85 64 80100200 odločal CK PSI kalno zvezo, Solian za demokratično gibanje študentov, Štoka za SSk. Berce za PSDI, Suklian za PRI, Boniccioli za PSI, Rossetti za KPI in Decarli za KD PRIL (SRC0NJ A KNJIŽNICA P.P. 12t> 66001 KOPER Poštni DNEVNIK na plačana v gotovini Postale I grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 115 (9723) TRST, sobota, 21. maja 1977 S; pn?h?tai* PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ..Doberdob, - .1 , septembra iaj4 do 1. maja lH4j w tiskam] ..Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je fcssla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. i POGAJANJA SO STOPILA V ZAKLJUČNO OBDOBJE Nov korak naprej k sporazumu po srečanjih KD s KPI in PSI JE ODLOČNO OBSODIL FAŠISTIČNO NASILJE rv • Sprevod in zborovanje na Goldonijevem treu - Govorili so Fabricri za sindi- 0 snovna nesoglasja o gospodarstvu - O nekaterih spornih vprašanjih naj bi ar«ement - «Politične rešitve» sedanje krize na skorajšnji seji vodstva KD in riur?^’ ~p- — “Zeli »v mi. da smo Sli še za korak naprej,, je po šti-*k Ro« S£eč?"iu ' demokrščanskimi voditelji izjavil časnikarjem taj-nc I fcnrico Berlinguer. ..Stališča sc polagoma zbližujejo,« čeprav sljc ac «t<‘ž,koč in nesporazumov«. Sledile so še štiri ure disku- liltu . delegacijama KD in PSI. Tudi po mnenju socialističnega taj- da ja «je prišlo do izraza,-------1----------- tj 310 "n in KD pripravljen' dose-oJ^aznm,« čeprav je še cel kup C11? vprašanj in ..preveč zavlada«. Vjl® dan je vsekakor bil v zgodo-jta^Ngotrajnih političnih in pro- l»t»>7‘““ P°Sajanj med strankami HjjL^Sa loka ključen. Na sreča-kiln s komunisti in socialisti je ^ aa kocki: ali hitreje k dogovo-kitte1 Prekinitev pogajanj in raz-H,,j ^nosov. Zato pa tudi dialog f8iij n^n]* n' bil preprost, toda ob-jti n. *ni negativen«, kot poudarja- "Si, V^trejši je spor o gospodarji jbfepih. I>' ^>da n'kakor noče popu-Slede tega, da sindikat agen- """'»iiii tov javne varnosti ne sme imeti odnosov z delavsko federacijo CGIL-CISL UIL. Le malo je nesporazumov glede ostalih točk programa (šola, krajevne uprave). Točke, ki izzivajo večje spore, bodo obravnavali na ..dodatnih sestankih« med »strokovnjaki in politiki«. Pj-ihodnji teden bodo stranke o-pravile obračune in potegnile črto Socialisti 25. maja na seji centralnega komiteja, demokristjani verjetno v petek na seji strankinega vodstva. Splošno mne.ije je, da bo sporazum podpisan (ne ve se še, ali bo KD sprejela predlog skupnega sestanka vseh demokratičnih strank), medtem ko bodo iz dokumenta izločili točke, glede katerih spor ne bo uglajen. Kaj z njimi? Prepuščene bodo «parlamentarni dialektiki«, se pravi razmerju sil v zbornicah. Med te točke bo gotovo spadalo vprašanje sindikata policije. »niiiiiiiiiiiiiiiMmiiiniitiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiifnatmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKLEPI VČERAJŠNJE VLADNE SEJE Proizvodnja kovancev in določitev denarja ža bolnišniško oskrbo Poudarjena važnost beograjske konference 20. — Na današnji vladni tov Sl> Pobrili nekaj vladnih ukre-l'ili Iv!1 ikonskih osnutkov, o kate-l^iTi moral dokončno odločati par-Potem ko je ministrski svet ik. ri* nekatere spremembe poseb-Cafuta dežele Sicilije, je zadoni!1 'jbnister Stammati dal v o-tev zakonski osnutek, ki dolo-Ce*j° proizvodnjo, drobnih ko-nbig.e.v- S tem zakonom vlada po-!3hk 8 državni tiskarski zavod, da C ?amesti nove naprave za pro-lov/!n.lo kovapcev, ki jih državna % ”1Ca ■ zaradi zastarelih naprav u 0|,c proizvajati. Krn,ster je obrazložil, da je ta u-K Začasen, dokler ne bodo, po-dj l° Preuredili državne kovnice, 'ahko v stanju zadostiti všem N i,, 01 P° drobnih kovancih. Zna- da so predvsem trgovci v težavah zaradi pomanjkanja S*'er Stammati je izjavil čas-tl» da je razumljivo, da ho-večjo proizvodnjo kovancev ki faTlrna pobrali s trga miničeke, H'1 izdajajo razne banke in po-*kt'bei' narni zavodi. Zato bodo po-'■ da bo državni tiskarski zabil aalkasneje v štirih -mesecih do- i ?'6kllrabne stroje- hjij .'“oni minister je nato obraz- Wn dal v odobritev zakonski o-0 povečanju vsedržavnega bolnišniško oskrbo. S tem ^Mfp*snicam za P°sl°vna leta ^ C*® zadostna denarna sredstva, ^Ve^Johko krile dosedanje dol- i namerava vlada zagotovi-Wo '^n'cam za poslovna leta . Obenem zakonski osnutek l3 tudi kritje izdatkov za Ife |e,n bolnišniško oskrbo za letoš-jW°: V tej zvezi bodo z zakonom Sare1'' deželnim upravam več da bodo v stanju izboljšati V.?* bolnišnic in zdravstvenih Koiji ’ ne da bi za to najemale Sati Pri denarnih zavodih. Za-* ki bo sedaj prešel l*le ,Pl'avo v parlament, so zahte-j rt'^ti|Se sb’aoke zastopane v par-rtsrt.!!! Zaradi resnega položaja, v se nahajajo bolnišnice, ki Zadostnih sredstev, da bi lah-:?«otov?Snovi Zdravstvene reforme fb0 “e zadostno zdravstveno o- . Kot Vaapu prebivalstvu. %] °bičajno, je v začetku seje r>lojBj0r°čilo o zunanjepolitičnem • zunani’ minister Forlani. Jli, i. )e najprej o uradnem obi-i adeiri ?a je opravil nedavno v iM „UI] >n o pogovorih, ki jili je %i * Spanskimi državniki o vkl.ju-i s*Panije v Evrospko gospodar-izrazil za- r^riri ?a le opravil nedavno iM 'n o pogovorili, ki jili ,'lvj k sPanskimi državniki o vklju-% SLpanije v Evrospko Nlst nost Forlani je j.Va zaradi demokratizacije jav-h'atav'jT '*en'a v Onaniji, obenem pa 'Ščiti ' da b» treba še globoko 3 j. ..vPrašan.ie trgovine z juž-Anost'en’ v okviru gospodarske Sita '• Preden se sklene spre Nin.r j° 'n nekatere druge sre vV SvsS države v EGS. 3li|(0 lem poročilu je Forlani dal fj,So0„ia*nost prihodnji konferenci s‘i u.radu, na kateri bodo preve- ti ' rM' l,a Ktiieij uuuu picvc- V ■ n-'e helsinških sklepov, t K ty! Je' da so zunanji ministri :Nii0a Sv°.iem zadnjem zasedanju wSW-0Cenili proces popuščanja uSj v 5 v Evropi in proučili po-!?Si|, |'ed°zemliu, zlasti v luči ne-6'Viai *r’i!n’h žarišč, ki še vedno ^ ga j;, pnj. za nerešena vpraša-“bžnjem vzhodu in na Ci- pru. Poleg tega je ministrski svet proučil nekatera vprašanja trgovinskih in političnih odnosov z državami, ki so jih nedavno obiskali posamezni člani vlade. Ob zaključku je Forlani seznanil svoje kolege o prihodnjih pobudah vlade na področju zunanje politike, zlasti pa še uradni obisk, ki ga bo predsednik vlade Andreotti opravil 23. in 24. t.m. v Grčiji ter od 25. do 27. maja v Romuniji. Takoj po seji vlade je bil pri predsedniku Andreottiju medministrski -sestanek, katerega so se udeležili gospodarski ministri, ki so o-bravnavali nekatera vprašanja povezana z načrti industrializacije Ju ga na osnovi nedavno sprejetega zakona in ukrepov, ki jili bo moral sprejeti medministrski svet za gospodarsko načrtovanje na prihodnji seji. (sl) PRAGA, 20. — Te dni se je seštel vojaški svet ..varšavskega pakta«, kateiemu bo sledil še ministrski «vrh» vzhodnoevropskega vojaškega bloka. Na dnevnem redu bo 'ocena Carterjevega potovanja Sporazum nove večine (čeprav ni še jasua «politična formula«) bo verjetno «na določen rok«. Pravijo, da je Moro predlagal preverjanje« nekje oktobra. . Zadnje odprto vprašanje je vsekakor ..politični okvir«, o katerem je govoril s časnikarji Berlinguer po srečanju z voditelji KD (Moro, Zac-cagnini, Piccoli itd.). Tajpik KPI je priznal, da glede «političnega izhoda« iz sedanje krize se KD in KPI nista sporazumeli, nasprotno. Zato pa je treba najprej zaključiti pogovore o programu. Zaceagnini je zanikal, da bi govorili o «skupinskem srečanju«. Sploh pa KD nima jasnih idej, kako izpeljati spremembo vladne koalicije. Odprto je vprašanje 'ali naj bi vlada odstopila, bodo spremembe v ministrski sestavi? Komunisti in socialisti so ponovno zahtevali v okviru «jamstev>> za izvajanje programa prisotnost svojih »strokovnjakov« med ministri. Pogajanja skratka še niso končana, kot priznavata tudi Craxi in Manca. ((Demokristjani so nam obljubili, da bodo v petek, na seji vodstva, razpravljali o tem, kako naprej,« je dejal C-raxi, nato pa poudaril, da se mudi. Socialisti so na razgovorih z demokristjani bili baje zelo previdni, saj imajo sami notranje težave, ki bi jili moral razčistiti CK stranke. Druge težave pa ustvarjajo socialdemokrati, katerih -tajnik Ro-mlta čedalje ostreje polemizira o možnosti dogovora med KPI in KD in snuje sedaj nekakšno ((laično zavezništvo« z liberalci. Da so pa komunisti 'in socialisti na tčh pogajanjih enotni je potrdil, Zaceagnini: «Sodim, da je njihovo j zadržanje podobno, na isti ravni.« Potrdil je tudi, da KD «ne ve«, kako naprej. Vprašali so ga: «Bi sprejeli glasove KPI za zaupnico vladi?« Zaceagnini jc v odgovoru bil lakoničen: «0 vsem tem bo.odločalo vodstvo stranke,« Skratka, politična fronta se je sedaj premakn la znotraj KD, v zapletene odnose med strujami. CANDIDA CUItZI tisoč, preprečil naj bi odhod z zemlje 15 tisoč neposrednih obdelovalcev in ustvaril 4.800 novih delovnih mest v kmetijstvu . Culiiial sc jc odpovedal parlamentarnemu mandatu LIZBONA, 20. - Alvaro Cunhal se je odpovedal svojemu poslanskemu mandatu in se namerava posvetiti zgolj partijskim zadevam. KPP ima, kot znano, 40 poslancev od skupnih 262, kolikor jih šteje portugalski parlament. Zadnje čase je KPP omilila svoja stališča« in zagovarja enotnost vseh demokratičnih strank, med katere prišteva, poleg svoje še socialistično in socialdemokratsko stranko. VČERAJ V NAŠEM MESTU ENOTNA MANIFESTACIJA DEMOKRATIČNI IN ANTIFAŠISTIČNI TRST RIM, 20. — Tukaj so sporočili, da bodo delavci živilske industrije 24. maja stavkali 4 ure po vsej državi. Med stavko bodo priredili'pokrajinske shode, na katerih bodo sindikalisti o-brazložili delavcem potek pogajanj z delodajalci za obnovitev delovne po- godbc' ‘iiuvmvb uueieicneev inčo včerajšnjo prouiasisucBo mamlestucljo na Trgu Goldoni ................................................................................................................. Visoke naložbe kmetijskih zadrug za povečanje pridelkov RIM, 20. — Vsedržavno združenje, kmetijskih zadrug, ki je včlanjeno v Vsedržavno zadružno zvezo, je sporočilo. da je pripravljeno naložiti v prihodnjih treh letih 510 milijard lir za razvoj zadružnega kmetijstva. Načrt novih naložb je danes obrazloži) predsednik združenja na tiskovni konferenci, ki je poudaril, da nameravajo kmetijske zadruge, ki imajo 330 tisoč elanov, stvarno prispevati k okrepitvi kmetijstva in pridelovanja živil. Predvideni načrt naj bi v prihodnjih lotili omogočil, (a bi se povečalo število članov kmetijskih zadrug za 150 ZAKLJUČEN OBISK COMELLIJA V SR HRVATSKI Uresničevanje osimskega sporazuma odpira večje možnosti sodelovanja Srečanje s predsednikom Blaževičem - Objavljeno skupno sporočilo ZAGREB, 20. — S sprejemom šln v obeli deželah. Delegaciji sta predsednika deželne vlade Comellija pri predsedniku SR Hrvatske Bla-ževiču se je zaključil dvodnevni u-radni obisk delegacije iz Furlanije -Julijske krajine na Hrvatškem. Ob zaključku je bilo -objavljeno skupno sporočilo, ki ugotavlja zadovoljivo raven vsestranskih . odnosov in prispevek, ki sta ga Furlanija - Julijska krajina in SR Hrvaška dali razvoju odnosov med Jugoslavijo in Italijo, ki jih je mogoče v luči ne davno ratificiranih osimskih dogovorov mogoče še poglobiti s posebno pozornostjo na področja gospodarstva, infrastruktur, luk, kulture in znanosti. Govor je bil — poudarja skupno sporočilo — o skupnih pobudah, obeli dežel, oziroma vlad, pri zaščiti jadranskega morja pred onesnaženjem. Delegaciji sta si izmenjali tudj informacije o pripravah, ki zadevajo mešano industrijsko cono, predvideno v osimskem sporazumom. «Med razgovori«, je nadalje rečeno v skupnem sporočilu, «sta obe strani poudarili pomen, ki ga pripisujeta položaju narodnostnih manj- v Evropo. miiililiiiiiiiiiimniMniiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiuiimiiMitiiiiiniMiiiiMi«...... PODPREDSEDNIK ZDA M0NDALE NA OBISKU V BEOGRADU Washington daje velik pomen dobrim odnosom z Jugoslavijo Ob prihodu v Beograd je Nlondule poudaril veliko vlogo Jugoslavije ' v mednarodni politiki ■ Danes pogovori s predsednikom Titom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Podpredsednik Združenih držav Amerike Walter Mondale je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču, kjer je nekaj pred polčetrto uro popoldne pristalo posebno ameriško letalo boeing 707. so ameriškega podpredsednika in spremstvo pozdravili njegov gostitelj podpredsednik predsedstva Jugoslavije Stevan Dorenj-ski in driigi jugoslovanski pred stavniki, med njimi zvezni tajnik za zunanjo, trgovino Emil Ludviger, član zveznega izvršnega sveta Janko Smole in veleposlanik v Wa shingtonu Dimče Belovski. «Združene države Amerike podpirajo neodvisnost, enotnost :n o-zemetjsko celovitost Jugbslavije,« je Izjavil ameriški podpredsednik Mondale, ko je po pozdravih z jugoslovanskimi osebnostmi spregovoril številnim časnikarjem ter radijskim in televizijskim poročevalcem. Podpredsednik ZDA je m izjavi poudaril, da v Washingtonu pripisujejo zelo velik pomen do brim odnosom z Jugoslavijo in da mu je predsednik Carter naročil, naj v pogovorih z jugoslovanskimi predstavniki potrdi ameriško zav zetost za okrepitev in razširitev trdnih odnosov, med drugim tudi na' gospodarskem področju. Mondale je podčrtal pomen Jugoslavije in njene politike v •mednarodnih odnosih in dejal, da v - Združenih državah cenijo jugoslovansko moč. vitalnost in duha. Poseben pomen je pripisal jutrišnjemu srečanju s predsednikom Titom, pa tudi siceršnjim pogovorom, izrekajoč upanje, da se bodo odnosi med ameriškim in jugoslovanskim ljudstvom še okrepili. V izjavi na letališču je opozoril tudi na delež Američanov jugoslovanskega rodu pri razvoju Združenih držav in posebej omenil vidnega člana ameriškega kongresa Johna Blatnika, z vidnim zadovoljstvom pa je tudi uo-^ vedal, da je v Minnesoti, od ko' dčr je sam dbma. precej prebivalcev jugoslovanskega rodu. Že za popoldne so bili predvideni uradni jugoslovansko-ameriški pogovori pod vodstvom podpredsednikov Doronjskega in Mon.iala. zvečer pa naj bi Doronjski priredil svojemu gostu slovesno večerjo, vendar je ta del današnjega programa odpadel zaradi neugodnega zdravstvenega stanja ameriškega podpredsednika. Kakor se je zvedelo, je Mondale že v Beograd dopotoval nekoliko bolan, v jugoslovanski prestolnici pa je bilo danes toplo in soparno vreme (29 stopinj Celzija), kar mu prav gotovo ni prijalo, tako so mu zdravniki odsvetovali predvideno aktivnost, nakar so današnje razgovore preložili. Program za jutrišnje dopoldne za 'šli?j nj spremenjen Ameriški nod-, predsednik Mondalfe bo najprej i- mel zajtrk in nate pogovore s predsednikom skupščine Jugoslavije Kirom Gligorovom, nato pa bodo uradni pogovori, na katerih bo jugoslovansko delegacijo, sestavljeno iz najuglednejših predstavnikov, vodil predsednik Tito, ki bo nato Mondalu priredil tud; kosilo. Ameriški podpredsednik bo ostal v Beogradu predvidoma do nedelje dopoldne. VLADO BARABAŠ Zvonelu Zorku Tomšičeva nagrada Ob i 35-letnici' mučeniške smrti organizacijskega tajnika KPS in enega od organizatorjev Osvobodilne fronte, narodnega heroja Toneta Tomšiča, so včeraj podelili v Ljubljani tradicionalne Tomšičeve nagrade za življenjsko delo in nagrade iz Tomšičevega sklada za posebne dosežke v časnikarstvu. Med dobitniki Tomšičeve nagrade za življenjsko delo je tudi naš sodelavec Zvone" Zorko, donedavna dopisnik RTV iz Celovca in Dunaja, sedaj časnikar sedeža RTV v Ljubljani. Zvonetu Zorku in ostalim nagrajencem čestita kolektiv Primor-.s^ega dnevnika.' izrazili pripravljenost izboljšati nji Ilove življenjske pogoje in prispe vati k njihovemu kulturnemu razvoju, šolstvu in drugim področjem«. Obe delegaciji sta poudarili tudi vzdušje, nastalo po ratifikaciji .osimskih sporazumov, kj so «trdna osnova za hitrejšo in Učinkovitejšo re šitev skupnih problemov v okviru politike, ki teži k spodbujanju prijateljskega sodelovanja ter razvoja dobrososedskih odnosov med SFRJ in Italijo«. Ta politika je. po mnenju obeh sogovornikov, pomemben prispevek k pomirjevanju in varnosti V Evropi v luči helsinške konference. Predsednik deželne vlade Comelli je sprejel tudi predstavnike italijanske narodnostne skupnosti, ki živi na Hrvaškem. Zastopal jo je predsednik Unije Italijanov iz Istre in Reke prof. Luigi Forri z drugimi s<5delavci. Na koncu je v skupnem sporočilu rečeno, da je Comelli povabil pred sednika republiškega izvršnega sveta SR Hrvaške Jakova Sirotkoviča, naj obišče našo deželo. SirbtkoVič je povabilo sprejel rade volje, Do tod skupno sporočilo o delu delegacije,, ki je tudi drugi dan o biska bilo zelo intenzivno, šlo je za vrsto vzporednih srečanj. Corftelli z odborniki Stopperjem, Bertolijem, Codannijem in Maurom se je raz-govarjal s predstavniki zbornice za gospodarstvo SR Hrvatske Bašičem 4n njegovimi sodelavci. Podrobneje so se pogovarjali o vseh aspektih, gospodarskega sodelovanja med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in sr r se delegaciji strinjali z ustanovit vi,jo posebnih delovnih in strokovnih skupin. Posebno pažnjo sta delegaciji, končno, posvetili tudi usklajevanju dejavnost, predstavnikov ŠR Hrvatske in naše dežele v raznih mešanih komisijah, ki bodo zaživele z uresničevanjem osimskega spora zuma. (st.s.) Oausmu na Poljskem VARŠAVA. 20. — Romunski predsednik Ceausescu je dhnes zaključil uradni obisk na Poljskem. Imel je pogovore z glavnim tajnikom poljske Eiiidna delavske partije Gierekom. predsednikom državnega sveta Jabionskim in predsednikom vlade Jaroszevviczem. Med o-biskom ie Ceausescu obiskal tudi Gdansk in Gclinjo na Baltiku ter industrijsko središče Katovvice. Ko* poroča poljska časopisna agencija, so ob zaKljučku pogovorov podpisa li izjavo, v kateri poudarjajo važnost utrditve in poglobitve odnosov med državama in komunističnima partijama. Demokratični in antifašistični Trst je včeraj spet dokazal, da ne dopušča fašistični drhali najmanjšega življenjskega prostora, da ne trpi njenega izzivanja, nasilja in terorističnega izživljanja. Dokazal je, da bo z največjo odločnostjo in budnostjo zaščitil pridobitve osvobodilnega boja in odporništva, določila republiške ustave ter vzdušje orni kanega in miroljubnega sožitja. In dokazal je tudi to, da zna nastopiti z največjo demokratično enotnostjo, ko gre za ohranjevanje vsega zdravega v naši družbi ter za izkoreninjenje mračnjaških sil, ki bi rade zavrle vsakršen proces napredka, demokratičnega razvoja družbe, pre-magm^ma sedanje družbenopolitične in gospodarske krize ter prijateljskega sožitja na teh narodnostno mešanih tleh, kakor tudi dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so se raVnokar utrdili z osim skim •sporazumom ter odprli nove perspektive vsestranskega razvoja. Vse to so tržaške demokratične sile dokazale med včerajšnjo enotno manifestacijo, ki jo je priredil enotni odbor za uveljavitev vrednot odporništva in ustave, v katerem so zastopane vse stranke ustavnega loka v tržaškem občinskem svetu ter sindikalne in borčevske organizacije. Ljudstvo se je zbralo na Trgu Unita ter od tod krenilo v dolgem sprevodu po Korzu do Goldonijevega trga, kjer je bilo zborovanje ih na katerem so govorili po vrsti Car-lo Fabricci za pokrajinsko sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL, študentka Emanuela Solian v imenu demokratičnega gibanja študentov ter tajniki strank ustavnega loka Drago Štoka za SSk, Mario Bercč za PSDI, Dario Suklian za PRI, Claudio Boniccioli za PSI, Giorgio Rossetti za KPI in Mario Decarli SR Hrvatske, kateremu dajejo o-simski sporazumi nov impulz in večjo širino. Zapisali smo že. da je Comellija sprejel tudi predsednik SR Hrvatske Jakov Blaževič, ki je poudaril že razvito sodelovanje med SR Hr-vatsko in našo deželo in v tem okviru tudi dejstvo, da se Italija in Jugoslavija nahajata na začetku zelo obetajočega obdobja medsebojnih odnosov. SR Hrvatska in naša dežela' bosta v tem okviru lahko dala velik doprinos, je menil Blaževič. Podobno mnenje, s posebnim poudarkom, da sodelovanje zajema vsa področja «od gospodarstva do kulture«, je izrazil tudi Comelli v svojem pozdravu. Delegacija je nato obiskala kompleks «Nikola Tesla«, čemur je sledilo zadnje srečanje med Comelli jem in Sirotkovičem. Medtem so o1 stali deželnj odborniki nadaljevali razgovore, ki so zadevali infrastrukture, luško gospodarstvo, ki ga bo treba usklajevati in blagovni pro met, ki bi ga kazalo — po mnenju obeh sobesednikov — preusmeriti s kopnega na morje. Še posebej So se pogovarjali tudi o izvedbi tehničnih študij za »vodno pot« od Soče preko Save in Dunave do Črnega morja, ki jo predvideva osimski sporazum. , Posebna tema pogovorov je bilo sodelovanje na urbanističnem področju in na področju turizma. Glede vseh teli problemov, ki jih seveda ni mogoče izčrpati v nekajdnevnih razgovorih (četudi so bi}i ti pogovori skrbno pripravljeni) sta' Danes opolnoči stopi v veljavo legalna ura RIM, 20. — Jutri opolnoči stopi zopet v veljavo poletna »legalna« ura. Ob 24. uri torej bomo premaknili kazalce na uri za 60 minul naprej, kot vidimo na risbi. Dejansko bomo v mjči med soboto in nedeljo zgubili eno uro spanja. Legalna ura bo veljala do 24. septembra, ko bomo pomaknili kazalec na uri za 60 minut nazaj. Legalna ura je bila določena z zakonom leta 1966 in je še do nedavnega vzbudila živahne polemike. Ustvarila sta se dva tabora. Na eni strani so bili tisti, ki jim je bilo žal, da bo noč prekratka, na drugi pa tisti, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da bodo imeli na razpolago eno uro sonca več v poletnih mesecih. Med temi so bili predvsem gostinci in sploh turistični delavci. Z vstopom v veljavo poletne ure stopi v veljavo tudi nov urnik trgovin. Dopoldanski urnik bo dejansko ostal nespremenjen, v popoldanskih urah pa bodo trgovine odprli in zaprli nekoliko kasneje kot sedaj. Ker bomo imeli na razpolago v poletnih mesecih več sončnih ur, bomo seveda porabili tudi manj električnega toka. To bo zlasti koristno sedaj, ko je nastala velika energetska kriza in je vsako zmanjšanje porabe električnega toka dobrodošlo. Z legalno uro se spremeni tudi vozni red vlakov. To bo povzročilo nekaj težav, predvsem z voznim redom vlakov onstran meje. za KD. žal je slovensko besedo na tem enotnem shodu posredoval le Štoka, čeprav je bilo kot ponavadi prisotnih na manifestaciji zelo veliko Slovencev. Antifašističnega sprevoda in zborovanja so se udeležili številni delavci. O tem so pričali tudi prapori tovarniških svetov ali posameznih delavskih strok. Zastopane so bile • seveda demokratične stranke, borčevske ter razne druge organizacije in številni študentje. Ob govorniškem odru je bilo več političnih in upravnih predstavnikov, med katerimi predsednik deželnega sveta Pittoni, pokrajinski predsednik Ghersi in župan Spaccini. Z manifestacijo je demokratični Trst, kot rečeno, odiočno obsodil rovarjenje fašističnih škvader v našem mestu, ki se je še posebno zaostrilo s številnimi atentati in napadi ob nedavnem prihodu fašističnega kolovodje Almiranteja in ki se je še včeraj, pred samim antifašističnim shodom,, spet oglasilo z izgredi v Drevoredu XX. septembra. Ob tej enotni obsodbi fašizma in nasilja je b'la še posebno pomenljiva prisotnost demokratičnega gibanja študentov, ki so to svojo prisotnost na shodu podkrepili s konkretno akcijo zbiranja podpisov pod zahtevo po zaprtju sedeža neofašistične organizacije *fronte della gioventu« v Ul. Pa-duina. Nadvse pomenljivo je bilo tudi sporočilo pokrajinskega odbora za ustanovitev sindikata policije, ki so ga med včerajšnjim zborovanjem javno prebrali. Odbor v svojem poročilu odločno obsoja fašistično nasilje. O-benem priporo nja, da pretresljiv seznam človeških žrtev v vrstah policije narekuje-neovrgljivo potrebo po koreniti reformi javne varnosti. Nasilje je' treba po mnenju pripadnikov zasnovanega policijskega sindikata uhič.trne le z odločnimi stališči po-, litičnih strank, sindikatov ter vseh tistih, ki še zmerom verjamejo v demokracijo, temveč predvsem z jasnimi in odgovornimi zakonskimi in reformnimi ukrepi, ki bodo ustrezali željam in potrebam po preprečevanje. nasilja. Fašistično nasilje so odločno obsodili ter pozvali vso demokratično javnost k enotnosti in budnosti vsi že omenjerii govorniki. Fabricci je naglasil,, da ima vsak vandalizem, pa naj bo političen ali ne, isto barvo ter da je v nasprotju z načeli, ki so navdihovali odporništvo i i ustavo. Navedel je nato nekatere probleme, ki pretresajo sedanjo družbo, kot so gospodarska kriza in mladinska brezposelnost. Te in druge probleme pa ne bo mogoče reševati, če ne bomo premostili sedanje zmede, ki jo zaostruje nasilje. Kar velja za vso državo, velja tudi za naše mesto, ki leži ob tako odprti meji in lahko izpolnjuje nalogo povezovanja med Vzhodom in Zahodom. V zvezi s političnim položajem v državi je Fabricci poudaril, da' sindikalna zveza ocenjuje vsako vlado po njenem vsebinskem doprinosu in ne po barvi ter ob tem zaželel, da bi čimprej prišlo do sporazuma med strankami ter do trdne vlade s parlamentarno večino. Zaključi je s pozivom po utrjevanju enotnosti delavskega gibanjaj ter po še večji antifašistični budnosti. Stališča demokratičnega gibanja tržaških študentov je obrazložila So-lianova. Gibanje si želi tesnejšega sodelovanja z delavstvom. Želi si enotnosti med Slovenci in Italijani in odločen nastop proti fašističnim tolpam, ki se med drugim napajajo s sovraštvom do slovenske manjšine in ki bi rade izničile pridobitve osimskega sporazuma. V tem boju daje študentsko gibanje konkreten prispevek z akcijo zbiranja podpisov. Solianova je množico pozvala naj ob zaključku, shoda podpiše pe.-ticijo. Svoj govor je zaključila re- (Nadaljevanje m 2, strani) TRŽAŠKI DNEVNIK ENOTEN ODGOVOR DEMOKRATIČNIH SIL PROTI FAŠISTIČNI PREVRATNOSTI ZA MIR IN DEMOKRATIČNO SOŽITJE Vsi govorniki pozvali demokratično javnost k enotnosti in budnosti (Nadaljevanje s 1. strani) koč, da študentsko gibanje obsoja nasilne metode reševanja žgočih družbenih problemov, istočasno pa obsoja tudi velike zamude pri uvajanju reform. Drago Štoka je podčrtal žalostno dejstvo, da se moramo 32 let po zmagi nad nacifašizmom še vedno boriti proti skupnemu sovražniku. Tistemu, ki je leta 1920 zažgal Narodna dom, ki je obsodil in usmrtil bazoviške junake, Tomažiča in tovariše, in ki danes obnavlja svoje podlo nasilje ter streže po mirnem sožitju med Slovenci in Italijani in po pridobitvah osimskega sporazuma. Proti temu skupnemu sovražniku je treba odločno in enotno nastopili, kajti le tako bomo lahko uresničili vsa določila ustave, ki smo jo skupno pisali s krvjo. Pri tem je omenil člen šest ustave, na podlagi katerega je treba zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti globalno zaščito. K enotnosti in budnosti sta pozva la tudi socialdemokrat Berce, ki je med drugim poudaril, da antifašistične manifestacije ne smejo postati nekakšen obred, temveč, da je treba v iskanju skupnih stališč ter s stvarnimi ukrepi preprečevati nasilje ter zagotoviti družbeni in gospodarski razvoj, ter republikanec Suklian, ki je dejal, da je treba i kati krivdo za sedanji položaj tudi med samimi demokratičnimi strankami, ki niso znale najti primernega skupnega je zika, in da je treba globlje proučiti vzroke, ki so p-ivedli do sedanjih zaskrbljujočih pojavov. Socialist Boniccioli je poudaril, da ni dovolj le obsodba in kaznovanje vseh tistih, ki z nasiljem stopnjujejo napetost, temveč da je treba z ustreznimi ukrepi čimprej premagati pogoje. v katerih se bohoti splošno nezadovoljstvo predvsem mlajših rodov, ki so v sedanjem položaju obsojeni na brezposelnost. Ob t?m je potrebna večja odgovornost političnih strank. Predvsem pa je treba združiti vse sile v skupne napore za premostitev vsestranske krize. Tudi tajnik komunistične federacije Rossetti je v uvedli svojega govora poudaril, da je v poznavanju vzrokov naraščanja kriminala učinkovit boj Metoda nasilja je del prevratniškega načrta, s katerim bi temačne sile rade dokazale trhlost sedanjega sistema ter tako opravičile pustolovščino, kakršno je država že okusila. Obenem bi reakcionarne sile rade uničile vse tisto, kar je delavsko gibanje v zadnjih letih pridobilo za ceno velikih naporov in žrtev. V Trstu pa bi te sile poleg vsega hotele uničiti vsakršno perspektivo razvoja, ki ga nakazuje sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Svej govor je zaključil s pozivom k najširši enotnosti demokratičnih sil. Zadnji je spregovoril krščanski demokrat Decarli, ki je tudi pozval k enotnemu nastopu in budnosti. biskal Humin, kjer ga bodo sprejeli župan in parlamentarci iz naše dežele V znak hvaležnosti za pomoč iz ZDA mu bo huminski župan Benvenuti izročil srebrno kolajno. Nato bo odšel v Trst, kjer se-bo srečal z vladnim komisarjem Malinarijem, s predsednikom deželnega sveta Pittonijem in županom Spaccinijem. Napetost v splošni bolnišnici Bolničarji zasedli prostore svoje šole Že več let je stanje na šoli splošnih bolničarjev neznosno, saj se dogaja, da nekaterim bolničarjem, ki še dalj časa slutijo v bolnišnici ne podeljujejo habilitacijskih'diplom in tako delajo krivico tistim, ki so zastavili ves svoj trud v svoje delo. Zakaj se to dogaja? Razlogov je lahko več, prvi in glavni ri zdravniški Aaroni» obdržati nekvalificirano delovno silo, katero lahko izkoriščajo po mali volji. Iz tega razloga so že pred petimi dnevi gojenci šole za bolničarje zasedli šolske prostore, ki so v tretjem nadstropju stavbe splošne bolnišnice, ter zahtevali podelitev diplom tistim gojencem, ki že več časa delajo v bolnišnici in so si jo torej avtomatično zaslužili. Včeraj so se predstavniki gojencev šole srečali s predstavniki sindikata bolniških delavcev CGIL-CISL-UIL, ki so njihovo borbo podprli ter jim zagotovili vso svojo pomoč. Dve milijardi lir za izobraževalne tečaje Deželni odbor je nakazal nekaj nad dve milijardi lir za finansiranje poklicno izobraževalnih tečajev v Furlaniji - Julijski krajini. Skupno gre za 316 tečajev, ki jih obiskuje 6J)70 mladih ljudi, zaposlenih in brezposelnih delavcev ter vajencev. VČERAJ IN DANES NA EKONOMSKI FAKULTETI V TRSTU Zanimivo srečanje slovenskih in italijanskih zgodovinarjev Tema srečanja: socialistično gibanje za časa Henrika Tume Odnosi med italijanskimi in slovenskimi socialisti v dobi Henrika Tume (1905-19|8) je osrednja tema zanimivega študijskega srečanja, ki se je začelo včeraj na ekonomski fakulteti tržaške univerze na pobudo inštituta za srednjeveško in moderno zgodovino filozofske fakultete v sodelovanju z oddelkom za zgodovino na ljubljanski univerzi ter krožkov «Henrik Tuma* in »Pinko Tomažič* ter združenja »Most*. Seminarju sledijo številni italijanski in slovenski zgodovinarji iz Trsta in Ljubljane. Na sporedu prvega dne študijskega srečanja so bila štiri predavanja: prof. Janka Pleterskega o vlogi Trsta v slovenski politični misli, prof. Aleša Lokarja o ekonomskih razme rah slovenskega prebivalstva v Trstu pred prvo svetovno Vojno, prof. Jožeta Pirjevca o socializmu Henrika Tume in prof. Arduina Agnellija o avstromarksizmu pri italijan skih in slovenskih socialistih v Primorju. Predavanja so dala dokaj poglobljeno sliko političnega položaja v Trstu tik pred prvo svetovno vojno, še posebno pa so osvetlila do- pa je seveda ta, da. si hočejo nekate- ........................................... PRI MONTEBELU OD 17. DO 29. JUNIJA Jugoslavija tudi letos uradno prisotna na tržaškem velesejmu Poudarek predvsem na blagu za široko potrošnjo V letošnjem letu na sejmišču kar sedem prireditev Še dobro se ni polegla živahna dejavnost, ki je spremljala nedavni 2. salon modelarstva, že se na tržaškem velesejmu začenjajo priprave za 29. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo v času od 17. do 29. junija. Ves razpoložljiv razstavni prostor, se pravj okrog 10.000 kv. m čiste površine, je praktično že oddan: na letošnjo prireditev se je prijavilo večje število razstavljavcev kakor lani, pretežno seveda iz naše dežele in iz notranjosti’ Italije, uradno pa bodo na letošnjem sejmu nastopile naslednje države: poleg Jugoslavije in Avstrije, ki sta zvesti spremljevalki naše osrednje gospodarske prireditve, so svojo udeležbo zagotovile Brazilija, Srednjeafriška republika, Filipini, Zahodna Nemčija, Gana, Japonska in Uganda. Nadaljnjih pet afriških dežel, in sicer Kamerun, Kongo - Brazzaville, Slonokoščerta obala, Gabon in Zaire, pa bo prisotnih v okviru potujoče razstave afriških pridelkov in proizvodov, ki jo bo organizirala Evropska gospodarska skupnost. Ta razstava bo precej obsežna, saj bo zavzela celotno pritličje paviljona H. Kar zadeva Jugoslavijo, bodo podjetja iz naše matične domovine nastopila kokor običajno s kolektivno razstavo v pritličju Palače narodov in v okviru mednarodne razstave lesa in pohištva. «Dan Jugoslavije* bo 18. junija; dan poprej bo posvečen’Zahodni Nemčiji, ki bo letos po enem letu «oddiha» zopet prisotna na sejmu, 19. junija pa bo na vrsti «Dan Avstrije*. Struktura velesejma bo letos ure VČERAJ SE JE ZAČELA RAZPRAVA 0 PRORAČUNU PSDI NASPROTUJE KRIZI POKRAJINSKEGA ODBORA Podpora predlogu predsednika Ghersija, ki je ponudil odstop odbora takoj po jesenskih občinskih volitvah ' di Andreottijeve vlade. Po mnenju socialdemokratov je treba poiskati take rešitve, ki naj omogočijo, da se dosežejo nekateri cilji, kot so solidarnost demokratičnih sil pred fieo-kvalunkvizmom in zločinskimi ekstremizmi, organiziranje gospodarske konference, sodelovanje krajevnih ustanov pri izbirah v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov ter obnovitev vodilnih organizmov in funkcionarjev nekaterih javnih ustanov. Vsekakor pa morebitna podpora socialdemokratskega svetovalca pro? računu še ne bi zadostovala za odobritev proračuna: šele ko bi enako podporo zagotovila še predstavnika Slovenske skupnosti in liberalne stranke, medtem ko naj bi se republikanski predstavnik vsaj vzdržal glasovanja,, bi bil obstoj Ghersi jeve-ga odbora zagotovljen. Opozicija raz polaga namreč najmanj s 13 glasovi (10 KD in 3 MSI), katerim bi se moral pridružiti tudi glas indipenden-tističnega predstavnika. Ameriški veleposlanik danes v Trstu Veleposlanik ZDA Richard Gard-ner je včeraj prispel na uradjii o-bisk v našo deželo. Danes bo o- jena tako, da bo prišlo do izraza predvsem blago za široko potrošnjo. Sejemsko dejavnost'pa bodo spremljala razna strokovna srečanja in kongresi, in sicer Dan zavarovalstva (20. junija), običajna srečanja o lesu (23. in 24. junija), 13. mednarodni dan kave (25. junija) — tega bo letos organizirala družba Trieste Consult, in sicer v obliki seminarja— poseben posvet Deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA (18. junija) ter kongres UNI CEF - AAI (Mednarodna organizacija za socialno pomoč), ki bo na sporedu 22. juniia. . Po zaključku velesejma bodo začeli, obnavljati del paviljonov. Kljub temu bodo letos na razstavišču pri Montebelu še tri specializirane prireditve, in sicer razstava z našlo vom »Tuttozoo*. ki bo v času od 17. do 27. septembra, razstava barv in lakov AVTEC 77, na sporedu od 20, do 24. oktobra, ter razstava *Na-tale Regalo*, ki bo od 25. novembra do 4. decembra in na katerj bomo lahko ne le izbirali, temveč tudi ku pili darila, ki se po navadi poklanja jo ob božiču in novem letu. S tem se bo število prireditev na sejmišču pri Montebelu v letošnjem letu dvignilo na sedem: poleg že o menjenega salona modelarstva Ex-pomodel 77, smO si namreč letos pri Montebelu ogledali tudi že razstavi Motorshovv in Nauticamp. Zanimivo je, da so dosedanje tri prireditve privabile na sejmišče nekaj nad 45 tisoč obiskovalcev. Tržaško sejmišče bo torej letos zabeležilo rekorden obisk. V pokrajinskem svetu se je včeraj začela razprava o proračunu za leto 1977, ki ga je v ponedeljek ori sal podpredsednik levičarskega pokrajinskega odbora Ezio Martone in ki ga bo moral svet odobriti najkasneje do 24. maja, sicer bo postalo neizbežno imenovanj'- izrednega komisarja kot prvi korak k razpustitvi sveta samega in razglasitvi pred časnih volitev. Levičarski odbor, ki mu predseduje socialist Ghersi, razpolaga le z 12 od skupnih 30 svetovalcev ter zato nima večine, ki bi lahko odobrila proračun. Prav zaradi tega so v toku politični pogovori med strankami, ki morajo odločat1, ali naj si prevzamejo odgovornost, da povzročijo padec proračuna in s tem komisarsko upravo, ali da na ta ali drugačen način omogočajo nadaljnje delovanje Ghersijevega odbora. Glede na to, da se pogovori nada ljujejo in da ni mogoče predvideti njihovega izida, je povsem jasno, da je javni del razprave o proračunu le formalnega značaja in kot tak nezanim v. O tem priča tudi dejstvo, da se je včeraj prijavil k besedi en sam svetovalec, bivši odbornik Sbi-sa (KD) z zelo polemičnim posegom proti novi levičarski upravi. Medtem pa je vodstvo socialdemokratske stranke potrdilo stališče, ki ga je zavzelo na pokrajinskem kongresu in ki nasprotuje odprtju krize v težaških izvoljenih upravah. Vodstvo PSDI v bistvu sprejema pre dlog, ki ga .je dal sam predsednik pokrajinskega odbora Ghersi na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, ko je napovedal odstop odbora takoj po jesenskih občinskih volitvah, če mu bodo demokratične stranke dovolite, da srečno zapluje mimo proračunskih čeri. Vodstvo PSDI v svojem poročilu med drugim pravi, da bi bilo absurdno. da bi v našem mestu prišlo do razbitja med strankami demokra tičnega loka, ko pa se na vsedržavni ravni KD pogovarja s KPI o uso- Luijji Tongo danes v Miljah Krožek za družbeno politične raziskave «Che Guevara* ter kulturni krožek »Luigi Frausin* prirejata danes, ob 20. uri v miljski občinski telovadnici javno razpravo o knjigi »Dal so-cialfascismo alla guerra di Spagna*. Delo bo predstavil Vittorio Vidali, prisoten pa bo tudi avtor knjige, predsednik KPI Luigi Longo. jinski kongres sindikalne zveze Delav ske zbornice — UIL. Prisoten bo tudi vsedržavni tajitik UIL Ande Rossi Uvodno poročilo o stanju na sindikal nem področju in o gospodarskih pro blemih Trsta in dežele bo podal glav ni tajnik C. Fabricci, nakar se bc razvila razprava, ki bo trajala še v nedeljo. Tatovi so se izmuznili pred nosom okradenke Tatovi so včeraj vdrli v stanovanje 25-letne Elene Affinito v Ul. della Pescheria li ter ukradli 120 tisoč lir in več zlatih predmetov. Affinitova je agentom javne varnosti povedala, da je ob povratku domov, okrog 14. ure, srečala na stopnišču dva mladeniča visoke rasti, ki sta očitno ravno tedaj za pustila njeno stanovanje. Hitro je stekla k vhodnim vratom, da hi jih zaprla ter tako preprečila tatovo ma beg, vendar sta .jo mladeniča pofispila ob zid in zbežala. Na jsrej čo se ženska, ki je noseča, pri pad cu ni poškodovala. slej še premalo znan lik Henrika Tume, ki je v marsičem emblematičen za takratno dogajanje v naših krajih. Predavatelji so med drugim argumentirano demantirali tezo, ki jo je še danes slišati v italijanskih nacionalističnih krogih, da je avstro-ogrska monarhija v letih pred prvo svetovno vojno podpirala prizadevanja Slovencev in Hrvatov v Primorju kot protiutež italijanskemu iredentizmu. Seminar se bo nadaljeval danes zjutraj ob 9. uri v sejni dvorani ekonomske fakultete (Trg Europa 1): na sporedu bosta predavanji prof. Elia Apiha iz Trsta o odnosih med italijanskimi in slovenskimi socialisti v Julijski krajini ter prof. Milice Kacin Wohinz o slovenskih socialistih v letu 1918, zaključke študijskega srečanja pa bo po razpravi povzel član slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Franc Zvvitter. Gledališča SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Virtuoz Franco Culli osrednja osebnost večera Osrednja osebnost sinočnjega tre tjega koncerta spomladanske simfonične sezone gledališča »Verdi* bil tržaški violinski virtuoz Frar Gulli, mojster svetovnega slove saj nastopa z najslavnejšimi simfo- je kot solist v Brahmsovem Koncertu v C-duru za violino in ork op. 77. ROSSETTI Danes, ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Frotti 2. • * • Danes ob 20.30 v mali dvorani (Ul. Crispi 58) - Diderot: «IL N1POTE Dl RAMEAU*. Igrata R. Herlitzka in T. Garrani. Režija Gabriele La-via. Enotna cena 3.000 lir. Abonenti 30 od sto in 20 od sto popusta. Za študente in mladino posebne cene 1.200 lir. Veljavni odrezki Rasseg-na Auditorium, ki se lahko vsi izkoristijo za to predstavo. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2, VERDI Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za današnji koncert , (ob 18. uri, ki ga bo dirigiral Gianfranco Mašini, kot solist pa bo nastopil violinist Franco Gulli. Na sporedu so glasbe Jana Sibeliusa. • Psihosocialni miljski center prireja v nedeljo, 22. maja, s sodelovanjem miljske občine in pokrajinske uprave fotografski slikarski ex tempore na temo: »STARI DANES*. ker zahteva poleg vrhunske virtuoz■ nosti tudi sposobnost pronicanja v celotno glasbeno zasnovo. V skladbi za violinista ni lahkih efektov, ni tekoče melodičnosti, pa vendar nudi mojstru priložnost, da izvabi iz 'nje vso lepoto te Brahmsove mojstrovine, v kateri orkester ni toliko spremljevalec solista, čeprav je ta prvi nosilec glasbene misli, kot je predvsem njegov enakovreden koncertni soizvajalec: skratka protagonista nista solist in orkester marveč muzika z veliko začetnico. Franco Gulli je nazorno potrdil, da sodi med najboljše sodobne violinske virtuoze na svetu. Resnici na ljubo nas ti toliko prevzela njegova neoporečna tehnika, kot predvsem ihtenzivnost zvoka, ki ga izvablja iz inštrumenta v vseh legah od najnižje do najvišje, kjer še Zlasti blesti po sočni barvitosti. Res velik mojster in interpret. Orkester, ki ga je tokrat vodil stalni dirigent Verdija Gianfranco Mašini, je bil skrbno pripravljen in se je poznalo, da ga' 'ja vodil ddber poznavalec njegovih Ičtstnosti. Odlikovala ga je natančnost in predvsem diskretnost. Za uvo&' je1 zaigral ‘popularno Rossinijevo simfonijo Mali janka v Alžiru*. V drugem delu koncerta je bila na sporedu Sibeliusova Simfonia st. 4 v a-molu op. 63, skladba, ki je sicer dovolj značilna za tega finskega skladatelja iz prvih let lega stoletja, ki pa se vendarle razlikuje od njegovih bolj poznanih simfoničnih pesnitev predvsem po manjši glasbeni fakturi. Orkester jo je zaigral i izmenično učinkovitostjo, imeli pa smo občutek, da je ni do kraja osvojil in da so nekatera mesta, zlasti v zadnjem stavku, ostala bleda, (jk) UIIIIIIIIIIIMIIIIimillllllMMUlMIlmMMIMIItlllllHIlimtiilMIIMMIMItlllllllinimilllllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NALOGA MLADINSKIH ORGANIZACIJ Utrjevati vezi med mladino iz zamejstva in Slovenije Glani mladinskega odbora SKGZ in občinskih konferenc ZSMS iz Kopra. Sežane in N. Gorice so izdelali krklkoročni program za poglobljeno sodelovanje . Izmenjava informacij STALNO . SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Josip Tavčar IGORJU UGAJA BACH igra v dveh delih - Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostum Marija Vidau Režija JOŽE BABIČ Danes, 21. maja, ob 20. uri STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten Krilger • Ludvvig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delib Prevod Janez Žmavc Scena in \ kostumi Inž arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK V ponedeljek, 23. t m., ob 16.30 V četrtek, 26. t.m., ob 15.30 PD «VALENTIN VODNIK* DOLINA vabi danes. 21. maja. ob 20.30 v gledališče »F. Prešeren* v Bo-Ijuncu na KONCERT ZDRAVILIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA «ROGAšKA SLATINA* Danes začetek kongresa CCdL-UIL Na sedežu na Trgu Papa Giovanni se bo danes ob 9. uri začel IX. pokra- V okviru poglabljanja stikov z mladino iz matične domo vitle so se člani Mladinskega odbora Slivenske kulturno-gospodarske zveze včeraj dojx)ldne v Trstu, sestali s predstavniki občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slove nije iz Kopra, Sežane in Nove Gorice. Mladinci iz zamejstva ter iz obalnokraške ter severnoprimorske regije so si izmenjali informacije o delovanju in so sestavili konkret ni delovni program za prihodnje mesece. Komu to koristi? Dr. Passafiume nov ravnatelj tržaškega carinskega okoliša Ministrstvo za finance je odredil vrsto premestitev vodilnih organov carinske uprave na deželni oziroma periferni ravni. Nekatere premestitve zadevajo deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Tako je bil dosedanji ravnatelj tržaškega carinskega okoliša dr. A. Mastropasqua premeščen v Bologno, n« njegovo mesto je imenovan dr. Passafiuine, ki je doslej vodil carinski okoliš v Bologni. - "V /W, p K// DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI $(/i Pred dnevi so neznanci pomazali z napisi, ki jih lahko razberemo s slik, dve hišici ter rulotko pri Proseku, nekje za gostiščem »Martin*. To je nov primer provokacije, na kakršne smo že navajeni in ki so nanw Slovencem nadvse škodljive. Napisi se sicer po vsebini razlikujejo od grozilnih in žaljivih napisov, pod katerimi se podpisuje fašistična organizacija »fronte della gioventii* (ali druge njej podob- ne), po duhu in namenih pa so si sorodni, in celo obliko črk vzbuja upravičen sum, da zna biti delp iste roke. Tako početje odločno obsojamo v prepričanju, da je uveljavljanje naših pravic in ohranjevanje našega življenjskega prostora stvar miroljubnega in omikanega prizadevanja in delovanja, ki ne potrebuje zavetja noči in izzivalnih ter r silnih metod. Sprva sta Igor Komel in Milan Pahor, predsednik in tajnik nove ga Mladinskega odbora, seznanila goste z reorganizacijo Slovenske kutturno-gospodarske zveze ter s spremenjen« vlogo odbora, ki je sedaj postal sklepčen in ne le posvetovalen, Beseda je tekla tudi o sestavi in reprezentativnosti odbora ter predvsem o smerriicah njegovega delovanja. O svojem delu so spregovorili tudi predstavniki ZS MS iz Kopra, Sežane in Nove Go rice. Splošna ugotovitev srečanja, ka terega pobudnik je bil Mladinski odbor, je bila, da je nujno pospešiti .sodelovanje in da je potrebno najti najbolj učinkovite oblike po vezovanja. V prvi vrsti morajo še naprej biti stiki med osnovnimi organizacijami, kot so prosvetne, kulturne, športne in druge, ki združujejo mladino: pri takih stikih morajo občinske konference ZSMS in Mladinski odbor nastopati kot usklajevalci in pobudniki. Nadalje je bila podčrtana potreba po ne nebnem medsebojnem obveščanju, kajti pravilno poznavanje vprašanj je osnova za uspešno delo. V obmejnem predelu se med mladino opaža pomanjkljivo poznavanje življenja slovenske narodnostne skup nosti v zamejstvu in zato so se včeraj dogovorili, da bi v šolah priredili čimveč predavanj o te temi; pri tem naj bi sodelovali predvsem člani Mladinskega odbo ra. Poseben poudarek je seveda šel čim širši udeležbi zamejskih mladincev na raznih delovnih akcijah v matični domovini. Ob koncu srečanja so se domenili, da bodo v kratkem priredili skupni seminar za mladino obmejnega pasu Slovenije in iz zamejstva ter da bo prihodnji sestanek septembra v Novi Gorici Obisk so mladi iz Slovenile sklenili z obiskom in ogledom Rižarne. ».k. ----------------j------ PODRUŽNICA GLASBENE MATICE — NABREŽINA PD IGO GRUDEN Danes, 21. maja, ob 20.30 v dvorani PD Igo Gruden NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE Vljudno vabljeni Vstop prost PODRUŽNICA GLASBENE MATICE - SKEDENJ PD »IVAN GRBEC* V ponedeljek, 23. maja, ob 20.30 v dvorani PD Ivan Grbec NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! SLOVENSKI DIJAKI POD POKROVITELJSTVOM ZAVODSKEGA . SVETA TRGOVSKEGA TEHNIČNEGA ZAVODA «ŽIGA ZOIS« PRIREDIJO SPOMINSKO SVEČANOST OB 40. OBLETNICI SMRTI ANTONIA GRAMSCIJA danes, 21. maja, ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu GOVORILA BOSTA: dr. ANTON ŽUN (docent na sociološki fakulteti in prorektor UrU; verze v Ljubljani) o Grarhscijevi politični in filozofski misli v luc problema hegemonije delavskega razreda; sen. GIOVANNI URBANI (član uredniškega sveta revije «Rifornw della scuola*) o aktualnosti Gramscijeve pedagoške misli. Vabljeni so dijaki, profesorji, starši in vsa slovenska javnost. Šolske vesti ■ - tn Kino licenci osnovnih šol okoliša dolin skesa didaktičnega ravnateljstva bodo imeli skupno prireditev danes, v soboto, ob 17. uri v občinski telovadnici v Dolini. Vabljeni so tudi starši in prijatelji mladine. Razna obvestila Ožji odbor in uprava NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE vabita vse člane NŠK na ogled novih prostorov v Ul sv. Frančiška 20 v 1. nadstropju. (Ibisk bo danes, 2l. maja t.l. od 16. do 18. ure. Razstave V umetnostni galeriji «11 Mandrac-chio* v Miljah Korzo Puccini 5, razstavlja svoja dela, ki se nanašajo na nogomet slikar MARIO MARZOTTI. Otvoritev bo drevi, ob 18. uri.' Razstava bo odprta do 3. junija. V umetnostni galeriji «Torbandena» bo drevi ob 18. uri otvoritev slikarske razstave tržaškega slikarja GIORDANA SEDMAKA- Razstava bo odprta do srede, 8. junija. Ob ponedeljkih in praznikih bo razstava zaprta. V umetnostni galeriji »Tribbio* bo drevi, ob 18. uri otvoritev razstave tržaškega slikarja CARMELA VRANI-CHA, ki bo predstavil okoli 20 svojih najnovejših slik. Razstava bo odprta do 4. junija 1977. V domu «.Iakoba Ukmarja* v šked nju je razstava ročnih del in slik domačega ljudskega umetnika Ferdinanda Bajca. Razstava bo odprta vsak popoldan dd 15.30 do 19. ure do sobote 28. t.m. V občinski galeriji v Trstu je odpri razstavo svojih del ANTON MIHELIČ, ki bo razstavljal do 22. maja. Mihelič si deli galerijo s slikarjem DURENOM. Gianfranco Forzato razstavlja v do linski Torkli do 29. maja 1977. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 15 do 17. ure. Včeraj-danes La Cappelia Underground »Anche gli uccelli uccidono*. Bob Altman. Bud Cord. Barvili Ariston 16.30 «Un cuore semP1j Joe Dallesandro, Alida Valli. B*1 film- . „ „ mio« Mignon 16.00 «Balordi & Co.». 81 Gould, James Caan. Barvni Nazionale 16.00 »Futur World *" ^ anni nel futuro*. Peter Fonda. Danner. Barvni film. Grattacielo J6.30 «Storia d’amor® dehtto*. Bibi Andersson, Rod T«J' Prepovedan mladini pod 18-Barvni film. ^ Kenicc 16.00 »Disposta a tutto».,“ r Fehmiu, Eleonora Giorgi. P>'e7° dan mladini pod 18. letom- jjj ,Excelsior 15-15 »Fratello sole, s®—, luna*. Režija Franco Zeffirelli-ni film. gjr Eden 17.00 «t nata una stella«- ^ bara Streisand. Barvni film. Ritz 16.30 »Batte il mente*. Robert De. film. Aurora 16.30 «11 Paolo Villaggip. CapitnI 16.30 «Kakkien truppen*-Gian. Barvni film. ge Cristallo 14.00 «Ben Hur*. Charlton ston. Barvni film. pifl0p Moderno 15.00 Walt Disneyev *Cr. chio*. Barvni film. m Filodrammatico 16.00 »Mandinga*-^ povedan mladini pod 18-Barvni film. ^1- Ideale 16.00 »I sette del gruPP0 vaggio*. Dean Stratfodr, Fei® nnssi. Barvni film. jjc Impcrn 16.30 »La presidentessa«- j riangeia Melato in Jolinnv D° Barvni film. jjiji- Radio 16.00 VValt Disneyev le viaggio verso 1'ignoto*. ° film. 0tt( Vittorio Veneto 15.30 »La lungš ^ di Entebbe*. Helmut Berger, beth Taylor. Barvni film. , Ahbazia 16.00 «5 per l'inferno»- ^, Kinski, John Garko in Margare Barvni film. m Astra 16.00 »Terremolo*. cnf|n1i Heston, Ava Gardner. Barvni »j .)i(, Volta (Milje) 1(5.00 «My fair Audne Hapbum. Barvni f‘1®' Niro. B® signor Rot>inS<,l', -"Ti. Ric111 ;-a ■ . • BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TflRAŠKA KRED IT NA BANK A s, p! a. >• * ■ TF1S.T -.UIJCA F. Fil.^110 - 1 C® 61-4«aS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20. 5. 1977 Danes, SOBOTA, 21. maja IVON Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 19.35. — Dolžina dneva 15.08. — Lu-| na vzide ob 7.08 ir zatone ob 22.13. Jutri, NEDELJA, 22. maja MILAN Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 23,4 stopjpje, najnižja 19, ob 19. uri 21,7 stopinje, zračni pritisk 1013,5 mb rahlo narašča, vlaga 55-odstotna, nebo malo oblačno, veter severozahodnik 4 km na uro. morje skoraj mirno, temperatura morja 17,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. maja 1977 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 47-letni Mario Zarli, 79-letni Mario Oštir, 66-letna Aurelia I Budicin, 88-letna Maria Novacco vd | Giraldi, 76-letna Giustina Metlika vd 1’olese, 74-letna Maria Capelli vd. Cas-sutti, 71-letni Antonio Zorzini, 67-letni Stanislavo Bisiacchi, 84-letna Stefania I Stanta vd. Severi, 82-letna Melania Germig vd. Deveglia, 73-lstni Loren-zo Moschirti, 62-letni Mattia Puntar, 185-letna Bernardina Bressan, vd. Furlan. SLOVENSKI KLUB priredi jutri, 22. maja, izlet s piknikom t PEKEL v BRANIŠ na VIPAVSKEM Navodila: Udeleženci Bre^0naj Pekel s svojim vozilom. Vsak si poskrbi za hrano (kruh, t® - seV>i idr.). Po možnosti vzemite s -ražnje, vsaj enega na 4-5 čla" t skupino. Pristno domačo kaP*Q bo točila gospodinja mlina ”e Izletniki naj bodo v PeklP ll.ure. V primeru slabega na izlet odpade. Pridite, ne bo vam š8*’ Ameriški dolar: debeli 884,50 drobni 855.- Funt šterlmg 1524,50 Švicarski frank 347.- Francoski frank 177,80 Belgijski frank 24,- Nemška marka 372.50 Avstrijski šiling 52.10 Kanadski dolar 820.- Holandski florint 358,50 Danska krona 144.- Švedska krona 197— Norveška krona 162— Drahma: debeli 22— ' drobni , 22— Dinar: debeli 45— drobni 45— DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.3«) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giaco-mo 1, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltel-la 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. | št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh | dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance TNAM, INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na I telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. Izleti TD »RDEČA ZVEZDA* obvčš^' ležence izleta v Istro (jutri, 22- ^ da je odhod avtobusa ob 7. u® Jjjid na ura) izpred yaških glavnin Jutri, 22. maja, bo sporni8 jr izlet v Velenje - Slovenj GrS" fbrmacije in prijave pri 0$ Union v Ul. Valdirivo 30 (tel-od 17.30 do 19.30. * . gJL Namesto cvetja na f5r°D • te Križmančič, Stanka GfPgrf Vinka Grgiča daruje Marij8 a, (Bazovica) 6000 lir za ŠZ MENJALNICA vseh tujih valut LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-| sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Za SK Devin darujejo -el Legiša 10.000, N.N. 15.000. ‘ rj(» 10.000 Ludvik žužek 40.000. ^p Terčon 10.000, Denardo lO-O^fi;* na Spanghero 15.000 in Gin® ti 10. 000 lir. . -ref11!. Namesto cvetja na grob v gjR umrlega inž. Jožeta Sturm8 jjf jeta Irene in Dušan Furlan lir za SPDT. TPPZ izraža globoko sožali* ^ Nacetu Metliki ob smrti njeg°v TPPZ izraža globoko s°ža!Je Justu Žerjalu ob hudi izgubi * Če imate veselje do knjig in želite delati na terenu, lahko postanete naš sodelavec K sodelovanju vabimo 5 ZASTOPNIKOV s srednješolsko izobrazbo za območje Slovenije Od vas pričakujemo splošno razgledanost, kulturen nastop, u-rejeno zunanjost in sposobnost komuniciranja s kupci ter po možnosti lastno prevozno sredstvo. Pohitite s prijavo in pošljite vlogo na naslov: Mladinska knjiga TOZD ZALOŽBA, Kadrovski oddelek, Ljubljana,' Titova 3. Zadnji rok za predložitev pismenih ponudb je 15 dni po objavi. Dne 20. t.m. nas je zapustila naša draga MARIJA (LIDIJA) ŽERJAL roj. K0ČEVA« v bol* Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne nišnice naravnost v cerkev v Dolini. t si*1 žalostno vest sporočajo: mož J"st’ t Just z ženo Zofijo, hčerki možem Darkom in Lučana z inL|)», Viktorjem, vnukinje Franka, VJviana in Mara, ter drugi sorod111 Dolina, Trst, 21. maja 1977 ■ i J’S| Pogrebno podjetje Zimolo IZMENJAVA BLAGA PO AVTONOMNEM RAČUNU Do konca aprila je obojesmerni promet presegel 11 milijard lir V štirih mesecih I milijarda več kakor lani . Do konca leta nov rekord? Blagovna menjava med sosednimi “žejnimi območji Italije in Jugo-■ avije se tudi v letošnjem letu u-6 an° razvija. Podatki o gibanju tr-gfeSa avtonomnega računa nam-n-c kažejo, da se je vrednost izme-Janega blaga do konca letošnjega Pma povzpela na 11 milijard 464 l1 ‘jonov lir, medtem ko je znaša-, v ustreznem razdobju lanskega i la — ki je bilo v tem pogledu re-lir i 0 ~ m milijard 476 milijonov obn' PreJšnjili letih se je vrednost |70Jesmerne blagovne menjave giba-r 4 jn 5 milijardami, kakor je "2vidno iz naslednjih podatkov: ja-- april 1975 4 milijarde 979 Juijonov, januar - april 1974 4 mi-«p uspeh. Med vsemi italijanskimi in slovenskimi učenci vseh nižjih srednjih šol na Tržaškem, je letos dobila priznanje za najboljši učni u-speh• v prvem polletju s srednjo oceno 9 Mirjam Rebula iz Sania-torce, učenka J. b razreda nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik* na Proseku. že pred dvema letoma je bila učenka te šole Alenka Petaros deležna enakega priznanja. V sredo, 11. maja, je predstavnik MOTTA ob prisotnosti vseh u-čencev in vzgojiteljev te šole, slavnostno izročil Mirjam Rebuli priznanje in nagrado. Vsi na šoli so prav gotovo zelo ponosni ne le na nagrado, ki jo je bilo. deležna marljiva Mirjpm, pač pa so še posebno ponosni, ker je to hkrati tudi po membno priznanje za . slovensko šolo. 1...umnimi.......................iiiiiiiniiiiiiiiViniiiimii/iiii/niiiiii RAZPIS NATEČAJA ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA iZPOPOLNITEV V SLOVENSKEM JEZIKU IN LITERATURI c ,e0ubliški komite za vzgojo in fazevanje SR Slovenije razpisuje s|(t, f-°dlagi jugoslovansko-ilalijan-t)ia”? sporazuma o kulturni rzme-tioj..1, z dne 21. julija 1964 in kas-dodatnih sporazumov, skle-itjOjH' v mešanem mgoslovansko-4. Janškem odboru, predvidenem v fen nu specialnega statuta, pri v ne8a k Londonskemu sporazu ™ 1 dne 5. oktobra 1954 k natečaj djj ^delitev šestih štipendij za štu-iijja‘n izpopolntev slovenskega je U,l, ln literature pri univerzi v l^gjani za akademsko leto 1977 6i< iti 'Pyndi|e so namenjene pripravi itt s ^cializaciji učiteljev osnovnih ie^ifeiijih šol s slovenskim učnim stik ^ v tržaški pokrajini ter ti-°seb, ki želijo poučev,ati na llVlv nih šolah. V0lna štipendije znaša 18.909 din za osebe, ki so že v prosvet "S, ni službi oziroma 17.100 din letno za osebe, ki še študirajo. Štipendija se izplačuje v enakih mesečnih obrokih (2.100 din oziroma 1.900 din) od oktobra 1977 do junija 1978. Prošnje za dodelitev zgoraj na vedenih štipendij lahko vložijo pri padniki slovenske narodnostne sku-oine. ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za ookhc v prosvetni stroki. Prošnje lahko vlo ž'jo tudi tisti, ki sn že eno aka demsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustrezni mi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosid vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 25 maja 1977 Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem Podobnih uspehov si prav gotovo želimo še več, vestni učenki Mirjam pa ji za njen uspeh iskreno čestitamo. DANES V TRBOVLJAH «Pesem ne pozna inoja» Danes bo v osrednji dvorani Delavskega doma v Trbovljah druga pevska revija «Pesem ne pozna meja», ki jo prireja v sodelovanju s temeljnimi kulturnimi in pohtič nimi organizacijami iz -Trbovelj delavsko prosvetno društvo «Svobo-da II*., Prireditev, ki je bila prvič lani v Križu, ni tekmovalnega značaja, ampak njen glavni cilj je ta, da utrdi sodelovanje na kulturnem področju v zamejstvu in v matični domovini. Letos je revija povezana z jubilejnimi dnevi 40-letnice u-stanovitve KP Slovenije, s Titovim 85. rojstnim dnevom in pa s 40-obietnico njegovega prihoda na čelo KP Jugoslavije' Na prireditvi bodo poleg domačega pevskega zbora in okteta nastopili še zbori iz Trebč, Križa, Doberdoba, Branika in Pridvora pri Kopru. Kot gost pa bo nastopil še mešani zbor iz Pliberka na Koroškem. Pokrovitelje te pomembne kulturne prireditve sta ZKPO Slovenije in pa SPZ-. SINOČNJA RAZBURLJIVA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA KD načelno proti komisarski upravi v politični igri pa že računa s tem Razprava o proračunu pokrajinskega prevoznega podjetja prekinjena že kmalu po začetku - Osnutek dokumenta za programski dogovor Jutri na trgoviuski zbornici Priznanja za privrženost delu Na trgovinski zbornici bodo jutri podelili 'priznanja. «zq posebno privrženost delu* 43 delavcem, 5 kmetovalcem in. 15 podjetnikom. V kategoriji kmetijskih podjetnikov bodo priznanja prejeli Dominik Pernarčič (posestvo stoji že 270 let), Ignacij Ota (106 let). Viktor Rakar (106 let). Edvard Gojča (106 let) in Zvonimir Tončič. ki bo prejel posebno nagrado za izboljšave, ki jih je vpeljal na posestvu. • • Včeraj sta predsednik pokrajine Ghersi in podpredsednik Martone sprejela na vljudnostnem obisku kapitana sovjetske ladji »Oneskij zaliv* Borisa Korta. Ladja je zdaj v ladjedelnici Sv. Marka na popravilu. "'iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiMiHiiiiiiniiMiiiiuiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiriiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UČENCI IZ IZOLE V RIŽARNI Sinočnja seja pokrajinskega sveta v Godci je bila, če smemo soditi po številu sprejetih sklepov, ena najbolj uspešnih vse od lanskega leta. Tako so svetovalci brez velikih pre rekanj odobrili vrsto sklepov upravnega značaja, med katerimi je tudi izredna podpora ustanovi EMAC, ki je lani z vrsto pobud na področju kulturnih izmenjav med Gorico in Novo Gorico upravičila svoj cbstoj. Svetovalci so odobrili tudi prispevek zboru «C. A. Seghizzi* za letošnjo mednarodno pevsko prireditev. Na dnevni red seje pa je krščanskode-mokratski manjšinski odbor uvrstil tudi dva predloga, ki ju lahko oce njujemo kot" poskus izsiljevanja, ki je na žalost uspel, kljub ostremu in utemeljenemu nasprotovanju opo zicijskih strank. Odbornik za osebje je obrazložil.predlog..po katerem naj bi izpopolnili organik pokrajinskega laboratorija za higieno od sedanjih 24 stalnih na skupno 40. Proti so se takoj izrekli socialisti (Bukovec), predvsem zaradi načina, kako je bil predlog sestavljen brez kakršnekoli obrazložitve, kako bo zavod uporabil osebje. Proti pa so bili tudi komunisti in je njihov predstavnik Pole-to opozoril zlasti na nevarnost, da se utegne za takim sklepom skrivati nov poskus dodeljevanje delovnih mest na že preizkušen tako imenovani klientelističen način. Po dolgo trajni ostri diskusiji je opozicija postavila predlog, da se o tej zadevi razpravlja in sklepa na eni prihodnjih sej. Predsednik pa’ je predlog o odgoditvi odbil in postavil prvotni sklep na glasovanje in je bil tudi odobren z glasovi svetovalcev krščanske demokracije, PRI, PSDI in MSI. Ostro nasprotovanje pa je vzbudil tudj drugi predlog. Izpopolnili naj bi namreč pravilnik o u sklajevanju staleža uslužbencev, ki opravljajo drugačne, bolj odgovorne naloge od tistih, za katere i-majoj kvalifikacijo. Na predlog so ostro’ reagirali »tako socialisti, kakor tudi komunisti z utemeljitvijo, da se utegnejo tudi za takim postopkom - skrivati razne koristi, predvsem pa nezasluženo napredovanje. Spričo takih argumentov je predsednik Agati pristal da se o tem vprašanju razpravlja na lajni seji takoj po odobritvi proračuna pokrajinskega prevoznega podjetja. Razprava o tem pomembnem vprašanju pa se je začela, v že precej napetem ozračju in je bila že po nekaj minutah prekinjena. Kamen spotike je b" predsednik upravneg;. sveta pokrajinskega pre voznega |K>djetja inž. Fedrigo, ki je bil službeno (.utemeljeno ali ne odsoLfnlTtn,,,ig„yusejno dvorano poslal namestnika. Socialisti so za radi tega predlagali, naj se razprava prenese na prihodnjo sejo: predlogu so se pridružili krščanski demokrati in predlagali novo sejo v ponedeljek, medtem ko so bili komunisti, čeprav se ne stri njajo z zadržanjem inž. Fedriga, za nadaljevanje razprave. Na tem mestu je predsednik Agati prekinil sejo in sklical posvet načelnikov skupin. Iz poteka skoraj štiri ure trajajoče seje in predvsem iz zadržanja krščanskih demokratov — tu ni mogoče mimo izsiljevanja s pre cilogi o ureditvi staleža nameščencev — in čeprav je KD izdelala predlog dokumenta za programski dogovor med strankami, smemo u-pravičeno sklepati, da se krščan ska demokracija, ki vodi pokrajinski manjšinski odbor nagiba k komisarski rašitvi. fearnetrtt'k »opoldne je obiskalo ? in počastilo spomin na '• rB., ar 400 učencev (5.. 6. in Sup^dov) osnovne šole «Vojka ’ Riža ** Izole. Za njimi je prišla skupina učencev iz Tre- .visa. Izolski učenci, ki jih je spremljalo 25 njihovih učiteljev in učiteljic, so nato odšli v Kulturni dom na predstavo otroške igre «Maks Žvižgač*. V prihodnjih dneh bodo obiskali Rižarno tudi učenci drugih šol s Koprskega, bili pa so še učenci šole «Vojko Premrl* iz Kopra, šole iz Pirana, šole iz Sečovelj in velika skupina gojencev Dijaškega doma v Kopru. Jutri na Trgu Battisti nagrajevanje učencev Jutri bodo na Trgu Battisti, med proslavljanjem dneva avtomobilista, nagradili tudi učence gotiških osnovnih šol, ki so se najbolj izkazali med tekmovanjem o prometni vzgoji, ki ga je priredila goriška občina v osnovnih šolah. V tečaju je sodelova lo okrog 800 otrok. Prvo mesto je dobil učenec Alessandro Bon iz italijanske osnovne šole v Ulici Leopardi. Dobil bo pokal goriške občine, zlato kolajno deželne uprave in o-tros ko kolo. Na peto mesto se je plasiral učenec petega razreda slovenske osnovne šole v Ulici Croce Benedikt Košič, ki je iz razreda učiteljice Anke Fajgelj. Dobil bo pokal zavaroval nega zavoda INA in otroško kolo. Kolesa in druge praktične nagrade dobi dvajset učencev. Skupno poročilo o obisku SSk pri S/DL v Novi Gorici Na povabilo Ok SZDL Nova Gori ca sta se 18.5.1977 v Novi Gorici sestali delegaciji pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti v Gorici in OK SZDL Nova Gorica. Delegacija OK SZDL Nova Gorica je goste se znanila z vlogo in organiziranostjo SZDL v novogoriški občini. Delegacija Slovenske skupnosti je najprej predstavila svojo vlogo in program sko usmeritev in opozorila na vrsto resnih problemov, ki ogrožajo obstoj in nemoten razvoj slovenskega življa v Italiji. Posebna pozornost obeh strani je bila posvečena pripravljenosti za tesnejše medsebojno sodelovanje in bolj usklajjen odnos do reševanja ključnih vprašanj slo venske narodnostne skupnosti v I-taliji, s posebnim poudarkom na položaj in procese, v katerih deluje jo Slovenci v goriški pokrajini. Poudarjeno je bilo, da nekateri pro cesi urbanističnega in socialnoeko nomskega značaja ne delujejo v korist ohranjanja avtohtonosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo in podporo osimskemu sporazumu med republiko Italijo in SFRJ; hkrati pa si bosta vsaka po svoji strani prizadevali za takšno konkretizacijo sporazuma, ki bo krepila narodnostni, ekonomski, socialni in kulturni položaj .‘ji o vence v v Italiji. Obe strani sta načeli razgovore o problematiki slovenskega šolstva v Italiji, uveljavljanju slovenskega jezika v javni rabi ter o nekaterih drugih še ne dovolj zadovoljivo rešenih vprašanjih položaja Sloven cev v Italiji. Obe delegaciji sta ocenili obisk kot koristen in izrazili željo po na daljnjih stikih in sodelovanju. Na prodaj stari avtobusi Pokrajinsko prevozno podjetje (A PT) je sklenilo prodati nekaj starih avtobusov. Pred kratkim so namreč prevzeli nekaj novih vozil, nekaj pa so jih naročili. Kdor se-zanima 4 a nakup, naj se zglasi pri upravi .podjetja* Tekmovanje psov jutri v Espomegu Na razstavišču Espomegu bo jutri velika manifestacija z dresiranimi psi. Manifestacija bo vsedržavnega značaja, svojo udeležbo so prijavili tudi lastniki psov iz Jugoslavije in Avstrije. Dopoldne bodo razne tekme psov, popoldne pa bo na vrsti na grajevanje. Baje bo prisotnih nad 300 psov raznih pasem, Letovanje otrok državnih uslužbencev Zavod ENPAS bo tudi letos poskrbel za brezplačno letovanje otrok državnih uslužbencev v zdravilišču Salsomaggiore. Razpoložljivih je približno 6600 mest za dečke v starosti od 4. do 12/ leta in deklice med 13. in 14. letom. Izmene bodo trajale po petnajst dni. Prošnje je treba nasloviti na po krajinsko ravnateljstvo zavoda EN PAS v kraju, kjer imajo otroci stalno bivališče ter predložiti potrebno dokumentacijo. V Krminu se nadaljuje ciklus jugoslovanskega filma V Krminu se zaključuje ciklus jugoslovanskega filma, ki ga je pripravil občinski odbor za kulturne dejamosti v sodelovanju s krožkom ARC1 «A. Sfiligoh. Jutri zvečer ob 20.30 bodo v občinskem gledališču predvajali film nSioeet Movie* režise.rja Dušana Makave-jeva. Ciklus se bo zaključil v nedeljo, 29. maja, ko bodo vrteli Bu lajičev «Atentat v Sarajevu». NA POBUDO PD «0T0N ŽUPANČIČ» Prijetno domače vzdušje danes in jutri na Pilošču V Štandrežu imajo pomladanski praznik že precej let - V kioskih na voljo cela vrsta domačih dobrot Na Pilošču v Štandrežu bo drevi in jutri Pomladanski praznik, ki ga že dolgo "vrsto let zaporedoma prireja domače prosvetnj društvo «Oton Župančič*. Na spo edu imajo bogat kulturni in rekreacijski program in že iz prejšnjih let vemo. da znajo Štandrežci stvari dobro pripraviti. Praznovanja se bodo v glavnem odvijala na Pilošču. starem vaškem trgu, središču domačih kmetov in vrtnarjev. Prireditelji nam niso zaupali, ali bodo tudi letos ».oblekli* trg v kmečko obleko. V prejšnjih letih so namreč obisko aleem pripravili sedeže kar na slamnatih balah in ljudje so se zares počutili kot na nekdanjem kmečkem dvorišču. Na Pilošču bodo pripravljeni kioski, ki bodo, letos zelo bogato zalo ženi. Drevi, ob 19. uri, bodo pričeli vpisovati tekmovalce za briškolo. Tekme bodo v Domu »Andrej Budal*, zmagovalci bodo dobili bogate na grade. Ob 21. uri pa bo na Pilošču nastopila furlanska folklorna skup' na iz Ločnika. Že pred tem in tudi po nastopu pa bo kar na trgu ples ob zvokih orkestra «Mejaši». Jutri, v nedeljo, pa bo ,ob 18.30, nastop domačih kotalkarjev, ki jih vadi Sonja Cernecea. Prireditev ' o na kotalkališču in mladi izvajalci, med katerimi bosta tudi dve deklici, ki sta si priborili zasluženi prvi dve mesti na pokrajinskem tekmova nju kotalkarje, nam bodo prikazali vrsto plesov ob zvokih najrazličnejših komadov glasbe. Tudi jutri zvečer bodo zatem »Mejaši* igrali poskočne za ljubitelje plesa. Že prej smo omenili, da bo bife založen z najrazličnejšimi dobrotami. Za to: se bodo potrudile članice domačega prosvetnega društva, ki so ali bodo vsaka na svojem domu Rri- IIIIMIMIIIIIIIMI lili lil MII Hlinil 1111111111111111 Hlinil MimmH IIIIIIIIIIIIIIIII lili IIIIIIIIIIII lini II1111111111II lil 11 litin 11 im iiiiMiiiiiiiiiMimi lili II Iiuiiimiiu IIIIIIHIIIIIIIIIMI SPET V PRIZORIŠČU ATENTAT PRI PETOVUAH Sodniki v Benetkah so v četrtek soočili fašista F red o in Ven turo Znana fašista baje vesta marsikaj zanimivega v zvezi z atentatom na karabinjerje pri Petovljah Ali se bo morda beneškim preiskovalnim sodnikom posrečilo to, kar ni uspelo goriškim? Bodo mor-,d.a ,so, L 7.47, D 8.18', D 9.09. L 11.07. D 13.25, L 13.57, D 16.25, L 17.00, L 18.23, E 18.59, L 19.49, L 21.42, D 22.51, E 23.00 L ODHODI PROTI VIDMU D 1.35, L 6.20, D 6.53, L 7.16, D 7.51, D 9.36, L 11.10, D 13.06, L 14.01, D 14.44. L 15.31, E 16.39 <8, L 17.56. D 18.25 >, L 19.01 2, D 20.05, L 21.11, D 22.22, L 23.37. PRIHODI IZ NOVE GORICE L 11.43, L 17.18. ODHODI ZA NOVO GORICO L 9.50, L 15.35. 1 ne vozi ob praznikih. 2 vozi od 22.5. do 6.8. in od 15.8. do 23.9. Ob sobotah ne vozi. 2 vozi ob praznikih od 26.6. do 11.9.; ne vozi 14.8. * vozi na dan pred praznikom od 25.6. do 10.9. 5 vozi od 23.5. do 5.8. in od 16.8. do 23.9. Ne vozi ob sobotah in praznikih. 8 vozi od 23.5. do 6.8. in od 16.8. do 24.9.; ne vozi ob praznikih. • V Centru grafike v Bariju bo te dni razstavljal čmo-bele grafike goriški umetnik Virgilio Malni. pravile vrsto najrazličnejših domačih sladic, ki bodo danes in jutri zvečer v »"odaji. Seveda pa se bodo za dobro voljo potrudili tudi domači kuharji. Na razpolago bodo piščanci na žaru, sardele ria žaru, golaž z grahom ;n krompirjevo polento, frta-lja, fižol v solati, že omenjene domače sladice, domač kruh in seveda domače štandreško vino. Zaradi del na napravah v ponedeljek ne bo toka Zaradi nujnih vzdrževalnih del v ponedeljek. 23. t.m., med 13. in 17. uro ne bo toka na območju transformatorskih postaj Ponte del Torrione, Bella veduta. Pevma, Štmaver, Šte-verjan, Jazbine in Grojna. Prosvetno društvo »KRAS* DOL - POLJANE bo priredilo danes, 21., in jutri, 22. maja ŠAGRO NA POLJANAH Danes bo na sporedu tekma v briškoli in ples. Vabljeni! Izleti Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 22. maja izlet na Ivanac v Beneški Sloveniji. Zbirališče na Travniku. Odhod ob 8. uri (po legalni u-ri) z lastnimi sredstvi. V slučaju slabega vremena bo izlet prihodnjo nedeljo 29. t.m. Kino Gorica VERDI 17 36 - 22.00 »U bella e la be-stia*. L. Hummel in R. Hundar. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15-22.00 »Rocky». S. Stallo-ne in T. Shire. MODERNISSIMO 16.06-22.00 »U recita* — grški film. / CENTRALE 17.30 - 22.00 »Bluff: stori« di truffe e di imbroglioni*. Barvni film. V1TTORIA 17.30-22.00 »U svaatic* r.el ventre*. S Lane in Giancarlo Sisti Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30 -22.00 »Cielo di'plombo: ispettore Callaghan*. Barvni film. /■ ENCELSIOR 16.36- 22.00 »La lunga notte di Entebbe*. A o iv/ Gorica in okolica .SOČA »Mandingo*. — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zdrahe v Hongkongu* — italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Francoska zveza št. 2», — ameriški film ob 19.20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danep ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pi-ovvidenti, Travnik, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Š. Nicolb, Ulica 1. maja - tel. 73328. Esmssmm Namesto cvetja na grob pokojne Milke Klančič daruje družina Danila Pavletiča iz Gabrij 20.000 lir za prosvetno društvo Andrej Paglavec iz Podgore. Prof. Ezio Martin iz Pinerola daruj« Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici 10.000 lir v spomin Ludvika Zorzuta. ....■»"■•»■■■IH.'■'■■■<■•■'■»»........................ Dohodki Goričanov vi. 1974 Giovannj Piemonti 11 175.000 lir, Sergio Piemonti 8.245.000. Dario Pie-razzi 4.230 IKK), Ulisse Pieroni 6 mil. 743.000, Ugo Pighin 4 150.000, Aldo Pigho 6.158.000, Ugo Pilato 5.930 000. Giannina Pihan 8.776.000. Luigi Pil-lon 7.207.000, Maria Degano - Pillon 4.866.000, Giovanni Pilolli (r. 1946). 4.898.000, Mario Pin 4.505)000. Edo Pintu 5.0/6.000, Giuseppe Pinausi 6.274.000, Cianni Pinausig 5.433.000 Gudio Pinausig 6.100.000, Virgin Pinausig 5.031.000. Angelo Pinello 4.996.000, Dino Pinello 5 097.000. Gio vanni Pinni, 8.655.1X8),; Boris Pintar 4.813.000, Rudolf Pintar ,5.871.000. Giuseppe Pinto 4.901! 000, Pietro Pintu 4.607.000, Antonietta Pintus 6:377.01X) Bruno Pinzin 6601 000, Antonio Pipp 9.151.000 Riccardo Pippa 5 398.000. Danilo Pirc 5 mil. 115.000, Agostino Pirella 20.540.000. Ermanuo Pirondini 8.866.01X1, Gio vanni Pisani 4.801.000, Giovanni Pi. sanj (1930) 5.723.00 Eugenio Pistrin 5.240.000; 'Giovanni Pisanj (1912) 4 mil. 801.000, Antonio Pittana 4 mil. 303.000, Francesco Pi z zori no 10 mil 370.000, Giovanni Piuck 5.267.000 Cino Pizzamiglio 5.042.o(K). Franco Pizzi 4.025 (XXI. Antonio Pizzileo 4 mil. 2.3. (XX), Guerrino Pizz n la to 4 mil. 362.000. Orlando Pizzolini 4 mil 813.(MK), Erminio Piz/ucehini 4 mil. 308.000, Oscar Pizzul 8 570.000. Gilberto Plahuta 20 279.000, Ignacija Plahuta 7.460.000. Bruno Pia nišček 4.694.000, Luciana Pla.-Jino 9.254.000, Evgen Plesničar 14.314 000, Alojz Plesničar 5.091.000, Tito Pie snitzer 9.110.000, Marino Plet •‘t mil. 139.000. Nicodemo Plet 5 485 000, Ro riolfo Plet 5.606.000, Orsolina Plos 4.121.000. Anton Poberaj 4.687 000, Janez Poberaj 4.131.(XX). Marija Po' beraj 4.632.000, Vincenc Poberaj 5 mil. 772.0(K), Jaromir Podberšček 5 mil. 639.000, Giordano Podhersig 4 mil. 181.(XX), Umberto Podhersig 4 mil. 490.000. Mario Polese 4.923 000. Paolo Polese 9.258.000, Antonio Po-lesello 4.238.(XX). Mario Poletti 8 mil. 939.000, Arturo Poletti 5 mil. 682.000. Giovanni Poletti 5.303 (XX). Silvino Poletto 6.474 (XX). Giancarlo Polito 5.456.000. Giorgio Polito 5 mil. 2.000, Annamaria Pollo 5 mil. 215.00*). Silvano Polnionuri 5 654 (XX) VValter Polmooari 6.726.000. Giovanni Pollo 4.088.(XX). Giuseppe Pollo 4.525.000 Giovanni Polverini 6 mil. 623.000. Renato Pol veri no 8 888 1)00. Maurizio Pompeo 4.469 000. Angelo Pontello j.193.000, Sergio Pontello 8.771.000. Bruno Pontom 5.616.000 Giorgio Pontinj 5.314 000. Giovanni Ponzalli 6.037.000, Bruno Populin 4 mil. 998 (X)0 Federico Portelli 4 mil. 190.000. Gustavo Portelli 4 859.000. Leone Portelli 4.073 000 Riccardo Portelli 5.586.000, Severino Portelli 7.558.000 Francesco Posa 4.2.30.(XX). Francesco Possillipo 5.993.(XX). Arrigo Pos-selt 5.521.000, Carlo Posselt 5.307.000, Gino Pozzati 4.751.000, Ortensia Poz žari 6.150.000. Cesare Pozzo 8 mil. 842.000. Rilando Predan 4.658.000. Glauco Predasso 11.426.000. Sergio Predoiin 11.659.000, Bojan Pregelj 8.887.000, Rafko Premrl 4.914.000, Luciano Prencis 5,545.000, Paolo Preši 6.280.000, Jožef Prijon 4.174.000, Alberto Primas 9.351.000, Guido Pri-mas 6.433.(XX), Bazilij Primožič 18 mil. 596.(XX), Mirko Primožič 4 mil. 423.tKK). Vladimir Primožič 5.471.(XX), Danijel Prinčič 4.951.(XX). Jožef Prinčič (r. 1914 ) 4.433.000; Karel Prinčič 4.910.000, Zoilo Princ is 8.378.000, Eleonora Prjnzi 4.142.000, Enzo Pro-chilo 4.317.(XX),. Gianfranco Prodno 4.731.000, Roberto Prodani 4.975.000, Aldo Propetto 6.064.000. Enrico Pro-pelto 7.540.000, Pietro Protto 17 mil. 099.000, Lino Provedel 4.289.000. Vittorio Provenghi 4.467.000, Dario Pro-vindenti 5180.000. Giulio Puddu 4 mil. 467.(XX), Antonio Puia 5.628.000, Giovanni Puia, 4.050.600, Aridreano Punteri 6.938.000. Salvatore Puma 4.887.(XX), Dušan Pu.šnar 5.415.000. Včeraj-danes h guriškega matičnega urada ROJSTVA: Elisii Marcovig, Luca Dollani, Emanuele Buiatti, Demis Calligaris, Heinrich Klanjšček, Sara-Schiarelli. UMRLI SO; 87 letna Maria Cecot-ti vd. Mazzolini; 71-letni upokojenec Giuseppe Dramani; 94-letno upokojenka Emilija Klančič; 77-letna gospodinja Paola Crini vd. Marazzani Visconti; 45-letui mehanik Giovanni Ughi; 70-letni upokojenec Amatoit Graber. UTRINKI S POTI PO AFRIKI KMETIJSTVO I NE cBAKRENA ŽLICA* IZHOD ZA ZAMBIJSKO GOSPODARSTVO Padec cene bakra na svetovnem trgu je prisilil Zambijce, da vložijo vse svoje napore za celovit razvoj države- Z bakreno žlico borno nahranili vsa lačna usta. S to prispodobo so si pred leti Zambijci obetali svoj gospodarski in družbeni napredek, razvoj dežele, ki je skoraj štirikrat večja od Jugoslavije. a ima le približno pet milijonov prebivalcev. Baker je namreč zagotavljal Zambiji kar devet desetin vseh izvoznih dohodkov, s proizvodnjo 700 tisoč ton na leto pa jo uvršča v sam vrh svetovne lestvice proizvajalcev bakra — na drugo ali tretje mesto. Zambijci se radi spominjajo leta 1974. Takrat je namreč baker dosegel najvišjo ceno na svetovnem tržišču — za tono so dobili skoraj tri tisoč dolarjev. Toda spomini so grenki, ker je po letu 1974 cena bakra začela skokovito padati, zmanjšala se je kar za dve tretjini, to pa je seveda hud udarec za deželo, ki živj od bakra in na njem snuje vse svoje razvojne načrte. Približno sto tisoč rudarjev v Copperbeltu, «bakrenenr pasu; na zambijskem severu, je pred časom lahko vzdrževalo skoraj vse prebivalstvo, zdaj pa je drugače. Deviz ki jih je prinašal baker, je precej manj, zahteve pa so enake ali celo večje. Takšne razmere so terjale korenit poseg in veliko preusmeritev, saj so vsi sprevideli, da je zanašanje na veliko bakreno bogastvo dvorezen meč, ki je že pokazal tudi vso svojd negativno ostrino. Medtem ko se je cena bakra precej zmanjšala, so se povečale cene številnih surovin in izdelkov, ki jih Zambija mora uvažati, na primer cene nafte in različnih živil. Zambija je bila prisiljena popraviti svoje razvojne načrte. Tako so zmanjšali investicije, podaljšali roke graditve različnih objektov in omejili uvoz. Slednji ukrep se sicer še ne pozna kaj dosti na domačem tržišču, saj še prihajajo pošiljke blaga na podlagi uvoznih dovoljenj iz zadnjih mesecev leta 1975, ki so po vrednosti. presegla milijardo dolarjev. Poglavitna preusmeritev razvojnih načrtov pa odseva v ge- •iiaimMiHiiiiimiHisiitmiuHimiiiinitiiiluiiuiinin Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če boste dovoli vztrajni, vam bo kljub vsemu pripadla zadnja beseda. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storite vse, da bi se uresničili vaši načrti. V čustvenih odnosih bodite stvarni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V spopadu s svojimi tekmeci ukrepajte odločno in drzno. RAK (od. 23.6. do 22.7.) ‘Zanimajte se predvsem za vprašanja, ki jih morate reševati takoj. Prišlo bo do spremembe V čustvenem življenju. ' LEV (od 23.7. do 22.8.) Kljub ugodnim možnostim, se vendarle ne boste znašli v najboljšem položaju. Čustveno doživetje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zbujajte zavisti v drugih, spričo tega tudi ne sprejemajte novih nalog. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Da bi premagali tekmeca, boste pripravljeni mnogo tvegati. Izpolnjeni boste s popolno srečo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne dovolite, da bi vas kdo pripravil do tega. da bi se odrekli hladnokrvnosti. STRELEC (OB 22.11. do 20.12.) Danes bosta sreča m uspeh na vaši strani. Prišlo bo do uresničitve tega, kar si želite.. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Obstaja nevarnost, 'da bi svoja sredstva namenili za nekaj, kšr ne bo obrodilo sadu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko dejavnosti in številni poslovni stiki. Zavedajte se, da tisti. ki je vztrajen, dobi kar si želi. - RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odpovejte se nekemu neposrednemu dobičku. Družinska vprašanja slu »Nazaj k zemlji*. V prispodobi to pomeni, da se je treba sputiti iz visokih bakrenih oblakov na trdna tla, dejansko pa gre za mnogo več — za korenit napredek kmetijstva, ki ga upravičeno imenujejo bolno dete narodnega gospodarstva. Od kmetijstva namreč živita dve tretjini zambijskega prebivalstva, vendar se v kmetijski proizvodnji ni kaj dosti premaknilo v vseh letih neodvisnosti. Še pred nekaj leti so obdelovali le tretjino odstotka vseh obdelovalnih površin, čeprav zambijska zemlja slovi kot ena najbolj plodnih v Afriki. Seveda pa plodna zemlja ni dovolj, . kajti v zavesti zambijskih kmetov je bilo zakoreninjeno prepričanje, da zemlji ni treba ničesar dajati, da je treba le jemati, kar zemlja da. Vlada je skušala z vabljivimi posojili pritegniti ljudi na zemljo. Mnogi so vzeli posojila, toda mnogi so ta' denar tudi zapravili. Namesto traktorjev so kupovali luksusne osebne avtomobile, namesto gospodarskih poslopij so si zidali razkošne hiše. Pa tudi tam, kjer so resno zastavili delo, se je izkazalo, da so samo traktorji premalo za uspeh- kmetijske reforme. Najprej je treba odpraviti zakoreninjeno prepričanje, poskrbeti je treba za šolanje kadrov, kajti kaj bo kmet s traktorjem, če ne pozna vseh prednosti, ki jih nudi ta kmetijski stroj. Spremenjena usmeritev v razvoju gospodarstva je že obrodila prve sadove, čeprav še ni pognala korenin, kakor načrtujejo. Vendar sladkorja in koruze pridelajo že dovolj za svoje potrebe, in še nekaj ostane za izvoz. Živine je sicer veliko, vendar meso vseeno uvažajo, kajti družbe, zadolžene za odkup živine, so bolj vajene uvoznih poslov. Toda prav tako, kot za poljedeljstvo, so tudi za živinorejo možnosti nadvse u-godne, saj le malo območij ogrožajo muhe cece. Predsednik Keneth Kaunda. ki ga v domačem političnem jeziku imenujejo kar po začetnicah K.K., je že večkrat posegel v kmetijski razvoj. Tako so uvedli delovne brigade, v katerih je udeležba obvezna. Kazni so stroge, a kot kaže, drugače ne gre. Sicer se prav gotovo ne bi sam predsednik ukvarjal celo s tistimi, ki nočejo ubogati ukaza in Oditi v delovne brigade. Za enega izmed njih je namreč Kaunda kar osebno prepovedal, da bi ga zaposlili kjerkoli v deželi. Kajti Zambija je spoznala svojo napako, skrito v prispodobi z bakreno žlico, in zdaj hiti nadoknaditi zamujeno. Nezaposlenost je tudi v Zambiji problem, saj je industrija slabo razvita, zaradi finančnih težav, ki zdaj pesti jo deželo, pa si na tem področju tudi ne morejo obetati kakega skokovitega napredka. Toda ljudem je treba dati delo —■ in najboljše možnosti so prav v kmetijstvu. Računajo, da bo do leta 1980 v kmetijstvu dobilo delo kar 200 tisoč prebivalcev, kar je eno od jamstev, da si bo to gospodarsko področje opomoglo in povečalo svoj zdaj skromni delež v narodnem dohodku. Obetavne so tudi napovedane spremembe v šolskem sistemu. Uvesti namreč nameravajo desetletno šolanje, saj zdaj preveč mladih ljudi, ki konča šolanje, ostane brez zaposlitve, hkrati pa hočejo z novim šolskim sistemom vplivati tudi na izobraževanje v skladu s potrebami gospodarstva, tako da bo' korist dvojna. Posebna skrb v šolskem sistemu pa velja izobraževanju kmetijskih strokovnjakov, /.a kar so name--nili do konca tega desetletja več kot deset milijonov dolarjev. Vsa ta prizadevanja naj bi izboljšala ne samo gospodarski, ampak tudi družbeni položaj Zambijcev. Ustvarila naj bi materialne možnosti za uveljavitev priljubljenega gesla »Prakticirajte VLADIMIR GRADNIK humanizem*. Humanizem je namreč ena od temeljnih postavk zambijske družbene ureditve, ki jo je zasnoval predsednik Keneth Kaunda. Poglavitne sestavine njegove politične filozofije so humanizem, socializem kot izraz humanizma in odprava izkoriščanja človeka po človeku, odprava vseh oblik zla. Tu pa> gre za kapitalizem, imperializem, kolonializem in neokolonializem, fašizem in rasizem. Na takšnih idejnih temeljih so Kaunda in njegovi sodelavci izoblikovali enostrankarski sistem, v katerem se že začenja" uveljavljati tudi udeležba ljudi pri sprejemanju odločitev, za zdaj sicer v skromnem obsegu, v pro-izvorjnji, vendar z načrti za popolno uveljavitev participativne demokracije. Na mednarodnem prizorišču Zambija deluje kot neuvrščena država, njen. predsednik pa je od prvih dni zambijske neodvisnosti eden od vplivnejših državnikov neuvrščenega- gibanja. Glede na zambijski zemljepisni in strateški položaj je zunanjepolitična dejavnost vlade V Lu-saki — gledano iz našega zornega kota — precej enostranska, vendar v zambijskih razmerah popolnoma razumljiva. Velika večina prizadevanj je usmerjena na jug črne celine, k številnim problemom, ki pestijo podjarmljena ljudstva Rodezije, Namibije in Južne Afrike. Zambjja ima pri tem še posebno vlogo, saj sodi med peterico držav prve frontne črte, torej med države, v katerih neposredni soseščini je ek-plozivni afriški jug — trdnjava rasizma in ostanek neokolonializma. Zambijski politiki ugotavljajo, , da je nujna krepitev oboroženega boja v Zimbabveju (Rodeziji) in Namibiji, saj Salisbury in Pretoria trdovratno vztrajata pri svojem, tako da so samo politična prizadevanja zaman. Vendar pa VLADO BARABAŠ (Nadaljevanje na zadnji strani) Z REVIJE NAŠA POMLAD Otroški zbor pevskega društva Lonjer - Kalinom Otroški zbor osnovne šole v Ricmanjlh Pogovori o davkih PRIHAJA OBRAZEC 740 Uradni list je objavil črteže o-brazca 740, ki ga bodo natisnili v 15 izvodih in ki bo na razpolago davkoplačevalcem za prihodnjo prijavo, ki bo morala biti predložena — če seveda ne bo nadaljnjih odložitev —• do konca prihodnjega junija. Tiskovine bodo prodajali v trafikah po 250 lir. Prijava je približno taka, kakršno smo v naših sestavkih že napovedali. Na splošno lahko trdimo, da bo izpolnitev obrazca enostavnejša, predvsem, ker je izpadel precej zamotan pdstopek za združeno prijavo 'zakoncev. Poleg tega so odpadli posebni stolpci, ki so bili namenjeni dohodkom mladoletnih o-trok, ker se bodo odslej tovrstni dohodki razdelili v enaki meri med oba starša in prišteli k njuni dohodnini. V obrazcu je prostčr za prijavo obeh zakoncev, če se bodo le-ti odločili za predložitev dohodkov na eni sami tiskovini. Razume se, da je obdavčevanje vedno ločeno. Na zadnji obračunovalni poli (okvir N) je končno jasno razvidno, kar zahteva zaokrožitev na, tisočinke: (od 1 do 99 lir navzgor, od 500 do 999 lir navzgor) zadnje število, ki ga je treba zaokrožiti, nosi že natiskane tri ničle. V ostalem, posebno kar zadeva okvire A (zemljišča), B (zgradbe) in C (odvisni delavci) so stvari o- stale skoraj neizpremenjene. Niso bilf Sč objavljeni dodatni okviri (100 lir), ki služijo za davčne prijave trgovcev, obrtnikov, profesio-nistov itd. Novost je zapoved, da se na u-vodni strani navede anagrafski kodeks s šestnajstimi črkami in številkami. še enkrat opozarjamo, da je navedba anagrafskega kodeksa obvezna le za prijavitelje, kj so predložili predlani prvo prijavo za dohodke 1. 1974 t.j. za tiste davkoplačevalce, ki 'so prejel; posebno zadevno izkaznico. Prijaviteljem naslednjih let še sploh niso poslali omenjenega anagrafskega dokumenta. Kdor sedaj zahtevanega podatka ni prejel (in prejeli, so ka got rečeno, le prijavitelji za dohodke v letu 1974), naj ga zahteva na okencih finančnega urada. Za zakonce, ki so lani prijavili združene dohodke, je Važno tole opozorilo: anagrafski kodeks so dodelili le možu, ki je prijavil tudi ženine dohodke. Potemtakem bodo žene — dohodninarce zaman iskale svojo oznako, ker jim pač ni bila pripisana. Nemara bo y tem pogledu zbudila ženskam neka) : preglavic okolnost, da sedaj zahtevajo davčno oznako od obeh zakoncev. Seveda naj se prizadete davkoplačevalke zaradi tega ne razburjajo. Anagrafsko številko so dodelili le ženski, ki je prijavila svoje dohodke leta 1974 ločeno od moža, ker se je npr. poročila v teku istega leta. Prijavitelji, ki so položili le obrazec 101 nimajo še kodeksov. Sama dodana obrazložitev,, ki bo priložen^ obrazcu o-pozarja, da kdor zamolči'anagrafski kodeks ali pa ga pogrešeno navede, je lahko podvržen kaznovanju do 1 milijona lir globe, enako kot se dogodi prijavitelju, ki o-pušča navedbo avtomobilov, .počitniških hiš itd. (na naslovni strani). Na prvi strani sta podokvir A in B namenjena zakoncema. Vsak prijavitelj lahko zbere za prijavo ločeno tiskovino, ali pa uporablja isti obrazec z drugim zakoncem. Prvi ali drugi prostor lahko izbirajo prizadeti, kakor pač želijo. Sedaj se govori le o I. in II. prijavitelju. V podokviru C (ki sledi podokvi-roma A in B) je mesto za navedbo žene ali moža v breme T. prijav-ljenca. Zakonec se ima za v breme, če ni imel v letu 1976 več kakor 960.000 lir dohodka; drugemu zakoncu pripada zaradi tega davč-nj popust v iznosu 72.000 lir. Lani so uvrščali zakonce v breme med otroke in druge bremenjujoče osebe (roditelje, taste itd.). Glede počitniških hiš moramo dodati, da so pri prejšnjih prijavah spregledovali opustitev navedbe tovrstnih zgradb, če so bile le te že navedene v okviru B; kaže, da je sedaj finančno ministrstvo dalo podrejenim uradom navodilo, naj tudj v teh primerih naložijo predvideno kazen kršite- lju, ki je opustil zadevno zabelež-bo na prvi strani prijave. Prvotno je bila za vsako po-' manjkljivost v prijavi predvidena več ali manj huda kazen. Kasnejši zakon je te prve določbe omilil in je dal možnost finančni upravi, da sama popravi očitne pomanjkljivosti, ki se lahko razberejo iz same prijave. Ostale so stroge kazni za že navedene opustitve, kakor tudi za napačne osebne podatke. Najhujše posledice pa utegne nositi, kdor prijave ne podpiše, ker je nepodpisana prijava sploh neveljavna. Prekršek se istoveti s popolnim zamolčanjem dohodkov z *vsemi posledicami. Med drugim zamolčanje nad 6 milijonov lir dohodka prinaša s seboj kazenske posledice (celo zapor). V odsotnosti prijavitelja lahko podpiše prijavo zakonec ali krvni in svaški sorodnik do 4. stopnje na podlagi navadnega pismenega pooblastila, in to brez potrebe po overovljanju podpisa pooblaščenega. Za druge podpisnike (prokuratorje) zahtevajo overovitev pred notarjem ali na občini. -Kažs, da se v izogib opisanim nevšečnostim, mnogi poslužujejo ponarejenih podpisov na prijavah, saj tj podpisi ne zahtevajo overovitve. Vprašanje je, kako naj podpiše nepismeni davčni obvezanec. Odgovor: ali z vodenjem roke (kar je pravzaprav ponarejanje), , z znamenjem križa s sopodpisom dveh prič z navedbo njunih osebnih podatkov. St. Oblak SOBOTA, 21. MAJA 1977, ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Check - up 13.30 DNEVNIK 14.00 Iz Rima — Tenis 17.00 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Aiutante tuttojare: Tatvina v družini 20.00 DNEVNIK 20.40 BAMBOLE, NON C’£ UNA LIRA 21.50 NIXON STORY Filmske premiere, Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12 30 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Srečanje s časnikarji 14.00 Odprta šola 14.30 EVROPSKI DNEVI 15.30 60. Giro d’Italia 17.00 Ponovno na sporedu SEDEM PLUS 18.30 Supermix — glasbena oddaja 19.10 Izžrebanje loterije 19.15 ŠPORTNA SOBOTA 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Anghelopoulos, potovanje po zgodovini 22.05 DOLCI VIZI AL FORO — jilm Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 8.30 Mucin rojstni dan 8.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah 9.15 Človek in zemlja 9.45 Izbira študija in poklica 10.15 Partizanski sanatorij 14.25 Nogomet: ZAGREB — SLOBODA 17.20 Obzornik 17.35 DESANT NA DRVAR — Jilm 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 ZBOGOM COLUMBUS — jilm 21.30 DNEVNIK 22.25 Košarka: JUGOSLAVIJA - BRAZILIJA Koper 14.25 Nogomet: ZAGREB - SLOBODA 17.50 Košarka: JUGOSLAVIJA - BRAZILIJA 20.15 DNEVNIK 20.35 POSLEDNJI MOHIKANEC — tretje nadaljevanje 21.25 Ura zločina: PO POTI IZDAJE I 22.45 JAZ, LJUBEZEN Zagreb 14.25 Nogomet: ZAGREB — SLOBODA 18.45 Pesmi o Titu 19.30 DNEVNIK 20.30 Aleksander Nevski — film Švica 18.00 Glasbena škatla 20.45 DNEVNIK 21.00 VELIKI DIKTATOR 22.55 DNEVNIK 23.05 Športna sobota TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Pojdimo z glasbo; 9.40 Koncert-; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12 00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Tekmujte s Petrom; 15.35 Izbor iz tedenskih sporedov ;„ 17.05 Mi in glasba; 18.05 Radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Popevke; 9.30 Plošče; 10.15 Glasbeni! portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Moda center shop-ping; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 LP plošča; 15.00 Najlepše popevke tedna; 16.45 Gledališki • Utrinek; 17,00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapoj- mo in zaigrajmo; 19.30, 20.35 Gl*so beni week-end; 22.00 Plesna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 11.00, 12.0°; 14.00, 15.00. 18.00, 19.00 Poročil3' 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jujt®: otroci!; 7.20 Beseda na danasri dan; 7.30 Iz naših sporedov; Glasbena matineja; 9.05 Pi°n'rns^ tednik; 9.35 Mladina poje; l®-Turistični napotki; 11.03 Sed®1^ dni na radiu; 12.10 Godala ritmu; 12.30 Kmetijski nasv® 12.40 Veseli domači napevi; D”. Priporočajo vam...; 14.05 Kaj v3 glasba pripoveduje; 14.25 S P4;, mijo in besedo po Jugoslavtl' 15.30 Glasbeni intermezzo; S knjižnega trga; 16. (X) »Vrtiljak’ 18.05 Gremo v kino; 18.45 Za® val vas bo ansambel Bojan mič; 19.35 Lahko noč, otro® V 19.45 Minute z ansamblom a1., mir Sepe 20.00 Radijski rad«1' 21.00 Za prijetno razvedrilo. mzzm yl I cafeteria, ] SELF-SERVICE ri velik brezplačen Lil parkirni prostor Drevored Čampi Elisi vogal Ul. D’Alvi°n9 TRST SOLATA FANTAZIJA " HAMBURGER - PEČEN KROMPIR - SLADOLED -PIVO - KRUH ALI GRISlNI L. 2250 > UVOD Dogajalo se je na naših tleh, po naših hribih, na regovih haših rek in potokov, po dolinah in vaseh Po-očja, tam, kjer stoletja žive rodovi slovenskega naroda: iorjani, Brici, Kraševci in Vipavci, skupaj,, s sosednjimi 'urlani in Italijani. Ob bregovih bistre Soče, od snežne a Kanina čez Krn in Kuk, ob sončni Gorici in naprej ez Kras in Grmado je od meseca maja 1915 do novem-ira 1917 v bojnem viharju topovskega grmenja in sekanju sklene toče razsajala smrt in Soča je »krvava tekla«... Precej tega bi vedela povedati bistra Soča. Veliko ega je slišala, še več pa videla in preživela. Morda se sega ne spominja več, saj se je to začelo že davno. Ne-zčrpni bi bili njeni spomini na čase, ko so se ob nje-tih bregovih in sosednjih dolinah srečavale, križale in e spopadale trume raznih narodov, tu naseljenih in ti-tih, ki so se selili iz vžhodne v zahodno Evropo in na-obe. To so bili Goti, Avari, Kelti, Langobardi, Iliri in nnoga manj znana jiomadska plemena. Goriška in Vitovska dolina s Postojnskimi vrati so bile priroden ge- ografski hodnik med Posavjem in Beneško ravnino. Rimske legije so na svojih pohodih iz Italije v Podonavje in na Balkan čez Sočo gradile mostove in iz Posočja speljale poti z utrjenimi postojankami, katerih ostanki so ponekod še vedno ohranjeni. Celo hunske horde zloglasnega Atile niso prizanesle Posočju. Z ognjem in mečem so rušile vse, kar jim je bilo na poti; tako so med drufeim leta 450 do tal razdejale tudi Oglej. Slovenci so se na svojem pohodu z vzhoda v šestem stoletju nitselili v te kraje, kjer še dandanes živijo. Prišli so tudi v Furlansko nižino. Ko je turška vojska pridrla iz Azije na Balkan, so njene tolpe od časa do časa vdirale v slovenske kraje, ropale in požigale domove, sposobne moške pa odganjale v suženjstvo. Tudi Posočju niso prizanesle. V zgodnjem in poznem srednjem veku so na Primorskem bili absolutni gospodarji dežele in velikih posestev fevdalci nemške in italijanske narodnosti, ki so tlačili in izžemali posebno kmečki del našega naroda. To je pripeljalo do kmečkih uporov, od katerih nam je najbolj znan »veliki tolminski punt«. Začel se je na Tolminskem 1713. leta in se razširil čez Brda in Vipavsko dolino na Kras. V vojnih pohodih Napoleona Bonaparta proti Avstriji konec 18. stoletja so francoske divizije prodirale čez Goriško proti Ljubljani, močna kolona pa je udarila po dolini reke Soče čez Predel na Koroško. Tedaj so prejšnjo leseno trdnjavico »Kluže« nad Bovcem preuredili in jo pozidali. Podobno je »bilo tudi na Predelu, kjer še danes stoje ostanki trdnjave in spomenik padlim avstrijskim branilcem. • Nekateri zgodovinarji in učenjaki so mnenja, da se zgodovina ne ponavlja, drugi pa menijo, da se včasih tudi to zgodi, čeravno ne v popolni celoti in identičnosti. Menijo, da so si nekateri zgodovinski dogodki po svoji vsebini ali obliki včasih zelo podobni. To je po našem mnenju tudi mogoče. Če v glavnih obrisih primerjamo vojne operacije ob Soči oziroma v Posočju v prvi svetovni vojni s tistimi, ki so se, sicer bolj skromne in milejše, odigravale nekaj stoletij prej na prav tem ozemlju, bomo videli, da so si operativne koncepcije in taktične poteze precej podobne. Tudi takrat je na eni strani bila Avstrija, na drugi pa takrat močna Beneška republika. Goriško - Gradiščanska dežela je letp, 1500 pripadla Avstriji. Beneška republika ni bila s tem zadovoljna, ker se je tudi sama potegovala za to ozemlje. Med obema je zaradi tega prišlo do spora in leta 1508 je izbruhnila vojna. Organizirane avstrijske cesarske armade takrat še ni bilo. Tedanji fevdalci so imeli svoje slabo oborožene in maloštevilne neizurjene čete podložnikov. Te so se postavile po robu močnejši beneški vojski na gradovih ali pa na utrdbah primitivnejše konstrukcije. V beneški vojski so bili tudi plačani najemniki. Benečani so prodirali proti Gorici in jo zasedli. Šli so še dalje: zasedli so Vipavsko dolino, Idrijo, spodnji Kras s Trstom, Istro in Reko. Tudi proti Kobaridu in Tolminu 60 prodrli s čedajske strani, zato so Avstrijci na hitrico zgradili iz zemlje in lesa majhno trdnjavo »Kluže« (Chiusa) v dolini nad Bovcem, da bi tako zaprli pot proti Predelu. Leto pozneje so bili Benečani pregnani nazaj v Furlanijo-. Po nepodpisanem premirju je takrat tekla meja po črti, ki je dolgo pozneje ostala meja med Avstrijo in Italijo. Latentna vojna se je s spreminjajočo se vojno srečo vlekla do leta 1518. Končno je bil 20. maja 1521 sklenjen mir v VVormsu. Po njem so pripadla Avstriji območja Ogleja, Gradišča ob Soči, Gorice, Bovca in še nekatere furlanske vasi. Skoraj sto let pozneje je med Avstrijo in Beneško republiko spet izbruhnila vojna. Njen vzrok je bil še zmeraj isti, kakor tudi pozneje. Sovražnosti so izbruhnile 1615. leta. 17. decembra so ' Benečani zasedli Krmin, Medejo, Oglej in mnoge vasi na desnem bregu reke Soče (razen Ločnika in Gradišča). Beneška mornarica je med- tem napadla Lovran in okolico, a glavno bojišče je °sl ^ le v spodnjem delu reke Soče in v Brdih ter delom0, j Kobariškem. 14. januarja 1616 so Benečani zasedli P.. Dobrovo, v Brdih, a so jih oboroženi okoliški kmetje P gnali. Tudi napadi na grad Šmartno in Vipolže s° yi izjalovili. Medtem so pa Benečani prodrli do Kobarie01^. Tolmina, a so bili tudi od tu kmalu pregnani proti dadu. Zanimiva je koncepcija o obrambni črti in Post°^j» kah tedanje avstrijske komande na Soči, ki naj bi 20 $ prodiranje Benečanov. Ta se namreč skoraj do PoC\j v nosti sklada z obrambno črto, kakršna je nastala tu ^ vojni med Avstrijo in Italijo leta 1915, torej tristo ^ pozneje. Avstrijci so v vojni z Benečani takrat utrdu1^, branili višinske točke in gradove kot so Šmartno, ViP^^j, Števerjan, Kalvarija, Ločnik, Sv. Martin, Gradišče ofc> hrib med Zagrajem in Rubijami, griči pred Faro. so Avstrijci to speljali 1915. leta, bomo govorili P°s^&ift Sčasoma so se vojske na obeh straneh reorgani20^ se številčno in materialno okrepile, zato so se' 2. 0PgJji 1616 sovražnosti nadaljevale. Nalezljiva bolezen o0 in drugi strani (kolera) je ustavila vse vojne akcij® y raj za eno leto. Spomladi 1617. leta so Benečani spe1 0l padli Števerjan in Kanal, da bi presekali Avstrijcem po dolini Soče med Gorico in Tolminsko. Maja so Pečani s pomočjo angleških in nizozemskih najemnik0^ .jjji padali tudi na Krasu, posebno okoli Rubij, da bi k predaji Gradišče in Gorico. Prekoračili so Sočo, z0.9jil Sv. Martin in Rubije. Avstrijci so se umaknili. BeOe. > so poskušali prodreti skozi Rubijski gozd proti G°r'c brez uspeha. V tem času so Avstrijci prodrli do Ce ^\1 kjer so bili zaustavljeni. Končno je bil 26. septembr0 med Avstrijo in Beneško republiko sklenjen mir v. ^ dridu, po katerem Benečani niso dobili ničesar m*1 Goriškem niti na Jadranu. . I (Nadaljevanje sledi. Dogodka leta v Pekingu Do konca leta napovedana XI. kongres KP Kitajske in zasedanje parlamenta — Korigirane prioritete — Glavni problemi — Legalizacija sprememb — v tako homogeno in operativno celoto, da bo sposobna učinkovito upravljati državo in zagotoviti razmere, v katerih bo mogoče ures. ničiti široko zastavljeni petletni načrt. Tako imenovani »levi radikali« niso imeli nikoli dovolj moči, da bi sami prevzeli oblast na. Kitajskem, bili so pa dovolj močni, da so lahko blokirali ukrepe vodstva, v katerem so bili v manjšini. S personalnimi spremembami v provineijskih vodstvih, ki jih je' začel že Teng Hsiao-ping leta 1975, je Hua KUo-feng dobil v svoje roke tudi dejansko kontrolo v vsej državi. Nekaj podobnega se je zgodilo v gospodarstvu. V zadnjih mesecih so se na tekočem traku vrstile nacionalne konference o raznih panogah gospodarstva, o šolski politiki in o obrambnem sistemu, se pravi konference, na katerih so bile začrtane temeljne smernice in načel, na izhodišča za razvoj sleherne od obravnavanih panog. Iz tfeh razprav bi lahko izluščili naslednje vodilne niti: • ‘ Temeljni cil j družbenih prizadevanj ni več v tem, da ostane kitajska revolucija »čista«, tudi za ceno bolj počasnega gospodarskega razvoja, marveč v tem, da se zagotovi materialna podlaga za razvoj družbe. • Anarhoidno teorijo o spontanosti delovanja ljiud- Po Informacijah iz Pekinga se bo do konca leta^sestal vsekitajski kongres ljudskih pred-8tavnikov (parlament) in XI. kongres KP Kitajske. Tokrat ne gre zgolj za »ugibanja« opa-*ovalcev na podlagi bolj ali manj otipi,ji vili znamenj, marveč za informacije iz avioritativ-n*H kitajskih virov. Podpredsednik stalnega odpora vsekitajskega kongresa l’an Cen-lin je predstavni-koni japonskih provineijskih sfcupžčin, ki so se v začetku maja mudile na Kitajskem, iaiavil, da bodo na zaseda, hju vsekitajskega kongresa »najbrž imenovali tudi predsednika vlade« in hkrati pr-v'č nakazal, kdo so »partnerji« Hua Kuo-fenga pri upravljanju Kitajske: podpredsednik partije je Cien-jing, Podpredsednik vlade Li Hsien-nien in član politbiroja Vang Tung-hsing. »Tudi Hsiao-ping je vpliven &an in bo verjetno kmalu Prevzel stalno funkcijo, že S€claij pa sodeluje s premierni Hua Kuo-fengom ...« j* navrgel Tan čen.lin, medlem ko je podpredsednik ja-Ponsko-kitajsikega »društva Prijateljstva« Liao . Ceng-čith, Prav tako v pogovoru z japonskimi gosti, kategorično Povedal, da je »dokončna re-®'tev statusa Teng Hsia,o-pin. „83, samo še vprašanje ča- ... « Za drugo polovico leta napovedana dogodka bosta to-r0j postavila piko na »i« normalizaciji razmer na Kitajskem, hkrati pa bosta legalizirala spremembe, do ka-tarih je prišlo po obračunu s »šanghajsko skupino« in po anirti predsednika Mao Ce-tanga, Cu En-laja in še nekaterih ključnih vodite, Ijev. manifestaciji bosta to-feJ formalno potrdili stanje * korekture v usmeritvi na-'lionailnega razvoja, ki jim je v težavnih in dolgotrajnih Napravah med pripadniki tazličnih struj v kitajskem , Političnem življenju vtisnil Pačat predsednik partije in padanji premier Hua Kuo-‘^n?. hkra.ti pa bosta legalizirali sedanjo oblast v ožjem n širšem smislu, kajti ne 8»e pozabljati, da izhaja legitimnost položaja predsed-nika Hua Kuo-fenga zgolj iz stavka, ki ga je v politično oporoko zapustil pokojni "tao, m -katerega avtentičnost. nekateri izpodbijajo. Problem, s katerim se je ®°očii predsednik Hua Kuo. taPg, ko je posta.l predsednik ^tajske partije in torej naj-o°lj odgovorna osebnost za “^>do dežele, je v naslednjem: kako povezati partijo, orža.vo in vojsko —. tri kliuč-elemente kitajske družbe skih množic, ki je dosegla vrhunec med kulturno revolucijo, so zamenjala prizadevanja, da se utrdi avtoriteta in učinkovitost vseh družbenih institucij. • Spremenilo se je razmerje med politiko in ekonomiko. Radikalistično teorijo o tem, da je »pravilna usmeritev« važnejša od materialnih rezultatov, ki jih taka usmeritev daje, je zamenjala teza, da so učinkovitost in materialni rezultati eden od pomembnih pokazateljiev o tem, koliko je kaka usmeritev pravilna. • In končno:, egaliitaristič no teorijo o moralnih spod budah za delo, katere skraj na posledica je »uravnilov k a« v nagrajevanju, je iz podrinilo iskanje oblik in elementov za nagrajevanje po delu. MIRAN ŠUŠTAR Planet v nenehni vojni Istvan Kende, univerzitetni profesor iz Budimpešte, je izračunal, da je bilo od septembra 1945 do konca 1976 na svetu 133 vojn. Nekaj podobnega ugotavlja njegov kolega iz Stockholma dr. Frank Bamaby iz mednarodnega inštituta za strateške raziskave. Pravi namreč, da po končani drugi svetovni vojni ni bilo dneva, ki bi ga ves svet preživel brez vojne. študije, ki sta jih objavila-oba znanstvenika, imajo za cilj opozoriti, da je Zemlja »planet v nenehni vojni«. Od konca druge svetovne vojne do danes so se vojske več kot 80 držav borile na ozemljih več kot 70 držav. V spominu nam je vojna na Koreji, v Vietnamu, Bližnjem vzh >du in Libanonu, iz spomina pa so nam že spuhteli taki konflikti, kot je bila vojna med Hondurasom in El Salvadorjem, pa spopadi v Kongu, Biafri, na indijski podcelini in drugod. Značilnost te konfliktnosti: v glavnem pride do vojn v »tretjem svetu«, orožje, ki je v njih uporabljeno, pa izhaja iz industrijsko razvitih držav. Lani je bilo 95 držav, ki so uvažale težko orožje: tanke, ladje, rakete, letala. Uvoznikov kakršnega koli orožja pa je 105, med njimi 75 iz »fetjega sveta«. Trgovina z orožjem stalno narašča. V letih 1970—76 je svet zapravil za orožje toliko, kot pred tem v 19 letih. Spirala se je strmo povzpela po bližnjevzhofini vojni leta 1973. Med 10 naj večjimi uvozniki orožja na svetu jih je 6 z Bližnjega vzhoda! Na Bližnjem vzhodu je sedaj nakopičenih toliko vojaških letal, tankov in oklopnih vozil, kolikor jih ima ves NATO. Letala in tanki pa rakete, ki jih imajo arabske države in Izrael, sodijo v kategorijo najmodernejšega orožja. Dom konference je nared Okrog veličastnega poslopja kongresnega centra v Beogradu, kjer bo evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, urejajo okolico - Gradbeni rekord OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 19. maja — Veličastno poslopje kongresnega centra v Novem Beogradu, v katerem se bo 15. junija začela evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, najbrž sodi po hitrosti gradnje med arhitektonske rekorde pri nas. Graditi so začeli 12. junija lani in dokončali 14. maja letos. Na ta dan je kongresni center, ki je dobil ime Sava, obiskal tudi tovariš Tito in presenečen ob njegovi lepoti dejal: »Ta prelepi objekt, ki nam bo rabil tudi za mednarodna srečanja in naše notranje sestanke, priča o veliki sposobnosti naših gradbenikov.« Ko smo obiskali to poslopje, nam je zbudilo vtis velike prekooceanske ladje, zasidrane ob bregu Save, Ta velikanski objekt, dolg 250 metrov in širok 90 metrov, močno preseneti vsakega obiskovalca. Center je zares lep, ko ga ogleduješ od zunaj, vsega bleščečega v majskem soncu, kot da bi bil velik safir. Povsod naokoli} se razprostirajo zelenice s cvetjem, nasadi javorov, platan, in lip. Do poslopja vodi pot z dveh strani. Do glavnega vhoda lahko prideš peš ali z avtom, pod zemljo pa je parkirni proitor, odkoder se bodo ugledni gostje z dvigali popeljali do svojih kabinetov. Eden od vhodov vodi naravnost v prostore centra za tisk, kar bo olajšalo delo številni vojski evropskih in svetovnih novinarjev. V notranjščini poslopja .se odpirajo velike, srednje in tnale dvorane, namenjene za konference in razna srečanja, pisarne, restavracije m modele trgovinice ter druge prodajalne. Pod zeleno stekleno kupolo je prostora za več tisoč ljudi, kj bodo tu delali in se srečevali. Palača centra Sava ima skupaj 14 dvoran za sestanke. V največji je prostora za 400 ljudi, v dveh manjših pa v vsaki po 200. v poslopju so še štiri dvorane, vsaka- lahk,o sprejme po 50 ljudi, in sedem manjših za sestanke, za 30 do 50 udeležencev. Povedati moramo, da je blok velikih dvoran zgrajen tako, da lahko odpro stene in jih uporabijo za velika plenarna srečanja ali pa za manjše ločene sestanke. Sedem manjših dvoran leži v krilu centra — tam , bodo manjši sestanki komisij, konference ali posamezni sestanki delegacij. Poleg tega je v palači, ki so jo postavili po načrtu mladega beograjskega arhitekta Stojana Maksimoviča — njegovi zamisli nista škodovala ne skopo odmerjeni rok in hitrost gradnje — še 35 kabinetov, namenjenih delegacijam. To so izolirani prostori, ki bodo rabili v različne namene. Trinajst kabinetov ima po sedem pisani, petnajst po šest in sedem po pet pisarn. Vsak od teh kabinetov je celota zase, ločena od komunikacij in dvoran. Človeka preseneti tudi krilo palače, namenjeno centru za tisk, ki bo poleg glavnega delovnega prostora, v katerem bo hkrati delalo lahko 250 novinarjev, imel še dodatne prostore, opremljene s teleprinterji, telefonskimi zvezami in namenjene za stike z delegacijami. Poleg centra za tisk so še prostori, ki bodo rabili za pogovor in oddih. Ko hodiš po tej velikanski palači, se ti zdi, kot da si v majhnem mestu, razpredenem z ulicami. Marljive roke graditeljev so postavile v tej palači tudi restavracijo, kjer bodo lahko hkrati postregli 500 gostom. Tu je še kavarna za 800 obiskovalcev, snack bar za 100 gostot, pa še več manjših bifejev. Obiskovalec ima vtis, da niso v tem centru na nič pozabili in da so nenehno imeli pred očmi vse, kar bodo potrebovali pri delu velikega mednarodnega srečanja. Ljudje iz direkcije za gradnjo in rekonstrukcijo Beograda, ki so taiko rekoč preživeli tu dan in noč, leto dni, so nam pokazali še ambulanto za urgentnč medicino z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki, s katerimi so opremili dva prostora. Imajo tud savno, pedikimi-co, cvetličarno in celo krojaški in čevljarski salon. Ko se sprehodimo po veliki spreje- mni dvorani pridemo do pultov za informacije, pošte, banke, javnih telefonskih govorilnic ;n drugega, v poslopju imajo tudi Interno televizijo, po kateri bodo spremljali delo na sestankih v dvoranah, na galerijah dvoran pa so posebej uredili kabine za televizijo, radio in novinarje. Nedvomno je center Sava nared, da 15. junija odpre vrata evropskim diplomatom. Tega ni čutiti le v tem velikem poslopju, temveč po vsem Beogradu, ki je bil doslej že večkrat gostitelj velikih mednarodnih srečanj. Tu so , kot se sponinimo, postavili temelje ideje neuvrščenosti kot dominantnega svetovnega procesa. In tu je bila prva konferenca držav in vlad neuvrščenih. Zgodovina diplomacije je, začenši pri donavski konferenci, zabeležila še veliko takih dogodkov, med drugim pa bo tudi zapisala, da je bila v glavnem mestu Jugoslavije leta 1977 konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. Da smo velikemu srečanju Evrope vse bliže, je čutiti tu-dj po vsakdanjem odmevu v svetovnem tisku, po radiu in televiziji. Ni državnika, ki ne bi te dni opozarjal na pomembnost bližnjega beograjskega sestanka. Beograjčani se zavedajo -tega* in že zdaj narede vse, da bi ustvarili ozračje, v katerem bi za pogajalskimi mizami kongresnega centra morala zmagati dobra volja. SLOBODAN DUKIC Prekrižani računi Umirjene izjave somalijskega predsednika napovedujejo polom dveh strategij, tujih interesov afriških narodov OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, 19. maja — Nekatera razkritja somalijskega predsednika Siada Barreja v nedeljskem pogovoru' z zahodnimi novinarji neizogibno odmevajo tudi v prestolnicah dežel, ki meje na Somalijo in tudi sicer gravitirajo na občutljivo in kočljivo območje »roga« Afrike. Intervju — sodijo nekateri tukajšnji krogi _ pomeni na. vzven 'prekinitev navideznega j>remirja med Etiopijo in Somalijo, ki je trajalo vsaj od obiska Fidela Castra marca na tem območju do prvih dni po referendumu in volitvah v Džibutiju 8. maja. Premirje je prva prekinila Adis Abeba in sicer 13. maja: etiopski radio je namreč tedaj v komentarju, ki prav gotovo ni bil brez uradnega blagoslova, imenoma napadel somalijskega državnega poglavarja Barreja, češ da »plačuje in pošilja somalijske gverilce v južne pokrajine« (Etiopije). Siada Barreja so v istem komentarju tudi obdolžili, da podpira eritrejsko osvobodilno fronto ELF in ostro preganjano revolucio. namo stranko etiopskega ljudstva (EPRP). Tu niso prezrli, da je — vsa) glede Eritreje — Adis Abeba prvega moža Somalije postavila v isto vrsto s sudanskim predsednikom Nime. irijem, ki od novega leta naprej tudi javno podpira eritrejske secesioniste (medtem ko ni povsem jasno, kako gleda na EPRP). Na ta po mnenju nekaterih opazovalcev dolgoročno ne. premišljeni napad, je predsednik Barre odgovoril dokaj zadržano — vendar tako, da ni skrival kart, kar zadeva odnose z Etiopijo. Predvsem je nasul nekaj soli na trenutno najbolj občutljivo rano etiopskega vod. stva, na krvave obračune s študenti in inteligenco. Njegove besede, da Somalija ne verjame v rešilnost prelivanja krvi, niti ne verjame, da bi mogli poboji razrešiti kako vprašanje, pa tudi vprašanje, zakaj neki pobijajo študente in profesorje — očitno niso bila retorična vprašanja. S tem je somalijski predsednik dal vedeti, da po njegovem takšno ravnanje etiopskega vodstva nima nič skup. nega s socializmom in da je — posredno rečeno — somalijski socializem potemtakem boljši od etiopske inačice. Da takšno mnenje ni bilo naslov, lieno zgolj v polemiki na Adis Abebo, je na dlani. Siad Barre je s tem po prevladujočem mnenju javno spregovoril tudi Havani in Moskvi. Barre je namreč potrdil, da se je ob navzočnosti Castra sredi marca letos v Južnem Jemenu • sestal z etiopskim voditeljem podpolkovnikom Mengstotn Haile Mariamom. Rezultat poskušene sprave Je bil ničen. Etiopska pokrajina Ogaden, kamen spotike med obema državama, ki se kakor klin zabija v Somalijo, je bila pretrd oreh tudi za posredovanje kubanskega voditelja. Barre: »Predsednik Castro je storil, kar je mogel, toda Eti. opci s0 vztrajali na svojih kolonialnih stališčih.« Tukajšnji opazovalci opozarjajo tudi ria tisti del Bar-rejevih izvajanj, ki so se nanašali na to, kako je Mogadi-šo Izrazil svoje nestrinjanje s sovjetsko vojaško pomočjo Etiopiji. še večjo pozornost je zbudila njegova omemba »tradicionalno dobrih odnosov« s Saudsko Arabijo. Ob hkratni pripombi, da ne uvidi, zakaj naj bi to prihajalo navzkriž z odnosi s Sovjetsko zvezo. Nekateri menijo, da je s tem somalijski predsednik želel predvsem poudariti željo somalijskega vodstva, da se ne veže na noben blok' — ali nje. gove afriško-arabske podaljš. Po drugi strani je omemba Saudske Arabije v prijaznem smislu dala hrano večmesečnim špekulacijam, da se Somalija utegne približati žabo. du, v tem primeru v zvezi Saudske' Arabije, Egipta in Sudana. V zvezo s tem spravljajo tudi sedanji obisk sudanskega predsednika Niine-•irija v Parizu in opozarjajo na dejstvo, da je izrečno napadel le EtioDijo in Libijo, češ da sta pod nadvlado. SZ, medtem ko Somalije ni omenil. Niso redke tudi govorice, da del somalskih višjih častnikov močno nasprotuie vsakršni možnosti za približevanje Somalije osi Riad — Kartum—Kairo. Ta nasprotovanja so vezana celo na grožnje, da bi v tem primeru utegnilo priti do vojaškega udara. Obenem je ob javni zaostreni polemiki med Etiopijo in Somalijo odprto vprašanje, koliko somalijsko, vodstvo veže nadaljnje sodelova. nje z Moskvo na dejavno posredovanje SZ v Adis Abebi v prid somalijskim stališčem. Precejšnja umirjenost v izjavah Barreja daje somalijskemu državnemu poglavarju I prednost pred podpolkovni. kom Mengstujem, v celem pa je videti, da se ni uresničila niti Castrova zamisel o skupni protiimperialistični fronti Etiopije, Somalije, Južnega Jemena - ter Džibutija, o čemer je pred nedavnim pisalo glasilo KP Kube »Granma«, JOŽE ŠIRCELJ Spodrezani frak Britanci si Se vedno belijo glavo, kako bi ugandskemu predsedniku Aminu preprečili, da bi se udeležil vrha Common-wealtha) ki bo junija letos v Londonu. Ker mu prihoda v otoško prestolnico formalno niso mogli prepovedati (predvsem pa ker 20 tako prepoved sami niso hoteli prevzeti odgovornosti), so' po številnih diplomatskih kotlih skušali otipati razpoloženje drugih članic skupnosti; kaže, da niso dobili posebno spodbudnih odgovorov in britanska vlada se je z Amino-vlm prihodom po vsem sodeč sprijaznila. A že je na Otoku nastal nov preplah: Amin, ki se je medtem s svojimi »komandosi smrti« zadnja dva tedna šeli dislocirano vojno v Sabi na Mobutujevi strani, je osebno sporočil, da se bo udeležil tudi slovesnosti ob 25-letnici kronanja angleške kraljice Elizabete In da bo po-vablien tudi na party ob kraljičinem rojstnem dnevu, ki se ujema-z vrhom Commonwealtha, se ^razume. »Voice oj Uganda« pa poroča, da je Amin svojemu »svetovalcu za britanske zadeve«, nekemu belcu po imenu Bob Astles. naročil, naj ves Saint Emens Hotel v londonskem Cityju najame izključno za predsednikovo 250-člansko delegacijo. Časopis je nekaj dni kasneje ponatisnil sporočilo iz Londona, v katerem vodstvo hotela izjavlja, da se čuti z obiskom visokih gostov iz Ugande počaščeno. Na blejskem pisateljskem srečanju \ Pogovor v katedrali * , • ■ ' 1 i < .. \ • „Ce svet gledamo dialektično, je kljub nasprotjem boljši od včerajšnjega44 ___Ko sva se z novim predsednikom mednarodnenga PEN, perujskim piša-/ teljem Mariom Vargasom Lloso, mladim, črnolasim, - vljudnim in elegantnim, pogovarjala o njegovem delu, seveda nisva mogla mimo njegovega romana »Pogovor v katedrali«, ki bo v kratkgm izšel tudi v sloveneskem prevodu. Sicer pa: so mar tudi mednarodna literarna srečanja v celoti — pogovor v katedrali? Je literatura sama katedrala? V Vrbi je za konec prispeval k razpravi še pokojni domačin France Prešeren: »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!« Zatem smo v vzdušju mednarodnega sporazumevanja v sosednjem gorenjskem Podvinu poslušali madžarsko cigansko kapelo, zvečer pa se poslavljali v hotelu Golf ob pritajenem valovanju dunajskega valčka. Na kričeče, čeprav zelo blago opozorilo slovenskega pesnika iz Celovca Andreja Kokota v zadnjem krosu razprav o vlogi pisatelja kot vezaja med svetovi sta avstrijska asa Hilde Spiel in Giinther Nenning, drugi s Priznanjem občutka krivde, medtem ko je prva menila, da se kot pisateljica ne čuti krive, sicer pozitivno pri-tognilna k pozivu, toda ali se bodo osnovne pravice koroških Slovencev naposled res že rodile? Valentin Po-lanšek z Obirskega .izpovedovalec požganih koroških generacij, je na zadnji večerji veselo žalostno pogledal v kozarec. »Zelo mi je žal, da nisem mogel priti, ker mi niso pravočasno dostavili' pošte,« je pisal izpod Matajurja slovenski beneški pisatelj župnik Paskval Gujon. »Spoznal bi lahko toliko pomembnih osebnosti.« Pravzaprav smo na tem mednarodnem literarnem srečanju uradno malo govorili v slovenščini, čeprav je jozik osnova našega bivanja. V tem oziru bi lahko pritrdili celo nekoliko šokantnemu nastopu mladega avstrij-skega pisatelja Dela Vedern.jaka, ki je rahlo protestiral, češ da do pravih izvirnih misli ne more priti, ker se Re more izražati neposredno v svojem •taziku, v nemščini, glede na to, da smo na zasedanjih govorili, kot je rekel, v jeziku manjšine, v angleščini ’n francoščini. Seveda ie pozabil, da Je pri tem šlo samo še za eno spoštovanje mednarodnih obveznosti več, ker sta angleščina in francoščina uradni jezik mednarodne pisateljske organizacije. Smo zato, že tako majhni, fe manjši? Mislim, da ne, kajti prav t?. da že deset let vzdržujemo na tasoki mednarodni ravni odprta srečanja pisateljev iž raznih dežel, utrjuje pravico tega jezika in te naše | vsebine, kj sta sposobna sleherne kon-Irontacije. Pri neki mizi sem slišal, kako je Ciril Kosmač pripovedoval: »Ko so me nekoč v Italiji izzivalno preizkušali, sem jim predlagal, da jim takoj stresem iz rokava sto velikih imen italijanske kulture, medtem ko oni ne bodo iz jugoslovanske spravili vkup niti deset imen. Kdo ima potem občutek manjvrednosti?« Vendar pa je Dimitrij Rupel, ki mi je malce zameril, ker sem mu malce zameril, da je celo na Bledu opral 'eno zadevico s podeljevanja Prešernovih nagrad, ko so se sramovali za Allenom ponoviti »Živite kot svinje«, zaradi česar mu je Ivan Potrč zares zameril, v svoji razpravi za blejskim pultom razmišljal: »Iz opisanih in mnogih drugih razlogov na Slovenskem ni mogoče doseči, da bi bili pisatelji enaki ali vsaj podobni drugim ljudem zato, ker smo kar naprej zaničevani in povzdigovani. Kar naprej smo nekje /mes in zunaj in čakamo kot pri ruleti: da dobimo ali izgubimo vse. Zato smo kar naprej .pisatelji’, pa naj se svet gradi ali ruši.« V kritičnem soočenju s samim seboj je najbrž povsod edini izhod. Ni bilo torej nenaključno, da se je s privzdignjeno apologetiko kitajske kulturne revolucije v verziji Han Su-yin, ki mi je. sama priznala dvoje: prvič, »čutim se močno, ker se ne čutim odtujene« in drugič, »Oče je bil Kitajec, mati Evropejka, in kar je bilo za enega črno, je bilo za drugega belo, zato sem se sama naučila preračunavati,« — spopadel prav vzhodnonemški pisatelj Stefan Hermlin, komunist in španski borec, Žid, v konfliktu s Stalinom. »Mi, komunisti, nosimo navdušenje, zakoreninjeno globoko v nas, vendar mislim, da ga ni treba toliko kazati navzven, ker je to naša osebna zadeva. Veliko stvari poleg tega ne zasluži samo navdušenja, ampak tudi težko razmišljanje in celo žalost, da nove alternative ne postanejo spet stare alternative.« — >rJaz, nasprotno, nisem komiinistka, ampak samo prosvetljena meščanka. Tudi nikogar ne predstavljam, imam pa za seboj kontinuiteto in doživljam kitajsko revolucijo, ki je prešla v petindvajsetih letih pot od fevdalizma do 20. stoletja,« je replicirala Han Suyin. Pogovarjal sem se z Mariom Vargasom Lloso. In tudi z mnogimi drugimi. Italijanski pisatelj Luciano Mo-radini iz Furlanije se je zgražal nad »gluho ložo«, nad molkom italijanske uradne kulture ob uboju Passolinija, po drugi strani pa je izjuščil prav po 'velikem potresu v Furlaniji nov vzvod pozitivne pisateljske enotnosti. »Kot posledica tragedije so pisatelji izšli iz svoje individualistične školjke in so se zavedli stvarne skupnosti.« Pisateljska srečanja pri nas so ena maloštevilnih v svetu, na katerih se res stikata Vzhod in Zahod, se pravi, da jim prisostvujejo tudi sovjetski pisatelji, ki sicer niso člani medna-. rodne~x>rganizacije PEN, v kateri druge vzhodnoevropske dežele sodelujejo. Za Jugoslavijo prijazno ogreti sovjetski pisatelj Vladimir Ognjev, ki je prišel na Bled skupaj z namestnikom glavnega urednika osrednje sovjetske revije za prevajanje iz tujih literatur — njegovo ime: Jevgenij Pralni-kov — se je pohvalil, da je, čeprav je Ukrajinec, že objavil v ruščini vrsto del iz slovenske oziroma jugoslovanske literature, med drugim tudi antologijo »Poeti narodov Jugoslavi- je«, roman Nade Kraigherjeve »Ter-minus« ter potopis iz Jugoslavije, ki bo zdaj izšel tudi v srbohrvaškem prevodu v Sarajevu. Ob takih priložnostih se navezujejo novi dogovori glede prevajanja. Jaro Dolar je opozoril na presenetljivo dejstvo, da je ha Finskem, kjer bodo letos izdali Prešerna, Cankarjev »Martin Kačur« izšel že leta 1907, tako rekoč takoj po izidu. Jože Hradelj, glavni urednik Pomurske založbe iz Murske Sobote, se je ne brez razloga ponašal, da so postali najbolj dejavna slovenska založba v izdajanju prevodne literature in da vse svoje knjT ge tudi sproti prodajajo. V zbirki »Mostovi«, v katerih objavljajo romane iz literatur manjših narodov, Madžarske, Nigerije, Kube, Danske, Finske itd., so doživeli še posebej uspeh z izdajo erotičnega romana finske pisateljice Eeve Kilpi »Tamara«. Finska pisateljica, ki je bila navzoča na blejskem srečanju, odzivna ženska, ki živi sicer sama v gozdovih Tapiole, družno suni s strupenimi kačami, je posebej za. slovensko izdajo napisala posvetilo »Ljubezen je skrivnost, zanemarjen vir naše moči, vrednota, ki obstaja, pa naj jo priznavamo ali ne«. Beseda je tekla nevezano tudi o besedah. Sleherni narod in sleherna literatura sta lahko zaživela šele, ko so se pisatelji dokopali do ljudskega jezika. O tem je govoril zlasti Tunizijec, govorila je Kitajka. In medtem ki so na Kitajskem zdaj že iznašli svojo besedo za atom, v Tibetu še nimajo svojega izraza za — motor. »če gledamo dialektično svet, ki ga danes gradimo in živimo, je kljub vsem nasprotjem in problemom bolj- ši od včerajšnjega, a ne popolnejši od jutrišnjega,« je v svoji razpravi ugotovil makedonski pisatelj Todor čalovski. Šved Per Waestberg je pojasnjeval svoje izkušnje iz mnogih potovanj v Afriki, češ da afriški pisatelji kljub dekolonizaciji v večini domačih dežel zdaj pišejo literarno manj prepričljivo, kot so včasih, ko so bili še zatirani. »Neki prijatelj iz Mozambika mi je celo z obžalovanjem rekel, da je zanj pisanje poslej luksus, ker mora poučevati kot pisatelj nepismene.« Ne glede na to, da je biti 'učitelj še kako pisateljska vloga in ne glede na to, da je danes v Afrika marsikaj zavozi j anega prav zaradi še vedno prisotnega trenja velesil, je najbrž do nekoliko ohlajenega Waestbergove-ga gledanja na Afriko prišlo tudi zaradi tega, ker je postal direktor največjega švedskega liberalnega, se pravi proti socialistični stranki naperjenega časnika »Dagens Nyheter«. Kljub vsemu: Afrika, tudi takšna, kakršna danes je, s svojimi pisatelji doma ali v tujini, odseva tisto, v čemer se je Evropa že precej posušila: krik po življenju. Razumljivo, da sem se o tem kipenju . novih celin in novih literatur želel predvsem pogovarjati tudi z Vargasom Lloso, prvim pisateljem iz Latinske Amerike, ki je prišel na to mesto. Pa je bil sorazmerno nekipeč, morda tudi zaradi tega, ker so ga za kandidata v mednarodnem krogu pravzaprav predlagali severni Američani in njihovi nekdanji kolonizatorji Angleži: »Res je PEN, ki je bil ustanovljen že pred 50 leti, doslej povezoval predvsem pisatelje iz Evrope in Severne Amerike, iz ‘drugih dežel pa samo bolj ali manj naključno. Zato imam svojo izvolitev za novega predsednika predvsem kot iskreno znamenje želje po univerzalizaciji PEN in zlasti,po intenzivnejšem vključevanju literatur tako imenovanega tretjega sveta. Mislim, da v deželah v razvoju ne gre samo za gospodarski razvoj, ampak da je potreben tudi duhovni razvoj.« Omenil sem mu newyorškd kongres mednarodnega PEN leta 1966, ko je vzbudil pravo prelomno senzacijo nastop čilskega revolucionarnega pesnika Pabla Nerude, ki so mu prvič dovolili vstop v ZDA. Povedal je, da je t kot mlad pisatelj iz Latinske Amerike tudi sam prisostvoval temu sestanku, zametku združevanja latinskoameriških pisateljev. »Pabla Neruda sem seveda poznal že od prej, iz Pariza, pa tudi v Čilu sem ga že obiskal doma na Isli Negri. Politično nisem vselej delil ideje z njim, zlasti v času Stalina, ko je bil tudi do Jugoslavije krivičen, vendar je pozneje to popravil in v svojih zadnjih spominih pokazal široko politično modrost. Kot pesnik pa nam je bil Neruda vselej blesteč vzor, eden največjih mojstrov v španskem jeziku sploh.« Ko sem ga vprašal, če računa s tem, da bi se v Latinski Ameriki ustanovila regionalna povezava književnikov, je to misel odklonil, češ da ne bi kazalo posnemati birokratskih struktur raznih dfugih organizacij. Predvsem je bil za ustanavljanje in oživljanje-pisateljskih centrov v vsaki deželi posebej in njihove žive vzajemne povezave. »V* Peruju smo prav zdaj znova obudili tak pisateljski center pod predsedstvom znanega književnika in lingvista Alberta Escobarja. Veliko pričakujem tudi od novega centra v Venezueli, ki ga ustanavljajo pod predsedstvom pisatelja Medine.« Prešla sva na njegovo lastno ustvarjalno delo. Doslej je objavil že štiri romane, knjigo novel in dve knjigi esejev. »V vseh svojih literarnih delih obravnavam predvsem sodobne probleme iz Peruja, v esejih pa imam seveda širši razpon, na primer tja do Flauberta Pisatelj seveda ni Obvezan pisati samo iz svoje dežele, a vedno se k problemom prav z vidika svoje dežele vrača. Kar zadeva način pisanja, sestavljam dela tako, da najprej pripravljam beležke in nato teksr.e prepisujem v več verzijah. Za roman »Pogovor v katedrali« sem potreboval skoraj štiri leta. V njem sem se lotil dogodkov iz obdobja diktature generala Odria; ko sem bil študent v Limi. Sploh je vse, kar- sem napisal, temeljilo na lastnih izkušnjah. V prvem romanu sem se tako lotil življenja v neki vasi, v drugem svoje nostalgije po mladostnem mitičnem mestu Piuri, v četrtem, grotesknem, sem razgalil potujoči vojaški bordel na Amazonki.« »In vloga pisatelja v svetu, ki se ruši in gradi?« »Literatura je ne samo razlog, ampak je tudi posledica; je zelo intimno pričevanje o tem, kar je, ne samo v objektivnem, ampdk tudi v subjektivnem smislu, o tem, kar je življenje in kar drugi okrog njega včasih zakrivajo ali pretvarjajo. Toda za človeka je nenavadno pomembno, da ve, v kakšnem svetu žiVi, da pokaže ljudem njihov pravi obraz.« Bilo je veliko obrazov in veliko pomenkov. Ciril Kosmač je v nevezanem pomenku pri kozarčku nadrobil, kaj je sanjal ko je, spet zbujen, v radiu zaslišal novico o prvem Gaga-ririovem poletu v vesolje: da je bil sam takrat nasprotno v starem, Mont-golfierovemu podobnem balonu, in 'če bi odvrgel bremena peska, bi lahko zdrknil v orbito in neskončno krožil okrog Zemlje. »A čemu?« Sicer pa je bil nasploh trden odgovor domačina iz Vrbe: »Kako bit’ hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit’ al’ pekel al’ nebo.« Bogdan Pogačnik KOPRČANI V JUGOSLOVANSKEM VRHU Lastna pamet najboljša Inovacijska dejavnost v Tomosu hitro napreduje — Vsi proizvodi s tekočega traku sad raziskovalnega in razvojnega dela Tomosovih strokovnjakov KOPER, 17. ma ja — Tomos sodi — poleg mariborske tovarne avtomobilov — glede raziskovalnega in razvojnega dela v sam vrh jugoslovanske motorne industrije. Zanimiv je podatek, da v tem podjetju namenjajo za delo inštituta, ki je organiziran kot poseben tozd in skupaj z računskim centrom zaposluje 17« ljudi, kar 1,5 odstotka celotnega proizvoda. Glede na sorodne tovarne na Zahodu je to seveda malo, vendar je jugoslovansko povprečje komajda 0,2 odstotka. Zaradi takšne poslovno tehnične usmeritve je zdaj Tomos ena redkih delovnih organizacij pri nas, ki se lahko pohvali, da šo prav vsi proizvodi z njenega tekočega traku sad raziskovalnega in razvojnega dela lastnih strokovnjakov. Zanimivo dejstvo, ki ga je zapaziti pri tem, je, da so večini inovacij doslej botrovali predlogi in pobude delavcev v proizvodnji, ne pa delavcev inštituta. V tovarni pojasnjujejo to z neurejeno zakonodajo, ki zdaj še ne priznava avtorstva tehničnih izboljšav inštitutom in raziskovalnim zavodom, ampak samo avtorstvo izumov. Vsekakor bodo to * ■ i zakonsko določilo kmalu spremenili. V Tomosu so v zadnjih desetih letih, odkar imajo pravilnik o tehničnih izb >I .šavah in nagrajevanju, zabeležili' 193 i prija« za inovacije, ki so jih večidel tudi uresničili in vnesli v proizvodnjo. Na ta način so na lastni planski ceni proizvodnje prihranili 9,4 milijona din, pri variabilnih stroških pa 4 milijone din. Dejanski ekonomski učinek je nekje vmes. Delavci nimajo večjih pripomb glede nagrajevanja, vendar opozarjajo na nekatere nepopolnosti v pravilniku, kar zadeva postopek registracije tehničnih izboljšav. Delo komisije, ki obravnava predloge, bi moralo biti bolj prožno, hkrati pa bi le-ta morala pokazati več zanimanja tudi sa inovacije, ki trenutno še ne obetajo neposredne uporabnosti v proizvodnji. Za inovacije, ki jih Tomos ne more uporabiti, pač pa bi jih lahko kakšno drugo podjetje, bi . morali urediti tudi stimuliranje. Zdaj so v tem smislu nagrajeni samo avtorji izumov, vendar, kot kaže, bodo i. bvilnik s tem kmalu dopolnili Zanimivo vprašanje, ki se ga v zvezi z inovacijsko dejavnostjo zadnje čase lotevajo v tej tovarni — za zdaj samo teoretično, je, kako na tem področju začeti planirati, ''a tudi, kako inovacijsko dejav- nost kvantitativno, kot ekonomski činitelj, vnesti v proizvodne in poslovne plane ae-lovne organizacije. Problem se na prvi pogled zdi skorajda nerešljiv, vendar pa na razmišljanje spodbuja dejstvo, da to velik del gospodarstva na Zahodu ima. Možnost se odpira, kot poudarjajo v Tomosu, z upoštevanjem tako imenovane pravne vrednosti proizvodnje, to je, zaščitenosti industrijske lastnine na trgu. Seveda ni treba poudarjati, da je to precejšnjemu delu našega gospodarstva dobesedno španska vas. Načrtovanje inovacijske dejavnosti in mesto le-te v poslovnih pianih pa očitno zahteva tudi drugačen sistem nagrajevanja. V skladu z uresničevanjem »inovacijskega plana« ne bi smeli stimulirati samo strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, pač pa ves vodilni poslovni in tehnični kader. BORIS JEZ Iz njenih v Titove roke štirinajstletna učenka iz Kumrovca Marica Lojen bo letos izročila tovarišu Titu štafetno palico s čestitkami mladine in narodov iz vse Jugoslavije »To bo moje prvo potovanje v Beograd. Do '/.daj sem | bila samo v Zagrebu. .Seveda bo to moje prvo neposredno srečanje s Titom, ki se;n ga prvič videla, ko sem bila v prvem razredu. Takrat s:-m skupaj z drugimi otroki in občani stala v špalirju, Tito pa se je peljal z avtom. 2e takrat sem bila vznemirjena. Kako bo šele tokrat?« Tako se s tihim glasom sprašuje še ne l-l-ieina MARICA LOJEN, učenka 7. razreda osnovne šole »Maršal Tito« iz Kumrovca, ki bo 25. inaja na veliki proslavi ob dnevu mladosti izročila tovarišu Titu štafetno p a licu s čestitkami mladine in narodov Jugoslavije. Do Gornjega škrnika, kjer je Maričin dom (sicer je bila rojena v Klanjcu — 8. novembra 1963) vodi tri kilometre dolga pot. Marica že sedem let hodi po tej poti v šolo v Kumrovec in nazaj. •V blatu je opaziti nešteto odtisov človeških nog. Le koliko med njimi jih je Maričinih? V stari leseni hiši, ki je dajala toplino več rodovbm, žiVi šestčlanska družina: mama Ivana, oče Ljudevit, 72-letni ded Josip, Marica in njeni sestri desetletna Branka in osemletna Stefica. Hlevi so vedno polni, tudi polja zahtevajo veliko pridnih rok. Kot pravi 30-letna mama Ivana, je Marica rojena za šolo, knjige so ji bile vedno prvo, potem vse ostalo. Zato se bodo starši žrtvovali in jo poslali na šolanje. Ce je le mogoče je ne kličejo k delu na kmetiji. Ampak Marica utegne delati v hiši, v kuhinji, na poljih, v hlevu. Toda zvečer pride njen čas: v njeni in Bran ki« ni spalnici, ki je obenem tudi jedilnica in dnevna soba, mora biti mir. Marica se takrat uči. »Nisem se še odločila, kam bom šla v srednjo šolo. Mor- da bom ostala v Kumrovcu ali pa bom šla v Zagreb. Vse pravi Marica. Do včeraj povsem nepoznana, je pred skupino novinarjev vznemirjena, stvari me zanimajo, v vseh predmetih imam petico, le te- MARICA LOJEN ^ Glas se ji nekoliko trese, ne ve. kam bi z rokama, oči so solzne. Pravkar je zvedela, da lesna vzgoja je še na štirici,« so jo izbrali za zadnjo nosilko štafete mladosti. Da jo bo predala Titu. Sicer 'pa Marica zbira kovance za pet para, serviete in razglednice. Bila je članica tamburaškega društva, zdaj pa dela v krožku za vezenje. Je predsednica pionirskega odreda in sploh zelo aktivna. In taka je vsa njena šola: učiteljski kolektiv je veliko prispeval k akciji za reformo izobraževanja, osnovna šoia Maršal Tito iz Kumrovca, kj letos praznuje svojo 20-letnico, pa je organizatoi srečanja jugoslovanskih šol ki nosijo ime našega pred sednika. »Ne morem povedati, kako sem vznemirjena, kako veliko mi pomeni to priznanje«, pravi Marica LOjen. »To lahko razumejo samo tisti, ki so že predali štafetno palico tovarišu Titu.« Kostanjevica: obogatena galerija Pridobili so 45 del iz zbirke kartuzije Pleterje — Stalna zbirka KRŠKO, 19. maja — Svet galerije Jakac iz Kostanjevice je sporočil, da so do konca urejene vse formalno pravne zadeve za pridobitev slikarskih del iz kartuzije Pleterje. Medtem so bili končani tudi vsi restavratorski posegi za 45 del iz pleterske zbirke, torej za izbor najbolj kakovostnih umetnin, nastalih od 17. do 19. stoletja. Gre sicer za stvaritve neznanih avtorjev, nesporno pa je, da so vsa baročna dela nastala v najbolj znanih evropskih delavnicah. Medtem, tečejo tudi ureditvena dela za postavitev zbirke, ki bo dobila mesto v štirih prostorih kostanjeviš-kega gradu, s čimer bosta z galerijo v celoti izpolnjena južni in vzhodni trakt drugega nadstropja. Dela bodo sklenjena do začetka junija, V. PODGORŠEK Pokljuka se bliža Bledu Letos bo možna vožnja le z bohinjske strani — Pometanje jezera BLED, 19. maja — Junija bodo vojaki s svojo mehanizacijo začeli širiti cesto od Rudnega polja navzdol proti Mrzlemu studencu, zato bo čez letošnje poletje dostop na Pokljuko možen le z bohinjske strani. Finančni načrt za gradnjo tega kakih 7 kilometrov dolgega odseka ceste (vrednost 53 milijonov din) je pod streho, zato Blejci pričakujejo, da bo do septembra na njem že grobi asfalt, kakor pravi dipl. inž. Leopold Pernuš, predsednik radovljiške občinske skupščine. Glavni načrt za 2 kilometra dolg kos bohinjske ceste pod Babjim zobom, ki bo med Sotesko in Bohinjsko Belo dvakrat (čez most) »preskočila« Savo Bohinjko, je tudi pripravljen. Na pjej naj bi začeli delati jeseni, v prihodnjih dveh letih pa bo odprta za promet. N. LAPAJNE ARABŠČINA V NAŠI BOLNIŠNICI Bolniki prišli iz Kuvajta V ljubljanskem Kliničnem centru je osem bolnikov iz Kuvajta — Naši strokovnjaki ponudili paket storitev, od načrtov, gradnje, opreme do zdravljenja LJUBLJANA', 19. maja — Marsikateri bolnik v ljubljanskih bolnišnicah je v zadnjih dneh dobil kaj neobičajnega soseda. Neobičajnega po lem, ker je bila njegova pot do bolniške postelje, v Ljubljani zelo dolga. Ne zaradi administrativnih vijug, ki smo jih vajeni t>ri nas, ampak zaradi oddaljenosti' v kilometrih. V ljubljanskem Kliničnem centru se zdravi trenutno osem bolnikov iz Kuvajta. K nam jih je poslala njihova vlada, da bi se pozdravili, pa tudi spoznali naše zdravstvene storitve. Lani sta namreč ministrstvo za zdravstvo iz Kuvajta in naš zvezni komite, za zdravstvo podpisala sporazum o sodelovanju. Na priporočilo zveznega izvršnega sveta so v Kliničnem centru In zavodu SRS za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani organizirali posebno službo za uresničevanje tega sporazuma. »Obiskali smo Kuvajt, da bi videli, v čem lahko nudimo pomoč njihovemu zdravstvu. Ugotovili smo, da rehabilitacija pri njih ni razvita. Ker pa na tem področju pri nas tanovili poseben odbor, ki ga sestavljajo Klinični center, Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov in poslovno združenje IMOS, da bi bila ponudba .čimbolj popolna. Po razgovorih v Kuvajtu so naši strokovnjaki ponudili »paket« storitev, ki zajema vse: od programskega in izvedbenega načrta, gradnje, nabave in montaže opreme, uvajanja medicinske tehnologije in postopkov, do usposabljanja njihovega medicinskega , osebja in zdravljenja kuvajtskih bolnikov pri nas. Skratka, celoten »know how«. To je prvi poskus, kako bi se zdravstvo vključilo v gospodarstvo. Čeprav dokončna pogodba s Kuvajtom še ni podpisana, pa je naš strokovnjak za mamo kuvajtske bolnike in jih po opravljenih diagnostičnih pregledih razporedimo po zdravstvenih ustanovah,' kjer jim lahko najbolje pomagamo. Tako imamo danes paciente iz Kuvajta skoraj v vseh ljubljanskih bolnišnicah in tudi v nekaterih zdraviliščih po Sloveniji,« je povedal Miro Vesel. »Ob tem pa moram pripomniti,« je dodal, »da sem osebno pričakoval večjo zagnanost naših ustanov pri njihovem sprejemu. Čeprav Kuvajt za zdravljenje svojih bolnikov dobro plačuje, se niše zdravsto ni odzvalo, kot bi pričakovali. Mislim, da se nekatere naše zdravstvene ustanove premalo zavedajo, da lahko kot zdravstveno razvita dežela nudimo številne NISO OSAMLJENI — Kuvajtskim bolnikom lajšajo bolečine naši zdravniki, njihovi spremljevalci, večinoma sorodniki pa odganjajo domotožje. Zaradi običajev, ki niso poznani v naši deželi, in zaradi metod sodobnega zdravljenja, ki niso v navadi v Kuvajtu, se tako bolniki kot zdravniki večkrat srečujejo s problemi. Pri njihovem reševanju je dragocena pomoč spremljevalcev (na sliki). Foto: Janez Pukšič dosegamo uspehe v svetovnem merilu, smo jim ponudili ' izgradnjo rehabilitacijskega centra,« nam je povedal svetovalec direktorja Kliničnega centra za področje razvoja odnosov z nerazvitimi -deželami Miro Vesel. V okviru konzorcija pri gospodarski zbornici Slovenije za arabski zaliv so us- rehabilitacijo docent dr. Franjo Gračanin že bil v Kuvajtu, kjer je pripravljal šolo za kadre v rehabilitaciji. Tudi bolniki z zapletenimi primeri, ki jih v Kuvajtu niso mogli pozdraviti, so že prispeli v naše bolnišnice. »V Kliničnem centru v Ljubljani smo ustanovili poseben oddelek, kjer spreje- vrhunske storitve komurkoli, ki zanje zaprosi. V Švici, na primer, je popolnoma vsakdanje, da pride k njim bolnik od kjerkoli, zahteva, dobi, plača in gre ... Imamo strokovnjake, dobro opremo, toda mislimo, da je vse . to izključno za našega človeka, nenavadno pa se nam zdi, da bi lahko to tu- MIRO VESEL: Pričakoval sem večjo zagnanost naših ustanov pri sprejemu bolnikov iz tujine. \ di prodajali tujim bolnikom. Naši zdravniki gredo lahko delat v tujino. Da bi pa pri nas organizirali dobro sana-torijsko službo in nudili tujemu državljanu za veliko denarja kvalitetne zdravniške usluge, pa ne pomislimo. Očitno dohodkovni sistem še ni prodrl v miselnost zdravstva. Pri .tem ne bi bil prikrajšan naš bolnik, saj so nekatere naše zmogljivosti zaenkrat še predimenzionirane, še kako koristno par bi lahko uporabili na ta način zaslužen denar.« Veliko možnosti in - oblik imamo, je še poudaril Miro Vesel, da bi lahko deželam v razvoju ponudili vrhunske zdravstvene storitve. Na vsak način bodo zanje ugodnejše kot iz kapitalističnih dežel. Ne le zaradi cene, ampak tudi zaradi socialistične vsebine naše medicine, ki ni obremenjena z diskriminacijskimi predsodki, katere pogosto lahko srečajo drugje. H. K., S. R- BERITE PRIMORSKI DNEVNIK Od našega sarajevskega dopisnika SARAJEVO — maja — Neuradno cenijo, da je na delu v tujini še okoli NO tisoč delavcev is Bosne in H er cepovine. kajti zadnja leta se jih je precej vrnilo, tako da podatek o l80 tisoč bosanskohercegovskih zdomcih, ki so ga navajali včasih, ne velja več Skoraj enako število (1311.000) -pa je drugih zdomcev, na kaiejre kaj radi pozabljamo. To so delavci, ki jih ima Bosna in Hercegovina v drugih re publikah in_ pokrajinah. Lahko bi jih imenovali tudi zdomce fied brati, toda v teh družinskih odnosih razvitejši bratje v Sloveniji. Hrvatski in Vojvodini ter drugod svoje nerazvite brate iz Bosne in Hercegovine malce zapostavljamo. Za Slovenijo je ta ocena bosanskohercegovskih sindikatov prav gotovo zelo objektivna saj temelji na podatkih posebne študije raziskovalnega središča, slovenskih sindikatov »De lavci iz drugih republik v slovenskem gospodarstvu in Ljubljani«. Seveda je ta oefena o zapostavljanju le delna medtem ko — v celoti gledano — ugotavlja io v BiH da so njihovi de lavci v Sloveniji še pri najboljšem kosu kruha glede na druge, republike To potrjujejo tudi pogostni stiki med sindikati BiH in Slovenije, ki se sku paj trudijo, da bi odpravili tudi tiste majhne razlike, ki v Sloveniji še obstajajo na delovnih mestih med »domačini« in »zdomci«, to odpravljanje razlik pa širijo na vsa področla delavčeve živ|jenjske ravni, ne le na njegovem delovnem mestu. Iz Bosne in Hercegovine je v Slo veniji na delu 49 tisoč delavcev To predstavlja seaem odstotkov zaposlenih v naši republiki ali drugače: vsak štirinajsti delavec v Sloveniji je iz BiH. Od teh je 2 000 sezoncev. vsi drugi pa so redno zaposleni Zammi vo je. da delavci iz BiH prihajajo v Slovenijo iz povsem določenih ob hiočij. Največ jih pride iz tuzlanske-ga in dobojskega območia ter iz zahodne Bosne in Hercegovine Včasih se selijo celi kraji v določene slovenske organizacije združene ga dela. Tako zaposlujejo »Sloveni ia ceste« okoli 400. »GP Gradis« pa 300 delavcev iz Cazina. Gozdno gospodar stvo »Bled« zaposluje 350, »GP Gradis« 250 in »2ZP Ljubljana« 200 Tesli-čanov. Večinoma se ti delavci zaposlujejo v gradbeništvu, kmetijstvu, gostin stvu, .kovinarstvu, lesno predelovalni industriji, rudarstvu, prometu, komunali in storitvenih dejavnostih. V vseh teh panogah je od delavcev iz drugih republik največ Bosancev in S trebuhom za kruhom Zdomci med brati Vsak štirinajsti delavec v Sloveniji je iz BiH Hercegovcev. Za primerjavo: v slo- venskem gradbeništvu je 43 odstot kov delavcev iz drugih republik. qd teh pa 58 odstotkov iz BiH. Iz tega izhaja, da se bosanskohercegovski de lavci v Sloveniji zaposlujejo pretežno v gospodarskih panogah, kjer je -delo težaško in neprivlačno za sloven ske delavce in tiste iz drugih republik. Prvi vzrok je v tem, da sedem desetin bosanskohercegovskih zdom cev med brati nima nobenih kvalifikacij. na delo odhajajo večinoma neorganizirano in zato primejo za vsako delo, ki ga dobijo. In tako prihajajo delavci iz BiH •v Slovenijo? Le desetina in nekaj več si jih poišče delo prek skupnosti za zaooslovahje, druga desetina se pri javi neposredno na razpis delovnih mest. Ostalih osem desetin si zaveže culo in odpravi dobesedno s trebuhom za kruhom — ko pridejo v Slo veniio, iščejo zaposlitev na slepo sne-čo. Pri tem jim pomagajo sorodniki, prijatelji in znanci, ki so že zaposleni v Sloveniji, ali pa preprosto trkajo od vrat do vrat po organizacijah združenega dela in sprašujejo po za posiitvi. ' Prav zaradi tega je zaposlovanje delavcev iz BiH v Sloveniji zelo neurejeno in nam povzroča preglavice Ti delavci, ki pridejo s trebuhom za kruhom za prave »zdomce med bra ti«, običajno sprejmejo vsakršno delo, pa čeprav na delovnem mestu nimajo potrebnih delovnih razmer, ne stanovanja, prevoza in prehrane. Kakor hitro pa najdejo malo boljšo za poslitev. se preselijo v drugo delovno organizacijo. Vse to je seveda v nasprotju z določeno politiko zapo slovanja, a tisti, ki iščejo zaposlitev in svoj kos kruha, se ne menijo za predpise. To je razumljivo, pač pa bi se morale za predpise in za te delavce meniti delovne organizacije, ki sprejemajo delavce v delovno razmer je mimo skupnosti za zaposlovanje, nemalokrat brez ustreznih listin, nemalokrat prek zasebnih posrednikov trgovcev z delovno silo. ki iz Slovenije večkrat obiščejo nerazvite kraje v Bosni in Hercegovini, ne zagotove delavcem ne prevoza na delovno mesto ne stanovanja, družbene prehrane in podobnega. še predlani je iz Slovenije skupnostim za zaposlovanje v BiH iz drugih republik posredovalo možnosti za zaposlovanje le malo delovnih organizacij. Iz Slovenije le dvaindvajset. To medrepubliško sodelovanje pa se je lani že malce izboljšalo, še posebej v gostinstvu, turizmu, kmetijstvu in gradbeništvu. Mnogo bolje ravnajo organizacije združenega dela, ki šolajo mladino iz BiH za svoje potrebe. Rudnik Trbov Ije jih šola 130, velenjski rudnik 50, mariborski »Konstruktor« 30, prav toliko ljubljanski »Gradis«. V velenjski rudarski šoli je na primer 245 učencev iz BiH in le 55 iz Slovenije in drugih republik. Prihodnje šolsko leto bodo vzeli v uk še 150 učencev iz BiH, kajti v naši republiki ni dovolj zanimanja za rudarstvo- Ti učenci so v zelo dobrih razmerah. Imajo stanovanje in hrano v domu, štipendijo, dodatek za dopust in podobne ugodnosti. Gre torej za organizirano sodelovanje v zaposlovanju. BiH bi sicer želela sama šolati te kadre v svojih rudarskih šolah, ki naj bi jih sofinancirale slovenske tozd, kar pa verjetno ne bi bilo smotrno, saj je šolanje v Sloveniji za potrebe naših delovnih organizacij že obdobje prilagajanja drugemu okolju in drugemu jeziku, tako da je ob zapo- slitvi manj težav. Tega s šolanjem v BiH ne bi dosegli. Koliko zdomcev med brati bomo še dobili v prihodnjih letih? Slovenske tozd bi do leta 1980 rade vsako leto 18.500 delavcev iz drugih republik, kajti naše gospodarstvo bo potrebovalo 44 tisoč novih delavcev na leto, iz domačih zibelk pa- jih bo doraslo za delo le 25.500. Slovenski izvršni svet meni, da so prikazane potrebe tozd pretirane in da jih bo mogoče zaposliti le okoli deset tisoč delavcev iz drugih republik na leto. To pomeni, da bo, če bo obveljala presoja izvršnega sveta, konec desetletja v slovenskem gospodarstvu zaposlenih že 155 tisoč delavcev iz drugih republik. če pa bodo obveljale potrebe tozd, potem jih bo že "blizu 200 tisoč, torej petina tedaj zaposlenih v Sloveniji. Od teh jih bo čez 90- tisoč iz Bosne in Hercegovine, če bo razmer je ostalo takšno kot sedaj. Toda Bosna in Hercegovina lahko v teh petih letih razvoja ponudi dosti več delavcev drugim republikam in tudi čuti potrebo po tem. ker jim doma ne more nuditi zaposlitve. Samo letos pričakujejo, da bo iskalo delo okoli 150 tisoč prebivalcev BiH, delo pa jih bo dobilo le 35 tisoč. Za pošlenost v BiH je že zdaj majhna. Le 1?,? odstotka prebivalstva je zaposlenega. Slabši odstotek v jugoslovanskem merilu ima le še Kosovo. Okoli 110 tisoč delavcev je prijavljenih na bosanskohercegovskih skupnostih za zaposlovanje. Letni prira stek za delo sposobnih je 35 tisoč oseb, okoli 10 tisoč se jih vsako leto vrne z začasnega dela v tujini, če se stopnja zaposlovanja ne bo spreme nila, bo ta republika do leta 1980 imela okoli 160 tisoč nezaposlenega pre sežka delovne sile. Najmanj 50 tisoč delavcev pričakujejo, da si bo našlo delo v drugih republikah in v Vojvodini. Od tega precejšen del v Slove ni ji. Zaradi tega bo zaposlovanje delavcev iz drugih republik, še posebej pa iz BiH, v Sloveniji še naprej problem, ki mu je treba posvečati veliko skrbi. Še naprej pravimo zato, ker smo temu problemu že doslej posvečali primerno pozornost in edini od vseh republik izdelali podrobno raz člembo položaja delavcev iz drugih republik. In kako .živijo med nami? Kar se tiče osebnih dohodkov, nimajo bistve nih pripomb in v slovenskih tozd pri plačilu dela ne delajo razlik med delavci ne glede na to, iz katere republike so- Težava je v tem, da so delavci iz BiH brez kvalifikacij, pa zato zaposleni pri težaških delih in na terenu, kar jim slabša življenjske razmere in možnosti za dosego kvalifikacije. Kar se tiče stanovanj in prehrane, so to slovenske tozd za delavce iz BiH in drugih republik različno uredile. Kot zgled navajajo gradbeno podjetje »Ljubljana« in še nekatere tozd. medtem ko ponekod delavci iz drugih republik še vedno stanujejo v barakah in celo v dotrajanih železniških vagonih. Vseeno v BiH ugotavljajo, da imajo njihovi delavci v, Sloveniji še naj-bojše rešene stanovanjske 'in prehranjevalne probleme glede na druge republike. Ne sicer povsod, kajti najbolj pereči so ti problemi v Ljubljani. V Sloveniji je sicer 61 odstotkov delavcev iz drugih republik zadovoljnih s stanovanjem, 17 odstotkov je podnajemnikov, 13 odstotkov pa jih živi v barakah. Tistih 61 odstotkov stanuje v sdmskih domovih.' skoraj polovica pa jih Ima lastna stanova nja. Po drugi plati je 13 odstotkov stanovanjskih prostorov zdomoev med slovenskimi brati brez tekoče vode. 33 brez kopalnice in 24 brez sanitarij. Slovenski sindikati so sklenili tu pospešiti akcijo za boljšo življenjsko raven delavcev iz drugih republik. Med konkretnimi sklepi so, da je treba barakarje preseliti v zidana stanovanja, da samskih domov ne smemo več graditi zunaj naselij, kot da so posebna geta, ter da je treba dosled/ no spoštovati sprejeti družbeni dogovor o najskromnejših merilih za življenjsko in kulturno raven zaposlenih v Sloveniji. Ta merila določajo, < da morajo tozd svojim delavcem, ki nimajo rešenega 'stanovanjskega vprašanja ali pa zaradi dela ne žive v svojem rodnem kraju, zagotoviti najmanj 15 kubičnih metrov prostora v sobi 'z največ štirimi stanovanji, k temu pa sodijo tudi sanitarije z opremo za osebno in splošno snago. Topli obrok med delom in celodnevno prehrano morajo zagotoviti delavcem, ki ne živijo v kraju svojega stalnega prebivališča. Ta merila so še posebej pomembna za delavce iz drugih republik. Seveda pa je stanovanjski problem pereč prav tako za domače, slovenske delavce, kot za bratske zdomce med njimi, zato reševanje teh vprašanj, ki zahteva velika gmotna sredstva, ni tako preprosto in naglo, kot bi želeli. Delavci »Slovenija ceste« lahko dobijo do 15 milijonov din stanovanjskega posojila, če pa želi njihov delavec iz Cazina graditi hišo za družino v Cazinu, dobi pol manjše posojilo. Delavci iz občine Teslič dobijo pri Gozdnem gospodarstvu Bled za hišo v Sloveniji 12 milijonov, za hišo v Tesliču le 2 milijona dinarjev posojila. V drugih republikah teh razlik pri stanovanjskem posojilu ne delajo. Bosna in Hercegovina ima od svojih delavcev, zaposlenih v Sloveniji, tudi precejšnjo finančno korist. Po zakonu morajo slovenske tozd za delavce plačevati prispevke iz osebnih dohodkov v občino, v kateri delavec stalno prebiva. Tako iz tega vira nekatere občine, na primer Cazin, Teslič, Tesan j in Prnjavor, dobivajo več sredstev kot iz osebnih dohodkov zaposlenih na svojem območju. Le redki so primeri, da slovenske tozd tega ne delajo, po drugi strani je pa tudi na bosanskohercegovski strani v zvezi z odjavo delavcev, ki so se odselili i/, BiH v Slovenijo, precej' mišmaša ' Zdomci seveda iz Slovenije družinam v BiH pošiljajo tudi prihranke. Ti krepijo kupno moč prebivalcev nekaterih občin v BiH. Kjer je veliko otrok s srbohrvat-skega govornega območja, bomo morali organižirati na željo staršev pouk v tem jeziku. Sicer pa bi morale tožd, v katerih je veliko bratskih zdomcev, poskrbeti še za knjige 'v njihovem jeziku, kajti dobra knjiga je med prostim časom vsekakor boljša prijateljica kot pijača ali karte. V BiH tudi ugotavljajo, da so njihovi delavci v Sloveniji nesorazmerno zastopani v samoupravnih in družbenopolitičnih organih svojih delovnih organizacij in v krajevnih skupnostih ter da tudi zato ne morejo doseči vseh pravic, ki jim gredo Tako so trdili v pogovorih delavci iz občin Dobo j, Derventa, Teslič in Cazin. Tudi slovenski sindikati ugotavljajo podobno in pristavljajo, da bi morali voditi kadrovsko politiko dosledno glede na delavčeve sposobnosti, ne glede na to. od kod je delavec. Zavzemajo se za to, da bi v tozd, kjer je več delavcev iz drugih republik, tiskali akte in glasila tudi v srbohrvaščini. Podobno so že ravnali v mariborskem Konstruktorju, kjer so imeli pogovori; o izvajanju zakona o združenem delu in nekaj predavanj v srbohrvaščini. Bogdan Novak ^LESARSTVO V PREDETAPI LETOŠNJEGA «GIRA» Belgijec Freddy Maertens oblekel prvo roza majico kratki progi so imeli skoraj vsi boljši tekmovalci precejšen zaostanek RT T _ . . . _ &EU. 2Q: -s je danes prvič nastopil Belgijec Freddy *lekel'r-*’ osvo-'‘‘ *e Predetapo in Kti^'"‘)e^y° roza majico. Triintride- ij, ker je tudi drugo me-te&S®/?10 Moserju, kot so pač Pr eaali kolesarski izvedenci, ledjfc današnje predetape v Mon-itiljVfondi je- merila le 7,500 km. teiej dokaJ valovita, zadnji kilo-Vojjt "■Pa so kolesarji morali pre-HoVa V vzponu. To je vneslo v tek-knfKJe Precej razgibanosti in bor-C* med tekmovalci ni manjkalo. 'roma skromen zaostanek za SOtn je zabeležil le ■ Moser kjjjlj *Unde), vsi ostali pa so pri-W na cilj s precejšnjimi zamu-kjt j' lJ® vsak način pa z večjimi, Cev i Ld° Pričakovati. Konec kon-i( J? “tla proga le izredno kratka deti or ni bilo mogoče predvi-!a 55 bo npr. Baronchelli zaostal C.sekund. Gimondi za 33, De Za ®at^a®bn za (,‘postanki za tako kratko pro->(do °/riaihni, seveda pa lahko po-*Gjr °benem precej ali pa nič: 7e namreč še dolg in datelj^ Pedatek lahko pomeni tako dioj Premoč Maertensa, «jeznega »jo * letošnje sezone, kot tudi šted-‘ za napornejše dni. To bodo P°kazale šele prihodnje etape. I, £S‘rica Predetape je taka: it) - dy Maertens '(Bel.) 11’03” po 3” 20” 21” 25” 30” 31” 34” 35” 36” 38” Delovanje ZSŠDI Danes popoldne bo na Koprskem pod pokroviteljstvom Obalne teles-nokulturne skupnosti športno srečanje med mladinskimi ekipami ZSŠDI in tamkajšnje OTKS. Mladinske selekcije se bodo pomerile v sledečih panogah: košarka, namizni tenis (fantje in dekleta), nogomet in odbojka (fantje in dekleta). To srečanje spada v okvir vse tesnejšega medsebojnega sodelovanja med slovenskimi športnimi delavci in igralci z obeh strani meje. Vsi reprezentanti, ki so jih sklicali selektorji posameznih panog, naj se zberejo danes na Oberdanko-vem trgu, odkoder bo ob 14. uri odpeljal avtobus in se bo še ustavil na Opčinah pred Prosvetnim domom (14.15), pri Banih (14.18), v Trebčah (14.21), na Padričah (14.24) in v Bazovici ob 14.27. Morebitni za- mudniki (ali če bo kdo šel s svojim prevoznim sredstvom) naj se zberejo ob 15. url pred stadionom v Kopru. * * * Jutri zjutraj bodo na Ravnah na Koroškem odigrali sklepni del 11. ženskega odbojkarskega turnirja prijateljstva. Od naših šesterk sta se uvrstila Bor in Kontovel, Slovenijo bosta zastopala Fužinar in Ljubljana, s Hrvaške pa bosta prisotni e-kipi Marčane in Rijeke. Razpored tekem je sledeč (igrali bodo istočasno v novi in stari dvoran1): 9.00 Marčana - Fužinar Rijeka --Kontovel 10.00 Bor - Marčana Kontovel - Ljubljana 11.00 Fužinar - Bor Ljubljana - Rijeka 12.30 finale za 3. oz. 5. mesto 13.30 finale za 1. mesto 14.30 nagrajevanje k - bs - NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Primorju manjka le še točka ki bi mu prinesla napredovanje . Na spodnjem delu lestvice bosta jutri lovila točke Tudi Breg in Vesna, vendar pa v boju za obstanek v 2. AL Nogometno prvenstvo se bliža h i Na splošno lahko rečemo,* da je koncu. Jutri bodo odigrali pare bil prav remi tisti izid, ki je naj-predzadnjega kola. Zaradi legalne bolj ugajal predstavnikom E. A- ure se bodo tekme pričele uro kasneje to je ob 17. uri. Edile Adriatica — Primorje To srečanje bodo anticipirali že na danes, s pričetkom ob 20 uri, na igrišču v Ul. R. Sanzio. Izid tega dvoboja bo velikega pomena za Prosečane, katerim manjka le pičla točka, da si matematično zagotovijo prestop v 1. amatersko ligo. Zato bodo Prosečani stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo to tako težko pričakovano točko. . Njihova naloga ne bo lahka, saj nasprotnik sodi med solidnejše e-kipe tega prvenstva Tržačani imajo za seboj serijo 10 pozitivnih nastopov, v katerih so sicer le dvakrat zmagali ter osemkrat remizirali. 1 u p-h. 40,717 km na uro. j "?oser (It.) < Irjbdsen (Norv.) i. s15 Muynck (Bel.) 5 p?ronchelli (It.) >.25* ®p-) j ^Uentiei* (Bel.) }panizza (It.) i«: oitn°ndi at.) (šp-} lj pe Vlaeminck (Bel.) U:feuti (It.) ;cSo'u<,s ‘io ■ na MPI v RIMU ZUGARELLI • ČETRTFINALE PANATTA «out> bT 20. — Na mednarodnem 1» pT01 prvenstvu Italije v Rimu % jv® do nepričakovanih rezulta- Šra7^ačim 'jubitel.ie!ft. (ms* je biatr 1 grenko presenečenje lanski .^tec Panatta, ki je v četrtfi-tiS(1 Polegel Amerikancd Gerulai-v I;6, 7:6 in 6:3. •ti T v Polfinale si je priboril še »54 -7®rikanec: Gottfried je nam-■5 ^Pravil Avstralca Warwicka s C6:2- Panatte bo italijanske ti ,v polfinalu branil Zugarelli, Ijj danes izločil Paragvajca Pec-C7:6 in 7:6. ''ariji, v* Westo v jutrišnjem tekmo-®° imel Avstralec Dent, kj je *» R.,gaI Romuna Nastaseja s 6:3 P0i: bo torei tak: CCfelli - Dent . V ^tis - Gottfried Sli z?nskih dvojicah je spodletelo (tjmjj.agoslovanki Mimi Jaušovec. Shrv, je četrtfinalni dvoboj s ‘t6:4°Xak'nj° Pinterovo s 5:7, 6:1 Tudi Jaušovčeva je bila lani iv tega turnirja- Sja. 1‘nalu bo igrala še ena Če- feh'. Tomanova je izločila Ame-'ti 4.,0 Teeguardenovo s 7:6, 6:7 Pilat' (Američanka je nato odsto-Kl; jJab Porazu Teeguardenove bo-Nii|fe ^DA jutri na igrišču dve Ntag^stavnici: Newberryjeva je 1?ala zahodno Nemko Rieldovo m 'P 6:1, Dupontova pa Ameri-t Jau« trulhersovo s C6, ®':“ in 6;1. 'Mj °v_čeva je imela danes smolo ženskih dvojicah: skupaj s ,tC{a‘?Vakinjo Tomanovo je izgubila V° z Bruningovo in Walsho-,, Zt>A) s 6:3 in 6:2. Košarka/ postaja vedno bolj priljubljena tudi v dolinski občini in zanjo se ndvdušujejo tudi najmlajši, ki se udeležujejo raznih srečanj in turnirjev minibasketa rtiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiumiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiifiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V PARMI S. Miličeva in S. Vesnaverjeva kandidatki za na j višja mesta Zlasti Sonja je trenutno v veliki formi in je tudi njen trener Derganc razpoložen nadvse optimistično V letošnji sezoni je državna namiznoteniška federacija FJTeT prvič organizirala državno namiznoteniško prvenstvo v dveh faz~h: pred dobrim mesecem dni so v Riminiju oddali vse naslove v nižjih kategorijah, za osvojitev najvišjih mest v prvi jakostni kategoriji pa se še danes in jut^i borijo v Parmi najboljši držav ni mojstri bele žogice. Od Krasovih zastopnic nastopata v tej fazi le dve igralki: Sonja Miličeva in Silvana Vesnaverjeva. Medtem ko bo Sonja nastopila tako med posameznicami kot v ženskih in mešanih dvojicah, bo Silvana igrala le med posameznicami in v ženskili dvojicah z Miličevo. Sonjo Miličevo smo po zadnjem treningu pred odhodom vprašali, če občuti veliko odgovornost, saj bo na tem prvenstvu b-ranila prestižni naslov absolutne državne prvakinje, kar pomeni, da bodo vse tekmice igrale «na nož» proti slovenski zastopnici. »Vsako športno tekmovanje je ne znanka,* nam je odgovorila, »saj v posebnih okoliščinah včasih pride tudi do presenečenj. Zato odhajam na to prvenstvo čisto mirna, z zvrhano mero samozavesti, vendar pa svojih tekmic ne podcenjujem, čeprav sem jih v tej sezoni že vse porazila.* «Na tem p-venstvu ti pravzaprav braniš tri stvari: svoj absolutni državni naslov, prestiž št. 1 državne reprezentance in pa sploh zamejski slovenski šport. Si trenutno v dobri formi?* »Čeprav je bila letošnja sezona zelo naporna, ker sem vseskozi nastopala na tekmovanjih na najvišji ravni in jč to terjalo veliko psihofizičnega napo-a, pa sem sedaj v zelo dobri formi. Sicer sem v tem zadnjem mesecu delala celo vrsto izpitov l1Uiiii|,ni)|||||||||||||||)|||||||||||||M1l,|at„ll,|„||||,iiiitiiii,Innu, im,m,|, nnm,minil,n,i„iiiiiiMi,imiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiliiiiniililiiiiililliiiliiiin V PRVENSTVU «POMLAD» r v prvem povratnem kolu Proti nevarni ekipiFlaminia Po|et je v srečanju z Don Boscom favorit - Breg in Kontovel pred težko nalogo ie odigral že vse tekme v hSw,skem Prvenstvu, druga Ja-i*)vrat,a Peterka pa bo v drugem te rJ* kolu prvenstva 1. divi- 1 ^TlVala' .;rMe | •eškem bodo od naših ekip % »,,e liste, ki nastopajo v prven-*D°mlcid» ktNvci dKUPINA c š ; 1 o odo v prvem povratnem tiSini1' ze drevi, doma proti (j ki je borovce v prvem zanesljivo premagal. «* so v prvem delu lige iz-V eno zmago, proti Liber-ostalih srečanjih pa so, če tekmo s Flaminiom, po-^ bo(i„ ovoljili, tako da je upati, no. 0 (udi drevi pokazali, kaj A|e, SKUPINA D ■ - vei. ki so v tej skupini na- ekipa, se bodo jutri v jv^čim občinstvom spopri- °n Boscom. Tavčarjevi va- rovanci so tega nasprotnika brez težav premagali ž.e v gosteh, tako da bodo tudi jutri v povratnem srečanju favoriti. Openski košarkarji so trenutno na odličnem drugem mestu lestvice. Doslej so izgubili le eno tekmo (proti Interju 1904) in so seveda še vedno v borbi za osvojitev končne zmage. Kontovelci bodo že danes zaposleni z drugo ekipo Ferroviaria. Naši zastopniki so v prvem delu ostali brez točke. yse tekme pa so igrali brez svojega najboljšega košarkarja Klavdija Starca. V popolni postavi pa bi lahko Kontovelovi fantje že danes poskrbeli za prvo presenečenje. Brežani pa bodo jutri igrali doma z Interjem 1904. V prvem srečanju s tem nasprotnikom so Bregovi zastopniki doživeli hud poraz (34: 100), Bil je to prvi nastop Brežanov in je zato tudi ta poraz ra- zulnljiv. V nadaljevanju prvenstva pa so »plavi* le pokazali napredek in so tudi v slovenskem derbiju s Kontovelom osvojili edini dve točki. Jutri bodo seveda Bregovi košarkarji pred izredno težko nalogo. Vseeno pa od njih pričakujemo borbeno in požrtvovalno igro. edko TRENTO, 20. — Letošnje svetovno jadralno prvenstvo razreda »leteči Holandec* bo na Gardskem jezeru in bo torej prvič prirejeno na sladki vodi in ne na morju, kot vedno doslej. Tekmovanje bo trajalo od 10. do . 18. junija. Italija se ga bo udeležila s tremi posadkami. Crespi predsednik AIPS RAVEJNA, 20. - Na 41. mednarodnem kongresu športnih novinar jev v Cervii so izvolili za predsednika Svetovnega združenja za športni tisk Italijana finrica Crespija, na VŠTK v Ljubljani, vendar pa n sem nikoli opustila triurnega vsakodnevnega treninga. Ne skrivam, da sem precej optimistka.* »Katere tekmice se najbolj bojiš, oziroma katera ti utegne povzročati najhujše preglavice?* «Po pravici povedano, se kot državna p-vakinja ne bojim nobene tekmice, saj sem jih tudi med letošnjo sezono že premagala drugo za drugo. Vsekakor se bom potrudila, da ob-držm naslov in upam, da mi bo športna sreča naklonjena. Možen je vsak rezultat, računam pa na visoko uvrstitev-* K tej izjavi naj do stavimo, da je skromnost ena izmed Sonjinih glavnih kreposti in ji je doslej pomagala k tako prodornim u-spehom. Zaslužni Krasov trener Miha Derganc je očitno zelo zadovoljen s formo svoje najboljše varovanke in že komaj čaka, da Sonja za zeleno mizo uoravči njegova pričakovanja. »Kar napiši, da se ne bojimo nikogar,* mi je zašepetal, «če bo Sonja zaigrala s takim elanom in bo tako grizla kot običajno, res ne vidim, ka ko bi .lahko izgubil naslov. Silvana mi pa ne daje tolikšne garanci-j", ker je zadnje čase v svoji formi precej nestanovitna: če bo naletela na ugoden dar?, lahko tudi ona preseneti in se uvrsti visoko.* Danes bodo podelili prvi naslov v mešanili dvojicah, kjer se bosta skušala Sonja Milič in Guido Bisi prebiti med najboljše. Začelo se bo tudi tekmovanje v ženskih dvojicah, kjer sodi Krasov par Milič - Vesna-ver v ozek krog favoritov za osvojitev končne zmage. Danes popoldne bodo stopile v športno areno tudi posameznic., s S. Miličevo kot nosilko skupine št. 1, ki bo v prvem kolu igrala z zmagovalko tretjekate-gornic Mauriello,' Vesnaverjeva pa bo že v uvodnem srečanju naletela na Pascale (GBC Bari) in bo mora la opraviti že pravi podvig, če se hoče uvrstiti v višje kolo. Absolutni državni naslov bodo podelili jutri in upajmo, da bo na najvišji stopnici odra zmagovalcev Stala Krasova predstavnica. —bs—- AVTOMOBILIZEM MONTE CARLU, 20. - Italijan Piercarlo Ghinzani je dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah za VN Monaka formule 3, ki bo danes v Monte Carlu. Od 60 prijavljenih pilotov, bo startalo samo 20. driatice, saj so ga v tem prven stvu izbojevali kar 18-krat, kar predstavlja pravi rekord. Poleg tega pa mora E. Adriatica braniti še en rekord. Na domačih tiči' so namreč Tržačani doživeli le en sam poraz (Op Supercaffe) in ker danes igrajo poslednjič pred svojim občinstvom, računajo, da bo tudi ostal ed-ini. Se bodo Tržačani tudi ob slovesu od svojih navijačev zadovoljili z remijem ali računajo na kai več? Breg — Flaminio V poslovilni tekm: na dolinskem igrišču bodo Brežani skušali odnesti obe točki, saj bi si s tem skoraj liiatemationo zagotovili obstanek v ligi. Vendar nasprotnik še ni na varnem, saj bi ga z zmago Brežani pustili za seboj. Zato bodo predstavniki Flaminia prišli v Dolino z namenom, da odnesejo remi, s katerim bi ohranili točko prednosti pred Bregom. Dvoboj se obeta zanimiv in napet. Gostje so stari nogometni «lisjaki» in bo zato mladim Brežanom gotovo trda predla. Mlada ekipa Brega, pod vodstvom trenerja Monda, je v svojih zadnjih nastopih zanesljivo igrala in zato so navijači »plavih* pre pričani, da tudi proti Flaminiu moštvo ne bo razočaralo. Vesna — Pro Farra Križane čaka jutri naporna naloga. Po dveh zaporednih porazih je ekipa Vesne zdrsnila na spodnji del lestvice in sedaj ji preti nevarnost izpada. Jutri «plavi» nimajo kaj taktizirati in morajo zmagati, sicer jim bo res trda predla. Sicer nasprotnik no bi smel delati velikih preglavic Križanom. Ekipa Pro Farre je že matematčno oosojena na izpad in zato so voditelji v zadnjih tekmah nekoliko pomladili moštvo. To pa nikakor ne sme delati Križanom velikih iluzij. Opicina — Zarja Obe ekipi nimata težav z lestvico, zato se obeta na Opčinah odprt in zanimiv dvoboj. Res škoda, da trenutno Zarja ne razpolaga z najboljšo postavo. Mnogi nogometaši so-poškodovani in zato ima trener Softič resne težave s sestavo moštva. Res pa je, da tudi domačini v zadnjih tekmah niso zaigrali najboljše in to dokazuje serija negativnih nastopov opensko, ekipe, k: je v zadnjih sedmih tekmah osvojila le dve pičli točki (dva remija). Openci so posebno razočarali v napadu, saj so v zadnjih 630 minutah igre dali le dva gola. Zato bodo Opčnci proti Zarji iskali rehabilitacijo. Bazovci pa bi se prav gotovo sprijaznili z delitvijo točk. V ostalih tekmah predvidevamo remi med Zaulami in Čostalunpo, delitev točk med S. Marcom in Rosan-dro, zmago Op. Supercaffe nad S. Sergiom in remi med Aurisino in S. Marcom iz Devina. 3. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo pare 12. povratnega kola, v katerem gre vodeča Gaja v goste k Esp. Pio XII. Po zadnjih uspehih je morala v taboru Gaje zelo visoka in prav to bo Gajevcem pripomoglo, da se bodo tudi jutri vrnili domov z dvema točkama v žepu. Zanimiv bo derbi med Krasom in Mladost igra doma in sprejme v goste ekipo Piedimonte, ki je prejšnjo nedeljo z visokim 5:1 premagala Azzurro, katera ima na lestvici le dve točki več od Doberdob-cev. Mladost jutri odločno juriša na zmago, ker bi s to dohitela na šestem mestu lestvice Azzurro. Sovodenjd pa gredo v goste k solidnemu S. Lorenzu, ki zaseda četrto mesto na lestvici. Naloga Mar-sonovih varovancev je izredno težka, vendar v nogometu lahko vedno pride do presenečenja. Točka bi namreč predstavljala za Sovodenjce že lep uspeh. B.R. AVTOMOBILIZEM ENNA, 20. —- Samo 34 posadk od 60 prijavljenih so pripustili na avtomobilsko dirko «500 krm, ki bo v nedeljo na sporedu v Pergusi. Catanzaro - Lazi« X Cesena - Milan 2 Inter - Perugia 1 X Napoti - Fiorentina X Roma - Bologna X Sampdoria - Juventus 1X2 Torino - Genoa 1 Verona - Foggia 1 Pescara - L.R. Vicenza 1 X Sambenedett. Como X 2 Spal - Ataianta 1X2 Padova - Cremonese X 2 Campobasso - Paganese X mn Unionom. Po zadnjih neuspehih i- Ulil 1 i y = f-T*. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 '1 X 2 2 X 1 2 1 X Vesna (na sliki med tekmo s Costalungo) bo že jutri zelo verjetno vedela, kakšna bo njena usoda v prihodnji sezoni nuimmiiiMiiiiMiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiatiaiifiiiiiiiiitmiiiHiifiiiiiiiifittiiiiifiiiitiiitiiimnMiiiiiiiiin DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 21. maja 1977 PRIJATELJSKO SREČANJE 16.00 v Kopru ZSŠDI - OTKS Na sporedu, so tekme v košarki (moški), namiznem tenisu (moški in ženske), odbojki (moški in ženske) in nogometu. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 20.00 v Ul. Sanzio Edile Adriatica - Primorje CICIBANI 18.00 igrišče Villa Ara CGS - Primorje ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Foljanu Corridoni - Sloga • * # 18.30 v Krminu Libertas Krmin - Kontovel 3. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 na stadionu «1. maj* Bor - La Previdente 3. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gradišču Časa del Lampadario - Dom ifiiiiiiiiitiiitiiiiiiiliilllitfllHliiiHMiilillIiUtlliiMiiiaiaaiiiiaaiiaiiaiililiiiiiliiiiiMlliiiiiMiiliiatiifMimiiitiitmil MINIBASKET iuKNIR V MILJAH Igrajo tudi Brežani Danes in jutri bo v Miljah že tradicionalni turnir v minibasketu, ki ga za igralce letnika 1965 in mlajše prireja miljska občini Tega turnirja se bo kot slovenski jastopnik udeležil tudi Breg. SPORED Danes, 21. maja 16.00 Inter Milje - Saba 17.15 Inter 1904 - Breg Jutri oosta finalni tekmi za 3. oziroma 1. mesu). KOŠARKA JESOLO, 20. — V finalnem sre-, Čanju za italijanski mladinski na-majo morda tokrat Kraševci še e-} slov v košarki, je Cinzano po po-no možnost, da razveselijo svoje daljšku premagal Chinamartini s navijače, vendar zavedati se mo- j 83:82. Tretje mesto je osvojil Sinu-rajo, da Union ne bo lahka ovira. | dyne, ki je premagal FAM iz Val-Tudi Podlonjerci namreč računajo darna. v tem derbiju na obe točki. Težka naloga čaka Primorec. Tre-benci gredo v goste k solidnemu Rozzolu in to bo za Primorec še zadnja težja preizkušnja v tem prvenstvu. Če jim uspe prebiti to, potem jim ostane še upanje, t|a končno zmago', v nasprotnem primeru pa se za Trebence praktično prvenstvo konča že jutri. NA GORIŠKEM V nedel jo bodo odigrali pare predzadnjega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. BOKS MONTE CARLO, 20. - Nocoj se bosta srečala v boksarskem dvoboju za svetovni naslov srednjetežke kategorije Argentinec Miguel Angel Cuello in Američan Jessie Bumett. Svetovni naslov v tej kategoriji je pripadal Angležu Johnu Contehu, svetovni boksarski svet (WBC) pa mu ga je odvzel, ker se je zadnji trenutek odpovedal dvoboju s Cuel-lom. ODBOJKA V 3. MOŠKI DIVIZIJI Drevi Dom v Gradišču Danes se zaključi prvenstvo 3. moške divizije. Dom bo v tem zadnjem kolu gostoval v Gradišču, kjer se bo spoprijel z ekipo Časa del Lampadario - Torriana Tekma je odločilne važnosti za o-be ekipi, saj se bo pravzaprav odločalo, kdo bo letos napredoval v višjo ligo. Domovci so favoriti-tudi v tem srečanju, toda nikakor ne smejo podcenjevati nasprotnika, ki ima v lastnih vrstah mlade in obetajoče igralce. Zato predvidevamo, da bo drevi srečanje v Gradišču zelo zanimivo in izenačeno. Tekma Časa del Lampadario (Torriana) - Dom bo drevi v občinski telovadnici v Gradišču (Palazzetto dello šport) s pričetkom ob 18. uri. 'Trener Doma J. Prinčič je za to pomembno tekmo sklical vse igralce belo-rdeče šesterke, ki se bodo morali zbrati ob 16.30 pred klubom «S. Gregorčič* v Gorici (Verdijev korzo 13) za skupni odhod v Gradiško. I. K. ATLETIKA Danes in jutri bo v Turinu, Roveretu, Pizi in Catanii (za moške) ter v Milanu in Rimu (za ženske) polfinalno kolo italijanskega klubskega prvenstva v atletiki, na katerem bo nastopilo 40 društev. iiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiniiiiMiiiUHnHiiHiiiniMiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiHiiHiiiuiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiimiiMiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi ODBOJKA V PRVENSTVU l DIVIZIJE Za sesterki Sloge in 01ympie zadnja nastopa le formalnost Obstanek Kontovelk v tej ligi pa je odvisen prav od poslednjih dveh t$kem Do konca prvenstva 1. moške in ženske divizije manjkata samo še dve koli. .Tako za Slogo kot tudi za 01ympio iz Gorice bosta poslednja dva prvenstvena nastopa le gola formalnost. Slogašice so si zagotovile obstanek v tej konkurenci že v prvem, kvalifikacijskem delu tekmovanja. Goričani so irqeli v tem delu tekmovanja smolo, toda v drugem delu spopadov za točke so pokazali svojo realno vrednost in osem zaporednih zmag to najbolje potrjuje. Vse drugače pa je s Kontovelka-mi, ki imajo vse možnosti za obstanek, toda prav zadčja dva nastopa bosta odločilna. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Neposredni obračun med Corrido-nijem in Slogo (drevi v Foljanu) bo odločilne važnosti za osvojitev 3. mesta na končni lestvici. Slovenske zastopnice so v osmih dosedanjih nastopih izbojevale {/sem točk, dve več kot nasprotnice. V primeru zmage varovank trenerja Ceja bi stanje v točkah izenačile, toda izboljšale količnik v setih. Prvo srečanje pri Banih se je končalo v korist go-stinj, ki so slavile šele po petih setih enakovrednega boja. Tudi ta drugi spopad bo verjetno izredno izenačen in ni rečeno, da Sloga to pot ne vrne milo za drago. Naš drugi zastopnik v tej ligi — Kontovel — bo igral v Krminu z domačim Libertascm. Za Kontovel-ke je to srečanje izredno važno, ker niso še povsem varne pred najhujšim. če zmaga Kontovel, kar ni seveda nemogoče, bi bilo za slovenske igralke zadnje kolo le gola formalnost. V drugačnem primeru pa bo odločilno zadnje koio z Maiane-sejem. Kontovelke so prvo srečanje na Proseku nerodno izgubile s 3:2, kar pomeni, da imajo s tem nasprot nikom odprt račun. Glede na dej stvo, da bodo gostje igrale z naj- boljšo postavo (in zadnje čase igrajo vse bolje) imajo lepe možnosti za osvojitev dveh izredno dragocenih točk. 1. MOŠKA DIVIZIJA Premočno vodeča Olympia se bo jutri srečala v Trstu s solidnim Roz-zolom, ki je na dragem mestu lestvice. To je po vsej verjetnosti edini resnejši nasprotnik v skupini, ki lahko meša štrene Goričanom. Po drugi strani pa ni potrebno še enkrat poudariti, da je Olympia najmanj za razred boljši nasprotnik in s tem velik favorit za osvojitev devetega zaporednega para točk. 3. ŽENSKA DIVIZIJA V nadaljevanju tega prvenstva bodo mlade zastopnice Bora igrale doma z ekipo La Previdente. Borovke so prvo tekmo odločile v lastno korist, kar pomeni, da so v tem neposrednem (drugem) obračunu nesporne favoritinje. G. F. NAMIZNI TENIS ITALIJANSKO DRŽ. PRVENSTVO 15.00 v Parmi Nastopa tudi Kras TENIS ITALIJANSKI POKAL 14.00 v Skednju Itaisider B • Gaja KOŠARKA POMLAD 18.00 v Ul. Caravaggio Bor - Flaminio # * • 16.30 na Kontovelu Kontovel - Ferroviario B MINIBASKET TURNIR ZA LETNIK 65 IN MLAJŠE 17.15 v Miljah Inter 1904 - Breg KOLESARSTVO VETERANI 9.00 v Kokrici Nastopa tudi Adria JUTRI NEDELJA, 22. maja 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 17.00 v Dolini Breg i- Flaminio « » • 17.00 v Križu , Vesna - Pro Farra # * * * 17.00 na Opčinah Opicina - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 9.00 na Padričah Esperia Pio XII - Gaja * « « 10.30 na Proseku Kras - Union » • » 9.00 na Opčinah Rozzol - Primorec « « * v 17.00 v Doberdobu Mladost - Piedimonte • * • 17.00 v Šlovrencu S. Lorenzo - Sovodnje KADETI 10.00 v Bazovici Zarja - Opicina Suivrcaffi NAJ MLAJŠI 12 30 na Proseku Primorje - IntertS. Srrgio NAMIZNI TENIS ITALIJANSKO DRŽ. PRVENSTVO 9.00 v Parmi Nastopa tudi Kras ODBOJKA TURNIR PRIJATELJSTVA 9.00 na Ravnah Nastopata tudi Bor in Kontovel L MOŠKA DIVIZIJA 10.00 telovadnica Monte Cengio Rozzol - Olvmpia KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.00 v Ronkah Ronchi - Dom POMLAD 11.00 v Dolini Breg - Inter 1904 * * # 11.00 na Opčinah Polet - Don Bosco ATLETIKA POKRAJ. ŽENSKO TEKMOVANJE 9.00 v Trstu Nastopa tudi Bor KOLESARSTVO 1. KRONOMETER adrie 9.00 v Kokrici Nastopa tudi Adria ODBOJKA IvVALIElKACIJE ZA EP Zrnata Italije' nad Francijo BARI, 20. — V dragem dnevu kvalifikacijskega turnirja za evropsko žensko odbojkarsko prvenstvo je Italija premagala Francijo s 3:0 (15:13, 15:8 in 15:7). V 2. tekmi ten Kvalifikacij, je Jugoslavija odpravila Turčijo s 3:0 (15:10, 15:5 in 15:6). Italija in Jugoslavija sta se tako uvrstili v finalni del evropskega ženskega odbojkarskega . prvenstva. Uredništvo, uprav«, oglasni oddalak, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70 Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Podružnica Naročnin« Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 L) ubij*"* Oglas) Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 , Trgovski 1 modulua (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob a lavnikih 13000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500 legalni 500. osmrtnica in sožalja 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za j, goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku upravi Iz vseh drug ookrajir, Italije pri SPI. tl Član Izdaja W»^ZTT zveze časopisnih 21, majQ 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I \ frst založnikov FI6G OB 35-LETNICI USMRTITVE V GRAMOZNI JAMI Narodni heroj Tone Tomšič organizator KPS in Osvobodilne fronte Vplivi rodnega Trsta in Primorske na mladega revolucionarja in narodno zavednega Slovenca m ■%*JI lipr Tone Tomšič Petintrideset let tega je v Gramozni jami pri Ljubljani pod fašističnimi kroglami padel slovenski revolucionar in eden izmed voditeljev slovenske komunistične panoje. Tone Tomšič. Njegovo ime je med narodnoosvobodilno borbo šlo od ust do ust. njegov lik pa je bil vsem tistim, ki so se dan iti noč borili za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma in za družbeno preobrazbo, svetel vzgled in vodilo na dolgi in naporni poti. O narodnem heroju Tonetu Tomšiču je bilo veliko napisanega. Pomembnosti njegovega dela. ko je z vztrajnostjo in zavzetostjo oral pot množičnemu odporu, se nikoli ne prezre, premalokrat pa se mogoče poudarja, da je bil primorskega rodu in da se je rodil v Trstu. To ni samo gol živ-Ijenjppisni podatek, saj se je njegov mladostni uporniški duh iz-oDlikova! prav v krutih srečanjih s fašistično strahovlado na Primorskem. kamor je vselej rad in često prihajal. Po drugi strani na je njegov delež pri snovanju odporništva v našem mestu precejšen, ker je globje kot marsikateri njegov tovariš poznal tukajšnje razmere in ljudi. Zato naj bo pretežen del tega skromnega zapisa namenjen tistim letom, ki jih je Tone Tomšič posredno ali neposredno preživel ali doživljal s Primorsko in Trstom. sta Toneta, kot mnogo drugih njegovih sovrstnikov, usmerila k marksizmu, vendar je trdnejše o snove dobil med enoletnim študijem v Beogradu, kjer se je z njim resno spoprijel. Tomšič je o svoji preusmeritvi na zaslišanju leta 1932 takole izjavil: «Bil sem najprej nacionalist, ko pa serij videl tam politične razmere (v Beogradu), ki so se mi zdele škandalozne, sem se oddaljil svojemu prejšnjemu prepričanju in se začel gibati na levo*. Ko se je konec avgusta 1928 vrnil v Ljubljano in se vpisal na poljansko gimnazijo, je bil ves prevzet od komunističnih idej. Srečanje z Borisom Kidričem, delovanje v dijaškem marksističnem krožku in politično izobraževanje so mu že novembra istega leta omogočila vstop v Zvezo komunistične mladine — SKOJ. Od takrat je, najprej v mladinski. kasneje še v partijski organizaciji neutrudno deloval, še zlasti so ga cenili zaradi njegovih organizacijskih sposobnosti, ljubili pa zaradi človeške topline in odprtega pristopa k vsakomur. Mica Šlander se ga takole spominja: «Znal je v človeku vzbuditi hrabrost in samozavest, dš je vsakdo občutil, kako pomembno in potrebno je njegovo delo. čeprav je bila kakšna naloga tudi majhna, ji je, posvečal veliko pozornost. Ko je človek odhajal od njega. Hiša v Ul. Pratello 9, k jer je stanovala Tomšičeva družina Oče Mihael in mati Ivanka sta v Trst nrišla iz rodnega Bača pri Knežaku. Najprej sta se naselila pri sorodnikih v Rojanu, v Ul. Sara Davis, kier se je 9, junija 1910 rodil Tone. Z denarjem: ki ga je Mihael prislužil na južnoameriških plantažah in v> severnoameriških premogovnikih. in z Ivankino doto. sta ši kmalu nato kupila lastno hišo v Ul. Pratello in majhno manufak-turno trgovino za rojansko cerkvijo. je čutil, da je neznatna stvari povezana s celoto, postala zelo pomembna*. Prva' pomembnejša prelomnica / Tonetovih otroških letih je bila u-Va svetovna vojna, ko so pčeta vpoklicali k vojakom in poslali na •usko fronto, mati pa se je z itroki zatekla v Bac. Bivanje v tmečkem okplju, od koder sta ižSla oče ih mati,- je Topeta glo-loko navezalo na primorsko zetn-Ijo. očetovo pripovedovanje o voj-lih grozotah, o ujetništvu, o prvih klikih -z drugačnd družbeno jreditvijo pa je dečka prevzelo, ^ristop Mihaela Tomšiča k socialistični miselnosti in sindikalnim bojem, kar mu je verna žena jranila, ie železničarja februarja 1912 stal službo. Ob zasedbi Jugoslavije aprila 1941 je bil Tomšič organizacijski tajnik Komunistične partije Slove nije in je zato prav njemu pripadla ena najtežjih in najpomembnejših nalog pri pripravljanju oboro žene vstaje. Po nastanku Osvo bodilne fronte, k čemur je sam odločilno prispeval, je dobil nalo go, da po Sloveniji razvija delo vanje odborov OF, nosilca enotnega odpora protj okupatorju. Najprej je v Ljubljano šel sam, esčni 1920 še Tone. nato pa nati z otroki. S prihodom v slovensko glavno mesto1 so se za Toneta zadela gimnazijska rte ja. Bister deček, ki je prej * lah-coto izdeloval, ni imel več ob-itanka pri učenju. Menjal je več sol, večkrat tudi, ker jse je s jrofesorji sporekel m ,se preveč '.avzemai za sošolce, kar so ta-?rat očitno, prištevali med prekrške. Vendar so bila ta leta, ki so lila za starše polna muk in skrbi, eta Tonetovega političnega zo-•cnja. Zbližal se je z raznimi nladinskimi organizacijami: naj-irej je pristopil k Zori, ki je zdru-;ev»ta primorske begunske di.ja :e, nato še k srednješolski veji Jrjune. na k mladinskemu odseku Preporoda. Veliko nemirnih gibal e usmerjalo mladega Toneta, ven-lar je bila najpomembnejša njegova narodna zavest, ki jo je kreni s pogostimi obiski na Prironr-ikem in s sodelovanjem z baško nladino. Njegova je bila torej skrb tudi za tlačeno Primorsko in posredno za razvoj osvobodilnega gibanja v Julijski .krajini (po dogovoru med CK KPS in KPI). Načeloval je komisiji, ki je skrbela za stike s Primorsko, s tistimi antifašisti, ki jih še niso zaprli ali pregnali in za pošiljanje izkušenih kadrov pri morskega rodu, da bi v izredno težkih okoliščinah zanetili žarišče odpora. Prvi so odšli že poleti 1941 in sicer Oskar Kovačič v Trst, Ma tovž Velušček v Brda, Krvin Dol gan na gornji Kras, za njimi še veliko drugih. Ravno Dolgan, ko se je avgusta 1941 vrnil v Ljub ljano, je Tomšiču med drugim po ročal. da so razmere precej težke, vendar pa je prebivalstvo silno naklonjeno OF, še zlasti mladina. Sodelavce je Tomšič iskal tudi med skojevci, izmed katerih so za Primorsko določili Darka Marušiča ih Albina Čotarja, snoval je tudi jedro partizanskih sil. okoli katere ga naj bi se razplamtela oborožena vstaja na Primorskem. Žal pa Tone Tomšič ni dočakal ne zore svobode, ne prvih vidnej ših uspehov odporniškega gibanja na Primoi-skem. Še preden se je v Sloveniji razbohotil plemeniti o genj krvavega odpora, se je pod ubijalno roko okupatorja iztekla njegova kratka, a izjemna življenj ska pot. Breda Pahor Kratkotrajno delovanje v Or.juni, spregled njenih zlaganih načel. (Citati in podatki iz knjige A lenke Nedog: Tone Tomšič — Oris življenja in revolucionarnega de lovanja 9.6.1910 — 21.5.1942) NA TRIDNEVNEM ŽENEVSKEM POSVETU PRIPRAVILI OKVIRNI SPORAZUM SALT Pogovori o strateškem oboroževanju med Vanceom in Gromikom zaključeni Državni tajnik poudaril koristnost sestanka ■ Carter napoveduje strogo nadzorstvo nad izvozom orožja, vendar ukrep ne zadeva držav članic Atlantske zveze ŽENEVA, 20. - Na sedežu tukajšnjega sovjetskega odposlanstva sta se že tretji dan zapovrstjo sestala ameriški državni tajnik Cyrus Vanče in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Predmet njunih pogovorov je, kot znano, vprašanje o-mejitve strateškega oboroževanja (SALT II); zadevna pogajanja so se začela marca v Moskvi. Vanče in Gromiko, ki ju seveda spremljata ustrezni delegaciji, obravnavata tudi problem pomiritve na Bližnjem vzhodu ter vprašanje splošne razorožitve. Po včerajšnjih razgovorih na temo o omejitvi strateškega (.jedrskega) oboroževanja sta predstavnika ZDA in SZ danes sklenila prekiniti tovrstno obravnavanje, da bi tako lahko ivashingtonska in moskovska vlada globlje presodili problem. Vanče in Gromiko, kakor sploh njuni odposlanstvi, sta v nenehnem stiku s prizadetima vladama. «Čas za premislek* naj bi pa zlasti omogoč:l neposrednima pogajalcema SALT II Paulu Warnkeju in Vladimirju Sem-jonovu, da se ločeno sestaneta in sporazumeta glede zasnove nekakšnega osnutka medsebojnega dogovora o načinu postopka za izpeljavo tehniških pogajanj, ki se odvijajo v Ženevi že od 11. maja. Kakor je povedal časnikarjem glasnik ameriškega zunanjega ministrstva ’ (državnega tajništva) Hoding Carter, je Gromiko na današnjem dopoldanskem sestanku predložil a-meriškemu kolegu vrsto sovjetskih «nasvetov*, kako omejiti strateško oboroževanje, ki pa naj bi ne bili globalne narave. Dejansko je šlo — kot je pripomnil glasnik — za odgovor SZ na poprejšnje ameriške predloge. «Paket sovjetskih nasvetov* bo sedaj nadrobno preučila ameriška delegacija. Po neuradnih vesteh naj bi odposlanstvi poskušali zasnovati neke vr-š(e okvirnega sporazuma. Iti naj bi odražal sovjetske in ameriške teze, iznesene doslej na' ženevskem srečanju, okvirni sporazum naj bi pomenil osnovo za nadaljevanje pogajanj, kj naj privedo do tehniškega sporazuma najpozneje v teku letošnjega oktobra, ko bi pač moral zapasti dosedanji sovjetsko - ameriški dogovor SALT. Vanče in Gromiko sta se znova sestala popoldne, vendar o tem ni podrobnejših vesti. Ameriški državni tajnik je časnikarjem dejal, da so bili razgovori vsekakor koristni in da je v pripravi sestava skupne- RAZPLET PREISKAVE 0 ROPU V MILANU NEOFAŠIST VIVIRITO bi strla rasistično manjšinsko vladavino. Po neuspehu prvih ženevskih pogajanj je splošni cilj x približno tale: z uspešnejšimi o-boroženimi akcijami izsiliti politično reševanje problemov in zagotoviti možnosti za svobodo, ne- MORILEC DRAGULJARJA Nasilni desničarski skrajnež je hudo ranjen ■ Nanj je streljal Bernini, preden je padel pod streli roparjev MILAN, 20. — presenetljiv razplet preiskave o umoru draguljarja Ernesta Berninija med . včerajšnjim ropom. Preiskovalci so na podlagi evidenčne tablice avta mini, s katerim so se roparji oddaljili, prišli do znanega 23-letnega neofašista Salvatora Vivirita, katerega so hudo ranjenega našli v njegovem stanovanju. Ranjenega neofašista so spremili v bolnišnico, kjer so ga zastražili. Kot znano so roparji huje ranili Berninijevo ženo in lažje mladega klienta. V samoobrambi je Bernini, preden je padel pod streli roparjev, izstrelil nekaj nabojev, ki so ranili Vivirita. Policija je tudi aretirala Viviritove-ga prijatelja Sabina Angiullija, ki je posodil loparjem1 avto.; a je še prej lažno prijavil kvesturi tatvino vozila. Dva Viviritova pajdaša še iščejo. Eden od teh je prav gotovo streljal na draguljarja in njegovo ženo. Vivirita je pred dnevi sodišče oprostilo obtožbe posesti orožja. Izvidnica mestnih redarjev ga je namreč zajela v Milanu v avtu z nekim Libijcem, ki je bil oborožen. Sploh je preteklost Vivirita polna nasilnih dejanj. Je obtoženec, pa čeprav na začasni svobodi, na procesu v Brescii proti Fumagalliju. poleg tega pa je bil soudeležen pri streljanju na karabinjerje na Pianu di Rascinu pri Rieliju. kjer so imeli neofašisti svojo oporišče in so se vadili v streljanju. Tedaj je 'pod streli karabinjerjev padel Viviritov prijatelj Giancarlo Esposti. katerega je prav milansl'i skrajnež peljal v polvojaško taborišče z «land rover*. Hudo ranjen tajnik rimske sekcije MSI RIM, 20. — Dva neznanca, ki sta se peljala na vespi sta sprožila nekaj strelov iz samokresa v skupino misovcev, ki so stali rred svojim sedežem na Drevoredu Medaglie d’oro in hudo ranila 25-letnega tajnika sekcije MSI - DN Enrica Tiana. Napadu je po na ključju prisostvoval karabinjerski častnik, ki je streljal proti napadalcem. a ker o 19.09 L Portogruaro 20.22 DD Benetke (spalni vagoni Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene in Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke -Sofia (2), Benetke - Istam-bul (3) in Benetke - Skopje (4) Rim in Milan (preko Me-ster) (*) Benetke 23.30 DD Turin - Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (5); pogradi 2. razreda Rim - Varšava (6) 21.00 R 23.00 L (*) Samo 1. razred in posebna rezervacija. (1) Ne vozi v petkih. (2) Vozi ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah. (3) Vozi ob ponedeljkih, sredah in sobotah. (4) Vozi samo ob sobotah. (5) Ne vozi ob sobotah. (6) Vozi ob torkih, petkih in nedeljah (od 27.5.77). TRST - VIDEM - DUNAJ - SALZBURG MDNCHEN Odhodi : 0.50 D 5.25 L 6.10 D 6.18 L 7.05 D 8.50 D Videm Trbiž - Dunaj (pogradi 1 in 2. razreda Trst Dunaj) Videm Trbiž 10.08 L 12 25 D 13.02 L 14.05 D 14.35 L 15 50 DD 16.55 L 17.45 D Videm Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj -Salzburg • Miinchen Videm Trbiž Carnia Videm Videm Vid°m Videm Videm Calolzo (1) Videm - Trbiž 17.56 L 10 18 D 20 15 L 21.40 D Videm (razen ob praznikih) Videm (razen ob sobotah; vozi od 22 5 do 5.8. in od 15.8. do 23.9.t7) z' 22.40 L Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj Miinchen Videm (1) Vozi v predprazničnih dneh od 25.6. do 10.9 77 Prihodi : 0.50 L 6.45 L 7.26 L 7.57 D 8 46 L 9.00 D 9.56 D 12.03 L 14.05 D 15.02 L 17.05 D 17.59 L 19.25 L Videm Videm (razen ob sobotah in praznikih: vozi od 23.5. do 5.8., od 16.8. do 23.9.77) Videm Benetke - Videm (razen ob praznikih) Videm Pontebbe Videm (vozi od 23.5. do 6.8. in od 16.8 do 23 9.77; razen ob praznikih) Miinchen Salzburg - Dunaj • Trbiž - Videm Trbiž Videm Videm Videm Videm Videm Videm 20.48 L Pordenon - Videm ($, botah in praznikih v- ^ .... M iz Vidma) Videm nj Miinchen - Salzburg naj - Trbiž - Videm 23.45 DD Calalzo - Videm (1) (1) Vozi ob praznikih od 22.40 L 23.38 D I« 26-6- 11.9.77; razen dne 14.8.77. TRST - OBČINE - LJUHLJEV K l - ' rij, ŠAVA - SOFIJA - ATENE - 1STA‘ 1 BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - 0.40 D BUL - MOSKVA Odhodi: Opčine - Ljubljana i »« .«’■ greb - Budimpešta šava. Spalni vagoni • - Moskva (1); 2. razreda Rim va (2) k 11.14 DD' (Simplon express) OP* v . - Ljubljana - Zagreb - % -grad. Pogradi 2. r&L ■ Pariz - Beograd in ” k Zagreb (od 22.5. do ^ • od 3. do 17.8. in od * 24.9.77) 14.50 L 17.50 D 19.35 D 20.05 D 20.20 L 21.08 D Opčine - Ljubljana Opčine - Ljubljana Opčine - Ljubljana U p Opčine - Ljubljana '. 0b greb - Beograd (v°zLi* sobotah; pogradi 2. 1 da Trst - Beograd) Opčine c\p Opčine - Ljubljana -pje - Beograd -Istambul - Sofija vagoni in pogradi^ red« Benetke pogradi 2. razreda ^tj|t Sofija samo ob in n “ ke četrtkih, petkih ljah: pogradi 2. Benetke - Atene; 2. razreda Benetke -bul samo ob pone*'6.,./ šredah in sobotah: 2. razreda Benetke * pje samo od sobotam (1) Vozi samo ob nedeljah. (2) Vozi ob sredah, sobotah in nedeljkih (od 28.5.77). (3) Razen ob nedeljah. f Prihodi : 5.48 D .V Varšava - Budimpešta greb - Ljubljana ‘ Spalni vagoni 7.14 D Rim (1); pogradi 2. da Varšava - Rim (*' jJU" r Beograd - Zagreb ‘ • Ijana - Opčine (vort ob sobotah; pogradi Jr reda Beograd - Trst) ^ 8.55 DD Sofija Istambul - if. Beograd - Skopje bljana - Opčine. ' 2 razreda Atene ' j' f ke: spalni vagoni '%(1' gradi 2. razi-eda BeOf Benetke; pogradi c'a Sofija - Benetke ^ pogradi 2. razreda 4t bul Benetke (4) m L di 2 razreda Skopje (sarno ob soF. Ljubljana - Opčine L, Ljubljana - Opčine L.i Ljubljana - Opčine '>(» rSimnlnn pvnrpss) 0 19.38 DD Trbiž - Videm netke (sarno ob 10.10 D 14.35 L 17.38 D 19.44 DD (Simplon express) be,"’()|>' - Zagreb - Ljubljana j) čine (pogradi 2. r* gf Beograd - Pariz in *mI' - Pariz od 22.5 do ' j) od 4 do 18.8. in 24.9.77) 21.30 L Opčine etrtKi*1 (1) Ne vozi ob petkih. (2) Vozi ob ponedeljkih, čel sobotah. .h tT (3) Vozi ob ponedeljkih, tork> trtkih in sobotah. . ii? '4> Vozi ob sredah, petkih in drljah (5j Razen ob nedeljah. * D *