pa-lastinskih borcev, ki so bili na bojnih položajih na jugu Libanona.
Med prvimi cilji izraelskega napada je bilo tudi palestinsko taborišče Rashadije, ki je (bilo) nekaj kilometrov južno od Tira. Ko smo ga obiskali v začetku maja. smo videli, da je to pravzaprav vas. koder življenje teče podobno, kot v drugih vaseh blizu večjih mest. Ljudje so si poiskali delo, nekateri so bili vojaki. Tudi otroke so učili vojaških spretnosti. Bilo je prav pretresljivo videti petletnega fantiča, ki je zelo spretno rokoval z avtomatsko puško, * je jokal od strahu, ko smo ga hoteli prepričati, naj se približa psu ob vojaškem šotoru. Niti on niti njegovi vrstniki pa se niso prav nič bali. ko jim je vaditelj s pravimi naboji streljal pod noge, da bi s tem dokazal, kako jih streljanje ne vrže s tira. Ne vem zakaj, a takrat, ko sem zvedel, da so Izraelci zavzeli Rashadije. sem se spomnil prav na te otroke, ki so zavoljo tragičnih okoliščin postali odrasli, še preden so doživeli otroštvo. Tudi če so preživeli najbrž ne bodo nikoli doživeli, da bi se vrnili v kraje, koder so se rodili njihovi starši. Tragedija teh otrok pravzaprav najbolj grobo izpričuje tragedijo palestin-sitega naroda.
L. ŠKOBERNE

krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
visoka moda in konfekcija po naročilu