svoj širši pomen tudi p ri proučevanju imen iz starokrščanske dobe tudi v naših krajih ter p ri vrednotenju starejših imenskih oblik v pozni antiki. Že dosedanji prikaz G. Alföldyjevega dela nam kaže, kako obsežne materije se je avtor lotil in kako jo je ovrednotil. Morda imamo tu in tam vtis, da so nje­ govi izsledki še ne povsem izpiljeni in samovoljni, toda spričo tega, da obljublja še katalog imenskega gradiva z nakazanimi etničnimi vrednotenji, lahko zapišemo z mirno vestjo, da je bistveno prispeval k poznavanju in členjenju notranje zgo­ dovine province Dalmatia. Njegovo delo pomeni velik korak sintetične narave, veliko delo pa čaka tudi še raziskovalce na tem območju, da izdelajo monografije posameznih plemen, mest in posameznih vrst gradiva. Analiza notranje zgodovine na podlagi imenskega in drugega napisnega gradiva je s tem delom opravljena; vsi proučevalci zelo pestre in zanimive zgodovine teh krajev pa bodo morali poslej črpati iz knjige Geze Alföldyja, ki je zamašila vrzel v proučevanju s spo­ meniki tako bogate province Dalmacije. P. Petru Andreas Mo c sv, Pannonia, Pauly-Wissowa. Realencyclopädie der clas- sischen Altertumswissenschaft, Supplementband IX (1962), 515—776. Dolgo pričakovani prispevek o rimski provinci Pannonia v RE je pred nami. Po desetletnih prizadevanjih redakcije je izpolnil ta pričakovanja A. Mócsy in s tem ustregel tudi želji, ki smo jo izrazili v prejšnji številki AV ob prikazu njego­ vega prav tako temeljnega dela Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Mar­ komannenkriegen, Budapest 1959. Te obete so nakazovala že prav tako za pro­ učevanje zgodovine province pomembna dela, da omenimo le najnovejša — A. Al- földija, E. Swobode, M. Pavana in P. Olive ter seveda samega A. Mócsyja. Vseeno pa predstavlja delo na prikazu vseh dogodkov in zapuščine antike na prostoru Panonije pionirski ter v celoti komaj človeku možen napor. Vemo namreč, da so bila — to je avtor tildi pošteno podčrtal — cela poglavja iz notranje zgodovine province le slabo proučena; gotovo brez preddel, pri tem bi omenili npr. po­ manjkanje strnjenih obravnav v poglavjih gospodarstvo in likovna umetnost, ki predstavljajo tudi najbolj slabo dognana področja v proučevanju panonskih sta- rožitnosti sploh. Zato je tembolj občudovanja vreden napor, ki ga je vložil A. Mócsy v ta sintetični pregled rimskih provane Panonije. V primerjavi z nekaterimi drugimi gesli podobne vsebine, ki jih srečujemo v RE, kjer so šli avtorji v skrčene prikaze zgodovine posameznih provinc, je ostal A. Mócsy ves čas dosleden svojemu konceptu, podati tudi manj seznanjenemu raziskovalcu vse potrebne znanstvene podatke in vdre o slehernem pojavu in de­ diščini. S tem pa je omogočil vsem, da se o dogodkih v Panoniji pouče iz prve roke. Yes prikaz je razdelil v 13 poglavdj: ime, geografija, zgodovinski dogodki, uprava in življenje posameznih skupnosti, vojaštvo, ceste in promet, gospodarstvo, naselja in arhitektura, prebivalstvo, pokop in religija, umetnost in duhovna kul­ tura. vztrajanje in nadaljevanje rimskega načina življenja in kulture po zatonu antike. Vsako vprašanje znotraj teh poglavij je dodatno razčlenjeno in je sproti navedena literatura; zato je ta prikaz dobrodošel slehernemu arheologu in zgodo­ vinarju, ki se srečuje z vprašanji s področja provincialnorimskega obdobja. Ime Pannonia je tvorba po skupinskem imenu narodov na obeh bregovih Save tako v okolici Siscije kot v severni Bosni in Posavini. Šele v drugi polovici I. sto­ letja postane tudi uradni naziv za provinco. Etimologija imena je še vedno ne­ gotova, bodisi da ga izvajajo kot »domovina Pana«, močvirna dežela ali po an­ tičnem viru (Cass. Dio XLIX 36,6) iz pojma pannus — obleka. Geografsko poznavanje Panonije v antiki je žal še zmeraj skopo in negotovo ter polno čeri pri dokončni razlagi izročenih imen. Tako je med drugim presenetljivo, da jo imenujejo gorato, čeprav bi na splošno lahko rekli prav narobe. Že uvodoma odpravi Mócsy zmotno gledanje na bifurkacijo Donave, ki naj bi po argonavtski legendi odtekala z enim rokavom v Jadransko morje. Pri napisu CIL III 3224; in flumen perit Hemona, je podal očitno pravilno razlago tega mesta v napisu s pre­ vodom »utopil se je v reki pri Emoni«; s tem odpadejo nekatere razlage, da se je Ljubljanica imenovala v antiki Hemona, marveč ostaja pri Strabonovem in Plini- jevem, da se je imenovala N a u p o rtu s. Z Alyjevo razlago Strabona, pripisuje ne­ jasno odrejeni reki Noaros in Drabos neposredni okolici Siska; pri tem bi lahko bila Odra Strabonov Drabos, kar pa je po našem mnenju vredno še nadaljnje pre­ soje. Prav tako je verjetno še vedno odprto vprašanje, kako je z reko S a v a ria s, za katero misli Mócsy, da je identična z Muro. Za to govore po njegovem antični pisani podatki, ki pravijo, da se je reka S a v a r ia s zlivala v D ra u u s (po Ptolemeju II 14,4 Aâpoç) pri mestu C arro d u n u m , čigar lokacija je po Mayer, YHAD 16, 1935, 77 postavljena v Pitomačo oz. Ludbreg, medtem ko naj bi bila Io v ia njen antični naslednik (Io v ia C ardon o). Prav tako je sedaj po Mócsyju gotovo, da sta se obe veliki jezeri v Panoniji (Blatno in Nežidersko) imenovali la c u s P elso, ker je v Conversio Bagoariorum et Caralitanorum 87 omenjen la c u s Peli:ssa in ferior. Enako prepričljiva so njegova nova dognanja o m ons C la u d iu s (Papuk). Nekoliko dru­ gačnega prepričanja smo le glede vprašanja plemena B o ii in njihovega vpliva v Panoniji in o prihodu v te kraje (glej sestavek v AV 17, 1966, 361) ; avtor pa je že pred tem razrešil nekatere nejasnosti v zvezi s plemeni na področju južne Panonije (T a u r isc i, S co rd isc i) in vprašanje, kdaj pridejo P an n o n ii kot skupnost do lastne oblasti; to prepričljivo povezuje s porazom bojsko-tavriščansko-skordiške zveze v boju z Burebisto. Ob tem bi omenili, da je odstranil dosedanje nejasnosti glede morebitne navzočnosti Tavriskov v Sremu, ker se pojavljajo za Tavriščane, enako kot za Skordiske ilirske končnice. B o ii pa so obdržali na zahodu Panonije svojo civitas (CILIX 5565 = p ra e fe c tu s c iv itatiu m d u a ru m B o io ru m et A zalioru m ). O Bojih pa ne moremo po Cezarju (b. g. I 5) sklepati, da bi bili še nekje v Porenju (tako Swoboda, Carnuntum,4 1964, 223), ampak — s Cezarjevimi očmi iz Galije gledano — na Češkem, ki so potem res tran s R henum . To kar smo omenili v prikazu Mócsyjeve knjige Bevölkerung (AY 15—16, 1964/65, 554), da utegne b iti lokacija plemena C a ta r i zgolj iz onomastičnih sklepanj preuranjena in zapeljiva, velja tudi sedaj. Čeprav je Mócsy drugače navedel zmeraj dokaze p ro et con tra, je pri lokaciji Catarov postavil njih bivališča južno od Emone že kot dognano dejstvo. Vsi, k i bodo sledili izvajanjem v geslu, bodo to nejasnost samo še stopnjevali. S prikazom dosedanjega poznavanja političnega in kulturnega stanja, preide Mócsy na podajanje vojaško-zgodovinshih dogodkov, k i si sledijo po kronološkem redu z navedbo vse literature, ki omogoča še nadaljnje razglabljanje. Ker so ti vojaški dogodki, razen začetka okupacije in obeh uporov (12— 9 pr. in 9—6 po n. št.) potekali skoraj izključno ob donavski meji, se v njih ne zrcalijo dogodki pri nas, oziroma kolikor so se, so obdelani (B. Saria, GMDS 20, 1939; J. Klemenc, Ptuj v kasni antiki, Ljubljana 1950; J. Šašel, Situla 4, 1961 — zadnji citat ima Mócsy večkrat z napačno navedbo letnika in letnice 1 , 1960). Velik del vojaških dogodkov v III. in IV. stol. pa se razvija v Panoniji, kar dokazuje tudi česta na­ vzočnost cesarja v Sirmiumu. Takrat je tudi prišlo do bitke p ri Trojanah (351, Mag­ nentius: Constantius II), pri Sisku 388 (Magnus Maximus: Theodosius); Teodozij pa je b il v naših krajih tudi v času spopada z Eugenijem (sept. 394). Po bitki pri Hadrianopolu (augusta 378) sledijo gotski in alanski sunki, ki so 379/380 porušili Stridori in M u rso ter so se ljudje naselili v neposredni soseščini Ptuja — okoli mesta Io v ia (R. Egger, Jö Al 18, 1915, 253 ss in 21—22. 1922/24, Bbl. 309 ss ter Schmid, ČZN 31, 1936, 97) — 37 m. p. bolj proti vzhodu. Ti so verjetno — spričo njihovih kasnejših domovanj v provinci S a v ia — že ob prvem vdoru prišli do naših krajev in povzročili pustošenje. Tu prihaja Mócsy do enakih ugoto­ vitev kot Alföldi. Untergang der Römerherrschaft in Pannonien, Berlin 1 , 1924, da je v 80-ih letih IV. stol. zavladala v Panoniji konsolidacija, ki se kaže v dejstvu, da je pošiljala 385 svoje žito v Italijo. Vkljub temu relativno zatišnemu obdobju pa so bila nekoč cvetoča mesta opuščena (Amm. Marc. XXX 5—6) ; naš rojak Hieronim pa toži o podrtih in porušenih kmetijah in pristavah (se m iru ta e v illu lae) in uni­ čenju pokrajine med Julijskimi Alpami in Črnim morjem, čeprav v isti sapi po­ roča o bratu, ki je šel prodajat očetovo posestvo pri Stridonu. Pregledu teh vojaško-zgodovinskih dogajanj v Panoniji sledi poglavje o upravi in mejah province v posameznih obdobjih od velike province Illy ric u m do P a n n o n ia ; nadaljnji delitvi te v S u p erio r in In fe rio r ter do dioklecijanske re­ forme v P rim a, S ecu n d a, S a v ia in V aleria. Tu prinaša tudi pregled, kdaj so po- sameziii nekoč noričanski predeli — E m on a, L ato b ici, P oetovio, Boii, C arn u n tu m in delno V indobon a — prešli v sestav Panonije. Sklep zaključuje z ugotovitvijo, da se je to deloma zgodilo že v času, ko je bila v Emoni in Poetoviu legijska posadka, drugi predeli pa so prišli pod Panonijo najkasneje za Klavdija. Obrav­ navanje vprašanja, kdaj je bila odcepljena E m on a in priključena Ita liji, še ni go­ tovo, čeprav se Mócsy priključuje Degrassijevemu mnenju, da se je to zgodilo najbolj verjetno v času po markomanskem vdoru, ko so postavili v tem območju t. i. p ra e te n tu ra Ita lia e et A lp iu m . Ker so siedile nekatere upravne reforme že za Hadrijana (P. Petru. AV 11—12, 1960/61. 27 — problem Aelii Carni v neviodun- skem območju), bi prišlo v poštev že bolj zgodnje obdobje. Y nadaljevanju tega poglavja ugotavlja, da še ni obdelano vprašanje finančne uprave, prav tako je v podrobnostih nejasno tudi vprašanje rečnega brodovja. Nato našteva vse kolonije in municipije ter njihov odnos do domorodne c iv itas ter navaja doslej nelocirane municipije (Colon. P r a p .. .. p ri izlivu Tise, M u n icipiu m V o l g ..., dokumentiran z napisom v Intercisi); med n jim i tudi M u n icipiu m F au sti- n ian u m (CIL III 5974), ki je ležal nekje v širši okolici Siska. Municipialno ob­ močje razpade dalje v manjše enote vicu s npr. v ic u s N a u p o rtu s — CIL l i l 5776 in 3777; vicu s F o rtu n a e v Poetovioni C IL I I I 10875) in p a g u s kar naj­ lepše kaže navedba rojstnega kraja cesarja Decija: p ed e Sirm ien se p ag o M a r­ tio v ic o B u d a lia ; s tem je podana tudi shema podrobne členitve posameznih okrožij, dasi ne poznamo zanesljive pripadnosti le-teh bodisi k mestnim ali pere- grinskim občinam, ki jih Mócsy nato podrobneje našteva. Pri tem meni, da je treba iskati pleme V arcian i zahodno od Siscije, iz česar sledi sklep, da je nastalo iz njihove občine območje kasnejšega municipija A n d au to n ia (k temu glej Kle­ menc, Der pannonische Limes in Jugoslawien, Acta et Dissertationes 3. 1963 — načrt, k i meni, da gre v tem okrožju — podobno kot p ri plemenu S isc ia tii — za predhodno občino plemena A n d au to n ie n se s). V geslu sledi nato podpoglavje, kjer obravnava Mócsy vojsko kot teritorialno oblast, od razvoja tabora do njegovih c an ab ae . Nato prehaja na kasnorimsko upravo, da bi v naslednjem poglavju obravnaval vojaštvo. Tu se naslanja veči­ noma na Ritterlingov članek Legio in Cihoriusovi gesli (Ala, Cohors) v RE, če­ prav velja predvsem za zadnjega, da so njegova izvajanja že zastarela. Enako velja, da vkljub številni literaturi ni na mnogih področjih stanje razjasnjeno in bo treba počakati na nova odkritja napisov, diplom in izkopavanj. Pri vojaških napravah in objektih vzdolž limesa se vidi. kako malo je bilo do 1960, ko je Mócsy zaključil svoj sestavek, narejenega v Jugoslaviji. Medtem se je na srečo s prizadevanjem Medakademijskega odbora in drugih stanje izboljšalo, saj je bilo gradivo prvič zbrano v Limes u Jugoslaviji 1, 1961. Naslednje poglavje o prometu se opira v prvi vrsti na sporočila itinerarijev, na podatke miljnikov in na vire (predvsem o plovbi). Mnoga izvajanja Mócsyja — predvsem izgradnja cest in miljniki — so polna duhovitih rešitev. Da se je avtor naslonil na izvajanja Grafa, se vidi iz sklepov, ki so deloma zelo splošni, čeprav je starejša literatura (Miillner, Emona; Premerstein-Rutar, Römische Strassen und Befestigungen in Krain) rešila na našem sektorju marsikatero vprašanje. Tako pa je moral Mócsy znova preverjati podatke v itinerarijih, če je želel najti ključ do navidezno na­ sprotujočih podatkov Tab. Peut, in It. Ant., na odseku R o m u la -Q u a d ra ta-A d F in e s- S isc ia . Njegovo izvajanje je očitno točno in tako moramo Romulo iskati 10 m. p. vzhodno od Neviodunuma (Dolenjski zbornik 1, 1961, 198). Ne moremo pa se pri­ ključiti njegovemu mnenju, da bi stali miljniki, ki jih omenja miljnik iz Sremske Mitroviče (CIL III 3705 = q u in a rio s lap id e s p e r Illy ric u m fe c it a b A tran te a d flu m e n S a v u m ). vzdolž dravske magistrale, ko tega napis ne sporoča. Res pa je, da bi se dalo potem lažje razložiti število sporočenih milj (346). Glede postaje P y r r i: Klemenc- Saria, Blatt Ptuj 91, jo postavljata v Komin (glej še Klemenc, ZČ 6—7, 1952/53). Gospodarstvo Panonije, vkljub številnim prispevkom s področja materialne kulture še vedno ni prišlo s stopnje nabiranja podatkov. Res da so posamezne pa­ noge (keramika, fibule, delno rudarstvo) močno napredovale, zato pa je spo­ znanje o kmetijstvu oz. poljedelstvu, cesarskih posestvih, gozdarstvu, krčenju ledin in izsuševanju barij itd. na stopnji spoznanj iz zelo skopih antičnih virov. Pod- Točfe. ki je prav tako — presenetljivo — še vedno ledina, gledano z vidika vse province, je proučevanje mest in naselij. Čeprav vemo iz virov — Appijan in Strabo —, da lahko govorimo že o mestih v prazgodovinskem obdobju vsaj pri Sisciji in Sirmiumu, pa nam je vsem žal, ker še danes nimamo o teh mestih niti približno zanesljive mikrotopografije. Ker so v Sremski Mitroviči in Drnovem pri Krškem pričeli po objavi gesla Pannonia v RE sistematično proučevanje, bi mogli izreči tudi na tem mestu željo vseh arheologov, da bi čim preje zasadili kramp in lopato na območju antične Siscije. Po opisu Pacatius Paneg. 34 ob Teodozijevem obisku, je središče, kot jih je le malo. a je danes povsem neznano, zaradi tega, ker si ne moremo no dosedanjih skromnih objavah predstavljati niti njenega vi­ deza. Bolje je pri Emoni, Intercìsi, Brigetiju, Carnuntumu, Aquincumii in deloma pri Poetoviu. Etničnemu sestavu in družbenemu razslojevanju prebivalstva je v geslu od­ merjen le pregled, ker je Mócsy posvetil temu vprašanju svoje prvo večje delo Die Bevölkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen. Orisu pogreba in verstev je v tem geslu prvič ođkazana vloga, ki mu gre, hkrati pa sta ti poglavji tu prvič obdelani s sintetičnih vidikov. Mócsy pravilno ugotavlja, da ne smemo šteti prvih skeletnih pokopov — iz II. stol. — že za ustaljeno obliko, saj se pojavljajo v tem zgodnjem času sporadično po vsem im­ periju in so večinoma brez pridatkov. Sledeč tem ugotovitvam, sklepa Mócsy pra­ vilno. da so lahko to revne plasti ljudstva — sužnji (?) —, kar je opazil pri nas že Klemenc, Vodnik po Šempetru 1961, 29. Vsekakor pa je danes še preuranjeno mi­ sliti na dokončno razsodbo, kdaj se prično v večjem številu skeletni grobovi, ker dosedanja izkopavanja ne nudijo dovolj opore. S področja verstev je posebej utemeljeno kritičen do zgodnjega krščanstva in vpliva delovanja apostola Pavla in njegovih učencev, predvsem Tita v Iliriku (Dalmaciji) in vpliva v Panonijo. Istočasno zavrača legendo o »deževnem čudežu« v markomanskih vojnah, ki so ga po Cass. Dio pripisovali molitvam krščanskih vojakov. Prve neizpodbitno do­ kazane krščanske občine se pojavijo šele za Galiena v južni Panoniji, ker je ta­ krat umrl mučeniške smrti škof E u se b iu s v Cibalah. Irenej iz Sirmiuma pa je bil že od mladih nog vzgajan v krščanskem nauku in nato ubit pod Dioklecijanom. Iz del ptujskega škofa Viktorina pa vidimo, da je bilo pred tem življenje krščan­ ske skupnosti v Panoniji mirno. Leta 503, ko je izvedel Dioklecijan svoja pre­ ganjanja, so obstajale v Panoniji že tele škofije: P oetovio, S isc ia . S a v a n a , S irm iu m in C ib a la e . Nadaljnja usoda krščanske cerkvene zgodovine je predmet obravnav pri T. Nagyju (Dissertationes Pannonicae II 12) in L. Nagyju, Pannonia sacra. 1938, vendar niso zmeraj upoštevali številnih ptujskih krščanskih starosvetnosti (Schmid, o. c., Klemenc, o. c.), kjer so naštete doslej znane bazilike in drobne najdbe. Upo­ števati pa bi bili morali v prikazu bazilik v Panoniji še eno iz Velikih Malene (Saria, Südostforschungen 15, 1956) in med drobnimi predmeti fibulo s Kristusovim monogramom z Neviodunuma. Vkljub mnogim podrobnim razpravam s področja likovne umetnosti je vpra­ šanje celovitega prikaza še vedno deziderat. Videti pa je, da je pri posredovanju italskih vzorov v Panoniji odigrala vidno vlogo klesarska delavnica v Poetoviu, za katero moremo tudi trditi, da je po bogastvu gradiva in po motiviki ena naj­ bolj plodnih v Panoniji. Deloma si moremo to razlagati tudi z bližino sosednjih noriških delavnic, kjer se je mogla ptujska oplajati in izpopolnjevati. V nekaterih predelih province Panonija se izdelki niso dvignili nad povprečje rokodelske stopnje. Verjetno je tudi, da so delovali mojstri le v večjih središčih, medtem ko so na podeželju ustvarjali le potujoči obrtniki — p ic to re s p eregrin i, kot jim pravi napis CIL III 4222. V zaključnem poglavju o kontinuiteti rimske omike v Panoniji ugotavlja Mócsy, da mimo obeh imenskih izjem P oetoD io-P tuj in S isc ia -Sisak ni v vsej prejšnji provinci sledu o nepretrganem prenosu antičnega izročila v pozni srednji vek. Razumljivo, če pomislimo na večkratni odhod prebivalstva, bodisi v Galijo za hunskega obdobja, ali Italijo. Zadnja večja selitev je bila v času Van­ dalov, ko so zapustili to pokrajino tudi manj premožni sloji romanskega pre­ bivalstva. Bolje raziskan primer kontinuirane naselbine predstavlja doslej na pa­ nonskih tleh le gradišče V alcu m (Fenek-pusta pri Keszthelvju), kjer imamo opra­ viti z nepretrgano naselitvijo Romanov oz. staroselskih Panoneev vse do avarskega obdobja (to bi bili morda Vlahi in Romani, ki se omenjajo na zahodnem robu Blatnega jezera še v srednjem veku). Razumljivo, da se je na splošno ob navalu pri preseljevanju ljudstev, kjer je igrala Panonija tako pomembno vlogo, bistveno menjal etnični sestav ljudstva, to moremo ugotavljati tudi pri nas, kjer so zasedli Slovenci skoraj izpraznjeno deželo po odhodu Langobardov 568 v Italijo. Prikaz obsežnega gesla Pannonia smo, kolikor zadeva splošne in specifično naše probleme, skušali deloma prezentirati. Medtem je avtor, ki intenzivno zasle­ duje vse novosti na tem področju, verno svoji zasnovi prikaza dogodkov v provinci Pannonia, izpopolnil svoje geslo v sestavku Pannonia-Forschung 1961—1965 v časo­ pisu Eirene 4. 1965 na str. 133—155, z najnovejšimi podatki, kjer je našla svoje ustrezno mesto tudi novejša slovenska arheološka literatura, saj se pojavljajo mimo člankov iz Arheološkega vestnika tudi poročila iz Varstva spomenikov ter še v drugih glasilih objavljeni sestavki. To je tembolj razumljivo, ker je včasih v geslu RE čutiti, podobno kot smo ugotovili že pri prejšnjem prikazu njegove knjige o prebivalstvu Panonije do markomanskih vojn, da je avtorju očitno ne­ hote izpadel ta ali oni — tudi za provinco kot celoto — pomembni podatek iz naše antike, pri čemer bi navedli v prvi vrsti številne članke v časopisu Kronika: medtem ko je skoraj nemogoče terjati, da bi poznal v raznih zbornikih objavljena dognanja, ker tega skoraj že sami ne moremo spričo velikega števila tiska te vrste ne le v Sloveniji, ampak tudi v Jugoslaviji. Deloma pa je bil avtor verjetno tudi v zagatnem položaju, ker sodi Slovenija po rimski upravni delitvi k trem večjim upravnim enotam in spada praktično le vzhodni del Slovenije k Panoniji z emonskim prostorom, dokler ni bil ta priključen Italiji. Prav zaradi tega je nujno, da je s tem delom seznanjen sleherni arheolog Slo­ venije, še posebej pa raziskovalci provincialnorimskega obdobja. Vsak podatek je avtor utemeljil s citatom, tako da pomeni to delo poleg sinteze o dosedanjih ugoto­ vitvah o provincah Panonija tudi priročnik, kakršnega si moremo le želeti pri svojem strokovnem delu. Zato je tudi v tem geslu toliko podatkov, da bi v tem pri­ kazu. čigar namen je opozoriti naše raziskovalce in jih seznaniti s tem delom, ne mogli zajeti vse bogate vsebine ter jo morebiti sproti še bolj podrobno razčlenje­ vati glede na naše provincialnorimske starožitnosti. Morda je za nas nekoliko presenetljivo, da je izpadlo v geslu nekaj pomembnejših — vsaj v našem merilu — objavljenih najdišč, predvsem utrdba Velike Malence, ki je skozi vso antiko, še posebej pa v pozni antiki, igrala pomembno vlogo. Toda za to bi bilo potrebno — če bi želeli terjati popolnost —, da bi sami čim preje ustvarili izčrpno arheo­ loško karto, ki bi bila uporabna tudi za tuje strokovnjake. Ponovno bi radi poudarili, da je delo, ki ga je opravil A. Mócsv, izredno tako po obsegu zastavljenih vprašanj kot po bogastvu misli in po številnih historičnih sklepih. P. Petru L. Franz. A . Neumann in sodelavci. Lexikon Ur- und frühgeschichtlicher Fundstätten Österreichs, Verlag Brüder Hollinek, Wien in R. Habelt, Bonn 1965. Dragoceno delo. neke vrste arheološka karta Avstrije, je pred nami. V leksi­ kalnem stilu so v tej knjigi zajeti podatki o vseh malo večjih arheoloških najdiščih, izpuščeni pa so podatki o manj znanih najdiščih in slučajnih najdbah. Vkljub temu nas delo preseneča z obilico gradiva, ki se je nabralo v dobrem stoletju sistematič­ nega dela na tem področju. S tem leksikonom so želeli avtorji posredovati pregled nad najpomembnejšimi predzgodovinskimi najdišči s povzetkom najbolj osnovnih podatkov o izkopavanjih, najdbah in njihovi časovni opredelitvi z navedbo, kje so shranjeni, in s podajanjem poglavitne literature. Delo sta v tej obliki zasnovala L. I ranz in A. Neumann ob sodelovanju številnih sodelavcev za posamezne pokra­ jine in obdobja, ob izdatni podpori osrednjega zavoda za spomeniško varstvo. Arheološkega inštituta akademije in vseh področnih muzejev. Razdeljeno je abe­ cedno po pokrajinah, znotraj teh pa najprej po občinah in krajih. Uvodoma so podane okrajšave literature in drugih pojmov, najdiščnim podatkom sledi pregled