(^olpf Gorenjski ČASNIK OD LETA 1947 ^^L» yJ^ IK/V PRVI PREDHODNIKTEDNIK GORENJÎC LFTA 1900 PETEK, 20. MARCA 2009 Leto LXII, št. 22. cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija VolČiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov ww>i'.gorenjskiglas.si rekord Ob finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Hianici letos v štirih dneh pričakujejo petdeset tisoč obiskovalcev, vsi pa upajo tudi na rekord. Vilma Stas ovni k ob 14.15 s poskusno serijo, vo s Kingstoni, ki bodo v PJa» ...................................... prvi tekmovalni dan pa se bo nki obiskovalce razveselje- Planica - Kot je že tradicija, končal 2 zabavo 2 Okroglimi vali vse tri tekmovalne dni. se tudi letošnja sezona sveto- muzikanti v Kranjski Gori. Poleg vedrega razpolože- vnega pokala v smučarskih Jutri z začetkom ob 9, uri bo nja, ki je v Planici že v nava-skokih končuje v naši Plani- na sporedu ekipna tekma, di, navijafl, ki jih ietos v Placi, Iqer so že od srede zbrani po n)ej pa bo zrova zabava v nid pričakujejo okoli petde-najboljši smučarji letalci sve- Kranjski Gori, kjer bo naj- set tisoč, ob skakalnici pričata. Kljuh spreminjajočemu prej nastopil ansambel Za- kujejo ttîdi dolge skoke. se vetru je v sredo letalnica hod band, nato pa bo še kon- Organizatorji namreč zago- uspešno prestala preizkus, cert Petra Lovšina. Zadnjič tavljajo, da je ietalnica pri- včeraj so pripravili uradni bodo na zaletiiče planiške pravljena tudi za polete prek trening in kvalifikacije» od velilcanke skakalci šli v nede- dosedanje rekordne znamke danes pa bo šlo zares. Tako Ijo ob 9. uri, program pa se 239 metrov, ki jo je postavil Letos v Planici pričakujejo okoli 50 tisoč obiskovalcev, na včerajšnjih kvalifikacijskih se bo današnja tekma začela bo v Planici zaključil z zaba- Bjom Einar Romoren. poletih pa je bilo veliko zlasti mladih. i Foto: Maji B^rtorxdi 40% ceneje! Redna cena kompleta 18,60€» Kupon za 2 vstopnici za ogied katerekoli predstave (razen predstav v 30 v Koloseju De Luxe v Kranju. 2 srednji točeni brezalkoholni pijači in 2 srednji pokovki lahko kupite od 18.3. do 29.3 oz. do prodaje vseh kuponov v megamarketu Interspar Kranj in trgovinah Spar Kranj na Planini ter Spar Kranj na Zoisovi. Več na vwvw.$pdr.si. ® KOLOSEJ De UAk€ \ i Spomladanska ponudba potrošniških kreditov je tokrat več kot ugodna. Goreniska Banka mu is^i « i kitfiii V Kranju teden slovenskega gledališča Igor Kavčič programu. V bogatem dçdat- ..............................................................................nem programu bodo tja do Kranj • Z uvodno slovesnost- prvih dni aprila potekale tudi jo in predstavo Smeti na luni delavnice dramskega pisa- v izvedbi Mestnega giedališ- nja, na sporedu bodo tri ča Ptuj se bovnedeljo,zvečer okrogle mize» zaznamovali v Prešernovem gledališču za- bodo Svetovni dan gledališča Čel 39. Teden slovenske dra- Kot smo izvedeli v Prešer- me. V trinajstih dneh, koH- novem gledališču, je zanima- kor bo "teden" trajal, se bo nje za ogled predstav letos na tradidonaLnem festivalu zelo veliko, nekaj predstav je slovenskega gledališča zvrsti- tako že razprodanih. Teden lo petnajst gledaliških pred- slovenske drame se bo že po stav, Id so jih po slovenskih tradidji končal 3. aprila s po-dramskih besedilih uprizori- delitvijo nagrad, Grumove za la slovenska in tuja gledališ- najboljše dramsko besedilo, ča. Sedem uprizoritev bo na Griin-Filipičeve za drama- sporedu tekmovalnega pro- turške dosežke v preteklih grama, pet v spremljeval- dveh letih in Šeligove za naj-nem, tri pa v mednarodnem boljšo predstavo festivala. 22 « CO AKTUALNO SOS trgovina tudi na Jesenicah Potem ko $0 v začetku tedna v Ljubljani odprli pn/o 50$ trgovino za so* ci a Ine ogrožene, na; bi )o p>o napove» dih do junija odprli tudi na Jesenicah, k;er je veliko ljudi, ki prejemajo denarno socialno pornoč in manj kot štiristo evrov pokojnine. KRONIKA Starša umoril v hudi stiski Šestindvajsetletni Blaž Mištrafovič Iz Spodnje Senice je na ljubljanskem sodišču povedal, da je svoje ^ar^e 17. septembra lani umoril zaradi občutka nevrednosti. Kot je dejal, naj bi mu predvsenn mama pogosto očitala, da je sramota za družino. q CC -f Leto dni po Borovi smrti "Kakien diagnostični postopek pa je to, če dobite izvid kn/lin vas celo iz laboratorija dvakrat pokličejo, da je Izvid alarmanten, v) pa kot zdravnik ne naredite nič?" se spra § uje Andrej Pí* tako. odvetnik staršev pokojnega dečka Bdra Nekrepa. 12,13 EKONOMljA V LTH brez plač in odgovorov Tega, i^rse dogaja v LoSkih tovarnah hladilnikov, ni mogoče označiti drugače kot agonija, saj je proizvodnja praktično ustavljena že vse od novega leta. Ker j? davčna uprava blokirala račun. sozaposfeni ostali brez obljubljenih akontacij januarskih plač. 17 VREME Danes bo ddno jasno, čez dan spmnen^tvo oblačno. V soboto bo sončno inpoi^ni suho, v ned^ o pa pretežne jasno. Ndcoliko toitóe bo. -2/8 jutri: ddno jasno u^ iN o vj? VO CSÎ iSl ro i si 1 I » 2 POLITIK À dan ica .zavri@S'^5. si GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 PogčE Simpozij glavnih podčastnikov v regiji Sredi tedna je v Centru za obrambno usposabljanje v Polj-čah potekal simpozij glavnih podčastnikov iz desetih partnerskih oboroženih sil v regiji. Udeležence sta pozdravila mir»istrica za obrambo Ljubica Jelušič in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpod polkovnik Albin Gutman. Pobudo, da se zaradi usklajenega razvoja podčastniških zborov, primerljivega sistema vojaSkega izobraževanja In usposabljanja, sledenja Natovim standardom ter izmenjave izkušenj iz operacij kriznega odzivanja podčastniški zbori v okviru regije trdneje povežejo, so dali glavni podčastniki Nata. Na podlagi tega so predstavniki podčastniškega zbo* ra Slovenske vojske pripravili predlog za ustanovitev Foruma glavnih podčastnikov v regiji za srednjo in jugovzhodno Evropo. Na sliki: ministrica za obrambo v pomenku s podčastniki v PofjČah. D. 2. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Knjigo prejme SIMONA SMOLEJ z Jesenic. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Angelco in Vinka Hafnerja sem obiskala na njunem domu v GodešiČu. Na Gorenjski glas sta naročena že okoli 35 let. več kot pol življenja» povesta. Predstavil jima ga je Vinkov oče, ki je bil vaški čevljar. Oče je dočakal lepo starost, skoraj sto let Ime mu je bilo Vincenc, zato so Vinka v vasi poznali kot Vin» centovega Vinka. Zakonca Ha^er že od nekdaj rada hodita v hribe» zadnjih 12 iet, odkar sta upokojena, imata za to še več časa. Planinstvo pa je Vinko že v mladih letih povezal z varovanjem okolja, ko se je pridružil gorslcl straži pri Planinski zvezi. Naravovarstven i k je že prek petdeset let in je bil eden od ustanoviteljev tega gibanja pri nas. Odločitev, da bodo namesto gorske policije raje uvedli preventivo in ozaveščanje mladih v šolah, se je bogato obrestovala. Potrdila je. da so planinci naredili korak v pravo smer. Tudi njegova družina je ekološko naravnana. Sortiranje odpadkov jim že dolgo ni tuje in kruha ni nikoli v smeteh, doda Angelca. Tudi kurijo izključno z drvmi iz lastnega gozda. Vinko je kot predan varuh okolja prejel vsa najvišja priznanja Planinske zveze za to dejavnost, je tudi avtor Godeške učno sprehajalne poti. D. IC Angelca in Vinko poleg nekaj sto let starega znamenja, ki je drugi najstarejši objekt v vasi. Potočnik Na uradnem obisku v Sloveniji je bil evropski komisar za znanost in raziskave janež Potočnik. Danica Zavrl Žleb i r Ljubljana - Sprejeli so ga predsednik države Danilo Tiirk, premier Borut Pahor in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Vse kaže, da ima komisar Potočnik, ki se mu mandat izteče junija, podporo vrha slovenske politike, da ostane evropski ko-misai. Po srečanju z njim je predsednik republike Danilo Tiirk dejal, da je komisar Potočnik odgovoren za odločilno področje v Evropski komisiji, v pogovorih pa sta se dotaknila več pomembnih' vprašanj, med njimi tudi, kako iz finančne in gospo-dareke krize. Po predsednikovih besedah je pomembno, da se Eviof^ka komisija jasno opredeli proti protekcionizmu. Dolgoročno pa je zelo pomembna naloga graditve enotnega evropskega raziskovalnega prostora, kjer se vzpostavlja pretok intelektualnih idej in inovadj. To je membna vprašanja skupne Evrope omenil klimatske spremembe in vprašanja, po« vezâna s pitno vodo, energijami prihodnosti, potencialnimi pandemijami in var« nostjo v svetu. Ko se ukvarjamo s tem, kako vzpodbujati potrošnjo in investicije, bi se zato morali zavedati tudi, kakšno potrošnjo in investicije spodbujamo. O krizi pa je dejal, da moramo pri ukrepih zoper njo upoštevati tudi potrebne strukturne spremembe. Vloga znanosti in raziskav je zato po besedah komisarja v kriznem času še posebej pomembna, saj pomaga pripraviti evropsko gospodarstvo na prihodnost, ko bo krize konec in ko bo Evropa morala biti pripravljena na globalno konkurenco. Evropska komisija si prizadeva poiskati odgovore na global-ni ravni, zato se intenzivno pripravlja na prihodnje srečanje skupine dvajsetih industrijsko najrazvitejših dr- odločilnega pomena za pri- Predsednik države Danilo TUrk in evropski komisar janež žav in hitro rastočih gospo- hodnost Evrope, ki jo čaka Potočnik/f®wtTiMDou vse resnejša konkurenca v darstev (G20) ter na zasedanje konference pogodbenic ^obaliziianem svetu, je opo- škega pomena tako za Evrop- njegovim delom v prvem Klimatske konvencije in zoril predsednik. Zato je delo sko unijo kot države članice mandatu. Evropski komisar Kjotskega protokola decem-komisarja Potočnika strate- in izrazil je zadovoljstvo z Janez Potočnik pa je kot po- bra 2009 v Kopenhagnu. Imajo nas za tretjerazredne Nismo ravno izbrisani, smo pa zapostavljeni več kot 60 let, so povedali člani Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj. Dakica Zaviu. Žlebir Kranj • Združenje se poteguje za to, da bi bil sprejet zakon o povračilu materialne odškodnine slovenskim žrt- pripomb, tudi na predlagani ne predloge. Že decembra nim, ki se jim krivica godi preračun odškodnine, saj je so naslovili pisma na pred- 18 let, žrtve vojne pa na svo- po njihovih besedah sramotno nizka. "To bi danes zado- sednike države, vlade in dr- jo pravico čakajo že več kot žavnega zbora, saj želijo, da 60 let. "Ob tem se počutimo ščalo le za dva kvadratna bi bil zakon o poplačilu voj- tretjerazredne državljane, metra stanovanjske površi* ne Škode čim prej sprejet, še ne v tej ne v prejšnjih vladah vam nacifašizma. Že prejš- ne, nekateri pa so v vojni iz- pred parlamentarnimi poât- nas ne upoštevajo," je dejal nja vlada je pnpravila osnu- gubili vse imetje," je ca no« nicami. Na pisma ni odgo- prejšnji predsednik združe-tek zakona, po katerem bi vinarsld konferenci ta teden vorov niti vlada še ni ustano- nja Tone Kristan. Da je kri-vsaka od 35 tisoč žrtev dobi- dejal predsednik zdrxiženja vila medresorske komisije, za in ni denarja, ocenjujejo la poplačano stotino škode, Franc Rovan. Poudaril je, da kakršna je obstajala za časa kot izgovor, češ če se bo na-ki je bila popisana v letih je bilo med letoma 1541 in prejšnje vlade in s katero so šel denar za izbrisane in za 1946 in 1947» preračunana 1945 okoli 180 tisoč Sloven- se člani združenja pogajali okupatorjeve kolaborante iz na sedanjo denarno valuto, cev pregnanih s svojih do- za uveljavitev svojih predlo- časa vojne, bi se lahko tudi pa bi za posameznika znaša- mov, bosi in brez vsega. 2rt- gov v zakonu. Medtem ko zanje. Čakajo, da bomo pola 5218 evTOV. Združenje je ve nacifašizma boli, da se se- zanje nima časa ne posluha, mrli, z grenkobo ugotavlja na osnutek zakona dalo več danja vlada ne zmeni za nje- pa rešuje vprašanja izbrisa- Kristan. LjUBgANA Odkrivanje grobišč |e treba nadaljevati Predsednik države Danilo TUrk in premier Borut Pahor sta se sestala s člani komisije za prikrita grobišča, ki jo vodi jože Dežman in je r^astala v mandatu prejšnje vlade. Želela sta namreč dobiti popolnejše informacije o delu komisije, med drugim tudi najnovejše, povezane z odkritji v rudniku v Hudi Jami. Deloma področju odkrivanja prikritih grobišč in skrb za prikrita grobišča je treba nadaljevati, čim prej pa je treba sprejeti tudi novelo zakona o vojnih grobiščih, sta menila predsednika. Komisija je opravila veliko delo, je dejal predsednik Tiirk, jože Dežman pa, da je srečanje z njima pokazalo interes oblasti za seznanitev s problemom prikritih grobišč. D. Ž. RADOVgiCA ženske NSî o plačah v socialnih zavodih Regijski odbor ženske zveze NSi Gorenjska 1 je na nedavnem srečanju v Radovljici ocenil tudi napoved stavke zaposlenih v socialnih ustanovah, ki je posledica neurejenih plač. Zaposleni so z leti vedno bolj nazadovali pri količnikih za plače, kar je med delavci povzročalo slabo voljo. Delo^ ki ga opravljajo, je podcenjeno. Driava bi morala zgraditi negovalne ustanove. Ker teh ni dovolj, so bolniki v domači oskrbi ali jih pošljejo v domove za ostarele. Zdravstvena oskrba v socialnih zavodih mora po mnenju žensk iz NSI dobiti svojo vrednost. Opozarjajo, da dostikrat ni toliko sporna višina plače kot nepravične razlike v plačnih razredih» sporoča predsednica Marija Lavtar. D. Ž. 4 \ 4 i i I GORENjSKI GUS petek, 20. marca 2000 KTU/^ LNO info@g'^s.5Í 3 vozijo vodo Vodni viri za vodohran ob cesti javornik^Čepulje ne zadoščajo več za normalno preskrbo okoliških prebivalcev. Rešitev v novi povezavi z vodnim virom na besniški strani? Suzana P. Kovačič Kranj - Za normalno preskr« bo s pitno vodo za okoli 250 ljudi v vaseh Pševo. Javomik, Cepulje in v Domu na Sv. Jo štu kranjski poklicni gasilci že približno leto dni dovaža-jo vodo. "185 metrov globoko vrtino ob cesti Javomik-Jošt, ki naj bi zagotavljala zadostno koliâno vode» smo zgradili leta 1996, v letih od 2000 do 2004 pa smo zgradili tudi vodovod. Konec leta 2005 so se začele pojavljati prve težave; ie se je §e leta 2000 iz vrtine načrpalo tri litre vode na sekundo, smo konec leta 2006 načrpali le še dva do tri decilitre vode na Î sekundo. V bližini smo zače- .? H iskati nove vodne vire, a smo samo v eni dodatni vrti- s A ni našli vodo. s katero smo ^^ "«l^aj leti so se prt ne vode iz novega vodovoda lahko zagotovili stalno mini- razveselili tudi na Sv. )oštu. Da le ne bi ostati brez nje... malno količino vode, kar je na začetku pomenilo tri ded- peljejo slabih trideset kubiČ- zaradi oddaljenosti to stalo 2008," je povedal Udir. izvajali najmanj dva meseca, in če bodo rezultati kakovosti in količine vode ugodni, bomo šli v gradjijo vodovoda v dolžini približno štiristo metrov in ga povezali na obstoječi vodohran ob cesti Ja- vomik-Jošt Naložba brez odkupa zemljišča in pridobivanja pravice do služnosti nas bo stala okoli 230 tisoč evrov, ki jih bomo zagotovili na Komunali v okviru amortizacij- sldh sredstev. Nalc^ občine pa je, da pridobi soglasja za odkup zemljišč in da upravljavcu zagotovi dostop do vodovoda prek gozdne poti," je povedal Udir. In zakaj tako pozno, če je problem s preskrbo z vodo očiten že dlje časa? "Lani smo se celo leto ubadah s tem, postopek za pridobivanje dovoljenj in soglasij je dolg. Od Zavoda za gozdove smo dobili soglasje na primer šele 10. oktobra litre na sekundo, danes pa le nih metrov. V vodohranu več kot miîijon evrov. Kaže se Nobenega dvoma ni, da je še en deciliter na sekundo, mora biti ob kondh tedna, ko boljša rešitev, Id so jo nakaza- skrajni čas, da se ta problem Obe vrtini skupaj pa ne zago- je na tem območju še več !ju- li domačini in pregledali tudi uredi. Ne nazadnje so tam- tavljata več normalne preskr- di, približno 80 kubičnih me- geologi. Na besniško stran, kajšnji prebivalci k občin- be s pitno vodo na tem ob- trov vode dnevno. En prevoz približno štiristo metrov skemu vložku gradnje vodo- močju," je povedal Roman stane slabih sto evrov, strošek stran od obstoječega vodo- voda 2002-2004 prispevali Udir, vodja PE Vodovod pri Komunali Kranj. Gasilci vozijo vodo večino- pokrije Komunala Kranj v okviru vzdrževalnih del. hrana, naj bi bila dva vodna po 150 tisoč nekdanjih tolar-vira. Verjetno bomo že v pri« jev na hišo, da bi jim v čim In rešitev? "Najprej je bila hodnjem tednu izvedli grad- krajšem času zagotovili nov ma ob vikendih, v vodohran s ideja, da bi nov vodovod po- beni pos^, ki nam bo omo- vodovod in nemoteno pre- približno štirimi prevozi pri- tegnili iz Stražišča, a bi nas godi meritve. Meritve bomo skrbo z vodo. Kranj Dobrodelni koncert v soboto, 21. marca, ob 19. url bo v Šmartinskem domu v Stražišču dobrodelni koncert za Madagaskar, letos že tretji po vrsti. NastopHi bodo Slovenski oktet in Mito Trefalt s Košnikovo gostilno. Pobudnik koncerta je zdravnik Stanislav Benedik, izkupiček bo šel v pomoč misijonu na Madagaskarju, v katerem je misijonar nekdanji kaplan v župniji Šmartin Izidor Grošelj. S. K. Pojasnilo v zadnjem Kotička za naročnike sem pisala o prehodu v r^ovo tiskarno Carinthia (latinska beseda za Koroško) v bližini Celovca. Tiskarna, ki spada v okvir koncema Styria (latinska beseda za Štajersko), je v novi Industrijski coni St Veit nedaleč od istoimenskega kraja, slovensko St. Vida. Še bolj r^atančno - uradno ime kraja je St. Veit an der Glan, po slovensko Št. Vid na Glini. Zahvaljujem se bralcu, ki me je spomnil, da je na dvo« jezičnem območju potrebna večja natančnost. Marija Volčiak SOS-trgovina tudi na Jesenicah Po napovedih naj bi jo odprli do junija. Odprtje podpira kar 87 odstotkov anketiranih. Urša Peterkei zadruge. Na njem so se do- co, ki mu jo bodo izdali na ............................................................................govorili, da bo Občina Jese- osnovi potrdila o prihodkih. jesenke • Potem ko so v za- nice skuáala pomagati po- Mesečni znesek nakupa bo četku tedna v Ljubljani od- iskati primeren prostor za omejen; nekdo, ki biva sam prii prvo SOS-trgovino, naj tovrstno trgovino. Vodja od- in ima manj kotpetsto evrov bi takšno trgovino za soda]- delka za družbene dejavno- mesečnih prihodkov, bo lahno ogrožene kmalu dobili sti na Občini Jesenice Tea ko nakupil za 25 evrov blaga; tudi na Jesenicah. Tako je Višnar je glede tega že pred za dvočlansko gospodinjstvo vsaj napovedal predsednik časom dejala, da se bodo je meja skupnih prihodkov uprave Evropske SOS-zadruge Alan )urakovič ter skušali dogovoriti 2 Merca- toriem, ki ima na območju 800 evrov, za nakupovanje štirideset evrov, za tričlan- dodal, da si bodo prizadeva- Jesenic nekaj opuščenih tr- sko družino tisoč evrov li, da bi jeseniška in še štiri govskih lokalov. Tudi Viš- skupnih prihodkov in za na- SOS-trgovine v drugih slo« narjeva je prepričana, da na kupovanje 50 e\tov, štiri- in venskih krajih vrata odprle Jesenicah takšno trgovino veččlanske družine pa bodo do junija. Da bi bila takšna potrebujejo, saj so se social- imele mejo 1200 evrov pri trgovina na Jesenicah nujno » ne razmere v zadnjih mese- skupnih prihodkih in 60 ev- cih močno zaostrile. Tako rov za nakupe v SOS trgovi-Pogačar kot Višnarjeva sta ni. Cene v SOS trgovinah potrebna, je prepričan direktor Centra za socialno delo Jesenice Božo Pogačar. "Na zavrnila pomisleke, da ljud- bodo do sedemdeset odstot-Jesenicah je ogromno ljudi, je zaradi sramu ne bi hoteli kov nižje kot v običajnih trki prejemajo denarno sodal- nakupovati v takšnih trgovi- govinah, dobavitelji pa naj bi no pomoč» veliko je tudi nah. "Mislim, da je sram za- jim blago podarili ali prodali upokojencev z manj kot šti- radi revščine pri ljudeh vse po nižji ceni. Pa Gorenjke in risto evri pokojnine. Prepri- manjši. Ne nazadnje morajo Gorenjci podpirajo zamisel čan sem, da je SOS-trgovino tudi za paket Rdečega križa o tovrstnih trgo\inah? Anke- treba odpreti," je dejal. Za« inKaritasstativvrsti»"jede- ta na spletni strani Gorenj- misel podpirajo tudi na Ob- jal Pogačar. In kdo bo sploh skega glasa je pokazala, da čini Jesenice, in kot smo iz« lahko nakupoval v SOS-tr- kar 87 odstotkov ljudi meni, vedeli, so že imeli sestanek s govini? Za nakupe bo vsak- da so takšne trgovine tudi predstavniki Evropske SOS- do potreboval posebno karti- na Gorenjskem potrebne. Šentviški predor v Kranju u bodo naredili novo mjbijih opredelili v aneksu, ki hišo in notn bo potem so ga podpisali junija 2007. Koř tudi knjižnica, če bo, " trdi Sladojevič. pa naj bi z novo sem pojasnjevala svojemu no- id^no zasnovo zgolj racionali- debudnežu, ko so njegove zani' zirali gradnjo, s čimer, pravi, manje pritegnile ruševine ne- sta se strinjali obe pogodbeni kdanje bla^vnice Clobití in se stranki. "Nihče pa takrat ni je čudil, kakšna neki hiša je to omenjal podražitve in obânska brez oken in vrat. "Tu ne bo uprava nima mandata, da bi se nikoli knjižnice/' pa seje čutil poklicr) Šubic, Cv^ ZapMnk Danica Zavri Žlebir, itehn Žargi; stafni sodelavci: Marjana Aha€£, Ma)a 8êrton:elj, Ma^až Cregoríi. Ana Hartman. lože Košnjek. Milena Mildavčič, Mjha Na^ič, lasna Paladin, Maoeta Smolnikar. Ana Vol^ak OBU KOVNA ZASNOVA |emej Stritar IlovarStrttar d.o. 0. TEHNIČNI UREDNIK nk FOTOGRAFIjA Tina Dold, Gorazd Kavóč LEKTORICA Maóeta Voziič VODJA OGLASNEGA TtóENJ A Mat^ Žvižaj C0REN]SKI GLAS (ISSN 0352-6566} j« registrirana blagovna m nentvena znamka pod pfi Ur^du RS za irrtel^uafno listnlno. U&unovftelj in izdajatelj: Gorenjski ^as, Ó.Q.9.. Kranj J Direktorica: Marija V^maih tnfo^g'flas.si; maíf oglasi In osmitnke: tel.: 04/201 42 47 / D«]ovni £as: od poncdeljb do četrtka neprekinj«no od S. do ur«. pet«k od S. do ure, sobote« nedelje in prunib zaprto. / Coren>s>(l ^^as ]« poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22.000 isvodov / R«dn« priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat ktno) in devei lokalnih pHk^ /Tjsk Dnjck Carinthia GmDH &C0KC. Si. Veit/Gisn (it. Vid na Clini), Avstri)a / NaroCninaitd.i 04/201 42 41 / Cena (svoda. i.ss ^ ročnina; 140,4a EUR; Redni plačniki imafo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 popusta; v cene)e vračunan DOV po stopnji«8.5 ^ naročnina se upofteva od i«koSe Števil- Ve časopisa do pesnega preklica, ki vel]» od zaCetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po c«iiku: ogla« no trčenje: te!.: 04/ 201 42 4S. i é § 4 GORENJSKA in/o®ggia.5i GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 Občina se bo zadolžila Tržiški občinski svet je odobril najem do 3,7 milijona evrov kredita. Stojan Sa/e goće, naj pridobi ugoden kredit. Predsednica nadzor- TržIč-ObčinskisvetvTriiču nega odbora Helena Polaj je že decembra 2007 potrdil nar je menila, da je reba proračuna občine za ieti lans proračuna skrbno pri 2008 in 2009. Junija lani je pravljen. Vseeno so ocenili sprejel rebalans obeh prora« da so kapitalski prihodki čunov. Na seji marca letos je nerealno planirani, stroški obravnaval predlog rebalan- občinske uprave pase pove sa proračuna za leto 2009. čujeio. Glede na to je pripo "Gre za rekorden prora- ročila, da vodstvo občin čun Občine Tržič, na kate- vsake tri mesece seznani rega vpliva povečanje vred- odbor z uresničevanjem nosti projekta Odvajanje in prilivov in odlivov denarja. čiščenje odpadnih voda ter Z rebalansom so predvi- oskrba s pitno vodo v občini deli skoraj 26,15 milijona Tržič. Rebalans je potreben evrov prihodkov in 29,79 tudi zaradi uskladitve Načr- milijona evrov odhodkov, ta razvojnih programov s Glede na to so predvideli do pričakovanimi prihodki. miliiona evrov zadolžit- Prilagojen je socialnim raz- ve v letu 2009. V razpravi o meram v zaostrenih gospo- skupni zadolženosti občine darskih razmerah. Za sofinanciranje evropskih pro» je župan pojasnil, da se bo vrednost kreditov konec jektov in drugih náčrtová- prihodnjega leta povečala nih investicij je treba pove» na 15 milijonov evrov. Začati predvideno dolgoročno dolževanje je v mejah dovo-zadoižitev občine," je obve- Ijenega, proračun pa bodo stil občinski svet župan ob manjših prihodkih od Borut Sajovic. V imenu načrtov še prilagodili. Ob« odbora za gospodarstvo je čin ski svet je spremembe Sebastjan Gubič predlagal, odloka o proračunu za leti naj občina najprej poravna 2008 in 2008 potrdi) po teriatve za nazaj. Če je mo- slrajšanem postopku. ÛTTl kamnik Budnarjeva hiša je potrebna obnove Občina Kamnik je na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavila projekt obnove Budnarjeve muzejske hiše v Zgornjih PalovČah. Stavba, ki je v lasti občine in že vrsto let pomemben del turistične ponudbe Kamni» ka, ima dotrajano streho, v slabem stanju pa je tudi strop črne kuhinje, ki se seseda. Streho bodo s trojnim kritjem smrekovih skodel zamenjali na hišnem in gospodarskem delu stavbe, strop bodo v celoti ojačali v črni kuhinji in veži, zamenjati pa bo treba tudi nekaj trohnečih desk. Investicija je ocenjer»a na 53 tisoč evrov. ). P. radovgica Poziv vladi, naj občini vzame že nakazan denar Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce je pred kratkim poslalo odprto pismo vladi, v katerem so, kot sporočajo, "obelodanili vse nepravilnosti v zvezi z nameravanimi gradbenimi posegr-na letališču Lesce". Kot so zapisali v pismu, so "stroški prestavitve osi vzletne steze v travnati* izvedbi zanemarljivi", steza in radovljiška planota pa bi po njt> hovem prepričanju tudi v prihodnje morala ostati travnata. Zato pozivajo vlado, da 2,4 milijona evrov, kolikor jih je DARS ob gradnji avtoceste za premik letališke steze že na* kazal občini Radovljica, vzame z računa občine ter vrne DARS-u oziroma državnemu proračunu. Več o trenutnih aktivnostih in vzrokih za pismo vladi bo Društvo pojasnilo na novinarski konferenci prihodnji teden. M. A. Novi kip ob spominskem dnevu Kipar Evgen Cuštin 2 Březnice je že izdelal nov kip talca iz Most. Slovesno odkritje bo junija ob spominskem dnevu občine Žirovnica. Ana Hajhman ju Upravne enote Jesenice, .....................................................................med njimi tudi bronast do- Žirovnica * "Izdelava novega prsni kip (akoba Aljaža pred kipa talca iz Most je doslej šolo v Mojstrani in kip Jaka nedvomno največji izziv v Torkarja v Kosovi graščini mojem življenju," pravi Ev- na Jesenicah. genGuštin,ljubiteljskilikov- Nov kip talca bo vlil livar ni ustvarjalec z Březnice, ki Roman KamSek z Gore pri se posveča slikanju in kipar- Komendi, čigar oče je pred jenju. V sedmih mesecih je leti vlil originalni kip talca iz 8o-leUii umetnik poustvaiil Most. Po besedah župana 2,2 metra visok Idp talca iz Leopolda Pogačaija ga na- Most, ki so ga janxîarja lani meravajo slovesno odkriti ukradli in razrezali. Ta nalo- junija ob spominskem dne- ga je GuStinu predstavljala vu občine Žirovnica. V livar- prav poseben izziv, saj je bil stvu Kamšek pa so že vlili pokojni akademski kipar doprsna kipa Janeza Jalna in Jaka Torkar, avtor uničenega Frana Šaleškega Finžgarja, bronastega Idpa talca, njegov ki so ju ukradli iz aleje slav- prijatelj, veliki uâtelj in sve- nih rojakov pred šolo v Za- tel zgled. "Kip je že izdelan, březnici. Nazaj naj bi ju na- ta čas livar že izdeluje kalup mestili prihodnje leto ob od- za vlivanje v bron, nov kip prtju novega šolskega trga 2 pa bodo morda vlili že pri- alejo slavnih. Kot je še pojas-hodnji teden," je povedal nU župan, so v letošnjem Guštin, ki se kiparjenju bolj • občinskem proračunu za iz-resno posveča dobrih dvajset delavo in vlivanje kipov nalet, pred tem pa se je poklic- menili nekaj manj kot tride- no ukvarjai z gradbeni- set tisoč evrov, pri čemer ra- štvom. Javno je postavljenih Čimajo, da bodo stroški po-okoli 30 njegovih kiparskih vrnjeni, saj so vložili odděl, od tega osem na območ- škodninski zahtevek. Kipar Evg:en Cuštin )e poustvaril kip talca iz Most Odpadki ločujejo župane jali denarja. Tudi z negospodarnim prevažanjem odpadkov od občin do sortimice in deponij na več mestih se ne moremo strinjati. Kranjski župan in poslanec Damijan Feme je napovedal, da bo stranka Zares sprožila inter- gam zelo povečali. Obenem je brez izkušenj prišli na pelacijo proti ministru Kar- ...................................... se je vprašal, od kod bodo položaje. Sedaj ne vedo, lu Erjavcu, če ministrstvo za Naklo • Ob koncu marčne občine vzele denar za pokrit- kako probleme rešiti. Gredo okolje in prostor ne bo pod- župan Občine Naklo janež Štular je opozoril na nerešeno odlaganje odpadkov. Priznal je, da je krivda pri županih. Stojan Saje seje občinskega sveta v Na- je povečanih stroškov. se skrivalnice pri projektih, klcm je župan Janez Stular " Kriza bo za vse, čeprav Id so pomembni za vse obči- prlo predloga iz Kranja za obrat MBO na PolicL To ne poročal o ekološkem probie- smo župani malih občin ne- ne. Pokazali so nam pogod- vodi nikamor, zato sem mu. Kot je opozoril, se bliža močni pri glasovanju o odlo- bo za drago sortimico od- spregovoril," je dejal župan 15. julij,konebovečdovolje- čitvah konzorcija Centra za padkov na Polid, za katero Občine Naklo Janez Štular. no odlaganje odpadkov v Te- ravnanje z odpadld (CERO). so nato že znižali ceno, Občinsld svetnild so izrazili netiSah- Zaradi zapore te de- Vsekakor drži, da smo župa- Menda so kupili tudi zem- bojazen, da namerava Kranj ponije si je Komunala Kranj ni "zamočili" pri sprejemu Ijišče za obrat mehansko-bi-že lani nakopala okrog dva rešitve za gorenjski center. ološke obdelave odpadkov milijona evrov dolga. Izrazil Odločil sem se, da bom za- (MBO). Ne sprejemamo, da odločitve CERO zanje škod- zapeljati predelavo odpadkov v zasebne vode. Če bodo je bojazen, da se bodo stro- čel javno opozarjati na pro-ški za odvoz odpadkov dru- bleme. Moti me, da so ljud- nekaj kupujejo brez naše vednosti. Za to ne bomo da- Ijive, bodo tako ravnanje preprečili. Prostor naj bi zagotovili vsem V ponedeljek bodo v strokovni službi Kranjskih vrtcev začeli sprejemati vloge za vpis otrok v vrtec za prihodnje šolsko leto, treba odkloniti nobenega otroka. Dolgoročno rešitev naj bi sicer predstavljal nov vrtec v nekdanji ekonomski šoli na Komenskega 4, že septembra pa naj bi dva nova oddelka za drugo starostno obdobje odprli v osnovni šoli Mateja Rant nimi kriteriji bodo sprejema- besedah Danice Gaber vpisa- Matije Čopa, za kar je občina ...................................... li do 8. aprila. Vpis otrok v nih 411 otrok, še leto prej pa zagotovila 38 tisoč evrov. 2e Kranj • "Želim, da bi tudi ob vrtec je možen tudi zunaj 355. ''Lini nam je uspelo za- v minulem letu pa so dva od- letošnjem vpisu star- rednega vpisa, a le v enote. šem, ki bodo želeli otroke kjer so še prosta mesta. goroviti prostor v vrtni vsem, Id so tO želeli. Dodatne od- delka iz vrtca Najdihojca pre- selili v osnovno šolo Jakoba vkljuâti v vrtec, to tudi omo- V prihodnjem šolskem delke smo odpirali tudi med Aljaža. V kranjske vrtce je ta gočili, čeprav mogoče ne letu bo v kranjskih vrtdh na letom, in sicer dva oddelka čas vpisaniii425 otrok, ki so bodo dobUi prostora ravno v voljo 371 mest za novince, od za prvo starostno obdobje v razporejeni v 83 oddelkov, tisti enoti, kjer bi želeli," je tega 199 mest za prvo in 172 vrtcu Najdihqca, en oddelek "Trudimo se jim zagotoviti pred začetkom letošnjega mest za drugo starostno ob- pa v vrtcu Ostržek na Golni- spodbudno učno okolje in iz- vpisa poudarila ravnateljica Kranjskih vrtcev Danica Ga- dobje. Prednost pri vpisu bodo imeli otrod iz mestne ku," je razložila Danica Ga- koristiti najprimernejši čas ber. Upa, da jim tudi v pri; za učenje," je ob tem še do- ber. Vloge za vpis z izpolnje- občine Kranj. Lani je bilo po hodnjem šolskeni letu ne bo dala Danica Gaber. i GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 GORENJSKA " 5 Radov4ica Obisk norveške veleposlanice knjižnica ne Mestni svetniki so na sredini seji sprejeli nov predlog povišanja cen komunalnih storitev na področju preskrbe z vodo, niso pa se strinjali, da naj bi se gradnja knjižnice bistveno podražila. Vilma Stanovnik so podprli predlog, da se po- davinskih voda pa za 188,87 ....................................................buda prodajalcev za poveća- odstotka- To pa je za 48 od- Kranj • Problematika grad- nje kupnine zaradi fasade, stotkov manj, kot bi za vodo nje kranjske knjižnice je obodnih zidov, panoram- morali plačevati po prvot- bila osrednja točka dnevne- sldh dvigal, notranjih sten, nem predlogu in sklepu 11. ga reda tudi na sredini seji glavnega stopnišča, okolice seje. Prav tako so svetniki CERKgE Odprtih več javnih naročil občina Cerklje ima ta trenutek odprtih več javnih naročil ali Radov jlco je v ponedeljek i razpisov, nekatera pa so tik pred objavo. Samo za izdelavo obiskala norveška deiegaci- i projektne dokumentacije za več občinskih projektov bo ja pod vodstvom veleposla- f letos na voljo 150 tisoč evrov, dodatnih dvesto tisoč evrov nice Kraljevine Norveške v j pa naj bi stala izdelava projektne dokumentacije za Sloveniji Guro Katharina : povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sis- Helwig Vikor. Gostje so si j tema Krvavec, pri katerem je občina Cerklje nosilec projek- ogledale obnovljeno kultur- j ta. Zbiranje ponudb za izdeîavo projekta za krvavški no dediščino v mestu, ki je : vodovod je po besedah župana Franca Čebulja že končano, bila sofinancirana s sredstvi j sedaj pa so v teku pogajanja s ponudniki. V teku je zbiranje non/eškega finančnega me- f ponudb za gradnjo kanalizacije (tudi na trasi Pšata-Zalog) v hanizna v okviru projekta • vrednosti 1,5 milijona evrov, za gradnjo in vzdrževanje Sejem bil je živ. Občina Ra- • občinskih cest (pol milijona evrov), za gradnjo vrtca (pol dovljica je v tem projektu sodelovala milijona evrov) in vodovodov (700 tisoč evrov) ter za opre- s programom : mo Petrovčeve hiše (loo tisoč evrov). Pripravljajo pa tudi že oživitve starega mestnega r razpis za izbiro izvajalca projekta Nogometni center Visoko jedra z obnovo večnamen- : v vrednosti 700 tisoč evrov. S. Š. ske baročne dvorane in ure- sveta Mestne občine Kranj, in strojnih instaiadj na pod- sprejeli skiep o znižanju pla- i prostorov za stalno : Šenčur Čeprav je bila na dnevnem lagi doslej predložene doku- čila staršev za program v vrt- razstavo o Antonu Tomažu redu sprva kot zadnja, so jo mentadje šteje za neuteme- dh za čas otrokove odsotno- ! Linhartu. Na občini je goste V Šenčurju letos brez nagrajencev? pomaknili naprej, saj se je Ijeno. So pa pozvali gradbe-problematika gradnje zad- nike, da v skladu z varnost- sti> podprli sprejem odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna sprejel župan Janko S. Stu- • Občina Šenčur namerava tudi ob letošnjem občinskem šek s sodelavci in predstav* : prazniku (23. april) podeliti priznanja najzaslužnejšim nje mesece tako zaostrila, da nimi načrti nemudoma ure- energetska agendja Gorenj- ! projektne skupi- j občanom, društvom in drugim organizacijam. Čeprav se rok )e bilo pričakovati daljšo raz- dijo gradbišče v okolid Glo- ske ter podprli dokumente ! Veleposlanico so med j za zbiranje pisnih predlogov izteče prihodnjo sredo (25. pravo. Tako je bilo znova sli- busa. Svetniki so brez daljše za gradnjo primarnega ka- ! drugim zanimale tematske ; marca), do včeraj še niso prejeli niti enega predloga, je šati, kaj vse je bilo pri podpi- razprave sprejeli predlog po- nalizacijskega omrežja v poti v občini In izkušnje po- : pojasnila Vesna Bolka, odgovorna za družbene dejavnosti. su pogodbe pomanjkljivo višanja cen komunalnih sto- 2abnid, Šutni, Spodnjih, i vezovanja ohranjanja kul- : Kar pa ni nič neobičajnega, saj navadno predloge prejme- dogovorjeno, predvsem pa ritev na področju preskrbe z Srednjih in Zgornjih Bit- j turne in naravne dediščine s j mo tik pred zdajci," še dodaja. Med priznanja občine so svetniki izvedeli, da želi vodo. Tako bo cena preskrbe njah, kanalizadjskega siste- 1 turizmom. Projekt Sejem bil j Šenčur sodijo naziv častni občan, zlata, srebrna in bronasta prodajalec (družba IC Dom) s pitno vodo za gospodinj- ma Hrastje, gradnje čistilne • je živ, v okviru katerega bo | plaketa ter spominsko priznanje. Kakšne pogoje moraio za gradnjo iztržiti okoli dva stva višja za 21,95 odstotka, naprave Smlednik ter za • občina Radovljica od nofve- j izpolnjevati prejemniki priznanj, je razloženo v javnem raz- milijona evrov več, kot je za odvajanje komunalnih gradnjo vodohrana Brdo ter : škega finančnega mehaniz- i pisu, objavljenem v Gorenjskem glasu (24. februarja) in na bilo sprva dogovcrieno. S odpadnih in padavinskih magistralnega vodovoda od i ma prejela 207 tisoč evrov, i spletni strani občine, predlagatelji pa so lahko občani, tem se odgovorni na občini voda za 81,25 odstotka, za zajetja Bašelj do vodovodne- : se je zaključil konec lanske- : politične stranke, društva, podjetja in druge organizacije z ne strinjajo, tudi svetniki pa čiščenje komunalnih in pa- ga stolpa Kranj. ga leta. M. A. območja občine Šenčur. S. Š. m' Se nikoli tako blizu! A i IA ^ ^ Storitve /.-t poJjetjj \n podjetnika ^o ocl^lřj dostopne prenovlj^r spleiriein port.ilu c VEM ůh na cocMh VtW. Ponai e VtM omocjoia t>i^/placna i^cji^irjii|0 sdinosroineg.i podietniLi m onosti^tviic' J o o ter ^piemembe wh dfu/b. prriavi\ odjavo m siirco^pniho <^apo$lenih in mihnvili dru7inskih tLmov v obvezna soCMina žav.itOvAniJ. stcviloc (tujyo be02pl0(A0 sionivo /a podjeij.i lu podjetnike yciMiVť |1litLiUi ť VI ts^ 11 iih^^MH^ Ij U l|«4l I S k\M fii^l.in^rri l^iM ril^l I Hfi I Ol^Mti i/DiUO^ i^k/^VfM ki Ui r^^ljl*^^' BANKO. VM 0kodovtopdt» raéunaMluVZoariírvT^ pak«tom Mast9r Plus lahko Qo svo|d Oni» bOnto brazpttčno Vi varno doslopaU s KaicngaKOk raâunâKkd Prav loko Bhko br^zplaSno dvic^Q Qotcsino s kartico UaMco rta vson bar4(CMT«Vi v Stovon^l in v Olavafi evro cbmoCiL OnjQjB pd r» bankonialti sKupn» UnCredn Group. Ob tem Uhko tïjd na tnzpiaôro ÍSan^nno Z9 Mrlico MastarCdrQ ti UazplaCrtt uporáóo Onhnd PKA varô«vair^«ga ra^jr« ni$te prop^čani? Prazku«t« r^as, ss^ tuđ vodenje banâriega pAkeiA hAteet Pkjs prvti 6 mesecev brezplačno* Let's start. UniCredit Bank ^^^^ Državni LirtrtjI i.\ pod 1M1.1 lO porfj^^ htip. 'evem,gov*5i iútVo GG Gorenjski Glas 1 Virtualni časopis 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 Vrtci v Kamniku spet dražji Ustvarjale velikonočno okrasje Članice Studijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Gorenjske so se izdelovanjem okrasja že pripravile na velikonočne praznike. Cena kamniških vrtcev, ki je bila že zdaj med višjimi v Sloveniji, se je povečala za 13,6 odstotka. Starši bodo plačevali 4,2 odstotka več. : Danica ZavulŽlíbir Kranj • Medobdnsko društ- iasna Paiadih zadnje podražitve pred dve- • vo že od leta 1995 pripravlja ....................................... ma letoma in pol povišanje • študijske krožke z različno Kamnik-Neiepomanjkanje cen že dvakrat zavrnili» to- i vsebino. Njihovo dejavnost prostih mest, zaradi česar krat pa so kljub nasprotova- ; sofinancira Andragoški cen-naj bi jeseni po optimistič- nju opozicijskih svetnikov i ter Slovenije» letos pa so usnih napovedih pred vrati iz SDS in NSi k potrdili po- • peli tudi na razpisu je-ostalo kar sto otrok • velika višanje ekonomske cene za ! seniške Ljudske imiverze za i program vseživljenjskega [ učenja, pojasni ena od men- težava programov za pred- 13,6 odstotka in dvig cene za • šolsko vzgojo v Kamniku je starše v višini 4.2 odstotka. [ bila tudi prenizka ekonom- Matej Tonin iz NSi je že • toric Majda Muri. Letos so h ska cena in zato negativno pred sejo povedal, da bodo • krožku Naša ustvarjalnost poslovanje vrtcev. predlagano podražitev pod- • nima meja pritegnili ducat Podražitev je bila zato - prli le v primeru, da bo obči- • članic, ki so se na sedmih kot so opozarjali tako v jav. na zagotovila dodatne od- j srečanjih ukvarjale z ročni- Udeleženke krožka Naša ustvarjalnost nima meja z velikonočnimi šopki nem vrtcu Antona Medveda delke vrtca, a je podžupan • mi deli. Mentorstvo m vo* kot tudi v koncesijskem za- Brane Golubovič predlog • denje je prevzela vsakokrat i druga, ukvarjale pa so se z ' izdelavo adventnih venčkov sebnem vrtcu Peter Pan, označil za nesprejemljivega, nujna, saj so v zadnjem ob- saj se v občinski proračun s "Danes imamo namen marančnih olupkov, izdelu- veseljem prenaša na druge, izdelati devet novih izdelkov, jemo kokoške iz rafije ir. Smisel srečanj v Študijskih lotile pa smo se venčkov in žaganja ter piščančke iz gli- krožkih ni le v skupnem dobju poslovali s kar štiride- podražitvijo ne bo steklo nič : pred decembrskimi prazni- ikeban iz zelenja, ki ga je ta nomolanašteva toteatna učenju in ustvarjanju, set tisoč evrov veliko meseč- več sredstev. Po njegovih iz- : ki, s pletenjem, z izdelovan- čas mogoče dobiti v naravi. mentorica Milka Jug. Za- temveč zlasti v druženju, kar no izgubo, notranja revizija računih se bo pokazal celo : jem punčk in živalic, pred Nastajajo pa tudi šopki iz misli ima Milka veliko, volj- je ljudem z okvaro vida §e posebej pomembno, so si enotne članice krožka Naša v javnem vrtcu pa je odkrila 130 tisoč evrov velik pri- | bližajočimi se velikonočnimi krep papirja, barvamo in na jih je sprejemati tudi oc kar pol milijona evrov velik manjkljaj, ki ga bodo zapol- : prazniki pa so se lotile krasimo jajčka iz stiropora, drugih, spretnosti pa se je primanjkljaj. Svetniki so od nili z rebalansom. prazničnega okrasja. oblikujemo cvetove iz po- naučila sama od sebe in jih 2 ustvarjalnost nima meja. EKONOMSKO-STORITVENI IZOBRAŽEVALNI CENTER KRANJ Kidričeva cesta 65,4000 Kranj teL 059093340, faks 059093370 SVET ZAVODA EKONOMSKOSTORITVENEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA KRANJ KIDRIČEVA CESTA 65,4000 KRANJ razpisuje prosta delovna mesta: 1« DIREKTORJA/DIREKTORICE ZAVODA 2. RAVNATEUA/RAVNATEUlCE (3IMNAZUE ESIC KRANJ 3. RAVNATEUA/RAVNATEUiCE EKONOMSKO-TRGOVSKE ŠOLE EStC KRANJ 4. RAVNATEUA/RAVNATEUICE GRAOBENO-STOROVENE ŠOLE ESIC KRANJ 5. RAVNATEUA/RAVNATCUlCE VIŠJE STROKOVNE ŠOLE ESIC KRANJ Kandidati/kandidatke morajo za imenovanje na ^nkcijo direktorja/direktorice zavoda oziroma ravnatelja/ravnateljice OE ESIC KRANJ izpolnjevati splošne zakonske pogoje \r\ posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja • ZOFVI (uradno prečiši^no besedilo - Z0FVI-UPB5, Ur. list RS, št. 16/07 In Ur. list RS Jt 36/08). Kandidati/kandidatke moraja imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda oziroma OE. Izbrani-a kandidat-kandidatka bo imenovan-a za petletni mandat Predvideni začetek dela za direktorja/direktorico zavoda ESIC Kranj je 27.12. 2009 oziroma skladno s Sklepom Sveta zavoda. Predvideni začetek deta za ravnatelje/ravnateljice OE ESIC Kranj bo 1.9.2009 oziroma skladno s Sklepom Sveta zavoda. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, potrdilom iz kazenske evidence o nekâznovanju, ki ga Izdaja Ministrstvo za pravosodje, kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in programom vodenja zavoda ESIC Kranj in OE ESIC Kranj, naj kandidati/kandidatke pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošiljko z oznako " razpis direktorja/direktorice ESIC Kranj oaroma za razpis ravnatelja/ravnateljice OE ESIC Kranj {Gimnazlje/Ekonomsko-trgovske iole/Gradbeno-storitvene ioleAniJe strokovne Šole) EKONOMSKO-STORITVENEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA KRANJ" na naslov: SVET ZAVODA» EKONOMSKO-STORITVENI IZOBRAŽEVALNI CENTER KRANJ. Kidičeva cesta 65,4000 Kranj, v roku 10 dni od dneva objave tega razpisa. Vloge bodo štete za pravočasne, če bodo oddane zadnji dan roka do 24. ure s priporočeno pošiljko na poŠto. Prijavljeni-e kandidati-kandidatke bodo obveščeni o imenovanju v zakonitem roku. Voda ne bo (več) zastonj Sčasoma naj bi vsi večji vodovodi v občini Gorenja vas-Poliane postali javni. bořrian Bogataj vodi nimajo rezeivnih virov plečih občine." Koinan Dem- .................................. pitne vode, zasebni vodovodi šar je predlagal, da bi imeli •enja vas • V občini Gore- nimajo pravih upravljavcev, občani, Id so sami zgradili vo-vas-Poljane je z6 vodovo- Izidor Mrak meni, da se bo z dovod in bi ga prenesli na ob- več kot pet novim odlokom še poglobila dno, vodo nekaj časa zastonj: jektov» od neenakost občanov: "Pri jav- "Polovica Hotavelj je priklju-tega jih 14 oskrbuje več kot nih vodovodih skoraj vse čenanazasebnivodovod. Da- stanovanjskih 50 prebivalcev (le štirj javni lasti). "Na javnih opravi občina, občani, ki so nes je to prebivalcem všeč, ob priključeni na zasebni vodo- prvem večjem popravilu pa ustvarili evrov vo darine (0,2 evra na kubični meter) pobrali le 41 tisoč ev- vod in so ga sami zgradili, pa bodo morali vse urediti sami ter zraven še plačevati vodari- no in števnino." ga bodo radi predali v javno oskrbo." S tem se je strinjala tudi Ivica Oblak: "Prihajam iz okolja, kjer še nikoli nismo moramo odlok č ev- Knifičeva je pojasnila, da plačevali vode, vodomera ni spre- zaračunavanje vodarine pri pogledal še nihče. Vendar bi s pit- zasebnih vodovodih ni obve» jo rade volje začela plačevati, vodo/' je pojasnila Kristi- za, vendar morajo uporabni- le da mi bo s tem zagotovlje- Knific iz občinske uprave, ki vzdrževati vodovod, Eliza- na nemotena preskrba s pit- i'ežav pri zagotavljanju pit' beta Rakovec, direktorica ob- no vodo." Premog odloka je vode pa je več - neurejen činske uprave, pa: "Občina večina svetnikov potrdila in kataster, vodomerov ie malo ne želi prevzemati zasebnih gre sedaj v javno obravnavo. prepoznana so tveganja one- vodovodov, vendar pričaku-snaženja s pitno vodo, vodo- jem, da bodo sčasoma vsi na posebej tudi vaškim vodovod nim odborom. Mercator bi gradil tudi v Zireh Boštjan Bogataj dal Matija Podobnik iz ob- govcem, pravega bi Izbrali z ..............................................................................činske uprave. Nov plan bo natečajem, Anton Beovič pa Žiri - Prostorski plan Občine veljal po objavi v uradnem li- je pripomnil, da je v Žireh Žiri, ki ga z veliko mero potr- stu, kar naj bi se zgodilo letos dovolj objektov, Id bodo ob pežljivosti čakajo predvsem jeseni. Zanimivo je, da so nadaljevanju gospodarske domači investitorji in tudi spremembo namembnosti krize primerne za nov BTC. občina, še vedno ni sprejet, zahtevali tudi v Mercatorju Lani je občina kar dvakrat "Lani je biJa sprejeta strategi- (ta zaključuje projekt v Škof- iskala investitorja za gradnjo ja, čaka nas še izvedbeni del, ji Loki), ki bi gradil na mestu, večstanovanjskega objekta, kjer pa kiiko ministrstvo za kjer }e sedaj predvidena sta- zato župan Bo)an Starman kmetijstvo poda tudi negativ- novanjska gradnja, vendar so meni, da bodo morali občin- na mnenja o spremembah to možnost svetniki zavrnili, skim zemljiščem za stano- namembnosti zemljišč," je Viktor Žakelj bi primerna vanjsko gradnjo spustiti občinskim svetnikom pove- zemljišča ponudil vsem tr- ceno. « _ 1 ... GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 :::::: «••;: •• «••JJ » vj/ma.sianovnife@g.gíaí.s; •• •• •«•••» •• •• •• 7 Glavne niso Športna priznanja za uspehe v minulem letu je dobilo kar 105 kranjskih športnikov in športnic, športne nagrade pa niso podelili, saj zanjo v klubih niso predlagali prav nikogar. Vilma Stanovnik Kranj • "Športniki ime Klanja večkrat ponesejo v svet, so nekakSnâ živa reklama za Kranj in seveda smo nanje zelo ponosni, Zato je prav, da se jim vsaj s skromnim priznanjem skuiamo zahvaliti, Zagotovo bi bili Še bolj srečni, če bi hvaležnost lahko izkazali še kako drugače, toda tudi takšna priznanja ne zmanjšujejo dejstva, da nam uspehi športnikov, ki Kranj predstavljajo na naj« večjih tekmovanjih doma in v tujini, veliko pomenijo," je ob podelitvi priznanj Mestne občine Kranj in Zavoda za šport Kranj poudaril župan Damijan Peme, ki je za uspehe v minulem letu še Ena najboljših padalk na svetu, Kranjčanka Maja Sajovic se je razveselila športne plakete, posebno čestítal vsem štirím ki jo je v dobila v domači občini, izročil pa ji jo je župan Damijan Perne. / foi». conzd k^v^ć dobitnikom športnih plaket plavalki Anji Čarnian (ker stvu v paraskiju. Tako kot ko sem ji povedala za nagra- niso prijavili nikogar za Anja študira v ZDA, je plake- Maja se je plakete razveselil do tako v domači Škofji Lold glavno nagrado, športno nato izročil mami Brigiti), pa- tudi Triglavov plavalec Emil kot tukaj v Kranju, kjer je grado. Žal ob tem tudi ugo-dalki Maji Sajovic, plavalcu Tahirovič. "Vsako nagrado je Članica Triglava. Ker maja tavijam, da je v Kranju prišlo Emilu Tahiroviču in tenisa» treba zaslužiti in upam, da ta zaključuje šolanje prek luže, do krize Športnega prosto- ni zadnja," je bil nasmejan pa upam, da bo po naslednja voljstva, saj je vse manj takš- priznanja lahko prišla nih, ki so svoj čas pripravlje- sama," je povedala Brigita ni brezplačno razdajati v Čamian. klubih. Komerdaiizadja se Poleg dobitnikov plaket je je razmahniJa prek meje, športne znake za naslov dr- zato na Zavodu za šport raz- ču Gregorju Žemlji. "Ne glede kakšno prizra« simpatični Emil, nagrade pa nje dobiš, je vedno veliko se je bil vesel tudi naš naj- ' vredno, saj je priznanje za boljši teniški igralec Gregor uspehe, ki si jih priborimo s trdim delom. Hkrati pomeni, da so naši rezultati opaženi," je povedala padalka Maja Sajovic. ki je na lanskem svetovnem prvenstvu na Slovaškem osvojila bronasto kolajno v skokih na Žemlja. "Podobno priznanje sem dobil tudi v Žirovnici, obe pa mi veliko pomenita, žavnih prvakov v članski ali mišljamo, kako športno vad- saj sem pač iz Žirovnice, tre- mladinski konkurenci prejel bo znova omogo6ti tudi ti- niram pa v kranjskem Tri- še loi športnik. Športne na- stim mladim, ki si tega fl- glavu, kjer imam veliko pod- grade za leto 2008 pa niso nančno ne morejo privošči- poro," je povedal Gregor. podelili. "Prek sto Športnih ti," pa je • kljub slovesnemu Tudi mama Anje Ćarman znakov pomeni, da so kranj- trenutku - na eno od težav cilj, minuli konec tedna pa Brigita je ponosno držala že ski Športniki lani dosegali kranjskega športa opozoril se je izkazala s srebrnim od« drugo letošnje priznanje za boljše rezultate kot leto dni ličjem na svetovnem prven- Anjo. "Anja se je razveselila, prej, žalostno pa je, da klubi direktor Zavoda za šport Branko Fartek. Kranju za avstrijski naslov V finalu avstrijske ženske hokejske lige so Corenjke v Kapfenbergu izid izenačile, tako da bo odločitev o prvakinjah padla to nedeljo v Kranju. Vilma Stanovnik Kranj • "Sedaj smo pred vr« hom in nič nas ne more Ijo poskrbele, da bo finale dil je podaljšek, nato paše ka- vendarle odločen v Kranju. zen3kistreli,kjersejeizkaza- Na gostovanju v Kapfenber- la naša vratarka Hedi Korbar, gu so si namreč zmago pri- ki. je ubranila vse strele do- ustaviti," pravijo hokejistke garale šele po kazenskih stre» mačih, za našo ekipo pa je iz vseh koncev Gorenjske, ki lih. zadela Špela Hafner. Tako so igrajo v združeni ekipi Mer- "Domačinke so povedle že naša dekleta preprečila slavje kur Triglav Kranj. Potem ko v tretji minuti, vendar pa to domačink ter poskrbela tudi so se že v prvi sezoni igranja našim dekletom ni vzelo za \'eliko veselje svojih navi- spekiakuiamo uvrstile v fma- moči in upanja na zmago. j ačev, zlasti zvestih spremi jele avstrijske ženske lige in so Borile so se vso tekmo, z iz- valcev, Trobentic, ki so po prejšnjo nedeljo na prvi tek- jemno disciplinirano igro in tekmi pripravili pravo sloven- mi doma proti ekipi Neuberg pravo gorenjsko trmo pa so z sko veselico," je povedal vod- Highlanders nesrečno izgu» golom Mojce Duh izenačile ja eldpe Cveto Hafner, ki je bile 7:5, pa so minulo nede- pet minut pred koncem. Sle skupaj z dekleti prepričan, da . bodo navijači imeli vzrok za veselje tudi to nedeljo, ko bo Kot kaže. se bo hitro razpletlo tudi letošnje državno zadnja finalna tekma (dekle- člansko prvenstvo za hokejiste. Jeseničani so na drugi ta igrajo na dve zmagi) ob Hnalni tekmi v torek po kazenskih strelih z 2 : 1 i4-3o v ledeni dvorani ZUto premagali TiUo Olimpijo in v zmagah povedli z a : o. P^'J v Kr^ju. Vabimo vse , ^^ , I liubitelie hokeia iz Goreni« Tretia tekma bo na sporedu že danes, ko se bosta ^^^ ^ dekletom pomagate ekipi pomerili v Tivoliju, četrta tekma pa bo tam nato jo pomembne zmage, vaše spet v ponedeljek. Ekipi igrata na šbri zmage. spodbude bodo še kako vese la," dodaja Cveto Hafiier. VESLANJE BL€D Žvegelj je novi preds^nik veslačev Nekdanji slovenski veslač in (skupaj z Iztokom Čopom) nosilec prve olimpijske kolajne za samostojno Slovenijo leta 1992 v Barceloni Denis Žvegelj je na volilni skupščini minuli ponedeljek postal novi predsednik Veslaške zveze Slovenije. Žvegelj je na mestu prvega moža naših veslačev zamenjal Toma Levovnika. Kot je povedal ob izvolitvi, se zaveda, da je prav veslaška zveza med najuspešnejšimi Športnimi zvezami pri nas, še naprej pa bo cilj krovne organizacije, da bo skušala športnikom zagotoviti čim boljše razmere. Pomembna naloga novega predsednika bo tudi priprava na svetovno prvenstvo v veslanju, ki ga bo Bied gostil leta 2011, še prej pa bo na Bledu tekma svetovnega pokala. V. s. Nagrajeni in spregledani Podelita priznary níyboljšim ji za pomoto lah oprai4čil, ne je vdikc bolj zapleteno dçanje, vem, pri. Piavalni zvezi Slovenije kot kaže na prvi po§ei Teiko je pa jt novi predsednik Darijan ocenjevati najboljše v kulturi Petrič pred dnevi vendarie :Áral (okusi so zdo različni), napoljše Uiiko pogAma m Sari prek luže v ff)spodarstvu (k danes uspešno (letos študira in tekmuje v ZDA) podjele je jutri že bhko v steSa- poslal opraviňlc za napako, ju), prav tako je težko tehtati Pr^'šr^ predsednik se za to oôtno ^rtne rezultate. So tudi takšni, ni počutil odepvomeffi. ki pravijo, daje k najlaže oceniti Vse dileme nagrajevanja so se in nagraditi športnike. Njihovi izkazale tudi ob letošnji podelitvi rtzukati se merijo, ddoieni so s priznanj krunjáám športnikom. sekundami, metri, douienimi Po pravilniku jih za nagrado gpli... ter na koncu s kolajnami morn nekdo predlagati {naiáo- in pokali. Toda že pri tem se lah- ma klub). Ce jih nihče ne predla- ko zaplete. Katera kolajna je ga, nogroťíc pač ne dobijo, pa vredna več, v katerem športu je tudi če nastopijo na dimpijáih konkurenca hujša, kateri uspeh igmh, če so svetovni prvaki ali če odmevngši, pa tudi ali je za us- dosegíyo odmevne mednarodne peh za^ižngši športnik, morda rezultate. Sami sebe so se noveli- trener ali celo ^Hmzor, kije odpri čali predlagati, čeprav je v Kra- denamico, da so ^rtnik di eki- nju še kar nekaj športnih juna- pa sploh lahko trenirali aH cdo ii kov, ki bi si napade zadxá^i na tekmovanje. Vsem tem díle- Zagptcvo je to skakalec Rožle mam se ob izbom nagmjencem Prezdj, kije - k^uh hwU bolezni pridružio šc bc^ cdi manj domi- • zbral moč, naftdil normo in selno sestavnem pravSniki, ki go- u^fešno nastopil na olimpyskih vore o tem, kdo športnike za na- igrah. Zagotovo so to hokgisti (in grado lahko predlagfi, kolikokrat hokgistke) Tričava, ki so več Iđ in kid^ lahko dobijo, cdo kako trenirali in igrali v dvoranah po jih je treba razporediti, da katera vse? Sloveniji, saj so kranjsko dr- od športnih panog ni prikrc^šana sali^ podríi, po dobrem letu dni ... Takšne polemike se navadno tremranja v domaâ dvorani pa pojavyo ob koncu leta, ko ^rtni se spet bojijo za njeno usodo. novinarji z anketo izbiramo ti' Športni junaki so tudi kranjski ste, ki so po nc^em mnenju rwj- nogpmetaši, ki že vrsto let pozimi b(^ši, leios pa so se nada^epoli še treniríýo v nemogućih razmerah, do podelitve Bloudkovih pri- a vztrajajo. Gotovo je v Kranju k znaty, kojih na primer nisKi do- veliko takšnih, ki bi si nagmde in bili plavalka s srebrno kok^no na priznanja res zadužili. Toda k dimpijskih igrah Sara Isakovič sreči jih v šport ne žene zgo^'želja injudoistka z bronasto oUmpy^ po nagradah in slavi, Čeprav je sko kolajno Lucija Polavder. Lu- priznanje za dobro ddo prav za cija zato, ker je dani komisije vsakogar vsaj rruýhno osebno za- niso izbrali, Sara zaio, ker sojo dovdjstvo ■ in razočaranje za pozabili predlagati. Ali se je Luci- sprededane. Odbojka • Tekma enaindvajsetcca kroga 1. državne 0d80|karsk£ lige Radenska Classic V soboto, 21. marca 2009, bo v ŠD Nova Corica tekma enaindvajsetega kroga odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili z Ekipo Marchid Vodi. Vabimo čim več navijačev na novo tekmo kranjskih odbojkarjev. gbd" OCiRJSkBgá Ol*» VHltJ 1. KOLESARSKI MARATON SPINNING Sobota, 28. marec 2009, od 15. do 18. ure V rekreacijskem centru Vogu. Prijavnina 10 6UR jzs niroSnike 66 in l\m ŠD GG fi EUR} PriiavniiM vidijčlí« sno brtzpls^o vadbo spínnínoa in obrok po marat^u) PnjdVfl in infortnatlle ns tel. 04/ 2S0 63 33 ali Û4D 47 60 90 (omejeno Števil o koles). Zadní i rok u prilavti Ceuiek. 26. mdiftt. SftfWfliC Db 19. uh podílHev diplome wsm udelaJencem ' urjinuirafto bo tudi varstvo otrtíL Gorenjski Oas 8 simon, su bic@g-glas.si GORENJSKI GUS petek, 20. marca 2009 Kranj Anàboliki namesto videokaset Cariniki v kranjski izpostavi so v blagovni pošiljki, ki je s hitro pošto prispela iz Švice, našli prepovedane snovi, so včeraj sporočili $ carinske uprave. V ovitku, v katerem bi morali biti videokasett, so našli S4 ampul pripravka Testosterone in stekleničko pripravka Proprionate 100. Oba pripravka vsebujeta anaboiični steroid testosteron, ki je v športu nedovoljena snov, promet z njo pa je kazniv. V ovitku je bilo skritih tudi dvanajst tablet zdravila Clomiphe- ne Citrat in štiri tablete viagre, ki se izdajajo samo na zdravniški recept. Pošiljka z vrdeokasetama je bila naslovljena na neznanega pre/emnika v Sloveniji, vendar so cariniki ugotovili, da se blago pravzaprav vrača iz Švice, kjer ga pn/otni naslovnik ni sprejel. Anabolične steroide so že prevzeli policisti, zdravila pa bodo uničena pod carinskim nadzorom. S. nesreCL PoDguBEg Delavca zasula zemlja v torek dopoldne se je v Podljubelju zgodila delovna nesreča. Med kopanjem jarka za vodovod PodljubeljTržič je dva delavca zasula izkopana zemlja. Pri tem je bil 55-letni delavec huje ranjen, ^-letni delavec pa lažje, fz zemlje so ju rešili sodelavci in gasilci iz Bistrice pri Tržiču. Brnik Ogenj na letalu V torek zvečer je na brniškem letališču zaradi prevelikega dotoka goriva zagorel motor enega od letal. Hujših posiedic ni bilo, saj je ogenj ugasnil še pred prihodom letaliških gasilcev. Ti so nato obrisali motor in počakali na ponoven zagon, po katerem je letalo lahko poletelo. Bohinj Grd padec turnega smučarja v sredo dopoldne se je v bližini Koče pod Bogatinom pri padcu resneje poškodoval turni smučar. Na pomoč so mu priskočili bohinjski gorski reševalci, ki so na kraju dogodka poskrbeli za težje poškodovano koleno, nato pa so ga z vojaškim helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico. $. S. KRIMINAL Kranj Odnesli več računalnikov in daril Neznani storilci so pred dnevi vlomili v poslovne prostore na Gregorčičevi ulici v Kranju ter odnesli več računalnikov in poslovnih daril. Tatovi so lastnika oškodovali za okoli 3^00 evrov. S. S. Starša umoril v hudi stiski 26-letni Blaž Mištrafovič iz Spodnje Senice je na ljubljanskem sodišču povedal, da je svoje starše 17. septembra lani umoril zaradi hude osebne stiske. Simon Šubic nje nad samim seboj, saj mu ..............................................................................je predvsem mati pogosto Ljubljana • Natanlco pol leta očitala, da je s svojim vide- po nasilni smrti zakoncev lli- zom (debelost) in načinom je (57 let) m Dragice {54 let) življenja (po cele dneve je ti- Mištrafovič s Spodnje Senice čal ob račimalniku) sramota pri Medvodah so v torek na za družino. ijubljanskem okrožnem so Obtoženi priznava ukvar- dišču začeli soditi njunemu janje 2 igrami na srečo, pred-morilcu, sinu Blažu Mištra- vsem športnimi stavami, ki foviću, ki bo jutri dopolnil 26 pa se jih je loteval zelo resno let Obtožba pravi in obtože- in načrtno, zato so zanj po-nec tudi priznava, da je 17. menile skorajda službo, zatrjuje pa, da je bU denar dolžan le materi in nikomur septembra lani sredi noči najprej s pilo udaril po glavi mater in jo naposled zabodel drugemu. Sprva je bil pri 2 izvijačem, kmalu zatem pa športnih stavah precej uspe- je spečega očeta s seJdro več- šen in si nabral že dvajset ti- kiat udaril po glavi in ga prav soč evrov, a sčasoma je de- tako zabodel z izvijačem. Na- nar skopnel, 2ato si je od zadnje je še zanetil požar v mame sposodil štiri tisoč ev- / / družinski hiši. rov, ko pa so tudi ti izpuhte- Tožilstvo pravi, da je moril li, je dodatnih štiri tisoč ev- Blaž Mištrafovič naj bi roko nad starša položil, ker ga je iz koristoljubja, ker se je ie- rov staršema ukradel. Vse to mučit občutek nevrednosti in brez iz hodností. / fo» t. k. lel dokopati do družinskega ga je pahnilo v razmišljanje premoženja, saj je potrebo- o brezizhodnosti položaja, v je vzel pilo, sekiro in izvijač, krat udaril po glavi, le da s val denar za igre na srečo, katerem se je znašel. Med nato se je v kuhinji usedel za sekiro, nato pa ga je še zabo- obtoženi pa se s tem ne stri- razmišljanjem, kako priti do mizo. Takega je zagledala del z izvijačem. Ko je kasne- nja in zatrjuje, da je tistega denarja^ se je dan pred umo- mati, ko se je vračala iz stra- je spoznal, kaj je storil, se je dne na pian privrelo vse, kar rom začel poigravati tudi z nišča, in tedaj jo je s pilo poskusU obesiti, a mu je se je v zadnjih letih nakopiči- vprašanjem, kaj bi se zgodi- udaril po gkvi in z izvijačem spodletelo. To ga je dodatno lo v njem. V lavavo dejanje \o, če ne bi bilo več stai^ev. večkrat zabodel. Nato se je razkačilo, zato se je nazadnje da so ga pahnili huda osebna Usodne noči se je tako v odpravil v spalnico. Tudi odločil, da družinsko hišo stiska, depresija in razočara- njem nekaj obrnilo. V garaži ' spečega očeta je najprej več- enostavno zažge. KRIMINAL Škofja Loka Ukradli palete v sredo nekaj po 23. uri je neki občan obvestil kranjski operativno-komunikacijski center, da je na parkirnem prostoru v okolici Škofje Loke opazil sumljive neznance. Tja se je takoj od«. pravila policijska patrulja, a so neznanci s kombiniranim vozilom do njenega prispetja parkirišče že zapustili. Policista sta kasneje v Poljanah ustavila kombini-rano vozilo, v katerem so casneje našli za okoli tristo evrov palet, ki so jih odpeljali z omenjenega parkirnega prostora. Zaradi utemeljenega suma storitve tatvine bodo policisti podali kazenske ovadbe zoper zS-letnika iz Kranja In 23-ietna Ljub' [jančana. S, t. TL n KOVCI PODLESNIK PvMr www.tlakovec.sl tel.: 02/ 4S0 36 60 info@tlakovec.si Spori se ne rešujejo le sodno Prvostopenjska sodišča bodo morala že prihodnje leto strankam ponuditi alternativno, reševanje sporov. Kdor bo nerazumno zavračal sodelovanje v mediaciji ali arbitraži, bo nosil stroške sodnega postopka, ne glede na končni uspeh. SiMOK ŠUBIC Sodišča si bodo lahko ....................................... sama izbrala katerega od al- Kranj • Ministrstvo za pravo- temativnih postopkov, neka-sodje pripravlja zakon o al- tera - med njimi tudi Okrož-temativnem reševanju spo- no sodišče v Kranju - pa so rov, po katerem bodo prvo- programe alternativnega re- stopenjska sodišča (okrajna, okrožna in delovna sodišča ševanja sporov že razvila. Na ministrstvu sicer predvide- 1. stopnje) s 1. januarjem vajo, da ho'najpogostpji^i [7- 2010 dolžna strankam po- brani alternativni postopek nuditi alternativno reševanje mediadja, lahko pa tudi ar- sporov. Osnutek zakona bo bitraža. že aprila obravnaval pravkar Minister je napovedal, da t; t ustanovljeni svet za alterna- bodo v prihodnosti tudi v po-tiNTio reševanje sporov» je v godbe vnašali klavzulo, s ka-sredo napovedal pravosodni tero se stranki zavezujeta, da minister Aleš Zalar. Svet je bosta za reševanje morebit- Minister Aleš Zalar ministrovo posvetovalno telo nih sporov iipoiabile altema- s Štiriletnim mandatom, nje- tivne oblike reševanja spo- stí za delovanje programov gcva prva predsednica pa je rov» kot sta mediadja in arbi- alternativnega reševanja spo-sodnica Bojana Jovin Hrast- traža. Po njegovih besedah rov, tako da bodo sodišča nik. Zakon se bo po minis- je takaklavzula izvršljiva, kar lahko strankam ponudila alternativni postopek takoj po vloženi tožbi. Predlog zakona predvideva, da bi bile začetne tri ure mediacije (razen v gospodarskih sporih) brezplačne. Strankam, ki bodo nerazumno zavračale sodelovanje v trovih napovedih uporabljal pomeni, da do spora na so-V sporih iz civilnopravnih, dišču sploh ne pride. Za alternativno reševanje sporov se ministrstvo zavzema tudi gospodarskih, delovnih, družinskih in dnigih premo- ženjskih razmerij, želja pri- v družinskih zadevah, zato piavljavca zakonskega be- sodeluje v medresorskem sedil pa je, da bi večino sporov rešili zunaj sodne dvora- usklajevanju pri pripravi družinskega zakonika, ki ne. "Obremenjenost sodišč z predvideva tudi mediadjo. mediadji, pa bo sodišče na- zadevami je namreč velik Ministrsko za pravosodje ložilo plačilo stroškov sodne- problem, ki terja sistemsko bo zagotovilo materialne. ga postopka ne giede na nji- rešitev," je dejal minister. prostorske in druge možno- hov uspeh v postopka Gorenjski Glas WWW.GORENISKIGlAS.SI AKTUALNO POGOVOR KULTURA NA ROBU RAZGLED Kultura V trinajstih dneh Tedna slovenske drame bo petnajst predstav. Aktualno V muzeju preiskujejo predmete IZ rova Barbara. Slovenci po svetu Slovenci začetniki bariloškega smučanja V. A i 10 GG + petek» 20. marca 2009 Aktualno mo vse V nase mrtve Zgodovinar Jože Dežman» direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je ena najbolj medijsko izpostavljenih osebnosti, povezanih z odkrivanjem povojnih pobojev. Z Gorenjcem, živečim v T CA nAOAl/arialI tiiHI A yuAnlf^m orllrrítiu v Hudi iami nrt Laikem. Jože Dežman Danica Zavrl Žlebir Kaj se sedaj dogzjz v rovu Barbara v Hudi ^mi pri Laškem. k)er so pred dobrinu dvema tednoma odkrili posmrtne ostanke po vojni pobi» tih ljudi? " Kriminalisti so v j ami končali delo {iskanje morilcev pa seveda nadaljujejo)» nadaljujejo ga izvedenci sodne medicine, v Muzeju novejše zgodovine pa analiziramo predmete. ki so jih na^li ob odkrit ju prvega rudniškega rova čevlje, ostanke obiaû] ... Po skušali bomo odkriti, kaj nam govorijo ti predmeti, in tako sestaviti zgodbo o žrtvah rova Barbara. Pri nas začasno nastaja slovenska zbirka predmetov iz morišč in grobišč, toliko, da se ne dela škoda, dokler ni sprejeta odloû-tev, ali bodo šli predmeti po lokalnih zbirkah ali pa bo urejeno kako drugače/' — Kje smo v Sloveniji v odkriva- . < nju tega dela naše preteldostí? Po drugI "Kljub trapčnosti dc^odkov, ki jih sedaj odkrivamo s po- in drugorazredna tema, se je kajti mi moramo skrbeti za StVClHl pu SC vojnimi grobišči, ima Slove- pokazalo, da so stroke prvo- svoje. Tu je potrebna celovita J v nija ob tem ekskluzivno mož- mora država nost da smo nosild dialoga. 1 t'. • V naših postopkih smo po OprCaCllll. medijski in strokovni plati kaj z Dražgošami, kaj s Tehariami ^^ dolgoletno delo pn J ' ivilrnvanhi otaWÍ/ kaj s Celjem, kaj s Teznim, kaj s Kobaridom, kaj z grobnico dose^, da stvari javno in politično odmevajo po celi srednji Evropi. Slovenija je družba, ki se je morala srečati tudi s svojo zločinsko preteklostjo in se do nje opredeliti- Slove- odkrivanju grobišč obrestova- sod se mu da taka spoštljiva spomeniki, ravno tako je s razredne, te naj problem definirajo, politika pa je drugorazredna, ker temu sledi- Ne bi pa mu sledila, če ne bi me» diji sprejeli dejstva, da je to dogajanje zločin, ki ga je treba po etični vesti, profesionalni zavesti obravnavati. Kateri koli medij pogledamo, naj se problema loti levo ali desno, z več ali manj pozornosti, pov- lo. Tako je pri tem vprašanju sedaj med nami in denimo Hrvati vrsto let strokovne. teža, da se mu politika ne more večiz<«niti." operativne razlike, res da tudi V javnosti, zlasti na forumih kalnega pomena, pa marsikje zaradi dejstva, da se morajo oni ukvarjati z veliko bolj svežo in bolečo domovinsko vojno izpred desetletja. Pri nas ima večina zamolčanih žrtev pa zasledimo žolčne razpra» ve, ki nas spet razdeljujejo in niso v duhu sprave... "Kolikor to spremljam, se mi zdi, da stvar postaja celo krea- njem desetletju, m<^oče, da boste naleteli še na nova? politika države do tega, čemur "Sedaj je 22ianih šeststo loka-jaz pravim "mesto mrtvih"." cij, okoli četrtine jih je bilo sondiranih, vse pa najbrž ne bodo potrjene. Raziskujemo različne kategorije grobišč: kraške jame (prekop narejen v Konfinu I), protitankovski j arid (Tezno), izkopani grobovi (na Pohorju), rudniki (Huda jama). Kaj bo z njimi, je stvar dolgotrajnega procesa, ki ga ni mogoče prehitevati. Tako denimo v primeru protitankovskih jarkov v Teznem najbrž ne tximo šli v odkopava- nje celote, pomembno je, da se za to območje ve in da je za- la kako je Sleveni^ dodej poskrbela za svoje mrtve? "Skoraj cinično je, da je še najbolje poskrbljeno za prvo svetovno vojno. Niti pri partizanskih spomenikih nima* mo vzpostavljene hierarhije, niso razglašeni kot kulturni prikritimi grobišfí. Ena raven je lokalna, ko bi morale občine skrbeti za spomenike lo- razpadajo tako partizanski spomeniki kot povojna mo- ščiteno. Lahko pa je seveda mo zmagovalce, ki so svojo zmago s temi zločini umazali, zapravili, in imamo poražence, ki so drago plačali svoj poraz, a ohranili korenine starosvetne kulture. Kljub vsemu je Slovenija uspešna v primerjavi z bratskimi republikami in vzhodnim blokom. Nadaljujemo odkrivanje resnice, jo vzamemo nase in jo kot suvereni demolaati lahko prenesemo. " Zakaj se morajo s tem ukvarjati sedanje generacije? Se bodo tudi prilndnje? "Ker so nam to pustili naši predhodniki. Niso jih rešili oni, moramo lih mi Problem rišča in grobišča. Po drugi drugače, če se ugotovi, da so v resnice in piavice je, da ju strani pa se mora država njih pokopani Hrvatje in bi ti izpred 60 let spomenike, ved- tivna- To pomeni, da se je spo- herojev... na grobišč je popisanih ali se jih sistematično raziskuje, žrtve in njihovi svojci dobivajo opravičila in pravico do odškodnine. To je cikel, kd mu ne rečem veČ sprava, temveč tranzicijska pravičnost (izraz se je razvil ob podobnih procesih zlasti v podsaharski Afriki in )užni Ameriki). Imamo sicer zopmo zgodovino, a pad res preselil tja, kamor opredeliti; kaj z Dražgošami, kaj s Teharjami, kaj s Cerjem, kaj s Teznim, kaj s Kobari- želeli svoje žrtve prekopati. Odvisno je tudi od odločitev občin: kaj bo denimo občina bomo iskali, ne glede na to, koliko koga boli. Resnica pa veliko manj boli, ko jo odkrije- mo in ni več okužbe s skriv- spada, na raven dialoške, be- dom, kaj z grobnico herojev Radovljica storila na Lanco- nostmi, lažmi itd. To je prvi sedne konfrontacije. Gre za simbolno vojno, brez katere ni napredka v interpretaciji in v političnih rešitvah» in to demokracija mora prenesti. Imamo pravico vpiti, saj nekatere stvari iz preteldosti niso rešene. Kvali£cirćkn spopad« ki tekmovalce sili k iskanju, res- » »i Ne jih uničevati, pač pa vem. Kakorkoli, večje objekte nivo zdravljenja. Drugi nivo je. vzpostaviti strokovne varstvene režime. Vzpostavila naj bi se nacionalna zakladnica, ki bi zajela celotno dediščino. Spoštujmo vse, ki so naši, vse, ki so tu izgubili življenje. In pokazalo se bo. da imamo svoje mrtve Še drugje in bi smo ogromno naredili, da bi nid, pravici, je velik, kvalitě- tudi morali postati predmet se to presno. Naj še dodam. da ste k temu izjemno prispevali tudi slovenski mediji Če ten premik In če se spet vrneva k Hudi jami, Slovend smo s strokovnim delom tu vzpo- lijanski vojski, imamo na naše pozornosti: Slovence, fci so padli npr. v nemški in ita- poznamo. velikih presenečenj ne pričakujemo več. Lahko pa se ob posameznih raziskavah pokaže Še kak podoben prizor, kot je bil ta v Hudi jami." V čem vidite smisel spravne Zgodbe > "Za Slovenijo je velik premik, da ni več elementarnega pljuvanja in da se o nekih stvareh pogovarjamo na bistveno da se ljudje ndiajo v negotovosti mučiti s tem, kje so pokopani njihovi mrtvi, Sedaj bodo lahko izbrali simbolno mesto smrti njihovega svojca. V družbi se bo vzpostavil nek normalni star^dard: vemo, kaj se je dc^jalo v okupadji, rezi- stend, revoludji, državljanski vojni, dejstvo je, vse to so naši mrtvi, in zanje bomo poskrbeli. Vzpostavil se bo nov sistem v primeru rova Barbara ne bi stavili neko stanje, o katerem vzhodni fronti in drugih bo- drugačen način kot pred ne-, kolektivnem zavedanja, kolek- bilo suverene informadjske se lahko pc^ovarjamo. To za- jiščih, imamo jih po taboriš- kaj leti. K temu pripomore investicije medijev v dogo- hteva nove interpretadje tudi dek, bi ga politika ne začela na politični ravni, zahtevalo eksploatirati oz. mu ne bi pri- bo reakdjo tudi od zakonoda- pisala ustrezne teže." Je torej prednost, da se vpleta poUtika? "Ko je gospod Turk začei postavljati hierarhijo tem. prva jalca, kjer se mi na primer zdi pomem bno. da država uzakoni identifikadjo odkritih žrtev z genetsko-molekul amo analizo. Govorim o odkopu in identifikadji slovenskih žrtev, âh, in vse to mora postati lo-^čna celota. Če politika resno misli, se začnimo o vseh svojih mrtvih kulturno pogovarjati kot o tistih, ki jim je treba dati njihov mir." Je ob toliko truplih pobitih po vojni, ki ste jih odkrili v zad- tudi astoriteta dejstev. Temeljni premik bi bil zame. če tivn^ spomina, ne bomo več razddjeni. Zgodovina pa je snov. ki nikoli m do konca od- bi na eni strani nehali govori- krita. Toda sčasoma bo tudi ta ti o izdajalcih in na drugi o se-rijsldh morilcih. Da bi sprejeli dejstvo, da imamo prednike, ki so se znašli v nemogočem položaju, ko se je bilo težko pametno odločiti. Ima- del naše preteklosti postal normalna ariieol^ja, del zgodovine brez emodonalne in ideološko politične obremenitve. To bo prese^nje zgodovine in n j eno obvladan je. " i GG + petek, 20. marca 200g 11 Kultura 39. teden slovenske drame Dobro y premalo drzno Z uvodno slovesnostjo in predstavo Smetí na luni v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj se bo v nedeljo v Prešernovem giedališču v Kranju začel 39. Teden slovenske drame. V trinajstih dneh petnajst predstav, delavnice dramskega pisanja, okrogle mize, obeležitev svetovnega dneva gledališča Igor Kavčič slovenskih besedil zadnja ljenje podeželskih plejbojev po večinoma zelo dober smisel "Mislim, da bo letošnji Teden slovenske drame, sicer zadnji pred okroglo obletnico prihodnje leto, ne glede na to, koliko časa ga že s podobnimi ambicijami organiziramo, poseben. Ne ie po svojem obsegu, ampak tudi po vsebini," je na sredini novinarski konferenci povedal Borut Veselko, direktor Prešernovega gledališča, organizatorja Tedna slovenske drame, in dodal, da vsebina na neki način kaže tudi predvsem na finančne probleme, s katerimi se srečujejo slovenska gledališča» a jih kljub temu ali pa prav zato v razkošni festivalski vsebini ne kažejo. Kot je še povedal, je sodelovanje z občino in ministrstvom za kulturo leta konstantno giblje med trideset in petintrideset in to drugi sjctovni vojni ali Tuje za zaplet, zna postaviti dia- hočemo • svojega ne damo) do loge, v zgodbo umestiti ju- brez predvidljivih vzorcev predstav manjših komornih nake, velikokrat pa ne uteg gledališč ali skupin oziroma kakršnekoli obveze po igranju slovenskih tekstov. Generalno lahko rečem, da sem v letu 2007 zasledila več družbeno ali socialno kritičnih uprizoritev, odzivnih na konkretno situadjo, v aktualnem letu pa je bilo teh bistveno manj. Izkazalo pa se je, da je "luč sveta" ugledalo več satiričnih, veselej- ših tem, ki so kar nekako sa me i zl ušči le leto š n j i spremljevalni program." V tekmovalni program je P reda nova uvrstila sedem uprizoritev, v spremljevalnega pa pet. Festival se bo začel z lani nagrajenim besedilom Smeti na iuni avtor- gledališč, kot so Kabaretluk-nja Lutkovnega gledaližča Ljubljana, Najemnina ali We are ihc nation on the best location Rozinteatra in predstave Solistika društva Familija v koprcdukci j i z MGL. Posebej zanimiv bo letošnji mednarodni program, v katerem ne pripeijat drame v enakem tempu do konca/' nz- mišlja Zdravko Duša in hkrati dodaja« da ga veselijo številna nova imena med avtorji, kar je nedvomno tudi rezultat delavnic dramskega pisanja v okviru TSD. Tudi letos bodo v dodatnem H O o o bosta ca ogled dve predsta- programu v sodelovanju 2 vi, uprizorjeni na podlagi tekstov Evalda Flisarja: Enajsti planet bo izvedel Theater im Kelier iz Avstrijskega Gradca, z daljne Japonske pa prihaja teater Gessyoku Kagefcidan Theatre Company (Gledališče luninega mrka) iz Tokia, ki bo uprizorilo Flisarjevo uspešnico Kaj gledališčem Glej potekale Borut Veselko: ''Letošnji Teden slovenske drame bo poseben tako po obsegu kot vsebini, ne glede na težak položaj, v katerem se večinoma nahajajo slovenska gledališča. Seveda je zadaj še vedno veliko entuziazma in hkrati pričakovanj, da bi se stvari spremenile na bolje. Upam, da bo naše dobro delo opaženo in tudi nagrajeno, da bi slej delavnice dramskega pisa- I ^^ P'®) možnosti za tO delovanje. nja. Na sporedu bosta dve, naslovljeni s Teden nove drama in Minutne drame, delo v okviru prvih poteka že celo sezono» za drugo pa je režiser in dramatik Dušan J ova novi č izmed triindvajsetih kratkih besedil izbral pa Leonardo?. Besedilo Saše osem avtorjev, s katerimi bo zgledno, prepričan pa je, da ja Rokgre-ja, v izvedbi Mest- Pavček Arija bo uprizorilo bi se tako v lokalnem, pose- nega gledališča Ptuj, videli bej pa v slovenskem prosto* ru dalo več narediti za promocijo tedna, ki je za Borštnikovim srečanjem vendarle drugi največji sledališki fe- stival pn nas. Cc gre vcqcti predstavniku občine Urošu KorenČanu, Mestna občina Kranj umešča Prešernovo pa bomo tudi še leto prej z Gnmiovo nagrado nagrajen tekst, dramo Za naše mlade dame (Dragica Potočnjak) MGL. Za nagrado Rudija Šelige se bo v tekmovalnem programu potegovalo Še pet predstav: Za narodov blagor v izvedbi SNG Drame Mari- gledališče in Teden sloven- bor, Hiša Marije pomočnice, ske drame v razvojne projekte, saj že načrtujejo določene investicije v tej smeri. Izbor predstav za Teden slovenske drame je letos drugič pripravila dramaturginja Aija Predan. V preteklem letu si je ogledala dvaintride- set uprizoritev, nastalih po slovenskih besedilnih predlogah. "Zanimivo je, da se Število predstav na podlagi S MG in Umetniškega društva Konj, Osvajalec in Niřic ura tika, obe SNG Drame Ljubljana, in Nisi pozabila, samo ne spomniš se več v izvedbi KD Integrali in Gledališča Glej Ljubljana. Zelo raznolik je tudi spremljevalni program, v katerem bomo videli tako postavitve Ljubljanske drame (Slovenec Slovenca gori postavi in Živ- Hercegnovsko gledališče iz Črne gore. Na natečaj za Grumovo nagrado )e letos prispelo osem- intrideset besedil, v konkurenci pa so ostala tudi tri nominirana besedila iz preteklega leta. Strokovna žirija, ki ji predseduje prevajalec Zdravko Duša, je v ožji izbor nominirala pet besedil: Nejtainc» nebo Srečka Fišer- ja, Konec atlasa Tomija Le- skovca. Najemnina ali We are the nation on the best lo- pripravil predstavitev pred okroglo mizo Šolanje dramske pisave?. Na dnevu nomi- nirancev bodo predstavili bralne uprizoritve odlomkov iz nominiranih besedil, sledila bo okrogla miza na to temo. Sledili bosta še dve okrogli mizi in sicer na temo Mesto slovenskih scenskih umetnosti v mednarodnem prostoru in Prihodnost festivalov v mednarodnih povezavah, obeležili pa bodo tudi svetovni dan gledališča. Teden slovenske drame Alja Predan: "Slovensko gledališče je v relativno dobri kondiciji, kljub temu pa bi si od gledališč» predvsem pa ustvarjalcev, želela več cation Andreja Rozmana se bo zaključil 3. aprila s po- ambicioznosti, več dr2nosti, več inovativnosti, ^ »M« « ^m r 9 7 več eksperimenta, več norosti» več subverzije v vsakršnem smislu. Prenehajmo biti samozadostni in samovšečni» ampak se drzno spoglejmo s svetom in prodrimo, se uveljavimo in zmagajmo. To je naše poslanstvo." Roze, ^antkov.si Simone Semenič in Mura. Nosferatu Andreja E. Skubica. "Letošnja bera se mi v kvalitativnem smislu zdi zelo dobra, pri čemer je treba poudariti nekaj. Slovenski avtor ima delitvijo nagrad, G rumove za najboljše dramsko besedilo, Griin-FilipiČeve za dramaturške dosežke v preteklih dveh letih in Seligove za najboljšo predstavo festivala. Teden slovenske drame tudi letos bo. Obsežen in vsebinsko bogat kot že dolgo ne. 1 poto: tin a oo%i Zdravko Duša: "Še vedno je aktualen tip pisanja drame medčloveških odnosov, psihološke drame, razčiščevanja preteklosti, presenetilo me je, kako pogosto avtorji črpajo teme iz razpada bivše Jugoslavije. Opazna pa je tudi nova linija slovenske dramatike, namreč uveljavljanje jimakov, Id so drzni, ki uveljavljajo svojo voljo do moči, svojo brezkompromisnost na poti do dlia, ker te znamenje časa, v katerem živimo." 12 GG petek, 20. marca 2009 Pogovor ODKRITO O ZDRAVNIŠKIH NAPAKAH? Damijan Perne» župan MO Kranj: "Če gre za malomarnost ali očitne napake zdravnikov, za kar ni opravičOa» je prav» da se o tem spregovori. Medijski lini pa ni primeren način reševanja teh težav." Praovor Andrej Pitako, odvetnik staršev pokojný .dvanajstletnega dečka Bora Nekrepa Leto dni po Borovi Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj: "Treba je odkrito in na primeren način govoriti z bolnikom ali svojd. S tem se poleže spoštovanje osebe in se je ne degradira v odnosu zdravnik • padent. " smrti Andrej Pitako "Vprašam vas, kakšen diagnostični postopek pa je to» če dobite Izvid krvi, če vas celo iz laboratorija dvakrat pokličejo in obvestijo, da je izvid alarmanten, da morate ukrepati, vi pa kot zdravnik ne naredite nič?" Bor je umrl v bolnišnid 20. marca 2008» Suzana P. Kovačič Odbora za strokovno-medi- cinsko doktrino. Starša tega Na ta odgovor Zdravniške za strokovno-medicinska dnska vprašanja, ko so govo- nista mogla verjeti, saj v zbomice sta torej (čakala vprašanja Še vedno govori o V primeru pokojnega dedca rili o zmotni presoji, izognili UKC Maribor nista zaznaJa leto dni. Bora Nekrepa, ki so ga zdra- tako enemu kot drugemu nobenih terapevtskih povili v UKC Maribor, je Od- bor za strokovno-medid n s- pojmu stopkov. Spet sta pisala vod-Sicer zdravega in športno stvu bolnišnice, se pritožila, ka vprašanja pri Zdravniški aktivnega dečka sta starša a konkretnih odgovorov ni- "Odgovora še danes nista dobila. Oba sta intelektualca, o sinovi diagnozi sta se informirala v strokovnih re- nekih terapevtskih in diagnostičnih postopkih, Vpra» Sam vas, kakšen diagnostični postopek pa je to, če dobite izvid krvi. Če vas celo iz zbornici Slovenije odločil, pripeljala v mariborsko kli- sta dobila. Potem sta prišla k vijah in pri izvedencu v tuji- laboratorija dvakrat pokliče- da je prii^îo do zmotne pre- niko za pediatrijo zaradi po- meni. soje odgovorne zdravnice, višane temperature in izrazi- ni. Sklepno mnenje Odbora jo in ohvfRtijo, da je izvid "Očitno seje v Sloveniji tozadevno začelo nekaj premikati v smeri t pravičnosti. Do sedaj poznamo dva p ri mera, ki sta se končala s kazensko obsodbo; prvi je bil pred leti primer zdravnice in homeopatinje, Kako to komentirate? tih motenj zavesti, ki jim "Po mnenju svojcev pokoj- splošni zdravnik ni bil več nega otroka in po mojem kos. V nod z 12. na 13. ma- mnenju ni prišlo do zmotne rec 2008 odgovorni zdravni-presoje. To je samo birokrat- ki v tej kliniki za Bora niso ski konstrukt, ki je verbalno storili ničesar drugega, kot bolj mila oblika in se ga zato nenavadno počasi poskušali ne da uvrstiti v noben pravni ugotoviti, kaj se dogaja z termin, ne v kazenskega, de- njim. Ko so končno prejeli lovnega, dvilnega, niti ne v laboratorijsko analizo krvi, obliganj<;ko pravnega. Ořit- ki je kazala alarmantno, živ- no ravno iz razloga, da bi se Ijenjsko nevarno koncentra-prikrila nedejavnost, da ne cijo amoniaka, so ta izvid za-rečem celo malomarnost nemařili. In kar je še huje, osumljenih zdravnikov. To otrokovo zdravstveno stanje daje tak vtis." se je izrazito slabšalo, pa zdravniki niso upoštevali Kako boste ukrepali naprej? niti prošnje staršev, naj ven-' To je bil v naših očeh darle dovolijo premestitev v samo odmev Odbora za UKC Ljubljana; tam je na-strokovno-medidnska vpra- mreč edini spedaliziran kli-šanja pri Zdravniški zbornici nični oddelek za metabolize m, presnovne bolezni in diabetes otrok. Tudi navodi- Slovenije na zahtevo, da bi zadevo presojal kot lujvišia strokovna avtoriteta s podro- la za zdravljenje tega Centra čja medidnc v državi. Od 50. so zanemarili. V Ljubljano oktobra 2008 dalje sem via- so ga nazadnje prepeljali z gal kazenski ovadbi (proti več kot štiriumo zamudo," nadzorni zdravnid in speda-prcd dnevi pujc pediatru, ki bi morala Kako ste prišli v stik s star« * ' • " šema pokojnega Bora? "Deček je imirl 20. marca stvu v Mariboru, ki je sproži- 2008. Starša sta najprej pilo predhodni kazenski posto* sala vsem zdravnikom, s kapek, ki naj bi bil končan v teh terimi sta imela stik v mari-dneh. Nikoli si nisem pred- borski bolnišnici, potem upravi te bolnišnice, ker se pacienta obravnavati) na Okrožnem državnem tožiJ- prišlo do obsodbe ginekologa v Novem mestu, ko je novorojenček umrl zaradi napačnega vodenja poroda. " ^^t^» ^ ^ opravUo priprav- šala pri upravi UKC Maribor Ijalni postopek proti svojim ugotoviti, za kaj je šlo. Šele Članom." tedaj so začeli vsaj nekoliko ukrepati. Vodstvo UKC Ma-Kdaj gre torej za zdravniško ribor ie določilo Komisijo za stavljal, da bom po pooblastilu oškodovancev kazensko preganjal zdravnike. To je moj prvi tak primer. jima je zdelo nezaslišano, da so sina obravnavali na tak nadn. Preteklo je nekaj časa, Naše prijave so od novem- odgovorov ni bilo. Potem sta bra dalje tudi na razsodišču Zdravniške zbomice Slove- se obrnila na varuhinjo đo-vekovih pravic, ki je posku- napako io kdaj za zmoto? interni strokovni nadzor, ki "Zmota je dejanje, ki se naj bi poročala varuhinji, pripeti brez volje storilca in Dolgo časa je trajalo, da je ki ga oseba ni hotela. Napaka prišlo do nekega rezultata, je pa nekaj, kar očitno ni v poročila, po katerem pa je skladu s predpisom, zako- bilo vse v redu, zdravniki naj nom, etiko, strokovno doktri- bi uporabili vse diagnostične no oz. deontologijo. V prime- in terapevtske postopke ru Bora Nekrepa so se dani skladno z moderno medi- o a o 5 GC + petek, 20. marca 2009 13 Pogovor 't: ODKRITO O ZDRAVNIŠKIH NAPAKAH? Ivan Hočevar, direktor Komunale Kranj: "O napakah pri kateremkoli delu je potrebno odkrito govoriti. Treba je poiskati vzroke, zakaj je do napake prišlo in oblikovati korektivne ukrepe, 5 dljem» da se napaka ne ponovi." Franc Čebulj, župan občine Cerklje: "Zdravniška zbornica je najvišji strokovni organ in če ugotovi, da je bila storjena napaka, naj se o tem obvesti tudi javnost. Problemov je pa vsaj toliko, kolikor je bolnih." alarmanten, da morate ukre- no, za kakšen poseg gre. To škodovalo. Seveda pa to ne ' način, ki odpira prostor pati, vi pa kot zdravnik ne na- je t. i. pojasnilna dolžnost velja za svojce." redite nič? " zdravnika. Po 51. čienu Ustave je vsakemu diiavHanu za- Končali ste študij prava na vsem mogočim domnevam in ugibanjem." Povejte mi, ima vsak bolnik gotovljeno, da lahko odkloni Pravi fakulteti v Ljubljani, Koliko podobnih zadev se je pravico izvedet! vse v zvezi zdravljenje. Saj kako bi se pa študirali iji delali ste tudi v pri nas že končalo z obsod-s potekom njegovega zdrav« sicer bobiik sploh lahko prav Nemčiji. Kje ste pridobili bo? ljenja, z boleznijo, ali je do- odločil, če ne bi poznal rizika znanje s področja medicine? "Očitno se je v Sloveniji to- pustna možnost, da se mu pri zdravljenju« če mu nihče "Pasivno poznavanje me- zadevno začelo nekaj premi- kaj zamolči, ker bi resnico ne bi povedal, ali obstaja še didne, če to smem posploši« kati v smeri pravičnosti. Do slabo prenesel? kak dru£ način zdravljenja, ti, sem pridobil kot vodja sedaj poznamo dva primera, "Naša zakonodaja govori o ali kaj se lahko zgodil, če od- prodaje in distribucije medi- ki sta se končala s kazensko tem, da ima bolnik pravico (v kloni zdravljenje. cinske tehnike. Na to sem se obsodbo; prvi je bil pred leti Borovem primeru njegova Redko dopustne so izje- specializiral in izobrazil v primer zdravnice in homeo- svojca), da v vsakem trenut- me, ko zdravnik presodi, da Nemčiji in v Ameriki In to patinje, ki so ji tudi odvzeli ku izve, kakšno je njegovo je za bolnika bolje, da mu sem počel petindvajset let." zdravniško licenco; pred zdravstveno stanje. Bolnik ne pove vseh podrobnosti o ima pred katónimkoii pose- dnevi pa je prišlo do obsodbe zdravstvenem Dobili ste vpogled v nemški ginekologa v Novem mestu, gom pravico izvedeti natanč njegovem stanju, ker bi bolniku to zdravstveni sistem. Kako bi ko je novorojenček umrl za- DEjSTVA "Že to» da spedalizantka obravnava tak primer, medtem ko dežurna nadzorna zdravnica s staršema otroka sploh ne želi govoriti, že to bi bil v Nemčiji zadosten sum na strokovno napako, vsekakor pa bi šlo za delovno pravno kršitev. Predvsem pa primera ne bi prikrivali» še posebej ne na tako bizaren» čuden način, ki odpira prostor vsem mogočim domnevam in ugibanjem... Starša Bora Nekrepa nista želela medijskega linča » ampak sta ravnali v Nemčiji, bi prišlo do podobnega primera, kot se je zgodil v mariborski bolnišnici? radi napačnega vodenja poroda." Velika večina naših zdrav "Prišlo bi do takojšnjih de- nikov je strokovnih, vest- lovno pravnih konsekvenc. nih» korektnih. S tem se To pomeni, da bi takoj prišlo do suspenza zdravnika, dokler se ne bi ugotovila krivda nim in spoštujem kot najbolj oziroma dokler se ne bi ugo- odgovoren in intelektualno tovilo» ali je dejansko prišlo najbolj zahteven poklic." verjetno strinjate "Absolutno. Zdravnike ce- do kakršnihkoli opustitev in storiiev ne glede na to, ali so bile namerne ali nenamerne, 2e to, da specializantica obra- Zagovarjatc tudi zdravnike ^ V kakšnih primerih? "Seveda jih. V enem pri- Vaša mnenja Andrej Katrašnik: "O zdravniških napakali je treba govoriti. Še preden karkoli pride v javnost, pa se je najprej treba o tem pomeniti na osebni ravni, zdravnik s pacientom.'' Mirjana Ladan: "Resnico, tudi če gre za zdravniško napako, je vedno treba povedati, saj smo vsi ljudje in tudi zdravniki niso bogovi." Jasna Nikič: "Resnico je treba povedati odkrito in naravnost. Mene je doslej zmotil predvsem nekorekten odnos zdravnika, ko mi je rekel: Če ne morete delati, če ste bolni, na Dustite službo vnava tak primer, medtem meru zastopam zdravnika, ko dežurna nadzorna zdrav- ki dela z diagnostično apara- nica s staršema otroka sploh turo, za katero zdravniška ne želi govoriti, že to bi bil v zbornica meni, da je ne- Nemčiji zadosten sum na ustrezna, v drugem zasto- strokovno nspako, vsekakor pam zdravnika - družbenika samo še v medijih videla edino Ci^i^'l^Itlri I^rt^ZríÍ; Matija Umek: "Potreben je odkrit pogovor možno pomoč v skrajni sili.** kršitev. Predvsem pa prime- sko družbo, svetujem pa tudi ra ne bi prikrivali, še posebej zdravnikom v spcrih z oško-ne na tako bizaren, čuden dovand." zdravnika s pacientom, v katerem zdravnik ne prikriva resnice in ne vzbuja lažnih upov." S. K 14 GG + petek, 20. marca 2000 Na robu v rsnii otrok Zgodba o Berrtardup ki mu je uspelo preživeti materino ljubezen {2. del). Milena Miklavčič usode še v letu 1980 tla iz gline, Čez katero so bije le sem in tja položene deske, sem protestirala, da je to nemogoče, da ne verjamem. Pa me je kaj hitro postavil na realna tla in dejal, da pozna najmanj eno rejniško drxiži- no na Štajerskem Še danes, ta trenutek, kamor sodalna služba pclilja otroke v zelo podobne bivalne razmere. laien ali moker. Ker sem ji sem zameril, zakaj bi ji le? šel na živce, me je začela tepsti. Če ni imela pri roki nič uporabnega, mi je v usta zatlačila kakšno cunjo. Včasih celo svoje spodnje hlače. Potem me je privezala ob mizo in odSla. Dokler je bila shramba še poina> vsaj lačen nisem bil. Ljudje so ji prinesli tudi precej oblačil zame. Se danes hranim foto- i SODNA KRONIKA TEDNA Švicarski nožek ni več prepovedan Na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti lahko letalski potniki v osebni prtljagi hranijo tudi ^li i majhne ostre predmete 2 največ šest centimetrov dolgim rezdlom, kot so pilica za nohte, švicarski Ko sem (Bernard mi je dal grafijo, Id je bila objavljena v povod zato) pred enim ted- lokalnem časopisu: sedim nom delala prispevek o rej» ništvu za TV oddajo Pomagajmo si, so mi sogovqmice ta podatek tudi potrdile... Bernard je pripovedoval, da je otroke občasno obiskovala patronažna sestra, a se je pri hi§i ustavila le toliko, da sta na tleh in se igram z igračami, z usti, raztegnjenimi do ušes. Novinarji so pisali, kakšno zlato mamo imam. da se kljub revščini žrtvuje zame in podobne neumnosti. Si morete misliti?!" ^otem je njegova mama ne- z rejnico popili kavo, potem kje pobrala moškega, bil je nega in smrkavega froca, ki je zijal vanjo kot tele v nova vrata, da jo je spravljal v zadrego. Zmeraj sem bil brez naioge, branja sem se naučil Šele v drugem razredu, nihče ni želel sedeti ob meni, sošolci so se nenehno norčevali iz mojih mokrih hlač- Zaradi številnih prehladov, spanja na tleh, neprimerne obutve in še česa, Še zmeraj nisem držal vode. Rejnici se ni zdelo vredno, da bi mi hlače prala, največkrat so se posušile kar na pa je odšla dalje, ne da bi katerega od otrok, ki so bili ta Čas "na varnem'', v lopi za senikom, sploh videla... Bernard si je zelo želel vsaj malo pozornosti in ljubezni. Včasih je nepremično stal pred cerkvijo, kamor je hodil zidar in ieîf Slovenijo prihajal pomladjo, jired 7Írrso pa se je vračal v domače kraje nekje na jagu bivše Jugoslavije. Do malega Bernarda je imel izrazito sovražen odnos, če je le mogel, ga je tudi on maltretiral, mučil, brcal. meni. Povsem naključno srečanje s šolskim hišnikom mu je verjetno rešilo življenje. Nekoč ga je nekdo porinil proti kletnemu oknu, s komolcem je radel 5ipo. ki je razbila, on pa se je po roki grdo pořezal. Hišnik je povsem po naidjučju vse skupaj videl in ko je malarija hote» ia zvaliti krivdo na Bernar- da, je učiteljici, ki ji sploh ni past radovednost, ter čakal, 'Moja mama je očitno mo- padlo na pamet, da bi zade "RejniŠka družina, kjer sera ostal kakšno leto, je bila zelo številna, nenehno so kričali drug na drugega, vsak trenutek so padale batine in Še danes ne vem, kako so otroci, bilo jih je enajst, sploh preživeli ob hrani, s katero sta jih rejnika futrál a. Čez dan so me posedli'na odejo, na tla, v da bo kdo v praksi udejanjil dsto, o čemer se je govorilo znotraj posvečenega hrama. Žal se to ni nikoli zgodilo. Ljudje so hodili mimo njega, kot da ga ni, le tisti, ki so vedeli, čigav je, so se zmrdnili, kot da bi bil kužen. Bili so tudi taki, ki so se zgražali, a za otrokovo dobro nihče ni ničesar naredil. roke so mi porinili kos suhe- "S pomočjo neke dobrodel- grobo odrinila od sebe. Pod- ga kruha, ki so ga namočili v ne akdje so moji mami ure- vino ali celo žganje." Ko mi je pripovedoval o obeh rejnikih, pa o tem, kako sta pretepala otroke, so mi šli lasje pokonci. A potem, ko je omenil, da je imela hiša, v kateri so prebivali. dili stanovanje, da sem se spet lahko preselil k njej. Nič kaj me ni bila vesela, očitno jI je bila svoboda pisa* na na kožo. Toliko besed sem že spravil skupaj, da sem protestiral, če sem bil rala izbirati med njim in menoj, spet so prišli s socialne in me odpeljali nazaj k meni znanim rejnikom. Nič ni pomagalo, če sem jokal, brcal, Če sem prosil, da tja ne grem. Spominjam se, da sem se tiste "moje" socialne delavke oklenil okoli pasu in ji rekel, da me bodo tam s pasom po hrbtu, a me je le da bi prišel z Golega otoka, podhranjen in do konca se- stradan. Sicer me je bila res sama kost in koža, a tak sem vo raziskala, tudi povedal nekaj krepkih. Sam je odpeljal fanta k zdravniku, njegova žena, ki je pometala v yrt-eu, pa ga je potem doma očedila in ga nahranila. "Nikoli ne bom pozabil, kako se je ta reva zjokala, ko me je gledala pri jedi. Menda sem hrano basal vase, kot zavestno sem se bal sprememb tudi zato, ker sem lu-lal v hlače in me je bilo zaradi tega zelo sram," se, z žalostjo v srcu, spominja Bernard. "Tudi učiteljica je z menoj zelo grdo ravnala. Saj ji ni- hil že od rojstva naprej. Mar-janca je potem tudi šla k moji rejnici in pri njej dosegla, da me je zaradi lulanja odpeljala k zdravniku." (se nadaljuje) Instrukcije - pomoč ali potuha? Prišel je Čas, ko je potrebno mamo določene snovi razlo- vsaj malo sodeloval. V ta- Damjana Šmid moj pogled malo bolj zagristi tudi v učne probleme, saj so poletne počitnice že skorajda pred vrati. Ker ima vsako dejanje svoje posledice, je tako tudi pri učenju. Težko je nadoknaditi manjkajočo snov v glavi tako, da jo noter zmečemo v nekaj dneh. Vse prespijo dopolnilni pouk, primerih postanejo zelo iz-preveč otrok se zanaša na to, kot da bi tam poiskali po- najdJjivi in mimogrede naj-da lahko pol leta lenarijo, moč. Poleg tega niso ravno dejo koga, ki bi jim snov dolge vrste, kadar učitelji razložil za manj denarja ali vprašajo, ali kdo potrebuje celo zastonj. Tako jirn žep- Žiti otrokom ali nam zmanjkuje časa, da bi otroku pomagali pri učenju. Vendarle se pojavljajo pomisleki. Mlajši kot je otrok, manj se poslužujmo učne pomoči na takšen način. Nekateri otroci v osnovni šoli raje kem primeru so inštrukcije že skorajda greh. Zato, ker se otroku ne ljubi delati v šoli, nam ni potrebno dajati denarja. Če hoče. ga lahko da sam iz svoje žepnine. Tako bo vsaj vedel, kam ga je vložil... Otroci v takšnih potem pa se nau6jo m popravijo vse za nazaj. Tistim, ki to uspeva, je težko dopo- dodatno raziago ali pomoč, nina ostane, kakšno prija-vedati, da s tem škodujejo Skorajda bi morali učitelji teljstvo ali simpatija pa se sebi. Starši so pogosto ne- prositi učence, če jim lahko poglobita. V srednji šoli je močni, saj je vsaka beseda o učenju že besedni dvoboj. Tako se mnogi naveličajo in se dogovorijo za inštmkcije. Same po sebi niso inštrukcije nič slabega in so celo dobrodošle takrat, ko starši ne kaj razložijo. V osnovni šoli je bolj priporočljivo večkrat stopiti do učitelja, kot pa plačevati učno pomoč. Seveda pa ne bodimo presenečeni, če bomo izvedeli, da bi otrok več znal, če bi med poukom učna pomoč običajno že bolj specifična in zato je prav, da jo razloži nekdo, ki obvlada snov. Običajno med mladostniki krožijo informacije o dobrih inštruktor-jih. nožek ali škarjice. Vnos teh predmetov na letala je bil vse od leta 2002 prepovedan na podlagi pravil V uredbi evropske komisije o skupnih pravilih na področju varnosti civilnega prometa. Ker ta uredba ni bila nikdar objavljena v Uradnem listu EU> še veČ, do lani je bila celo tajna, jo je sodišče ES ta mesec razglasilo za neveljavno. Sodišče je o njih razsojalo na mi« llagi pritožbe G. Heinricha proti avstrijskim organom» potem ko so mu zavrnili vstop na letalo, ker je v ročni prtljagi nosil teniška loparja, ki so ju avstrijski organi na podlagi sporne in nikdar objavljene uredbe tudi šteli za prepovedana. Hitro avstrijsko sodišče Če drži napoved tiskovnega predstavnika sodišča v St. Poltnu v Avstriji Franza Cutke, potem je danes že znana sodba v primeru Josefa Fritzla, ki je 24 let v kleti zadrževal in posiljeval svojo hčer, ki mu je v tem času rodila sedem otrok. Sojenje "pošasti iz Amstettna", kot so Fritzla poimenovali avstrijski mediji, se je začelo šele v ponedeljek in naj bi se tako končalo že v tednu dni, kar je v primerjavi s slovenskimi sodišá, kjer tudi manj obsežni primeri zastarajo (primer homeopatinje Darje Eržen), nepredstavljivo. Fritzl se je sicer prvi dan sojenja izrekel za krivega incesta, posilstev in nezakonitega zadrževanja v ujetništvu, ni pa priznal krivde zaradi umora in zasužnjevanja, a se je kasneje izrekel za krivega tudi v tem delu obtožbe. Na razvpitem sojenju, za katerega vlada neverjetno zanimanje medijev iz vsega sveta, si je sodišče med drugim ogledalo tudi n-unii posnetek , izjave obtoženčeve 42-letne hčerke Elisabeth, v kateri je opisala 24-letno ujetništvo v skritih kletnih prostorih družinske hiše. Na cestah 28 mrtvih Do tega tedna je na slovenskih cestah umrlo 28 oseb, devet manj kot v enakem obdobju lani. Tudi pretekli teden je bil na področju varnosti v cestnem prometu razmeroma ugoden, saj se je na slovenskih cestah zgodilo 107 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 136 ljudi, zadnji konec tedna pa so policisti obravnavali zgolj eno prometno nesrečo, v kateri se je poškodovala ena oseba. Žal pa so v minulem tednu zaradi posledic prometnih nesreč v bolnišnici umrle tri osebe, ki so jih v prometni statistiki evidentirali za nazaj. Ta teden pa je policija poročala o dveh tragičnih delovnih nezgodah. V ponedeljek je v okolid Ilirske Bistrice pri podiranju drevesa umri 51-letni moški, ki ga je padajoče deblo zadelo v glavo. Enako se je zg^o tudi moškemu pri delu v gozdu pri Fre(K)ldu. CG + petek, 20. marca 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med argentínsldnii Slovenci (19) Slovenci začetniki v smučanja Marija VoLČjAK ozadju mesta je mogočni --venec gora, Id se za razliko Nihie ni prerok v svoji vasi. od naših vse leto bleščijo v Pregovor se je potrdil v snegu. Tudi smučišče Gate- zadnjem nadaljevanju pri dral je na prvi pogled podo- pojasnjevanju, čigav je An* bno Krvavcu. Vendar se v drej Golob. Njegov oče je andskih gorah, na nadmor- res Kovačev Polde iz Vir- ski višini 1.000 do 2.000 maš, mati Ivanka pa je iz metrov, skriva petkrat večje Ljubljane in torej ni Plčkar- smučišče. V glavni sezoni jeva iz Stare Loke. je tam ob koncih tednov Tja se je primožila Poldeto- tudi do 15 tisoč smučarjev, va sestra Minka. Njen sin Prihajajo predvsem iz Bue- )anez Hafner me je nemu- nos Airesa in iz Brazilije, z doma poklical, saj je Kova- letali. Na smučišču je za čeva žlahta napako hitro od- naše razmere velikanska iz- krila, in mi natresel še ne- posojevalnica smučarske kaj argentinskih zanimivo- opreme, ponujajo kar !0 tisti, saj je svoje sorodnike soč parov smuči, smučar-obiskal že večkrat skih palic in čevljev. Tudi Bariloche so eno najbolj tu« bariloški smučarji opremo rističnih argentinskih mest, shranjujejo kar na smučiš-ki v marsičem spominja na ču, saj štiristo kilometrov evropska alpska mesta. Kil- naokrog ni drugega s mu- Smučarja NIko Grohar (na levi) in Franci jer man ma je zelo podobna naši, čišča. Smučarski klub Bari- zato se je tam naselilo veli- ioche ima približno osem- ski klub Triglav iz Kranja, Po smučanju so najbolj zna- ko Slovencev. Dan pred na« sto članov in za vse imajo mladi Triglavani so bili na ni Jermani. France Jerman šim prihodom so smučar- na smučišču shrambo za smučanju v Barilochah. je kot begunec prišel iz Dola sko sezono končali, zato je mesto delovalo malce utru- smučarfiko opremo. Lanska smučarska sezona jeno. Vsi štejejo zaslužek, je bila zelo dolga, na začet- se je pošalil pevec, ko nas je ku avgusta je bilo približno prebivali so v planinskem domu. Na nedavni Pokal Loka na Starem vrhu je prišel tudi mladi bariloški pri Ljubljani, skupaj s Tončkom Pangercem z Bleda sta bila začetnika bariloške- ga smučanja. Približno dve- strupeno mizel veter od- dva metra snega, nato ga je smučar Niko Grohar, žal se sto Slovencev je danes aktiv-gnal v toplo zavetje kavarne, ob koncu avgusta zapadlo je poškodoval in se je pred» nih v Slovenskem pianin-Domačinov ni motil, nas še pet do šest metrov. Janez časno vrnil domov. Udaril skem društvu, ki je zgradilo pa je zebio do kosti. Običaj- Hafner pravi, da je argen- je ob ledeno ploščo in si zlo- Slovenski stan, kjer imajo no vleče tri dni in res je tinski Slovenec Boris Kam- mil členek. To se mu je zgo- svoje prireditve in sobotno bilo tako, saj se je umiril, ko bič, ki je vrsto let prihajal dilo na roki, ki si jo je po- slovensko šolo, Francetov smo odhajaii. Tako mrzlih smučat v Slovenijo, sedaj pa škodoval lani, in ob našem vetrov pri nas ni, oster mraz živi v Mengšu, ugotovil za- srečanju v Barilochah je noje značilen za vetrove z nimivo povezavo, da s sne- sil opornico. Na posnetku jc Antarktike, podobno nas je gom bogati bariloški zimi skupaj s Francijem Jerma- Smučanje v Argentini ni pred štirimi leti zeblo na sledi prav tako zasnežena nom, argentinskim mladin- tako popularno kot pri nas, sin Matjaž (in Frandjev oče) je podpredsednik argentinske smučarsko jugu Avstralije v Melbour- slovenska zima. Tudi zad- skim prvakom v smučar- nu. nja ie bila takšna. Bariloška razglednica je Mlade bariloške smučarje zelo podobna kranjski, v je že trikrat gostil smučar- skem teku. Mlada smučarja izhajata iz znanih slovenskih družin v Barilochah. saj so Argentinci vdani nogometu, k njegovemu razmahu pa so pomembno prispevali Slovenci. Za nove prifoxnMfri Raíffeisen BANK Mct9 bcfíko . i I I Smo prodorno, univerzolna bonka. že več fet prisotno vsiovenskem okolju. Zavedamo se, do lahko dosegamo najbol|že rezultate samo z rajboljšimi ljudmi, zato vabimo v svojo sredino komunikativna, samostojna in prodajno usmerjena sodelovco na naslednjih dveh delovnih mestih v poslovni enoti Kranj : 1. SVETOVALEC ZA GOSK)DARSKE DRUŽBE (m/i) Glovne delovne naloge so: • pridobivanje in spremljanje obstoječih in novih komitentov • prodajo vseh bančnih produktov in s (ori te v ^ • analiza finančnih podatkov [n rozumevarje domačega ín mednarodnega gospodarskega okoljo ' iskanje novih poslovnih priložnost • nuđenje strokovne pomoči, nasveta in usmeritev no področju bančnih rešitev ključnim komitentom Od kondidotov pri^kulenio: - visokošolsko strokovno ali univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri • odlično znanje poslovne angleščine • obvladovanje dela na računalniku |MS Office) • dobro poznovonje slovenskega In mednarodnega bančnega prostora ' podjetniško razmilljogje, fleksibilnost, urejenost, zanesljivost I I 2. SVETOVALEC ZA TRŽENJE V POSLOVALNICI (m/ž) Glavne delovne nologe io: • aktivno trženje bančnih produktov in storitev • izvojonje in vodenje blagajniškega poslovanja • svetovanje stronkom. Izvajanje standardov kvalitete storitev Podrobneje so delovne naloge opisane no vvwwtroifíwsen.si. Od kondidotov pritekujemo; - srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri • odlično poznovonje dela na računalniku |MS OFRce) • odlična prodajna naravnanost in komunikacijske sposobnosti ' dobro znanje angleškega [eziko Na obeh delovnih mestih vom ponujamo; • ushyarjolno delo v dinamičnem kolektivu • stimulativno plačilo • možnost strokovnega izpopolnjevanja ' redno delovno rozmerje za polni delovni čos V kolikor smo vos pritegnili z nosim povabilom In iščete nov izziv ter možnost nodoljnega osebnego razvoja vas vabimo, do nom pošljete svojo ponudbo z iivljenjeptsom do 27.03.2009, v koteči navedite za katero delovno mesto kandidlrote, na naslov Roiffeisen banko d.d.^ Oddel^ zo osebje. Slovenska ul.l7. 2000 Moribof. www. I ulffimcn^i Zo dodatne informocife in pojasnila rtom pilite r>a kaHefnQ,pcilo2f>otf®roîtfetten.5Î lože Košnjek Slovend v zamejstvu (134) Planinci na Bleščeči planini yy\pd C/lÇ^/Îî Slovend na Koroškem so 1907 so Ziijsko podružnico cu 11. januaija leta 1953. Za planinsld dom. S prosto volj- f ífC/W' i>t/i3C/l/ví' rojaki v Sloveniji preimenovali v Koroško pod- prvega predsednika je bil nim deîom in pomočjo pla- navdušeni planinci, zato ni ružnico Slovenskega planin- izvoljen Ljubo Urbajs. Druš- nincev iz Slovenije, brez po- Čudfio, da so že kmalu po skega društva s sedežem v tvo je Član Planinske zveze moči koroških oblasti, je bil lislanovitvi Slovenskega pla- Celovcu. Pred plebiscitom so Slovenij€jetai984pajebilo planinski dom na Bleščeči ninskega društva leta 1893 v bile ustanovljene še nekatere sprejeto tudi v Zvezo avstrij- plan ini/Rossalm nad Ari- Ljubljani začeli načrtovati podružnice, med njimi tudi skih planinskih društev. hovo pečjo odprt junija leta ustanovitev svoje podružni- v Borovljah in v Železni Ka- Slovenski planinci so od leta 1969. Boj za dom je bil srdit ce. Kljub nasprotovanju pli. Po plebiscitu so se začeli 1900 naprej, ko je bila usta- Žandarji so prekinjali grad- nemškega in avstrijskega za slovensko planinstvo na novljena Ziljska podružnica, njo. v gonji proti dvojezičnim planinskega društva so 18. ja- Koroškem hudi časi. Podru« želeli zgraditi svoj planinski napisom so bili uničeni vsi nuar}a lete 1900 v Borljah na žnice so nehale delovati. Leta dom. Poskušali so na Košuti Zilji ustanovili Ziijsko pod- 1947 je med Slovend na Ko- nad Sdami, na Mačenski pla- kažipoti. Nekateri nasprotniki Slovencev so se hoteli koče ružnico Slovenske^ planin- roškem ponovno zaživela nini nad Svečami in na Rož- polastili. Šele Vrhovno sodiš- skega društva. Za prvega planinska dejavnost. Franc d. vendar jim ni uspelo do fe je odločilo, da je last Slo- predsednika je bil izvoljen Rehsmann, Stanko Schellan- leta 1963, ko so na 1080 me- venskega planinskega druš- deželni poslanec Fianc Gra- der in L)ubo Urbajs so bili trov visoki Bleščeči planini tva. Koča s 25 ležišči je od- fenauer. za njegovega na- glavni pobudniki za ustano- pod Turško glavo/Tiirken- prta v nedeljah in prazni- Hanzi Lesjak, predsednik mestnika Ivan Milonig in za vitev Slovenskega planinske- kopf in Kepo/Mittagskogel Idh, vzpon do nje pa je sred- Slovenskega planinskega tajniica Alojzij Knafelc. Leta ga društva s sedežem v Celcv- začeli urejati zemljišče za nje zahteven. društva Celovec 16 GG + p^tek, 20. marca 2009 razgl e d Komunisti Miha Naglič vo "grobnico" nepokopanih se je sčasoma vsem godilo Mihovanja žrtev komunističnega nasilja oh Iconoi 2. sv. vojne. Čisto dnigačen, prav nič smrdljiv, ampak osvežujoče dišeč pa nas je minuli konec tedna na tem svetu, pa je na Zaho-dosegel iz Londona, kjer se du prevladal kapitalizem v Vaš razgled Takole nam piše Alojz Hlebanja: "Z ženo sva bila prijetno presenečena in vesela, ko sva za nagrado prejela knjigo Slavnostne jedi. Prav gotovo bo tudi v naši kuhinji zadišalo po kakšni jedi po receptu iz knjige, saj žena zelo rada kuha. Gorenjski glas prebirava redno in sva že dolgo naročnika. V zahvalo pa vam pošiljava sliko naših prelepih gora, kot se vidijo od našega doma." Sliko objavljamo, hkrati pa vabimo naročnike in bralce, da nam pošljejo še kakšno zanimivo. vse boije, tudi tistim z manj lastnine. Ko se je Sovjetska zveza pod Gorbačovom umaknila iz boja za prevlado je, kot rečeno, vse skupaj začelo. Tu se je na slovitem in Slovenec Slavoj 2ižek. svoji vampirski, "liberalni" formi, kakršno sta uvedla Že- Birckbeck Institute for Hu- lezna lejdi in predsednik Ro- manities zgodila konferenca nald. Ta hoče v svoji globalni o ideji komunizma. Trajala požrešnosti privatizirati vse, je tri dni, poročevalcev in zanima ga samo še dobiček poslušalcev se je kar trlo, v in v tem pohlepu se ne ozira veliki dvorani naj bi jih bilo niti ra duhovne vrednote kar Soo, med filozofi, ki so drugače mislečih. Da tako ne nastopili, pa sta bila najbolj bo šlo v nedogled, je bilo vidna Francoz Alain Badiou temu načinu (prido) bivanj a sporočeno večkrat, najbolj ra- Tako smo bili priča dvema dikalno pa dvakrat v mestu pojavnima oblikama komu- New York. Prvič 11. septem-nizma hkrati. Prvi je boljševi- bra 2001, ko so zračni teroristični in zločinski, ki je od sti zrušili Dvojčka, drugič pa oktobra 1917 do jeseni 1989 v minulem letu, ko so začele obvladoval dobršen del evrop- na borzi v tem mestu, ki je skega vzhoda, njen zahod ga najbolj nevralgična točka glo-je zavrnil, še vedno pa )e na balnega kapitalizma, ne- oblasfi na Kitajskem, v Sever- ustavljivo padati delnice. ni Koreji. Vietnamu, na Kubi Da bi dajal vsak po svojih in morda še kje. Drugi pa je zmožnostih, dobival pa po komunizem kot ideja, ki je svojih potrebah, zagotovo ne stara toliko kot človeštvo in bo šlo. Da bi si vse bogastvo zna biti, da ga bo celo preži- tega sveta prisvojila manjšina vela. Gre za dsto, kar je skup- najbogatejših, pa tuài ne. Če no (latinsko: communis) in bi šlo tako naprej, bi ti privatise komunisti vračajo? Na ob- česar ne bi smeli privatizirati- arali tudi starodavne štiri ele- last ne, v duhove pa zagotovo. Iz teh pravzaprav sploh niso Da bi kdaj dosegli brezrazredno komunistično družbo, mente: zemljo, vodo, zrak in ogenj (sonce). Zemljo so si odšli, čeprav jih nekateri v v kateri so proizvajalna sred- pravzaprav že razdelili» ne po zadnjih dvajset letih tako stva skupna lastnina, naravne potrebah, paČ pa po moči vneto izganjajo. V novodobni in proizvedene dobrine pa se prisvajanja. Sredi oceanov in evropski zavesti je komuni- delijo po načelu "vsak po svo- na njihovem dnu je še nekaj stična ideja dejavno navzoča jih zmožnostih in vsakomur prostora, a je nekoliko težje že poldrugo stoletje, od fe- po njegovih potrebah", je dostopen: za pitno vodo, tó je bruarja 1848, ko je v Londonu izšel Komunistični mani- malo verjetno. Nekaj takega vse bdj primanjkuje, pa pravi' sta v svojih gigantskih kolek- jo, da bo vir bodočih vojn. Če fest Marxa in Engelsa, v njem tivizadjskih projektih posku- bi mc^, bi nam finančni in pa se eden vodilnih stavkov šala Stalin in Mao, a se je obe- drugi kapitalisti začeli zaraču- glasi: "Pošast hodi po Evro- ma zalomilo, ostali pa so mi- navati tudi zrak, Id ga dihamo, čeprav so ga že močno onesnažili. Edino Sonce še sveti pi - pošast komunizma." Ne lijoni človeških trupel. Več vem, ali ta koga Še straši, da je dobrega je naredil strah pred Še vedno tu, pa je več kot očit- komunizmom. Zaradi njega na nebu in se daje vsem ena-no. Močan duh po komuniz^ je kapitalizem na zaliodu po- ko oziroma vsakomur po njemu je nedavno ušel iz Hude puščal komunističnim zahte- govih potrebah. Je nam vsem jame pri Laškem, kjer so odkrili doslej najbolj pretreslji- vam v njihovi ublaženi, socialdemokratski obliki in zato skupno, osrednja komunistična dobrina tra sveta... . f V m € i Slika lepih gora - v zahvalo za Slavnostne jedi .Hř»-.??-'- Pogled skozi okno iz Kranja na "ognjeno" Šmarietno goro. / Fot© lm Doki Iz očal očala Marjeta Smolnikar sedmica Prejšnjo nedeljo sem šla na - os eni n tri de set odstotkov - zahodne kulturne poloble, lost veselje, strah, pogum, logov in še marsikaterega sprehod na Šmarno goro. informacij ljudje razberemo da o poslovnem svetu niti laž, ljubezen, resnica, stud, Prava romarska pot, vam rečem. Čeprav je bilo bolj ob- iz tona govorčevega glasu, ne govorim, gledamo sogo- milina, in tako do zadnjega drugega družboslovca. Sama sem kot misleči laik kar petinpetdeset odstotkov vomika v obraz in smo pri človekovega čustva. Nena- prepričana, da so medčiove- lačno kot jasno, je večina pa iz neverbalnih značilno- tem še zlasti pozorni na nje- zadnje, prvi (osebni) stik s ški odnosi preko temnega (ne pretiravam, če ocenim, da kar petinosemdeset odstotkov) odraslih "romarjev" sti govora. Ljudem je dano. da z besedami sorazmerno z lahkoto gove oči. Namreč. S pogledom "iz oči v oči" izražamo Človekom je vedno pogled. stekla oziroma plastike, ne le In zdaj se vrnimo na zače- neprijetni in na osebni ra^ni odkritost in samozavest, s tek tega diskurza. Pogled, nevredni prijateljstva, pač pa obeh spolov nosila močno manipuliramo, jih nadzira- pogledom mimo, pa, redmo, skrit za zatemnjenimi očali, tako za posameznika kot tu- zatemnjena sončna očaia. mo in po potrebi prilagaja- živčnost. Dvignjene obrvi in bistveno, bom rekla kar ne- di za družbo nasploh, škod- Nič drugače ni, če opažu- mo. Nihče od nas pa nima nagubano čelo so znak za- popravljivo osiromaši člove- Ijivi. Žal, se za zdaj s tem jem ljudi na tržnici ali na sposobnosti - vsaj na daljši mišljenosti, začuđenosti ali kovo komuniciranje; preje- še nihče resno in strokovno klepetu ob kavici. Povsod rok, ne - imeti v oblasti in- presenečencsti. Nekateri so manje in oddajanje infor- ne ukvarja. Kar, kajpada, ni- enak prizor. Ljudje se pogo- formacij, ki izhajajo iz ne- na podlagi širine zenic spo- macij. Odgovor na vpraša- kakor ne pomeni, da to ni varjajo s temnimi očali na besednih prvin našega go- sobni celo ugotoviti, kdaj nje, kako in v kolikšnih raz» problem sodobne družbe. nosu. vora. Govorim o tako ime- nekdo laže in kdaj govori sežnostUi vpliva komuni- Za moje lazuinevaiije slviri Strokovnjaki vedo povedati, novani govorici telesa in ob- resnico, In tako naprej. kacija "iz očal v očala" na in poglede na svet, ni komu- da predstavlja govor, se pra- raza, ki jo je nemogoče ob- Skratka, od so ogledalo posameznika in stanje v nikadja "iz očal v očala" na vi, verbalna komunikacija vladati kratko malo zato, ker duše in človekova naravna družbi nasploh, je v pristoj- doigi rok nič manj vprašljiva, pičlih sedem odstotkov in- izhaja iz nezavednega uma. danost je, da iz oči razbere nosti strokovnjakov; sodolo- da ne rečem kar nevarna, kot formacij, ki jih naslovnik Po načelih dobre prakse čustva in notranji jaz sogo- gov, psihologov, komuniko- je nasilje v pogojno rečeno sprejme iz okolja. Precej več ali, če hočete, po bontonu vomika. V očeh odsevajo ža- logov, morda tudi antropo- zabavnih medijih. GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 EKONOMIJ) sUfa n.za rgi^g-^s. si 17 LTH brez pl # Ker je davčna uprava blokirala račun, so zaposleni ostali brez obljubljenih akontacij januarskih plač. Štífan Žargi áko^a Lókd • Tega, kar sc dogaja v Lošidh tovarnah hladil* niko v, ni mogoče označiti drugače kot z besedo agonija, saj je proizvodnja v tem podjetju» ki je bilo nekoč ponos škofjeloške kovinske in* dustrije, praktično že vse od novega leta ustavjjena. Popolna nelikvidnost družbe je onemogočila nabavo potrebnih materialov, prejšnji teden so jim pri Elektro Gorenjska zaradi dolga v višini devetdeset tisoč evrov za en sindikatov obrnilo po pomoč mičnin» dokapitaiizadje do na državo in sredi februarja je prisilne poravnave. bil končno tcŽko pričakovani Neizplačane plače in nego- sestajiek pri ministru za go- tovost o nadaljnji usodi pod spodarstvo Mateju Lahovniku. Več kot to, da jim je oblju- jetja so v ponedeljek bili vzrok za zbor okoli tristo zabil pomoč in podporo, ni bilo poslenih na dvoriš6i pred to- mogoče izvedeti. Po besedah varno. Kot nam je povedal direktorja Miloša Kodreta predsednik sindikata David za polni zagon proizvodnje Švarc, so bili po enoumem potrebovali 150 tisoč evrov. pogovoru z direktorjem zelo Potrditve o tem, ali so ta te- razočarani, saj niso dobili no- den na m^trstvo za gospo- benega pravega odgovora, darstvo oddali program sana- Zavedajo se« da je pri tem dje, potreben za dodelitev dr- najhuje, da proizvodnja stoji Kot nam je že v začetku fe- žavne pomoči, od Kodreta in da pomeni izplačilo plač bruajja razložil direktor in nismo dobili, dejal je le» da (za plače potrebujejo 450 tí-dan izklopili dobavo električ- 40-odstotm lastnik Miioš Ko- bodo pomoč skoraj povsem soč evrov mesečno) pogiab-ne energije, že tretji mesec dre. je k poglabljanju likvid- gotovo dobili in da se nadalju- Ijanje brezna izgube. Direk-praktično ni bilo dneva, ko bi nostne krize prispevalo dej- jejo tudi pogovori z bankami, tor je po Švarčevih besedah imeli delo vsi zaposleni, Ve- stvo, da jim je finančna druž- Izplačila akontacije januarske povsem izgubil zaupanje začina je tako doma na čaka- ba Prvi fektor» ki je v lasti plače ni bilo, ker jim je Davč- poslenih in mnenja so, da ni nju: ne vedo, kaj jih čaka niti NLB, lani jeseni prenehala na uprava RS zaradi neporav- kos svoji nalogi. Bojijo se, da kdaj bodo dobili plače. Kot odkupovati sicer pri Sîoven- nanih obveznosti do države bi lastiûîd po stranskih poteh smo že poročali, so delavci sH izvozni družbi (SID) zava- blokirala račun, kdaj bo zado- ne poskušali potegniti denar» šele 12. februarja dobili po rovane terjatve, za odkup pa stí prilivov za izplačilo, pa ni ja iz propadajočega podjetja, šeststo evrov akontacije de- se niso mogli dogovoriti pri žeiel ugibati. Danes se bo s^ zato naj bi danes na seji nad- cembrske plače in teden kas- drugih bankah. Tako jim ni stal tudi nadzoniusvet dniž- zornega sveta, da zavarujejo neje Še porafim te plače, ob- preostalo drugega, kot da ča- be, ki naj bi razpravljal o na- obveznosti do zaposlenih, za» ljub o tem, kdaj lahko priča- kajo na prilive od prodaje, stalem položaju, pri čemer se htevaii prisiino poravnavo. O kujejo naslednji dve plači, pa Vodstvo podjetja se je ob so- omenjajo različne možnosti: nadaljnjih ravnanjih sindika- vodstvo ne daje veČ. delovanju in posredovanju od nadaljnje prodaje nepře- ta pa se bodo še dogovorili. Ž1RI Alpini že drugič red dot Alpina, kl se ukvarja s proizvodnjo in trženjem športne in modne obutve, je že drugič zapovrstjo za svoje domiselno in tehnološko dovršeno oblikovanje prejela mednarodno oblikovalsko nagrado red dot. Tako kot je Alpina v lanskem letu prejela nagrado za tekmovalne čevlje za smučarski tek, je to leto nagrada red dot pripadla oblikovanju čevljev za prosti čas Binom, ki so rezultat dela, razvoja in tehnologov v Alpini ter studia industrijskega oblikovalca jureta Miklavca. Obutev Binom je bila nagrajena z nagrado red dot v konkurenci 3231 izdelkov, ki jih je oblikovalo 1400 podjetij iz 49 držav, jure Miklavc je ob uspehu dejal: "Binom, blagovna znamka in obutev, je rezultat dveletnega intenzivnega razvoja in načrtovanja, ki je obsegal oblikovanje merilnika za stopala, zasnovo inovativnih izdelkov in celotne kolekcije, kreiranje nove blagovne znamke in celostne podobe ter realizacijo oglaševalske akcije." Š. Ž. Becjnje Nadzorniki Skimarja o poslovanju V torek se je sešel nadzorni svet begunjskega Skimarja in obravnaval lansko in tekoče poslovanje Skimarja, krovne družbe Elana. Na osnovi ne revi d i ran ega poročila o lanskem poslovanju so ocenili, da je bilo lansko poslovanje sprejemljivo, saj je izguba nastala predvsem zaradi odpisov terjatev iz preteklih let. O višini izgube uradno še ne želijo govoriti, neuradno pa se je izvedelo, da naj bi znašala 12 milijonov evrov. Na osnovi poročila uprave o tekočem poslovanju so ocenili, da bo boljše od lanskega, in sklenili, da bi Skimar z mednarodnim razpisom iskal me-nedžerje s področja trženja in prodaje smuči ter plovil. S. 2. Pomladni kredit Spar ima najnižje marže L ^HRANILNICA ION 042800 777 WW1M.I on.s I Tako trdi prvi mož Spar Slovenija, kjer so lani povečali promet za desetino štifan žargi l-'M. MU a ^Rfo: RAf Ljubljana - "Kupec zna presoditi," je samozavestno na tradicionalni letni novinarski konferenci izjavil mag. igor Mervič, ko je komentiral lanske poslovne rezultate. S 678 milijoni evrov prometa so lani zabeležili desetodstotno rast. Po vseh anketah in raziskavah se je po njegovih besedah Spar med kupd najbolje odrezal, saj znajo presoditi kvaliteto ponujenega blaga, prijazno okolje njihovih trgovin» predvsem pa dejstvo, da so utrdili ugled trgovca z naj* nižjimi cenami. Da ima Spar najnižje marže, dokazuje do- Igor Mervič biček, ki je manjši od dveh odstotkov prometa, zanimiv in pecivu lokalni okus kup- Letošnje leto je po Mervi- pa je tudi izračun, da po* cev. Skoraj 20 odstotkov ce- Čevih besedah leto precejšnje membno odstopajo navzgor lotne prodaje živil predstav- negotovosti, zato poslovnih po ustvarjenem prometu na Ijajo že izdelki pod blagovno dljev ni želel razkriti. Ob kvadratni meter površine v znamko Spar, prodajo pa po- tem. da število kupcev naraš-trgovinah. Lani so odprli že spešujejo z različnimi akdja- ča, opažajo, da jih kupd obis- enajsti megamarket Inter- mi in pristopi, kot so izdelki kujejo večkrat po manjših spar v Novi Gorid, pri Čemer za vsakdanjo rabo S'Budget, nakupih kot prej in opazen je tudi trend nakupov cenej» ših izdelkov. Predvsem bodo se je prvič zgodilo, da so pri- ki jih prodajajo po diskont- Čeii Italijani množično naku« nih cenah, od skupno ij.500 povati pri nas. Laru so odprli izdelkov v ponudbi veljajo za razmeram zelo prilagodljivi, še pet novih trgovin Spar in dva tisoč izdelkov "blokirane za investicije naj bi letos na» za investicije namenili 44 cene", širijo nabor izdelkov s menili od 30 do 35 milijonov milijonov evrov. Vletu 2007 SparBonusom (dobropis za evrov. Z naraščanjem prose je dodobra uveljavila îast- naslednji nakup), za zvesto« meta v Intersparu v kranjski na pekama, ki bogati ponud- bo kupd dobijo točke zvesto- Qlandiji so zelo zadovoljni, bo z novimi izdelki, s sodelo- be in s tem možnost ugodne- pri čemer so Gorenja zvesti vanjem z lokalnimi pekarnami pa spošmjejo pri kruhu ga nakupa izbranih kvalitetnih izdelkov. in jih odprtje nakupovalnega centra TuS ni prizadelo. Spomladanska ponudba POTROŠNIŠKIH je tokrat več kot UGODNA Fiksna nominalna obrestna mera za dolgoročne kredite do 7 let znaša 6,95%. ■s t 3< Kratkoročne kredite za komitente banke v višini do 4.000 € odobrimo brez plačila stroškov zavarovanja. Î Za komitente z najboljšo boniteto odobrimo kredit do 8.000 € z odplačilno dobo do dveh let in brez zavarovanja. ■s £ Gorenjska ^ Banka Banka poàluhom e 1 s e S » 1 I i i 4 i8 KMETIJSTVO aeto. zaplotnik @g-glas. si GORENJSKI GlAS petek, 20. nîarcâ 2009 i Na podlagi 50. člena ter v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, it. 33/07) in 38. clena Statuta Občine Škofia Loka (Uradni list flS, št. 37/95, 47/98), je žih pan Občine âkofia Loka dne 16. 03. 2009 sprejel SKLEP o JAVNI RAZGRNITVI dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki ga je pod številko naloge 6073/12, v ma'cu 2009. izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ven^ škova 64» Ljubljar^. 2. Gradivo bo razgrnjeno od 23. 03. 2009 do 24. 04, 2009 v priti ičju Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, škofja Loka, v času uradnih ur. 3. V času javne razgrnitve bo v sredo, 22. 04. 2009, ob 17. uri organizirana javna obravnava v veliki sejni sobi Občine Škofia Loka, Poljanska cesta 2 v Škofil Loki. 4. S tem naznaniiom Občina Škofja Loka o poteku javne razgrnitve in javni obravnavi obvešča tudi vse lastnike nepremičnin na ot>-močju, ki ga obravnava dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta pod točko 1, in sioer z naslednjimi pare. št.: K.O. Stari Dvor (2029) -56/1. -71/1 , -80, -145/1, -204, -235, -248, 507/5. 507/7. 510/5, 510/7, 510/8, 021/5, 521/0. 524/2, 525/1, 569/1, 569/3, 569/4, 569/5, 569/7, 569/10, 570/1, 572/1, 572/2, 572/3, 572/4, 572/8, 573/1, 575/1, 576/1, 576/2, 576/3, 576/4, 577/1. 577/2, 577/4, 578/1, 578/2, 578/3. 573/4, 578/5, 581/1, 582/1. 582/2. 532/3, 582/5, 585, 585/1. 586/2, 586/3, 587/1, 587/2, 588/1, 588/2, 588/5, 588/6, 588/7, 588/8, 588/9. 588/10, 590/1. 590/2, 590/5, 592/2, 693/1, 593/2, 593/3, 593/4, 595/1, 595/3, 595/5, 595/6, 595/7, 595/8, 597/1, 597/2, 597/3, 597/4, 599/3, 599/4. 600, 601/2, 602/2, 602/5, 603/1. 603/2, 605/1. 605/2, 606/2, 606/3, 606/5, 606/6, 608, 609/1, 612/7, 679/17, 679/18, 679/19. 679/40, 679/41, 705/1, 705/2, 706, 707/3, 734/1, 734/2. 734/3, 734/4, 750/3, 7S2/2. 752/3, 752/4, 752/5, 753/1, 753/2, 756/1, 756/2, 756/5', 756/6, 756/7, 758/3, 758/4, 753/6, 758/7, 760/1, 828/2. 829, 830, 831, 832/1, 856/1, 857/2, 858, 859/1, 859/14, 859/15, 860, 955/1, 956/1, 1355/5, 1355/6, 1355/7, 1355/8, 1355/11, 1356/1, 1356/3, 1356/4, 1356/5. 1356/6, 1356/7, 1356/8, 1357, 1358/1, 1360/1, 1361, 1362/2, 1362/3, 1363/1, 1381, 1382/1, 1386, 1731, 1355, -21, -22, -23, -25/2, -26, 74/5, 148/4, 148/6, 148/7, 148/8. 151/1. 151/2, 188/1, 188/2, 192/1, 192/2, 193/1, 194,196/3,-209, 211/1,211/2, 214,-221,253, 254, 255/1, 256/1, 256/2. 256/3, 257/3, 257/4, 258/2, 258/3, 258/4, 256/6. 259/1, 259/2. 259/3, 259/4, 262/1, 262/2, 262/4, 262/5, 262/6. 262/7, 262/8, 262/9, 262/10, 262/12, 263/2, 263/3, 263/4, 263/6, 266/1. 266/2, 268/3, 268/4, 270/4, 270/5, 270/7, 290/1, 290/3. 309, 326, 364/1. 366/2, 366/4, 366/9. 367/1. 384, 385. 386/2, 386/6, 386/7, 386/8, 386/9, 504/1, 504/2, 504/3, 505/1, 506/1, 614, 621/1, 622/2, 622/3. 622/4, 622/5, 622/6, 624/2, 626/1, 628/1, 628/2, 628/3, 628/4, 623/6, 628/6, 62S/7. 628/9.630/1.630/2, 631/8, T365, 1367/1, 1368/1,198/3, 942/11, 954/1, 954/12, 955/1, 955/2, 955/3, 955/4, 955/5. 955/7, 957/1, 588/2, 954/3, 954/4, 954/6, 954/13, 588/3, 588/14, 954/2, 954/9, 1361. K.o. Dorlarje (2028} 1295, 1302, 1330/3, 1701, 1233/9, 1236/1, 1236/2, 1238/4, 1284/2, 1285/1, 1287/2, 1287/3, 1290/1, 1290/2, 1290/3, 1290/6, 1293/1, 1293/2, 1297, 1681/1. 1701, 1300/2, 1299/1, 1300/1, 1290/5. 5. V času javne razgmrNe lahko na fazgrr\jeni predlog podajo pisne pnsombe In predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in jih v roku iz 2. člena sklepa posedujejo Občini Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka, oz. jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. Če pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku občin^ga podnebnega prostorskega načrta pod točko 1 poda lastnik nepremičnine iz točke 4, mora poleg podatkov o nepremičnini navesti èe svoje ime, priimek in naslov. 6. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu In na internetni strani občine Škofja Loka >n začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350-1/2008 Škofla Loka. dne 16. 03. 2009 Župan Občine Ško^ Loka Igor Draksierl.r. Rekordna // letina // v gozdovih Zgornje Gorenjske so lani odkrili 93 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja, tudi za letos pa napovedi niso obetavne. "Če bo zgodnja in vroča pomlad, bodo posledice lahko še hujše," meni Andrej Avseoek. Cveto Zaplotnik Bled • "Lani so bile na blejskem gozdnogospodarskem območju izredne razmere» saj smo beležili doslej največji napad lubadarja. Odkrili smo 93.100 kubičnih metrov napadenega drevja, lastnikom ga je uspelo pospraviti 84400 kubičnih metrov/' je na torkovi predstavitvi razmer v gozdovih Zgornje Gorenjske dejal Andrej Avse-' nek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in ob tem poudaril, da je bil lani tudi celotni Andrej Avse nek posek drevja največji v zadnjih petdesetih letih, z izje- je problem s}iko^ito pojasni* žarišč lubadarja so odkrili na lubadarja nastalo 55 hektarjev mo ieta 1985, ko so posprav- la \^da Papier Lampe, vodja severnih pobočjih Mežakle večjih golosekov, ki jih bo tre-IjaJi posledice katastrofalne- odseka za gojenje in varstvo nad Hrušico, nad Dovjem, v ba pogozditi ali naravno po-ga viharja. Skupno so pose- gozdov, in navedla podatek, alpskih dolinah Vrata, Radov- mladiti, " je dejal Avsenek in Vida Papier Lampe kali skoraj 323 tisoč dreves da so sicer v Sloveniji sani- na in Kot, na prisojnem po-oz. 214 tisoč kubičnih me- tame sečnje lani predstavlja- bočju Mežakle nad Radovno, tudi za letos napovedal "črno leto": "Če'bo količina enaka trov drevja, pd tega je bilo tri le le tretjino vsega poseka. na Pemikih, na Zaplatu blizu kot lani. jo bomo še dobro od- četrtine ali 156 tisoč "kubi- Na blejskem gozdno go- Rčitna, v spodnji in zgornji nesli, v primeru zgodnje in kov" sanitarne sečnje, to je spodarskem območju je vsa- bohinjski dolini, jeseni pa že vroče pomladi pa so posledi-poseka zaradi lubadarja, sne- ko leto običajno od lo do 15 ti- tudi na visokih planotah felo- ce lahko še hujše kot lani. Že goloma, vetroloma in drugih soč kubičnih metrov od luba- vice in Pokljuke. zdaj beležimo 20 tisoč kubič vplivov, in le 58 tisoč kubiČ- darja napadenega drevja, lani "Od lubadarja napaden les nih metrov napadenega drev- nih metrov redne sečnje. "To se je iubadar pretirano na- je od 30 do 40 odstotkov ja, veliko nevarnost za širje- pomeni, da so od Štirih dre- mntóil predvsem zaradi sne- manj vreden, Škode je bilo nje lubadarja pa predstavlja ves tri "po sekali " škodi j i vci gol oma, ki j e gozdove na lani od dva do tri milij ona ev- tudi 30 tisoč kubičnih metrov m ujme, enega pa je za posek izbral gozdar oz. lastnik," Zgornjem Gorenjskem pri- rov, k temu je treba prišteti še drevja, ki ga je decembra lani zadel januarja 2007. Največ posredno škodo, saj je zaradi polomil sn^." Znani prvi rezultati ocenjevanja Janez Gregore iz Podbrezij je na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij prejel najvišje možno število točk za jabolčni sok, Miha Golob z Brezij nad Kamnikom pa za konzervirano rdečo peso. Cveto Zaplotnik Kranj - Zaaul so pivi rezultati ocenjevanja izdelkov v okviru državne razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo tudi letos v Minoritskem samostanu na Ptuju. Na ocenjevanju sadnih sokov so zlato priznanje prejeli Janez Gregore iz Podbrezij za jabolčni sok in za sok rdeče pese, Janez Markuta iz Čado< velj za jabolčni sok. Frand Jenko iz Valburge za jabolčni sok ter Romana in Vinko Ki» movec iz Bukovice pri Vodicah za jabolčni sok - mošt. Miha Golob / pok» las«^» ^acHr« Srebrno priznanje sta dobila l^^ez Gr^orc /fm. Ivo Potočnik iz Rovt za jabolčni sok in Danilo Jezeršek škove krhlje, Danilo Jezeršek je dobil zlato priznanje za pa- zelje in bronasto za kislo s Hotavelj za jabolčni sok, za jabolčni čips. Romana in sterizirano rezano papriko, repo. In kakšen je bil razplet bronastega pa Janez Lotrič iz Vinko Kimovec pa za suhe za pasterizirano rezano rde- ocenjevanja kisov? Jože Mu-Kališ za motni jabolčni sadni jabolčne lahlje. Naocenjeva- čo peso in za ribano kislo lej s Sela pri Bledu je dobil sok, Mihael Kumik z Olšev- nju konzervirane zeleiijave repo, srebrno priznanje za zlato priznanje za jabolčni ka za jabolčni sok in Jože so zlato priznanje prejeli Mulej s Sela pri Biedu za jabolčni sok. Francka Ržek z Gorenjega pasterizirane delikatesne kumarice in bronasto za ribano kis, Milena Kržišnik s Ćete-ne Ravni srebrno za kis. Brda za kumare, Janez Zu- kislo zelje. Klemen Jarc iz Rlavdija in Zdravko Slapar z Na ocenjevanju suhega panec iz Vogeij za kislo repo Vokîega je dobil srebrni pri- Vrank pri Blagovici srebrno sadja so srebrno priznanje ter Jože in Milena Sink s znanji za kislo repo in za lds- za jabolčni kis in Mihael prejeli Janez Markuta za Suhe za Idslo repo. Miha Go lo zelje. Robert Kadivec iz Kuroik z Olševka bronasto suhe jabolčne in suhe hru- lob z Brezáj nad Kamnikom Hrastja pa srebrno za kislo priznanje za jabolčni kis. » * r I I f GORENJSKI GLAS petek, 20. maica 2009 Ni 19 Cemaž Rižota s če mažem in pršutom Na §tediinik postavil ponev in v njej segrevajte djčno olje. Ribje fileje solite in popoprajte Boris Bergant Za 4 osebe potrebujemo: i jih na vročem olju z obeh ma±a, z ilid masla, 40 dag i^^žnik in postavite v na 70 dodajamo ga špinači. drol> ^ ^ ^srujuhe, 10 ^^ Sneg je skopnel in v goz- no narezanega uporabimo tudi kot začimbo na cmokih dag pršuta m sol. Na preostalem olju prepražite v več|i kozici razpustite j^j^ie, dodajte na kobbaije dovih že najdemo čemaž, Id kiompir)u. je prav zdaj, ko je mlad, najbolj aiomatičen. Imenujemo Čemaževa juha ga tudi divji česen, medvedji s krompirjem česen, čremož, kačji lek, Štr- kavec in gozdni česen, ima podoben okus kot česen, le blažjega. Čemaž so poznali že stari Rimljani. Raste od marca do junija in cvete apri- POIOVILO ■Iiasla, rm njem po- narezano čebulo, drobno na- pražite očiščen in na kockice ^ ^^njaž in ribjo juho ter narezan por. Dodajte riž in vse skupaj počasi dušife še neopran ter grobo narezan če- ^aj pripravljeno maž. Postopoma prUivajte ^^^ zmiksajte v mikserju Za 5 oseb potrebujemo: 2 žli- m jo začinite s soljo, poprom d oljčnega olja. i grok. sesek- ^ limonovim sokom. Ribje fikáno čebub. 1.21 mesne juhe. feje preložite na krožnike, jih 40 dag dupljenega in na kocke P^^. prdijte z omako in postrezite s narezanega krompi^a, i žlico f "f kuhanim krompirjem. ® se malo podusíte m solite po la in maja v gosto poraslih '"f' ''íý ^'»f ' potrebi. Takoj postrezite z , preprogah. Cemaž je izjem- Lbanim paníezanom ali Solata s iemažem no zdravilen in govori se, da n^ Čemaža, sel in sveže ntle ga iščejo medvedje, ko se " P^P^' drugim trdim siiom. prebudijo iz zimskega spa* V večji kozid segrejte oij- nja, da si očistijo žeiodec, 5 mmut pj^ji fileji v čemaževi črevo in kri. zato ni slaba ide- ^ nalijte z ^„g^i ja, da si tudi sami omislite ^ očiščevalno kuro iz njegovih hajte dvajset minut Dodajte osvežilnih listov. Cemaž spa. sesekljan čemaž in sladko dag nbjih/ilejev (škarpene. Potrebujemo: 0,5 kg zelo mladih čemaževik listov, 25 dag kuhanega fižola, 2 kuhani jajci, ic dag slanine, 1 dlja- bolčncsn kisa, 2 žlici oljčnega Za 4 osebe potrebujemo: 80 olja, sol in sveže miet poper. Čemaževe liste operite in jih da med luke in je bližnji so- smetano, v katero ste zmeša- osliča, brancina,,.,), 2 žlici olj- grobo narežite. Dodajte kahan rodnik čebuJe in česna kar ^ koruzno moko. Med meša- Čnega olja, 3 mlade čebulice, fižol in narezani kuhani jàjd. se mu dobro pozna po oku ^^^^^ prevrite, solite 20 dag svežih čemaževih li- Na oljčnem dju prepražite sla- su. Čemaž takoj spoznamo ^ popoprajte po okusu, ku- st^, 5 žlk ribje juhe cii vode, 2 nino in ^jte s kisora Solato po dolgopecljatih, pritličnih suUčastih listih in izrazitem vonju po česnu. Lahko ga zamenjamo z listi šmamice in pegastega kočnika. Obe rastlini sta strupeni. Če dvomimo, za katero rasdino gre, je najzanesljivejši kazalnik vonj zmečkanega lista: Čemaž ima tako izrazit vonj po česnu, da ne moremo Rešiti. Dlje časa lahko čemaž ohranite tako, da ga vložite v olje. Shranjujete ga lahko tudi v zamrzovalniku, medtem ko si s sušenjem nI vredno beliti glave. Je ena najboljših, najbolj uporabnih in najbolj zdravilnih užitnih divjih rastlin, Id lahko v veliki meri nadomesti česen. Privoščimo si ga siiro-vega v solati, kuhanega ali pa kar na izletu natrgajmo nekaj listov za k malid. Uporabljamo ga kot dodatek k regratu, motovilcu in solati, hajte še nekaj minut in po- žlici pinjol, j žlico limonovega prelijte s še toplim prelivom strezite. soka. sol. jo sditE in popoprajte po okusa Računalnik in jaz (št. 139) Do službe preko Interneta Robert GušnN Kariera, s i na naslovu ..............................................................................http://www.kariera.si. No- iskanje službe je projekt, vejši portal na internetu je kjer moramo natančno vede- Najdelo.sl na naslovu ti, kaj si želimo. Pri tem pase http:// www. na jdelo.s i. Vsi lahko in celo moramo poslu- portali ponujajo velik nabor ževati vsega, kar nam je na možnih zaposlitev, lahko iš-voljo. Časopisne objave. Za- čete med bazo celotne povod RS za zaposlovanje, in* nudbe, lahko pa določate že-temet, seveda pa tudi po- lene karakteristike vaše zapo- znanstva- slitve in tako zožite izbor le Najlažje in najhitreje svojo na tiste zaposlitve, ki ustreza- novo službo poiščemo s po- jo vašim željam, potrebam, močjo intemeta. Tam so izobrazbiinizkušnjam. Prav zbrani podatki iz več virov, tako je mogoča elektronska predstavitev informadj je prijava na vsa delovna mesta, enotna, prav tako pa je omo- ob tem pa lahko s pomočjo gočena prijava preko elek- spletnega orodja pripravite tronskih poti. Ponudniki za- tudi svoj življenjepis. Tega posiitev se vedno bolj poslu- lahko sproti posodabljate, na žujejo intemeta in predizbi- voljo pa je tudi vsem ponud- ro kadrov prepiaščajo podjet- nikom zaposlitev, ki vas na ta jém za obvladovanje člove- način lahko sami najdejo. ških virov, ki bi jim lahko rekli kadrovske agendje. Te Tovrstni portali so uporabni za vse, tako za iskalce kot naredijo ožjo selekdjo poten- tudi za ponudnike zaposli- dalnih kandidatov za zapo- tev. Bogato bazo ponudnikov slitev kar s pomočjo psihoio- zaposlitev ima tudi Zavod ških testiranj, preizkusov RS za zaposlovanje, ki jih na veščin, določijo osebnostni internetu najdete na naslovu in strokovni profil ; analizira- http://www.ess .gov. si. jo vodstvene karakteristike in Ker je internet vseobsega- odzive ob kriznih ter konflik- joč in dosega največje število tnih situadjah. Ves postopek uporabnikov, je zelo prikla- testixanj poteka s pomočjo den, saj v hipu doseže maso intemeta, kjer kandidat iz- Ijtidl. Na ta način je nabor polnjuje in rešuje teste, si- možnosti precej šii^i in izbira stem pa na podlagi odgovo- bolj bogata. Na intemetu naj- rov pripravi analizo. Seveda dete kopico informadj o tem, je potrebno tudi osebno sre- kako napisati uspešno prijavo čanje, a so rezultati analize na prosto delovno mesto, tu v veliko pomoč. kako napisati življenjepis, Na voljo je kar nekaj splet- kako iskati službo, kako se ob- nih mest, kjer ponujajo bazo našati na razgovoru za službo razpoložljivih delovnih mest in tudi o tem, kakšne metode Eden bolj obiskanih tovrst- uporabljati, da boste pri tem nih portalov je portal MojeDe- kar najbolj uspešni in prodor- lo.com, Id ga najdete na našlo- ni. Obstajajo celo strard, kjer vu http://www.mojedelo.com, vam napišejo vaš življenjepis zelo obiskan pa je tudi portal in vlogo za zaposlitev. Jedi za pomladne dni KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukelj Slastna korenjeva juha Sufat'ine; 2 žlici narezanih Če imamo sveže marelice. Priprava: Očistimo zeleno naribanega parmezana, mu- 200 stopinj Celzija. Pečemo jih prelijemo s kropom in solato, korenje naribamo, Škatni orešček, sol, poper, olupimo, suhe namočimo v papriko narežemo na trako- 15 minuL Testo mora biti na dotik čvrsto. Pečeno zvrne- rmm^fev, 2 čebm, 800 g ^^pj^ y^^ Narežemo jih na ve. Zelenjavo naložimo na Nadev: 20 dag gomolja zele- mo na kos papiija za peko in drobno, dodamo h korenju krožnik, prelijemo jo s pri- ne, 8 dag sira s plemenito ple- odluščimo papir, na katerem dega korenja, 2 Žhci bic oljčne ^ olja, 600 trn buy zelenjava pretlačimo s paličnim pravljenim dresingom ali nijo, 10 dag navadneffi sira. se je peklo. Zvijemo skupaj s juhe, sol, beli poper, 8 svežih mešalcem. Juho začinimo prelivom, ki smo ga pripra- Priprava: V kozid razpusti» svežim papirjem in m^o ali suhih bio marelic, 6 žlic bio po okusu z limonovim so- vili iz oljčnega olja, kisle mo maslo ali margarino in ohladimo. Za nadev zeleno limonovega soka, šopek kreše, ^ poprom, luho smetane, soka limone, soli dodamo špinačo. Pražimo olupimo in naribamo v skle- kaUene iz bio semen. potresemo z narezano krešo in popra. Za okus potrese- tako dolgo, da tekočina ne iz« do. Po okusu jo polapliamo Priprava: Mandeljne brez in mandlji. maščobe prepražimo v tef- mo zelenjavo z narezanim hlapi. Odstavimo. Primeša- z limonovim sokom. Sir s drobn jakom. Ionski posodi. Čebulo olupi» mo in drobno sesekljamo. Korenje ostrgamo in drobno narežemo. V kozici se- Pisana solata s koruzo grejemo olje m zarumeni- ^ ^^^ g ^ ^^^ mo korenie in čebulo. Kore- Sestavine: 8 dagzelene maj- z nadevom iz zelene niške solaU, 5 dag korenja, 5 in sira mo smetano, rumenjake, plemenito plesnijo in sveži parmezan, muškatni oreš- sir zmešamo v gladko zmes ček, sol in poper. Beljake ste- ter jo skupaj z malo popra pemo v čvrst sneg in ga rah- primešamo zeleni. Zavitek lo primešamo špinačni masi. odvijemo in premažemo s Mešanico namažemo na pri- pripravljenim nadevom, to- Sestavine: 2 dag masla ali pravljeni pekač {plitev pekač krat seveda brez papiria. Po- Š pí nač ni zavitek nje zalijemo z juho^ posoli- ^ Preliv: 2 žlici oljčnega olja, 1 margarine, 22 dag odcgene ku- obložimo s peki papirjem) in nudimo ga takoj aii pa ohlap-mo, popramo ter počasi ku- žlica kisle smetane, sol, poper, hane Spínače, 1 dl alpske sme- jo poravnamo s paletnim no- no zvijemo in v hladilniku dobro ohladimo. hamo približno 10 minut, sok limone, drobnjak. tane za stepanje, A jajca, 2 dçkg žem. Pečico segrejemo na 1 I i à i 20 KAŽIPOT, OGLASI tnfe(g)£-gÍ05.5Í GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 NjtOfilO M i Ktinu 01. po (»Iffoitu 00. Iak.su (H/701 'íM) ali o^o ju Sjeiwňovi cesn •dO nt^áki iiiMr(kjúoll R ponudb « iUvHii Innbio ugodna )ANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVLJICA, T£LT 04/53^5249. Izleti: MAD2ARSKE TOPLI C& 164- 19.4. 25. 4. • 2t. 4.. 29. 4. • 2. 3., 29. 6. ' 4. 7,; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 6. 4 ; MED2IC0RJE: 3. 5. • 10. TRST: 2. 4.; PEL|E$AC: 10- 6. • 17- 6,; BERNARDIN: 29. 3. • 1. 4.Î COU OTOfc 18. Obvestila o docookih objavl|amo v rubriki clasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Knjige so naše bogastvo Gorenja vas - Na Osnovni §olf Ivana Tavčarja Gorenja vas bo jutri ob 18. uri pogovor o knjigah izpod peres okoliških avtorjev z naslovom Knjige so naše bogastvo. Delavnica v knjižnici Sovodenj • V knjižnici na Sovodnju se bo danes ob iS. uri začela delavnica za spretne prste Dariio za mamico. Ob prihodu pomladi Sovodenj « V nedeljo bo ob 16.30 v kulturni dvorani na Sovodnju prireditev Pomladni pozdrav. Bohinjska Bela • Kulturno društvo Bohinjska Bela vabi krajane na prireditev Ti si mo)a pomlad, ki se bo v Kulturnem domu začela danes ob 18. uri. Kokrica • Turistično društvo Kokrica vabi v nedeljo ob 17. uri na Dih pomladi - prireditev v pozdrav pomladi, kjer sodelujejo predvsem mladi. Za materinski dan ^kofja loka - Prosvetno društvo Sotočje §ko^a Loka vabi na praznovanje materinskegâ dne, ki bo v nedeljo ob 19. uri na Loškem odru. Lar>covo - )utri bo potekala proslava za materinski dan in obenem dan žena. Prireditev bo v kulturnem domu na Lan-covem s prtčetkom ob 18 uri. Delavnica v knjižnici Sovodenj • V knjižnici na Sovodnju se bo danes, v petek, 20. marca, ob 18. uri začela delavnica za spretne prste Darilo za mamico. Namenjena je otrokom, ki so stari od 4 do 10 let. izleti Na Podgorski kras Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi v torek, 24. marca, na planinski pohod na Podgorski kras. Odhod avtobusa bo ob 8. uri z avtobusne postaje Moste in bo ustavljal na postajah do Rodin. Prijave in informacije po tel.: 5801 469, Drago Kajdiž Kopalno-terapevtski izlet Kranj • Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj 27. marca vabi svoje člane na kopalno terapevtski izlet v obmorsko kopališče. Prijave sprejemajo v pisarni društva, na Jezerski c. 41, v Času uradnih ur (ponedeljek od 9. do 11. ure). obvestila Občni zbori Gorenja vas • Združenje slovenskih klektjaric in vseh, ki imajo radi čipke, vabi na 16. občni zbor, ki bo jutri ob 10. uri v Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Mojstrana - Turistično društvo Dovje*Mojstrana vabi na občni zbor društva, ki bo jutri ob 18. uri v prostorih Osnovne §ole Mojstrana. Skofia Loka - Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Škoija Loka vabi svoje Člane na zbor članov društva, ki bo v torek, 24. marca, ob 17. uri v prostorih društva. Mestni trg 39, v Škofli Loki. Okrogla miza o fosilnih vretenčarjih Kranj - Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije vabi na okroglo mizo 2009 - Fosilni vretenčarji Slovenije, ki bo jutri ob 9. uri v Gimnaziji Kranj. Proučevanje Svetla pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 21. marca, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta 41, Kranj na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Novozaveznl zgledi čakanja na jezusov prihod. Srečanje bo povezoval prof Pave! Repnik. Vstopnine ni. predavanja Oblikovanje vrtov v preteklosti in danes Kranj - Gorenjski muzej vabi jutri ob 10. uri na predavanje Valentine Schmitzer Oblikovanje vrtov v preteklosti in danes. Patagonija Jesenice - Zavod za šport Jesenice • Mladinski center Jesenice vabi na alpinistično predavanje Patagonija, ki bo danes ob 19. uri v dvorani Mladinskega centra Jesenice na Kejžarjevi 22 na jesenicah. Prostovoljno delo v Angoli Kranj - Klub študentov Kranj vabi na potopisni večer, ko bo v nedeljo ob 19.30 v Klubaru o prostovoljnem delu v Angoli pripovedovala Petra Klinar. koncerti Dobrodelni koncert veteranskega pevskega zbora Jesenice - Veteranski pevski zbor OZ WS Zgornja Gorenjska prireja Dobrodelni koncert opernih arij in zborov v nedeljo, 21. marca, ob 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja na jesenicah. Dobrodelni koncert za Zavetišče za živali Horjul Ljubljana - Dobrodelni koncert z dražbo umetniških del za Zavetišče za živali Horjul bo jutri, v soboto, 2K marca, ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. razstave Razstava ročnih del Preddvor* Društvo upokojencev Preddvor, skupina za ročna dela Gelike, vabi na ogled razstave ročnih del, ki jo bodo odprli jutri ob lo. uri v Turistični poslovalnici Preddvor. predstave Poroka âte^ Vampiča Mošnje, Podbrezje • S komedijo Poroka Štefa Vampiča se bo Gledališče Belansko, ki deluje v okviru Kulturnega društva Bohinjska Bela, predstavilo občinstvu v nedeljo ob 17. uri v Kulturnem domu v Mošnjah. Predstava bo tudi v Podbrez-jah v Kulturnem domu in sicer v nedeljo ob 20. uri. Zgodba o resnici - Truth story Vodice • Dramska skupina KUO Pod lipo Adergas bo s komedijo Vinka M6derndorferja v treh dejanjih Truth story • Zgodbo o resnici gostovala jutri ob 19.30 v dvorani kulturnega doma v Vodicah. Banzaaaj Tržič - Kolosej & Komikaze vabi na ogled celovečerne predstave, stand-up komedije Banzaaaj, ki bo v kulturni dvorani v Tržiču danes 20. uri. Pršparan jur in Anat&bet Podljubelj, Duplje - Kulturno društvo Rudija Jedretiča vabi na ogled dveh enodejank, komedij Pršparan jur in Analfabet in sicer danes, v petek, 20. marca, ob 19. uri v Gasilski dom v Podljubelju in jutri, v soboto, 21. marca, ob 19.30 v dvorano Gasilskega doma v Duplje. .0 04.. tmToMBC^M«. Oorenjska 96 MHz RADIO Z A R A D O v D hi Î Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot Dom starejših obcarov Preddvor išče kandfdate/kar>didatkô za prosto delovno rnesto: MEDICINSKA SESTRA VODJA TIMA (m/ž) nedoločen čas s tiimesečnim poskusnim debm Od kandkïatov/kandidatk pričakujemo, da Imajo: - končano Visoko šolo za zdravstvo - smer zdravstvena nega, -1 leto dekvnih izioišenj na področij institucionalnega var?t\i3 starih, - znanje iz geriatrije, Ostali pogoji: - organizacijske in vods^ne sposobnosti. - Iniciativnost, razvojna naravnanost. - komuníKaciJske sposc^n - uspesr>os( v timskem de^u, - poznavanje dela s programi IS Prijave z dokazili {živllenjepis, izobrazba, delON^e izkušnje, vedenje) pošljite do 27. marca 2009 na nasidv: Dom starejših občanov Preddvor, Potoce 2. 4205 Predc^ror. SVET ZAVODA KRANJSKI VRTCI Cesta Staneta Žagarja 19 4000 Kranj Razpisuje delovno mesto R AVN AT E u A/ R A v N AT E LJIC E Kandidati morajo za Imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati ^losne zakonske pogoje in posebne pogoje, o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur-1. RS, št. 16/2007 36/200Ô.) Izbrani kandidatZ-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predviden začetek dela je 1. 9. 2009 Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (potrdila o izoth razbf in strokovnem izpKu in nazivu, ravnateljski izpit, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po cradni dolžnosti, na nepogojno Kazen zapora v trajanju več Kot sest mesecev in potrdi(o o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spoino nedotakljivost, PROGRAM VO DENJA VRTCA) z dosedanjimi izkušnjami in kratkim življenjepisom pošljite v 6 dneh po objavi ra^oi-"^ na naslov: SVET KFWJJSKIH VRTCEV. Cîesta Staneta Žagarja 19, 4000 Kranj, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA/-CE. Kandidati/-ke bodo prejeli pisno obvestilo v zakonitem roku. Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE DAVORINA JENKA CERKLJE NA GORENJSKEM, Krvavška cesta 4,4207 Cerklje na Gorenjskem razpisuje dek>uno mesto RAVNATEUICE/RAVNATEUA Kandklatka/kandidat mora za lmer>ovan}e na funkcijo ravnatelji ce/ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in fínancíraniu vzgoje in izcAraževanja • ZOFVI (Ur I. RS, st. 16/07 - uradno prečiščeno besedi to in 36/08). KandKiatka/kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in dnjge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. IzbrarWzbrani kandidatka/kandidat bo imenovana/in^enovan za 5 let. Predvideni začetek dela je 20. junij 2009 oziit>ma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k irneno- vanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdh la o i2obra7bi, potrdíb o nekazswanos^ zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju već kot šest mesecev in potrdilo o nehazno vanosU zaradi Kaznivega dejanja ^Ine nedotakljivosti, program vodenja zavoda) in opisom dosedanjih delovnih c^oišenj s kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov SVET ZAVODA Osncvne sole Davonna Jenka Cerklje na Gorenjskem, Krvavska cesta 4.4207 Cerklje na Gorenj^ <,l I Goreniskj Glas UV ^THà UMťt^ \ ILLM LOTO 2009 i n» 26» 30,35,36.37,2 Lotko: 3 o 9 S o 1 Loto PLUS: 4,20,21,24» 27,28,29 in 31 Predvideni sklad 23. kroga za Sedmico: 120.000 EUR Predvideni sklad 23. kroga za Lotka: 130.000 EUR Predvideni sklad 23. kroga za PLUS: 190.000 EUR KsKERNi NEPREMIČNIN E Maistrov tij 12,4000 Kranj Td. 04/20213 53» ao2 [CSU os^^o 700, £mir1i I POSLOVNI PftOSTOAh Oddamo: KRANJt pisarne v fzmeri 54 m2, ot>-ncva I999i v pritličju, ločen vhod, skupne sanitarije, cena: 7,00 EUR/mesec. KMNJr pisarne v skupni izmeri $.340 ml. letnik 1985. obnova 2002, v^î pisarn, ki so lahko povezane ali v pritličju ali 1. nadstropju, v poslovnem objektu, lahko z opremo ali breL cena - 6 ali 8 EUR/mz. odvisno od opreme, pod enim kljućem ali ločeno, z vsemi pnkljjčkt, pred objektom dovolj parVinl^, varovano, tatoj na voljo. H^E-NOVOCRADNjE: Prodamo: LANGOVO pri Radovljici: v naselju novih hiS {dvojČVi ali trojček) v III. podaljšani gradbeni fazi, skupaj 7 hii, Stan pot^ine 191 mz, na zemljišču od 1 So • 332 m2. sedaj znižana cena fi 9d 183.000 EUR do T99000 EUR. mirna lokaciji v bližini Radovljice. Novogradnja je last K3 KERN. Pn nakupu hii lahko izkoristite P0SE8N€ UCODNOJTIl, ker v kupnino upoi-teva;o hidi vaie morebitno stanova* nje In doplačate le razliko. UREDIMO BANČNE KREDITE. BLED, SPODNJE GORJE: samostoj. na hl$a, letnik 2008, površine 290 mi, klet {95 mi), prrtličje (102 m z)» minsarda (94 mz), na sončni, mirni okactjč, mz zemljišča, cena: 460.000,00 EUR. CERKME. bližina: hiSadvojček, letnik 2cc8, povrířneMS mz.zSz m2 zem- Ijkiča, prodamo dvojček (novograd* nja) zgrajena do IV. gradbene ^ze ^obe notranje Instalacije, ometi in estrihi) z pritličjem in mansardo, cena: 233.000,00 EUR. Ptodamo: Kianj {bližina sodtića): stavbno zem> l)iiče m2, primemo za gradnjo pstdnovanjskega objekta za 212.000.0C EUR. Komenda: stavbno zemIjtSČe cca. 750 mj, lahkA tudi i fwvi m? pn IJA EUR/m2, s pridobljenimi projektni* ml pogoji za gradnjo hlSe^dvojčka. možnost dokupa zemljiSČa do skupne povriine 3.200 m2. Šenčur: stavbr>o semljilče 762 ma, za gradnjo stan, hi$e, na r^u naselja. ravna, pravokotna, že plačan kf> munalni prispevek, cena ■ 220 EUR/m2. STANOVANJA: Pïodamo: Ribno pri Bledu: 1 C, 8,18 m2 v 1. nad., obnova 2004» nova okna in tlaki, ogrevanje na elektriko, parkirno mesto. ZK vpis, cena • 62.000,00 EUR. Kranj. PCanina II: 1 S S. 49.60 mz v 7. nad. od 7 nad., predelano v 2 SS s kabinetom (pregrajer^a dnevna soba in kuhinja), letnik 82, pn/otno stanje, cena - 87.000,00 EUR. lesenke: 3 SS, 76.59 mz. popolna prenova 1.2007 [okna, vrata, instalacije, keramika v kopalnici in kuhinji, slikopleskarska dela), 6./12 nad.. nova oprema v celoti. 2 balkona in klet, last K 3 KERN d.0.0., cena -^og.ooo^oo EUR. Jesenice: 1 C, 29,38 m2, popolna prenova I. 2007 (kopalnica in kuhinja z instalacijami, PVC okna, novi tlaki in vrata» slikopleskarska dda), 6. etaža, nova oprema v celoti, balkon in klet, last K 3 K£RN d.o.o., cena • ^3.000,00 EUR. Cerklje na Crnifske 1 G, 18,1 m2. adaptirana 1999, i.yi nad., soba 10 8 mz. kopalnica 2.6 m2» shramba 4,7 m2. poginoma obnovljeno leta 1999, vsi priključki, cena » 31.500 EUR- Cerklje na Corenjskem: 2 SS, 67 m2 v visokem pritličju, leto 2000 popolna prenova, večstanovanj* ski objekt, CK na olje, parkirliče pred objektom, cen3 ■ 85.000,00 EUR. Šenčur 3 SS v mansardi večstano* vanjskega objekta, z batkonom.CK na plin, dva parkirna mesta pred h'p$o. obnova 2009, cena -103.000,00 EUR. SkoQa Loka: 2 SS. 52,65 mz v 3. nad./i2, letnik ijtó, pn^rtno stanje, CK na plin pred vrati, balkon, prazno, cena > 75.000,00 £UR. WW w.H* kero.si domplan Oorr^n \4,4000 Kfsr) T: 04/30 68 700, F: 68 701 H: M1 «7 433 : wwwiiomplaruL E: donpbn^dofnpbrui CTAHOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v lil. nadstr. v Izmeri 74,84 m2,1. Izgr. 1963, potrebno obnove. CK na plin, dvigala ni, vpisano v Z K, cena 105.000,00 bUK, možnost vselitve tako). Kranj, ZiMo polje, dvosobno I. nad- str. v Izmeri 53 mz, obnovljena kopa niča in instalacije I. 2003, okni obnovljena I. 2007,1. izgr. i960, vpisa* no v ZK, možnost vselitve maj 2009. cena 89,500,00 EUR. Kranj, Planina M, dvosobno, priti, v izmeri 61 m2. nizek objekt, I. izgrad. 2004, cena no.ooo,oo £UR, mož- r>ost vseirtve junij 1.2009. Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v i. nadstr. Izmere 82,08 mz. I. izgr, 196^ delno obnovljeno I. 2005 • okna, balkonska vrata, CK ni» plín v bloku, vpisano v ZK, cena 110.00A00 EUR. Knnj, áorlijera naselje, v novem o^ jektu dve trisobni v pritličju 2 atrijem. povezava s kletjo, kjer sta §e dve sobi in shrambo v tzmen 140,00 mz in dve Štiri sobni v I, nadstr, s stopnicami v mansardo tn kletno shrambo v izmeri 181,00 m2, L Izgr. 2008, nad-standardna oprema: masažna kad in prha, talno ogrevanje, elekt/ične ža-luzije, bambusov parket, vsi lastni priključki, ogrevanje na plin, vsako stanovanje dve pariimi mesti, cena: stanovanje v prct. 280.000,00 EUR, v nadstr. 290.000.00 EUR, v ceni je Že obračunan 8.596DDV. HI$E. PRODAMO Kranj, Sp. Besnica, visoko pritlična, tlorisa 120 m2 na parcel! vel kosti $49 m2, CK na olje, tel. garaža, dve parkirni mesti» sončna lega, hiša je epo vzdrževana, I. izgrad. 1981, cena 296.000,0c EUR. vselitev možna ko-nec leta 2009. Križe, Gorenjska, erionadstropna - dvostar>ovanj$ka. tlorisa 75 m2 ť vsa* ki etaži na parceli velikosti 222 m2,1, izgr. 1936, popolnoma prenovljena od 1.2004*2006. CK na plin, te*., vse instalacije v vsak« etalf ločene, tri parkirišča, cena 182.000,00 EUR. VIKEND* PRODAMO Trstenik - OHe, zidan, visokoprilični, tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478 mz, lepa sončna lokacija, garaža, dostop dakovan, ob vik«ndu tudi Ttanj- Ša brunarica, I. Izgr, 1997, cena 250.000,00 EUR. Trstenik • Orie, bivalen, visokopridi- čen tlorisa 36 m2, klet zidana, ostalo leseno, na parcdi velikosti 426 mz, I. izgr, 1983, obnovljen I. 1999, CK na olje, terasa, drvarnica, ÍnterT>et, cena 175.000.00 EUR. vselitev po dogovo* ru. PARCELA. PRODAMO Kranj, prot) Naklem, v industrijski coni v izmeri $957 mz za proizvodnjo, skladiSčB. parkirliče, cens 149 EUR/mz in še cca. 18 EUR/m2 za ko* munalni prispevek. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-maíl: malíoqlasi^g-glas.si Mâle ogidse v petek - v sredo do 13.30 in za objavo v torel do petka do 14.00! Delovni cas: od poned«^ do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od S. do K. ure, sebote, nedelje in praznHd zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM DVOSOBNO stanovanje, 74 m2. lasten vtxx3, bďkon s terado. obnovljeno I. 08. «041/35&-128 »ooino DVOSOBNO stanovanje v Radovljici, vel, 4Ô.S6 m2, visoKoorillićno, obnovljeno decembra 08. takoj veeljvo, 9 031/626-662 ODDAM ENOSOBNO stanovanje v ŽIreh, 031/43S-978 «coma gekko projekt nepremičnine Bntof 79A, 4000 Kianj fn^ ne p^Qekkoprojekt-Si www.9âkkDpro)eKtâ 04 2341 999 031 67 40 33 EN0S08NO stanovanj v Kranju pri . Kinu Center. W 051/427-57$ 900170? ENOSOBNO staj>ovanie v starejši hiši, svo; vhod, okolica ôkofie Loke. tř 040/762-726 MOI7M V STRA2IŠĆU pri Kranju oddam opremljeno garsoniéro v stanovanjski nisi, tr 031/461-185, po 15. uri 9001741 Sttnoiaji 3 pgr: a^jska 102 m2 atrij 100 m2, mansardnc 120 m2. Lapa sončna lokacija, trgovina. Sola, vrtec, izvoz na avtocesto, neposredna bliSna centra Kranja prodamo, AtnjsKo stanovanje z ograjenim atrijem 1.490.00 €/m2, mansard* no 1.290 €/m26.5%d(tv, UFO: 041 699 742.051 607 977 DVOSOBNO, Kompletno opremljeno stanovanje na Korc^ Beli, ogrevanje plin, »031/311-056. 031/395-261 a0017S4 OPREMLJENO dvosobno sianovan)e, 4. nAd.. Pknini% ti - na^^proti tt «001701 NAJAMEM STANOVANJE za petčlansko družino v Kranju, «051/255-595 M0I7?1 V KRANJU Planina, večjo garsonjero ali onosobno stanovanje, novejše, v nizkem bloku, možnost predplačila» brez posrednika, O 031/215-767 HlàE PRODAM HIŠO, 300 mS, parcela 600 m2. cena 185,000 EUR m prcelo 700 m2. CENA 110.000 EUR, Tenotiáe, tt 051 /693-979 »01706 STAREJŠO hišo na Visokem, 120 m2. cfvorisce 110 m2, » 040/322-309 aootM9 POSESTI PflODAM NEZAZJOUiVO, ravno pan:«lo, 1100 m2, ob potoku» asfaltiran dostop ob novem naaelju Vrrmaie, Šk. Loka, cena 65 EUR, « 041/36S-993 sooiari TRAVNIK 0,5 ha, K O. Lahcř^e-Vo-povije, 9 041/74^299 flooie4â KURIM ZAZJDUIVO pan^ro v okolici Kranja, ravno, pravokotno, od 500 do 600 m2. « 031/621-667 soo>7oe KMETUSKO zemljiéáe aJi zapuščeno k/netijo v občini Radovljk^ z okolkpo. V 031/727-035 moi7«8 DO 3 HA 9oz TT 900)784 ŽAMAR in večllstni cirkuler» « 041/637-100 M0I773 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL IZPOSOJAM fasadni, gradbeni oder, "sotengo' za opazne plošče» stopnice, «031/837-937 booi7?^ PRODAM BAROČNE, betonske, stebričke, dim, 14x14x78 m modele za izdelavo, 9 031/772-154 M01722 SUH» rezan les, češnja, hruške, bukev. hrast, ugodno, « 04/23-12-101 »001763 SUHE daske za opaž 2 cm in bikca limuzin, « 041/926-269 MOI 700 SUHE ploho in dcokc. 26 in 20 mm. « 041/347-413 9001736 SUHE. smrekove deske. deb. 18 mm» «041/449-688 9001 na STAWNO POHIŠTVO PRODAM NOVA, vhodna vrata 30 % ceneje s podbojem in večjo količino lesenih stopnic. «041/271-953 MDI79e KURIVO PRODAM DRVA metrska ali (^zzagana. možna dc^tava. « 041/71&OÎ9 000*30) BUKOVA bukova in hrastova, mahska aJi raztagena, možna ludi dostava, « 041/639-348 OOOlftST BUKOVA dn/a» 20 m in okroglice. 10 m ter gozdarsko opremljen kamion liv, TAM, «04/51-8Ô-144 m01750 DRVA. akcijske cene, bukev, gaber, hrast ali mešana, možna dostava. « 040/338-719 m0i30s SUHA. bukova dva, cena 48 EUR, « 041/651-175_iooiSdi SUHA, meàana in brezova drva, « 051/217-^50 mt74» STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM FRANCOSKO posteljo 180x200. cena 40 EUR, « 031/791-025 900)7J7 STARO spalnico, or^inaJ čeánjev les, « 040/519-623 900\6CP GOSPODINJSKI APARATI PRODAM DVE PLINSKI jeklenk: za gospodinj-^vo, cena 10 EUR/kom, « 04/20-41-468 &xn7U OGREVANJE, HLAJENJE KOLEKTORJl, švicar^ega proiz. AMK za ogrevanj vode in podporo pri ogrevanju prostorov. Zameniava peči, mcHitaža toplotnih črpajk, TERMO IN-STAL. Tomaž Časnik s.p.. Krnica 11, Zg. Gorje, « 041/893^82 900l7r4 GLASBILA KUPIM RABUEN piajilno. « 051/682-217, Dina 9001S72 SPORT, REKREACIJA prodam DEKLIŠKO KcMoSchvvinn 18 prestav, vsa oprema, cikl&mne barve, « 9001714 MOŠKO, gofBho, Mo, TT 031/1^0-008 MOŠKO. 26-colako kolo na 18 prestav. vsa oprema, kot nov. « 041/85S-149 »Xn7» OTROŠKO, gorsko koto, znamKe Mistral, dobro ohranjeno, ugodno, « 031 /563^170_90017S9 J ORBITREK za simbolično ceno, « W0I7S6 STARINE PflODAM 55 LET star mshanski pesalnr stroj v kovčku in klubsko mizico s stekleno površino. « 040/303-405 «otr^B OBLAČILA IN OBUTEV PRODAM ZA SIMBOLIČNO ceno dobi éivilja različno, kvallletno, metrazno blago, « 031/614-460 âoûirfis OTROŠKA OPREMA PRODAM DVA AVTOSEDEŽA do 18 kg In lupini- co za dojenčka, « 040/253-260 9001751 OTROŠKI sedež za kolo. « 04/20-42-065 900)71» OTROŠKO D09lel|iC0 z novo jog vzmetnico. « 031/236-312 900170r MEDICINSKI PRIPOMOČKI 0KUL1ST1ČNI pregledi za očd)a in kontaktne leče v Optiki Aleksandra, Oiandia Kranj, 04/23-50-123, zdravstvenem domu Nakto» 04/23-42-342 in Optiki SaiaToič « 04/59-22-502. t 1 4 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENISK! GLAS petek, 20. marca 2009 ŽIVALI IN RASTLINE PAODAM SAÛNE SADIKE stanti fn novih sort, odprto od 8. do 18. um, «01/36-43- 195, 041/558-448, 041/041-043 eooi5&8 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM DOBRO ohranjen motorni okoodfnik Husqvarna Meopy letnik 2006, V 041 /49&-76a êooint PLUG Rerent, 12 col, tribrazdni, til- dravliino obraćafnf, leoo ohranjen, v 031/216-581 ROTACIJSKO kosilnico Vlkon 190 - oftranfeno, V 040/301-064 mini SEKULARzai ffïIZO, 9 310 drva 8 koritom m -570, 031/012- » TRAČNI obračalnik In izkcpainik krompirja, « 041/21Ô-677 MO'«« TRAKTOR new Holland TO €5 O I 2003/11. 500 detovnitiur, kot nov, tř 04/25^36-610, 041/790-194 woi"? TRAKTOR tend 308 E z /so opren>o, možna menjava za $taro liio ah gos. postoo^e, ® 031/316-543, zvečer KUPI y F REZO za motokultivaior Qorenje Muta, okrogU priklop» ® 041/593-219 000179« TRAKTOR 30 dO 70 KS, lahko tud» v slabšem stanju, plači o takoj, 041 /049-^76 TRAKTOR IMT 533 alf 5(39, taliKotud> Zetor na Zâdnji pogon ter kiper prikolico Tehnosřroí, tř 031 /060-034 T ROS I LEG mineralnih gnojil Vicon z nihafno cevjo, 300 kg, s kardanom, O 04/25-51-4e4 90omo PRIDELKI PRODAM 8 SILAŽNIH bal sena in otave, cena po dogovoru. « 04/20-41-856 aoo>72& SALE druge košnje» « 041/265-075 «GQsr&2 JABOLKA Izpod Stola, kvairtetna, sad-jamstvo Pf Jernej, Hraée 34, Lesce, o 040/186-158 9c«i8û6 JEČMEN in pšenico, « 041/386- 871 »01793 KROMPIR zgodnji m »pozni, 031 /565-345 9001779 KROMPIR, beli jedilni, cena 10 EUR/30 kg, tr 041/242-375 9(XI797 RJAVE, graha&te In émeiartûce, Hr^ ée S, Smlednik, « 01/36-27-029 6001099 SENO, cena po dogovou, za nakia-dalko, PlajOes Miha, Pol na močila 11, Knže. « 04/59-57-620 9C0)739 SENO. onUi^no dve nakladalki, ra2&>- to, tr 04/61-22-655, 041/874-161 9001 SILAŽNE bale v Besnici, ft 031 /023- 660 8001757 SUHE, jabolčne krMje, orehe v lupini in kjfelčarja. O 04/59-56-891 900ldl2 TRAVNE bale én v Otoča>i oddam 1 ha travnika, «031/505-087 9CC179« TRI okrogle bale, prva 041/260-691 o 900)797 ŽITNI drobijenec, primerna krma za kokoài, » 04/23-57-474 60ai&9$ VZREJNE ŽIVALI_ VASE plemenske telíce vzamem v rejo, « 041/787-995 9cai9ûâ PRODAM_ eiKCAsImentalca, težkega 16O kg. « 04/25-21-499, 031/506-863 9CDUIÍ BtKCA In teličko 8L ter bikca ČB, 9 040/246-660 900irb9 Đ1KCA, belgijski plavi 04/53-10-219 sta-tri tedne,» BIKCA 31 mentaIca 041/606-666 starega 7 dni. BREJO lipicanko, staro 8 let, vajena vseh del in 2 leti staro norik. 9 BREJO telico, simentaiko. sta/o 8 mesecev, pašno, tr 04/57-4CMD36 9001 SOI DVE breji telicl, ČB in limuzin. 9 04/51-31-407 9001?» DVE ĆB kravi, breii in eno V 041 /347-489 ICO. 9001 OVE TELIČKJ sivki, stari en mesec n en teden, 9 04/50-76-073 8001774 DVE TELtČKI, stan 14 dni od dobrh molznic, ena slmentalka, druga mes^ na, »041/369-157 KRAVO simentalko, pred drugo telřtvh jo, V 04/53-33-264 9ÔQ1B»« NESNICE rjâve. grahaste, črne tk pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaol, ® 02/56-21-401 SQôlâlâ TEUCO simentalko. »031/677-850 k> 8 mesecev. 9001732 TEL ICO simentalko, staro tn tedne, Virmaše, » 04/51-32-652 moi7» TELICO, lisaste pasme, brejo 7 mesecev, Podbrezje 150, » 051/601-795 900190? TELIČKE stare od enega meseca co enega leta, » 041/378-771 TELIČKO amentatko, staro 0 mesecev, « 04/53-14^74 9001749 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, » 04/53-33-875_9»i7r9 VISOKO brejo kravo po izbiri, 9 04/25-21-068, 040/324^742 M0I7I7 ZAJCA za pleme, srebrno siv meèa-nec, star sedem mesecev in pol, 9 040/122-007 9001 ftM KUPIM KRAVO mesne pasme za zakol, 9 90017^6 TELIČKA simentalca. starega do 14 dni, 904/51-95-129 SOOUŽO TELIČKO simentalko, staro 14 dni, 9 04/25-51-446 9ÛOl7t2 OSTALO PRODAM KLETKO za kokoši, 9 04/58-02-094 900)9» KOTEL za kuhanje žganja, 60 I, s kuriščem, 9 04/51-91-500 900171 ř TEHTNICO, 300 kg, na iiteži, 9 04/25-11-552 aooi7'i& KUPIM FIŽO LOVKE 243 . prekle. 9 031/759- ZAPOSLITVE (m/i) NUDIM V REDNO delovno razmah sprejmemo nalakanco in kuharico za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, Jana Vauda s.p., Črnivec 27a, Brezje, 9 041/414-006, 040/ 611-101 V REONO zaposlitev ali honorarno vzamemo trgovko ali priučeno za blagajno in delikateso, 00 možnosti znanje na rdčunahtku. Pisne poni>dt>e na Center Zorman, Zbilje 20 C, Medvode, 9 9 01/36-12-445 ZAPOSLIM deWe za delo v strežbi, izkušnje raiso pogoj, ter dekle ali štL>- dentto za delo ob vikendih, šipec Monika s.p., Velesovo 56a, Cerklje, 9 040/330-060 9001 !u ZAPOSLIM deUeti za pomoc v strežb, zaželene izkušnje. Sirena Pub, Kidričeva 67, Škofta Loka, 9 041/719- 018 9001 ZAPOSLIM dekle ali študentko za delo v strežbi v Baru Ziata krila, Trboje Mk an Smole) s.p., Velesovska c. 63, Šenčur, 9041/503-222 M0»?e0 ZAPOSUMO kuh»» \f\ natakarico. Klub Kovač, Andrej Mannsek s.p., GIsm^c. 1, Nakfo, 9031/339-003 koi«? ZAPOSLIMO natakada/tco za dODO • dansko delo, nudimo varn dobro plač^ loier nedelje In i:H'a2nikd pn^sto prejemamo samo resne ponudbe. R^ev-radja Mone Usa, J. Platiše 17, Kranj, »031/339-^40 900S&99 ZAPOSLIMO voznika C-kat za mednarodni prevoz, Baiand, d.0.0., Kapucinski Irg 7, èkofja Loka, 9 04/51-5CM10, 041/764-142 900s€W ZAPOSUMO voznika C in E kategorije n natakarico« Tehnooar, d.o.o.i Brode 20, ÔkoQa Loka, »04/51-64-100 B00I760 v PE KRAtiJ pnuomo m zaposlimo telefon fsta/ko, delo od ponedeljka do petka dopoldan, Fantom international, d 0.0 . Ul M. Grevenbn:^lch 13, Celje, 9 051/435-145 0001999 ZAHOSUMO računovoOKinio za nedoločen čas. 5 let delovnih Izkušenj, na okolju Pantheon, iznajdljivo, komunikativno, natančno, fleksibilno. 3F&SQ, d.oo., SlovenčíevQ 97, Ljubljana, 9 070/811-101 B001733 DELO na krnefijt- pnd. zelenjave, Zele-njavarstvo Teran, Hladnikova 33, Križe, 9 041/648-543 900t77o ZAPOSLIM mlajšo osebo v kamnoseški deiavniCN Vumik Franc s.p,. Gradiška pot 0a, Radovljica, 9 041/423- 16 1 9001679 ZAPOSLIMO vamostniKe/ce z licenco za nedoločen čas na Jesenicah. Prijavo pospe v 0 dneh na Loter, d.o,o„ Črtomirova 11, Maribor, » 041/427- 067 ACûiflro liČEM DUO ROLO išče delo na zabavah, ob-etntcah, porokah z domačo in zabavno gfasbo, »041/224-907 9CPOI7?7 tŠČEM delo na vašem domu, čiščenje stan. hiš aJi dek) na vrtu, Kranj okolica, Triřčokolka, »031/277-726 e00t744 IŠČEM DELO kot inštnjktor matematike, iizike, kemije In angleškega jezika za OS in SŠ, » 041/290-538, 031/ 291-526 ddoiraj IŠČEM DELO sarn. pomoć v hiš, blokov, p restavracij. » 9001799 ONE MAN BAND išče delo, petjem na oblicah, zabavah, »031/442-424 igranje s dnevih, 0OÛI7S7 ONE MAN 6AND, igranje na obletnV can in zabavah, »031/595-163 9001913 POSLOVNE PRILOŽNOSTI KREDIT do 1.000 €UR, za zaposlene in upokojene, izoiačilo gotovine takoj, morebitni odtegljaji niso ovira. Kreditna točka, d.0.0., Gregorčičeva 6, Kranj, 9 04/23-66-808, 051/387-753 aoDioû? GOTOVINSKI KREDm DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in lea$ingi. Možnost odplačila na položni* ce, priderr^o tudi na dom, NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p^ Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-4^26,041 /750-560 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do sirehe. Notranje omete, fasade, kamnne ška/pe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ah vašim mateiialom, S6P Bytygi d.n o., Stnjževo 3a, Kranj, 9 041/222-741 eooioift ADAPTACIJE, vsa gradt>ena dela, n> tranje omete, fasade, adaptacije, tia-kovanje dvortšca» ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro In poceni, SGP Seni, Struževo 7, Kranj, 9 041/561-836 «C15>3 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz poti, parkirišč, poiag robnikov, pralnih plošč, izd. betonskih In kamnitih škarp, AdniTvIc & Co, d n.o., Jelov-škova 10, Kamnik, 9 01/83-94-614, 041/680-751 900139? ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Krize, tel.. 59-55-170, 041/73^-709: žaluzije, nsloji, n> lete, lamelne zavese, pllse zavese» ko-mamiki, markize. MWM.aste3l fn fasad. Pa-179, Naklo. SDOl&iO ZASEBNI STIKI MLADO dekle bi živelo pri zvestem fantu, 9 03/57-26-310, 031/636-378 0001704 ŽENITNA posredovalni Zaupanje za vse starosti, brezplačno za mlajše ženske, 9 031/836-378. 031/505-495 * 8001KQ RAZNO PRODAM PLESKANJE vec Ivan s.p., 031/39-29-09 LEP, star pisalni stroj in nov sklednik, » 051 /427-576 900I7SS OBRAČALNIK SIP 200, visokotlačni Čistilnik Karher, logl 200x180 cm. » 05W 213-206 90017ii POLAGAM ke-amične pen Marjan s.p.. Brode Loka, 9041/705-197 Lum- 11. Škofia uu.pimrchnik.cdm ZAHVALA V 74. letu se je poslovil od nas diagi mož, oče, brat in stric ANEZ OGRIS ćev Janez iz Voklega Islaeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem Z3. izrečeni sožalja, cvetje in sveie. Najlepša hvaJa dr. Zupanovi in dr, Andoljšku. Hvala župniku g, Kokalju za lep obred, gasilcem PGD Voklo, kegljačem in pogrebni službi Navčefc. Žalujoči vsi njegovi, tako domaČi kot sestre, bratje in prijatelji Žt2olct v grobu spiš. a v naïih srcih k žívií. Nešteto sclz smo pretočili, vano, da ne bomo te zbudili. Le vsak dan bolj in bolj bc^i, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN jutri, 21. marca 2009, bo mMo žalostnih 20 let, odkar je od nas mnogo prezgodaj odšel naŠ dragi mož, ati in stari ata Joža Premru Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče • iskrena hvala. Vsi n jegovi ZAHVALA i^qfstn0 uro ' človekove svobode t je uro srečanja z Bogom. V 85. letu nas je zapustila naša draga mama Frančiška Bajd Pevčeva mama iz Strahinja pri Naklem Iskreno se zahvaljujemo sorodnilcom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv, maše. Zahvala osebju ZD Kranj. Hvala g. župniku, pevcem, organistki in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽaJujoči vsi njeni Strahinj^ marec 2009 I f » GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 ZAHVALE m/o^i'giay.ri 23 ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ded, praděd, tast in stric Anton Gradišar st. p. d. RoŽmasov Toni iz Sp. Dupelj 52 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrećeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Teranovi, g, župniku Grahku, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi NavČek, Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu posprernili na njegovi zadnji poti. ŽaJujoči vsi njegovi Duplje, 13. marca 2009 ZAHVALA nenadoma poslo^ stara mama Marjeta Dolenšek učiteljica v pokoju iz Brito^ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Centru za intenzivno terapijo in Travmatološkemu oddelku Kliničnega centra Ljubljana, Oš Predoslje, Društvu upokojenih pedagoških delavcev, planincem, pevcem, pogrebni službi in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni "Pomlad se na zsmljo vme. ptsjt úawf st zhu^. v cvet/u zemlja se zagrne. zame pa pomiadi ni. " (S. Jenko) ZAHVALA V 41. letu nas je zapustil Gorazd Mikelj iz Kranja Iskrena hvala vsem, ki ste našemu Gorazdu pomagali v boju s hudo boleznijo. Zahvaljujemo se za tolažbo, rože. sveče in darovane ma^e ter vsem. id ste ga z nami pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi, ki ga pogrešamo Marec 2009 ZAHVALA 10. marca 2009 se je od nas poslovil dragi mož, ata, dedek in pradedek Jože Pegam rojen 25. novembra 1925 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ka ste ga v tako velikem Steviiu pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vam, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, hvala vam za izrečeno sožaJje in lepe misli. Ohranili ga bomo v večnem spominu. Vsi njegovi Krani, 13. marca zooo GG V naročnine 04/201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.sl, www.gorenjskiglas.si 24 info@g-das.si GORENJSKI GLAS petek, 20. marca 2009 Anketa Najprej varnost, nato rekord Vi lm a Stanovn 1 k Ob letošnjih poletih v Planici so mnogi prepričani» da je čas za novo rekordno znamko, polet prek 239 metrov, O tem smo povprašali tudi poznavalce in seveda naše skakalce. FeM: MalicZornian Primož Ulaga: "Brez pravega vzgonskega vetra ni mogoče poleteti prek rekorda. Kot pa poznamo,marčevsko vreme, bo morda kakšen dan v Planici tudi primeren in bo omogočal rekordne polete." Jernej Damjan: "Čeprav bi si rekordnih znamk želel, pa o njih zelo dvomim. Zagotovo bi" za rekord morale biti optimalne razmere. Zaradi novih dresov je pri velikih hitrostih težko ostati na nogah." Matjaž Zupan: "Rekord je verjetno možen, vendar bodo za to morali biti izpolnjeni vsi pogoji. Prvi je seveda varnost, če pa bodo razmere optimalne, si vsi želimo dolgih skokov in z njimi morda tudi rekorda." Robi Hrgota: "V Planici si želim pokazati svoje najboljše skoke, potem pridejo tudi metri. Prek dvesto metrov še nisem poletel, zato si želim takšnega poleta. Z rekordom pa se ne obremenjujem." Robi Kranjec "Rekord je seveda mogoč, je pa odvisno od razmer in tega, kakšen nalet bo žirija dopustila. Sem v formi, vendar bo največ odvisno od sreče in pogojev na letal- ^ * ife nici.' V • ZIVI Dejan Pungaršek iz Zgornjih Corij je član slovenske hokejske reprezentance do i8 let, ki se med 22 in 28. marcem v Mariboru bori za vrnitev v B-skupino svetovnega mladinskega hokeja. Medtem ko njegovi prijatelji razmišljajo o zabavah in puncah, pa njega zanima le hokej. Robert Guštin Zgornje Corje • Za hokej se je začel zanimati že pri sedmih letih, ko ga je gledanje tekem tako pritegnilo, da je še sam obul drsalke in pričel trenirati hokej. Sedaj ko je dopolnil že osemnajst let, igia hokej pri Hokejskem klubu mlade kategorije Bled, med mladinci, na položaju levega napadalca. Med vrstniki v ekipi je najboljši strelec in pri hokeju ga navdušuje ravno to. Hitra igra, goli in občutek zadovoljstva pri tem. Med igro je stalno na preži za novim zadetkom, igro po dre j a ek i pne m d uhu, na ledu je pravi borec, tudi ko igra postane malce bolj groba. Pri treniranju hokeja ni predaha. Treningi so šest, včasih tudi vse dni v tednu, kjer se trenira tehnika, uigravanje, seveda pa je treba rman poskrbeH tudi za dobro fi- ^ejan Pungar§ek/Fpto:Ma.c2c žično pripravljenost. Dejana odlikujejo odlična tehni- mi goli in eno podajo med syuk, ki igra za ekipo Deka, napadalen duh in pre- najuspešnejšimi napadalci troita v ligi NHL. Seveda živi tudi za računalnikom. Od glasbe ga najbolj navdu- danost igri. Tudi ko ni na z zadnjega prvenstva. spremlja tudi igre Los An- šuje stari rock. Vmes tudi treningu, razmišlja o hoke- Njegov cilj v življenju je geles Kings, kjer igra Anže pridno obiskuje Srednjo ju, saj je zanj hokej priori- igranje hokeja. Rad bi zaig- Kopitar, v Sloveniji pa naj- gostinsko in turistično šolo teta številka ena. Marljivo ral v tujini; če bo prilož- bolj ceni Iva Jana. v Radovljici. V življenju ga delo, talent in rezultati so nost, tudi v ligi NHL, za za Kot vsi mladi fantje ima spremljata šport in hokej, ga pripeljali tudi do igranja četek pa bi rad igra) na rudi on prosti čas, name- zato fe v tem duhu tudi nje-za reprezentanco Slovenije Švedskem. Njegov vzornik njen prijateljem, zabavi in gov moto: "Vse, kar delaš, do 18 let, kjer je bil z osmi- je ruski hokejist Pavel Dat- druženju, nekaj pa ga pre- se ti prej ali slej povrne." vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno, čez dan spremenljivo oblačno. Popoldne bodo nastale kratkotrajne snežne pbhe. V soboto bo sončno in povečini suho, v nedeljo pa pretežno jasno. Nekoliko topleje bo. zs okol}«, Ur»d sa meieorologij» PETEK a SOBOTA I c^ -5/6°C -Z/S'C NEDELJA -6/10°C ŽAgrvb Û 7/4*0 o neh« _ lO/^i Golnik Brezplačna testiranja alergije ' Ker je vedno več ljudi, ki trpijo zaradi različnih alergijskih bolezni, bodo letos na pobudo Bolnišnice Golnik in s sponzorstvom podjetja Schering-Plough konec marca in v prvi polovici aprila potekala brezplačna testiranja alergije v aiergo* loških ordinacijah po Sloveniji. Na Gorenjskem bodo pregledi potekali v Kranju in na Jesenicah. V Kranju bodo vsi, ki bi želeli preveriti, ali tudi sami trpijo zaradi alergij in odkriti vzroke zanje, lahko to storili n. aprila od 8. do 12. ure v Ambulanti za sladkorne bolnike Bolnišnice Golnik v prostorih Zdravstvenega doma v Kranju. Naročanje bo potekalo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do i6. ure na številki 040 iSs 158. Na Jesenicah bodo testiranja potekaia od t. do 15. aprila od 12. do 13. ure v Pnevmološko alergoloSki ambulanti v Zdravstvenem domu Jesenice. Naročanje je na številki 04/586 81 38. Za testiranje sta potrebna napotnica in predhoden razgovor z osebnim zdravnikom. Testiranja so brezplačna, število testov je omejeno (Jesenice 40, Kranj 60). S. K. Naklo Hrup moti sosede lokaia Sosedje bara Žeja na Glavni cesti v Naklem so naslovili na Občino Naklo zahtevo za skrajšanje obratovalnega časa lokala. V okolici živi veliko starejših fjudi in otrok, katerim hrup obiskovalcev lokala kali nočni mir. Najhuje je ob koncu tedna, ko se razgrajanje na parkirišču ne poleže do jutranjih ur. Kot je potrdil občinski svetnik Zdravko Cankar, so zaradi motenja miru že večkrat klicali policijo. V štirih letih se razmere niso Izboljšale, zato predlagajo izdajo dovoljenja za obratovanje lokala najdalj do 23. ure vse dni. Župan janež Štular je pojasnil, da je lastnik lokala sam zaprosil za skrajšanje odpiralnega časa z druge ure ob petkih in ene ure ob sobotah na 24. uro. Druge dni bo bar tahko odprt le do 23. ure. Če se bodo po tem času spet pojavile kršitve gostov lokala, bodo ukrepali v skladu z zakonskimi možnostmi. S. S. Preddvor Večer ljudske pesmi, plesa in besede Mešani pevski zbor Storžič iz Bašlja bo ob četrti obletnici delovanja pripravil za vse mame in žene (pa tudi za očete in može) večer ljudske pesmi, plesa in besede z naslovom Na Gorenjskem je fletno. Prireditev bo jutri, v soboto, 2 začetkom ob pol osmih zvečer v dvorani v Preddvoru. Poleg zbora bodo nastopili še mladi iz Bašlja In folklorna skupina Iskraemeco. C Z. )ëî PO RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ IflrPON (04) 2«1 (04) MWUM (04) {OSil 303-SOS (04) 3B1 (04) aei RCWCUi imw KmUH e radlokmn «nI. • i www.radio-kranj.si