\ NARODA Li§t slovenskih delavcev v Ameriki« (The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) Štev. 53. NEW YORK, 2. maja 1903. Leto X« Varana Slovenca. ,Službena potovanja'* ,.rnn-nerjev". V novejšem času prihajajo dan za dnevom nove lopovščine neautorizi-ranih potniških agentov na dan, ktet ri nevedne potnike na vse mogoče načine izkoriščajo in kteri so raztreseni tudi po raznih mestih zapada- Slovenca Josip Gregor ič in Fran V niči o, oba delavca, ktt ra sta delala na nekej farmi blizo Trentona, X. J. hotela sta po ceni potovati v domovino in baš radi tega ju je neki "run-ner" ogoljufal za $-'55. Takozvani "runner j i" ali spremljevalci potnikov, oddidejo čestokrat tudi na slu-žbena potovanja v kraje, kjer so naseljeni Slovani. Vulčič in Gregorič sta se minolo soboto seznanila s takim spremljevalcem. Oba sta namreč vedela, da je on nekoč nekega dru zega rojaka poslal po ceni domov, radi česar sta mu za i o al a. Lopov jima je pokazal lep tvrdkin listek ?. sliko velikega pa mika in jima ponudil vožnjo za $30. Slovenca sta mu zaupljivo izročila denar, ne da bi zahtevala pobotnico. Minoi torek zvečer dospel je runner z obema potnikoma v New York. ju izročil v neko prenočevali*«*; na 23. ulici, plačal za oba stanarino centov) in odšel, ne da hi se vrnil. Klerk omenjeni ira prenočeval i šča izročil je oba "zel« na" Amerikanca avstrijskemu konzulatu. Pony v drugem nadstropju. Pony nekega italijanskega duhovna, kteri je svojega jahajoeega go spodarja na 7>. iztočnej ulici v New Torku vrgel v blato, zasledoval je minoli četrtek loletno Grace Mulape l>o . 78. ulici. Dekletce mjieah navigor, kamor jej je tudi pony sledil. Neka gospa, ktera je spoznala nevarnost, j*3 deklico v drugem nadstropju potegnila v svojo sobo, in vrata hitro zaprla. Konj je nekaj časa razbijal po vratih, vendar se je pa knialo pomiril, na kar so ga odvedli zopet na ce-rito. ( emu je duhovnov konj baš malo deklico skušal v jet i, ni natančno znano, toda policaj O'Conor trdi, da je to storil najbrže po vzgledu svojega duhovnega gospoda. Vročina v aprila. Zadnji dan meseca aprila je bil v 'New Yorku tako vroč,, da niti poznavalci vremena, niti vremenski urad ne pomnijo take vročine v aprilu. V New Yorku smo imeli 85 stopinj vro- Dan kasneje, dne 1. maja, nastalo je pa naenkrat zopet mrzlo, kajti pri čeli so veti mrzli canadski vetrovi. Radi vročine dne 30. aprila zboleli sta v Xew Yorku dve osebi radi soln-čarice: pometač Hugh Regan, 56 let star, kterega so prepeljali v BeJlevue bolnico in is-letna Lena Downing, ktero so izročili Wrightovej bolnici Samomor milijonarja. Sedem i nt ride Bu < zgubil vel: loli četrt« 13 zapad strelil. Dom uba, kjer « ■te. V New \ ru. Za časa ke je bil Buei /ojski. Foton skoraj vst1 eset let stari Bernar-estnik sladkorjevih na-i in milijonar, kteri je ■vole denarja, se je mi-svojem stanovanju, št. 4. ulica v Xew Yorku la je bil v Santiago d< 'Ija svojo vdovo in fork je dospel v deeem-špa nsko-ameri ške. vojno kapitan v eubanskej n špekulacij je zgubil je imetje. New York dobi posojilo v — C ari grad n. Mesto New York dobi v kratkem carske otomanske banke v Cari-adu za milijon dolarjev posojil« se je že dalj časa mestne bonde dobiti kolibe odjemalcev, kajti bil je , da so na Wall St., cen mižali. I)a bode pa baš V lobil odjemalce, tega niti ller Gi Slavnosti v St. Louisu. Posvečenje razstavnega prostora. Velik požar v Pennsylvaniji. Richmond, Va., 2. maja. Dve vrsti hiš v trgovskem delu mesteca West Point, Pa., sta zgoreli. Zgorela je tudi pošta, hotel Pcmberton in razna trgovska poslopja. Se le potem, ko so prišli tukajšnji gasilci na pomoč posrečilo se je pogasiti ogenj, kteri je napravil za $125.000 škode. St. Louis, Mo., 1. maja. Povodom posvečen j a prostora, na kterem bodo drugo leto otvorili svetovno razstavo, nastala je včeraj v poslopju za umetnosti, kjer se je zbralo nad 60,000 ljudi, nepopisna gnječa. V poslopje so prišli vsi oni, kteri so hoteli videti in slišati predsednika Roose-velta. V drenju je bilo več osob ranjenih, večinoma ženske in otroci. Radi pomanjkanja policije, v poslopju ni moglo priti do reda. Ko so vrata odprli, vdrla je množica z vso -ilo v poslopje in pretrgala vrvi, pometala odre na tla in vojake z njihovimi bajoneti potisnila k stenam. Ljudje so bili natlačeni, kakor slanici. Kdor je prišel v poslopje, ni mo-•rel priti več na prosto. Ženske so se »nesvestile in popadale na tla, na kar -o ljudje po njih hodili. Se le potem, ko je bila nevarnost prevelika, prepustil je razstavni »redsednik tudi rezervirane prostore mož-ici, na kar je gnječa postala nanjša. Na to so ranjence odpeljali t bližnje bolnice. Predno so se pričele običajne cere-nonije, prinesli so ženskam, ktereso ixlele na tribunah, vojaške plahte, ta j ti bilo je izredno mrzlo in naše "Ladies" v njihovih poletnih oblekah ■o se mrazu* tresle. Dobile so tudi roeo kavo. Ostalo občinstvo moralo - je pa brez plaht in črne kave za-iovoljiti. Tudi predsednik Roosevelt * je zavil v vojaško plahto, kar je itli kitajski poslanik storil, radi če-:;r je občinstvo veselo ploskalo. Policaji in detektivi so imeli obilo tosla, prodno so dovedli Roosevelta lo govorniškega odra, kjer je pričel -opihati in kašljati, kakor lokomo-ive sredi bliz^arda. Glasovi pastor^ ev in govornikov so bili radi preve-ikega šuma, jedva 10 korakov daleč •uti. Ko je prišel newyorski gover-ler Odeli na pozorišče, bilo je čuti klasove "Napravite prostor za >della'\ toda nihče se ni na to oziral n Odeli se je vsedel na stopnjice. acre vodijo na oder. Tudi z drugimi rovernerji se je tako zgodilo. Gover-er države Colorado, je bil zelo raz-aljen, ker ga ni nihče oficijelno ■ rejci, radi česar je zapretil, da se olorado ne vdeleži razstave. Po običajnej molitvi je govoril >iv:i senator Carter, predsednik raz-iavne komisije, o zgodovini in ns-•rtih svetovne razstave, na kar je >000 pevcev zapelo himno "America' Potem sta govorila Roosevelt in Cleveland. Roosevelt je govoril o "vspehih*' po špansko-ameriškej vojski in kapi-alisti čnem napredku na svetovnem rgovišču. Povečanje domovine, pri-•lo se je že po državljanskej vojski pridobitvijo Illinois in Indiane in inkupom Louisiane, Missourija itd. ieri spomin sedaj proslavimo s sve-ovno razstavo. (Cleveland se je bavil v svojem go-oru z nakupom Louisiane teritorija. H.a govora sta bila nekaka reklama a bodoče predsedniške volitve, pri terih bodeta kandidirala Roosevelt n Cleveland. St. Louis, Mo., 2. maja. „Narod-nemn dnevu sledil je včeraj „med-narodni dan" in danes se slavnosti aključijo z „dnevom držav". Včerajšnji dan je bil pred vsem posvečen inozemskim ljudstvom, kterih odposlanci so se ob 11. uri lo]M)ludne zbrali v krasnih prostorih St. Louis kluba, od kjer so se >dpeljali v spremstvu vojaštva na razstavni prostor. Zastonike ptu-jih držav pozdravil je predsednik razstave Francis. Sneg v Michigann. Houghton, Mich., 1. maja. Po vsej »okrajini bakra je zadnjih 24 ur ne->r<-tano snežilo. Snega je zapadlo velj visoko. Zavladal je izredni nraz. Marquette, Mich., 1. maja. V se-ernih krajih države Michigan razdaja snežni vihar. 1>oplota je padla '.a 55 stopinj. La Crosse, Wis., 1. maja. V tukaj-njej okolici razsaja pravi zimski .....iaA°aja tisoč njinovin naaaijnm rojakov. blizzard. Toplota je padla za 40 sto-« tajce importira posestnik John 'Meyers v Mexjda, Mexico. pin]. $42.000 ukradli. Mehikanski tatovi oplenili Wells Fargo Company. Mexico Cindad, Mexico, 2. maja. Na potu po Mehiki ukradli so mehikanski tatovi minoli četrtek denarno pošiljatev v znesku $42.000, ktero svoto je poslala v Mehiko ameriška Wells Fargo Express Co. Denar je bil v male j blagajni in bi ga morali iz vlaka, ki vozi iz Silao, prenesti v vlak, ki vozi v Guanajuato. Ekspresni uradnik je opozoril moža, kteri je dobil nalog denar prenesti, naj blagajno skrbno čuva, ker je v njej velika svota denarja. Slednji je pa blagajno prinesel v svoje stanovanje, pozval prijatelje, s kterimi zajedno je odprlj blagajno, na kar so si svoto iazdelili. Ko so prišli tatvini na sled, ukazala je ekspresna družba kacih 40 osob aretirati. Na ta način dobila je družba večino svojega denarja nazaj, le §11.000 so tatovi odnesli. Razstrelba smodnika. Hollidaysburg, Pa., 1. maja. Tovarna smodnika Cresson Powder Works, ktera je last pittsburških kapitalistov in ktera se nahaja ob Pi-ney Creeku, je včeraj zletela v zrak radi razstrelbe smodnika. Devet de lavcev je bilo vsmrtenih. Njihova trupla so bila raztrgana v drobne kosce. Po razstrelbi so bežali ljudje kteri so bili v bližini, na vse strani V skladiščih je bilo 140 zabojev smodnika, kteri se pa k sreči ni razstrelil. Razstrelba je bila tako jaka. da so bila vsa poslopja v bližini raz dejana. Razstrelba dinamita. Altoona, Pa., 1. maja. Včeraj se je pripetila razstrelba dinamita v poslopju Cresson Powder Co., blizo Williamsburga. Šest delavcev je bilo na mestu vsmrtenih in mnogo je ranjenih. Dve uri kasneje se je pripetila druga razstrelba, na kar so se poslopja vnela in do tal zgorela. Razstrelba je bila tako jaka, da so v bližnjem Williamsburgu vse šipe popokale. Nezgode"na 'železnicah. Fishkill, Landing, N. Y., 1. maja. Dva tovorna vlaka New York, New Haven & Hartford železnice sta pri Stormville, Dutchess County, skupaj nadela. Jedna lokomotiva in več vosov je bilo razdejanih. Jeden vslužbe-nec je bil ^smrten, šest je težko ranjenih. Bismarck, Ontario, 30. apr. Vče raj zvečer zadel se je osobni vlak Lake Erie & Detroit železnice z nekim delavskim vlakom. Zadnji voz osobnega vlaka je bil razdejan. Trij potniki so bili na mestu vsmrteni /eč je ranjenih. Boerska naselbina. Mexico Ciudad, Mexico, 1. maja. Priprave za boersko naselbino v Me-liki so gotove in Boerci so pridobili •v3,000 oral zemljišča ob^Rio Conea-jras, blizo Santa Rosalia v državi Chihuahua. Petdeset boerskih rodbin ;itere so že v New Yorku, bode v kratkem odpotovalo v Chihuahuo Njim bode sledilo 1000 nadaljnih rod bin. ktere o angležkem gospodstvu lečejo ničesar vedeti. Boerci nameravajo tudi v državi Sonori vstano-viti svojo naselbino ob Rio Yaqui. I Razstrelba parnega kotla. Newark, O., 1. maja. V tovarni Sheideerja, v tukajšnjem mestu splo-"no znanega obrtnika, pripetila se je lanes razstrelba parnega kotla. Tovarnar Sheidler je bil na mestu vsmrten, osem delavcev je ranjenih. Kotel je razpočil, ko so preiskuševali i.ovi stroj. Kuliji za Mehiko. San Franciscp, Cal., 30. aprila. S parnikom „Doric" dospelo je danes semkaj 57 kulijev, peteri so namenjeni v Salina Cruz na "polotoku Yucatanu, Mexico, kjer bodo delali na tamošnjih nasadih. Imenovanim kulijem sledilo bode v kratkem 25 tisoč njihovih nadaljnih rojakov. Ki- G. Iz delavskih krogov. Strajk praleev v Chicagi. Chicago,- 111., 2. maja. V 50 parnih pralnicah pričeli so člani Laun-drymen's Unije včeraj štrajkati, ker jim delodalci nečejo povišati plače. Devetorno dnevno delo. Scranton, Pa., 1. maja. Y rovih prvega okraja uvedli so danes splošno deveturno delo, kakor je to pre-mogova komisija -določila. Premogo-ve družbe svojih delavcev o tem niso obvestile, toda to so storili odbori krajevnih unij. Mogoče je, da se bodo posestniki rovov temu protivili, kajti kakor znano, oni niti izreka komisije nečejo pripoznati. Unijska kočija za Roosevelta. Kansas City, Mo., 1. maja. Predsednik Roosevelt se je tekom svojega bivanja v tukajšnjem mestu vozil z unijsko kočijo po mestu. Sprejemni odbor je pred vsem nameraval, da se bode predsednik vozil v kočiji neke uogate gospe, ktere kočijaž pa ni član unije. Radi tegra se je unija ko-jijažev pritožila pri odboru in na-, uianila, da nijeden član unije ne ->ode vozil pri slavnostnem sprevodu, ako vozi predsednika neunijski koči-iaž. Odbor je takoj ugodil zahtevi unije. 30.000 delavcev praznuje. Delavci, kteri so zaposleni pri gradnji newyorskega prodora ali p od ulične železnice, kteri so zahtevali povečanje dnevne plače pri osem urnem dnevnem delu za 50 cen tov, so ostali mož beseda in so včeraj priče)? s štrajkom, tako da danes vse lelo uJ*i ogromnem podjetju počiva. Včeraj dopoludne priredili so parado, kterej so se pridružili tudi razni drug^ delavci. Strajkt.rji, kteri so pred štrajkom ustanovili novo organizacijo imenom Roekman dc Excavators Union so včeraj pogodbenikom naznanili svoje zahteve, zahtevajoč $2 na dan. V slučaju, da pogodbeniki najamejo skabe, vršili se bodo brezdvom-no nemiri, ktere bodo izzvali zlasti Italijani. Štrajka nad 30.000 delavcev. Nekteri pogodbeniki so se izjavili v smislu „nothing to arbitrate" češ, da imajo dovolj delavcev iz Marvlanda in Virginije na razpolago. Parade se je udeležilo kacih 20.000 delavcev, kteri so korakali za italijanskimi ter ameriškimi zastavami in vrtnimi godbami, ktere so svirak-Garibaldijevo himno in koračnice Bersaglieri itd. Osemtisoč Italijanov prišlo je s posebnimi naduličnimi vlaki iz Bronxa in Fordhama. Italijane so vodili Constantino Landacio, Pietro Pa-celli in Pietro Mascolo. Italijanom so se pridružili tudi zamorci, kteri delajo pri poduličnej železnici. Vsak posamezni delavec je nosil malo zvezdino zastavo. Delodajalci so štrajkarjem ponudili dnevno plačo od $1.75 do $2, če-*ar pa štrajkarji niso hoteli pripoznati. Strajki s+ovbenih delaveev. Philadelphia, Pa., 2. maja. Tu-ajšnje unije tesarjev so sklenile-nričeti s splošnim štrajkom. Delavci kteri zahtevajo povišanje plače od 1-0 na 50 centov na uro. so s štrajkom deloma že pričeli. Delodajalci so jim ponudili po 45 centov na uro toda štrajkarji sO predlog odklonili Radi štrajka mora praznovati 50.000 delavcev. ^Baltimore, Md., 2. maja. Člani tukajšnjih unij so pričeli včeraj štrajkati, da tako stavbenike prisilijo delati le z linijskimi delavci. Ste vilo štrajkarjev znaša 12.000. Elmira, N. Y., 2. maja. Skoraj vsi tukajšnji stavbeni delavci so pričeli štrajkati, da izposlujejo pripoznanje unije, povišanje plače in skrajšanje delavnega časa. Schwab prodal hišo. Pittsburg, Pa., 2. maja. .Charles M. Schwab, predsednik trusta za jeklo, prodal je svojo tukajšnjo hišo D M. Clensonu za $298,000. Imenovano I" hišo je kupil pred tremi leti od J. J Vandergrifta za $250,000. V hiši je stanoval Schwab le par mesecev. Izjemno stanje v Solonu. Vstaši napadli otomansko banko. Solun, 1. maja. Vstaši so včeraj dinamitom razstrelili tukajšnjo iili-jalko otomanske banke in zajedno napadli turško pošto in razna druga -poslopja. Radi tega je v mestu nastala splošna panika, vsled ktere sta bili dve osobi vsmrteni in dve ranjeni. Semkaj je došlo včeraj 2000 vojakov iz Smirne, kteri so morali takoj napraviti red. Banko sta napadli dve četi. Prva je napadla straže banke, dočim so pričeli drugi metati v banko bombe. Policija je aretirala več napadalcev. Zopet drugi vstaši hodili so po mestu in metali bombe v kavarne. Tudi v kolodvor so vrgli bombo, ktera je več lokomotiv razdejala. V pokrajini Maleš pričela se je vstaja« Sofija, Bolgarska, 1. maja- "Večerna Pošta" javlja, da so turške čete dne 25. aprila zvečer obkolile selo Vladimirov©, da bi preiskali vse hiše in vzeli seljakom orožje. Slednji so prišli s svojim orožjem na prosto, da bi ga izročili vojakom. Vojaki so jih pa najbrže napačno razumeli in so pričeli na n$'e streljati. Tako se je pričel boj, kteri je trajal ves dan. Se-ljaki so se počasi umaknili v gorovje, na kar so vojaki drugi dan zasedli imenovano selo in oplenili vse hiša Vstaši so požgali dve bližnji vasi iz osvete. Iz Soluna se poroča, da so Turki razne važne kraje v severnej in v osrednej Macedoniji utrdili. Posadk^; v Drami, Seresu, Melniku, Džumi Petriču, Nevrokopu in Karatovi so izdatno pomnožili. Pri Džumi se boji nadaljujejo, vstaši so zgubili 54 mrtvih, dočim- -!e bilo pri Nevrokopu 29 vsmrtenih in 1" vjetih. Blizo Leskovica, v monastirskem vilajetu, so Turki streljali e pogor-kimi topovi na vasi v podnožju. Razdejali so tri hiše, v ktere pri-bežali Macedonci. Slednji so všli. Pri Džumabali vršil se je vroč boj. kjer je bilo baje kacih 100 vstašev vsmrtenih. Sofija. 30. aprila. Minoli torek so se na desnem bregu reke Strume vr-ili nadaljni boji med turškim vojaštvom in vstaši. Ščurki so ZRUbiIi 13 mrtvih. Carigrad, 2. maja. Vlada je raz-lasila v Solunu, kjer so vstaši z bombami napadli poslopje otomanske banke, izjemno stanje in izvan-redne vojaške odredbe, ktere slednje veljajo za vso evropsko Turčijo, kajti bati se je, da se ainamitni napadi tudi v Carigradu ne pripete. S pomočjo dinamita skušali so vstaši iz-poslovati inozemsko intervencijo Bati se je. da ne pride do splošnega klanja Macedoncev. Napulj, 2. maja. Oddelek italijanske vojne mornarice dobil je povelje nemudoma odpljuti v Solun. Mytilene, Turčija, 1. maja. V tu-ajsnjo banko so vstaši metali včeraj dinamitne bombe; tudi so požgali več hiš in dva hotela. Tudi železnico Mizo Soluna so skušali spustiti ^ ?rak. Carigrad, 1. maja. Car Nikolaj je orosil, da se smrtna obsodba Ibrahi-na,,kteri je ustrelil ruskega konzula >čerbino, spremeni v dosmrtno ječo Sofija, 2. maja. Z ozirom na dogodke v Solunu izjavlja tukajšnji 'Dnevnik" odkrito, da je jedna dina-nitna razstrelba več vredna, nego !00 konzularnih poročil. "Večerna PoŠta" pa trdi, da mora-no smatrati dogodke v Solunu pro-?stoni, proti cinizmu in hladnokrvnosti Evrope. Tisoč hiš zgorelo. Manila, 1. maja. Mestece Mafin-quina v pokrajini Manila je včeraj popolnoma zgorelo. Požar*je uničil nad tisoč hiš. Med prebivalstvom je zavladala največja beda. Tukajšnje mesto jim pošilja jedila in Obleko. Splošno se sodi, d" so mestece zažgali vstaši. Podgoverner Luke E. Wright se je danes vrnil iz San Francisca, Cal. Naročajte in priporočajte „Glas Naroda", Ogromna škoda. Gozdni požari. Utica, N. Y., 1. maja. Gozdni požari, kteri že par dni . divjajo v gorovju Adirondacks, so napravili ogromno škodo. Natančnejih poročil če ni mogoče dobiti, kajti brzojav in telefon sta tudi uničena. Pri mestu McKeever je zgorelo včeraj 500 oral gozda; ogenj že neprestano divja, še ni mogoče dobiti, kajti brzojav in verni ve tor. Tudi gozdovi ob Beever River ju so v plamenu in tamoš^ji ribiči so se le s skrajnim naporom rešili. Na mnozih mestih zgorele so tudi lesene podloge Mohawk & Malone železnice. Watertown, N. Y., 1. maja. Mesto Newton Falls je popolnoma obkoljeno od gozdnih požarov, vendar je pa največja nevarnost odstranjena. Pri Benson Mines zgorelo je 12 hiš pre-mogarjev. Bradford, Pa.. 1. maja. V McKeen Countyju so gozdni požari opusto-•'ili nad 1000 petrolejskih studencev Ogenj je pretil nekaj časa tudi me. steca Watsonville in Mount Jewett uničiti in le s skrajnim naporom so nevarnost odvrnili. K sreči je pri-čelo po noči deževati, tako da je dež ogenj pogasil. Tudi vas Cortez v pokrajini Punx-sutawney je bila v nevarnosti. Velike parne pile so zgorele. Hazleton, Pa., 1. moja. Gozdni požar dosegel je v minolej noči poslopja premogove družbe Audenried Coal Company pri Tresckowu. Poslopja so zgorela. Montreal, Ont., Canada, 2. maja. Med vasmi St. Jovitte in La Belle. 50 milj severno od tukaj so vsi gozdi v plamenu. Goreti je pričelo že pred daljšim časom, toda požara ni nihče opazil, dokler se ni spremenil v morje plamena in dokler ni dospel v gosteje naseljene kraje Laurentia ob Pacifičnej železnici. Požara sedaj nihče ne more pogasiti. Včeraj je zgorela naselbina Morrison. Prebivalci so ostavili vse svoje imetje in bežali. 0 nesreči v Alberti. Frank, Alberta, Canada, 1. maja. Vzrok katastrofi, ktera je tukajšnja mesto razdejala, ni bil vulkanske narave, kajti nesreča se je pripetila radi tega, ker se je zemlja na vrhu Mount Turtle vdrla. Iz gore ni prihajal dim, temveč le prah. Vsa iztočna stran gore, * ktera je 4400 čevljev .visoka, se je podrla. V rovih je delalo ob času nesreče le 17 premogarjev, kterih 15 se je rfe-šilo, dočim sta se dva zadušila. Ljudje v rovih so bili bolj na varnem nego oni na vrhu. Rovi rfiso poško-lovani in tudi razstrelba plinov se ni oripetila. V mestu je bilo 65 ljudi vsmrtenih. Velik požar v Niearagni. Bluefields, Nicaragua, 1. maja. Mi- « •loli torek po noči nastal je v tukaj, 'njem mestu velik požar. Središče * nesta zgorelo je že pred tremi leti in iedva, da so zgradili nova poslopja, 'e je zopet nastal požar. Škoda prereza svoto $300,000. Vsa poslopja vrdke A. A. Bellanger & Co. ob laguni so zgorela. Tudi konzulat Zjed. Iržav in razna ameriška skladišča so zgorela. Da sem samo mlajši. Mnogi tako izmed nas vzdihne, ko ie spomni mladih dni, v kterih je telesna moč kar kipela in je vsaki pob nih dobrih nad gledal v bodočnost. Kdor tedaj hoče, da zadobi zopet mladeniško moč na duhu in telesu, ta naj pije Trinerjevo zdravilno grenko vino, sestoječe iz sokov zdravilnih rastlin in naravnega vina brez vsa-cega primešanja škodljivih tvarin. To vino čisto naravnim potom odstrani vse, kar je slabega v telesu in napravi človeka popolnoma zdravega ker slabo kri prenovi v zdravo in čisto. Nasledek vživanja Trinerjevega zdravilnega grenkega vina je izvrsten in brez slabih posledic. Vendar boljšega na svetu ni, kakor veselje do življenja in dela in to je samo tedaj doseženo, ako je človek zdrav, ker ima slast do jedil, naravno telesno moč, čisto kri, zdrave mišice in čisti um. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri prvemu in edinemu izdelovalcu pravega zdravilnega grenkega vina, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave,, Chicago, 111., Pilaon Sta, Entered January 1902, as second-class matter, Post Office a t New York, N. Y^ Act of Court ess of Karch 3d, 1879. Git* s Naroda". last slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAYEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 10» Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko ..$3—, „ pol leta............1-50. Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ „ „ pol leta . . gld. 3.75 „ četrt leta . gld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki. nGlas Naroda" izliaja vsak četrtek in soboto. torek ..GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plač 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, City — Telefon 3795 Cortlandt. — Spominski dan. V St. Louisu, Mo., so minoli četrtek blagoslovili razstavni prostor svetovne razstave v spomin dneva ko so pred sto leti Zjedinjene držav., ves takratni velikanski teritorij kteri se je imenoval Louisiana, kupile. Tem povodom so se v St Louiau zbrale nepregledne množice ljudstva, predsednik z vsemi člani nase vlade, jedini še živeči bivši predsednik, vse polno governerjev iz naših držav, oddelki vojaštva, za stopniki inozemskih držav itd. Celo zastopniki vojne mornarice prihiteli so z vojno ladijo „Arkansasu po reki Mississippi navzgor v razstavno mesto. In v resnici ameriško ljudstvo ima dovolj povoda, da se "eseli sedajno sti ter se spominja minolosti, kajti velikemu ljudstvu moramo šteti i cast, ako se ob takih dnevih z neka kim ponosom spominja prosle dobe prošlega stoletja. Na spominski dai taeega zgodovinskega pomena v me stu, ktero je polno spominov, kakoi baš St. Louis, se mora človeka i ne hote polastiti nekaka vzvišenost. Pri blagoslovljenj u zgodovinskega prostora, na kterern bode stala sve tovna razstava, povdarjali so razni govorniki ne le samo politični in go apodarski pomen pridobitve bivši Louisiane, temveč tudi razliko na rodnosti, ktere so imele pred sto leti v Louisiani opraviti. Pred sto leti bili so Francozji lastniki velike, toda le redko nase ljene dežele. Oni so bili gospodarj veletoka Mississippi ter vseh ustij v imenovani veletok izlivajočih se rek. Oni so toraj imeli v svojej last najvažnejo trgovsko pot pred zgrad njo železnice. Dežela, ktero so imel takrat Francozje, je bila preje veči neona Španska. Toda niti Španci niti Francozje niso uli pravi kolo-nizatorji, kajti oni f semkaj prine sli staroveško ki .ro, - ne da bi se seznanili s p t uj imi . okoliščinami ^Vladali so le v smislu ..plemstva" in duhovščine ter o svobodi in svobod nem razvoju ni bilo niti govora Kjer pa gospodarita imenovana dva faktorja, o napredku niti misliti nc smemcR Revolucija je dala starej Evropi diktatorja, kteri je vladal neomejeno, kteri ni poznal narodnih mej in kteremu se morajo Evropejci še dandanašnji klanjati. Krvava vstaja na francoskem posestvu San Domingo veljala je vojsko in v Evropi je bilo pričakovati uadaljnih vojska, potrebovala je denarja in ljudi. Posesti v Ameriki pomenjale hi za Bonaparteja le rano, ktera bi se radi Anglije nikoli ne zacelila Radi tega je Napoleon sklenil velikansko deželo za veliko, toda prime« roma vendar le majhno svoto pro dati Zjedinjenim državam, ktere so mil pretile z vojsko, ako bi Francozje ne pustili plovitbo na reki Mississippi tudi Zjed. državam. Takrat je bil predsednik naših držav Jefferson, kteri je bil prvi eks-panxrjonist, kteri je uvidel, da je povečanje domovine le domovini v ko- rist. Toda tudi on je premišljal, kajti radi ustave so bile tudi pustolovskim politikarjem vezane roke. Francoska Louisiana postala je krasna dežela, ktera je baš sedaj v najlepšem razevitanju. Postala je tako popolni del naše republike, da nas le še nektera imena spominjajo na minolost. Pridobitev Louisiane rodila je tisočere sadove. Da bi na isti srečni način tudi v nadalje vladala osoda v onih južnih naših deželah, v kterih živi pod zvezdino zastavo na milijone in milijone naprednih ljudi. Kdo bade plačal? Trust za jeklo je ravnokar dovršil poslove svoje finančne podlage in vspeh ogromnega številnega dela objavil. Iz te izjave je pa jasno razvi-leii, da je bil ves trustov načrt veli-anska špekulacija, ktera je vspela ki v sem po željah trustijanov, ktera bi pa provzročila ogromna finančna opustošenja, ako bi špekulacija ne .-pela. Pri tem naj pa takoj na tem ti' stu pripomnimo, da dolga vrsta povsem sličnih špekulacij družili irustov še ni končana, špekulacij ii-re so se deloma jedva pričele ali m ktere so deloma v toliko napredo-ale, da je že sedaj uvideti, da bodo lotiesrečile, kar se bode preje ali sle-J i- zgodilo. Vse te vrste špekulacije pa tvorijo veliko nevarnost za vzdrževanje sedanje gospodarske prospe-ritete. Vsi trusti namreč skušajo za-lobiti zdravo finančno podlago, radi esar morajo velike svote denarja odvzeti iz denarnega trgovišča; razun tega pa trustoni preti tudi nevarnost, la pri vsakej le deloma občutiej kriči propadejo, kakor skalovje, ktero stoji na močnej podlagi, ktero je pa podkopano, tako, da se Dri prvem po-resu razbije. Kar se tiče vspešne špekulacije trust a za jeklo, obstala je slednja v em, da so načelniki trusta, toraj predvsem bančna tvrdka Morgan, zahtevali jamščino v znesku 200 mi-ijonov dolarjev, s ktero svoto bi poem trust za jeklo finančno vkrepili Imenovanih 200 milijonov dolarjev li bilo potreba vplačati v gotovini. Potreba je bilo le osminko gotovine. ;>raj 25 milijonov dolarjev, toda kapitalisti, kteri so se vdeležili špeku-cije, bili so "pro rata" za ostanek \ '.nesku 175 milijonov odgovorni in •ni bi morali navedeno svoto vplačati •ko bi bilo to potrebno. Potom spretnih manipulacij, iz-rstue prodaje bondov, zajedno z do-edaj dobljenimi dobički radi izdelkov, ni bilo mogoče le vsa velika podjetja v trustu spojiti ter financijelno jedini ti in sicer brez pomoči 175 mi i jonske jamščine, temveč kapitalistični spek(ilantje so dobili nazaj ud i svoje v gotovini izposojene nov-e in razun tega še precejšnje število >ondov nove. sedaj v vseh ozirih go ove korporacije. Slednje imenovan? vota obstoji naravno iz bondov pod »ravo vrednostjo, toda kljub temu so mpravili špekulantje pri tej transakciji do 200 odstotkov 'dobička od »rvotno odmerjene glavnice. Akt ^'"štejemo še $12,500,000 "ko-n i sije" za "poštene posredovalce" Morgan & Co., bil je trust za 62,-'■00,000 dolarjev zadolžen, ne da bi rust (kot tvrdka) le z jednim dolaT-em za dolg jamčila. Samoumevno je, da je moral trust voje izdelke dražje prodajati, ako je lotel doseči primerne dobičke — n< dede na obrestovanje volačane glav lice. Trustovo vratolomno špekula ijo so morali naravno plačati odje-nalci ali v zadnjej instanci dele. :tero stvari vse vrednosti. Tu smo navedli jeden izmed lie-'rojnih slučajev, kteri nam v obiliei lokazujejo, da z manipulacijami voje prvotne glavnice izkoriščajo lelavno moč delavcev. Vsaki cent od menovanih 200 odstotkov dobička, eterega so dobili špekulantje, je vze' z delavskih žepov. Žal, da nam n! nogoče delavcem ad oculos dokazati :ako vsaki posamezni izmed njih pri-»omore kapitalistom do dobička. Ako •i na primer vsaki izmed 12 milijo-iov delavcev naše republike moral ri dni zastonj delati, da bi zaslužili a dobičke trustovih špekulantov jjo-rebno -voto, potem bi delavci brez lvomno preje uvideli, kako so oni-od kapitalizma odvisni. Kralj Edward v Parizu. Paris, 1. maja. Glavno mesto Francije je divno okrašeno, da sprejme angleškega kralja. Ob 10. uri dospel je kraljev vlak v Dij on, kjer so Edwarda ofieijelno sprejeli, na kar se je odpeljal dalje proti Parizu. Kakor hitro je kralj Edward dospel na svojem potu iz Kima v Paris na trancosko mejo. poslal je kralju Viktor Emanuelu brzojavno zadnje pozdrave in se je zajedno zahvalil za sijajni sprejem v Italiji. Predsednik Loubet prišel je danes zjutraj iz Marseille v Paris. Paris, 2. maja. Kralj Edward dospel je včeraj popoludne ob 3. uri v tukajšnje mesto, kjer ga je ljudstvo iskreno sprejelo. Predsednik Loubet je sprejel kralja na kolodvoru Dau-phine, na kar se je z njim odpeljal po Avenue Bois de Boulogne in Avenue des Champs Elisees v angležko poslaništvo. Ljudstvo je angležkega gosta poVsodi iskreno pozdravljalo, le na Pla,pe d'Etoile in Place de la Concorde pripetile so se demonstracije: Tu je bilo slišati klice "Fashoda" in "Krueger". Boulevardi so bili že od rjine^a jutra polni občinstva. Kolodvor je bil divno okrašen s creme in zlatimi okraski, dočiin je bila spremenjena dvorana v sprejemno dvorai no. balkonu je svirala godba republikanske garde v krasnih belih in modrih uniformah. Predsednik Loubet zajedno z ministri, senatovim predsednikom, civilnimi in vojaškimi dostojanstveniki je pričakoval prihoda kralja Edwarda. Ko je dospel vlak na kolodvor, igrala je godba angleško himno: "God Save the King". Kralj je veselo in smeje se ostavil vlak. Oblečen je bil v rudečej obleki angleškega maršala. Predsednik Loubet velel je kralja dobrodošlim in mu podal desnico. Kralj je govoril francoski. Na Evropejske in droge Testi. London, 1. maja. Angleži nameravajo vojsko z Somalci opustiti, ker so Uvideli, da Hadži Mohamed Abdula-ha ne morejo premagati. Paris, L maja. Danes zvečer ob 5. uri dospel je semkaj angleški kralj Edward. Boulevardi in Avenue, kteri vodijo raz trg de 1'Opera, so divno okrajni s zastavami in cvetlicami. Povsodi je videti slavoloke. Rim, 30. aprila. Kralj Edward je danes odpotoval v Paris. Ulice so bile' polne občinstav. Kralj Edward se je*' iskreno poslovil od kraljice Jelene. Ko se je kralj Edward poslavljal od kralja Viktor Emanucla, opazil jena oknu malo, dve leti staro hčerko kraljice Jelene, Jolando, ktera je klicala angleškemu kralju v angleškem jeziku: ''Good bye, dear Papa!" Edward je bil oblečen v uniformi angleškega maršala. Pred odhodom vlaka sta se oba vladarja večkrat iskreno poljubila. London, 30. aprila, Angleški par-nik "Robinia" je na potu iz New Or-leansa v A^rhus blizo slednje luke obtičal v pesku. Belgrad, 1. maja. Kralj Aleksander S€ Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo svt Barbare v Forest City........Pennsylvania. Inkorporirano 31. jannaija 1902 y PennsjlranJjL Odborniki: John ŽntdaešiPj predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, L tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Mtjhič, blagajnik. Gospodarski in računski odbor: Anton Ger^iotšek:, Martin Gerčman, Josip G ore nt, Josip Zalar. CA Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box G07, Forest r, Pennsylvania. Glasilo ,,GLAS NARODA". Listnica uredništva. Dopisniku v Joliet. Tli. Dopisov -i., uiuju« xi.iaij xxiClV3illlUCl 3 ponovno namerava ločiti od svoje'brez podpisa ne priobčimo. V osta-soproge kraljice Drage, bivše dvorne l^ni je pa Stvar le neznatnega po-dame kraljice Natalije. j mena, kajti zavist in prepir nas ne Simla, Indija, 1. maja Uradoma l>riga. Novej slovenskej godbi pa se naznanja, da umrje v Indiji vsaki - ,. teden po 30,000 ljudi za kugo, ktera CHStltamo-_ razsaja v 51 indijskih državah. London, 1. maja. Iz Tokio, Japonska, se brzojavlja tukajšnjej 'Times' ■ la zbira Rusija ob reki Ydu svoje vojaštvo. Marseille, 1. maja. Včeraj je semkaj došlo ameriško brodovje v gala. , da pozdravi iz Algiera došlega pred- i sodnika Loubeta Društvo V. sv. Mihaela št. 6<, K. S. K. J., priredi v ponedeljek, dne 15. maja v Bur Garden dvorani, Jefferson St., v Youngstownu, Ohio _ _ VELIKO VESELICO, Križarka "Jeanno ^ kterej vljudno vabimo vse Slovence d'Arc", na kterej je predsednik, do- in Hrvate* člane in nečlane, spe*: je popoludne v luko, kjer so jo Svirala bode izvrstna mestna god- to se je kralj odpeljal v državnih ko-1 ozdravile tamkaj zbrane vojne la- I — Vstopnina za nečlane 25 et Cliatl. RDrAIn MflTl r.. 1 rtnU-.i I i. TT A___" 1 i . I / JaIifa r^rvct.fiTlin rl-vl... 1 ]>.*.]., čijah, spremljan od polka kirazirjev. I v angležko poslaništvo. Po vseh uli- 't cah, kjer se je peljal kralj, tvorili so; vojaki špalir. Prišedši na Place de la Concorde so topniearji s 40. streli pozdravili kraljevega gosta. Iz angležkega poslaništva, odpeljal se je kralj v Elyseejsko palačo, kjer -ta z predsednikom dalj časa ostala sama. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno. Mrzlo vreme. Kansas, City, Mo., 2. maja. Mraz. kteri se je iznenada pojavil, napravil je v Missouriju in Kansasu mnogo škode. Pšenice je do 40 odstotkov vuičene radi snega in slane. Iz Iliawathe, MePhersona, Ster linga, Washingtona, Emporije in druzih mest se poroča o ogromnej škodi. Sadje in žito je le z malimi izjemami vničeno. Omaha, Neb., 2. maja. Zimski viharji ozimini nikakor niso škodovali in iz raznih krajev se poroča, da je sneg žitu celo koristil. Skoda na sadju je le neznatna. Ne-kteri sadjerejci trdijo, da so češnje zgubljene, deloma so tudi slive in jabolka popolnoma vničene. St. Louis, Mo., 2. maja. Včeraj je bilo tukaj izredno mrzlo vreme, ktero je napravilo mnogo škode sadjerej '•em. Tudi sočivje je vničeno. Zim ska setev ni poškodovana, kajti mno £ro setve še ni ozelenelo. Iz južne Illinois se poroča, da je mraz tamkaj napravil veliko škodo. Cooperstown, N. Y., 2. maja. Včeraj je tukaj zavladal izredni mraz. Dne 30. aprila smo imeli 80 stopinj vročine, dru^i dan je pa kazal toplomer pod ničlo. Saratoga, K". Y., 2. maja. Tempe-ratura je padla v par urah za 52 stopinj. V aznih krajih je snežilo. Za dobro postrežbo skrbel bode ODBOR. Miš v steklenici piva. Štirje de-avei na Dunaju so si hoteli privo-čiti dol^er večer ter so si kupili pri rgovki Eichberger štiri steklenice »iva. Ko pa so odprli drugo stekle-lieo ter je jeden delavec pil, občutil ;e v ustih debelo mehko stvar. Izpljunil je, stvar so nataknili na vilice ter spoznali, da je pravcata mi -ka. Možu je vsled studa postalo slabo, začel je bljuvati ter je dva dni ležal bolan. Sodišče je obsodilo založnika piva in prodajalko v denarno crlobo. zaslužene denarje je najbolje sigurno domt^ poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York. Težko Kdor svoje skrbi zapije, naj se pripravi 11a dvojnega — mačka. Vsakdo še .nema prav, akoravno stoji na pravem prostoru. Najbolj srečnega se kdo čuti, ako sprevidi, kako srečen bi lahko bil. Mnogim življenje zato ne dopade. ker hočejo le uživati. Bolj važno. Grof (snubilec): „Vedeti morate, da imam sedemdeset pradedov." — Bahac: „To me nič ne >nga, povejte mi raje, koliko upni-cov imate?" V imenu Amerike pozdravil je .dsednika admiral Cotton. Loubet je kmalo po prihodu odpeljal v Paris. Dunaj, 1. maja. Iz zasebnih pisem kteri prihajajo iz Kišineva, glavnega mesta Besarabije, je razvidno, da je' izved Braddocka, kakor tudi drugim bilo povodom zadnjih protižidovskih r°iakom» da društvo priredi spoved: iz sredo v nad 300 Židovov vsmrtenih. ^ovedovati pride grosp. Zalokar. Spo Xadvojvoda ver* se maja popoludne in NAZNANILO* Društvo sv. Alojzija v Braddoekn 1 Pa., naznanja vsem članom bivajočiro Ljubljana, 1. maja. losi p Ferdinand, brat princezinje ^ •k- uiske, je radi njegovih demo-icuih nazorov "kazenskim potom" prestavljen iz Dunaja v Ljubljano. Radi njegovega svobodoljub-nega značaja, se je na "dvoru" zameril. Nadvojvoda je po šarži major 4. ' tirolskega lovskega polka. Hongkong, 2. maja. Arnei ška top-ničarka "Callao", je odpljula po reki navzgor od Cantona dalje, da varuje, tamošnje inženerje pri gradnji železnice proti \ stažem. Na reki so na--li prazne eolte inženerjev. ^Marseille, 2. maja. Včeraj je policija prepodila tukajšnje kapueine se konča 11. maja (4. nedelja po Ve likej noči). Spoved se bode vršila v : nemškej cerkvi sv. Josipa v Brad docku, Pa. Rojake vabi k vdeležbi ODBOR NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da sem otvoril trgovino z vinom, sicer prodajam dobra califomij Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporoča rojakqm svoja izvrstna vina. Rudeče vino ]io 4.1 ct. f/al., belo l>o Go ct. ^alon. Najboljši domači drožnik štiri galone Za Ohio. IVmisylvanijo in Illinois ]>Ia-čam ]hw«»Ž!m* stn.ške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter o 120() galon. Pošljem ga ne nun j kot 25 gaIon. ^ Naročilom je priložiti denar. ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v ....----- Zjed. državah. Za obila naroČila se \ rata samostana so jednostavno raz- priporoča bili in aretirali vse, kar je bilo v samostanu s kapueini vred. London, 2. maja. Iz Cantoua, Ki. ska se poroča, da so ameriški in japonski inženerji, kteri so bili pri gradnji železnice v Yuan Tanu, sre-•110 všli vstašem in pribežali v vas Headman. Yokohama, Japonska, 2. maja. Ki- s spoštovanjem M. ROGINA, Box 64, Crockett, California. 31 dec. KJE JE? JOSIP KONCiNA. doma iz Velike Stanke pri Litiji. Za njegov na-, •-lov bi rada zvedela njegova sestra :' Deutschland, 1 NA PRODAJ. BANKA, potniška pisarna in trgovina za .vse potrebščine je na prodaj v zelo živahnem premogarskem kraju v West Virginiji; tam se mdiaja IOOO evropskih delavcev. Proda se zato. ker je sedanji posestnik v druzih kupčijah zelo zaposlen. Izvrsten prostor za pravega moža. Več pove : Box 455. Fairmont, W. Ya. dOini.) Peter Sanford. Popravek. Irago vino tajei, kteri služijo v ruski vojski, ži- f r- "T «8tra:| vahno agitirajo ob korcauskej meji v p°Z K°nCma CKaatelic). Adah,! prid Rusije. J a' _(6maj) Berne, Švica, 2. maja. Švicarska vlada je sklenila nabaviti nove topove za 72 baterij, kar bode veljalo $4,340,000. iluelheim, Nemčija, 2! maja. Tukaj so prišli velikemu nra vnemi 1 škandalu na sled. Ljudje iz najbolj-boljših krogov so namreč tukajšnjo mrtvašnico rabili za nočne zabave, pijančevanje in druge slične stvari. Solingen, Nemčija, 2. maja. Tukajšnji ameriški konzul J. J. Langer moral je danes plačati $7.50 kazn', radi surovega ob»ašanja. Berolin, 2. maja. Povodom socialističnega praznika, vršilo se je včeraj tukaj 50 ljudskih shodov. Povsodi Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Neckar, 30. aprila iz Bremena z potniki. maja iz Hamburga z SCO OSI pot. Pretoria, pot. 1. maja iz Genove s 1102« KJE JE? Dospeti imajo: JOHN ROMŠAK doma iz Dom- Phoenicia iz Genove. al pri Ljubljani, pred par meseci je La SaVoie iz IIavre Y- t'T" a SCfaJ biva nek]'° L'mbria iz Liverpool«, na Masabi. Kdor rojakov ve za nje- Xew York iz Southamptona. gov naslov, naj ga blagovoli nazna Kroonland iz Antwerpena n.ti, ker pri meni lezi pismo zanj iz LAquitaine iz Havre SUlriha' JI' iz Liverpool«: -ox ISO, Ely, Minn. (5mj) : Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Tvocnigrin Luise iz Bremena. KJE JEŽ JERNEJ SRŠEN, doma iz Loke pri Mengšu; zanj bi rada zvedela njegova sestra: Marija Starin, 534 •°rd Avenue, Brooklyn Boroujrh New York. (omj} ,ase ^rblle zabave in večina delav Kran.Sko katol. D0d orno društvo cev je praznovalo. Tudi v ostalih me- PffF<£\/ <*RPfl IF7ilcni/rr n stih Nemčije so delavci praznovali ^ SRCA JEZUS0VEGA Rim, 2. maja. Dasiravno so socija« listi pozvali tukajšnje delavstvo, naj kaj znani izumitelj brezžičnega brzo •Prijatelj, saj piješ to ^ }larconi'. ^ kolodvoru ga je kakor vodo'" - K^i SreJ ^ m ^ ^^^terstva. e, vode ne bi zamogel polovico "toli-1 vr -^ 3 za®tavami okrašene, vo izpiti!" i Mno:aca Je izpregla konje Markoni---j j eve kočije, na kar so ga ljudje pe- Na ozkotirni železnici. Potnik, ^ V h°teL kteri se je vozil k poroki): „Xo. MoVllle' Irska, 2. maja. Parnik ko se bodemo še dolgo tako počasi "Anehoria?,> kteri je pljul iz Glas-ozili, pridem lahko uprav k lo- v New York, se je 15 milj za- •itvi ?"____padno od Malin Head izdatno poško .. doval. KJE STA? t -p. .■ „ ' . OHN TATM-Kmr • t^tt^t ^ uunnj> 2■ Veeraj zvečer je JAMMK m JOHN PO- neki mladenič v tukajšnjej cerkvi sv v Clevelandu, Ohio. . _ ________, Odbor za leto 1903 je: včeraj praznuje, se delavci po večini Predsednik: John Saje, 36 Diemer niso na to ozirali. Rim, 2. maj a. Včeraj je dospel sem- Trave iz Genove. Odpljuli bo: Grosser Kurfuerst 30. apr. v Bremen. Bluecher 30. apr. v Hamburg. La Gascogne 30. apr. v Havre. Weimar 2. maja v Genovo. Campania 2. maja v LiverpooL Batavia 2. maja v Hamburg. \ aderland 2. maja v Antwerpem Odpljuli bodo: New York 6. maja v Sauthampton. Noordam C. maja v Rotterdam, v ~ Street. Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Neckar 7. maja v Bremen. Street. | Oceanic 6. maja v Liverr^ol. Podpredsednik: Anton Ogrinc, 3 Phoenicia 7. maja v Genovo Norwood St. I Deutscldand 7. maja v Hamburg. I tajnik: John Avsec. 104 Case Ave. i La Savoie 7. maja v Havre. II. tajnik: Anton Sepic, 796 St.' Cymric 8, maja v Liverpool Clair St. # Kroonland 9. maja v Antwerpen. Blagajnik: Lorenc Petkovšek. 185%. Koenig Albert 9. maja v Genovo E. Madison Ave. j Pmbria 9. maja v Liverpool Odborniki: John Gornik, Anton | Pretoria 9. maja v Hamburg Novak, John Petkovšek, Alojzij : L' Aquitaine 9. maja v Havre Saje. .Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole. Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo neki jo v mesecu v. „Jaittes Hali". rRAJC, oba mi dolgujeta težko za- Štefana trikrat streljal na d^vnl uzene novce ze skoraj eno leto, a v kteri je opravljal večernice. Mesto Srr^s:^ ^ -fda h ^ rt^ ^ - - — v. ^ h«U' ro vol i naznaniti: John Ra^ 221 So r^lpiLZZ^ ^Z'** JI*?*0 1716 St Clair St" Cleveland, Ohio. * ■■■ ' - - " - i-"1 ' . - j •- .v.....' ' ■ - - ' ' -' ' '' - : ^ - Kronprinz Wilhelm 12. maja v Bremen. Teutonic 13. maja v Liverpool. Rotterdam 13. maja v Rotterdam. Philadelphia 13. maja v Southamp-ton. Koenigin Luise 14. v Bremen. Fuerst Bismarck 14. maja v Hamburg. La Bretagne 14. maja v Havre. Zeeland 16. maja v Antwerpen, -lil II jI "F" Jugoslovanska Katoliška jednota, j 111 InVorporimna fine 24. .innnvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John TTap.tan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1202 S. 13tli St., Omalia, Neb. I. tajnik: Josip Agnič, P O. Box 206, Ely, Minn. II. tajnik: John Lovšin, P. O. Box 291, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zt*ni<\ 431 7tu St., Calumet, Mich. Josip CiOBIšek, 513G Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: « n^^Rl John Kekžišnik, predsednik, P. O. Box 13S, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. po zadruženem, kakor tudi po ka- NAZNANILO. 1 ženskem zakonu za zadrugo odgo- slovensko podporno društvo sv. vorno ter je obscxhlo načelnika An- Alojzija fit> 31 j g K j y Brad, dreja Skriba na 6 dni m pet odbor- dockUj Pa ima gvoje redne mesečne nikor po 48 ur zapora; Tone Lozar seje vsako četrto nedel]0 v meg i je bil oproščen.__dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin ■vr ~ „ . ... Pennsylvania. ' ^ Parnl+ "AnghT Za tekoče leto bili so izvoljeni sle-' Trias , ki je bil na zahtevo upmkov deči uradniki. ušefi?^škem pristanišču je IvanGernij predsednikom, 1103 TlČJ /Šr*? ' Ch&TT>- Braddock, Pa.; Matevž' je .kof r Nicoten (Kalabrija) na- Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry ; stavil za pevca v katedrah mladega Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez. I I duhovnika K. Beancio, so izjavili tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad-! TSl kanoniki da se ne udeleže vec dock> Pa:. Anton Sotlen II. tajni-' O tem dejstvu je vsak razumen Človek prepričsn Ve« bolezni ie cerkvene službe Strajkali so ves ve- kom, Lnxhard, Pa.; Alojzij Horvat °ik od blizo pregleda^ ker jih ie nemog^e dr^a^draTS. ' ' ^ ^ ldr"" I ki teden. Se le \ atikan jih je pri- blagajnikom, Linhard, Pa.; Ivan viti vsako t jedn° vrst° bolezni' ako Pa kd° tdi- da ozdra- Slid, grozeč Jim 3 težkimi cerkveni. Germ zastooniW Vltl ^AKO bolezen )e to nespametnost. mi kaznimi da so šli nejevoljni v ^or^M: JoS Pere, Ivan Zgonc odd."—borzni, in na Selu v^ega aerker. — Blagajnik požarnega dru- Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo *tva t Brnu, Fran Rosulek, je pone-1 noša: Kje je resnica Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ai jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 2t»0, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne po-iljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 1(»5, Ely. Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ..GLAS NARODA". NAZNANILO. Imena zastopnikov krajevnih društev pri glavnem zborovanju: Za društvo >v. Jane/.a Krstnika št. .57. Cleveland, O., Joe Perko. Za društvo sv. Criia in Metoda št. 10, Johnstown, Pa., Fran Gabrenja. Za društvo sv. Jožefa štev. I'.'i. San Franeieo, Cul., Ivan Stariha. Za društvo --v. Jožefa štev. 30, Chishohn, Minil., Ivan Kočevar. Za društvo sv. Jožefa štev. 20, Sparta, Minn., Josip Kern. Za društvo Sladko Ime Jezus štev. 25, E velet h, Minn., Ivan Primožič. Društva in spadajoeim J. S. Iv. Jednote naznanjam, da se bliža čas glavnega zborovanja, zato naj društva meseca aprila izvolijo odposlance in jih naznanijo odboru Jednote, da imena odposlancev priobčimo v glasila. Nh svidanje due 5. julija v (»mahi, Neb.! Josip Agknič, I. tajnik Drobnosti. Ferdi \V podpolkovnik Ijano. ni. Nadvoj-brat Leopol-»si-daj služil tirolskem lovskem ljcm premeščen kot 27. polku v Ljub- *nd, je d< Umrl je v Barkovljah znani narodni den. pri Petru s zahtevo, naj se mu dovoli koi delavcu na polovico znižana ce-iia za vožnjo v Ljubljano, kar se mu pa ni posrečilo, ker je tamošnji sluhu ju J., ?™UmISS« 'hsr^ običajno nepošteni zdravniki osleparijp. Oni ne vedo kam bi se obrnili, da bi se rešili bole ni, ktera jih tlači Afilviol Trn-1 I rstu služil. Sedaj pa ]e hotel iznova , , . . . .lti kimati xru r - uv - - ker vlada ni branila na nieeovem vstopiti v to službo v Ljubljani m se --| je zategadelj poslužil te zvijače in ker se je tudi bal, da bi se ne izve- Prijeta tatica. Policija je aretOva la v Ljubljani brezposelno deklo Ma-j' .ie bil zaradi nezmožnosti ri in Kunipri iz Lj ibn. ga, okraj Ce- dpuščen. Obsojen je bil na 5 tednov dne 11. aprila ukradla j — 'Janez Pajer, sodar v Nak-ah Neži Gobec I *ni' hi Anton Sporn, konjederec v lje, ktera j v Florijanskih ulici zeleno žensko jopico. Tatica se je izročila sodišču. V Liubljanico skočil je dne IS. aprila pri Štefanskem mostu v I.jub Ijani sanitetni vojak Alojzij Lenko. Mitniška paznika Alojzij Jamnik in Martin Zgonc na Poljanski mitnici, ktera sta ga videla skočiti v vodo. sta prihitela na pomoč. Jamnik jo vojaka z drogom zapel za obleko in ga potegnil h kraju. Vojak se je zelo branil re-itve in ju prosil, naj ga pustita, da umre, ker mu ni mogoče živeti, ker hodi hčerka njegove sestre, ktera je pred kratkim umrla, nazaj in ga kliče ..Alojzij'*. Lenkota, kteri je bržkone slaboumen, so prepeljali v vojaško bolnico. Napad. Jožef Koprivnik, 21 let star delavec iz Ratič, okraj Radovljica, se je vračal nedavno proti domu. Med potjo ga jo napadel sodela vcc Anton Ivampoš in ga začel pre-tepavati. Koprivnik je zbežal in tekel po cesti proli domu. Pri tem pa je padel v cestni jarek tako nesrečno, da si je zlomil pod kolenom levo nogo. Pripeljal' so tra v deželno bolnico v Ljubljano. » Nov list. Znan hrvatski književnik. dr. A. Tresič-Pavičič, je začel v Trstu izdajati tednik „Jadran". List bo izhajal vsako soboto in stane na leto 8 kron. Uredništvo in upravni-štvo je v Trstu, Via Molino Piccob štev. 3. Izpred sodišča. Kazenske obr v-nave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Anton Nagode, mlinar in posestnik v Gorenjivasi pri Logatcu je zvečer 25. svečana vozil v temi brez prižgane svetilke; na orožnikov poziv, da naj voz ustavi ter mu pove svoje ime. je Nagode z bičem udaril po konjih in tako poskušal orožniku uiti. Ker je orožnik jednega konja za uzdo držal, je očividno, da se je ta nahajal v kritičnim položaju. Nago-je se zagovarja, da je zaspal, in da u vedel, kaj da dela. Obsojen je bil a 6 tednov ječe. — Jakob Verh, posestnik v Rateževem brdu, je na svo-In že pretočenem potnem listu pota vil pri letnici 1902 številko „2" v sy. „3" in tako ponarejen potni list P«pzal pri železniški blagajni v Št, Brezji, .sta znana razgrajalca. Dne 7. novembra m. 1. je hotel Pajer nekega gosta v Marinškovi krčmi v Naklem pretepsti. Ker ga je pa krč-marica pomiriti hotela, skočil je z dprtim nožem proti nji z besedami: ..Misliš, da je meni kaj mar ?" Dona ča dekla, u videča nevarnost, v kteri se nahaja gospodinja, ga je nazaj potegnila, zdajci jo je prijel Pa* jer za ramo, jej nastavil nož na prsi in ji je z jednakimi besedami grozil. Drugi dan zvečer je izvabil v družbi Antona Sporna kovača Martina Juha v svojo delavnico; v družbi je bil tudi neki godec s harmoniko in Tanez Sajovic. Kuhali so čaj in ko >a je Pajer kozarce nalil, pripomnil e Juh, da naj pazi. da kozarec ne azpokne. Nato je prinesel Pajer leko klop v delavnico, zaklenil duri, agrabil Juha, kterega sta s Športom s tako močjo na klop vrgla, da ^o se noge polomile ter so vsi trije ia tla padli. Sporn se je na ni^ga sedel; med tem pa je hotel Šajovic :bežati, Pajer mu je nastavil nož na •rsi ter kričal: „držati ga moraš, če ie boš pa še ti crknil." Pajer je tol-;el Juha z nekim svedrom, in ko iju je ta s povzdignjenimi rokami •»rosil, naj ga pustita, velel mu jc Aijer, ,,da more krvavi rožni venec noliti", kar je Juh tudi med godbo larmonike storil, med tem ko sta ga Paj er s svedrom, Sporn pa z neko do^o tepla. Pai. r je prinesel neko vrv, napravil zanj:io in jo pritrdil na leki železni oL • »ček z besedami: .jaz ^a bom gori potegnil, ti boš pa n:t zavil." Se le na vpitje neke ženske sta ga spustila. Nato sta še Sa-jovica naskočila, Pajer ga je udaril s svedrom, drugi pa s palico po levi roki tako, da mu je bila komolčna iost prelomljena. Sodišče je obsodilo Pa jer j a na 2 Vz, Sporna pa na 13 nesecev težke ječe. — V Kropi so leta IS!17 ustanovili žebljarji delavsko konsumno družtvo, ktere je 8 počet kom dobro napredovalo, kasneje pa zaradi pomanjkanja obratnega zaklada in potrebnih znanostij vod stva pričelo hirati tako, da je moral načelnik družtva Andrej Škriba predlagati otvoritev kenkurza. Pri manjkljaj je znašal 610 K 35 v. Se-dajne predstojništvo je skušalo kriv potovanju po Ameriki. — Nova moška kaznilnica se ustanovi v Vrani Dalmaciji ter bodo kaznjenci delali na eraričnih zemljiščih, kamor1 LVOj so dosedaj pošiljali kaznjence iz Kopra. — Zginil je podpolkovnik-avdi-tor Hekajlo iz Lvova. Sedaj se je izkazalo, da je zapustil 60.000 k dolga ! 436 Watson Avenue, Butte, Mont, ki ga je napravil pri hazardnih i- , ffrah. _ v mestni blagajni v Koši- -T - ST^e P,V°> ah na Odrskem manjka 53.000 k ! ^ kallic.lliska Vlila, vsake vrste Blagajnika so zaprli. - Sava je iz- j S^ft J™^ "f™ f*0^ stopila pri Oseku ter odnesla lesno! lediH. " P^tregel s tečnimi zalogo neke dunajske družbe. — Za-j 7 .. radi runa na nemško hranilnico v Za oblleIl poset Se priporoča Pragi se je vstavila preiskava zoper' J. EADMELICH, se °s°be' ker državno pravdni- • 436 Watson Avenue, Butte Mont tvo odstopilo od tožbe. — .....-' ' r San Remo aretirani nemški ova-luh Wessel je priznal, da je ponare-lil ovaduško listo ter v isto postavil me Dreyfusa. Listo je prodal neke-aiu francoskemu majorju. Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni' ki društva sv. Alojzija opominjajo. >y . - __ da v najkrajšem času poravnajo svoj lHllVCrS^l McdlCSI lRStltlltC dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati. Društveniki agitirajte v prid dru- ODBOR 4 apr 04 ima za vsako bolezen posebnega zdravnika špecijalista in Vam naznani: DDor< AK0AuJLBr?„LNoL - AK0 STE v NEW YORKU ALI DALEČJ - AK0S0 DRUGI ZDRAVNIKI PROGLASILI VAŠO BOLEZEN w 7 r ji ^Vn t^m riu^CTnTiijr 8n° VAM NEVEŠCl ZBRAVNIKi 00-VZELI STOTINE IN STOTINE D1LARIEV IN VAM KLJUB TFMll ------- NISO POVRNILI DRAGOCENEGA ZDRAVJA ^ Nižje opdpisani naznanjam bra- j tom Slovencem in Hrvatom, da sem ; ^ite Universal Medical Institutu v N w York. Pojasnite nam Vašo botezen odkrito- se preselil iz East Helena, M«lt., V frČn0K" s™mov?,n3a tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju Vaš sluiailbo^ Aldridge, Mont., in tU odprl novo LTero^L^fvideC^V^ pre skala', in ak° b' de st'ok-njak one vrste bolezH, za ureieni i Z\\I „ I r ' uvide''. df- Yaf zatnore ozd P^lalt Va u !>odemo z eksp esom rdra- urejem | Vila v kterokoh mesto Zjed. drzay Canade li Mehike. V slučaju pa da je Vrša bolezen neozdravljiva," ali. da j- treba da se Vas osobno preišče odgovoril. Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnil Vašo Mezen Veder morate da ie več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdra- Vil m tudi več tac,h, ktere n. mogoče Vašega Hisma takoj Sfxznati Unive-sal MedicM kterim točim vedno SVEŽE PI- fw"^ ^ strojev, s pomočjo kterih^e oslabele osebe krepe, organizma VO, DOBRO KALIEORNSKO VI- ^S^^lm! 1 ^ " f ™ ^aloon^ 1B NO, IZVRSTEN WHISKEY prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Aldridge, Mont., Park Co. •Ls tAsg /Sl JE KfiJBOLJA. Ko dobimo Vaš naslov, poslali hoče i o na pro- sto pregledanje naslednjo »rasno 141 a atno zlato uro ? dvojnim pokrovom, '-avi-jakom in krasnim amer škim :nedaljonflm , zlatn ne diamnntov, s-te skih ur pušk, rf-volverjev, instrumento k «1 i 1 ega orodja in druzih stvari ATLAS JEWELRY CO., X. 16; Kanilo ,.h *-t.. ' hi^atjo. III. J. Badmelich priporoča Slovencem in Hrvatom Rentgenov i sli X žarki omogočijo vpogled v notranjost'človeka. Na ta način ie vid-ti rSSe' ktCnh 5 PrOSdm OČeSOm Di °padti- R:dl Pa V^s lahko REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI — OTEKLO KH7n BQLEZM NA OCEH, UŠESIH, WOSu ifiATU, ALINA PRMH -AKO ZGUBITE LASE - AKO STE BOLNI NA ŽELODCU NA MA TERMCI.- AKO IMATE HEMEROIDE —- SPOLSKE BOLEZNI -ONEMOGLOST PR. SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO STE NER^ KAIL!ATEAK0 SIF.mVTp"0 P"EBAVLJATE - IMATSEAST£O LUWCAH, JETmf H, M."" A STE B0LN' NA MEHURJU' Ali, ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute kjer so zdravmk.-strokovnjak., kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen Ako ste ozdravlim ]e njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trosi'e zaman drazeea denarja. Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete v čem obstoji Vaša bolezen. Naslov: UNIVERSAL MEDICAL INTSITUTE 30 WE*T 29th ST., blizu B'way, NEW YOBE. Uradne ure : Vsaki dan cd 10. do 12 dop. in od 2.- do 7. ure zvečer. Ob n deljah od 10. do I. ure popoludne. Bodočnost Afrike. Afriko n% za-moremo reč imenovati nepoznani del svet*, kajti vsi oni beli prostori, ktere je bilo pred par desetletji opa-lati n« zemljevidih Afrike, 80 zgino-li. Na današnjih zemljevidih so natančno oznamenjene reke in gorovja. V političnem smislu nam pa zemljevid Afrike govori: Vse oddano! Pri razdelitvi afriške celine dobila ie Anglija glavni delež. Njej sledi Francija in potem Španska, . Portugalska, Nemčija in tudi Italija. Država Kongo je za sedaj še v ,oskrbi" kraljevega špekulanta Leopolda belgijskega. Anglija si je izvolila najboljše kraje na zapadu in iztoku, kakor tudi na jugu. Z osvojitvijo Sokite v severnej Nigeriji je veliko angleško kolonijalno kraljestvo v zapadnej Afriki zjedinjeno, za kar se imajo Angleži zahvaliti svojemu kolonijalnemu tajniku Jos. Cham-berlainu. Veliki imperijali8t Chamberlain je položil temeljni kamen j za ustanovitev druge Indije r Afriki, radi česar bode sedanji lopov v kasnejšej angleške j zgodovini živel kot Chamberlain „ veliki". NAZNANILO. Drušvo sv. Barbare it. 33. J. S. K. J. naznanja svojim članom in drugim rojakom, da bode imelo dne 10. majnika svoje polletno zborovanje, kterega se mora vsaki član udeležiti. Zajedno naznanjam tudi sočlanom da bode naše društvo, skupno z onim sv. Alojzija št. 31, Braddock, Pa.. imelo dne 11. majnika svojo velikonočno spoved pri č. g. Zalokarju v nemškej cerkvi sv. Josipa v Brad-docku, Pa. Člani našega društva naj pridejo imenovanega dne zjutraj med 6. in 7. uro v imenovano cerkev. Vabijo se tudi drugi rojaki. (2. maja.) Frank Šifrar Največji Človek na svetu se kaže ravnokar ▼ Berolinu. Ime mu je Fe-dor Mahov in je rodom Rus. Mahov je star 32 let in je 2 m U8 cm visok. V njegovem čevlju se lahko skrije 12letni deček. Njegov prstan je tako velik, da se more skozi vreči srebrn goldinar. Seveda ima velikan tudi I Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem otvoril nov SALOON, 422, 18th Street, Chicago III. v kterem bodem vedno točil sveži pivo, izrstna vina in whiskey ter prodajal fine smotk e.Za obi len obisk se priporoča S pošto van jem LENARD PUH, 422—18th St., Chicago, I1L __12 jn. NAZNANILO* Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz Aldridge, Mont., sem na Hibbing, Minn., in v družbi g. Fr. Arkota otvoril SALOON, v kterem vedno točiva sveže, dobro pivo, izvrstna vina in dobre smodke. Rojake bodeva vedno skrbno postregla. Za obilen poset se priporočava. S spoštovanjem fljSi ODLIČEN TRGOVEC OZDRAVLJEN. Gospod Matija Grahek, vgleden trgovec v Pueblo, Colo., pridružil se je onim, kteri so po dolgem bolelianju dosegli zdravje s ^Trinerjevim zdravilnim grenkim vinom.^ TRPEL JE 18. LET. ON SAM NAM PIŠE: "PODPISANI." primeren tek, ter mu je treba za , v . . ,----" vsak obed in vsako večerjo pripra-j domovino obrni se izvestno na do zavračati na prejšnje poslovodje, viti tri funte mesa s primerno koli------- vendar je sodišče smatral« vods>v 6mm |>iTfcifr». kraka Ju pijafe. Trinerjcvo zdravilno grenko Tino očisti kri vsega, kar v njo no spada ter tudi dela novo. Le ako je želodec in sploh celi telesni sestav zdrav, je človek sposoben za delo in to se doseže s tem vinom, ker prežene iz sistema vse slabe snovi in napravi človeka zdravega na telesu in duhu. Prodajajo ga lekarnarji, dobri gostilničarji in izdelovalec Joseph Triner, South Ashland Are, Chicago, III. ri no obrni se izvestno na. Zahtevajte vselej Tnnerja. Ako Vam hoče trgovec posiliti kakšno po-FRANK SAK8ER 109 Greenwich ! naredbo, nikar ne vzemite. Vsak pošten trgovec Vam bo dal na St New York. t zadevanje pravo "TrinerjeTO zOraTflno grenko Tino " „To je zahvala! (Dalje.) IV. Cel dan in tudi naslednjo noč je fČakal Benjamin Ljubov majorja, toll da zdelo se je, kakor bi major popolnoma pozabil na dom. Zadnjikrat je hotel danes prositi Nadeždinega očeta za roko njegove hčerke ter kar najbolj mogoče izkoristiti dolg. In sedaj naj bode njegov obisk v Kadni-kovu zopet zaman* Sestra major jeva je ravna1* ž njim kakor s psom, prezirajoče ^asmehljivo. Niti k mizi ga ni povabila, sam je moral jesti v svoji sobi. Z Nadeždo Vazilijevno tudi ni govoril, samo enkrat jo je videl, ko se je poslavljala od proku-ratorja. Benjamin Ljubov je jezno zaklel. Slutil je, da je Nikolaj Ale-, ksandrovič njegov tekmec pri snu-bitviMppe majorjeve hčeri ter proku-rator jiKmogočna osoba, zoper ktero se ne molte ničesar opraviti! Kako nežno je stiskal Nadeždi roko, kako zaupljivo sta se pogovarjala, kako je ona zarudela in kako so se zarile njene oči! Gotovo jej je razkril svojo ljubezen, brez dvoma onadva sta že sporazumljena! Kaj početi proti temu? Benjamin Abrahamovič je premišljal, a zaman. Vsekakor je želel Se pred svojim odhodom govoriti s Milico Petrovno, kljub preziranju. ktero je kazala napram njemu. Mogoče si bode pridobil staro gospo za zaveznico. Takoj je odšel k njej. ».Posestvo pride pod kladivo", je začel z ostrim glasom, „in kar sem že Htokrat rekel Vaziliju Petroviču, se bo zgodilo: posestvo, kterega ne more vzdrževati, bode moral osta-viti. To je sicer hudo, toda ne da se izpremeniti. Major je že v letih in vi. Milica Petrovna, tudi ne morett več delati ter skrbeti za življenje. Da, j ako žalostno." Bolestno vzdihnivši jo je pogledal. ..Hinavec!" si je mislila majorje-va sestra, glasno pa je odvrnila: „Yaša ginljiva skrb za nas, Benjamin Abrahamovič, je nepotrebna, kajti dobro vem, da bo moj brat št pravočasno dobil od sorodnikov potrebno svoto za pkritje dolga in dru zih stroškov." ,.Ej, ej, kaj poveste!" se je za-smehljal Žid nekako zaničljivo. »Potem pa ne razumem vašega gospoda brata, ki mi vedno govori, da.so skoraj vsi njegovi sorodniki brez pre možen j a in da jih mora še celo on podpirati." Pri teh besedah je Milica Petrovna zarudela. „Naj že bode kakor hoče!" odvrnila je razdraženo. „Ako denar dobimo, ga dobimo, potem je vse jedno, kje ali kako!" „Če ga pa ne dobite?" „No, potem pa ostavimo poses tvo In prokletstvo bo zadelo onega, ki nas bode pregnal z njega potom goljufij in zvijač. Pri sveti Materi Ka-zanjski, vsak dan bodem prosila Boga, naj ga zadeva nesreča za nesrečo, naj —" ..Pomirite se", prekinil jo je mrzlo, „s takimi govori nikakor ne iz boljšate položaja. — Povem vam pa sredstvo, s kterim si lahko zagotovite boljšo prihodnjost. Težko, ste li mislili na to in govoril bodem razločno, tako, kakor sem že z gospodom majorjem." Pazno ga je poslušala. „Vi veste, da sem brez žene in za ienitev še ne prestar. Štirideset let, ravno prav, bi rekel. Ako bi stopil toraj z vašo hišo v zvezo kot sorodnik, potem bi bil voljan posestvo ohraniti." Nastal je kratek odmor. Milica Petrovna je Benjamina nemo gledala. Nijedna mišica njenega suhega obraza se ni ganila. „Ste me razumeli?" jo je končno vprašal. „Moj predlog je pač jako razumljiv in se vsekakor lahko iz-vr&i." Ona si je nekoliko opomogla od presenečenja. „Sem li prav slišala — mene hočete vzeti? Vi se šalite, Benjamin Abrahamovič. Ne taka čast — lepa hvala f" „Ah, ne vas", je vzkliknil jezno, „pač pa — Nadeždo Vazilijevno!" „Kaj, mojo nečakinjo? Ona naj se poroči z vami i Ne, tisočkrat ne, rajši pojdemo takoj prosjačiti! Moja nečakinja, Voroninka — nikdar!" Skočila je kvišku ter zapovedujoče pokazala na vrata. ..Poberite se — takoj! Ven iz naše hiše! Le prodajte nam posestvo in vse. vi nesramni oderuh, toda nje ne dobite nikdar!" Benjamin Ljubov je postal bled. Brez glasu je stopil k vratim. Iz njegovega obraza je sevalo neprikrito sovraztvo in strašna osveto-željnost. "Se obžalovali bodete svojo prevzetnost!" je siknil med zobmi, porn pa zaloputnil vrata. Milica Petrovna se je zgrudila na >tol. „Toraj to je bilo", je ječala v globoki bolesti, „kar je pokazal mojemu bratu kot jedino sredstvo za našo rešitev!" Precej časa je minolo, predno se je nekoliko potolažila. Toda bodeče /do je ostalo — sramotni čut, da je prišlo z Voronino že tako daleč. Ta l!enjamin Ljubov se je predrznil misliti na ženitev z Voroninko! Uboga Nadežda! Brez premoženja, samo ime, stan, kdo neki mara za to? Kdo i>i bil primeren ženin zanjo; kdo bi jo hotel kljub revščini vzeti? Milica 1'etrovna je premišljevala. Poročnik Gregor Sazonov? Da, ta bi bil jedini; denarja ima dovolj, da lahko po-r. >ri, ktero hoče. Tudi udvarjal jej je mnogo, posebno pri zadnjem plesu v Irjazovcu. Seveda, poročniki se »mu^ejo okoli vsake lepe ženske. ..Vendar, Boa !" odvrne deklica trdno in odločno. Milica jo je objela in p^iubila na ■ lo. ..Naj blagoslovi v?, iogočrii L.ig in sv. Devica Kaz.^jska to "vezo!" 'I e besede je izustila tresočim gla-in. se zgrudila na stol in zakrila raz z rokama. Nenadni žarek velja, ki je prodrl temo morečih skr-ij, je omehčal skorjo okrog njenega ■-a in solze so zasvetile v njenih i-h. Nadežda pa je pokleknila predajo ter jej ljubkovala stare, vele roke. ..Kaj ne, da sem storila prav?" je (>ra>ala tiho. ..Da, on je poštenjak. Čuval te de do konca življenja. Toda ve li n, da si — revna '.u -.O, da. vse ve; vse sem mu po pra-ici povedala in on je odgovoril tako Vmmito, kakor sem pričakovala." „On je poštenjak", je ponovila teta. ..Bog mu povrni! In_ti — ohrani ljubezen in zvestobo njemu, ki te je tako velikodušno osrečil!" (Dalje prihodnjič.) se je obnašal R1CHTERJEV rfDr.S< a. ^a RJEV ^ 7T TV-NTT SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO9' Pain Expeller kot nnjbolj^i Tek zoper REUMATIZEM, . P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAflO: 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah John Venzei, j King St., Cleveland, O, •zdelovaleč kranjskih in nemških ' 4ff priporoča rojakom za izdelovanje . a popravljanje harmonik. Delo na-pravim na sahtevanje naročnikov. -»ne ao primerno nizke, a delo i rpeino in dobro. Cena trivrstnih d $22 do $45, plofifie ao iz naibolj- fi''««t. auvftijuid. Ohio NAZNAXILO. Podpisani naznanjam rojakom jlovencem in Hrvatom, da imam n oj lej>o urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: 3ldc) John Puhek. GOTOVE denarje najceneje kn piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možu j. z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri telefon kadar dogppi na V*ko postajo v New York in ne veš kako priti k F& Sak:8EB.?c. P .l či *iiko 379* Oortlandt in govor* q]ovart?' Martin Geršiču i 301 Northern Avenue, Pueblo. Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojak'-in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastni; Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem knpil ^ S^lHOOIT ^ od gospoda J. Stublerja v Duluth^ Minil.? 217 W. Superior Si* Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar t staro domovino. Kojakom preskrbi m delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dulutli, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi. Se spoštovanjem. (31jl' Josip Scharabon. Prodajamo^ dajemo na posodo^ ^opravljamo 1x1 zamenjamo pisalne stroje, (TYPEWRITERS) pripravljene tudi za slovanske jezike. Prodajamo priprave h strojem.' Prodajamo posamezne dele. Preskrbimo stenografe in poslo-valce na stroju. ALI TAM ZA MOREMO POSTREČIl jpsi m :M }r vmkmM Remington Typewriter Company, 327 Broadway, New York, N. Y. Matija Pogoreb, prodajalec UE, VERIŽIC, UHANOY, murckov \z reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG, Xovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište pon; Cene uram so naslednje: X ikel ure 7 Jewels $G.— 1 "5 Jewels Waltham 69.— ISiebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne nre z 2 pokrovoma $16.— in višje, Boss case 20 let garancije: IG Size 7 Jewels §15.— n ,7 15 yj §18.— Boss case 25 let garancije: 10 Size -7 Jewels §25.— 17 .. §30.— n n // »— - Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši 'jam po Express. A'se moje blago je garantirano, liazprodajalcem knjig dajem rabat (popnst) po pismenem dogovoru. .M mi ji zneski naj se poši -Jajo v poštnih znamkah. Naslov v naroč" o knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 220, WfckeHeld, Mich. Naročila za nre in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom: ___Care of B. Schuette. - 52 state St-> Chicag0j 'm. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika^polO centov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. TslcoTo 9 89 E. Maclisp n Street. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura . ......$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$1*2.00 Srebrna ura.....- z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamne v $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size nra za dame - kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure s«-, n^jboljSe delo Elgin in Waltham ter jamčene glfcde kakovosti. Za obile naročbe se •oriporočam Jacob Sfonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL= JMagnie Generale Trans^tif?p*iDi?8, FraMaska ^nthm*** i" m^hbAm-iA^, - J* ■ v. ,, -..2 ,,La Lorraine", La SaToie", La Touraine'', ,L'Aqnitaine", ,La Bretagn; ti i> 1 > it 91 l> DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARlS-SVICO-!MHSBRUK UUBLJAHA. POŠTNI PARNIKI SO: ca d« vijaka.................. 12.000 ton, 25.000 konjikih moči. 12.000 „ 25.000 „ „ 10.000 ,1 12.000 „ „ 10.000 „ 16.000 ,, ,, _ 8.000 „ 9.000 „ „ .,La Cuampagne",.............................. g.coo „ 9.000 „ „ „ La Gascogne",............................... g.ooo ,, -9.000 „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. uri dopoludne. 7 arniki odpljnjejo ii priBfcaniiča itv. 42 North River, ob Morton Straet; *La Savoie 7. maja 1903. j La Bretagne 11. junija 1903. 14. maja 1903. La Lorraine La Bret a ji ii e *La Lorraine La Champagne *La Savoie 21. maja 1903. 28. miijaO 903. 4. junija 1903. La Champagne ,La Savoie ' La Touraine 18. junija 1903 2."». junija 1903. 2. julija 1903. 9. julija 1903. Izredna vožnja: V Aquitaiiie 9. ma ja, ,,La Cliampasne" 2>l. maja, samo za potnike 3. razreda. fei*" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Giivia agciicijt; tt BROAD WAV, NEW YORK. A Line (HOLLAND-A?.: ER1ŠKA i STA) vozi kraljevo nizozai^sko in požto Zjeciirsienih držav med NEW Y0RKQM io ROTTERDAHOH preko Boalogae-sur-M^n NOORDAM, pamik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. - - , , RYNDAM, parnik z dvojnim vija- dijakom, 10,o00 ton. kom. 12,r,00 ton. POTSD/^S/I, varnik z dvojninj, vija- kom. 12,500 ton. ROTTERDAM, parnik [z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glfj na posebej objavljenih listinah. ParobroeLna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.;INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Presta luka. BRNO, 21 Krona. P a r n i ki od j>1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak tetitek in iz Xl-W YORK A vsako sredo —— (»b 10. ur: zjutraj. - ----- HOLLAND-AMERICA LINE. t) Broailway, SEW Y01?K. 90-3 DoajAorn St., CHICAGO, ILL. I-STAK LINE (rrekoinorska parobrodna ,'ružha ,;Rudeča zvezda'') posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + ^ * * + + Phiiadelphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton IEELANB............1190.5 ton. KROONLAND. F1NNLAND 12760 ton. ..... 12760 ton. ia j boljša postrežba. >t vez Antwerpen je jedna najkrajših in naj]»rijetnejših za z ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje :>, Dalmacijo in onijfe dele Avstrije. ."\TV V\~ VOU L- \ ..li..------:i -___, . - Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra "rana, najboljša postrežba. Pot ~ l>otnike iz Hrvatsko, / -------,# —--------r> ■ ■ ^ - - * ' w » « . j v. • Iz NEW YORK A o