OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Izhaja vsakega I. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 20.— posamezna številka Din 3.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in npravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankiranl dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se pe vračajo. Ponatis ki dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 17. avgusta 1934.	Štev. 12.
Sn icorafc	dosežen —
obratom	prepovedano
obutev	in
Zb. naše najštevilnejše obrtnike t. j. čevljarje itn krojače je gotovo razveseljiva vest, da je ministrski svet na osnovi § 63 fin. zakona za leto 1934-35 predpisal na predlog ministrstva za trgovino in industrijo uredbo o prepovedi popravljanja obutve in obleke s strani tvomišikiih obratov za obleko in obutev. Omenjena uredba se glaisi dobesedno:
S 1. I.nd u s tir ijslk o-t v o mi škiim obratom za obleko in obutev kakor tudi njihovim podružnicam in prodajalnam ije prepovedano popravljati obleko oziroma obutev in sprejemati naročila za njihovo popravilo. Izvzete so samo malenkostne izpremembe med prodajo v prodajalnah, da se blago lahko prilagodi potrebam kupca. Obstoječe delavnice navedenih obratov za popravilo obleke in obutve je treba liikvidiira-ti v tireh mesecih po uveljavitvi 'te uredbe. Industrijski obrati, ki izdelujejo gumijasto obutev smejo te izdelke popravljati samo v svojih tovarniških delavnicah.
§ 2. Proti kršitvam določb te uredbe veljajo določbe o kršitvah in kaznih obrtneiga zakona.
§ 3. Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo' v »Službenih Novinah«.
Prvi korak dosežen
S	prepovedjo ustanavljanja poprav-ljalnic za obutev in obleko tako tovarnam kakoir njihovim podružnicam in prodajalnicam je dbsežen lep uspeh Zlasti za naše čevljarje in krojaške mojstre, ki so zaradi Bat’e in Tivarja prišli že v popolnoma brezupen položaj. Ta delni uspeh, ki predstavlja kot rečeno le prvi korak, je bil dosežen predvsem in lahko rečemo samo zaradi skupnega nastopa vseh gospodarskih krogov in reis pošteno mislečih, ki so vsi nastopili proti Bat’i in Tivar-jui. Spomnimo se le na zbore, ankete, posvetovanja in proteste, ki jih je bilo nešteto. V tej borbi je stala v prvih vrstah Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kar so ji že objektivno morale priznati tudi druge obrtne zbornice v državi. Spomnimo se ob tej priliki samo* na ogromno zborovanje, na katero so bili poklicani vsi zastopniki prizadetih gospodarskih panog iiz vse države t. j. v Celju marca meseca leta 1932. Spomnimo se dalje velikega zborovanja vseh okrožnih odborov iiz Slovenije v Mariboru, ki se je bavil z edino in glavno nalogo t. j. obramba in potrebni ukrepi za zaščito čevljarjev in krojačev pred Bato in Livarjem, odnosno proti otvarjanju podružnic in popravljalnic za obleko in obutev. Vsem so še v ,spominu številne ankete v zbornici sami in dalje stalni in ponovni predlogi obrtnega odseka ljubljanske zbornice, ki je dosledno pri' vsaki seji pošiljala na vse merodajne kroge v Beogradu energične in tudi znanstveno utemeljene predloge in pozive, da je treba obrtništvo izaiščititi pred industrijskimi obrati zlasti pa pred otvarjanjem podružnic, prodajalnic in popravljalnic. Tudi na zadiraj! plenarni sejii zbornice dne 17. marca 1934. je zbornični podpredsednik g. Rebek Jos. v imenu obrtnega odseka stavil utemeljen predlog v korist našega obrtništvu zlasti čevljarjev in krojačev. Vsak objektiven presojevalec poteka te borbe pa mora ugotoviti, da so v tej borbi složno nastopali vsi domači gospo-
darski krogi, saj so bili v akcijskem odboru proti Bat’i poleg čevljarjev zastopani tudi domači trgovci in tudi in-dustrijci, kajti neizpodbitna resnica je, da so se zaradi Bat’e in takih podjetij sploh čutile v svoji eksistenci ogrožene tudi domače tovarne in trgovine in to ne samo tovarne čevljev in trgovine čevljev, ampak tudi usnjarska podjetja in cela vrsta drugih podjetij, v katerih vse stroke posega Bata. To nam najbolj dokazuje protestno izborovanje vseh usnjarjev države, ki se je pred kratkim vršilo. Resnica je torej, da je skupna gospodarska fronta nastopila proti Bati in Tivar-ju.
Treba je doseči še drug korak
Rezultat dosedanje borbe, s katerim je dejansko Bat’i in Tivarju prepovedano ustanavljanje popravljalnic, predstavlja kot rečeno, le en korak, ki je bil v borbi dosežen. Sedaj je treba ilti en korak naprej iin doseči prepoved ustanavljanja podružnic in popravljalnic takih obratov kot Bat’a in Tiivar sploh. V tem smislu se je tudi glasil predlog obrtnega odseka ljubljanske zbornice, ki ga je stavil v imenu odseka zbornice podpredsednik g. Rebek Josip. V mestih nad 10.000 pa tudi več prebivalcev nimajo prodajalmee in po-
družnice takih obratov nobene upravičenosti do obstoja, ker ni .zanje nobene dejanske gospodarske potrebe. Zbornica za trgovino, obrt im industrijo v Ljubljani se je tega vedno zavedala, saj je vkljub temu, da se je Bafova centrala v Borovem pri Vukovaru, torej izven področja Slovenije, pozivala na vsa mogoča pooblastila in dovolila stalno in dosledno ovirala izdajo ipo1 trdil Bat’i za ustanavljanje njegovih podružnic in prodajalnic, torej ne samo popravljalnic, ki jih je sploh dosledno odklanjala. Zgodovinsko dejistvo je, da je ljubljanska zbornica intervenirala in prosila kr. bansko upravo ter, da se je našel izhod, da so se prijave za otvar-jamje Bafovih podružnic in prodajalnic odklanjale in ovirale že doSedaj zaradi najmanjših formalnih nepravilnosti. V marsikaterem našem manjšem podeželskem mestu se je na ta način že dose-daj onemogočila ustanovitev podružnic Bate in Tivarja, da bo pa dosežen celoten uspeh, je potrebno, da se tudi doseže zakonita načelna prepoved ustanavljanja, podružnic in prodajalnic vsaj v manjših mestih in na deželi sploh. S,motren in skupen nastop gospodarskih krogov bo tudi to za splošno gospodarstvo potrebno uredbo gotovo dosegel.
V obrambo okrožnih odborov
Ustanova zveiz obrtnih zadrug se je že za veljavnosti prejšnjega obrtnega reda pokazala, da lahko »motreno vrši del poslov, ki1 jih zakon naroča obrtnim združenjem, s tem da v organiziranem sestavu določenega števila združenj lažje in bolj smoltreno vrši naloge, ki so razniim obrtnim strokam skupne. Razvijajočo se razčlenitev bivših zadrug v vse bolj strokovne, več upravnih področij obsegajoče organizacije, j;e zahtevala n eku’e skupen forumi, pri katerem so se obravnavala vprašanja skupnih interesov. Zakon sam zadružnim zvezam ni določal podrobnih namenov, temi več je to prepuščal zveznim pravilom. Vendar pa se je že v prejšnjem obrtnem zakonu (novela Iz leta 1907.) občutila potreba določilti, da se na predlog zveze tkzv. okrajne zveze obrtnih zadrug uvedejb kot. prisilne. Na našem področju takih okrajnih .prisilnih zvez ni bilo ustanovljemih.
V	ostalem pa je na dan, ko j-e novi obrtni zakon dobil obvezno moč, na področju dravske banovine 'Obstojala kaj pestra slika obrtnih organizacij: poik)raij!inlskilh, oblastnih, sreskih, .strokovnih in kolektivnih zadrug z obema zvezama za ljubljansko oziroma mariborsko oblast. Novi obrtni zakon se v svoji zamisli, kako je organizirati obr-te v obrtnih organizacijah, ni naslonil na tukajšnji sistem, temveč je strokovnim organizacijam predpostavljal kolektivne. Samo iizvesltniim strokam, ki jih določno našteva, je namenil strokovne lastne organizacije. Zato pa je šel zakonoidavec korak dalje in zaradi smotrenejlše dosege ciljev, ki se stavkajo združenih, uvedbi prisilno včlanje-nje združenj v okrožnih odborih. Ra-: kor so sicer okrožni odbori kot orga-1 mizacije, v katerih so včlanjena zdru-
ženja in ne posamezniki, slični prejšnjim zvezam v tem pogledu, pa so po svojem prisilnem značaju in po določenih namenih, ki so jim predlpisani (z min. uredbo z dlne 15. 12. 1932.) vendarle bistveno drugačni od prejšnjih zvez. Ministrska uredba jim izroča in naroča nič manj kakor 18 nalog, ena važnejša od druge. Še bolj kakor po svojih obširnih nalogah, pa se okrožni odbori .razlikujejo od bivših zvez po odgovornosti članov, torej delegatov obrtnih združenj. Uredba določa solidarno odgovornost članov uprave iin nadzornega odbora »za protizakonito in ne veisltno izvrševanje poslov««, ustali člani oziroma delegati okrožnega odbora pa odgovarjajo po določilih §§ 368., 387. in 389. obrtnega zakona, tako, da je nadzorna oblast t. j. zbornica oziroma banska uprava pooblaščena s širokimi zakonskimi sankcijami za uravnavanje zakonitega delovanja te prisilne institucije, da bo služila v prid vsemu obrtništvu in da se ne bo spuščala za cilji, ki naj koristijo posameznim skupinam v dosego 'interesov, ki s pravimi obrtniškimi .potrebami nimajo nič skupnega.
^ IV zadnjem čaisu se med obrtništvom živahno pomišlja, ali so okrožni odbori potrebni ali ne im pripadniki, ki so
i	zagovarjali tezo, da naj bi prejšnja zveza obrtnih zadrug ostala pri življenju, kaj radi sedaj odklanjajo okrožne odbore kot nepotrebno breme. 'Visi vemo, da je prešnja zveza obrtnih zadrug shirala na težki notranji bolezni .in je ‘ne bi rešila nobena poživitev. Likvidacija je prav zasluženo koiničala ži/vljfenje notranje tako bolnemu organizmu1, Okrožni odbori so imeli nehvaležno nalogo, da 'Zberejo med sabo sprte ude v novo življenje. Ce nič dru-
Zanimiva obrtniška razstava na velesejmu
Na letošnjem jesemdkem velesejmu, ki se bo v ršil v dneh od 1. do 10. septembra, bo Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt im industrijo v Ljubljani priredil v svojem paviljonu obsežno in .zanimivo razstavo, ki obeta biti prva svoje vrste v povojni dolbi. Razstava je zamišljena tako, da bo prikazano gibanje obrtništva po številu obrtniških obratov in v organizacijskem pogledu iza dobo več desetletij, nadalje bo prikazan pregled obrtnega pospeševanja od leta 1910. naprej, kakor tudi pregled razvoja obrtnega nadaljevalnega in drugega strokovnega šolstva. Dalje bo prikazana udeležba obrtništva v gospodarskih in pridobitnih zadrugah, nazorno bo tudi predočena davčna obremenitev našega obrtništva, njega zadolžitev, dalje bo prikazana tudi statistika mojstrskih izpitov združena z razstavo izdelkov, ki so jih morali v nekaterih strokah izdelati kandidat! pri praktičnem delu izpita. Konično bo prikazan tudi pregled prispevkov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za obrtlno pospeševanje v splošnem, kakoir tudi za strokovno izobrazbo našega obrtništva. Natančnejši opis cele razstave bomo priobčili v prihodnji številki.
Dimnikarska obrt in predlog beograjske obrtne zbornice
Beograjska obrtna zbornica je stavila predlog, naj se glede dimnikarske obrti spremeni obrtni zakon v toliko, da bi ta obrt postala prosta in bi se rajoniziranje ukinilo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je takoj zavzela za dimnikarje in kar najenergičneje zavrnila predlog beograjske zanatske komore, obenem pa opozorila združenje dimnikarjev za dravsko banovino o preteči nevarnosti. Združenje je sklicalo na dan 22. julija izreden občni zbor, katerega se je udeležilo 90 odst. članstva, kar znoči, da so se člani zavedali, kakšna nevarnost jim preti s takim predlogom. Predsednik g. Udovič je uvodoma pojasnil vse bevarnosti takega predloga za dimnikarje same, kakor tudi za. prebivalstvo, ker bi to pomenilo velik korak nazaj v napredku. Zastopnik kr. banske uprave g. sekretar Šink, kakor tudi zastopnik zbornice in okrožnega odbora obrtniških združenj g. Pristou sta se odločno izjavila proti predilbgu beograjske obrtne zbornice ter obljubila polno pomoč oblaisti odnosno uradov, katere zastopata, Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri se najenergičneje protestira proti predlogu beograjske zbornice.
gega ne bi upravičevalo njih obstoja, že sama naloga, d'a v tej dobi ko se .polagajo temelji novi obrtni uipiravi izvajanju novega obrtnega zakona in organiiziranljlu Združenj po novih zahtevah je 'to naloga, ki zasluži viso podporo. Res je, da so organizacije toliko vredine, kolikor jih vodijo, osebe s širokim znanjem in jasnimi 'cilji. Lahko se reče, da je bila izbira vodstva okrožnih odborov na vse srečna, saj so se na vodilna mesita postavili Ijludlje, 'ki sp kot preizkušeni obrtniki — organizatorji in pomembni obrtniški delavci zadosti izpričali svoje 'sposobnosti in Sviojio voljo za napredek obrtnega stanu!	F.	Š.
Važna razprava k načrtu uredbe o razdolžitvi
obrtnikov
Obrtniki v inozemstvu
Kakor znano, je pripravila vlada načrt uredbe o razdolžitvi obrtnikov itn zato je sklicalo Obrtniško druištvo v restavracijo »Zvezde« sestanek vsega članstva, da se pogovore o tej važni uredbi, ker bodo imele nove gospodarske uredbe bistven vpliv na nadaljnji goispodarski položaj našega obrtništva.
Za navaden sestanek je bil sicer večer dobro obiskan, vendar so se pa vsi govorniki pritoževali na premajhno udeležbo, ker bi se za tako važna Vprašanja moral pač zanimati vsak obrtnik.
Predsednik Josip R e b e k je podal v resnici prav temeljito in podrobno poročilo, da so navzoči dobili popolnoma jasno sliko, kaj jih čaka.
Obrtniški stan je prišel br-eiz^, svoje krivde v znatnem obsegu v položaj,, da navzlic vsem naporom ne more zadostiti svojim obveznostim, in zato se vedno pogosteje ponavlja zahteva, da je treba glede itega, da je sedanje stanje posledica zaščitnih ukrepov, ki jlih je izdala vlada za denarne zavode in za kmetovalce, tudi za obmištvo izdati 'slične ukrepe. Čeprav je bilo obrtništvo prvotno načeloma proti izrednim melram, moramo vendarle priznati, da je v gotovih primerih potrebna dopolnitev pravnih predpisov, ki so bili izdani glede ra-gulacije obvez v normalnih prilikah. 2e lanslko leto je vlada izdala uredbo o posredovanju, ki ni bila omejena na obrtnike in se jo je lahko poslužiil vsakdo. Namen te uredbe je bil omogočiti dolžnikom pridobitev časa, da svoje obveznosti urede spiora-zumino s svojimi upniki. Ker pa uredba ni zadela vs-ega kar potrebujemo, je bilo treba iskati nekaj novega. Posebno na zadnji konferenca obrtniških zbornic v Skoplju so razpravljali o tem in sklenili izdelati potseben osnutek uredbe o zaščiti obrtništva, da ga pred-1-ože resornemu ministru, a med tem časom je minister sam sestavil uredbo o reguliranju dolgov potom odlaganja plačevanja in ga predložil ministrskemu svetu.
Danes ima obrtnik dve možnosti, če zaradi pritiska upnikov pride v nepri-like, namreč izvenkonkurzno poravnavo ali pa konlkurz, tretja možnost je pa še tih sporazum z upniki glede odplačila dolgov na izvensodni način.
Zaradi zamrznjenih vlog danes obrtnik ne more priti do svojih prihrankov in zato nastajajo neprijetne komplikacije. Tudi med kmeti imajo Obrtniki mnogo terjatev, ki bodo morali čakati nanje 11 let zaradi zaščite kmeta. Gotovo mora država pomagati tudi obrt-niku.
Po novi uredbi je odloženo plačantie samo za dobo štirih let, ko bi moral prvi obrok dolžnik plačati v višini 20 odstotnega dolga že tri mesece potem, ko je pri trgovskem sodišču zaprosil za odlog plačamja. Naslednje leto bi moral plačati 36 odst. in zadnje leto 45 odst, obenem pa izgubi ugodnost odloga, če ne bi plačal prvega obroka pravočasno. Poleg tega bi moral dolžnik Obenem s prošnjo predložiti svoje (točno imoviintsko stanje,^seznam dolžnih zneskov, popis premoženja, načrt za odplačevanje, kakor tudi vsa jamstva, ki jih lahko da za poniudeno odplače vanje v obrokih. Pri uredbi so pa izključene vse osebe, ki danes špekulirajo na poravnave in se hočejo raz-dolžiti na škodo svojih upnikov, poleg tega bi pa po načrtu ne bile deležne ugodnosti one tvrdke, ki še niso dve leti registrirane, dalje one, ki so bile v poravnalnem ali stečajnem postopku v teku zadnjih treh let, kakor tudi one, ki ne vodijo predpisanih knjig, a bi jih po zakonu morale voditi.
Seveda bi se odlaganje plačevanja lahko nanašalo samo na one dolgove, ki so nastali pred 1. januarjem t, 1. to: rej na take, ki jih dolžniki niiso mogli urediti zaradi krize. Načrt v tej Obliki je zasilen ukrep, diktiran od krize obenem pa nekaka srednja pot med onim, kar smo imeli že sedaj. Po novem bi upniki prišli s 100 odst. kritja svojih terjatev pri največjih naporih dolžnikov, pri tem bi se pa dolžniki izognili komlkunzu ali prisilni upravi, nubežni, prodaji premoženjskih delov pod dnevno ceno, sodnih stroškov itd. Zaščite se bo lahko poslužil le ozek krog obrtnikov in je prav, da bo zaščiten oni, ki ima zamrznjen denar, da mu drug denarni zavod ali upnik ne uniči eksi stence.
Govornik je navedel tudi vprav
ponatzne številke o zadolžitvi obrtnikov
Ppdaike je Zbrala ZTiOJ, ko je vprašala vseh 511 naših denarnih zavodov, odzvalo se jih je pa le 198, namreč 21 regularnih hranilnic, 4 banke in 173 kreditnih zadrug, a odzvali se niso predvsem podeželski zavodi, ki dajejo v prvi vrsti kredit kmetu. Leta 1933. je bflio pri 198 zavodih zadolženih 5251 Obrtnikov in sicer za pičlih 112 milijonov Din. Pri 21 hranilnicah imajo obrtniki nad 41 milijonov dolga pri 4 bankah skoraj 9 milijonov in pri 173 kreditnih zadrugah okrog 61.5 milijona Din. Od vseh dolgov je pa nad 82 milijonov dolgoročnih kreditov. V vsej banovini imamo 20.000 obrtnikov, od teh je pa torej pri 198 od 511 zavodov zadolženih 5254 tako, da na vsakega obrtnika pride 5500 Din dolga, na vsa-kugja zadolženca pa celo 21.271 Din. 2e pri tej ogromni številki pa moramo pomisliti še na to, da v tem času niso všteti dolgovi pri 313 denarnih zavodih! Stanje našega Obrtnika je torej dio skrajnosti' obupno.
Glavna načela načrta uredbe o raz-dolžitvi obrtnikov zahtevajo predvsem, da je prosilec za odlog plačanja aktiven in da nudi 100 odst. izplačilo pri
6	odst. obrestih, obenem pa mora amortizacijo svojih dolgov zaključiti v največ 4 letih.
O poročilu predsednika Josipa Rebeka se je Vnela prav stvarna -debata, ki so se je udeležili člani gg. Nachtigal, -stavlbnik Bricelj, podpredsednik Iglič. 'Milko Krapež, Ros, Sajovic, Toni in Čerine. Vsi govorniki so poudarjali škodb od zaščite kmetovalca, ki mu je vzela ves kredit 'Obenem so pa prav vsi poudarjali, da je edina rešitev obrtnika in vsega narodnega gospodarstva — delo in zvišanje kupne moči prebivalstva. Obrtništvo naj se zaposli' in kreditna sposobnost naj se zviša z znižanjem obrestne mere. Govorili so tudi
o	davčnih zadevah, Iko so se davfki zvišali za 50 o-dslt. produkcijski dohodki pa -padli za 80 odst. Stavbenik Bricelj je opozarjal, naj bo deflacija dosledna in bi morali znižati tudi vloge in dolgove za 40 odst., ko smo znižali obtok bankovcev za toliko. Zaščita kmetovalcev in denarnih zavodov naj se ukine ali naj se pa zaščitijo vsi gospodarski krogi enako. Govornik Nachtigal je predlagal konštituiranjie ožjega odbora za ta vprašanja. Milko Krapež je pa predložil, naj velja zaščita kakor za kmeta tudi za obrtnika 11 let. Končino je bil sprejet predlog stavbenika Briclja naj bo podaljšana zaščita od 4 na lil let, znižajo naj se obrestne mere na minimum, glavno je pa, da se da obrtniku delo in zviša kupna moč.
Pekovska obrt v Avstriji
V	smislu sklepa uprave Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru in po poročilu Zbornice za TOI so se marca le.os podali predsednik Združenja g. Koren Jakob, podpredsednik nadzorstvenega predsednik g. Horvat Ivan in odbora g. Kovačič Alojzij na Dunaj, da se poučijo o razmerah pekovske stroke, tehničnih napravah, o ustroju in poslovanju združenj ter izvajanju obrtnega zakotna v sosedni Avstriji.
Delegati so se na Dunaju zglasili predvsem pri pekovskem združenju, kjer jih je izredno prijazno sprejel tajnik združenja g. dr. Rili, ki jih je spremljal po Dunaju in jim na vša stavljena vprašanja dal potrebna pojasnila.
Iz pridobljenih informacij je položaj pelkovške obrti v Avstriji, kakor sledi.
Odpoved službe nameščencem, ki so pozvani na orožne vaje
Vojno ministrstvo je sporočilo z aktom Dj. br. 12144 ministrstvu za notranje posle sledeče: V mnogih slučajih se je že dogodilo, da so poedini privatni službodajalci, pa tudi državne in samoupravne oblasti odpovedali službo nameščencem, kateri so bili pozvani na orožne vaje po členu 250 zakona o ustrojistvu vojske in mornarice. Na ta način so vojaški obvezanci po odslužitvi vaje ostali na ulici brez službe in brez kruha. Samo ta okolnost, da se je gotova oseba odzvala pozivu vojaške oblasti in izpolnila svojo dolžnost po zakonu, ne sme biti na nikak način povod, da bo ta oseba za to kaznovana in zgubila kos kruha. Ako se taki pojavi ne preprečijo, t. j. da predstavlja izpolnjevanje obveznosti po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice, katero mora vsak državljan izpolnjevati z voljo in ponosom, za poedince s svojimi posledicami težko kazen, mora to neizbežno dovesti do tega, da se v narodu ubije ljubezen do vojske in tudi do države.
Zaradi tega sem mišljenja, da se mora take postopke službodajalcev ali samoupravnih in državnih oblasti z najuspešnejšimi merami v korenini onemogočiti in zaščititi interese teh obveznikov, a posredno tudi interese vojske in države.
Vajenske zadeve
Učna doba traja tri leta ih je zakonito' določena. Če ima obrtnik dva sorodna obrta n. pr. pekarskega in slaščičarskega in se hoče vajenec učiti obeh, traj učna doba štiri leta. Visak vajenec mora obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, poleg tega pa v tretjem letu učne dobe tudi strokovno praktično šolo, kjer mora delati določen čas vsa dela (mešati pri tabli, pri peči in drugo), tako da pride v enem Jetrn diva do trikrat na isto mesto. Pri tem se ne ozira ne na starost, ne na spol, kakor tudi ne na stan. Vsak vajenec se mora temu brezpogojno pokoravati, vendar je to izvedljivo samo na Dunaju. Ro je prestal učno dobo, ga oproste brez praktičnega ali teoretičnega izpita in dobi samo od mojstra učno izpričeva-
lo,	katero potrdi združenje. Ce hoče, laihiko opravi pomočniški izpit, ni pa na to prisiljen. Vendar opravi ta izpit 99 Odstotkov vajencev, ker smatrajo pomočnike brez pomočniškega izpita nekako tako, kot bi bili državljani druge vrste. Po pomočniškem izpitu mora imeti pomočnik tri leta pomočniške dobe, da more opraviti mojstrski izpit. Tega pa ne more opravljati, če nima pomočniškega in tudi ne more brez njega postati mojster.
Delovni čas
Delovni čas je šest dni v tednu, vsak dan po 8 ur. S splošnim delom se prične ob 4. uri zjutraj. Cas od 20. pa do 4. ure se računa kot nočni čas in mora v tem času počivati vtšako delo, izvzemiši preddela in ta so; stavljenje kvasa, mešanje, tehtanje testa, kurjenje peči in neodložljivo čiščenje prostorov in orodja. 2a ta preddela se sme zaposlovati samo neobhodno potrebno število delavcev; mladoletnih izpod 18 let za ta dela ne smejo uporabljati, ampak smejo pričeti z delom šele ob 4. uri. Ob nedeljah in določenih praznikih je Vsako delo prepovedano, le v nekaterih slučajih se sme obratovati tudi ob nedeljah in praznikih, vendar mora biti vse delo končano do 9. ure. Inšpekcija dela sme v gotovih slučajih n. pr. pri zgradbah, pri montiranju strojev, ali pri drugih obratnih napravah na prošnjo dovoliti nočno delo, toda največ do 60 dni v enem letu. Minister za socialno skrbstvo sme posameznim obratom po zaslišanju strokovnih združenj delodajalcev in delojemalcev dajati nadaljnja dovoljenja nočnega dela, če se v zgordj navedenem času ne dajo Vsa dela izvršiti. Ce pa je delavec delal v nedeljo, se mu mora dati v tednu toli-lik-o ur odmora, kolikor ur 'je delal iv nedeljo.
2	delavnim časom z začetkom ob 4. uri pa dunajski mojstri niso zadovoljni, ker so mnenja, da jim delajo velepe-kanne škodo, kakor n. pr. Hammerbrot-werke, ki imajo tako velik obrat, da lahko eni tretjini- Vsega prebivalstva postrežejo s kruhom in s tem lahko uničijo približno 300 mojstrov. Ker pa ta čas bolj ustreza drugim avstrijskimi pokrajinam, morajo tudi Dunajčani biti z njim zadovoljni.
CENE PECIVU IN KONKURENCA
Plolbeli kruh v obliki kolača se prodaja kg po S 0.62, to bi bilo približno 5.70 Din, v obliki- štruce po 97 dkg S 0.62, ta pa stane približno 6 Dim. Orni kruh 1.14 kg S 0,62 ali 5.70 Din, kg pride tako na približno 5 Din. Tudi kruh v obliki štruce je dražji, ker je teža za 3 dkg -nižja. Izdelujejo še različne druge
vrste kruha, ki pa ima -različne teže: »lElizabethbrbt«, Štruca 75 dkg -stane S 0.62, -beli kruh štruca 48 dkg S 0.62, »Milchbrot« 45 dkg S 0.70, žemlje 5 dkg S 0.07, t. j. približno 0.63 p. Preprodajalcem se -daje na kruh S 0.06, na žemlje S 0.01, talko da so rabati približno enaki našim.
V	zadevi konkurence je v AVStr-iji še hujše, -kakor pri nas. -Nekateri mojstri prodajajo, kar je razvidno v izložbah,
10	komadov malega peciva ne za S 0.70, .ampak celo za S 0.38. Moka je seveda dosti dražja in istan-e en 'kg S 0.60 do
0.70, t. j. 550 do 6.50 -D!in. Iz tega je razvidno, da -ima kruh Skoraj enake cene kakor molka, velndar pa moramo upoštevati -dejstvo, da Avstrijci konzuimi-rajo dosti več luksuznega in mlečnega peciva, kakor kruha, čeravno je. to pecivo dosti dražje.
Plače pomožnemu osobju.
Plače pomočnikovi na Dunaju so:
A. ročni obrati do treh pomočnikov: il. kategorija »M-ilscher«, beli ki črni,
predpečnik in Skupni -delavec S 72.60 = 667.92 Din.
JI. kategorija »vice« -Kleinjung pri tabli S 6850 = 629 Din.
Ročni obrati’ -s štirimi in več pomočniki :
I. -kategorija S 73.10 = 76252 Din.
II. kategorija S 70.90 = 65228 Din.
III- kategorija S 68.80 = 632.96 Dih.
B. strojni obrati do treh‘pomočmiikov:
I. kategorija	S 73.10	=	672.52	Din.
II. kategorija	S 6850	=	632.96	Dim.
'Strojni obrati s štirimi in več pomočniki:
I. kategorija	S 74.10	=	681.72	Din.
II. kategorija-	S 71.40	=	656.88	Din.
III. kategorija S 69.— = 634.80 Din.
C. ročni lin strojni obrati:
V poštev prihajajo r-azeh o-meinj-efnih budi tisti, ki so bili -oproščeni in jih po zakonu mora -delodajalec zaposliti še najmanj tri mesece. Ti dobijo- plače S 40 = 368 Din.
Pomožni delavci, hišni sluge S 44.40 = 408.48 Din.
Vise omenjene plače so -tedenske pri 48 urnem delu, nadure se plačajo s 25
odist. i>ovi-žiko-m, cio-čim se nočne are Zaračunajo s 50 odst. poviškom. Odmori med delom se -ne računajo v delovni čas. Nadure ob sobotah, kako-r pred prazniki, se ne plačujejo, pač pa se morajo nadomestiti na kak -diriug dan, vendar še v iist-em tednu. 'Nadure se plačajo, če je na teden več kakor 48 delovnih ur.
V delovnem času 8 ur na dan mora en -pomočnik izgotoviti 160 komadov v povprečni teži po 1.26 kg, v pekarnah do treh pomočnikov pa 173 komadov na pomočnika, oziroma 207 kdmadov v strojnem -obratu, v pekarnah s štirimi in več pomočniki p-a- 178 komadov, do 10 pomočnikov s stroji 228 komadov, v podjetjih, kjer so zaposleni vajenci, se računa za vajenca in dan 60 komadov. Kar se naredi več, kakor je zgoraj omejeno, se zaračuna po celotnem tedenskem plačilu, če je pa poseben »scbuiss« se plača 25 odst. od plače.
Vse te dajatve se morajo plačevati tedensko in jih o-sobje mora zahtevati v štirih tednih od dneva zadnje plače, ker drugače izgubijo veljavo in jih delojemalci ne morejo več uveljaviti.
V slučaju bolezni, če traja dalj časa kot tri- dn-i, se plača pomočniku, če je delal že najmanj- štiri tedne, prvi teden polovico, drugi in tretji teden pa četrtino tedenske plače. Ta bolezenska plača se prizna le enkrat v času šestih mesecev, pri ponovnem obolenju se izplača samo toliko, kolikor je od prve bolezni preostalo.
Pomočniku, ki j-e zaposlen nepretrgoma eno let-o, pripada teden dni plačanega dopusta, a po petih letih zaposlitve 14 dni.
To bi bile najvažnejše določbe glede pomočniških plač na Dunaju, kakor tudi v Gradcu, ker v obeh mestih ni ravno vdliike razlike. V Gradcu so samo nižje kategorije nekaj manj plačane.
(Pripominjamo, da je vzet za podlago S po 9.20 Din.
Iz vsega tega je razvidno, da so pomočniki v Avstriji- boljše plačani, kakor pri nas. Ce pa primerjamo cene življenjskih potrebščin, vidimo, da so naši pomočniki na boljšem. Vse mezde so minimalne in pogojene s kolektivno pogodbo.
Ce ima pomočnik oskrbo pri mojstru, se mu sme od plače odtegniti tedensko S 1820 = 167.44 Din.
Mojstrske dajatve.
Letna doklada se določi visako leto na občnem zboru in je za leto 1934 doklada določena s S 12.— za mojstra, po-
sebe j še S 10.— za pomočnika in S 5 — za vajenca, .razen tega pa mora mojislter prispevati za Zvezo združenj (kmungvs-verbamd) S 12.—, za Zvezo (Genossen-schaftsverband) S 1.40 in Zvezo mojstrov (Mejslterverlbainid) S 5.—, skupaj torej S 30.40 — 279.68 Din brez pristojbin za pomočnike čn vajence. Inkorpora-•cija znaša S 150.— in za vsako prodajalno in pomožni olbrat še S 200.'—, poleg tega pa pobira združenje še za prijavo vajencev S 5.— in za oprostitev enako vsoto. Vsiak član združenja dobi bre.zp 1 ačno »8adkerzeitung«.
Po pojasnilih na vprašanja naših mojstrov jim je g. dr. Rili razkazal in pojasnil arhiv zidnulženja, ki je precej obširen in zanimiv. Od 12. stoletja so vsi predsedniki združenja ovekovečeni v posebnih knjigah, vsiaik zase iima svojo stran, na kateri so lepe skladbe, na drugi strani' pa popis osebe, kdaj in kako dolgo je bil predsednik, nakar sllede pečat in podpisi. Zanimiva in omembe vredna je zasitava v originalu, ki so jo imeli peki za časa obleganja Dlunaja.
Vse ktnjige in spisi so pisani z roko, šele leta 1805. je združenje dobilo dovoljenje, da se Vrnejo knjige tiskati. Od tega leta naprej izdajte/ združenje tudi pekanski koledar, ki se je razvijal od leta do leta do današnje svoje popolnosti.
Ogled zborovalne dvorane.
Zborovalna dvorana je zelo veSiikia.
V	njej je prostran podij za predlsedr^ka to dva podpredsednika ter za dva zapisnikarja. V dvorani je v 17. vrstah po 16 sedežev za člane, poleg tega še miza s stoli za časnikarje in posebna za zastopnika oblasti. Na stenah Visijo slike od vseh predsednikov od 12. stoletja naprej, v ozadju dvorane je zgodovinska slika, ki piredoča, kako se pekovska četa z zastavo bije s Turki, na prednji strani so slliike avstrijskih cesarjev in dunajislkilh županov, na hodniku pa so ovekovečena imena v svetovni vojni padlih mojstrov in njih sinov.
Obisk pri združenju je bil s tem končan in predsednik g. Koran se je v imenu delegatov in vseh članov našega združenja prav prisrčno zahvalil g. dr. Rillu za njegovo Vljudnost in požrtvovalnost, ki jo je izkazal delegatom.
Popoldne so delegati obiskat' velesejem in se zlasti zanimali za pekovsko razstavo, o kateri je časopis »Austria« poročal, da bo pokazala različne novosti v pekovskem obratu, vendar pa ni bilo videti niiič kad posebnega, kar bi imelo pomen in važnost za naše kraje in razmere. Za druge razstavne predmete se delegati niso zanimali
Drugi dam je bil namenjen ogledu nekaterih podjetij. Ta podjetja ali obrati so še danes večinoma v kleteh. Kar se tiče snage in higiene si morajo p rito dunajski peki pogledat obrate v Mlairifoor, da se bodo kaj naučili.
Na povratku z Dunaja so se' delegati ustavili v Gradcu. Tudi tam so jih prijazno sprejeli. Zasledili; so dopis mestnega načelstva v Brucku a/iM. jz leta 1672, s katerim predpisuje pekom težo in ceno peciva in kruhu. Žemlja sme veljati 1 krajcar in mora biti težka
7	lotov. »Oblasis« kruh 6 krajcarjev za tezo 2.15 lotov. Iz tega je razvidno, da ze naši davni predniki imeli težko stališče, ker jim je oblast diktirala ceno iin težo kruha. Še drago zanimivost poseduje združenje v Gradcu in sicer listino iz leta 1802, v kateri se obvezujejo pekovski' mojstri in gostilničarji, vsak s svofjirn lastnoročnim podpisom in pečatom, da ne bodo daja-
li	nobenega Hatbata. Pek ne sme dati, gostilničar pa ne sme vzeti in kdor bi ta sporazum prekršil, plača globe 24 goldinarjev, kar je bila za takratne čase velika vsota, skorajda malo premoženje.
Tudi v Gradou so si delegati ogledali več obratov, med njimi pekarno Steiner v Eggembergu, ki zaposluje 16 pomočnikov. Ob času ogleda ni bila v Obratu, ker je tudi v Avstriji kriza in ne konzumirajo več toliko peciva, kakor prejšnje čase. Zategadelj se mora obratovanje preje končati, kakor bi bi-Jo želeti. Ta p-elkarna je moderno ure-jena in se ne nahaja več v kleti, marveč v pritličju. Vsi prostori so zračni in svetli in odgovarjajo višem zdravstvenim in higienskim predpisom. Obraltiu-jeuo s tremi »Auszug« pečmi, —. vsaka s štirimi ploščami, — jn z veliko piartnio pečjo na dve etaži, vse od firme Wer-ner-tPfleider na Dunai«u. Poleg tegia ima pekama dva velika stroja za mešanje in malega, že precej starega, ki je le za majhne množine teista. Imajo tudi: stroj za oblikovanje dolgih žemeffl. Stroja za »kajzerice* nimajo, ker se ne izplača iin žemljice tudi niso tako lepe kakor z ročnim delom. G. Steiner je imel tudi stroj za. oblikovanje štruc dVa meseca na (Poizkušnjo. S tem strojem
Josip Rebek:
Sofija.
Točno po programu je privozil naš vlak na postajo, kjer nas je sprejela velika množica občinstva in gromki >hura«-klici so zadoneli po prostranem peronu sofijskega kolodvora. Godba obrtno-nadaljevalne šole je imtoni-rala j ugasi o vensko himno, katero je zbrana množica poslušala stoje in odkritih glav. Nilso še utihnili zadnji akordi, že se je dvignil ponovni val navdušenja in zadonela je veličastna
Spomini iz Bolgarije
lepši razgled. Sofija, glavno in prestolno mesto Bolgarije, leži na široki ravnici ob vznožju pogorja Vitoša. Bogata in pestra je zgodovina teh krajev, ki so jih imeli podjarmljene Trakici, Rimljani, Grki, pa tudi Huni so močno pustošili. Leta 1194 je mesto Sredec, kot se je imenovala takrat Sofija, iztrgal iz bizantinskih rok bolgarski kralj Ase n. Pod gospostvom Bolgarov se je mesto naglo močno razvilo v gospodarskem in kulturnem pogledu. Se-
jajo lepi nasadi, ki se preko ceste združujejo v idiličen mestni park.
Z vzhodnega izhoda canskega dvorca se pa pričenja široka in dolga cesta Cara osvoboditelja. V prirodoznanstve-nem muzeju poleg dvorca pa najdeš razstavljeno vso favno in floro dežele in ta muzej je tudi eden najbogatejših in najzanimivejših balkanskega polotoka. Ob njegovi strani pa stoji mala lepa ruska cerkvica, eden najlepših spomenikov Sofije.
«1,:
. ^
> <\&iK	■$	^v.i	s
Udeleženci delegacije jugoslovenskih gospodarstvenikov pred postajo v Sofiji
»Sumi Marica«, katero smo vsi odpeli glasno in globoko čuteče. Jugosloven-ska delegacija je bila nato pozdravljena z nadvse prisrčnim nagovorom po predsedniku sofijske trgovsko-iindu-strijske zbornice g. Savovom, naglašu-joč veselje nad tem, da ima čast in ugodno dolžnost, pozdraviti v imenu celokupnega bolgarskega gospodarstva delegacijo gospodarstvenikov iz sosedne bratske države. Želeč vsem najiskrenejšo dobrodošlico in zadovoljno bivanje v Bolgariji, je izročil vodji naše delegacije g. Petkoviču tudi krasen šopek cvetja, ki se mu je v imenu vseh zahvalil na pozdravu in tako iskrenem sprejemu v prestolnici bratskega naroda.
V krogu odličnikov, ki so nas sprejeli, smo opazili izredno veliko število obrtniških predstavnikov, a bili so tudi častno zastopani drugi stanovi. Poveličali so pa osobito lep in ljubezniv sprejem odlični predstavniki civilne in vojaške Oblasti. Pozdravit nas je tudi prišel g. Aleksander Cincar-Mar-kovič, opolnomočeni minister in tajnik našega poslaništva v Sofiji. Ko so prišli še »do besede« številni fotografi, smo se odpeljali v pripravljenih luksuznih avtobusih v hotele Imperija!, Union-Palas in Komercijal, kjer so bile za vse pripravljene najboljše sobe. Vse je bilo vzorno in brezhibno organizirano, tako da je bil takoj prvi vtis, ki smo ga dobili, najboljši. Vso pot od kolodvora pa do hotelov je občinstvo pozdravljalo jugoslovenske goste in ti iprisrčni pozdravi ulice so bili še mnogo bolj zgovoren dokaz, ko vsi ofici-elni govori, da se je zbližanje med ju-goslovenskimi narodi v resnici pričelo.
Intimnemu kosilu, ki so ga nam pripravili v odličnem hotelu »Union-Pa-las«, so prisostvovali poleg predsednika g. Savoa in generalnega tajnika g. dr. Sarajlijeta ter tajnikov gg. Kupen-kova in dr. Pejeffa tudi drugi odlični predstavniki bolgarske privrede, ki so bili dodeljeni kot tolmači in vodiči naši delegaciji.
V teku popoldneva je posetilo vodstvo naše delegacije jugosl. poslaništvo in izročilo svoje posetnice v kabinetu miinistra trgovine in industrije. Ostali smo si pa ogledali nekoliko mesto ter posetili obrtno-nadal je vatno šolo (sliko smo objavili v zadnji številki) in trgovsko gimnazijo. K zanimivosti in popisu obrtno-nadaljevalne šole se še povrnemo.
In Sofija... Mestd samo napravi na tujca veličasten vtis. Lep solnčen dan nam je nudil »Semeništa,« kamor nas je potegil moderen tramvajski voz, naj-
se izdeluje na uro 5000 komadov, vendar ni rentabilen, ker se ga ne more izkoristiti. Enak stroj poseduje tudi konzumna pekarna v Bggenbergu, ki pa tudi ni bila v obratu, kar dokazuje, da se je tudi v Gradcu konzurn kruha znatno zmanjšal.
'Vsi peki v Avstriji upajo, da se bo konzum kruha zvišal, ker smejo pričenjati preje z delom, in bo tako prišel svež'1 kruh prej na trg. Tudi Nemčija je omilila prepoved nočnega dela v pekarnah in so v enem letu potrošili 100 tisoč ton pšenice več kakor preje, ko je bila prepoved nočnega dela v velja-
le od leta 1429 je pa poznano po imenu Sofija. Pod turškim rOhstvom, ki je trajalo celih 430 let, je mesto močno trpelo. Šele v letu 1825 se prične narodno probujenje, ki je s pomočjo šol in raznih kulturnih ustanov dvignilo narodno zavest, 23. decembra 1877 pa so zavzele ruske čete mesto in ga osvobodile Bolgarom.
Sofija je danes največje pa tudi najlepše mesto Bolgarije ter združuje nad 300.000 prebivalcev. Živahna gradbena delavnost pa priča, da je pričakovati še lepšega in večjega razmaha. Od obširnega kolodvorskega poslopja vodi krasna velemestna avenija v sredino mesta in je nje konec zaključen s cerkvijo Svete Nedelje, ki jo ovekove-čuje veličastna kupola, ozadje pa tvori mogočni gorski masiv Vitoše, katere vrh se tudi ves bel blesti v lepem majniškem jutru. Desno od tu dospemo do kolosalne zgradbe: mestne tržnice, kjer te postrežejo s prav vsem, kar potrebuješ za prehrano. Ogromne količine jagnjetine, zelenjave, rib in drugih hranili' prodajajo v nakup vneti prodajalci. Za tržnico se dviga veliko okroglo poslopje, sinagoga španskih Židov. Ogledali smo si tudi to znamenitost, seveda pokritih glav, kakor to določajo njih verski predpisi. Nasproti tržnice so lepo negovani nasadi, kjer se jc_ svoječasno nahajaj bo rimsko kopališče. Ozadje teh nasadov za zaključuje danes mestno kopališče, ki je moderno urejeno in vsebuje poseben oddelek za elektro-terapijo. Ta mineralna voda, ki izvira skoro v sredini mesta v toploti 47 stop. C, je tudi močno radioaktivna ter zdravilna za kožna in revmatična obolenja. Tam na oglu Marije Luise in Trgovske ceste se pa dviga svarilno znamenje nekdanjega turškega goispodstva, lepa mošeja Banja Baši z dičnim vitkim minijaretom.
Katedrala Sveta Nedelja je nova zgradba, potem ko je bila stara leta 1925,^ po znanem atentatu popolnoma porušena. S trga, imenovanem po katedrali, vodiijo na vse strani tramvajske linije. V bližini se nahaja tudi teološka fakulteta in poleg nje nova lepa rezidenca bolgarskega mitropolita. Ne daleč od tu proti severu se nahajajo še ostanki starega rimskega kopališča Gil-Djami imenovani. Isto je bilo kasneje preurejeno v kristjansiko cerkev Sv. Jurija in pod Turki v mošejo, sedaj je pa zgodovinski muzej.
Na trgu Aleksandra I. se nahaja stari turški konak, ki je bil kasneje primerno razširjen in preurejen v carski dvorec. Skromno lično zgradbo obda-
—mam 	  m tms  ..............—
vi. To je nov dokaz, da Občinstvo hoče imeti zgodaj zjutraj sveže pecivo in če tega ne dobi v zgodnjih urah, potem si ga sploh ne nabavi. Naši pomočniki pa na vsak način hočejo odpraviti nočno delo in s tem zmanjšati konznm in oškodovati mojstre, same sebe in tudi našega kmetovalca, kar pa se mora na vsak način preprečiti.
Bilo bi potrebno, da naši mojstri vseh obrtnih panog čim pogostejše obi&čejo na ta način svoje tovariše v inozemstvu, ker se bodo gotovo marsikaj koristnega naučili, kar bodo pozneje s pridom porabili tudi v naših razmerah.
i	Nekoliko dalje vzhodno se dviga na Bulevardu Cara osvoboditelja lepa zgradba oficirskega doma. Od tu naprej dospemo po isti cesti na trg Cara osvoboditelja, v katerega sredini nasproti »sobranja« — narodne skupščine bolgarske — je postavljen spomenik Cara osvoboditelja Aleksandra II., ki spominja mimoidoče na osvoboditev Bolgarije po Rusiji. Za Narodno skupščino se pa razprostira prostrani trg Aleksandra Nevskega. Na sredi trga se dviga velika in lepa cerkev »Sveti Aleksander Nevski«, umotvor ruskega arhitekta Pomeranceva, ki je bila zgrajena v spomin na osvoboditev Bolgarije po Rusiji. Ona stoji na najvišjem mestu in njene zlate kupole bleste v solncu mogo kilometrov daleč v deželo. Notranje stene so od spodaj vložene z barvastim marmorjem, oltarji, freske, mozaiki in ikone so delo najboljših bolgarsih in ruskih umetnikov, podzemlje pa slnži za panteon.
Krasna je Sofija, a tudi narod je ljubezniv prijazen in gostoljuben. Moderne velemestne izložbe izpričajo vsakemu tujcu napredek trgovine. Mno-gobrojne šole pa značijo o stremljenju naroda po kulturi in napredku.
Ko smo si tako na hiitro nekoliko ogledali mesto in si ustvarili te najlepše vtiise, smo se sešli ob 6. uri zvečer vsi delegatje v natrpano polni posvetovalnici trgovinsko - industrijske zbornice, kamor je bila sklicana slavnostna seja in kateri so prisostvovali vsi jugoslovenski delegatje ter okoli 200 bolgarskih obrtnikov, trgovcev in industrijcev s celokupno upravo zbornice. Predsednik komore g. Savov je otvoril sejo ter v svojem odličnem govoru poudaril radost, da vidi prisotne jugoslovenske delegate. Izrazil je največjo potrebo medsebojnega sodelovanja in tesnega združenja dveh narodov, katere gospodarske prilike so si povsem slične. Nadalje je g. Savov podal statistične podatke o trgovskih odnosih med Bolgarsko in Jugoslavijo, iz katerih se posnema, da so oni do sedaj bili prav neznatni. Na koncu svojega govora je izrazil g. Savov željo, da naj bi biila ta svečana seja temelj bodočega dela in da bi bili vsi gospodarji teh dveh bratskih narodov pijonirjii bolgarsko - jugoslovenskega združenja. Svoj govor je zaključil z vzklikom: »Naj živi Jugoslavija in Bolgarska.«
Njemu je odgovoril predsednik jugoslovenske delegacije g. Voja Petkovič zahvaljujoč se na prisrčnem bratskem sprejemu. Izjavil je, da je trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Bolgarsko slučajno ta dan podpisan. In to dokazuje, da je iniciativa gospodarstvenikov za stvarni medsebojni bližnji odnos že rodila z dobrim sadom. V imenu članov delegacije javlja, da hočejo biti vsi nosilci zbližanja in združenja bratskih vezi med obema narodoma! Po dvorani je navdušeno završalo in pritrjevanje ter vzklikanje živela Jugoslavija in Bolgarija. Tem govornikom so se vrstili še drugi govorniki, ki so vsi poudarjali idejo bratstva in čim bližjega sodelovanja, nakar je predsednik zaključil svečano manife-stacijisko zborovanje.
Na večer istega dne je priredila sofijska trgovinska industrijska zborni-
ca slavnostno večerjo, kateri so prisostvovali visi člani naše delegacije v večernih oblekah. Večerje se je udeležilo tudi nad 100 povabljencev iz najodličnejših krogov ter predstavnikov korporacij in organizacij sofijskega mesta. Omenim naj tudi, da se Je seje udeležil bolgarski minister g. Bojadji-jev ter jugoelovenski poslanik g. Cin-car-Markovič.
Na banketu je pozdravil kot prvi ju-goSlovenske predstavnike g. Savov. Ob svojem govoru je dvignil napitnico na zdravje jugoslovenskih gostov, nakar je godba zaigrala jugoslovensko himno. Minister privrede g. Bojadjijev je v svojem govoru dal dušica radosti na prijateljskem združenju obeh narodov, katerih interesi so si povsem enaki. Njemu je odgovoril jugoslovenski minister in poslanec v Sofiji g. Cinoar-Markovlič, poudarjajoč, da je delo na zbližanje že rodilo svoje prve uspehe. »Najboljša garancija za boljšo bodočnost obeh narodov je pa modrost naših vladarjev!« je rekel g. poslanik ter napil na zdravje bolgarskemu narodu in ministru Bojadjiju.
Njim je odgovoril g. Voja Petkovič ter poudaril v svojem govoru, da so jugoslovenslki gospodarstveniki prišli ne samo, da vračajo poset bolgarskih gospodarstvenikov, temveč da se tudi spoznajo z bolgarskim gospodarstvom.
Predsednik ljubljanske Zbornice TOI g. Jelačin je nato v svojem govoru poudaril, da je Ljubljana sprejela bratske goste z odkritosrčnim občutkom bratstva, ter nadaljeval: »Nas vse je rodila slovanska mati, med vami se počutimo kakor doma. Nekdaj v mojih mladih letih smo iz Slovenije prišli na Kalemrikdan v Beograd in tam zapeli Karadjordjevo himno, pa rekli so nam, da smo mladi fantasti. Lahko, da hoče danes nekdo ravno tako reči za pionirje jugoslovensko-bolganskega bratsitva. Vendar tudi njih bo zgodovina demantirala. Mi Slovenci smo billi že pred vojno enalki Brbofili kakor bolgarofili. Mišljenja sem, da je rešitev obeh držav v slogi in skupnem sodelovanju. Boga prosim, da ta današnja sloga naj ostane tudi iskrena in trajna ter želim, da skoro pride dan, ko bomo' brez potnih listov mogli potovati iz Bolgarije v Jugoslavijo im obratno ter da nas o ■kupČijiskih vezah poveže čim preje ca- j rimska unija!« Tem besedam, ki so prišle iz srca odkrlilto in nevsiljivo, je sledilo navdušeno odobravanje. Vrstili so se še mnogi govorniki, ki so vsi bili polili bratskega navdušenja.
Pozno' v večer se je razšla družba od tega zgodovinskega sestanka.
Proslava sv. Cirila in Metoda
Jutro 24. maja nas je zbudilo zarana. Vse mesto se je odelo v praznično lice in raiz hiš in palač so se vile mogočne bolgarske trobojnice. Iz sosedinih ulic so prihajali glasovi koračnic, ki so spremljali v paradnem' pohodu mladino na svoja zbirališča. Kmalu se je zibrala tudi naša delegacija in podali simo se v dvor ter vpisali v knjigo tar odšli nato na Trg Aleksandra Nevskega.
Kar je pri nais praznik siv. Save, to je za Bolgare praznik s,v. Cirila in Metoda, saimo, da pri proslavi tega dne sodeluje na Bolgarskem res ves narod, dia se pa pri nas omejuje na interne prireditve šol. Med potjo simo srečavali močne sklupine uniformiranega di-jatštva, Junakov, omladimceiv .in četnikov, vsaka s svojo godbo na čelu. Na vsakem koraku in vsakem obrazu, kogarkoli si srečal, si lahko razbral, da je praznik sV. Cirila in Metoda Bolgarom redko, a tudi največje slavje. Letošnja proslava je bila pa tem bolj veličastnejlšav saj se je pa tudi vse prebivalstvo dobro zavedalo, da ji prisostvujejo odposlanci najbližjega jim
bratskega naroda. 2e ob devetih dopoldne se je pričela pomikati visa ta množica občinstva na velikanski trg pred cerkev Sv. Aleksandra Nevskega, vmes pa oddelki vojske ter raizmiih šol, vsaka s svojo godbo na čelu. Vsa Sofija je žarela v o©nju navdušenja in praznik mladine se je pretvoril v pravnik naroda.
ditelji i,n predstavniki. Ko je obšel našo delegacijo' simo miu Jug oslov eni navdušeno vzklikali »Živijo!«
IN a to je sledil cerkven obred »rnioe-ben«, ki ga je opravil imitropolit Stefan in kateremu so prisostvovali poleg canske dvojice, tudi predsednik vlade g. Geoirgijev z vsemi člani n-ove vlade, bivši predsednik Mušano-v in drugi biv-
Car Boris in carica Ivana z metropolitom Stefanom med službo božjo
Ko smo si ogledali notranjost mogočne katedrale, simo imeli priliko se raizigovarjati z Njegovo Sverostijo, mi-troipolitoim Štefanom, vrhovtnim poglavarjem Bolgarske cerkve, ki nam je tudi podelil svoj blagoslov, želeč v iskrenih besedah- da bi Bog pomagal na stvarjenju sloge med obema naro. doma, ki jima je tako potrebna.
Med tem se je na prostranem trgu zbrala vsa množica naroda nad 100 tisoč ljudi. Mlnogobrojne so bile zasta-
ši ministrski predsedniki. iPo končanem obredu je zibrani mladini in oibčin-■srtvu spregovoril o pomenu praznika profesor Pavlov, velikanski dijaški mešani zbor, nad 800 pevcev, je pa zapel »Šumi Marica« in veličastno CirM -Metodijslko’ kantato.
Sledil je obhod vojske, šol in društev in naši bolgarski spremljevalci so prav srečno uspeli v tej množici naroda, da so nas privedli pod arkade oficirskega doma, od koder je bil najlep-
Šolska mladina v povorki
ve raizmiih društev in ustanov. Mladina je pa vihrala v rokah narodne zastavice z vtisnjenimi slikami svetih slovanskih blagovestnikov. Poleg vojaštva so se zbrali stari veterani v slikovitih četaiškiih krojih, kraj njiih pa si ozrl zopet mladino, ki je s ponosom samozavesti izpričevala žilavost im vedrost bolgarskega naroda. K proslavi so polnoštevilno prispeli vsi dijaški kolegiji, šole, društva in organizacije. Opazil si med množico tudi Ruse, Cehoslova-ke, Francoze, Poljake, Nemce, Italijane in Ruimuine, vsak v svojih slikovitih uniformah in svojo narodno zastavo. Vise je bilo lepo organiziramo im vsak je vzdržal vzorni red.
Za našo delegacijo je bil določen poseben prostor pri carski tribuni, ki je stala na trgu pred cerkvijo, vsa okiče-na z zelenjem- in cvetjem, kjer se je zbrala celokupna vlada z višjo duhovščino, da pozdravi čara in carico. Kot prva je prispela Nj. Vel. carica^ Jovana s spremstvom, kateri so množice priredile navdušen pozdrav. Kmalu za njo je prisipel tudi N j. Vel. car Boris ter je obšel oddelke vojske, šol in društev ter se prijateljsko rokoval z vo-
ši razgled na paradni mimohod. Ta parada je Ibila najlepše naše doživetje. Čudili smo se vzorni organizaciji bolgarske mladine’, ki ije disciplinirano' prikorakala za vojsko in veterani. Prav vse šole so bile tu zastopane, od moških in dekliških, osnovnih, srednjih, višjih in strokovnih šol, pa tudi obrtmi vajenci in vajenke, seveda vsi enotno uniformirani so poveličevali parado. M,ed njimi so se pa vrstile šole drugih narodnosti ter raznih veroizpovedi. Seveda vsaka šola z najmanj eno lastno godbo. Videli smo mladenke, ki so korakale strumno in vzorno krito v deseterostopu pod taktom glasbe svojih tovairišič. Solze navdušenja im radosti so zalile naše oči ob pozdravih te narodno zavedno vzgojene mladine. Nihče odi nas ne bo mogel pozabiti te velike in veličastne manifestacije. Bil je to že sikoraj vojaški pohod šolske mladine. In ta organiziranost mladine je napravila najmogočnejši vtis, da je moral vsak gledalec dobiti spoštovanje do bolgarskega naroda in prav je imel tovariš, ki je rekel: »'Naši Učitelji in profesorji bi morali videti ta pohod mladine, da bi spoznali kako treba in
kako se mora vzgajati mladina!« In to je bila soglasna sodba nas vseh, ko smo se spomnili raznih dijaških sprevodov doma...
Šolam so sledili visokošolci, nato-raizma dijaška društva, nazadnje pa vi-sokošolci fašisti, visi pozdravljajoč s fašističnim pozdravom.
iNad dve uri smo motrili mimohod,, srca so nam prekipevala navdušenja in d asi hripavi od vzklikanja, še in še bi sledili povorki, katere veličastni utisi nam ostanejo neizbrisno v spominu.
V gostih prt sofijskih obrtnikih
Za naše razmere izredno zanimivo je dejstvo, da imajo v Bolgariji slkupnet zbornice. Leta 1930. so obrtniki sicer zahtevali, da se Jim osnujejo posebne .ziOomice, a to oči vidno pod uplivom ■naših beograjskih tovarišev, ker sem imel sam ob enem kongresu Zemalj-sikega šaiveza zanatljiskih uidrutžemj v Beogradu leta 1929. priliko slišati ofi-cijelme razgovore v tem smislu z našimi beograjskimi predstavniki in odposlanstvom bolgarskih obrtnikov. Torej popolnoma pod uplivom iluzij beograjskih obrtniških krogov, so v letu 1931. »izbojevali« bolgarski obrtniki ' svoje samostojne obrtniške zbornice. Ni pa poteklo leto dni njih obstoja, že so razočarani zahtevali združitev s trgovci in mdlu&trijci. Kajti prekmalu so se- prepričali', da je napredek in gospodarski razvoj bolgarskega obrtništva edino mogoč v složnem skupnem gospodarstvu s trgovci in industirijci ter da pomeni razdvojenost teh gospodarskih istanov samo cepljenje sil im trošenje denarja. Njihovi zahtevi je upravna oblast tudi takoj kakor preje rada ugodila in danes ni med njimi treznega in razsodnega obrtnika, ki bi še vztrajal na ločitvi gospodarskega predstavništva. Zavednost, ki jo ji& s to odločitvijo pokazalo bolgarsko obrtništvo izpričuje tudi njih naobražeinost in samozavest.. Pa saj dobro tudi vedo naši bolgarski obrtniki, kaj jim je njih skupna zbornica ter kolike ugodnosti imajo oni od nje napram svojim dajatvam.
V	Bolgariji imajo pet trgovsko - industrijskih zbornic, katere simo tudi vse posetili in se bodem ob priliki na posamezne še povrnil. Dejstvo, da je bil bolgarskim tovarišem naš sipor v vprašanju zbormi-c tudi dobro poznan je mnogo uplivalo na naše intimne odno-šaje in smo mi Slovenci imeli mnogokrat priliko konstatirati ugodnoslti ter važnost načela skupnega sodelovanja. Ne vem ali so naši tovariši, ki se tako krčevito drže za sistem ločenih zbornic, kateri je nedavno tudi v napredni Nemčiji doživel svoj polom, ker so tudi tam uvedli skupne zbornice, kot edino koristno gospodarsko ustanovo, pridobili kaj na izkustvih ali ne? Zadostovalo bi nam zaenkrat samo iztrezmemje, da naj se oni drže svojega, nam Slovencem pa prepuste prosto naše delovanje v slkuipmem delu in naj ga nam ne podi rajo .
(Nadaljevanje sledii.)
3* naliti foajev
Profesor Anton Sušnik, bivši prometni minister v Davidovičevi vladi, je umrl na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani. Pokojnik je bil eden voditeljev katoliškega gibanja v Sloveniji, ki je uspešno deloval tudi kot publicist. Slava njegovemu spominu!
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek.. Tipka Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
Naznanilo otvoritve
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril 1. avgusta t. 1. gostilno
,,BAVARSKI DVOR“, Tyrševa cesta 31
Javljam cenj. občinstvu, da sem bil dolgoletni plačilni natakar v boljših restavracijah.
Nudim najboljša štajerska, dolenjska, belokranjska in dalmatinska vina po
jako zmernih cenah. Vedno sveže pivo v vrčkih.
Sveža topla In mrzla jedila vedno na razpolago.
Abonenti se sprejemajo na domačo hrano.
VSAK PETEK SVEŽE MORSKE RIBE, EVENTUALNO TUDI OB SREDAH!
se priporoča Ernest Derganc, gostilničar
LJUBLJANSKI VELESEJEM
priredi
kulturno in gospodarsko razstavo ..LJUBLJANA V JESENI"
99	^	^	^	10	septEMBRA t. L.
Glasbena razstava — Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina« — Higijenska razstava »Mati in dete« —< Izseljenska razstava — Ribarska razstava — Arhitektonska razstava — Razstava »Weekend« — Hranilniška razstava — Mednarodna razstava psov 1. in 2. IX. — Razstava perutnine, kuncev, golobov itd. — Razstava koz in ovac 3. do 10. IX. — Tekma harmonikarjev 8. IX.
Od 1. do 10. IX. festival »Slovanski plesi«.
50 % popust na železnicah. —■ Na odhodni postaji zahtevajte rumeno železniško
izkaznico, ki stane Din 5.—.
Vstopnina na velesejem: vstopnica za enkratni obisk Din 8.—. Legitimacija za poljuben večkraten obisk Din 20.—.