Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Š*«v. 71. V Liubljjani, sreda 30. marca 1938. Leto III. Španska vojna gre ob neprestanem napredovanju nacionalistov proti koncu Mobilizacija 13 - in 14 letnih v Kataloniji Barcelona, BO. niarca. o. V zvezi s splošno mobilizacijo in oborožitvijo katalonskega prebivalstva zaradi nevarnega napredovanja nacionalističnih oddelkov prinašajo današnji katalonski listi nov mobilizacijski razglas rdeče vlade. S tem razglasom so poklicani pod orožje letniki 192B, 1924 in 1925, to je moška mladina, ki je komaj iz otroških let. Letnik 1923, fantje, ki so stari 15 let, bodo takoj uvrščeni tv aktivno vojno službo in bodo po kratkem vežbanju poslani na bojišča. 13 in 14 letne otroke pa bodo porabili za rezervno in zvezno službo v zaledju. Mobilizacijski razglas, ki priča o stiski kakršna vlada te čase v rdeči Španiji, je vzbudil silno potrtost pri prebivalstvu, ki je že tako in tako demoralizirano in preplašeno od neprestane vojne groze. Dejstvo, da hoče rdeča vlada poslati v mesnico otroke, je straš-nejške od vsega, kar je Španija morala v bratomorni vojni pretrpeti. Katalonci zadnie upanie Barcelona, 30. marca. AA. Reuter: Zavzetje rrage in Leride prenaša sedaj vojno v Katalonijo in ves prometni sistem skozi pokrajino Huesco in Srednje Pireneje je sedaj v nevarnosti. Tako je sedaj omogočen tudi prodor levega nacionalističnega krila proti morju. Sedaj je usoda Spancev odvisna samo od odločnosti Kataloncev in od tega, kako bodo mogli vzdržati naval proti jugu. V Barceloni je sicer vse mirno in poteka življenje popolnoma normalno. Delavci še čistijo Ulice od razvalin po zadnjih letalskih napadih. Po zidovih se množe napisi, ki pozivajo ljudstvo k odporu in da naj vzdrži. Vidijo se isti napisi kot pred Madridom: Ne bodo prodrli! Vesti o tujem posredovanju se širijo, vendar pa objavlja poluradni list »Vanguardia« članek pod naslovom: Katalonci sanjajo o nekem francoskem protektoratu!« Obmorska mesta Taragona, Castellon in San Vincenta so bila včeraj zopet bombardirana. Barcelona, 30. marca. o. Vlada je odstavila vrhovnega poveljnika svoje vojske na južnem delu aragonske fronte, generala Pozasa, ker ni znal preprečiti nacionalističnega vdora v Katalonijo. General bo prišel pred vojno sodišče, z njim vred pa še več anarhističnih častnikov, ki so vodili vojaške operacije na tem delu bojišča. Obtoženi so, da so brez potrebe prezgodaj zapustili mesto Caspe in ga izročili nacionalistom. Neciršnovi in Francovi pozivi Barcelona, 28. marca. AA. Ministrski predsednik Negrin je po radiu sporočil razloge, zaradi katerih je nacionalistom uspelo doseči svoje uspehe v provinci Aragoni. V tem svojem govoru je Negrin dejal, do so nacionalisti dobili veliko pomoč iz tujine, vendar pa, da vladna vojska kaže še zmerom energičen odpor. Ministrski predsednik Negrin je zatem dejal: Milijoni ljudi so zainteresirani na izidu naše borbe. Niti topovi, niti letala iz tujine ne bodo mogli prisiliti naše vlade, da pristane na kompromis. Nasprotno, naša vlada 6e vsak dan bolj čuti trdna v svojem sklepu, da nudi odpor, kajti ta odpor pomeni zanjo zmago.« Salamanca, 30. marca. «AA. (Havas.) Po Ne-grinovem govoru po radiu, je Radio nacional spo- ročil ob 1 ponoči tole: Španci iz rdeče Španije! Negrinov govor kaže, da ta človek želi, da bi vas nalagal in to še zadnje dni, ki so mu na razpolago. On vam kliče: Uprite se! — med tem pa sam doprinaša tako velike žrtve. On zahteva z vaše strani edino, da se uprete, da bi dobil časa za beg. Rdeči vojščaki! Vi veste, da je vojska generala Franca zmagovita. Odložite orožje in imejte vero v milost generalisima in izdajte vaše voditelje pravici nacionalne Španije. Boii obrog Leride Salamanca 30. marca. o. Nacionalistični oddelki so včeraj osvojili višine okrog Leride in vse prehode čez hribovje v katalonsko ravan. S tem so si osvojili ključ do Barcelone. Za Lerido samo se še bore, ker so se rdeči po zadnjih poročilih utaborili v nekaterih večjih poslopjih. Še pred prihodom nacionalističnih prvih 6traž so v Leridi izbruhnili boji med rdečo vojsko in med tako zvano »Peto kolono«, to je med nacionalističnimi pristaši, ki so na tihem pričakovali ugodnega trenutka, da planejo rdečim v mestu samem za hrbet. Fronta poteka zdaj od mesta Barbastro v poševni, 200 km dolgi črti proti morju ob reki Cinca in ob železnici proti Pragi, od tu pa na Lerido ter proti Caspeju. Havas. Po hudi bitki pred Caspejeem so nacionalistične čete prodrle 18 km naprej od mesta. Francovo letalstvo je včeraj bombardiralo vse ceste, ki drže od fronte proti središču Katalonije, po katerih se umikajo novi oddelki rdečeega vojaštva. Pionirski oddelki so včeraj ves dan popravljali razstreljene mostove čez Ebro in čez druge številne reke po vsej pokrajini. Nemški glasovi po govoru dr. Hodža ČSR mora do dna spremeniti svoj notranje politični ustroj Berlin, 30. marca. o. Govor češkoslovaškega ministrskega predsednika ob ureditvi manjšinske politike in o podelitvi kulturne avtonomije češkim goničem so nemški voditelji sprejeli zelo hladno. *'ravijo, da tisto, kar je češkoslovaški ministrski {"Odsednik povedal, ne nudi dovolj jamstev, da “°uo Nemci res dobili vse, kar jim gre, odnosno kar zahtevajo. Češkoslovaška mora po nemškem mišljenju popolnoma spremeniti svoj notranjepolitični ustroj in dati vsaki narodnostni skupini, kar zahteva. Edino s tem si bo lahko zagotovila svoj neodvisnost. Velika Nemčija bo za svoje rojake že znala doseči vse pravice. Slovaški avtonomistični blok Praga, 30. marca o. Na včerajšnji seji poslanike zbornice, ki naj bi razpravljala o trgovski pogodbi s Češkoslovaško, je madžarski poslanec bzullo prebral izjavo poslancev Slovaške avtonomistične (Hlinkove) etranke, Madžarske stranke, Rusinske avtonomistične stranke in Stranke sloJ "vaških Nemcev. V izjava vse te skupine pravijo, da eo se združile v slovaški avtonomistični blok, ki zahteva za Slovaško vsaj tako avtonomijo, kakršno hočejo dati Čehi Nemcem in kakršna je bila Slovakom obljubljena v Pitlsburški pogodbi, s kamro so Slovaki pristali na ustanovitev 6kupne dr- Italijanski prosvetni minister |e odpotoval Iz Belgrada Belgrad 30. marca. AA. S snočnjim 6implon-*kim ekspresom je odpotoval iz Belgrada 6 spremstvom italijanski minister za kulturo in propagando S>- Alfieri. Na postaji ®o pozdravili ministra prosvet-1,1 minister g. Magaraševič, pomočnik zunanjega ministra g. Ivo Andrič s soprogo, italijanski poslank Indedi z osebjem poslaništva, naš poslanik v Rimu Boško Hrlri.č, pomočnik prosvetnega ministra Djoka Kovačevič, dr. Kosta Lukovič, dr. Milan Kašanin, upravnik muzeja kneza Pavla z vsem osebjem vodstva muzeja, bivši minister Gjura Jankovič, predsednik krajevnega odbora JRZ in številne druge osebnosti. Na postajo so prišli tudi številni jugoslovanski novinarji. Ko se je poslovil od Vseh, je minister Alfieri vstopil v svoj posebni vagon in se pri oknu zahvaljeval mladini, ki je vzklikala Italijir z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Naša reprezentanca proti Poljakom i . Belgrad 30 marca. m. Za nedeljsko nogometno e ‘Uo med Jugoslavijo in Poljsko je Jugoslovanska . °{fometna zveza že določila naše igralce. Postava {? tale; Glaser, Hugel, Dubac-Lehner, Jazbinšek, j»Oeževič (Kokotovič)-Sipoš, Lešnik, Marjanovič, ožovič, Kokotovič (Pleše). Končno veljavno še ni “oIo£en levi krilec in igralec na krilu. Če bo Kne-?•** igral levega krilca, bo Kokotovič igral na rilu. y primeru pa, da bo Kokotovič igral levega r’lca, bo na krilu igral Pleše, t t, je bila tudi končnoveljavno sklenjena tekma med Jugoslavijo in češkoslovaško, ki bo ■ aprila. Na isti seji je bil tudi dosežen sporazum, ,a Bo revanžna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško 25. aprila. 22. maja bo reprezentativna ekma med Jugoslavijo in Ttalijo. Ta tekma bo ver-j V ^i,anu' revanžna tekma pa prihodnjo spomlad v Bclgradu, To bo po 13 letih prva reprezen-a ivna tekma med Jugoslavijo in Italijo, prepiru, ki se je razvil med češkimi in drugimi poslanci, so slovaški zastopniki očitali Čehom, da 60 sami zakrivili sedanji težki položaj češkoslovaške države, ker niso hoteli izpolniti upravičenih slovaških zahtev. Če bi bili dali Slovakom že v začetku avtonomijo, bi bila država danes neprimerno močnejša in enotnejša ter bi slovaški narod ne bil proti vladi v taki opozicjii, kakor pa mora biti. žave. Zaradi te izjave, ki pomeni tako pomemben dogodek kakor nedavna združitev vseh nemških Z ustanovitvijo slovaškega avtonomističnega skupin, je v zbornica nastalo silovito razburjenje. ^bloka se je položaj v ČSR še bolj zapletel in je —1—* — --*-•* --------------------------- *-•-*- "•‘“odvisno od modrosti državnih voditeljev, ali ga bodo znali in hoteli rešiti kakor zahteva korist republike. Češki poslanci so začeli zmerjati Slovake z izda' jalci, tako da izjave avtonomističnega bloka ni bilo mogoče niti do konca prebrati. V silovitem Priprave za ljudsko glasovanje v veliki Nemčiji: Maršal Goring na Štajerskem in v Gradcu mestu in je lovski eskadrili letal podaril zastavo z napisom: »En narod, ena država, en vodja!« Tako jo prvič avstrijska letalska edinica dobila zastavo nemškega letalstva. Položaj avstrijskega delavstva Dunaj, 29. marca. AA. (DNB.) Poročajo, da je celotna imovina delavskih sindikatov varna in da bo v kratkem imenovana nova uprava. Po nedeljski statistiki se je v teku prvih 10 dni po priključitvi Avstrije k Nemčiji število zaposlenih delavcev v Avstriji povečalo za 18.475. Pri tem so všteti tudi nameščenci. To povečanje zaposlenosti nima zveze z nameravanimi velikimi javnimi deli v Avstriji. Ugibanja o usodi kanclerja Schuschnigga Berlin 30. marca. o. Iz narodnosocialističmh krogov poročajo, da bo bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg najbrž v kratkem postavljen pred sodišče, češ da je deloval proti koristim nemškega naroda. To sklepajo iz dejstva, da je Hitler v zadnjih volivnih govorih dr. Schuschnigga večkrat imenoval sleparja, ničvredneža in izdajalca nad nemškim narodom. Za veleizdajo pa je v hitlerjevski Nemčiji določena smrtna kazen, katero izreče tako zvano ljudsko sodišče. Gradec, 30. marca. A A. DNB.: Snoči ob 18 je prišel v Gradec maršal Goring. Ogromna množica ljudstva ga je navdušeno pozdravila. Vse mesto je v zastavah. Goring je doptoval v Gradec čez Leoben in Eisenerz, Kjer je sprejel zastopnike delavstva in jim obljubil, da bo narodno-socialistična vlada povečala avstrijsko železno industrijo in ji pripomogla do čim večjega razmaha. V Leobnu bodo zgradili več novih plavžev in zaposlili veliko število delavstva, tako da se bo proizvodnja surovega železa na Štajerskem v kratkem podvojila. Ustanovitev dveh nemških armad v Avstriji Berlin, 30. marca. AA. Ilavas: Ker sta se nemška in avstrijska vojska združili, se s 1. aprilom ustanavljata v Avstriji dve armadi. 17. armadni zbor bo imel svoj sedež na Dunaju, 18. pa v Salzburgu. Poveljnik avstrijske armade bo general List, načelnik štaba pa general Ruff. General Kinitz je imenovan za poveljnika 17. armade, bivši avstrijski feldmaršalleutnant in inšpektor avstrijske vojske v ministrstvu na Dunaju pa bo imenovan za poveljnika 18. armadngea zbora v Salzburgu. DNB: Feldmaršal Goring je včeraj popoldne obiskal tukajšnje letališče v Dunajskem Novem Nova uredba o poselskih knjižicah Vsak delavec ali nameščenec bo moral imeti legitimacijo Promoviran je bil danes v Gradcu za doktorja medicine dr. Guido Čadež. Čestitamo! 50. leto starosti je danes dopolnil g. Požar ranče, stavec Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, mnogo let! Belgrad, 30. marca. m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je podpisal uredbo o poselskih knjižicah (legitimacijah) za delavce in nameščence. To uredbo bo minister za socialno politiko izdal po odobritvi ministrskega sveta. Uredba ima zakonsko moč. Po tej uredbi morajo vsi delavci in nameščenci imeti poselske knjižice, oziroma legitimacije. Za delavca ali nameščenca se smatra vsaka oseba brez razlike spola, ki je dopolnila 14. leto starosti ter svojo telesno ali umsko sposobnost stavlja oziroma želi nuditi v pomoč drugemu za plačilo, ali za svoj lastni pouk, v kolikor ti odnosi niso javnopravnega značaja. Minister za socialno politiko bo v sporazumu z resornim mi- ! nistrom odločil, za katere vrste ali skupine delavcev oziroma nameščencev ne bodo veljale določbe te uredbe. Poselske knjižice oziroma legitimacije morajo biti opremljene tudi s sliko. Poselska knji-ižca ne sme stati več kot 10 dinarjev. Izdajajo jo občine, če pa gre za osebe, ki so zaposlene po trgovinah ali po kakih drugih obratih, nameščen-ska združenja. Delavci in nameščenci lahko svojo staro legitimacijo zamenjajo z novo. Če delavec izgubi knjižico, mora to takoj prijaviti, da dobi novo, za katero plača takse 10 din za objavo, 20 dinarjev pa za novo knjižico samo. Izguba poselske knjižice bo objavljena v Uradnem listu osrednje uprave za posredovanje dela. Delodajalec ne bo smel sprejemati nobenega delavca, ki nima poselske knjižice. Tudi ne sme vpisovati v posel-sko knjižico niti povoljnih niti nepovoljnih ocen o delavčevi sposobnosti ali pridnosti. Prav tako tudi ne bo smel delodajalec zadržati poselske knjižice dlje kot 24 ur od časa, ko delavec pri njem preneha z, deloin. Ta uredba je objavljena v včerajšnjih »Službenih novinalK in bo dobila veljavo po šestih mesecih. Tedaj bodo tudi prenehale veljavi vse prejšnje določbe glede poselskih knjižic, oziroma legitimacij. Belgrad, 30. marca. m. Včeraj je pančevsko srbsko pevsko cerkveno društvo praznovalo 100-letnico svojega obstoja. Pri tem pevskem društvu je leta 1805. bil pevovodja veliki slovenski skladatelj Davorin Jenko. Mussolini bo govoril Rim. 30. marca, o Danes popoldne ho v italijanskem senatu govoril predsednik vlade Mussolini. Njegov govor ho posvečen italijanski vojni moči in pripravljenosti, ki naj služi v resen opomin vsakomur, kdor hi hotel škodovati Italiji in njenim koristim. V govoru bo predsednik italijansko vlade resno opozoril Francijo, naj računa z italijansko vojno silo in se ne spušča v pustolovščino zaradi Španije in zaradi nezadržnega Francovega prodirajija v Kataloniji. Vesti 30. marca Turški letalci se pripravljajo na obisk, ki ga bodo priredili prestolnim mestom držav Balkanskega sporazuma. Obisk bo trajal 15 dni. Ameriška poslanska zbornica je ob sprejetju zakona, ki preureja državno pravo in daje predsedniku Rooseveltu izredne pravice, prejela nad 100.000 protestnih brzojavk iz vse Amerike. 422 avstrijskih beguncev je prišlo v Anglijo po priključitvi Avstrije k Nemčiji. 61 so jih angleške oblasti zavrnile, predvsem zaradi tega, ker so znani kot levičarji. Petletni načrt za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Romuniji je napovedal industrijski minister Agetoianu. Ta načrt bo uredil razmerje med državo in tujimi družbami, ki so lastnice petrolejskih vrelcev. Angleško potniško letalo je padlo v morje v Biskajskem zalivu. Utonilo je pet potnikov. Poljska in Litva sta sklenili in podpisali sporazum o upostavitvi železniškega, poštnega, brzojavnega in ‘elefonskega prometa. Ozdravljenje demokratičnih držav, ki so hudo bolne, ni v tem, da se čimdalje bolj oborožujejo, marveč v tem, da nudijo blagostanje svojemu prebivalstvu, šele nato pa gledajo, kako bodo reševale svoje zaveznike. To je govoril ameriška senator Borah po radiu. 40 norveških ribičev je utonilo v silnem viharju, ki je zadnje dni divjal ob skandinavskih obalah. Tako hudega neurja ne pomnijo že 20 let. Ameriški poslanik je protestiral pri mebikan-ski vladi zaradi zaplembe petrolejskih vrelcev, ki so bili last ameriških družb. Mehikanci pa so mu odgovorili, naj Amerika spet začne kupovati me-hikansko srebro, šele potem se bo mogoče razgo-varjati. Nankinški škof in apostolski vikar msgr. Ju-Pin bo prišel v Budimpešto, da se udeleži svetovnega evharističnega kongresa. Pripeljal bo s seboj močno kitajsko odposlanstvo, ki ga bodo tvorili povečini študentje, kitajski bogoslovci in duhovniki. Stanje francoske vojske je zadovoljivo, samo letalstvo je zelo zaostalo. Tako mišljenje imajo po obisku Win6tona Churchilla v Parizu angleški odločujoči krogi. Voditelja romunskih fašistov Codreana toži minister Jorga zaradi žaljenja časti. Profesor Jor-ga je znan kot zaupni svetovalec kralja Karola. Strokovne organizacije nemškega delavstva v ČSR bodo ostale nepolitične, kakor priča razglas, ki so ga izdali nemški krščanski strokovni-čarji. Nocojšnji govof predsednika italijanske vlade Mussolinija bodo prenašale vse italijanske in številne druge radijske postaje. Vrhovni nadzornik španskih salezijancev, don Jose Alcantara, za katerega so mislili, da so ga rdeči ubili, je prišel v Italijo. Nadzornik je po začetku državljanske vojne zbežal iz Madrida v Barcelono in bil tam pod varstvom francoskega poslanika. Prvi predsednik mandžurske vlade Čeng • Siang-Ko je nenadno umrl. Novi poljski poslanik v Litvi bo jutri od pote val z vsem osebjem na svoje službeno mesto v Kovnu. 800 madžarskih kmetov je odpotovalo v Nemčijo na delo po izmenjavi, kakršno določa sporazum o nemško - madžarskem kmetijskem sodelovanju. Italijanskega ministra za ljudsko kulturo Dina Alfierija je včeraj sprejela naša kraljica Marija v dvorcu na Dedinju. Za tem ga je sprejel tudi knez namestnik Pavle. Zakon o norveškem obrambnem posojilu bo sprejela poslanska zbornica še pred velikonočnimi prazniki ter izjavljajo vojaški krogi, da je najetje posojila zaradi nevarnega denarnega položaja nujno. Novi belgijski poslanik v Rimu, grof de Den-tergbam, je bil včeraj sprejet pri italijanskem vladarju, mu izročil poverilnice ter ga pozdravil kot kralja Italije in cesarja Abeeinije. 10.000 km brez pristanka je preletelo letalo nemške Lufthanse s petimi možmi na krovu. Letalo se je dvignilo na jx>let v angleškem Devon-shireu in je pristalo na letališču Karavellas v Braziliji. 52 članov prepovedane komunistične stranke je obsodilo estonsko sodišče v Rigi. Angleško-francosko-ameriški pomorski razgovori so se začeli včeraj v Londonu. Na njih se bodo sporazumeli o tem, koliko velikih nad 35.000 tonskih bojnih ladij bo lahko zgradila vsako teh treh držav. Francov odgovor na angleško spomenico glede bombardiranja nezavarovanih mest ni zadovoljiv, vendar je treba poudariti, da od angleškega ugovora dalje nacionalisti niso več bombardirali Barcelone. Tako je dejal predsednik angleške vla-d Chamberlain v poslanski zbornici. Vrhovni voditelj nemškega športa v. Tscham-mer mul Osten se je včeraj pripeljal v Celovec. Zakon o obvezni kolektivni pogodbi trgovskih potnikov so izdali v Italiji. Nova kolektivna pogodba določa za potnike mesec dni dopusta in trinajsto plačo. Turška vlada je pritrdila imenovanju von Pa-pena za novega nemškega poslanika v Turčiji. Von Papen, ki je Hitlerju pomagal na oblast v Nemčiji in dosegel priključitev Avstrije, ima v Turčiji nalogo, da izpodrine angleški in ruski vpliv. Poroka albanskega kralja Zoga bo slovesno razglašena 27. aprila. V pariški kovinarski stavki so včeraj dosegli načelni sporazum. Kaže, da bo stavka, ki je zajela 30.000 delavcev, kmalu prenehala. Zagrebški dirigent Malačič je doživel velik uspeh pri koncertu, ki ga je dirigiral v Budimpešti. Madžarsko časopisje prišteva Malačiča k največjim evropskim dirigentom. V Moskvi so zaprli ves upravni odbor uiada za^ pomorska pota v Severnem ledenem morju, češ da je deloval proti Stalinu in proti sovjetski Rusiji s tem, da je omogočal nesreče lažnih ladij in ledolomilcev, ki so pluli ob severnih obalah. Imenovali so novo upravo, v kateri je predsednik raziskovalec Schmidt, podpredsednik pa Papanin. Nalvellčastneiaa mm-ua 6iste liubeznl do Louis Trenher - lufrt v kinu Unionu s uftif MAMppliiAniA nisi rumu iivi im Matterhorn« domovlmke ljubezul. Devetim žrtvam storžiškega plazu postavila,o spomenik Tržič, 28. marca. Kakor tani, tako je tudi letos 27. marca v Tržiču' in še posebno v okoliških hribih padal sveži sneg. Bolj obilno In vabljivo je seveda snežilo lani. Pa vendar, tudi nebo nas je tako reko? opozorilo na obletnico neereče v storžiških plazovih. Tako je bila kruta in nenadna, da nam ne more iz spomina — zadela je rea v življenjske vrste tržiškega vrvenja. Te dni berejo kar po vrsti tržiški dušni pastirji črne ev. maše za pokoj deveterih. Verna molitev jim more se največ pomagati. K prostranemu grobišču so pa namenjeni mnogoteri koraki, ki se tam ustavljajo, da zašepečejo usta molitev in da 6e srca potapljajo v lepe spomine. Trepetaje pomakajo roke vejico v blagoslovljeno vodo in v nemi žalosti pokladajo mnogoteri na grobišče prvo cvetje naši h gora. Skupni, izredni grob pa govori o kreposti življenjskih dni, o veri in ljubezni deveterih. Grobišče je že deloma urejeno. Zamisel je ustvaril akademični kipar Boris Kalin. Trdi gorski kamen tvori nizko ograjo, ki jo poživlja naravna raznobarvnost, v devet lučk priliva ljubezen olja in v devet z imeni okrašenih vaz prinaša cvetje. Za umetniško oko je cvetja in zelenja na grobišču navadno še preveč. Velik je bil udarec, velika je tudi ljubezen. Dovršenost bo doseglo grobišče prav za velikonočni ponedeljek. V velikem tednu bo namreč kipar postavil še čuvarja z mogočnim kipom svetega Mihaela Nadangela. Povešen meč bo imel, a z roko bo kazal kvišku, kjer je v božjem miru utešeno vsako upanje. Na velikonočni ponedeljek bomo imeli tudi zunanjo obletno svečanost. V kapelici na pokopališču bo ob desetih za devetere ponesrečene smučarje sv. maša. Cerkveni govor bo imel tržiški rojak g. profesor Pavel Slapar iz Kranja. Med sv. mažo bodo peli priznani tržiški cerkveni pevci velikonočne pesmi. Po blagoslovitvi spomenika in mrtvaških molitvah se bodo pa vrstili ob grobu razni govori in žalostinke pevcev ter domače godbe. Odbor, ki je lani skrbel za iskanje in prevoz ponesrečencev in, za zapuščene svojce ter podružnica SPD v Tržiču sta umestno sklenila, da na to spominsko svečanost ne vabita posebej nikogar, pa zopet slehernega, kdorkoli je pokazal ob tej nesreči kakšno plemenitost. Plemenitosti in naklonjenosti je bilo pa veliko! Devet cvetov je bilo pred letom odtrganih iz naše srede. Tako jasna je bila njihova vsebina, da nam je še dane6 živa. Pač V lepše poljane so bili ti cvetovi presajeni. Ta zavest nam je v tolažbo. Nad k leta ga je vlekel z nevesto Karel Štrukelj opeharjen za 13.600 Din Ljubljana 30. marca. Toliko smeha med občinstvom, celo sodniki se niso mogla vzdržati tu in tam smeha, ko se je včeraj razpletala in razvijala pred malim kazenskim senatom slepanska afera z namišljeno »nevesto«. V to afero sta bila zapletena 38 letni oženjeni delavec Edvard Primec, rodom Ljubljančan, in njegova 40 letna žena Marija, doma iz Rajhenburga. Prvega je državni tožilec dr, Leon Pompe obtožil zločinstva obrtoma izvrševane prevare po §§ 334 in 337 k. z. in zločinstva napravljanja lažnih listin po § 214 k. z, 2eno Marijo pa prestopka prevare in prikrivanja blaga sumljivega izvora. Edvard pripovedu e roman« Po prečitani obtožnici, ki je bila drugače kratke vsebine, je sen. predsednik s. o. s. g. Ivan Brelih nagovoril prvega obtoženca: »Ste razumeli obtožnico? Ste krivi?« Lepi in elegantni Edvard, čokate in nizke postave, je hladno odvrnil: »Nisem •kriv!« — »Kako je bilo?« — »Nekega poletnega dne leta 1933 je prišel k meni moj znanec, mesarskega mojstra sin Karel Štrukelj z Viča. Poznava se že od mladega.« —- »Kako se je začel roman z nevesto Jožico Lapajnetovo? Pripovedujte!« — »Tako pred štirimi leti. Naprosil me je, da naj grem za Bežigrad pogledat, če tam prebiva Jožica. Nekaj dni nato sem sedel v parku pred sodnijo. Na klopi 6ta se dve ženski pogovarjali. Ena je omenila ime Jožice. Vprašal sem jo, če pozna Jožico Lapajnetovo. Ena je dejala, da jo pozna. Prosil sem dekle, da naroči Jožici sestanek v parku.« — »Kako je bilo pozneje?« Edvard je pripomnil, da ga je Štrukelj naprosil, naj mu »prikomandira« nevesto, ker je sam neroden prt dekletih. Predsednik: »Ali ste imeli vtis, da je Karel posebno brihten?« Obtoženec: »Vedel sem, da ni pri pravi.* Smeh. Predsednik: »Kako ste mu jo opisali? Stara, mlada, lepa, grda?« Obtoženec: »Mlada, blond, srednje postave, 24 let stara. Uradnica pri Kmečki zavarovalni družbi. Bil je vesel. Začela sva ji pisma pisati Prvo, drugo pismo. Nato sem mu omenil, da se je preselila v Celje k isti družbi.« Predsednik: »Nesramno nas vlečete! Kakšna so bila pisma?« Edvard: »Seveda ljubezenska.« Obtoženec je dalje zatrjeval, da je Štrukelj govoril z nevesto telefonično, zanikal pa je odločno, da bi bila njegova žena prevzela vlogo neveste pri telefonu. Karlu je poslal celo nevestino fotografijo! Predsednik: »Rekli ste mu lani, da je velik ose!!« Obtoženec; »Samo zato, da se je 6tvar končala. Nisem kriv, če ga je varal«.« Predsednik: »Al! Jo- žica resnično eksistira?« Obtoženec cinično: »Ne vem.« — Druga obtoženka Marija Primer je kratko izjavila: »Nisem kriva. Sploh nisem vedela, da Štrukelj pošilja kaka pisma nevesti in da ji telefonira.« Opeharjeni Karel Štrukelj V dvorano je stopil kot priča poklican mesarskega mojstra sin Karel Štrukelj, visoke, vitke postave, nizkega čela in drobne glave. Star je 40 let. Sprva je omenil, da mu je od 15. junija 1933 komandiral punco. Povedal mu je, da ima eno v »grifu«. Je mlada, uradnica pri Kmečki zavarovalni družbi v Celju. Pisal ji je. Čez tri mesece mu je že pisala za denar. Edi je posredoval. Predsednik: »Ste mu verjeli?« — »Seveda, saj sva bila sošolca.« — »Koliko časa je trajala ljubezen?« — »Štiri leta in dva meseca.« — »Koliko pisem site ji pisali?« — »Na leto 98, Govoril mi je Edi vedno, da je lepa, pametna in pridna. Prav za mene!« Priča ie dalje povedal, da je Edi tako napravil, kakor da bi z njo govoril po telefonu.« Predsednik' »Koliko denarja sta Edvardu izročili za Jožico?« Priča odločno: »Vsega 13.630 din. Vse sem 6i zapisal.« — Koliko mesa?« — »V štirih letih 8 šunk za praznike, težkih po 5 kg, 12 kg salam, 40 kg klobas, pa še drugih stvari.« Filmska igralka Predsednik: »Ste dobili od obtoženca njeno sliko?« — »Prinesel mi j« neko sliko. Lepa je bila, kakor kakšna filmska igralka.« — »Kako to?« — Priča: »Izgledala je tako. Grem večkrat v kino.« Priča je dalje omenil, da mu je Jožica iz Karlovca, Bakra in Šibenika večkrat pisala za denar, da ga rabi za zdravnika, ker so 6i ji prsa vnela. Zdravniku je celo poslal salamo, češ da bo vedel, kakšno salamo imajo doma. Lani novembra je zadeva bila razkrinkana. Primca je ovadil. Uradne poizvedbe so dognale, da sploh ne obstoja nikaka Ktaečka zavarovalna družba in da tudi Jožice niso mogli izslediti. Primec je bil 8. februarja letos aretiran. Priča Peter Strniša ima zaslugo, da j« razkrinkal sleparja Edija. Njemu je Primec priznal, da je varal Karla, rekoč: »Trik mora Človek uporabiti in vse sc naredi. Korel je velik vosu!« Sodba: Edvard Primec s« obsoja zaradi zločinstva obrtne prevare na 14 mescev robije in za 3 leta izgue častnih pravic. Štruklju ima plačati 13.630 din in 1000 din za meso. Zena Marija Primec zaradi prestopkov prevare in prikrivanja sumljivega blaga na 1 mesec strogega zapora in 120 din dcn. kazni. Oba zaenkrat nista izjavila, da sta s sodbo zadovoljna. Pozor pred „zavarova(nim inšpektorjem H Iz mariborske okolice prihajajo pritožbe, da se klati po predmestjih in bližnjih vaseh gosposki goljuf, ki goljufa ljudi na veliko. Izdaja se za zavarovalnega inšpektorja, kontrolorja, revizorja itd. ter zahteva od zavarovancev zavarovalne listine. Izbira si za svoje obiske predvsem kmečke in delavske domove, kjer ve, da ljudje o teh listinah nimajo dosti pojma. Naredi se zelo učenega, listine natančno preštudira, na koncu pa pritisne nanje posebno štampijlko ter se podpiše. Za to kontrolo pa računa 50 din. Drugod, kjer je s spretnim izpraševanjem ugotovil, da zavarovalnina še ni plačana, oblastno nastopa ter zahteva, da izplačajo to zavarovalnino njemu. Včasih pripoveduje, da je od oblasti nastavljen ter vzame listine celo s seboj, če ne dobi denarja. Ogoljufal je že celo vrsto ljudi. Tako je napravil »revizijo« po vsem Sv. Petru, v Zrkovcih, v Zgor. Radvanju, v Počehovi ter je povsod dobil obilo žrtev. Ljudje so pač lahkoverni, pred človekom s takim nastopom imajo rešpekt, pa mu nasedajo. Mož je velike, močne postave, star 30—35 let, dobro rejen ter ima zelo drzen nastop. Oblasti so bile nanj že opozorjene, pa ga doslej še niso mogli orožniki izslediti. Je pač težko, da bi ga zasačili pri delu. Najlažje bi pač bilo, če bi ga ljudje, pri katerih bo s svojimi sleparijami še poskušal srečo, kar sami prijeli ter ga izročili orožnikom. Zavarovalnih inšpektorjev nima ne država in ne zavarovalnice, ki bi hodili okrog kontrolirat zavarovalne pogodbe, pa ga bo lahko onemogočiti, če bodo ljudje šli orožnikom na roko. Prepir med svati s sodniskimi posled cami Maribor 29. marca. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila danes razprava, na kateri se je obravnaval zanimiv dogodek iz bližnjega Radvanja, Dne 10. aprila lanskega leta je bila v Zg. Radvanju gostija, na kateri je nastal med svati hud prepir. Najhuje sta se sporekla neki Kajzer in neki Pen. V jezi je Pen planil v kuhinjo, se oborožil z dolgim nožem ter navalil z njim na Kajzerja. Zadal mu je manjšo rano na čelu. Kajzerju pa je priskočil na pomoč njegov prijatelj Vicman Anton, Pen 6e je ustrašil dveh ter iskal rešitve v begu, Vicman in Kajzer sta jo udrla za njim ter sta ga preganjala. Lov za beguncem se je vršil po Radvanju ter se je bližal hiši, v kateri je stanoval delavec Bernard Lavrenčič. Ta je opazoval dogodek, pa ga je zasrbela žilica, da se je v nje vmešal. Ko so pribežali mimo njega najprej Pen, nato pa še Kajzer in Ctcman, je prijel Lavrenčič za debel kol ter udrihnil z njim Vicmana z vso silo po glavi, da se je na mestu nezavesten zgrudil. Prebil mu je lobanjo ter pretresel možgane. V bolnišnici so Vicmana zopet spravili na noge ter je ostala poškodba k sreči brez hujših posledic. Lavrenčiča pa je ta nepremišljeni udarec spravil na zatožno klop pred sodišče, kjer se je danes zagovarjal zaradi prestopka zoper življenje in telo. Izmikal 6e je, da ga je Vicman napadel ter da ga je udaril nato samo v silobranu, vendar je bil obsojen na 14 dni strogega zapora. To in ono iz Sl. Konjic Vsej naši javnosti je znana borba usnjarskega delavstva s podjetnikom Laurichom meseca maja lanskega leta. Vse se je takrat za sleherni dogodek v tovarni in izven nje živo zanimalo. Ker zadnji čas v javnost ne pride nobena vest. se mnogim zdi, da je podjetje spoznalo 6vojo krivdo in se je spor poravnal. Toda temu ni tako. Laurichova tovarna je še zdaj pozorišče berbe^ ki še ni pojenjala. Ne vrši se glasno, ampak tiho. Od strani podjetnika prihajajo izjave, ki zaslužijo, da jih priobčimo in obsodimo. Upamo, da zadostuje zaenkrat samo sledeče: Pred kratkim je podjetnik izjavil predstavnikom ZZD, da pridejo »vsi na vrsto«. On je namreč dal na znanje, da se 6Časotn hoče iznebiti sploh vseh tistih delavcev, ki so stavkali. Najbrž potem tudi onih, ki jih »varuje« NSZ. — To je v resnici tudi njegov edini načrt, katerega je tako dolgo skrival za vsemi »uslugami«, katere je od lanskega maja naprej storil svojemu delavstvu. Mi ne rečemo ničesar drugega kot to, da je treba proti takšnim nameram z zakonskimi sredstvi nastopiti. “ VELIKI JEZ Roman iz irskih boiev ta svobodo Ta trenutek je vstopil doktor Grti-tli. Kot da bi me hotel osramotiti, je bil tudi on oblečen v smoking. Sedli smo k mizi. Raztreseno sem poslušal, kako je polkovnik Harvey doktorju nekaj pojasnjeval. »Resnično, navdušen sem, gospod doktor. Švica je ona dežela na svetu, ki ima skoraj prav tako ustavo kot Združene države.« »AH poznate grofa Antrima, gospod polkovnik?« »Zelo dobro, gospod doktor, zelo dobro. Toda vkljub simpatiji, ki jo čutim zanj in za stvar, ki jo zastopa, bom vendar strogo nepristranski. Mi smo tu zato, da bomo v potrebnem tremitku strogo nepristranski.. .« »V trenutku.. ostane torej pri velikonočnem ponedeljku?« »Da, pri velikonočnem ponedeljku, vse kaže tako.« »To je zares čudovita zarota,« jo utenil doktor Grtitli, »ki se pripravlja čisto odkrito, pri belem dnevu. Zares, zelo čudovito. Ali verujete v uspeh, gospod polkovnik?« Polkovnik Harvey je namršil goste obrvi, jili na čelu strnil, dvignil rezano čašo, ki je bila napolnjena z rdečim vinom, do oči, jo za trenutek opazoval tako, da jo je držal proti sveči, in jo končno v dušku izpraznil. »Uspeh je lahko različen, gospod doktor,« je rekel. Dr. Grtitli tem zagonetnim besedam ni nasedel. Trudil se je ravno z rakom. »Ali so že prišli naši tovariši?« je vprašal nato. j Samo eden, profesor Erik Henri ksen iz Stockholma. Mož je zelo zapet in je izrazil željo, da bi smel obedovati in večerjati v svoji sobi.« j,hitri pričakujemo španskega de- legata, senatorja Barkhil Pedra. Morda pride jutri tudi japonski zastopnik baron Idzumi, profesor na vseučilišču v Wasedi.« »Ali poznate te gospode?« »Baron Idzumi je pravi gentle-man,« je kratko odgovoril polkovnik Harvey. Nekaj časa je vladal molk. Nato pa je izpraševal /dr. Grtitli naprej: »Ali slutite, kakšno delo nas čaka tukaj?« »To vprašanje sem že načel z grofom Antrimom,« je dejal polkovnik, »in ou mi je naročil, naj z vami o tem govorim.« Dr. Grtitli je nagubančil čelo. »Ah,« je rekel zvijačno. Polkovnik ga je previdno pogledal. »Doktor,« je rekel, »in tudi vi, gospod profesor, ne smete mojih besedi napačno razumeti. Vsi smo tukaj z istim namenom in jaz pri tem ne pomenim nič več ko drugi. Toda jaz poznam grofa Antrima že razmeroma dolgo. Morda vam je tudi znano, da je gospod grof zelo bolan. Storil pa bo vse, kar je v njegovi moči, da bo izpolnil svojo dolžnost kot gostitelj. Toda njegove moči niso vedno v soglasju z njegovimi Željami. Zato mi je torej naročil, naj ga zastopam jaz.« »Hvaležni smo vam že vnaprej, gospod polovni k,« sem rekel. Volkovnik Harvey me je hvaležno pogledal. »V čem bo prav za prav naše delo tukaj?« je vprašal dr. Grtitli s svojim tenkim in ostrim glasom. Opazil sem, da je polkovniku mučno. »Delajte to, kar vam ugaja, doktor, kar vam ugaja. Ce po našem današnjem razgovoru niste dobili vtisa, da ste popolnoma prosti, tedaj sem se nespretno izražal in vam nisem prav pojasnil namenov grofa Antrima. Vsakdo lahko dela, kar mu ugaja. Delo vam bo zelo olajšano, ker bo vse javno. Edina in nujna prošnja grofa Antrima, ki naj vam jo sporočim, je, da boste vsa svoja dognanja zbrali v skupno poročilo. Nikakor ni vaše delo, da bi kol časnikarji poročali listom v domovino vsakodnevne dogodke. Mi smo učenjaki, ne pa časnikarji.« »To je nad vse pametno,« je rekel dr. Grtitli pomirjeno. Njun nadaljnji razgovor se je dotikal splošnih stvari. Poslušal sem čisto raztreseno, kako je polkovnik z zanosnim govorom zagovarjal Amiela in kako je doktor nato slavil Emersona. Njunega razgovora nisem potem več zasledoval. Nenadoma se me je polastilo nejasno čustvo strahu. Prišlo mi jo na misel, da je Antiopa v dvajsetih letih postala že lahko grda. Medtem ko sta se doktor In polkovnik razgovarjala, je vstopil v je- dilnico mož v smokingu, ki ga je ko-žijaž Josip prej klical za gospoda Ralpha. Ko je videl, da so kozarci z likerjem še polni, je brez šuma izginil. Doktor Grtitli je polkovnika vprašujoče pogledal. »Ralph MacGregor,« je pojasnjeval slednji polglasno, »je upravnik in zaupnik grofa Antrima. Ralph MacGrc-gor je 1. 1914 stopil v vojsko in je bil v Flandriji zasluženo odlikovan s kolajno Vic.toria Cross. Sedaj je ne nosi, kakor sami vidite. Trenutno pa ima v revolucionarni vojaški organizaciji visok položaj. Prav nič se ne bi čudil, če bi bil stotnik ali pa celo major pri irskih prostovoljcih. Pod njegovim poveljstvom so bili celo nekateri sinovi pristnih lordov iz tukajšnje okolice. S tem smo se pa, gospodje, dotaknili zelo zanimivega predmeta. Tu na kraju samem, lahko ugotovimo, koliko je škodovala zveznim državam politika Anglije do Irske. Če bi lela 1914 obveljal Home Hule, bi imeli sedaj stotisoč Ralph MacGregor jev v francoskih strelskih jarkih.«' Polkovnik je obmolknil. V sobo je stopil upravnik in videl naše prazne čaše. »Čo žele gospodje Oditi v svoje sobo, sem jim na razpolago.« Ko sem bil zopet v svoji sobi, sem najprej mislil, da me jo potovanje zelo utrudilo. Legel sem takoj v posteljo. Tedaj pa mi je bilo jasno, da sploh ne morem misliti na to, da bi takoj zaspal. Sel sem h knjižni omari, katere steklena vrata so odsevala iz najtemnejšega kota v sobi. Vzel sem prvo knjigo, ki mi je prišla v roko, in sem legel zopet v posteljo. Filmi »Podmornice D-l« (Matica). Film je delo ameriške družbe Warner Bros., ki nam je to sezono dala že nekaj velikh in dovršenih del (»Pasteur«, »Vest človeštva« itd.). Podmornica D-l nam ob preprosti zgodbi o ljubezni dveh pomorščakov do enega dekleta in ob lepi misli o pomorskem in vojnem tovarištvu nazorno in pretesljivo kaže obraz bodoče morske in podmorske vojne v vsej tehnični strahotnosti. Zato nas preseneča predvsem tehnična, ne človeška plat vsebine: podmornica, strašno orožje bodočnosti, življenje v njej, njen boj, njen konec. V ponazarjanju vsega tega je film nedosegljiv in priča o režijskem in tvarnem naporu, ki ga je vanj vložil njegov mojster Lloyd Bacon. V filmu sodelujejo veliki oddelki ameriške vojne mornarice z vsem svojim aparatom in strokovnjaki — ni čuda, da so vsi bojni prizori in zlasti katastrofa podmornice D-l pod vodo prikazani z osupljivo resničnostjo. Film postaja ob tem dejstvu tudi slika o moči in pripravljenosti ameriške mornarice. Zato je ob vsej svoji tehnični dokumentarnosti, ki daje delu večjo fantastiko kakor katerekoli izmišljotine, močen in grozoten opomin človeštvu, saj postajata letalo in podmornica prav te čase vse bolj neizbežen, grozen simbol bodočih dni. Torej po 6Vojem končnem učinku aktualno in pomembno delo, v katerem vidimo še nekaj novih igralskih obrazov (Wayne Motriš, Doris Weston). Nova blagovna tarifa Belgrad, 28. marca. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic že leto dni zbira gradivo za nov° blagovno tarifo. Namen mu je bil, da s tehniško reformo tarife prilagodi blagovno tarifo današnjim razmeram in jo tehniško sprosti nasproti sedanjemu stanju, in sicer brez zvišanja postavk. Načrt je ravnateljstvo poslalo tarifnemu odboru po nalogu prometnega ministra samega, da poda tarifni odbor kot zastopnik koristi narodnega gospodarstva svoje mnenje o tem načrtu. Nato se je nadaljevala izmenjava misli in vzajemno kon-sulti ranje med glavnim ravnateljstvom državnih železnic in tarifnim odborom. V trimesečnem delu so izdelali definitivni načrt projektirane reforme v popolnem soglasju z upravo državnih železnic in tarifnega odbora. Ta načrt je danes dokončno sprejel tudi prometni minister sam in je pričakovati, da bo nova blagovna tarifa stopila v veljavo meseca junija t. 1. Glavne odlike te tarife bodo: 1. enoten razred za blago v kosih (po današnji tarifi je 6 razredov); 2. za vagonske pošiljke 25 razredov (namesto dosedanjih 100); 3. uvede se poleg 5 tonske in 10 tonske Še 15 tonska postavka; 4. na krajših relacijah se postavke zmanjšajo, na srednjih povečajo, in na daljSih od 500 km znižajo v primeri s sedanjimi. Nazadnje smemo podčrtati, da ne pomeni glede finančnega efekta nova tarifa v primeri z dosedanjo nobene nove obremenitve narodnega gospodarstva kot celote. V kolikor so posamezni predmeti nekoliko bolj obremenjeni v primeri z dosedanjo tarifo, je temu izključno vzrok to, da se kompenzirajo prenizki dohodki, ki se imajo pričakovati zaradi tehniške strani reforme same in zaradi znižanja tarifne obremenitve, tako za posamezne razdalje kakor za večje število predmetov. Železniška uprava zato ne pričakuje večjih dohodkov od nove tarife, ker ji to tudi ni npmen. Novo otroško zavetišče v Mostah Ljubljana 30. marca. ' Skromna, a tem pomenljivejša je bila včeraj popoldne v Mostah slovesnost, ki je prinesla mnogo veselja revnim staršem in njih otrokom, prav tako pa tudi prijateljem otrok in vsem dobrim srcem. Mestni župan dr. Juro Adlešič je namreč v šolskem poslopju otvoril novo mestno otroško zavetiiče v veliko oporo In tolažbo prisotnih otrok, sprejetih v zavetišče. Pri slovesni otvoritvi zavetišča so bili navzoči načelnik socialnopolitičnega odbora, g. kanonik dr. Tomaž Klinar, podnačelnik odbora g. Jo* sip Vider in odbornik g. Vinko Požar, dalj* načelnik mestnega socialnopolitičnega urada g. Heribert Svetel, meščanski župnik g. Jenko, mestni šolski nadzornik g. Rado Grum ter moščansko učiteljstvo. Upravitelj meščanske šole g. Pero Horn je prav prisrčno pozdravil g. župana in došle goste, zahvalil se je županu in mestni upravi za podporo k ustanovitvi zavetišča, nato pa je g. župan otvoril zavetišče s kratkim govorom, v katerem je podal pregledno sliko, kako mestna občina «krbi ca zaščito revnih otrok in kako se razvijajo mestna otroška zavetišča. Občina skrbi v zavetiščih ea približno 300 otrok. V šolskih kuhinjah prejema okrog 620 otrok vsak dan topel zajtrk, za kar prispeva občina letos 90.000 din. Splošno skrbi občina na rasne načine za 2130 otrok. Letos je občina določila za otroško skrbstvo nad 3 milj. din in je v dveh letih to postavko zvišala za 1.7 milj. din. Gradnja obrtno nadaljevalne sole Ljubljana 30. marca. Na mestnem magistratu je bila snoči ob 17 od g. župana sklicana anketa, katere dnevni red jc Si- lo sedaj prav pereče vprašanje gradnje obrtnonada-ljevalne šole. Anketa jc bila živahna in udeležba prav lepa. Za bansko upravo je bil navzoč inšpektor strokovnega šolstva g. Presl, za TO! podpredsednik g. Ivan Ogrin, dalje novi člani šolskega odbora za obrtne šole gg, Lužar Fortunat, stavb. Kavka Karel in inž Škof Rudolf, za DZ g. Jože Berdajs in za obrtniške organizacije gg. Josip Rebek, Ivan Šimenc, Mihor Robert in mnogi strokovni učitelji. G. župan je otvoril anketo, naglašujoč njen glavni-cilj in pomen. V 5 ljudskih šolah so nameščene obrtnonadaljevalne šole, ki jih sedaj obiskuje 1300 vajencev in vajenk. Izdatki za to šolstvo naraičaj°> č letu. *?37-38 je bilo izdanih 608.935 -din. Inž. arh. Spinčič je nato podal lepo poročilo o obrtnonada-ljevalnih šolah. V debato so posegli mnogi navzoč’ zastopniki raznih korporacij, ki so podali konkretne predloge glede gradnje šole, V poseben odbor, ki ima nalogo proučevati problem moderne obrtnonadalj*' valne šole, so bili izvoljeni gg. M. Presl, Jože Berdajs, Ivan Ogrin, stavbenik Kavka Karel, prof. inž-Škof in Josip Rebek. Za 32 milijonov dinarjev je po odredbi finančnega ministra znižan proračun donavske banovine. Prej je znašal nekaj manj kakor 219 milj. din, sedaj pa znaša dobrih 184 milj. Minister je znižal banovinski davek od 33 na 20 odstotkov ter šolska d** vek za en odstotek. V Ljubljani je danes zjutraj umrla dveletna Marija Žitnik, hčerka g. Ant. Žitnika, nega stavca Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. Ra*5 | iskreno sožalje! Od tu in tam Za milijardo in 301 milijonov dinarjev razne robe smo lani izvozili iz naše države v Nemčijo. Najvažnejši izvozni predmeti so bili: baker, ki zavzema v izvozu prvo mesto z 22.3%, nato jajca (13%), sadje (12.5%), les (8.2%), meso (6.7%), konoplja (6.2%), kože (5.6%), razne rude (4.6/6), koruza (4.4%), boksit (3.5%), mast (3.4%), perje (3.4%), pšenica (2,3%), hmelj (2.3%), volna (2%). Pregled izvoza v Nemčijo od 1. 1930 dalje kaže sledečo sliko: 1930 je bilo izvoza v vrednosti 74.808 milijonov nemških mark, 1931 40.110 milijonov mark, 1932 29.489 milijonov mark, luos 33.472 milijonov mark, 1934 36.344 mili j. mark, 1935 61.438 milijonov mark, 1936 75.175 milijonov mark in lani za 132.153 milijonov mark. Lanski izvoz se je skoraj podvojil, odnosno pocetvoril proti onemu v letu 1932. Izvoz iz Nemčije je znašal približno enako. O strahovih, ki strašijo v nekaterih sarajev-skih hišah, govori zadnje dni vse Sarajevo. V hisi »Zemaljske banke« je stanoval okrajni podnačelnik, ki je tudi slišal razgrajanje »duhove. V tej hiši je namreč umri profesor glasbe lopit. Zve-čer, ko je bil podnačelnik v svojem stanovanju, je nenadoma začul ropotanje in vpitje na podstrešju. Prvi dan ni polagal pažnje na to, vendar ie naslednji večer poklical policaje, ko se je razgrajanje ponovilo. Na podstrešju niso našli ničesar. Komaj so se spet vrnili v stanovanje, se je razgrajanje ponovilo. Vse iskanje ni pomagalo nič, »duhovi« so strašili kar naprej vsako noč do rane zore. Podnačelnik se je potem zanimal za uro, kdaj so truplo pokojnega profesorja sežgali v krematoriju v Gradcu. Ugotovil je, da je ropotanje ponehalo v isti uri, kakor so truplo sežgali. Kmalu za tem dogodkom so se pojavile govorice, da strašijo »duhovi« še v dveh drugih sarajevskih hišah. Tudi tod niso mogli zaslediti znakov, ki bi kazali na počenjanje nagajivcev. Morda bodo vse te pojave pojasnili povsem slučajno, ko bodo le prijeli kakega živega »duha«. Svojevrsten doživljaj s podgano je pripeljal pred sodišče Cedomirja PetriviČa iz Glozan pri •lagodini. Cedomir je ujel živo podgano in ji s kleščami izpulili vse zobe, ker ga je bila ugriznila v prst. S to brezzobo podgano jo je mahnil v vaško kavarno in nameraval tam zbijati šale iz svojih znancev. Dobil je nekega starčka in mu skušal podgano vtakniti za srajco. Starec se ga je obranil in ga mahnil s palico cez hrbet. Sedaj pa je bilo šale naenkrat konec. Cedomir se je razjezil, vrgel starca ob tla in mu zlomil rebro. Zadeva se ie morala končati na sodniji, kjer so Cedomirju odmerili tri mesece zapora za neokusno šalo. Tajno igralnico, v kateri so bogati Sarajevčani izgubljali težke denarje, je odkrila policija. Policija je že pred meseci dobila brezimno prijavo, da je v neki kavarni skrita igralnica, vendar ’ so bile vse preiskave zaman, ker je imel kavarnar posebne signalne naprave, s katerimi je igralce opozoril, če se je približala hiši policija. Nazadnje pa je policija vdrla enostavno skozi okno v igralnico in zalotila sredi igre 10 bogatašev. Mesar in kmet sta se stepla na sejmu v Subotici. Mesar Palotaš je bil kmetu Rajičiču. dolžan dinarjev, zaradi česar sta se tudi sprla, brž ko sta se na sejmu ponovno srečala. Mesar j® podrl kmeta in ga brezobzirno obdelaval s Pestmi. Borba je trajala dalj časa, dokler se m kmet za trenutek osvobodil mesarjevih rok in iz žepa potegnil samokres. Hip nato je že padel strel, ki je zadel Palotaša v glavo. Palotaša so vsi mesarji in prekupčevalci poznali kot nasilneža, ki se je mesto besede posluževal vedno svoje težke pesti. 30 milijonov je vredna velika stenska slika »Zadnje večerje«, ki jo je italijanski slikar Ro-selli izdelal konec 16. stoletja za samostan na otoku Hvaru. Predstojništvo samostana je dobilo i* Anglije ponudbo, naj sliko proda. Angleži bi plačali zanjo toliko funtov šterlingov, kolikor bi zneslo če bi sliko dvakrat prekrili z bankovci po en funt. Ker je slika izredno velika, bi to I zneslo okrog 30 milijonov dinarjev. Odcrnha, ki je zaračunaval tudi po 100% obresti, so odkrili te dni v Aleksincu. Piše se Stojan Pešič-Djelalija. Mož je začel bogateti sele Po vojni. Ves svoj denar pa je naložil v posojila, jih je dajal kmetom in obrtnikom. Ko so doLz-«ki vračali denar, so lunalu ^poznah. da so od-Plačali komaj del obresti. Pesič je znal vse tako obrniti, da 'je slehernega dolžnika prepi1« J upravičenosti takih računov. Šele Trajko bam ge je opogumil in Pešiča naznanil oblastem, i ie-iskava je prinesla na dan strahovite stvari, iraj-ko Savi« si je 1. 1926 izposodil 49.000 dinarjev P* je moral do lani vrniti samo na obrestih 227 tisoč dinarjev. Kmet Milenkovič si je izposodil 5700 dinarjev, pa jc moral do sedaj plačati že 14.000 dinarjev na obrestih, vendar pa terja od njega Pešič'še 20 jnrjev. Kmet Ježič je prejel pred šestimi leti 20.000 dinarjev, vrnil jih jc že 10.000, po Pešičevih računih pa je dolžan še 56 tisoč dinarjev. Takih primerov je še mnogo. Ugotovili so tudi, da ima danes Pešič okrog 20 milijonov dinarjev gotovine, prav toliko pa znašajo posojila, ki jih terja od svojih dolžnikov. Tožba zagrebške podružnice Ta-Ta proti županu dr. Peitiču jc bila od okrožnega sodišča v celoti zavrnjena. Sc pred novo uredbo o veleblagovnicah jc dal obrtni oddelek mestnega poglavar-stva v Zagrebu zapreti podružnico Ta-Te zaradi ''ekih nepravilnosti. Tvrdka se je čutila oškodovano ** visoke denarje ter je vložila tožbo kar proti žu-in zahtevala odškodnino v znesku 191.000 din. i °diščc pa je tožbo zavrnilo, češ da nikjer v žalnih o mestnih občinah ni odredbe za subjektivno krivdo predstavnika občine, niti se nc da predpostaviti, da je bila Ta-Ti narejena škoda prav po «rivdi' predsednika občine. Čc ima zakonska odredba taike paragrafe, ki sc dajo tolmačiti na več ®ačinov, potem ni kriv uradnik, če je uredbo tol-n,*«il na enega izmed možnih načinov. Zato je so-diSEe tudi zavrnilo odškodninske zahtevke zagrebške Ta-Tc. V Sarajevu je včeraj umrl bivši verski poglavar jugoslovanskih muslimanov reis ul ulema Čauševič, Srednje in visoke bogoslovne študije je Čauševič dovršil v Carigradu, nakar je prišel v Sara-levo za profesorja na veliko gimnazijo. Kasneje je nastopil službo šerijatskega sodnika, dokler ni bil leta 1913 izvoljen za poglavarja bosanskih muslimanov. Avstrijska vlada njegove izvolitve ni hotela Potrditi ter je postal pravoveljavni poglavar bosanskih muslimanov šele leta 1919. Leta 1929 je bil imenovan za verskega poglavarja vseh jugoslovanskih muslimanov, Leto kasneje je že stopil v pokoj, ,r 8= ni strinjal z novo ustavo islamske verske Zaiednice. Zadnjih šest let je bil močno bnlan na in tej bolezni je tudi podlegel včeraj v 68. le’u 'fyr&ixr prati se pravi: perilo zaupati dobremu SchiclitoVemu terpenfinovem milu. S Schichtovim terpentinovim milom negovano perilo nilMiha Maleš«. V zadnjih letih je Maleš prešel k neki, dejali bi meditativni preprostosti in primitivizmu, ki se ne meni za efekt: vsa težnja je osredena v najožje in najstrožje meje motiva, skoraj vase zaprta. Ne poznam pa tovrstnega cikla, ki bi bolj prepričljivo združeval grafično tehnično popolnost s tako izčrpnim izrazom prvotne notranje koncepcije motivov in oboje skladno podajal v učinkovitejši meri kot ta dva elementa združuje in podaja Malešev »Golnik«. Zoran Mušič se nam na tej razstavi predstavlja z dvanajstimi vgvaSk. Svojevrstna, v Jugoslaviji malo uporabljana tehnika. Akvarelne barve, nanašane same ali pa mešane z belo, tako imenovano >tempera« barvo. Učinek je presenetljiv zlasti tam, kjer postopa slikar v pravi slikarski maniri, kjer poskuša pokrajino ali ljudi podajati predvsem v barvah; to pokrajine so na pogled predstavljene v glavnem z eno samo barvo, z odtenki, id jim ni spoznati ostrih meja in prehodov. Kjer pa jiostopa grafično, ostanejo barve v prvih dveh planih neverjetno žive. Ta tehnika ne nanaša širokih lis, ampak predvsem ožje, daljše pasove, s čopičem poljubno močno modulirane; pravi labirint pasov — in vendar je učinek neverjetno živ in harmoničen. Vsa važnost je položena na barvo in na ploskev, prostoru ni posvečene nobene pozornosti (motiv iz Madrida). Najbolj ugajata »Trnovo« in »Ob Ljubljanici«. Mikulaš Galanda, profesor slikanja v Bratislavi, je med razstavljal« najstarejšL Njegova posebnost so litografije, in — risbe! Tudi pri njem se — kakor pri Malešu — močno kaže razvoj, kljub temu, da ostajajo v istih razdobjih znaki nekakšnega kolebanja, v istem lelu izrazi rahlega vpliva po Švedu Muneku, pa tudi — skoraj istočasno — po Picassu in drugih Francozih. V senci in svetlobi razodeva nekakšno izrazito slikarsko strogost. Pri nekih slikah dobi človek dojem, kot bi hotel Galanda posegati po sredstvih, ki naj bi na gledalca učinkovala s cenejšim trudom: preprosta silovitost se zdi malce manirirana in posneta, stilizirana arhaičnost ni pristna in primarna. Pa saj so po podobnih rečeh posegali 5e večji ljudje, v slikarstvu Picasso, v kiparstvu Bour-delles in drugi. Gibanja in poskusi v tej smeri pa — dokazano — nimajo trajnejšega toka. Stvari iz zadnjih let pričajo, da je to uvidel tudi Galanda sam. Nekaj Galandovih del je slabših in bi prav za prav ne spadala na reprezentativno razstavo (j N a obali, dve risbi, akta). Prav dobre so »Krave« in »Pastir« ter »Slovak« Jedeg cikla treh, iPri toaleti«:. Prvi dve odlikuje izredno lep, dejali bi skoraj >higieničen« liniament. Dinamika je spretno ukročena v preprosti črti. ploskvi sami in nakazovanju prostornosti ne velja posebna pozornost in vendar objekti učinkujejo presenetljivo živo ter močno. Ko smo ogledovali tole razstavo slikarske trojice, so ves čas pridno prihajali novi obiskovalci — kljub delovnemu popoldnevu. Pa tudi obiskovalk ni manjkalo; te so se zanimale še prav posebno za Maleševo umetno keramiko. Prireditelji so prodali že precej del. Želimo jim, da bi jih še več, saj dandanašnjim umetnikom, zlasti slovenskim, pot ni posejana z rožami! Razstava jc odprla dnevno od 0 dopoldne pa do 7 zvečer — brez opoldanskega delopusta, uc- prestano 10 ur. Zaključena lx> to nedeljo, 3. aprila. Občinstvo iz mesta in z dežele si jo torej prav lahko še ogleda. Čudno, za kino se dobi denar, za umetnostne razstave ga pa ni; dasi je dosedanji obisk res še kar zadovoljiv, bi bil lahko še večji. Saj mora narod — vsaj pričakovati bi bilo tako — ki je kulturen — in pravijo, da Slovenci s in o — razen kruha za telo nujno rabiti tudi hrane za duha! Ali mar ne? Cas bi bil, da bi se ljudje malo zganili in se začeli spet zanimati za kulturo. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Resolucija Zveze medicincev kraljevine Jugoslavije Medicinci, zbrani na občnem zboru Saveza medicinara Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani 60 sprejeli naslednjo resolucijo: Ugotavljamo: 1. da ima slovenski narod kot samostojen in enakopraven drugim narodom v kraljevini Jugoslaviji naravno pravico do svoje najvišje zdravstvene ustanove, popolne medicinske fakultete; 2. da z ozirom na bogat bolniški material ljubljanskih in drugih slovenskih bolnišnic in z ozirom na čedalje večjo industrializacijo obstoja nujna potreba po popolni medicinski fakulteti z vso potrebno klinično opremo; 3. da ljubljanska medicinska fakulteta v sedanjem stanju, ko ima samo štiri semestre,, ne od-govarja členu 1. točka v) Uredbe o medicinskih fakultetah, ki zahteva proučevanje zdravstvenih prilik v pokrajini; , 4. da za izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete obstoja zgodovinska tradicija; 5. da ljubljanska bolnišnica niti zdaleka ne odgovarja osnovnim zahtevam urejenih zdravstvenih zavodov in z žalostjo ugotavljamo, da javnost — tudi žurnalistika — konstetira, da ljubljanska bolnišnica v materialnem oziru propada. Na podlagi vseh navedenih ugotovitev zahteva občni zbor Saveza medicinara Kraljevine Jugoslavije kot najvišji predstavnik vseh jugoslovanskih medicincev doma in v zamejstvu od mi-metre prosvete in od ministra za socialno politiko in narodno zdravje: 1. načelno priznanje 10 semestrov medicinski fakulteti v Ljubljani in takojšnjo otvoritev 5. in 6. semestra; 2. odobritev kreditov za razpis načrtov in pripravljalnih del za popolno fakulteto in klinik; 3. odobritev štipendij za izšolanje slovenskih znanstvenikov, ki naj zasedejo stolice na izpopolnjeni fakulteti; 5. gradnjo nove zdravstvenim zahtevam časa odgovarjajoče bolnišnice v Ljubljani. — KINO SLOGU !» “' Samo 8e dane« ob 14-30 tu ot> 16 uri Izredni predstavi za mladino po akratno znižanih eeoan od Din 2 50 do Din 6*50: Shirley Temple: »Sirota mala bogatinka" Ob 19. uri prem era luredno napetega tilma Charlla Chan v Egiptu Tajnosti faraonove grobnice! Zadnte priprave za tekmo s Pollaki Danes igra naša nogometna reprezentanca, ki pa še vedno ni definitivno sestavljena, zadnjo trening tekmo z reprezentanco Novega Sada. Po nedeljskih ligaških tekmah so se vsi igralci, ta jul jo odbral zvezni kapitan Kika Popovič, zopet vrnili na taborenje v Venac pod Fruško goro. Za sedaj so na taboren ju naslednji igralci: And jelko-vič, Moša Marjanovič, Glaser, Urh, Dubac, HOgl, Lehner, Jazbinšek, Kokotovič, šipoš, Gajer, Plese, Božovič, Kneževič in Lesnik — v celoti torej lo igralcev — vsi, ki pridejo v poštev za reprezentanco. Z igralci sta na Vencu tudi oba trenerja BSKa in Gradjanskega Nemes in Bukovy. Danes igra torej reprezentanca tekmo z reprezentanco Novega Sada, in bodo s tem zaključili svoj trening. V četrtek bodo šli igralci v Novi Sad ali pa v llumo, kjer priredita koncert znana pevca belgraj-ske radijske postaje Uroš Seterovič in Rasa Ra-denkoviČ. Igralci ostanejo na Vencu do nedelje zjutraj, ko jih bo poseben avtobus odpeljal v lielgrad. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je do sedaj odigrala proti poljski reprezentanci v celoti 9 tekem. Prvo tekmo pred 16 leti je Jugoslavija iz-gubila v Zagrebu z 3:1; v Krakovu 1. 1923 je zma-gala Jugoslavija 1:2; l. 1924 v Poznanju je Jugoslavija izgubila z 6:3; tudi naslednjo tekmo v Zagrebu je Jugoslavija izgubila z 3:0 Peta tekma v Varšavi nam je prinesla zmago z 3 ;4, še*ta v Belgradu 1:4 za Jugoslavijo. Jugoslavija je zmagala tudi v sedmi tekmi 1. 1935 v Katovicah z 3:2. Leta 1936 so Poljaki katastrofalno izgubili v Belgradu z 3:9 Lani pa ko Poljaki v kvalifikacijski tekmi zmagali celo z 4:0. Lani je igrala tale reprezentanca: Glaser, Hiigl, Matošič, Lechner, Stevovič, Kokotovič, Me-darii, Moša, Valjarevič, Vujadinovič in Pleše, Kraj Barometer sko stanie tempe ratnri-v C‘ C > ■Z d sS g* l C ■tc 1 1 £ c: Veter Pada- vine s ?? ec , »a eg (smer, lakost) 5 a a % fc Ljubljana 176.7 6 11-0 2-0 87 10 NE, _ _ Mariboi 767-4 8-2 1-0 80 10 0 — — Zagreb 770-4 8-0 3-0 80 10 0 —■ — Belgrad 765-5 8-0 ,20 90 8 NNW, . — —- Sarajevo 768-4 8-0 1-0 50 6 NNW, _ — Sušak 766-9 14-0 8-0 60 6 NE, — — Split 766-5 12-0 7-0 50 7 NE? — — Kumbor 763-8 15-0 7*0 40 5 NW, — — Rab 1767-5 13-0 5-0 40 10 N- — — Vremenska napoved; Spremenljiva oblačnost Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes; Včeraj je bilo do 6.40 popolnoma oblačno, nakar «e je nekoEko zjasnilo. Od 8.30—13.30 se je oblačnost zelo spremenila, ostali čas popoldne do 19 je bilo večinoma jasno, po 19 pa se je zjasnilo. Ljubljana danes KotHar Danes, sreda 30. marca: Janez KI, Četrtek 31. marca: Gvido. Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 31, — Kino Union Tol. 22-21 — Danes nepreklicno zadallUrat ob 1«. 19.16 in 21.18 Zena ie izginila... Burka! P. Kem p, H. Mo ser, Ttteo Liagen, L. Englisch Bivši minister za socialno politiko prof. dr. Andrej Gosar predava danes v okvirju predavanj »Kluba absolviranih trgovskih akademikov« v Ljubljani ob 20 v dvorani Trgovske akademije o vprašanju: »Problem gospodarstva po načrtu*. — Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani. Pianistka Zora Zarnikova je naša najodličnejša koncertanta, njena igra je v tehničnem pogledu na višku, prav tako na visoki stopnji je tudi umetniška sjtran njene igre, predvsem pa njena interpretacija, Kjerkoli jc nastopila, bodisi kot solistka, Pa kot spremljevalka, povsod je bila deležna največjega občudovanja. Njeno sodelovanje na koncertu Ljubljanskega kvarteta pomeni močno pridobitev. Na koncert že danes opozarjamo, vršil se bo v ponedeljek 4. aprila v veliki filharmonični dvorani, sedeži pa so v predprodaji v knjigarni Gl. Matice. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 8 se vrši v društveni dvorani izredni skupni sestanek vsega članstva. Udeležba je obvezna za vse članice in člane društva, fantovskega odseka, dekliškega odseka, moškega odseka in draniatskega odseka. — Odbor. Krajemi odbor za XX. jubilejni mednarodni katoliški esperautski kongres v Ljubljani najvljudneje naproša vse, ki bi bili pripravljeni sprejeti v času od 5. do 11. avgusta na stanovanje udeležence kongresa, da to nemudoma sporoče na naslov: Tajniku Kraj. odbora za XX. I. K. TJ. E. kongres, Ljubljana, Resljeva cesta 29. Ce se odrasli gredo pobaline.. Kranj, 29. marca. Ponedeljski sejmi v Kranju so res nekaj posebnega. V vsakem delu in v vsakem kotu mesta bi ta dan človek lahko našel vesel ali žalosten prizorček, včasih pa je v katerem oboje združeno. Največji živžav je dopoldne na trgu, opoldne in zvečer pa po kranjskih gostilnah. Iz nekaterih gostiln se slišijo zategli glasovi harmonike, ki treznega človeka silno odbijajo, da pospeši korak, ko gre mimo; za nekaterega pa eo vprav ti glasovi tako vabljivi, da ne more mimo gostilne. Veliko dela imajo seveda ta dan tudi kranjski orožniki in policaji. Povsod bi morali biti zlasti sedaj, ko so po Kranju tako pogosto tatvine in bi bilo nujno potrebno odkrili tatinsko tolpo. Zvečer pa dajejo stražnikom veliko dela zakasneli obiskovalci sejma, ki si premnogokrat dovolijo kakšno nedovoljeno zabavo no nlici. Zadnji ponedeljek zvečer so se trije pijanci pošalili na ulici na prav poseben način. Vino jih je naredilo tako čudno mladostne, da so se bržkone počutili kot nagajivi dečki, se postavili na ulico in začeli obmetavali s kamenjem mimoidoče ljudi. Ljudje pa to niso vzeli za šalo, marveč so divjaško početje javili policiji. Stražnika g. Figer in g. Kete sta pozvala razgrajače, naj gredo z njima, pa ni*ta imela uspeha. »Dečki« so jo rajši zavili v bližnjo Prešernovo klet. Tam so jih našli kranjski orožniki in jih odgnali v policijske zapore. »Poročnik indijske brigade« je izšel! Kolesar iz leta 1890 ROBERT LORD 4b POD ČRNO KRINKO Nekaj ostrih strelov iz avtomobila... Stražnik je začuden obstal, se krčevito prijel za prsi, nato pa se opotekel in padel. Avtomobili so imeli prosto pot. Eden teh avtomobilov je stražnika še povozil čez noge. Stražnikova vdova je bila drugi dan v Črnem, silno potrta zaradi smrti svojega moža ... Drogerija »Molineaux« je bila že vsa plamenih. Vse, kar je bilo zgorljivega, je prasketalo v ognju, ki se je širil z neznansko hitrostjo. Sosedje so hitro poklicali policijo in gasilce. Medtem ko so s policije hiteli avtomobili s stražniki, so na drugi strani mesta tulile gasilske sirene, ki se jim je strahotno mudilo... 2e je prispela tudi telefonska vest, da so neznanci izvršili atentat na trgovino s pohištvom »Xencn>. Tam so zagnali tri bombe, ki so zanetile velik požar in ubile tudi čuvaja. V cerkvenem stolpu je zapel plat zvona. Vse mesto je bilo v trenutku na nogah. Policija je brez glave hitela na vse strani. V tem vrvenju pa so se porazgubili skrivnostni avtomobili. Nihče ne bi mogel trditi, da niso to bili ravno tisti, ki so z drugimi vred hiteli na kraj požara kot radovedneži... Pred vrati bara »Ofelija« je tudi obstal avtomobil, ki je prav počasi privozil tja. Iz njega je stopil Cliff Summers, za njim pa še Jones in Nick Stumpas. Šli so v bar. Tu jih je ljubeznivo pozdravila Ofelija. Posebno še Cliffa: »O-o-o! Kakšna čast! Gospod Cliff, ali ste nas vi mar kar pozabili? Ze dolgo vas ni bilo k nam.« »Je že dobro, Ofelija. Daj nam žganja! Zunaj je vse na nogah, kakor bi bila vstaja... Tu pa je miren in tih prostorček ...« Nick Stumpas in Jones sta se tudi smehljala. »Bili smo malo v gledališču, pa smo se zdaj vrnili k vam. Tu imaš, draga Ofelija, stare vstopnice za spomin..se je pošalil Jones in vrgel na pult tri porabljene gledališke vstopnice od nocojšnje predstave. Razgovor je bil toliko glasen, da so ga mogli slišati tudi drugi gostje v baru. Tudi ti naj bi bili pričali o nedolžnosti treh gostov ... Ofelija se je potrudila, da je hitro natočila žganja, Petru se je zelo mudilo, da bi postavil pijačo na mizo. Roke so se mu nekam čudno tresle .,. »Staraš se, moj ljubi Peter!« mu je dejal Nick. »Staraš se, tovariš!« »Kaj hočeš, je pač tako! Mladost je proč in z njo tudi počasi zamira življenje,« je odvrnil Peter in se kislo nakremžil. V dušku so vsi trije izpraznili kozarce. Bili so res žejni. Vroče je bilo v tem peklenskem gledališču. Peklensko vroče! Pa tudi predstava je bila strašna ... ! Peter je sedel za klavir in s tresočimi se rokami zaigral dunajski valček. V baru je bilo od sile mirno, tiho in domače. Nazadnje se je vznemirjenje v mestu poleglo. Zgorele so tri hiše. Tri trupla so ležala na kamenitih mizah na policiji, četrto pa je viselo v temnem gozdu na drevesu .., Policijski ravnatelj se je trudil, da bi dobil telefonsko zvezo z vilo svojega prijatelja Jerya. Dolgo je bilo vse njegovo prizadevanje zaman. Nihče se mu ni oglasil... Frank Taylor je z novim avtomobilom ravnokar prispel domov. Bilo je precej pozno. Rutb je spala, to se pravi, ni ravno spala, ker so jo zbudile tovarniške sirene, ki sb pred dobro uro spravile na noge vse mesto. Bdela je na postelji in vsa zamišljena ter žalostna zrla v strop ... Irank se je potihem splazil v spalnico... Ruth je prižgala svetilko na nočni omarici. »Dragi moj, zakaj je nocoj vse mesto tako razburjeno? Kaj naj to pomeni?« »E, ti, le kar spi. Zdi se mi, da je nekje sredi mesta gorela. Nisem niti šel gledat, kaj je... Na seji smo se malce zadržali ... Zaspan sem, strašno zaspan!« Irank se je potihem slekel in legel v posteljo. Ruth je ugasnila luč ... Nastala je tema. Ko je Ruth poskušala prijeti Franka za roko, je takoj spoznala, kako mu je to odveč. »Truden sem, Ruth. Zaspiva ...« Tesno ji je bilo pri srcu, na ustnicah pa se ji je razlila grenkoba. Premagala se je in ni spregovorila niti besedice več. Do jutra je poslušala, kako se Frank v nemirnem spanju premetava po postelji, kakor da bi sanjal nekaj strahotnega. XII. »Trgovina z domoljubjem na debelo.« Neverjetno vznemirjenje je v Pine-Lakeu nastalo šele drugi dan zjutraj. Časopisi so izdali posebne izdaje. Policijska radijska postaja je bila neprestano v zvezi s središčem mesta. Na vrsti so bila sama navodila in poročila. Na ulicah so postajale večje in manjše gruče ljudi. Na vseh obrazih je bilo mogoče brati veliko ogorčenje. Razlagali so si najnovejše dogodke, vsak drugače, vsak strahotnejše. In ta razlaga je šla od ust do usta ... Pošast Ku-Klux-Klana je razprostrla svoja krila nad mestom... Druge izdaje časopisov, ki so izšle okoli poldneva, so bile polne najraznovrstnejših podrobnosti o strašnih zločinih, ki so se odigrali preteklo noč. Na prvih straneh so časopisi objavljali z debelimi črkami senzacionalne vesti, kakor: Na vandalski način razdejana drogerija »Molineauxl« Mesto Pine-Lake pod nasiljem Ku-Klux-Klana! Uboj ravnatelja v Hendon-Worksu, Jerya Mendorjaf Okrvavljeno truplo v gozdu. Napad na prodajalnico bencina in trgovino pohištva. Ljudje so se po ulicah kar trgali za časopise. Takšnih do-godkov in tolikšnega razburjenja v Pine-Lakeu Še ni bilo ni" kdar... Zaradi teh dogodkov je tudi zastalo delo povsod. S posebno grozo so navdajali ljudi časopisni članki z naslovi: Vsakemu meščanu v Pine-Lakeu preti bičanje, mučenje, požar... Zakrinkani tolovaji z ognjem in mečem izvršujejo nasilstval V zgradbi policijskega ravnateljstva je bila pravcata no” rišnica. Tam je vladalo neverjetno razburjenje. Le policijski ravnatelj Morton je bil čisto miren. Bil pa je bled ko smrt. Vso noč ni zatisnil oči. Njegova obleka je bila zamazana. Do jutra so preiskovali s policijskimi psi vso okolico mesta. Šele proti jutru so našli v gozdu razmrcvarjeno Jeryjevo truplo. »Slovenski dom* izhaja tsak delavnik ob I* Mesina naročnina 12 O In e. .nwrm.No » Oln HrednHNo Kopitarjeva a Ilca k/l II leleloa moi do 4005. Uprava. Kopitarjeva »lica fc U Jugoslovank« Ibkara« i Ljubljani, K Ceč. Izdajatelj, Ivu fiakuvcc. Uredniki Joie Kotite*. a-opuarjev« Ob 50 letnici slovenskega kolesarstva Prvi, ki so „?ahali železnega konja" Pogled s 137 m visoke Keopsove piramide v Egiptu. Zakaj je znorel največji ameriški zločinec „Ker je bil edini jetnik, ki ni bil obsoien na dosmrtno ježo, so ga etniki sami obsodili na smrt" V majhni hišici v San Franciscu, tik ob širokem mor6kem zalivu, skromno živi in zvesto pričakuje osvoboditve svojega moža, žena najstrahovitejšega ameriškega gangsterja, kralja tihotapcev z alkoholom in najmogočnejšega vodjo čikaških zločincev, M Caponeja. V zalivu leži namreč otok Alcatraz, pravcata neosvojljiva trdnjava, v katero zapira Amerifka svoje najnevarnejše ziločince in odkoder je vsak beg popolnoma nemogoč. V Alca-trazu je zaprt tudi Al Capone še za dobo petih let zaradi varanja državne blagajne, edini zločin, ki 60 mu ga mogli dokazati. Vseh pet let je bila nenavadno ljubeča žena pripravljena čakati svojega moža, gledati iz svojega stanovanja strahovito ječo in mogočne zapreke, ki jo ločijo od njega, se zadovoljevati s pisanjem in prejemom enega 6trogo pregledanega pisma na mesec in z enkratnim obiskom v ječi, pred pričami in 6kozi zamrežena okna, vsaka dva meseca. Zdaj pa se je njeno trpljenje čakanja spremenilo v hujše trpljenje negotovosit: njen mož je namreč znorel. Pa je tudi imel dosti vzroka za *o. Kljoifo 6vojemu bogasivu, ki gre v milijone dolarje.1, morda prav zaradi te»a bogastva, ga je preganjalo vse in jx>vsod, da ni imel siromak kraja na vsem širnem 6vetu, kjer bi lahko živel v miru. Ko je bil še na svobodi, je moral vedno imeti okoli 6ebe močno oboroženo, stražo, njegova žena se je vozila jx> opravkih v oklopnem avtomobilu. Ce 6e je peljala kam na sprehod, je nenadoma začela nanjo regljati kaka strojnica zločinskih tekmecev njenega inoža. Njegov sin je imel kaj žalostno in osamljeno življenje. Noben otrok 6e ni mara) ne sme! z njim igrati. Ostati je moral samo pri svoji materi, ki ga je včasih v strogi tajnosti in pod izmišljenim imenom peljala na kako preprosto letovišče. Ko je bil v ječi, je ženi pismeno dajal navodila o upravljanju svojega ogromnega premoženja, katerega je imel naloženega v raznih podjetjih. Zena je neprestano dobivala grozilna pisma od raznih Capionovih nekdanjih tekmecev, ki so jo z grožnjami hoteli prisiliti, da bi jim plačala od- kupnino za »mirno življenje«. Mnogi so se hoteli samo maščevati nad Alont 6 tem. da bi mu odvedli ali ubili ženo in sina. Pa tudi sam ni imel niti v ječi nobenega miru. Najprej je bil zaprt v Atlanti, pa so njegovi sojetniki toliko zabavljali čezenj pri jetniških oblasteh, ga dolžili podkupovanja stražnikov, lenuhar-jenja in prejemanja raznih ugodnosti, ki si jih navaden zločinec praznega žepa ne more privoščiti, da so ga premestili v najstrožjo ameriško jetniš- i nico, v Alcatraz. Toda tudi tu je takoj našel za- | gnz?nrejš.njega življenja, ga dolžili raznih umorov, zaradi katerih I morajo 6edaj sami trpeti in mu ob vsaki priliki kazali 6voje sovraštvo in mržnjo. Ker je bil skoraj edini jetnik, ki ni bil obsojen na dosmrtno ječo, so ga sami obsodili na smrt: zakleli so 6e, da ga ne puste živega priti na svobodo in so ga v resnici nekajkrat^ hoteli ubiti pri delu. tako da je moral celo v ječi imeti posebno telesno stražo, ki naj bi ščitila njegovo življenje. Poleg tega je imel tudi posebno varnostno obleko: telo je imel ovito 6 3 cm debelim ovojem močnega platna zoper zabode z nožem. Prestaviti 60 ga morali najprej v pralnico, nato pa v knjižnico. Obnašal se je jx)vsod vzorno, vdano prenašal svojo usodo večno prega-najne zveri, dokler se mu zaradi sovražnosti tovarišev in osamelosti ni zmešalo. Kako je njegova žena, ki je s tolikimi žrtvami in tolikimi nevarnostmi prišla v njegovo bližino in bila pripravljena še pet let zvesto čakati povratka njega, »ki je za druge morda največji zločinec, za njo pa je bil vedno najboljši mož«, prenesla ta udarec? Čudno bo, če 6e njej ne zmeša. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 30. marca: 11.30 Spuščanje prve jugoslov. Aetan.aof) 01'Ož -'oaotsijvdfj — »tjsj u>i»C|o,i> sjajodo torpedovke v morje (prenos iz Splita) — 12 Radijski Šramel — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Operni odlomki (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska Novi smisel narodnih običajev (g. prof. Niko, — 18.20 Sevdalinke (plošče) — 18.40 Belgrad, ki am in vstaja v novo življenje (g. Vlad. KegaHy) Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Kiplinff<»'a deia in njihov pomen za našo mladino ,ar Marija Ihc-Agapov) — 19.50 Šah — 20 Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani Dirigent prof. L. M. Škerjanc — 21 Klavirski koncert '.plošče) — 21.15 Šramel kvartet »Skrjanček« — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddih (plošče). Drugi programi Sreda, 30. marca: Belgrad: 20 Vok. koncert, 20.30 Humor, 21.30 Vok. koncert, 22.20 Violiua in kitara — Zagreb: 20 Ljubljana — Budimpešta: 20.30 Mozartova opera *I)on Juan«, 24.10 Ork. koncert — Rim - Bari: 17.15 Komorna glasba, 21 Simfon. koncert — Praga: 21 Ork. koncert — Varšava: 21 Pestra glasba, 22 Orkest. koncert — Sofija* 20.3i> Lahka glasba, 21 Verdijeva opera «Aida>- — Berlin: 19.10 Koračnice in valčki, 20 Zab. glasba. 20.30 Simfon. koncert — Konigshero: 19.10 Puccinijeva opra -Tosca« — Hamburg: 20.10 Nedbalova «Egmont« — Lipsko: 20 Solistični in ork. koncert — Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«! Vozili so se na „mačkah“ in „kenguru*h" Seveda ne smemo misliti, da eo ti kolesarji prevozili V6e te dolge poti z visokimi kolesi. Ne. Takrat so bili v prometu že tudi nizka kolesa, ki so jih v tistih Sasih imenovali »mačke«. Kolesarji, Iti so sedeli na svojih visokih kolesih, so zafrko-vali omenjene » mačko vces, češ, »kaj boš ti, ki si toliko nižji od nas!« Takrat, ko so visoka kolesa tudi pri nas začela zgubljati veljavo in so ljudje rajše kupovali pripravnejša nizka kolesa, je bilo pri nas v prometu tudi vozilo, katerega ogrodje je bilo nekoliko drugačno, drugačna pa je bila tudi razlika v velikosti med prvim in zadnjim kolesom. Tudi prenos je bil prestavljen s sprednjega kolesa na ogrodje. Takšno kolo so imenovali »kenguruj«, ki pa je moral zaradi svoje nepraktičnosti kmalu iz prometa. Razvoj tehnike in duh časa, ki je vse takšne »nerodnosti« prejšnjih desetletij predrugačil in izpopolnil, nam je danes postavil v promet toliko teh vozil, da ee s kolesom vozi že skoraj vsak otrok. Nekaj starinskih visokih koles, ki so bili voj čas predmet tolikšnega občudovanja med našim ljudstvom, bomo imeli priliko videti tudi na razstavi v Ljubljani, ki bo 29. maja ob priliki proslave 50 letnice slovenskega kolesarstva. Prvi kolesaril na Kfaniskem Rekli smo, da ao bili v tietih časih pri nas kolesarji skoraj tako redki kot »bele vrane«, bi eo res redke. jPrvi, ki se je v Ljubljani pokazal na takšnem »čudu«, je bil lekarnar Stupica Viktor iz Kamnika, kmalu za tem pa njegov tovariš Ernest Koželj. Posledice teh prvih kolesarskih voženj vselej niso prijetne. Res je, da so se »postavili« pred slovenskim svetom e to novotjo, jx>vzroči!a pa so tudi marsikaj, kar ljudem ni bilo všeč. Ko so se peljali skozi to ali ono vas, eo po cestah splašili vso živino. Dane« je že nekaj nenavadnega, če za kolesarjem pes zalaja. Kmalu ee je strast,po takšni vožnji s kolesom polastila tudi drugih, ki so si prav iako želeli sedeti na »železnih konjih« in biti deležni splošne j>ozornosti pri navadnih ljudeh-. Leta 1887. jeseni, se je zbralo nekaj navdušenih športnikov, ki so sestavili pripravljalni odbor Kolo, ki je danes zaradi velike praktičnosti tolikega pomena tudi pri nas na Slovenskem, posebno v tistih krajih, ki leže v okolici velikih tovarn, je bilo pri nas pred 50 leti prava »bela vrana«. Vsakdo si ga tudi ni mogel nabaviti, 6aj so bila takrat kolesa še od sile draga, in za tak »luksu6« ni zadostovala navadna delavska plača. Takrat ljudje kolesa niso uporabljali kot praktično prometno sredstvo, kakor ga jx> večini uporabljajo danes (celo invalidi brez noge se vozijo 6 kolesi), pač pa je tedaj kolo služilo bolj športnim namenom. Kolesa pa so pred 50 leti bila taka, da so človeka, ki se je hotel podati z njim na dolgo pot, bolj zmučila kot pa razvedrila. Težka so bila nad 20 kg. Danes eo skoraj ravno za polovico lažja. Tedanje kolo ali »bicikel«, kakor ga še danes nekateri imenujejo, je imelo po raznih prejšnjih predelavah izredno veliko sprednje kolo, zadnje kolo pa je bilo zelo majhno. Nekateri iz tega celo sklepajo, da se je pri Slovencih ravno zaradi tega ohranilo ime »kolo«, ne pa morda ^dvokolo! (bicikel), ker so imeli vedno v mislih le sprednje kolo. I in 21. novembra na občnem zboru ustanovili »Klub slovenskih biciklistov — Ljubljana«. S tem so položili temelj slovenskemu kolesarstvu. Temu prvemu delovnemu odboru je predsedoval dr. Vinko Gregorič. Naloga kluba je bila, propagirati med slovenskim ljudstvom kolesarstvo, s pomočjo tega kolesarstva pa iskati tesnejših stikov a kulturnimi društvi in utanovami v Sloveniji in na Hrvaškem ter pospeševati kolesarski šport. Ni bilo nedelje, da bi ta kolesarska družba ne obiskala kakšnega oddaljenega slovenskega kraja. Štirikrat s kolesom okoli zemlie Straet kolesarskega turizma se je tako stopnjevala, da so se našli tudi takšni, ki jih s ponosom prištevamo med svetovne veleturiste. Tak slovenski veleturist, je bil n. pr. pred nedavnim umrli Jožef Jakopič, ki je na svojem kolesu prepotoval vsega le borih 200 km manj, kakor znaša dolžina štirih zemeljskih ravnikov, t. j. okrog 160 tisoč kilometrov. Ta mož je vselej zapisovat koliko poti je prevozil s kolesom. Niti ene vožnje ni storil, ki je ne bi vpisal v svoj izredno bogati dnevnik. Njegov arhiv je prava senzacija, ki priča o izredni vztrajnosti tega svetovnega kolesarja. Največ se je Jožef Jakopič vozil po Italiji, po Balkanu, bil pa je tudi v severni Afriki. Njegovi kolesarski prijatelji, s katerimi je največ potoval, eo bili: vojašiki zdravnik Stare, vinarski inšpektor Gombač, urar Zajc, zadnje čase pa urar Zajc, e katerim sta največ skupaj prevozila. Drugi vztrajni kolesarski turist je bil šolski nadzornik Stiasny, ki se je s kolesom vozil tudi po širni Rusiji. V Pariz sta ee s kolesi podala takrat tudi profesor Peterlin in že omenjeni vinarski inšpektor Gombač. Da vožnja s takšnim kolesom ni bila prav posebno prijetna, zlasti ne na večje razdalje, je razumljivo, saj takrat še niso jx»znali krogličnih tečajev (vsaj v začetku ne), ne zračnic, pač pa je bil na kolesih pritrjen kar poln, trd gumi. Nekateri se bodo pri tem gotovo še spomnili na stara italijanska vojaška kolesa, ki 60 res preveč »ru-kala«. Prve zračnice, ki so jih uporabljali tudi za visoka kolesa, so 6e pojavile šele leta 1890, in jih je izumil angleški zdravnik Dunlop.