PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »-Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 170 (14.261)
Trst, petek, 24. julija 1992
Poslanski komisiji za finance in proračun včeraj odobrili spremenjeni dekret
Vlada je ublažila davčni pritisk toda polemik le ni mogla utišati
Popravki zadevajo med drugim premoženjski davek na nepremičnine in pravično stanarino Odlok začne danes obravnavati zbornica, opozicija pa je že napovedala obstrukcionizem
RIM — Poslanski komisiji za finance in proračun sta odobrili zakonski osnutek s popravki k odloku o javnih financah, s katerim namerava vlada omogočiti državni blagajni pridobitev svežih 30.000 milijard lir. Popravki zadevajo predvsem premoženjski davek na nepremičnine, tako imenovano pravično stanarino in mehanizem za privatizacijo poldržavnih holdingov. Zbornica bo obravnavala spremenjeni dekret danes in v ponedeljek, glasovanje o njem pa bo v torek in sredo, nakar pojde odlok v senat. Severna liga in Stranka komunistične prenove sta iz protesta proti takšnemu postopanju že najavili oster obstrukcionizem, kakršnega pa Demokratična stranka levice v določenem pogledu pripisuje prav večinskim strankam, ki da niso sposobne odločnih in hkrati pravičnih odločitev; medtem ko bi bilo treba udariti po razsipništvu, ne znajo ukreniti nič boljšega, kot zasuti skromnejše sloje prebivalstva z novimi davki, se glasi očitek iz vrst DSL.
Naslovniki očitkov seveda ne mislijo tako. Amato, Goria in drugi vladni možje pojasnjujejo, da je dekret po vnešenih popravkih prožnejši, da ga bo mogoče hitreje izvajati in da osvaja nekatere zahteve manj premožnih ljudi.
Finančni minister pa je tudi opozoril, da dekreta nikakor več ne gre spreminjati!
Med glavne novosti sodi ta, da bodo po novem obdavčili tudi zazidljiva zemljišča in ne samo hiše. Davek na zemljišča bo znašal 3 promile tržne vrednosti, torej ravno toliko kolikor je predvideno za drugo stanovanje. Davčna stopnja za prvo stanovanje (v katerem lastnik in družinski člani redno bivajo) ostane nespremenjena pri 2 promilih njegove vrednosti, od katere pa gre odšteti 50 milijonov lir.
Glede pravične stanarine se je vlada odločila, da ukine prvotno določeno omejitev 50 milijonov lir letnega dohodka, iznad katerih odpade pravica do takšne stanarine. Lastnik in najemnik se bosta lahko kar sama - mimo zakonskih predpisov - pogodila glede višine pravične stanarine (ostane pa obveznost, da jo je treba letno prilagoditi Istatovi censki preglednici); Če pa se ne bosta mogla pogoditi, se bo veljavnost najemninske pogodbe avtomatično podaljšala za dve leti. Pravična stanarina ne bo veljala za najemninske pogodbe, ki so bile ali bodo sklenjene po letošnjem 11. juliju in ki zadevajo poslopja, ki do istega datuma še niso bila uradno dograjena.
Dalje je vlada znižala z 0,8% na 0,6% povišek socialnih prispevkov, ki jih morajo plačevati uslužbenci. Z druge strani je potrdila izredni davek v višini 6 promilov na hranilne vloge, ki so jih imeli občani 9. julija v banki ali na pošti, kakor tudi dodatni davek v znesku 3% za vse, ki ne bodo poravnali premoženjskega davka na nepremičnine do 30. septembra letos (vsekakor ga bodo morali plačati najpozneje do 15. decembra). Banke pa bodo dolžne poravnati premoženjski davek na hranilne vloge najkasneje do 15. in ne do 21. septembra.
Nazadnje se je vlada premislila glede preus-troja IRI, ENI, INA, ENEL, IMI in BNL. Spremenijo se sicer v delniške družbe, ne bodo pa to nekakšni superholdingi, ampak bodo prešle pod neposredno nadzorstvo zakladnega ministrstva, ki bo uveljavljalo svoje delničarske pravice sporazumno z ministrstvoma za industrijo in proračun in po lastni uvidevnosti spremenilo ustroj družb s spojitvami, prodajami itd.
Včeraj je bil tudi sestanek vlada-Confindus-tria glede pogajanj o dohodkovni politiki (v sredo se je vlada sešla s sindikati). Tristranska pogajanja naj bi se začela v ponedeljek.
Ogorčenje po sprejetju amandmaja o pravici poročanja
RIM — Pravosodna senatna komisija je včeraj protimafij-skemu odloku dodala amandma, ki ga je nato vlada zavrnila. Amandma je namreč predvideval stroge kazni za vse tiste, ki bi v tisku objavljali vesti, ki so še zavite v preiskovalno tajnost. Popravek je predlagal socialistični senator Franco Castiglione, odobrili pa so ga ob nasprotnih glasovih DSL, SKP, Rete, Zelenih in samega presednika komisije Rolanda Riža (SVP). Kršilce naj bi po novem amandmaju kaznovali s priporom do treh let, z globo od dveh do deset milijonov lir in z zaplembo časopisa.
Odobritev amandmaja je nemudoma sprožila val protestov in ogorčenja. Najbolj glasne so bile stanovske orga-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po Carringtonovem neuspehu skuša vstopiti v igro Francija
Okrepljene diplomatske pobude ne zaustavijo srbske agresije
Danes bo pogreb ubitega sodnika Borsellina
Množični odstopi palermskih sodnikov
LJUBJANA Včeraj dopoldne so nekateri že pomišljali na nekoliko daljšo prekinitev spopadov. Vendar pa je okoli 11. ure v Sarajevu spet počilo. Granata, ki je padla blizu skupine ljudi pred domom kulture v Hrasincu, ki so čakali na humanitarno pomoč, je napravila pravo razdejanje. Radio Bosna in Hercego-yina je sporočil, da so pri tem štiri osebe izgubile življenje, trideset pa jih je bilo ranjenih. Zelo aktivni so bili spet ostrostrelci v različnih predelih Sarajeva, s težjim orožjem pa so napadali nekatera obrobna sarajevska naselja. Vsem pa je bilo dokončno jasno, da se bodo spopadi še stopnjevali, ko je ostrostrelec na poti k sarajevskemu letališču težko ranil novinarko ameriške televizijske mreže CNN.
Medtem pa so po svetu ugibali, v kolikšni meri je Britancem uspelo zgladiti spor z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Butrosom Galijem, ki je nastal potem, ko se je Gali zoperstavil britanski ideji, da naj bi sile Združenih narodov v BiH nadzorovale predajo težkega orožja od v BiH vojskujočih se strani, tako kot predvideva zadnji londonski sPorazum o premirju v Bosni in Hercegovini. Včeraj 80 zlasti v Londonu poskušali ustvariti vtis, da je bil Predvčerajšnji nepričakovani sestanek med šefom bri-
tanske diplomacije Hurdom in generalnim sekretarjem Galijem na sedežu OZN v New Yorku uspešen. Po teh informacijah Gali naj ne bi apriori nenaklonjeno ocenjeval zadnjega sporazuma treh predstavnikov iz Bosne in Hercegovine in lorda Carringtona, vendar pa izraža svojo nemoč, da bi v Bosno in Hercegovino pošiljal še dodatne plave čelade, ki bi bile nujno potrebne za komplicirano operacijo prevzema težkega orožja.
Včeraj so se spet oglasili Francozi s svojo ponudbo za širšo mednarodno konferenco o rešitvi Jugoslovanskega problema, katero sestav bi presegel sedanjo Carringtonovo konferenco o Jugoslaviji. Francozi so že pred časom predlagali, da naj bi na tej konferenci sodelovali tudi Združeni narodi in sicer z vsemi stalnimi članicami Varnostnega sveta in vse nekdanji Jugoslaviji sosedne države. Francozi očitno menijo, da tok vojnih dogodkov v Bosni in Hercegovini potrjuje, da zadnja mirovna akcija lorda Carringtona in britanske diplomacije ni bila uspešna, in zato znova aktualizirajo svoj predlog in svojo vlogo in ambicije
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
PALERMO, RIM — Danes zjutraj bo v Palermu pogrebna svečanost za tragično umrlim sodnik Paolom Borsellinom. Pogreb bo (v skladu z željo, ki jo je izrazil sam Borsellino) v zasebni obliki, nanj so Borsellinovi svojci poleg predsednika republike Scalfara povabili tudi pravosodnega ministra Martellija, šefa policije Parisija in druge predstavnike države.
Preiskava o pokolu v ulici Ma-riano d Amelio je medtem v slepi ulici. V palermski kvesturi je bil včeraj sestanek med funkcionarji Criminalpol, policije in ameriškega FBI, hkrati so okrepili nadzor v širšem palermskem zaledju in samem mestu. Konkretnih rezultatov pa ni bilo, saj je spodletela tudi past, ki so jo v palermskem predmestju nastavili proti domnevnemu mafijskemu voditelju Paolu Alfanu.
Washington se že pripravlja na novo bombardiranje Iraka?
NEW YORK — Ameriška letalonosilka Saratoga, dve eskortni križarki in raketni rušilec, ki trenutno plujejo po Sredozemlju, so preklicali vse načrtovane obiske v grških in turških pristaniščih. Posredno ta vest potrjuje, da je del šestega ameriškega ladjevja v Predalarmnem stanju. Če k temu dodamo, da že dva dni na savd-skem oporišču Dahran s pospešenim ritmom pristajajo ameriška transportna letala, je lahko vsakomur jasno, da Washington misli resno, ko Bagdadu grozi z bombardiranjem, če se ne bo uklonil zahtevam OZN o preiskavi v poslopju ministrstva za kmetijstvo,
kjer naj bi bili baje skriti iraški jedrski načrti.
Kot je včeraj navedel šef francoske diplomacije Roland Dumas, bo Varnostni svet OZN v prihodnjih urah razpravljal o novem ultimatu proti Iraku. V Bagdadu pa je namestnik predsednika vlade Tarek Aziz poudaril, da njegova država ne bo klonila pred ponižujočimi diktati ZDA in Zahoda.
Ob vsem tem pa se zastavlja vprašanje, če bodo ZDA tokrat šle do konca in z vojaško silo povzročile padec Sadamovega režima. Med zalivsko vojno Bush tega ni uresničil, ker se je zbal, da bi Irak razpadel na tri države: kurdsko, sunitsko in šiitsko.
Neapeljski humor spreminja resnobo v norčijo
»Poletne podkupnine«
NEAPELJ — V teh pasjih dneh, ko se živosrebrni stolpec vztrajno dviga, državo pa pretresajo škandali s podkupninami, mafijski pokoli in napovedani gospodarski manevri, ki bodo dodatno posušili žepe davkoplačevalcev, so na neapeljski zasebni radijski postaji »Radio Kiss Kiss« poskrbeli za provokativno razvedrilo. Kdor si želi, da mu predvajajo priljubljeno popevko, mora voditelju programa poslati podkupnino, simbolično seveda. Temu primerno je uravnan celoten glasbeni program: od naslova — Poletne podkupnine — do programskih gesel »Podkupi in poslušaj«, »Ni problemov, saj se bomo zmenili«, »Nikoli več ničesar zastonj«...
Ljubitelji lahke glasbe so množično odgovorili na provokacijo. Prva podkupnina pa je bila vse prej kot
simbolična, saj je radijska postaja prejela ogromno sadno torto. Naslednji pa so prišli k pameti, saj je neka poslušalka ponudila »svoje najbolj seksi hlačke« za neko popevko kantavtorja Zucchera, neka druga je za Beatlese ponudila na posodo svojega moža za celo poletje. Ob takih ponudbah je seveda zabava zagotovljena, demitizacija škandala s podkupninami pa prav tako. Seveda pa so poskrbeli tudi za popevke, ki obravnavajo sedanjo italijansko tematiko. V posebni lestvici je tako na prve mestu popevka Un mondo di ladri (Svet tatov) kantavtorja Vendittija. Poletne podkupnine bodo vsak dan predvajali po dve uri vse do 30. septembra, bržkone v upanju, da bo do takrat vsa zadeva rešena.
Spričo neurejenega položaja je včeraj dalo ostavko 8 od 16 sodnikov, ki delujejo v okviru tamkajšnjega protimafijskega pravdniš-tva. Osmerica je izdala dokument, v katerem odkrito govori o pomanjkanju politične volje, administrativno—organizacijskih pomanjkljivostih in tehnični nepripravljenosti ministrstva za notranje zadeve v boju proti organiziranemu kriminalu. Takšne razmere ne zagotavljajo uspešnega delovanja sodnih organov, to pa je — kot je poudarjeno v noti — dovolj tehten razlog za skupinsko ostavko. Osmerica je izjavila, da bo preklicala ostavko le v primeru, ko bi prišlo do konkretnih sprememb v boju proti mafiji.
O ostavki sodnikov bo prihodnji teden razpravljal Višji sodni svet. Ta je tudi sklenil, da bo »oživel« delovno protimafijsko skupino. Omenjena skupina se bo srečala s sodniki, ki so se odločili za ostavko.
Odstop sodnikov ni bil edini dogodek^ ki je razgrel politično ozračje. Še več hrupa so povzročile izjave ideologa Severne lige Gianfranca Miglia; le—ta je v intervjuju za tednik Europeo zahteval, naj se italijanska država umakne s Sicilije. Miglio se je zavzel za suvereno in neodvisno Sicilijo, če pa bi prišlo do obračunavanja med mafijo in prebivalstvom, bi to bila »njihova stvar«. Med prvimi, ki so kritizirali Mig-liove izjave je bil minister Martel-li, ki je dejal, da to ni najboljši način za počasitev spomina Falco-neja in Borsellina.
V senatu so včeraj razpravljali o protimafijskem vladnem odloku. O njem bodo glasovali danes, v primeru, da ga bo podprla večina senatorjev, bodo odlok spremenili v zakon.
Včerajšnja seja mešane slovensko-hrvaške gospodarske zbornice
Hrvaške gospodarstvenike utesnjuje spolitizirano gledanje na probleme
LJUBLJANA Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je v prvem polletju letos znašala 833 milijonov dolarjev, je dejal Dagmar Šuster, sopredsednik mešane slovenske in hrvaške gospodarske zbornice na včerajšnjem drugem zasedanju njenega upravnega odbora. To je dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje hrvaškega in slovenskega gospodarstva. Slovenski izvoz na Hrvaško je znašal 15,9%, uvoz iz Hrvaške pa 16% celotnega izvoza in uvoza Slovenije v prvih šestih mesecih letos. Državi naj bi zato s svojimi ukrepi omogočali in pospeševali medsebojno gospodarsko sodelovanje.
Dagmar Šuster je poudaril, da je treba čim-prej razrešiti medsebojna dolgovanja, in sicer z izdajo vrednostnih papirjev, ki naj bi kotirali na zagrebški in ljubljanski borzi. Ob tem je predlagal, da se ta vprašanja rešujejo tudi s
kompenzacijskimi posli in obrestovanjem sredstev na nerezidenčnih računih v bankah.
Glede carinskih vprašanj je dejal, da je laže in hitreje odpeljati in pripeljati blago v Nemčijo kot v Hrvaško. Do Nemčije trajata pot in carinjenje dan ali dan in pol, do Hrvaške pa več dni, celo teden, čeprav je ta država petkrat bliže kot Nemčija. To je zelo pomembno vprašanje, saj sta Slovenija in Hrvaška v zadnjih treh letih izgubili veliko trgov. Direktor slovenske carine Franc Košir se s temi trditvami ni strinjal.
Slovenski gospodarstveniki so v razpravi največkrat postavili vprašanje glede lastnine slovenskih podjetij na Hrvaškem, saj slednje tam ne obravnavajo kot slovensko lastnino, ampak kot hrvaško. Na tem področju državi nista dosegli dogovora, da bi ta zelo pomembna vprašanja za zdaj zamrznili, dokler ne bo urejena lastninska zakonodaja.
Hrvaški gospodarstveniki so vztrajali pri razumevanju trenutnega stanja na Hrvaškem. Predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške inž. Pavle Gaži je dejal, da je hrvaško gospodarstvo moralo opremiti 200.000 hrvaških vojakov in preskrbeti 650.000 beguncev, ob tem, da je v vojni izgubilo več kot četrtino zmogljivosti. Zavzel se je tudi za postopno, toda vztrajno in strpno reševanje medsebojnih vprašanj.
Hrvaški gospodarstvenik Ivan Kapetanovih, ki je hkrati tudi predsednik Hrvaške skupnosti v Sloveniji, je zameril Šusterju, ker se ni ogradil od znane izjave slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla glede vojne v BiH.
Na včerajšnji seji upravnega odbora mešane slovensko-hrvaške zbornice so ugotovili, da so delo začele tri komisije, in sicer za carine, plačilni sistem in investicije, ter da to pomeni dobro podlago za nadaljnje delo te zbornice.
(STA)
Nesreča armadnega generala na Kosovu
BEOGRAD — Agencija ANSA je sinoči sporočila, da je včeraj na območju gore Brezovica na Kosovu strmoglavil jugoslovanski vojaški helikopter. Beograjski vojaški viri navajajo, da je bilo na krovu pet oseb, ki so izgubile življenje. Med njimi je bil tudi poveljnik tretjega armadnega korpusa general Vladimir Vukovič. Po prvih ugotovitvah je šlo za nesrečo in ne za atentat ali pa sestrelitev.
54-letni general Vladimir Vukovič je pred imenovanjem za poveljnika tretjega (južno-srbskega) armadnega korpusa poveljeval kninskemu korpusu, kasneje pa še banjaluškemu.
Abu Nidalov sodelavec ubit v Libanonu
BEJRUT — Neznanca sta včeraj pred vhodom v palestinsko taborišče Mar Elias pri Bejrutu z avtomatskim orožjem prerešetala 42-letnega Valida Haleda, enega od najtesnejših sodelavcev in uradnega glasnika palestinskega skrajneža Abu Nidala. Odpadniška skupina je takoj za zločin obtožila izraelsko obveščevalno službo Mosad in palestinskega voditelja Jaserja Arafata. V Libanonu pa so prepričani, da tudi pri tem umoru kot pri uboju Halila Abul Hana v Dolini Bekaa 16. julija, niso soude-ležni izraelski agenti. Po njihovem mnenju je to le odgovor PLO, ker so Abu Nidalovci 30. junija v Sidonu ubili palestinskega poveljnika za južni Libanon An var j a Madija. Vseeno pa se vsi bojijo, da bi ob morebitnem uspehu bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj Abu Nidalovci izvedli kako teroristično akcijo.
Za Escobarjem izginila vsaka sled Predsednik države ga poziva k predaji
BOGOTA — V Kolumbiji še vedno iščejo Pabla Escobarja, vodjo prekupčevalcev s kokainom, ki je v sredo — skupaj z najzvestejšimi sodelavci — pobegnil s kaznilnice v Envigadu (na sliki AP). Skupina je pobegnila po uspešno izvedenem uporu, med katerim je zadržala namestnika pravosodnega ministra, ravnatelja ka-znilniške uprave in več drugih talcev. Talce je vojska uspela osvoboditi v sredo, vendar Esco-bar in pajdaši so kljub temu pravočasno pobegnili. Med posegom vojakov je več ljudi bilo ubitih. Escobarja išče več stotnij vojakov, k predaji ga je pozval sam kolumbijski predsednik Cesar Gaviria. Le—ta je kmalu po Escobarjevem pobegu zanikal govorice, po kate-
rih naj bi »šefa medellinskega kartela« ugrabile ZDA oziroma agenti DE A (organa, ki se ukvarja z bojem proti mamilom). Sicer pa je nepričakovan Escobarjev pobeg precej zmešal načrte kolumbijskemu predsedniku; slednji je namreč odpovedal prisotnost na ibersko—ameriškem vrhu v Madridu.
Kaznilnica v Envigadu se nahaja 20 kilometrov južno od mesta Medellin; v istih prostorih je še pred letom bila vila samega Escobarja, potem ko se je le—ta predal oblastem, pa so stavbo preuredili v kaznilnico. V njej je Escobar skoraj nemoteno vodil svoje nečiste posle. To je trajalo do torka, ko so Escobarja skušali premestiti v neki drug zapor.
V Sloveniji so zaostrili pogoje za predčasno upokojitev in pokojnine
•	Ogorčenje
nizacije novinarjev, ki v spornem amandmaju vidijo predvsem kršitev svobode tiska in grožnjo zoper pravico do informiranja.
Amandma so kritizirali tudi številni politiki, tako iz vladne koalicije kot opozicije. Med najbolj glasnimi je bil predsednik senata in bivši novinar Giovanni Spadolini, posebno razdražen je bil tudi načelnik senatne skupine PRI Libero Gualtieri; le—ta je izjavil, da sporni amandma nima nič skupnega z bojem proti mafiji.
V imenu vlade se je oglasil pravosodni minister Claudio Martelli in dejal, da vlada nasprotuje omenjenemu amandmaju. Prvič zato, ker pretirano povečuje kazni za kršilce, drugič, ker je naperjen le proti tisku, ne pa proti ostalim sredstvom javnega obveščanja, in tretjič, ker so kazni predvidene le proti tistim, ki širijo novice, ne pa proti virom teh informacij. To pa je — po Martelli-jevem mnenju — dovolj, da ga je vlada zavrnila.
•	Okrepljene
na Balkanu.
Dokaj nepoudarjeno so včeraj poročali o naj novejši iniciativi nemškega kanclerja Kohla. Helmut Kohl se je zavzel za mednarodno nadzorstvo nad vsem težkim orožjem v Zvezni republiki Jugoslaviji. Prav tako nemški kancler meni, da bi bilo treba začeti z razoroževanjem in razpuščanjem vojaških formacij na tem območju. Pravzaprav je čudno, da se v najrazličnejših opcijah o rešitvi krize v nekdanji Jugoslaviji ne govori več o možni in nujni demilitarizaciji, ki bi bila lahko za daljše obdobje garant, da se balkanska klavnica ne bi ponavljala. Seveda pa je za zdaj tudi težko reči, koliko so si podobna razmišljanja Kohla in novega jugoslovanskega premiera Paniča, ki govori v glavnem o demilitarizaciji Bosne in Hercegovine.
Včeraj se je oglasil tudi novi zunanji minister Zvezne republike Jugoslavije Vladislav Jovanovič, ki je to funkcijo opravljal tudi v srbski vladi in predstavljal enega izmed najtesnejših sodelavcev srbskega predsednika Miloševiča. Njegova postavitev na mesto zunanjega ministra ZRJ je izzvala v opoziciji in drugih Miloševičeve-mu režimu nenaklonjenih krogih precej negodovanja, ker menijo, da Jovanovič predstavlja kontinuiteto Miloševiče ve zunanje politike, zaradi katere se je znašla v mednarodni izolaciji. Jovanovič je dejal, da je Zvezna republika Jugoslavija pripravljena priznati neodvisnost vseh nekdanjih republik v Jugoslaviji, vendar pa za to od njih pričakuje, da bodo sedanji Jugoslaviji priznala kontinuiteto s staro. To pa v bistvu pomeni, da Srbi in Črnogorci vztrajajo na tezi, ki so jo že od vsega začetka, zavračale vse nekdanje jugoslovanske republike, zdaj pa proti njej deluje in govori .tudi večina držav na svetu. Pravzaprav je presenetljivo in neverjetno, s kakšno togostjo Srbija in Miloševičeva politika vztrajata pri nekaterih stališčih, ki jim samo škodijo. Tako je Miloševič pred dnevi kategorično zavrnil tudi Carringto-novo pobudo o mednarodni konferenci o Kosovu, ki ima med drugim za cilj vzpostavljanje takšnih odnosov na Kosovu, ki bi na eni strani preprečevali srbsko hege-monistično politiko in zanikanje pravic albanske manjšine, po drugi strani pa tudi razraščanje gibanja za veliko Albanijo. Miloševič, kot že tolikokrat doslej, spet ne kaže niti najmanjše pripravljenosti za iskanje najustreznejšega kompromisa, ampak vztrajno ponavlja evidentno neresnico, da imajo Albanci na Kosovu zagotovljene vse pravice in da je Kosovo notranje vprašanje Srbije in Jugoslavije, v katero se nima nihče pravice vmešavati. Glede ocen o Kosovu je Miloševič tudi v vidni koliziji z izjavami predsednika jugoslovanske vlade Paniča. (NIA)
MARIBOR — V teh vročih julijskih dneh številni starejši Mariborčani tekajo od vrat do vrat na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi ulovili še zadnji vlak za odhod v pokoj po starem sistemu pokojninskega zavarovanja iz časov »socialističnega samoupravljanja«, ki ga sicer pravno formalno ni več, delno pa bodo njegove določbe v veljavi še do konca leta.
Odkar je Slovenija samostojna in suverena država, ki si prizadeva najti izhod iz globoke gospodarske in socialne krize z uvajanjem tržnega gospodarstva, ki bo primerljiv z gospodarskimi sistemi v razvitih državah Evrope, se namreč pogoji v katerih so poprej in doslej živeli in delali državljani Slovenije spreminjajo kakor po tekočem traku in takore-koč čez noč. Med tiste velike »preobrate«, ki jih bodo in jih že Slovenci in drugi državljani mlade slovenske države najbolj občutijo na svoji koži, sodijo tudi spremembe na področju pokojninskega zavarovanja. Slovenski parlament je namreč letos spomladi sprejel nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bodo zaposleni v Sloveniji poslej morali dalj delati in po katerem bodo težje kakor doslej prišli do »zasluženega statusa upokojenca«.
Moški bodo morali po črki novega zakona tako kakor doslej delati 40 let, vendar pa bodo morali delati do 63 leta starosti, če ne bodo imeli polne delovne dobe - doslej je ta starostna meja za moške znašala 60 let. Ženske bodo tako kakor doslej morale delati 35 let, vendar pa ne do 55. leta starosti kakor doslej, pač pa do 58. leta, če ne bodo imele polno delovno dobo. Ob tem pa ne bo mogoč tako kakor doslej odhod v predčasen pokoj, ki so si ga moški lahko »privoščili«, če so bili stari 55 let in so imeli 35 let delovne dobe. Ženske pa s 30. leti delovne dobe, če so bile stare 50 let. Odslej bodo v predčasen pokoj lahko odhajali samo delavci s statusom invalida in
nekateri brezposelni, seveda pa bodo potem tudi njihove pokojnine temu primerne.
Slovenija z novo pokojninsko zakonodajo pravzaprav išče izhod po »vijugavi« poti iz dokaj zapletene in kontradiktorne situacije v kateri se je znašla v sedanji gospodarski in socialni krizi. V Sloveniji je že več kot 100 tisoč brezposelnih, zato bi ob kroničnem pomanjkanju delovnih mest na prvi pogled razmere lahko ublažili na ta način, da bi omilili pogoje za upokojitev delavcev. Vendar pa je po drugi strani v Sloveniji že okoli 450 tisoč upokojencev, saj so se v zadnjih dveh letih številni delavci pred »neprijetnimi« spremembami, ki jih v podjetje prinaša prilagajanje tržnemu sistemu gospodarjenja, »umaknili« v pokoj. Glede na to, da je v Sloveniji zaposlenih nekaj manj kot 700 tisoč delavcev, mora takorekoč vsak zaposlen s svojim delom zagotavljati prejemke enemu upokojencu ali brezposelnemu. Pri tem pa je treba upoštevati še eno »specifično okoliščino«, ki velja v Sloveniji. Star sistem pokojninskega zavarovanja namreč ni poznal klasičnih skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prav tako pa niso obstajali klasični skladi, ki bi jih delavci »polnili« za slučaj brezposelnosti. Skladi pokojninskega zavaroovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti so v Sloveniji nekakšni »prazni skladi«, ki se polnijo mesečno s tekočimi prilivi prispevkov zaposlenih, po izplačilu pokojnin in nadomestil brezposelnim pa so ti skladi zopet »prazni«. Pokojninski zavod v Sloveniji ne razpolaga s kakšnim večjim kapitalom tako kakor podobni skladi v državah razvite tržne ekonomije, pač pa je v celoti odvisen od prispevkov, ki jih vsak mesec plačujejo za pokojninsko zavarovanje še zaposleni. Kapital, ki so ga v sklad plačevali in »dajali na stran za stara leta« današnji upokojenci, je bil v starem režimu že zdavnaj porabljen oziroma potrošen.
Razumljivo je, da je nov sistem moral najti način, kako dodatno »polniti« in ne samo »prazniti« pokojninski sklad. Novi zakon je tako ukinil predčasne upokojitve, delavcem pa omogoča, da si sami dokupijo delovno dobo za čas, ki so ga prebili na študiju, pri vojakih ali kot brezposelni. Za dokup enega leta delovne dobe mora zavarovanec plačati okoli 1500 mark, delovno dobo pa lahko dokupuje tudi po mesecih. Tako dejansko lahko tisti delavci, ki imajo prihranke in so pripravljeni dokupiti delovno dobo, ponovno odidejo v predčasni pokoj - vendar pa to v novem sistemu ni več »zastonj« tako kakor v »socializmu«.
Prav tako novi zakon predvideva, da se lahko sami pokojninsko zavarujejo tisti delavci, ki niso v rednem delovnem razmerju, pa denimo študirajo za doktorat ali pa so brezposelni ali pa doma skrbijo za otroke in podobno. Vendar pa morajo ti delavci redno mesečno plačevati prispevke in »polniti« pokojninski sklad. Mesečno morajo plačati od 800 do 1300 mark.
Po novi zakonodaji lahko delavcem, ki so opredeljeni kot »tehnološki višek delovne sile« dokupujejo delovno dobo tudi podjetja, vendar pa na ta način dokupljeno leto precej stane - od 4 do 6 tisoč mark.
Glede ne vse povedano je razumljivo, da številni starejši Mariborčani tako kakor delavci drugod po Sloveniji tekajo kljub poletni vročini po Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav se trenutno ne da več tako ugodno priti v pokoj kakor pred letom dni, pa vendarle pelje letos še poslednji »socialistični« vlak v pokoj in tega bi pet minut pred dvanajsto mnogi še radi ulovili. Pa tem bomo v pokoj vozili samo še vlaki naravnani po »tržni ekonomiji«, vozovnica za njih pa bo precej dražja, poplačati pa jo bo mogoče z več dela ali s prihranki-
(NIA)
Proti ni glasoval noben svetovalec, tri skupine so se vzdržale
Deželni svet odobril zakon o razvidnosti upravnih listin
Danes v Vidmu
Protestno zborovanje proti mafiji
TRST — Deželni svet je na svoji včerajšnji zadnji seji pred poletnim oddihom odobril zakon o razvidnosti javnih listin. Proti ni glasoval nihče, Zelena lista, Demokratična stranka levice in neofašisti pa so se vzdržali. Zakonsko besedilo se sklicuje na ustrezni državni zakon, pomeniti pa bi moralo bistven zasuk na bolje v odnosih med državljani in deželno upravo.
Njeni nameščenci bodo morali sleherni postopek izpeljati v natanko določenem času, sicer pa zainteresiranega občana takoj seznaniti z zadevno odločitvijo, kakor tudi s podatkom, kako in do kdaj lahko vloži morebitni priziv. Prav tako bodo morali obvezno sporočiti prizadetemu, če bo njegova prošnja za finančni prispevek sprejeta ali ne. V primeru administrativnega postopka bo moral biti dotični pravočasno seznanjem z začetkom tega postopka, poleg tega bo lahko vsak trenutek stopil v stik z deželnim uslužbencem, ki je za postopek zadolžen. Novi zakon predvideva tudi poenostavitev takšnih upravnih zadolžitev in to še zlasti s pomočjo samocertificiranja.
Srž deželnega zakona o razvidnosti je vsekakor v določilu, da morajo biti administrativni dokumenti deželne uprave vselej in vsakomur na ogled. To pravico, ki pritiče slehernemu prebivalcu Furlanije-Ju-lijske krajine, bodo sicer formalizirali z drugim zakonskim ukrepom - zaenkrat, torej do sprejetja novega zakona, bodo ostali v veljavi obstoječi predpisi.
Zakon o razvidnosti dalje priznava deželnim svetovalcem pravico, da pri opravljanju svojih nadzornih in drugih nalog zahtevajo vse ustrezne informacije oziroma, da imajo vpogled v listine, ki zadevajo
dejavnost deželne uprave in raznih deželnih ustanov. Nazadnje pripisuje zakon prav posebno važnost vlogi, ki jo opravlja figura državljanovega branilca.
Predsednik deželne vlade Vinicio Turello je med razpravo pojasnil, da želi zakonodajalec s tem zakonom izboljšati upravno delovanje, responsabilizirati deželno osebje in omogočiti državljanom, da bodo lahko neposredno spremljali administrativne postopke ter bili vsak trenutek seznanjeni z njihovim razvojem. Vendar je Turello pripomnil, da bo to mogoče edinole, če bodo organik številčno okrepili in ga prilagodili novim zadolžitvam; deželni odbor je že pripravil osnutek novega organika, ki ga bo predložil v pretres skupščini takoj po izteku poletnih počitnic. Obenem je predsednik napovedal predložitev zakonskega paketa za razvoj hribovitih oziroma goratih območij ter za preureditev gorskih skupnosti in krajevnih zdravstvenih enot pa še raznih drugih deželnih ustanov, ki jih bodo postopoma združili.
Deželni svet je včeraj z veliko večino glasov odobril tudi zakon, ki nekoliko popravlja ptedpise o delovanju civilne zaščite in omogoča deželni upravi, da se bo lahko s primernim ukrepanjem zoperstavila množičnemu navalu beguncev z vojnih prizorišč na območju bivše Jugoslavije v Furlanijo-Julijsko krajino. Kakor je pojasnil predsednik pristojne komisije Angelo Compagnon, bo deželna vlada finančno pomagala beguncem, vendar ne na deželnih tleh, temveč na Slovenskem in Hrvaškem. V Sloveniji se nahaja trenutno kakšnih 70.000 pribežnikov iz Bosne in Hercegovine, v Hrvaški pa jih je približno milijon.
VIDEM Na pobudo številnih političnih strank, sindikatov in najrazličnejših organizacij civilne družbe bo danes v Vidmu množična protestna manifestacija proti mafiji oziroma iz solidarnosti s svojci šestih žrtev nedeljskega pokola v Palermu. Udeleženci se bodo zbrali na Trgu I. maja, od koder bodo ob 20.30 tiho in s prižganimi baklami v rokah krenili na Matteottijev trg, kjer bo otrok prečital imena padlih v zadnjem gnusnem atentatu cose nostre.
Govorov ne bo, pač pa bodo ljudje lahko podpisali ustrezno sporočilo, ki ga bodo prireditelji manifestacije naslovili predsedniku republike Luigiju Scalfaru.
K protestni manifestaciji so pristopili med drugimi CGIL, CISL in UIL, policijska sindikata SAP in SIULP, republikanci, Stranka komunistične prenove, socialdemokrati, socialisti, Demokratična stranka levice, VZPI-ANPI, APO, WWF, Lega ambiente, AGESCI in MOVI. Podrobnosti manifestacije so opredelili v sredo med sestankom na videmskem sedežu gibanja za demokracijo Rete.
Slovenija potrebuje še eno visokošolsko središče - na Obali
KOPER Kar nekaj tisoč slovenskih srednješolcev (letos menda več kot 4000) se vsako leto ne more vpisati na fakulteto, ker preprosto zmanjka vpisnih mest, trdi Aldo Černigoj, član Obalnega izvršnega sveta. Je sploh čudno, če se potem iz Slovenije vsako leto vpiše na fakultete obmejnih krajev sosednjih držav več in več študentov (menda je takih že več-sfoj. Je torej res odveč razmišljati 0 novem visokošolskem središču, kot to vneto počno na Obali?
»Če Obala noče postati mrtev fokav, ukleščen med dvema močnima centroma - Trstom in Reko, mora nujno razmišljati o ustano-vitvi univerze na Obali,« trdi dr. Dragan Marušič, profesor z ljubljanske Pedagoške fakultete in nadaljuje: »Naravnost pogubna je dogma, po kateri bi Sloveniji zadoščali dve univrzi. Razmerja med številom prebivalcev in šte-Vj9om univerz so v svetu bistveno višja v korist univerz. Slovenija °o zaživela vso polnost svojih zmožnosti šele, ko se bo zavrtela okoli svoje osnovne osi "vzhod-zahod“ z močnima regionalnima
centroma Mariborom in Obalo -tretjim urbanim konglomeratom v Sloveniji.« Na Obali je poleg Visoke šole za pomorstvo in promet že več let tudi oddelek pedagoške fakultete, ki na visokošolski stopnji izobražuje učitelje za poučevanje tako na šolah s slovenskim učnim jezikom, kot tudi na tistih z italijanskim jezikom. Že lep čas se na Obali temeljito pripravljajo na izvajanje višješolskega študija tehnologije hotelirstva (nadaljevanje izobraževanja srednje turistične šole), ki naj bi ga (vsaj ob delu) začeli 1. 1993. Na Obali vedo, da načrtov ne bodo mogli izpeljati čez noč, potrebovali bodo vsaj 5, morda tudi 10 let, toda na obalnem izvšnem svetu so že začeli razmišljati, na kateri lokaciji bi lahko razvijali svoje visokošolsko središče in s kakšnimi programi. Zamisli je več. Poleg turizma, pomorstva in prometa, razmišljajo o programih, vezanih na kmetijstvo, etnologijo, lingvistiko, ekologijo, umetnost itd.
BORIS ŠULIGOJ
Program »Pozdravljena Slovenija« za razmah turizma vse okrog Izole
IZOLA — Skupina NOV'NA - STUDIO PODEŽELJA d.o.o. iz Raven na Koroškem je sprejela naročilo Republiškega ministrstva za turizem in gostinstvo ter izdelala kompleksen program za razvoj turizma v zaledju Izole.
Tako so bile pod geslom »Pozdravljena Slovenija, dežela še neizkoriščenih priložnosti« predstavljene prve zasnove in ideje. V program so vključeni krajani okoliških vasi Korte in Medoši z okolico, ki so slabo obiskane zaradi slabih cestnih povezav. Ni slučaj, da so prišli ti kraji končno v spomin. Malokdo, tudi domačini, pozna zgodovinsko in arhitekturno dediščino tega okolja, ki sega že v starejšo železno dobo. Tako je nastala ideja, da bi na tem področju obudili življenje skozi dolg zgodovinski čas in v okviru turizma, ki ne bi bil po običajnih normah, približali bogastvo, ki ga nudi zaledje Izole.
Prva novost bi bila rekonstrukcija utrdbe - »kaštelirja« - v obliki otroškega igrišča, ki bi nas povedel v čas Histrov. Avtohtoni sorti vina -malvazija in refošk - bi dobili svoje pravo mesto v stari krčmi, urejeni v duhu srednjeveške dobe. Z njo je povezana stara, a preizkušena metoda shranjevanja vina in olivnega olja v amfore in lončene posode.
Bogato ljudsko izročilo, istrska glasba, ples v ljudeh še živijo, zato bodo to ponudbo združili z zanimivo tradicionalno kortežansko kuhinjo, ki se danes ponuja že s kmečkim turizmom.
Tako bo sklenjena tematsko turistična pot - POT VINA IN OLJK -, ki bo povezovala dele slovenske obale z zaledjem. Po delu stare rimske ceste, med vinogradi in nasadi oljk nas bo pripeljala do Simonovega zaliva v Izoli, kjer je bilo antično pristanišče.
Program je mogoče zasnovan ambiciozno, toda ob realnostih, kot so gospodarski zlom, nezaposlenost, zapostavljanje naravnih potencialov okolja in njegovih prebivalcev, se kaže drugačna realnost - združitev
prijetnega s koristnim.	MIRJAM FURLAN-BREC
\
Med begunci iz srbskih taborišč v Bosni
Vzorec iz zadnje vojne
Pričevanja beguncev iz Bosanske Krajine, ki zadnje čase prihajajo v Slovenijo in na Hrvaško, so grozljiva. Po dolgem času informativne in prometne blokade Prve novice prinašajo prav begunci iz srbskih taborišč v Zahodni Bosni. Taboriščniki prihajajo iz več taborišč, izkušnje vseh pa so enako grozljive.
Lakota, posilstva, umori
V begunskem centru Borozija v Savudriji je nekaj beguncev iz taborišča ob legendarni Kozari. Prebivalci Kozarca in okoliških vasi, komaj trideset kilometrov stran od Banjaluke, se niso hoteli vdati brez bojev, zato pa je bilo maščevanje srbske oblasti in njene armade toliko hujše. Vse prebivalce, moške, ženske in otroke, 50 spravili v taborišče v vasi Tr-uopolje.
»V Trnopolju nas je bilo okoli deset tisoč,« pripoveduje Selma, ki je z dvema hčerama uspela Priti na svobodo. »Nismo imeli ne jesti, ne piti. Ponoči so moške mučili in tudi pobijali. Mnogi se mso vrnili. Ženske so posiljevali, tudi čisto mlade deklice. Slišali smo njihove grozljive krike. S tovornim vlakom so nas, po dvaj-
setih dneh, peljali na Doboje, kjer so že bili naši borci. Morali smo čez nek hrib. Bili smo prepričani, da nam bodo streljali v hrbet. Ko so nas naši zagledali, so jokali, ker smo bili lačni, sestradani, izmučeni, videti kot prikazni.«
Selma je s hčerkama štirinajst dni sedela pred zagrebško džamijo, dokler ji niso neznani ljudje pomagali priti v Savudrijo. V taborišču so ostali še njen oče, brat in drugi svojci. O možu ne ve ničesar.
Refika je s tremi otroci prišla z istim tovornim vlakom. V taborišču je ostal mož. Tudi petnajstletnega sina so hoteli zadržati v moškem taborišču, kjer so mučili vse ujetnike in veliko so jih pobili.
»Mislila sem, da se mi bo zmešalo, ko so mi odpeljali sina, pa so ga, hvala bogm po silnih prošnjah le izpustili. Četniki so maskirani, toda sosede in sovaščane poznamo po glasu. Na rokah
imajo rokavice z golimi tremi prsti za svoj pozdrav. Vsak večer so v taborišču mučili moške na vse mogoče načine. Mlade deklice, trinajstletnice, so posiljevali kar v skupinah, do smrti. Bog naj jih kaznuje. Jedli smo namočeno pšenico, zdrob, koruzno moko. Na vlaku so nam pobrali še ves nakit in denar, ki smo ga skrile, da bi lahko prehranile otroke, če bi nam kdaj uspelo priti na prosto. Vasi so požgali, še prej pa so vse hiše oropali. Če so se med sabo skregali, so streljali kar po ujetnikih. Tako so ubili neko žensko ob meni. Otrok je ostal sam na dvorišču.«
Klavci s fakulteto
»Mučili so nas naši sosedje, intelektualci. Ne potrebujejo krinke, saj so se vse življenje skrivali za fakultetnimi diplomami,« pripoveduje čedna tridesetletnica z velikimi modrimi kolobarji okrog oči. »Dojenčki so umirali, tudi ženske na porodu. Nismo mi v dvajsetem stoletju. To je pre-
vara. Tudi Evropa naj si odšteje nekaj stoletij. Ne zapisuj si mojega imena, tudi njenega ne. Peta kolona deluje vsepovsod. Maščujejo se lahko nad našimi v Bosni. Tudi v kampu je nekaj Srbkinj. Le kako si upajo? Da jih ni sram! Kje imajo može? To jih vprašaj!«
Videl sem mrtvega dojenčka
Devetletni Haris je bil z mamo in sestricama v taborišču v Trnopolju. V Savudriji je že ves teden. Sedi na skali in gleda v morje. »Moji teti so preluknjali obleko čez trebuh. Sam sem videl. Videl sem tudi povsem mrtvega dojenčka,« pove.
Kje si to videl?
»V taborišču. Kukal sem skozi špranje v vagonu, ko so streljali.«
Si se bal?
»Ponoči. Nismo imeli luči. Slišal sem, kako dihajo. Takole,« zajame sapo, napihne obrazek in na ves glas zahrope.
So ti dali kaj jesti?
Povesi glavo in molči, kot da me ne bi slišal.
»Ali veš kaj se dogaja tam, kjer je moj očka?«
ENA BEGIČ
Kdo zares odganja turiste iz Hrvaške
LJUBLJANA Predvčerajšnji Novi Vjesnik je dvoumno in konfliktno reagiral na pisanje Primorskega dnevnika o položaju na Jadranu. »Primorski dnevnik ugiba, sklicujoč se na priporočilo nemške Navtične zveze svojim članom, da naj brez predhodne kontrole ne odhajajo na križarjenje ob hrvaški obali, ali so ali niso v Jadranskem morju mine,« piše Novi Vjesnik. Čeprav Primorski dnevnik ni prvi in edini list, ki naj bi postavil vprašanje v zvezi z varnostjo in minami na hrvaškem morju, Vjesnik prav Primorskemu dnevniku pripisuje »umazano igro« odganjanja turistov s hrvaške obale na druga območja. Vjesnik za potrditev svoje teze o »nevoščljivih sosedih« oživlja spomin na zgodbe »o morskih psih v bližini plaž« in hkrati dodaja, da so si takšne neprijetnosti izmišljali »dragi turistični sosedi«, zlasti Italijani. Novi Vjesnik sicer »samokritično« dodaja, da so tudi na Hrvaškem pogosto uživali ob različnih neprijetnostih v drugih turističnih deželah, ker so pričakovali, da bo zaradi tega več turistov pri njih.
V nadaljevanju svojega pisanja Novi Vjesnik na osnovi pripovedi inž. Ive Iliča, predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Vis piše, da »Jadran ni miniran«. Sicer pa predsednik viške vlade pravi, da očitno glasovi o minah v Jadranu očitno krožijo naokrog. Omenil je nekega avstrijskega navtičarja, ki mu je pripovedoval, da so mu v Opatiji svetovali, naj ne pluje na Vis, ker bi bilo lahko to zelo nevarno. Vjesnik sprašuje, kdo je lahko kaj takega svetoval avstrijskemu turistu in dodaja, da Primorski dnevnik vendar ne izhaja v Opatiji...
To pa seveda ni edina neprijetna epizoda v zvezi z letovanjem na hrvaški obali. Namesto, da bi na Hrvaškem ofenzivno privabljali tuje turiste, zlasti iz Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije, nervozno reagirajo na kakršnekoli pripombe in nejasnosti, ki se v zvezi s turizmom pri njih pojavijo v teh državah. Zelo simptomatično je tudi to, da sredi turistične sezone, ki jo zlasti v Istri v glavnem rešujejo, predvsem turisti iz Slovenije, na veliko pišejo o Slovencih kot nekakšnih uzurpatorjih hrvaškega morja in zlasti istrske obale in tako pravzaprav spodbujajo čudne občutke in nejevoljo pri domačinih, ki bi morali biti gostom iz Slovenije predvsem dobri gostitelji. Kakšno korist naj bi imelo pavšalno in nedokumentirano obtoževanje Slovencev v najbolj gledani oddaji hrvaške televizije, da na meji s Hrvaško odvračajo tuje turiste od potovanja na Hrvaško? Prav tako je nenavadno, da Hrvati neradi objavljajo podatke o številu slovenskih turistov v njihovih obmorskih letoviščih. Vsekakor bi bilo normalno, da bi slovenske in druge turiste Hrvaška še posebej letos vabila in pričakovala z dobrodošlico in z mnogimi domiselnimi vabili (teh v Sloveniji za letovanje na Hrvaškem skoraj ni zaznati), ne pa z jedkimi pripombami o »umazanih igrah«. Prav tako si je težko zamišljati, kako si na Hrvaškem zamišljajo razvoj turizma, če sredi turistične sezone turistične agencije (iz Slovenije), ki naj bi k njim pripeljale še več turistov, inkriminirajo kot nekakšne plenilce hrvaškega morja in hrvaškega bogastva.
(NIA)
Včeraj s svojimi vozili manifestirali pred Trgom Unitd
Avtoprevozniki v velikih težavah: manjkajo odlagališča za odpadke
Kljub ne vedno ugodnim vremenskim razmeram
Zelo dober obračun poletne sezone SSG
Na nabrežju, posebej pred Trgom Unita, je bil včeraj okrog poldne, avtomobilski promet zaustavljen. Avtoprevozniki so namreč s svojimi vozili uprizorili množično demonstracijo, ker je bilo zadnje odlagališče za odpadke v naši pokrajini v bistvu zaprto.
Ze itak šibko tržaško gospodarstvo je tako utrpelo še en udarec. Avtoprevozniki so dejansko v velikih težavah zaradi zaprtja edinega odlagališča za odpadke v dolinski občini. Na osnovi tega ukrepa nimajo nobene možnosti, da bi lahko opravljali svoje delo v gradbenem sektorju, ki je strateškega pomena za njihovo dejavnost. Obstaja namreč možnost, da bi na osnovi tega ukrepa zaprli kar 350 podjetij: poleg podjetnikov deluje v tem sektorju še 250 uslužbencev-delav-cev, katerih delovno mesto je dobesedno na prepihu.
Da bi opozorili javnost na ta problem, so avtoprevozniki uprizorili protest posebne vrste: s ceste, ki pelje v Dolino so v sprevodu s svojimi vozili krenili na nabrežje pred Trg Unita in s tem povzročili nemalo težav v avtomobilskem prometu. Njihovi predstavniki so se nato srečah s tržaškim prefektom Vitiellom in tehniki pokrajinske uprave, katerim so orisali svoje težave in zahteve za premostitev sedanjega stanja.
V bistvu bo treba ta problem rešiti v dveh fazah: najprej premostiti sedanje emergenčno stanje, nato pa sprejeti srednjeročne izbire. Ena od možnih rešitev bi bila tudi odlagališča v Zgoniku, Dolini in Miljah. Trenutno je odprto samo odlagališče na cesti, ki pelje v Bazovico, vendar pa ne zadošča potrebam, ki jih imajo avtoprevozniki. Da bi administrativni postopki hitreje stekli, je tržaški prefekt dal pobudo za vrsto srečanj z zainteresiranimi občinskimi upravami in izrazil svojo razpoložljivost, da se vprašanje čimprej reši.
Avtoprevozniki v tej situaciji predlagajo rešitev začasnega skladiščenja, ki že deluje na pomolu 0. Poleg tega so se obvezah, da ga bodo sami upravljali z ustanovitvijo konzorcija. Vendar pa tudi v tem primeru so postopki zapleteni in zahtevajo veliko časa. V bližnji prihodnosti bodo skušah rešiti problem tudi z odprtjem odlagališč onstran meje, v Sloveniji.
Poleg tega pa avtoprevoznike bremeni še en problem in sicer vprašanje dodelitve kontingenta nafre po znižani ceni. Kot pravi predsednik kategorije Giuseppe Sparta, avtoprevozniki, ki so včeraj manifestirali pred Trgom Unita, ne prejemajo nafte po znižani ceni,
zaradi česar vlada med temi delavci veliko nezadovoljstvo. Zato zahtevajo, da Trgovinska zbornica spremeni to svojo sporno odločitev in da se za skupno mizo ponovno prediskutira celotna zadeva.
Trgovinska zbornica je namreč avtoprevoznikom dodelila mnogo nižji kontingent nafte od zahtevanih 30 milijonov litrov: točneje
11.497.000	litrov, ki le delno zadoščajo potrebam avtoprevoznikov in kar odgovarja le 69%o celotne uporabe goriva v pokrajini. TZ v tej zvezi pojasnjuje, da obstajajo možnosti, da spremeni to svoje stališče in kriterije, po katerih so bili dodeljeni kontingenti nafte po znižani ceni.
Včerajšnje stavke in manifestacije ob Trgu Unita so se udeležili tudi avtoprevozniki SDGZ v prepričanju, da bo zaprtje naj večjega odlagališča na Tržaškem globoko prizadel tako krajevni prevozniški
sektor kot tudi tržaško gradbeništvo nasploh. Prav tako se Združenje pridružuje predlogu tržaškega Združenja obrtnikov - Associazio-ne artigiani, da bi se na pobudo Tržaške trgovinske zbornice zbrali vse sindikalne organizacije in predstavniki prevoznikov in se načelno dogovorih o sistemu dodelitve (za naprej) brezcarinskega naftnega kontingenta za tržaške prevoznike.
Kajti, pravi SDGZ, ob prioritetni izbiri, da je treba takšen inštrument usmeriti v strateško najbolj perspektivne sektorje tržaškega gospodarstva (prevozništvo vezano na pristanišče), se ne sme, po drugi strani, povsem odpisati potreb preostalega dela prevozniške kategorije, ki je vezan na krajevni delokrog.
Na sliki včerajšnja manifestacija avtoprevoznikov na nabrežju blizu Trga Unita.
V četrtek zvečer se je srečno in, vremenskim prilikam navkljub, zelo dobro zaključila letošnja poletna sezona našega gledališča. Začela se je 27. junija s štirimi predstavami »Ime mu bo Just«, ki sta jih igralca Polona Vetrih in Boris Kobal z velikim uspehom odigrala v Štanjelu, Mačkoljah, Trebčah in v Gorici.
»Predstava je zares dobro uspela,« sta nam povedala blagajničarka Magda Grgič in stalni scenograf gledališča in v tem primeru vodja predstav na prostem Marjan Kravos. »Če bi jih lahko organizirali še več, bi prav tako uspele. Za gledalce je bila predstava v veliko zabavo in sprostitev.«
Sledile so predstave Goldonijeve komedije »Prebrisana vdova«, ki jo je režirala Meta Hočevar. Premiera je bila v Bazovici, nakar so se zvrstile številne predstave na Tržaškem, kot na Goriškem, v Beneški Sloveniji in tokrat tudi v Kanalski dolini.
»Skupno je bilo na sporedu 15 predstav, žal sta v Zgodniku in na Vrhu zaradi slabega vremena odpadli. Vse ostale so odigrali, včasih z mnogo sreče, saj so se okrog potujočega odra večkrat zbrali temni oblaki. Zadnje dni na Goriškem pa je bila sreča naklonjena.«
Na Tržaškem je bilo deset predstav, in sicer premiera v Bazovici, nato predstave v Barkovljah, na Opčinah, v Križu, na Kontovelu, v Prebenegu, Nabrežini, Mavhinjah, Zabrežcu in Dolini. Sledile so predstave v Doberdobu ter v Oblici v Benečiji in v Žabnicah v Kanalski dolini.
Oder je bil postavljen na kamionu, ki ga je bilo mogoče kar hitro postaviti in urediti. Ob njem je bil še en kamion, ki je vozil tribuno s 75 sedeži. Tam, kjer je že naravno okolje nudilo prijeten avditorij v naravi, kot na primer v Mačkoljah, ali Prebenegu, ni bilo treba tribune niti postavljati.
»Morda najboljša in najbolj obiskana predstava na Tržaškem je bila v Navhinjah,« nam je povedala Magda, ki pa ni spremljala predstav na Goriškem. Dobro so bile obiskane tudi premierske predstave v Bazovici in nekatere druge, medtem ko je bilo zaradi slabega vremena še najmanj občinstva v Barkovljah in v Prebenegu.
V »Prebrisani vdovi« je nastopalo deset igralcev, okrog 15 je bilo drugih spremljevalcev predstave, od članov tehničnega osebja do kostumografinje, garderoberke, rekviziterke, frizerke, šepe-talke in seveda inšpicienta. K tem moramo dodati še dva voznika tovornjakov.
»Sama postavitev odra je bila za naše ljudi nekaj novega,« nam je povedal Marjan Kravos. »Igralci so se pripeljali v kraj, kjer so nastopili, takorekoč na odru. To je bilo za naše gledalce nekaj novega, za nas pa olajšanje pri postavljanju vsega, kar predstava zahteva.«
Včeraj zjutraj sta se vrnila v Trst oba kamiona in razložila na dvorišču gledališča vse rekvizite. Začenjajo se torej počitnice, za katere želimo vsemu gledališkemu ansamblu vse dobro in nasvidenje v prihodnji sezoni.
NEVA LUKEŠ
Naravovarstveniki WWF odločno nasprotujejo gradnji skladišča utekočinjenega plina v Žavljah
Le še dva dni ločijo miljske občane od referenduma o skladišču utekočinjenega plina. V nedeljo bodo namreč prebivalci miljske občine izrekli svoje mnenje o gradnji podzemskega skladišča na območju bivše čistilnice LAguila. V teh zadnjih dneh pred ljudskim glasovanjem se vrstijo pozivi ustanov, društev in organizacij »ZA«, oziroma »PROTI« gradnji skladišča.
i' - Deželno zastopstvo Svetovnega sklada za naravo WWFje včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ponavlja svoj glasni »NE« skladišču uteko-čijenega plina. Argumenti, ki jih navajajo naravovarstveniki so že znani javnosti, saj so jih člani WWF že v preteklih mesecih široko obrazložili in razčlenili. Tokrat WWF opozarja na »nesrečni referendumski termin« konec julija, to je sredi poletja, ko so številni občani že na počitnicah. Nji-
hova odsotnost in dejstvo, da nekatere družbene sile pozivajo Miljčane, naj bi se vzdržali glasovanja s tem, da ne bi sploh šli na volitve, zaskrblja naravovarstvenike. Le-ti vsekakor pozivajo prebivalstvo naj se udeleži glasovanja, in seveda glasuje proti skladišču.
WWF v svojem tiskovnem sporočilu ponovno opozarja na nevarnost tega industrijskega objekta, pri čemer podčrtuje, da so drugje po Evropi zgradili podobna skladišča daleč od urbanih središč, pa tudi v Italiji so številna pristanišča (Genova, Ravenna, Benetke) odklonila gradnjo. Milj-ski primer je po mnenju WWF dvakrat nevaren: prvič zato, ker bi zgradili skladišče v neposredni bližini stanovanj; drugič, ker v bližini območja bivše čistilnice LAguila že delujejo druga skladišča visokovnetljivih snovi (na primer v naftnem pristanišču).
Po mnenju WWF obstaja možnost velikih nesreč predvsem pri pretakanju utekočinjenega plina s tankerjev v skladišče in nato iz skladišča v tovornjake-cisterne. Že sedaj je ladijski promet pred Miljami zelo obsežen, predvsem zaradi prisotnosti tankerjev, ki privažajo gorivo naftnemu terminalu družbe SIOT. Povečanje ladijskega prometa z novimi tankerji, bi otežkočil kretanje teh ladij-velikank v pristanišču.
Drug problem predstavlja »izvažanje« utekočinjenega plina iz ■ skladišča. Pri tem naj bi se po-služili predvsem tovornj akov-cistern, ki naj bi se poslužili posebnega odcepa hitre ceste. Naravovarstveniki ob tem poudarjajo, da je že sedaj hitra cesta zelo nevarna, kaj bi še bilo, ko bi tovor-njaki-cisterne še okrepili promet?
Moški pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek
priredita ŠAGRO NA PROSEKU
24., 25. in 26. t.m.
Danes, 24. t. m.,	ob 17.00 ob 20.00	ODPRTJE KIOSKOV ples z ansamblom TAIMS
Jutri, 25. t. m..	ob 17.00 ob 19.00 ob 20.30	ODPRTJE KIOSKOV nastop ritmičnega odseka ŠD Kontovel ples z ansamblom Lojze Furlan
V nedeljo, 26. t. m.,	ob 10.00 ob 19.00 ob 20.30	ODPRTJE KIOSKOV nastop godbe Reto\o iz Trsta ples z ansamblom Lojze Furlan
Delovali bodo dobro založeni kioski.
PRAZNIK TISKA
SEKCIJE DSL-PDS »ZORKO KRALJ« TREBČE 24., 25. in 26. julija v Trebčah na nogometnem igrišču v Griži
PROGRAM:
Danes, 24. t. m., ob 19. uri okrogla miza »Tržaški Kras v robidovju deželne zakonodaje«. Sodelujejo: deželni svetovalec DSL Miloš Budin, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Širca, ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, občinski odbornik v Dolini Stojan Sancin; vodi Ravel Kodrič.
Jutri, 25. t. m., ob 19. uri »O slovensko-italijanskih odnosih v zunanji politiki Republike Slovenije«, pogovor s poslancem SDP v slovenskem parlamentu Borutom Pahorjem.
V nedeljo, 26. t. m., zaključna govora občinske svetovalke DSL v tržaški občini Anamarije Kalc in Claudia Tonela.
DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI Z JEDMI NA ŽARU IN VINOM.
VSAK VEČER PLES Z ANSAMBLOM HAPPY DAV.
Srečanje z najmlajšimi obiskovalci poletnega centra v Dolini
»Tukaj se res ne dolgočasimo!«
Petletna Eva je ena izmed najmanjših v poletnem centru v Dolini. Temno rjava resica ji za spoznanje skriva navihane temne očke. V rokah stiska žemljico kruha. Njena igrivo nasmejana usta obkroža izvrsten čokoladni namaz. Sramežljivo se stisne k animatorki in dahne: »V centru je prav lepo!«
Ostali otroci, ki radovedno nategujejo ušesa, bi tudi radi kaj povedali o svojem doživljanju poletnega središča: plavolasa Katja najraje hodi k morju, Eriku pa na moč ugaja loviti punčke in nagajati učiteljicam: »Doma bi se gotovo dolgočasil. Tu pa sem v družbi. Hodimo na sprehode. Obiskali smo čebelice v Gročani in krave pri Dolgi kroni...« Katja ponosno doda: »Učiteljicam smo natrgali rožice... Postavili smo jih v vaze, ki jih je napravil Erik...« Prisotnim animatorkam se z obrazov pozna, da je bila omenjena pobuda zelo dobrodošla.
Iz navdušenih besed malih obiskovalcev poletnega centra v Dolini lahko sklepamo, da je otrokom in animatorkam uspelo ustvariti res enkratno vzdušje. Poletno središče, ki ga že več let prireja občina Dolina, obiskuje 54 otrok od 3. do 12. leta starosti. V skupino je lepo vključenih tudi deset otrok, ki ne poznajo slovenskega jezika. Center je pod vodstvom treh učiteljic in šti-
rih pomočnic začel delovati 2. julija, v tem tednu pa se nagiba h kraju.
V preteklih dneh so si otroci ogledali tržaški svetilnik in ribarnico, Vejno, Kraško mlekarno in svetišče na Repentabru, sprehodili so se po dolini Glinščice do Botača, peš so se podali na Globojner, večkrat tedensko pa se na veliko veselje otrok peljejo kopat v Milje. Prejšnji ponedeljek so preživeli na celodnevnem izletu po Goriškem, kjer se je malčkom najbolj vtistil v spomin obisk goriškega gradu, naravnega parka z
zabaviščem Bosco Romagno pri Pie-šivem in otroškega igrišča v Subidi-
Otroci so vsi mnenja, da je čas v poletnem centru kar prehitro minil ob petju, risanju, slikanju, telovadbi in marsičem drugem. Na spontano vprašanje: »Kaj pa boste počeli do pričetka pouka?« , Denis nedolžno izjavi: »Mislim, da bom šel na počitnice...«	Q
Na sliki (foto Križmančič) udeleženci poletnega centra v Dolini.
Medtem ko je DSL »zakoličila« štiri programske stebre	AvžUltPflrdllžl
Niti današnji sestanek svetovalskih radiologija načelnikov na Občini ne obeta plodov na Katinari
Priziv Severne lige na TAR neutemeljen?
Priziv Severne lige na deželno upravno sodišče (TAR) zaradi domnevnih nepravilnosti ob junijskih upravnih volitvah je zgolj pesek v oči, instrumentalni poskus, da bi Bossijevo gibanje napeljalo vodo na svoj mlin. Tako trdijo pristaši Furlanskega gibanja (MF) in zelenih z marjetico, v imenu katerih sta včeraj na to temo sklicala tiskovno konferenco deželna svetovalca Marco De Agostini (MF) in Renato Vivian (zeleni).
Neutemeljenost priziva Severne lige proti Listi za Trst in novemu gibanju Lega Giu-liana sta svetovalca pojasnila zelo konkretno, kar na primeru svojih bivših somišljenikov in sedaj pristašev Lige Roberta Visentina in Pietra Fontani-nija. Prvi, danes poslanec Lige, je bivši pokrajinski tajnik Furlanskega gibanja v Pordenonu, ki je nato prešel k zelenim z marjetico in z njimi kandidiral brez vsakega zbiranja podpisov, drugi pa je občinski svetovalec v Campofor-midu, kjer je bil - prav tako brez podpisov, dodajata De Agostini in Vivian - izvoljen na Zeleni listi z marjetico.
De Agostini in Vivian vsekakor avtonaznanjata svoji gibanji, ker nista »spoštovali« pravila o obveznem zbiranju potrebnega števila podpisov, ki so manjšim strankam potrebni za predstavitev kandidatnih list, zaradi česar bi morali po logiki Severne lige razveljaviti tudi zadnje politične volitve v videmski pokrajini. Da ne govorimo o tem, da priziv na TAR ne zadeva npr. Slovenske skupnosti, Ghersinovih zelenih, Liste Pa-nella in drugih sil, ki prav tako niso zbrale podpisov.
Skratka, iniciativa Severne lige, ki se sklicuje na protiustavnost, je za svetovalca MF in zelenih naravnost smešna, še zlasti ob dejstvu, da deželni zakon iz leta 1985 (imenovan De Agostini - Nodari) za stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, ne predvideva zbiranja podpisov za nastop na upravnih volitvah.
Oblikovanje novih tržaških krajevnih uprav je še povsem odprt problem, na katerega poleg neplodnosti dosedanjih pogajanj in naraščajočih notranjih težav v posameznih strankah vpliva tudi negotov izid priziva Severne lige na deželno upravno sodišče. Kot znano, zahteva Liga razveljavitev junijskih upravnih volitev na Tržaškem, češ da so bile protiustavne, ker Lega Giuliana za predstavitev svojih kandidatnih list ni spoštovala zakonsko predpisane obveze o zbranju potrebnega števila podpisov. TAR bi moral o zadevi odločati prihodnjo sredo, vendar datum uradno ni potrjen.
Stranke se medtem na daleč, v glavnem po časopisnih straneh »pogovarjajo« o bodoči občinski in pokrajinski upravi oziroma o sedem-strankarski hipotezi (KD, LpT, PSI, PLI, PRI, Demokratična zveza in zeleni) za Pokrajino. Ta hipoteza bi po mnenju demokristjanov - predvsem pa znotraj stranke kontestiranega tajnika Tripanija - bila edina možna rešitev tudi za Občino in z njimi se strinjajo tudi listarji, za katere »si je težko zamišljati različne koalicije za obe krajevni upravi«. Mnogo previdnejši so socialisti, za katere programski sporazum o nekaterih točkah še zdaleč ne pomeni, da so igre končane, Perelli pa je povrhu prepričan, da se bo »prava partija šele začela, in to pri imenih«. Paritetična komisija stranke rdečega nagelj na pa je medtem potrdila odločenost, da se »Trstu čimprej zagotovijo uprave, ki se bodo sposobne lotiti dramatične ekonomske in socialne emergence, zato ne namerava na noben način ovirati pogajanj, ampak z vsemi silami pomagati k njihovemu pozitivnemu razvoju«. V tem smislu socialisti ne postavljajo nobenih prejudicial, vendar niti ne sprejemajo vsiljevanj; če pa bi pri-
šlo do težav pri razdeljevanju vodilnih oziroma odborniških mest - zaključuje nota PSI - je stranka pripravljena podpreti tudi take uprave, v katerih sama ne bi sodelovala.
Medtem ko se čas, ki je na voljo za oblikovanje novih uprav nezadržno krči, se bodo danes ob 9. uri sestali načelniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu. Ni težko predvideti, da se bo tudi ta sestanek iztekel v prazno, še zlasti glede na to, da so v Occhetovi stranki postavili štiri programske »stebre«, ki mnogim sogovornikom gotovo ne bodo po godu. V sredo zvečer se je namreč že drugič v tem tednu sestal federalni odbor DSL: medtem ko so na prvem sestanku, v ponedeljek, med drugim ponovno potrdili nasprotovanje (ki je tokrat prišlo tudi iz strankinih sekcij) vstopu poslanca Bordona v zbornično mešano skupino, so na drugem, pozno v noč trajajočem sestanku razpravljali o programu za tržaške uprave. Po mnenju članov federalnega odbora je treba med tolikimi problemi, ki tarejo Trst, izluščiti glavne in jim dati prednost. Za DSL obstajajo štiri glavne »emergence«: 1) sožitje (prelomiti sedanje napeto ozračje na tem področju in problem uokviriti v evropski kontekst), 2) gospodarstvo (reševanje problemov na organski način in ne z vpitjem ob akutnih izbruhih krize), 3) upravljanje občine (na pregleden in javen način, še zlasti pri poglavjih o privatizacijah in zakupih), 4) socialno področje (preiti k operativnosti načrta o socialnem skrbstvu). Occhetovi pristaši ob tem pričakujejo, da bodo iz nove občinske uprave izostali vsi dosedanji odborniki, ki so po njihovem mnenju odgovorni za sedanjo hudo krizo, ne glede na številke pa so postavili odločno prejudicialo do sodelovanja MSI v bodočih upravah, medtem ko pogoji za tesnejše odnose s socialisti zanje »še niso dozoreli«.
Inštitut za radiologijo katinarske bolnišice spada med najbolj moderno opremljene v Evropi. Razpolaga namreč z visokotehnološkim sistemom PACS (angleška kratica za Picture Archiving and Comunicati-on System), ki predvideva arhiviranje slik ehografije, TAC in magnetne resonance na optične plošče. S tem omogoča zelo hitro iskanje podatkov in posredovanje drugim bolnišniškim strukturam slik in drugega zdravniškega gradiva.
To napravo si je včeraj med vljudnostnim obiskom v Inštitutu za radiologijo ogledal deželni odbornik za zdravstvo Mario Branca-ti. Lastnosti in možnosti naprave mu je orisal vodja inštituta, prof. Ludovico Della Palma, ki je omenil tudi cilj, h kateremu teži inštitut potem, ko je dobil novo napravo, to je tesno povezavo med štirimi tržaškimi bolnišnicami, ki bodo lahko s tem sistemom razpolagale z enotnim arhivom.
Poslovilni obisk tržaškega kvestorja
Predsednik deželnega sveta Nemo Gonano je včeraj sprejel na poslovilnem obisku tržaškega kvestorja Alfreda Lazzerinija. Le-ta odhaja na novo službeno zadolžitev v Rim: na notranjem ministrstvu bo ministrov svetovalec.
Med obiskom je Lazzerini spomnil predvsem na zadnje tragične dogodke v Palermu, katerih žrtev je bil tudi tržaški policijski agent Ed-die Walter Cosina. Tako Lazzerini kot Gonano sta ob tem poudarila veliko profesionalnost policijskih sil in njihovo zavzetost v boju proti organiziranemu kriminalu.
Po prvih podatkih o gibanju življenjskih stroškov v tržaški občini
Cenen julij »kazijo« le zdravniki
Provizorični podatki statističnega urada Občine Trst o gibanju življenjskih stroškov v tekočem mesecu kažejo, da na področju cen preživljamo sorazmerno mirno poletje. Medtem ko so na nacionalni ravni življenjski stroški glede na letošnji junij porasli le za 0,2 odstotka, so v našem mestu dosegli 0,3-odstoten porast. Največjega je tokrat doživela Genova z 0,7, naj nižjega pa Turin z 0,1 odstotka. V letni primerjavi pa je Trst med petimi severnoitalijanskimi vzorčnimi mesti s 5,9-odstotnim porastom življenjskih stroškov glede na lanski julij na tretjem mestu; pred njim sta Bologna in Milan, za njim pa Genova in Turin.
Glede na letošnji junij kažejo provizorični podatki za julij v Trstu naslednjo podobo: najbolj so se podražile sanitarne storitve, in sicer za kar 10,4 odstotka, kar je posledica začetka veljave novih zdrav-
niških tarif; na drugem mestu, vsekakor pa zelo globoko pod to ravnijo, najdemo indeks izdatkov za stanovanje (0,2 odstotka več), medtem ko se je uporaba raznih storitev podražila za 0,1 odstotka. Izdatki za obleko, energijo, prevoz in komunikacije in za razne dobrine in storitve so ostali na ravni iz prejšnjega meseca, medtem ko so stroški za prehrano (-0,2 odst.) in za reakreacijo (-0,1 odst.) celo upadli.
Izdatki za zdravniško oskrbo prednjačijo tudi v primerjavi z lanskim junijem, saj so porasli za kar 13,1 odstotka; sledi jim poglavje raznih dobrin in storitev ( + 10 odstotkov), izdatki za prehrano in stanovanje (oboji +5,3 odst.), za uporabo raznih storitev ( + 4,8), za obleko in obutev ( + 4,7), za prevoz in komunikacije ( + 4,1), za rekreacijo ( + 3,5) in za električno energijo in druga kuriva ( + 2 odstotka).
V	torek podelitev Diracove kolajne Jeffreyu Gladstoneu
V	torek, 28. julija, bodo v miramarskem Centru za teoretsko fiziko podelili letošnjo drugo Diracovo kolajno. Visoko priznanje bo prejel prof. Jeffrey Goldstone z massachusettskega Inštituta za tehnologijo. Nagrajenca bo predstavil vodja Centra za teoretsko fiziko prof. Abdus Salam, Goldstone pa bo nato spregovoril o verjetnosti in frekvenci v kvantni mehaniki na podlagi
Diracovih vaj.
Med svečanostjo bodo nadalje podelili poslancema Agrustiju in Bordonu kolajne za njihovo zavzetost v korist miramarskemu Centru.
Prvo letošnjo Diracovo kolajno so podelili junija prof. Stanleyu Mandel-stamu s kalifornijske univerze Berkeley.
Praznik Unita od danes pri Ferdinandeu v znamenju soočanja med levimi silami
Pri Ferdinandeu se bo drevi začel praznik Unita, ki ga prireja Demokra-tiena stranka levice. Obiskovalcem bo do 3. avgusta nudila glasbene priredit-Ve' koncerte, kulturna in politična srečanja na odprtem.
Rdeča nit političnih srečanj se bo vila na temo Soočanje med levico: strategije za izhod iz krize. V ta sklop spadajo srečanja, ki jih bo DSL priredila torek, 28. julija, s Stranko komunistične prenove in v četrtek, 30. julija, s PSI. Aijavljeno je tudi srečanje med podtajnikom za trgovinsko mornarico Cam-. erjem in posl. Bordonom o ukrepih za rešitev gospodarske krize na Tržaškem 111 Za razvoj mesta.
V petek, 31. julija, bo na sporedu selekcija glasbenih skupin, ki jo prireja druženje Anagrumba v sodelovanju z mladinsko levico DSL.
Lastniki tobakarn v tržaški pokrajini tožijo nad nelojalno konkurenco, ki m ^ri Prodaji tobaka delajo slovenske duty-free prodajalne. Po njihovem “drenju namreč tržaški kadilci vedno bolj kupujejo cigarete v teh brezcarin-Prodajalnah, ker je tam cena občutno nižja od one, ki jo določa italijan-ka država. V svojem protestnem sporočilu lastniki tobakarn ugotavljajo, da se Je v obdobju od leta 1983 do lani prodaja cigaret zmanjšala za kar 41 odstoto-dv, kar je spravilo številne lastnike tobakarn v hudo krizo. Lastniki prodajaln kratka nasprotujejo »zakonitemu tihotapstvu« z onstran meje in zahtevajo od rzavnih oblasti, naj čimprej posežejo.
V Skednju avtomobilist podrl starejšo pešakinjo in zbežal
Neznani avtomobilist je včeraj okrog 14. ure podrl pešakinjo v Skednju ter zbežal. Nesrečnica je 79-letna Palmira Degrassi iz Ul. Pitacco 17. Ženica je nameravala prečkati Ul. S. Lorenzo in Selva pri hišni številki 108, ko je vanjo trčil avtomobil. Kot rečeno, se voznik ni ustavil, da bi nudil nesrečnici pomoč, temveč je zbežal.
Na kraj nesreče je prihitel reši-lec Rdečega križa in Degrassijevo prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki določili 15 dni zdravljenja zaradi raznovrstnih ran in udarcev. Zadevo preiskujejo škedenjski karabinjerji.
Karabinjerji prijeli bežečega Hercegovca
Tržaki karabinjerji so na mejnem prehodu pri Škofijah aretirali 33-letnega Tihomira Kuzmana iz Mostarja. Med pregledom so ugotovili, da je proti njemu izdalo zaporni nalog prizivno sodišče v Firencah, in sicer zaradi kraje. Mladenič bi moral v zaporu sedeti 9 mesecev in 14 dni. Do aresta je prišlo že v soboto, vendar vest so karabinjerji objavili šele včeraj.
Obvestila SSŠ za začasne suplente
Sindikat slovenske šole opozarja učitelje in vzgojiteljice, ki so vložili prošnjo za suplence po ministrski odredbi št. 331 z dne 30.10.1991, da morajo, po 3. odstavku 20. člena te ministrske odredbe, čim prej oddati na izbranih ravnateljstvih izjavo z lastnim naslovom v naslednjem triletju, sicer ne bodo vzeti v poštev pri podeljevanju sup-lenc. Rok zapade 10. septembra.
Ista ministrska odredba daje v 4. členu možnost učiteljem in profesorjem, ki niso vložili v predpisanem roku prošnje za suplence na šolskem skrbništvu, da do 31. julija vložijo prošnjo za začasne suplence na ravnateljstvih posameznih šol in se tako vključijo na konec posamezne lestvice.
Ob smrti bivšega predsednika tov. Rudija Žerjala izreka svojcem iskreno sožalje
kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič
20. 7. nas je zapustil
Andrej Petkovšek
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 24. julija, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Za njim žalujemo oče Marcel, brat dr. Ivo, svakinja Rosaria, hči Tina, sin Tjaž in nečak Maksimilijan.
Trst, 24. julija 1992
Za vedno naju je zapustil najin tata
Andrej Petkovšek
Vsem prijateljem sporočamo njegov zadnji pozdrav
hči Ana Tina in sinek Tjaž z Majdo
Trst, 24. julija 1992
Andrej!
Vedno boš ostal v najinih srcih Silvana in Dana
Ob izgubi dragega Andreja izrekajo družini iskreno sožalje teta Marija ter družine Spetič, Fonda in Bersan
Ob izgubi Andija Petkovška izrekajo svoje sožalje svojcem bivši sošolci s klasičnega liceja
Ob nenadni, prerani izgubi Andija Petkovška izrekajo Tini, Tjažu in Majdi Železnik ter svojcem najgloblje sožalje
kolegi Knjižnih izdaj ZTT
Žalovanju se pridružujejo uslužbenci
Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika
Ob prerani izgubi dragega Andreja izrekajo prizadetim svojcem globoko sožalje teta Stana ter Nadja in Pavel z družinama
Dragemu Andiju,
zadnji pozdrav našemu prvemu predsedniku soustanovitelju. Družini izrekamo iskreno sožalje
SKD Union Podlonjer
Ob prerani izgubi dragega Andija izrekamo očetu Marcelu in vsej družini iskreno sožalje
Skupnost vinogradnikov UNION Lonjer, Podlonjer, Sv. Ivan in SKD S. Škamperle ter SKD Union
Ob prerani smrti Andreja Petkovška izreka družini iskreno sožalje Sandi Žgur
Žalovanju ob smrti dragega Andija Petkovška se pridružuje
Ljudski dom Podlonjer
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Angela Košuta vd. Tonero
Pogreb bo jutri, sobota 25. t.m., ob 13. uri na pokopališču v Križu.
Žalostno vest sporočajo sinovi, vnuki in ostali sorodniki.
Križ, 24. julija 1992
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Zlati medalji za Silvana Ferluga in Borisa Škerka
Lepa uveljavitev tržaških vin na ljubljanskem sejmu
Na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu »Vino Ljubljana 92« bosta dva naša vinogradnika prejela zlato medaljo. Gre za Silvana Ferluga od Piščancev in za Borisa Škerka iz Praprota. Prvi se bo na sejmu prestavil s svojim sa-uvignonom, drugi pa z vitovsko.
Ljubljanska vinska razstavna prireditev bo letos že 38. po vrsti in bo potekala od 28. avgusta do 5. septembra. Seveda pa so raztav-ljalci že zdavnaj poslali svoje vzorce, med njimi tudi šest članov Kmečke zveze s Tržaškega. V teh dneh so objavili ocene strokovnih komisij in povedati moramo, da se je vseh šest naših vinogradnikov lepo uveljavilo. Poleg omenjenih dveh zlatih medalj bodo namreč na sejmu prejeli srebrno medaljo Celestina Škrk Košuta iz Križa za pucino in Josip Colja iz Samator-
ce za teran in malvazijo, pisno priznanje pa Alojz Milič iz Repna za teran, Raja Glavina Petaros iz Bor-štva za malvazijo in Josip Colja iz Samatorce za vitovsko. Gre brez dvoma za lepo zadoščenje.
Udeležbo tržaških vinogradnikov na ocenjevalni razstavi »Vino Ljubljana 92« je poleg KZ organizacijsko in finančno omogočila tržaška Trgovinska zbornica, ki bo tudi soprireditelj strokovne ekskurzije na sejem, ki bo predvidoma 3. septembra. Omenimo pa naj še, da bo Deželni vinogradniški in vinarski center iz Vidma na ljubljanski razstavni prireditvi poskrbel za uradno predstavitev vin iz Furlanije-Julijske krajine. Kogar zanima sodelovanje, mora vzorce svojega vina predstaviti najkasneje do petka, 31. julija.
Repentabrski župljani na izletu po južni Švici
V preteklih dneh se je 45 žu-pljanov z Repentabra skupno s svojim župnikom Tonetom Beden-čičem napotilo na štiridnevni romarski izlet do jezera Maggiore in po južnem predelu Švice.
Prvi dan so Obiskali Vilo Taran-to in lep botanični vrt v Verbaniji. Nato so odšli v Arono, kjer so si ogledali znameniti kip Karla Bo-romejskega. Nekateri izletniki so se povzpeli v samo glavo kipa, ki skupno s postavkom meri okoli trideset metrov.
Naslednji dan so posvetili ogledu jezera Maggiore in njegovih otokov. Zjutraj so se s čolni podali iz Verbanije na drugo stran jezera, kjer so si prvi puščavniki uredili svoj odmaknjen dom. Pred leti sta cerkev in bivališče bila že v razvalinah, vendar so ju naposled le obnovili in kraj je postal izredno slikovit. Repentabrski župljani so nato nadaljevali z ogledom otokov Isola Bella in Isola dei Pesca-tori. Na prvem otoku so obiskali palačo Boromejcev (na sliki), kjer
so jih posebno prevzele čudovite kleti, ki se nahajajo v spodnjih prostorih.
Izlet se je nato nadaljeval z ogledom znamenitega gorskega središča Zermatt v Švici. Od tu so se repentabrski izletniki z gorskim vlakom odpeljali na Gornig-ratt, na višino preko tri tisoč metrov, kjer so lahko občudovali pobočja in ledenike mogočnih štiri-tisočakov, kljub temu da so bližnje vrhove krili oblaki.
Četrti dan, ko se je izlet že nagibal h kraju, so si ogledali še Va-rallo. Tu so se povzpeli na bližnjo vzpetino, da bi obiskali svetišče Monte Sacro s čudovito baziliko in preko štiridesetimi kapelami, ki s slikami in kipi ponazarjajo zgodovino odrešenja od Adama in Eve do Kristusovega vstajenja. Po ogledu so imeli sveto mašo. Izlet so nato sklenili s skupnim kosilom v bližnji restavraciji. Kar prehitro je minil čas in že so se morali obrniti proti domu, kamor so prispeli v večernih urah.
Opozorilo
vinogradnikom
Observatorij za rastlinske bolezni pri Deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo je na vinogradnike naslovil naslednje nujno obvestilo:
Te dni smo v tržaški pokrajini prvič priče napadu novega in nevarnega škodljivca vinske trte neopulvinaria innumerabi-lis. Parazit je ameriškega izvora, trenutno pa so ga opazili v občinah Milje, Dolina in Trst z izjemo kraške planote. Škodljivec povzroča na poganjkih vinske trte belkaste, bledovijolične in nitaste kepe, ki se lahko podaljšajo v precej odporna vlakna.
Vinogradnikom priporočamo, da napadene trse pred 26. julijem poškropijo s pripravki na podlagi methidathiona v koncentraciji 250 do 300 gramov na 100 litrov vode. Za nakup in uporabo tega pripravka je potrebno dovoljenje za uporabo škropiv (23. člen DPR z dne 3.8.1968, štev. 1255).
gledališča
LES VOLEURS organizira danes, ob 20. uri multimedialni večer v bivši umobolnici - Pošto delle Fragole.
razstave
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI, Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja",
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-ljanu je odprta razstava " Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku.
Na sedežu Turistične ustanove v ul.
S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN. Razstava bo odprta do 30. t.m.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, odprta razstava tapiserij "Poklon Moravske". Razstava bo odprta do 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
V	galeriji Paolo Diacono v Čedadu
razstavlja do 31. julija CLAUDIA RAZA.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
KD PRIMORSKO Borov gozdič v Mačkoljah
S AG R A
od 24. do 29. julija 1992
DANES OB 20.30 PLES Z ANSAMBLOM KRT
Toplo vabljeni!
Taborniki RMV
se vračajo s taborjenja;
vlak prispe na železniško postajo v Sežani jutri, 25. t. m., ob 19.40.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta od 29. julija do 1. septembra 1992.
Danes, ob 20. uri bo na trgu Cavana večer irske glasbe in plesa s skupino AL-LSET.
21. uri bosta na Trgu S. Silvestro nastopili skupini GWENC'HLAN ter GAIA RENASCEN-ZA.
Večer prazničnega dne V nedeljo, 26. t. m., ob
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini do 31. julija: Medjavas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 - 13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 - 13.25, Vižovlje 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 - 13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00.
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaradi dopusta zaprta do 14. avgusta.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se je preselil v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, fax 394015.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da je do 31. avgusta urad zaprt v popoldanskih urah.
Tržaška knjigarna obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno 1. avgusta.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča, da je na razpolago brošura, ki je izšla ob 20-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku. Dobite jo pri Mariu Briščiku, Ul. sv. Nazarij a 30, Prosek, tel. 251021.
Tržaški partizanski pevski zbor sporoča celotnemu kolektivu, da bo naslednja vaja po počitnicah v petek, 25. septembra, ob 20.30. Vabimo stare in nove pevce. Po uspelem zadnjem koncertu na Pokljuki stopamo v novo 21. sezono. Želimo se zahvaliti vsem tovarišicam in tovarišem, ki so nam priskočili na pomoč pri Partizanskem shodu v Bazovici.
kino
ARISTON - 21.30 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
EKCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.15 Mean Streets, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.45, 20.25,
22.15	II caso Martello.
NAZIONALE - Vse kinodvorane zaprte do 31. julija.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 Bugsy, i. W. Beat-
ty-
EDEN - Zaprto zaradi počitnic,
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Blue Steel - Bersaglio mortale, i. Jamie Lee Curtis.
LUMIERE - 20.00, 22.15 Scacco mortale, r. Carl Schenkel, i. Christopher Lam-bert, Diane Lane.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Orge carnali dl una ereditiera, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom D □
razne prireditve
Športno-rekreacljsko društvo in Vaška skupnost Praprot organizirata 25. in 26. julija 4. praznik piva v Praprotu. Jutri, 25. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob
20.30	ples z ansamblom TAIMS. V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri igre za otroke, ob 20.30 ples z ansamblom Krt.
KD Primorsko vabi na šagro, ki bo od 24. do 29. julija v Borovem gozdiču v Mačkoljah. Danes in jutri bo za ples igral ansambel Krt. Jutri ob 21. uri bo nastopila folklorna skupina iz Irske (Belfast). V nedeljo bo ob 18. uri nastop Pihalnega orkestra Breg, ob 19. uri folklorne skupine Karol Pahor iz Pirana. Za ples bo igral ansambel TAIMS, ki bo igral tudi v ponedeljek. V torek in sredo bo za ples igral ansambel Happy Day. Kioski z raznimi specialitetami in pristno domačo kapljico bodo delovali vsak dan od 17. ure dalje.
ŠZ Sloga poziva vse, ki bi radi prispevali za delovanje športnega društva, da se polnoštevilno udeležijo sobotnega in nedeljskega ŠPORTNEGA PRAZNIKA, ki bo v Bazovici jutri, 25., in v nedeljo, 26. julija, ob 18. uri na vrtu Gospodarske zadruge. Vabimo vas, da preživite prijeten poletni večer v dobri družbi ob sveži pijači. Od 20.30 dalje bo igral ansambel Kraški kvintet.
__________prispevki________________
Namesto cvetja na grob pok. Franca Mljača daruje Ivanka Canciani 20.000 lir za cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana Marij Kogoj.
V	spomin na pok. Vasilija Michelija daruje Marina Grilanc 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V isti namen darujeta Lici in Lojzi Kapun 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na dragega Borisa Debelju-ha daruje Nadja Kosmina 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na ljubljenega sina, brata in strica Borisa darujejo starši, Mara in Dušan 200.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja,
200.000	lir za Etnografski muzej v Šked-nju, 50.000 lir za KD Ivan Grbec in 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob dragega Borisa Debeljuha daruje Fulvia Rigonat Duro
20.000	lir za Etnografski muzej v Skednju.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 24. julija 1992
KRISTINA
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 0.50 in zatone ob 15.41.
Jutri, SOBOTA, 25. julija 1992
JAKOB
VREME VČERAJ: temperatura zraka
30,4	stopinje, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen,veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giacomo Scoria, Beat-rice Buligatto, Giulia Capoleva, Martina Paccione, Giulia Hervatich, Niccolo Gra-nieri, Irene Coccia, Andrea Salerno, Gio-vanni Armagno, Sandro Dalla Barba, Goran Kerpan.
UMRLI SO: 58-letni Mario Herak, 65-letna Ada Prelesnik, 85-letni Marino Bel-lo, 72-letni Armando De Biasi, 71-letni Carlo Canziani, 79-letna Ilaria Crivellari, 77-letna Esterina Franzin, 63-letna Or-nella Lenaz, 65-letni Fernando Duše, 80-letni Rodolfo Roberti, 95-letna Elena Bo-zich.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. julija 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 (Barkovlje) (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ob rojstvu malega
DAMJANA
čestitajo srečnima staršema, novorojenčku pa želijo vso srečo na življenjski poti
upravitelji in nameščenci Posojilnice v Nabrežini
Katji in Danjeiu se je pridružil
DAMJAN
Srečni družini čestitajo
družine Škerk, Gomizeli in Trampuž
Katji in Danjeiu čestitamo ob rojstvu
DAMJANA
člani in odbor SK Devin
šolske vesti
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija.
Sindikat slovenske šole obvešča, da je stopil v veljavo do konca avgusta poletni umik za stranke: ob torkih in četrtih od 11.30 do 13.00.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno-izvozne-ga podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih); 5. osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur); 6. elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur); 7. urejevanje besedil - WORD 5 (60 ur); 8. urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur); 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur);
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur);
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur); 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur); 13. splošno kmetijstvo (150 ur); 14. enologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 31. julija t. 1. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
mali oglasi
S kom
greš na počitnice?
Z ženo, z družino, z ljubico, s prijatelji, sam? V vsakem primeru lahko gre s tabo tudi Primorski dnevnik. Dovolj je, da vsaj štiri dni pred odhodom sporočiš Primorskemu dnevniku, tel. 7796600, od 13. do 19. ure, naslov kraja, kjer boš letoval. Lepše bo. Vesele počitnice.
OSMICO ima Ivan Terčon, Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek.
iGORIŠKO podjetje išče računovodjo z izkušnjami. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »GO-podjetje«.
ZARADI NEUPORABE prodam alfo 75 twin spark v odličnem stanju, letnik 88, za 14 milijonov lir. Tel. zjutraj ali zvečer na št. (040) 225973.
PRODAM opel kadett GSI, letnik 1990, prevoženih 34.000 km. Tel. 226429 in 226392.
PODJETJE import-export išče komercialnega sodelavca: znanje italijanščine, angleščine in slovenščine; opravljen vojaški rok, z vozniškim dovoljenjem. Pisati na: Cartiera Radeče Italiana Srl, Via Roma 20, 34170 Gorica.
AVTOSALON GUŠTIN, Ul. Carsia 45, Opčine, tel. 214522; VW GOLF GL -1991; VW GOLF GTI - 1986; LANCIA DELTA HF TURBO - 1985; RENAULT 5 GT TURBO - 1990; FIAT PANDA 45 - 1981; motor SUZUKI GSX 1100 R -1986.
PRODAM motorno kolo gilera CB1 v dobrem stanju, tel. 364688.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
menjalnica_______________________23.1.1992
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar		..	1128,45	1100.—	Švicarski frank		..	856,47	846.—
Nemška marka ....	..	758,30	748.—	Avstrijski šiling ...	.. 107,758	106.—
Francoski frank ...	..	224,70	221.—	Norveška krona ...	192,70	189.—
Holandski florint .	672,76	663.—	Švedska krona		208,73	205.—
Belgijski frank ....	..	36,823	35,50	Portugalski eskudo	8,909	8,40
Funt šterling		.. 2153,10	2130.	Španska peseta ...	..	11,876	11,25
Irski šterling		.. 2021.—	1990.—	Avstralski dolar ...	..	842,60	770.—
Danska krona		..	196,86	194.	HUF 			10.—
Grška drahma		6,174	6,—	ECU		..	1545,10	—
Kanadski dolar ....	..	951,10	900.	Slovenski tolar			14,25
Japonski jen 		8,902	8,70	Hrvaški dinar		..	4,25
p^l^p	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Igencua oimi« 331-131
bUKb	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	F iha [aC d a d* *0432/ 7V0". 314
Čedajski prireditvi posveča precejšnjo pozornost tudi mednarodni tisk
Velik odziv na Mittelfest
»Stu ledi« na folklornem festivalu v Baltincih
Prireditelji letošnjega drugega mednarodnega kulturnega srečanja Mittelfest v Čedadu so nadvse zadovoljni z dosedanjim potekom manifestacije ter predvsem z odzivom publike in kritike. Dosedanji uspeh prireditve, ki se razteza na razna področja umetniškega izražanja in na kateri nastopajo priznani umetniki iz sedmih držav srednjeevropskega prostora, je včeraj ocenil za tisk glavni koordinator Mittelfesta Cesare Toma-setig. V svojem imenu in v imenu celotne organizacije se je predvsem zahvalil predstavnikom italijanskega in mednarodnega tiska za veliko pozornost, ki so jo posvetili manifestaciji ter s tem dokazali, da pravilno vrednotijo napore prirediteljev in njihove namene, ki gredo v smeri združevanja različnih kultur in narodov v tem predelu Evrope ter premeščanja nacionalističnih predsodkov in ozemeljskih meja. Umetniška govorica je lahko dragoceno sredstvo za združevanje ljudi in izravnavanje sporov, ki so največkrat rezultat zazrtosti v preteklost.
Tomasetig je izrazil tudi veliko zadovoljstvo nad obiskom prireditve. Glasbene, gledališke, likovne, filmske in druge predstave, ki se vrstijo vsak dan v raznih predelih mesta, si je že prve dni ogledalo veliko ljudi iz vseh krajev dežele, pa tudi iz sosednjih držav. Zanimanje, ki ga nadvse upravičeno spodbuja tudi tisk, še narašča, tako da pričakujejo do konca meseca, ko bo nad Mittelfestom padel zastor, še večji priliv publike.
Laskave besede je_ Tomasetig izrekel tudi na račun Čedajcev, ki so se odlično izkazali s svojo gostoljubnostjo. Z odprtimi rokami so sprejeli in še sprejemajo najrazličnejše gledališke, glasbene in druge skupine, ki sodelujejo na Mit-telfestu. Tehnične potrebe raznih predstav povzročajo včasih določene težave v prometu ter sploh v normalnem poteku mestnega življenja, kar pa ni naletelo na nikakršno nasprotovanje meščanov, temveč obratno na popolno razumevanje in sodelovanje.
Današnji program Mittelfesta obsega na glasbenem področju
simfonični koncert orkestra in zbora Hrvaške radiotelevizije iz Zagreba. Pod vodstvom Igorja Ku-rieliča in ob sodelovanju sopranistke Luise Castellani in baritonista Wolfganga Holzmairja bo izvajal skladbe Fiorenza Carpija, Bruna Maderne, Arnolda Schonberga in Hansa VVernerja Henzeja. Koncert bo ob 19. uri v cerkvi sv. Frančiška in bo kot vsi ostali posvečen Franzu Kafki, hkrati pa bo poklon žrtvam koncentracijskih taborišč. Glasba na sporedu se namreč na nek način navezuje na to tragično stran zgodovine. Glasbeni del bo s proznimi odlomki povezoval igralec Franco Graziosi.
V	Gledališču Ristori bomo ob 18. uri lahko gledali »Vsakdanje vznemirjenje« avstrijske gledališke skupine, ki jo vodi Roland Se-both. Gre za gledališki prikaz razmerja med Kafko in Mileno Jesensko, kot se kaže skozi njuno dopisovanje. Max Brod je njuna pisma označil kot največja ljubezenska pisma vseh časov. Zgodbo te ljubezni bo na odru rekonstruirala nemška igralka Dagmar Schvvarz.
V	Vili De Claricini v Botteniccu pri Moimaccu bo ob 21.30 ponovitev Kafkove drame iz mladih let »Čuvaj grobov« v izvedbi gledališča Radnoti iz Budimpešte. Na Trgu Duomo pa bo ob 21.30 baletna predstava »Komedija tempelj« v izvedbi Theatre Jel iz Orleansa v režiji in proizvodnji Josefa Nadjja, ki govori o tragični usodi madžarskega pisatelja Geze Csat-ha. Ob 23. uri bo pri Srednjeveških vratih ponovitev predstave »Dnevnik nespečneža« v izvedbi bavarske skupine Theaterlabor iz Munchena.
»Prijte vsi, šteri ste od kolena menši pa od poplata vekši, z glasnimi gutami, trdimi mošnjami ino friškimi petami...« Tako so nekdaj vabili na plese prekmurski pozvačini in tako vabi letošnji 22.
Nastopi Slovenskega okteta v Italiji
Slovenski oktet se močno uveljavlja tudi v italijanskem kulturnem prostoru. V preteklih dneh je z izrednim uspehom izvedel program del slovanske pravoslavne liturgije v cerkvi sv. Evstahi-ja v Benetkah. Koncert s solisti Danilom Čadežem, Igorjem Ziernfeidom in Marjanom Trčkom je potekal v okviru uglednega mednarodnega festivala »Glasba in arhitektura - Beneške cerkve«. V treh dnevih je bilo v osmih beneških cerkvah izvedenih skupno 23 solističnih in komornih koncertov.
Uspešna italijanska turneja Slovenskega okteta se bo nadaljevala na čedajskem Mittelfestu 30. julija. V cerkvi sv. Frančiška bo namreč ob zaključku čedajskega mednarodnega kulturnega srečanja poseben solidarnostni koncert, ki bo posvečen Dubrovniku in njegovemu zaradi vojne okrnjenemu festivalu. Letos je oktet izvedel v Sloveniji za Dubrovnik in Hrvaško že tri koncerte. V Čedadu bo pel predvsem dubrovniške in druge dalmatinske pesmi.
folklorni festival Beltinci na Praznične dneve slovenske folklore in prikaz ljudskih običajev z območja Beltinec, ki bodo na sporedu od danes do nedelje v priredbi Združenja folklornih skupin Slovenije pri ZKOS. Na prireditvi bodo sodelovale folklorne skupine, ki so bile izbrane na predhodnih območnih srečanjih. Med njimi bo tudi tržaška folklorna skupina »Stu ledi«, ki bo predstavila plese Benečije in ljudske pesmi iz naših krajev.
Beltinci so postali pojem v slovenski folklorni kulturi in vsakoletna odlična priložnost za spoznavanje in vrednotenje nekdanjih ljudskih običajev ter za stike in sodelovanje med ljudmi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in prikazovanjem nekdanje ljudske kulture. Letošnji praznični dnevi se začenjajo danes z razstavo »Beltinci skozi čas«, zaključili pa se bodo z nedeljsko prireditvijo »Slovenija pleše«. Razstavo bodo odprli ob 19. uri v čitalnici KUD Beltinci. Avtorja razstave Peter Šraj in Janez Balažič bodta v besedi in sliki predstavila beltinsko preteklost.
Jutri, ob 16. uri bo v beltinskem parku prikaz ljudskih običajev, kmečkih del, kulinarike, ljudskih pesmi in glasbe, izdelkov domače obrti, sejmarjenje itd. Sodelovale bodo vse vasi krajevnega okoliša Beltinci. V nedeljo ob 15. uri pa se bo pričel program slovenskih plesov. Poleg FS »Stu ledi« bodo nastopile folklorne skupine KUD »Beltinci«, »Koleda« iz Velenja, »G. Senik« iz Porabja, »Sava« iz Kranja, »Javorje« iz Šmartno pri Litiji in »KUD Upokojenci« iz Ljutomera.
Prizor iz »Vsakdanjega vznemirjenja«
C
RAI 1
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9-05 Nad.: Chateauvallon
10.05	Variete: Macario uno e due (r. V. Molinari)
Jl.30 Nan.: E' proibito ballare
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik 1
12.35	Nanizanka: La signora in giallo (i. A. Lansbury)
U.30 Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Passaggio a Nord-Ovest (pust., ZDA 1940)
16.10	Mladinski variete: Big!
17.35	V Parlamentu in vesti
!7-55 Olimpijske igre - nogo-
. met: Italija-ZDA
‘9.50 Vreme in dnevnik °-40 Film: E lei rimase sola (dram., ZDA 1991, r. Jack Gold, i. Mare Win-ningham, Ben Gross)
2 15 TV film: Una corona per Wally (zgod., ZDA 1988, r. Charles Jarrot, i. Jane Seymour, Olivia de Ha-villand), vmes (23.00) nočni dnevnik •15 Dnevnik in vreme ■45 Danes v Parlamentu ■55 Šport: konjske dirke in avtomobilizem ■10 Rubrika opolnoči
^ RAI 2
6.50	Otroški variete
8.35	Aktualno: Galatheus
8.50	Rubrika: Verdissimo
9.10	Film: Giovani amanti
(kom., VB 1955)
10.45	Nad.: Stagioni
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme
13.45	Nad.: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: Urlatori alla sbar-ra (kom., It. 1960, r. Lu-cio Fulci, i. Mina)
17.20	Iz Parlamenta in vesti
17.30	Nan.: Faber, 1'investiga-tore, nato šport
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kress
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Variete: Stasera mi but-to. E tre! (vodita Toto Cotugno, G. Faletti)
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Vesti in vreme
0.05 Film: Blanche e Marie (dram., Fr. 1985)
RAI 3	|
7.00	Sat News -
11.30	Šport: kolesarstvo
12.00	Drobci
12.55	Avtomobilizem Fl: VN Nemčije (poskusne vožnje)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Dok.: Orchestra!
14.55	Koncerti za Evropo
15.35	Kolesarstvo: 79. Tour de
France (19. etapa)
17.10	Film: Teodora, impera-trice di Bisanzio (biog., It.-Fr. 1953, r. Riccardo Freda, i. G. M. Canale)
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Olimpijske igre: nogomet, intervjuji
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan. Perry Mason: un piano diabolico (i. Ray-mond Burr, B. Hale)
23.40	Variete: Stasera che sera! - Scala reale
0.35 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
1.00	Film: La piscina (dram., Fr. 1968, r. J. Deray, i. Alain Delon, Romy Schneider)
f fe" TV Slovenija 1	|
10.45	Spored za otroke: ris. serija Smrkci, 11.10 Oblaček pohajaček
11.20	Znanost: Kri (pon.)
11.50	Poslovna borza
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.50	Video strani
17.15	Napovednik
17.20	Gospodarska oddaja: Evropa 2000 (pon.)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: nadaljevanka Skrivnostni otok (a. del, pon.)
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Forum
20.30	Nadaljevanka: Pomaranče niso edini sadež
21.30	Melodije morja in sonca (prenos iz Prtoroža), vmes (22.40) dnevnik, vreme in šport
23.25	Napovednik
23.30	Sova, vmes nanizanki Roseanne in Zakon v Los Angelesu ter film Vagonarka Berta (ZDA 1972, r. Martin Scorsese, i. Barbara Hershey, David Carradine)
2.10	Video strani
C
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
ou AKtualno: Na prvi strani 0,30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-miglia Bradford - Otto la paura, 11.301 Robinson (i.
12 on ®iU c°sby)
'uu Kviz: II pranzo e servito i n_ (vodi Claudio Lippi)
3-00 Dnevnik TG 5
l4 no Variete: NonelaRAI 0 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
'U° Nan.: Starsky e Hutch -1 r An 9micidio allo studio 17 0 Otroški variete: aktual-i o n n°sti in risanke
Kviza: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della »r. „ iortuna
20 2? Rnevnik TG 5
Variete: II TG delle va-
20 3n Cc1Ze" Predstavitev
Frlm: SuperFantozzi (kom., It. 1986, r. Neri Pa-renti, i. Paolo Villaggio, 22tn 5*9* Reder)
23 on T/G delle vacanze
Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 2 no L24'00) Dnevnik TG 5 uu hporednon stop
8.30	TG 4 vesti
9.30	Nad.: Falcon Crest, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Nan.: Balliamo con Licia
11.25	Otroški variete Ciao ciao in risanke
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	Maria (i. J. Marti-nez), 15.20 Io non čredo agli uomini, 16.30 Ines, una segretaria da amare,
17.00	Febbre damore
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: C eravamo tanto amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal, 20.00 Glo-ria, 21.30 La donna del mistero 2 (i. J. Martinez)
22.30	Variete: E l estate conti-nua con le bellezze
23.00	Film: Sangue e arena (dram., ZDA 1941, i. Ty-rone Povver, Rita Hay-worth), vmes (23.30) TG 4
1.10	Nanizanka: Lou Grant
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroška oddaja
9.05	Nan.: II mio amico Ricky,
9.45	La časa nella prate-ria - Viaggio verso la li-berta, 10.45 Hazzard - I misteri di Hazzard, 12.00 La donna bionica, 13.00 Professione pericolo
14.00	Odprti studio
14.15	Film: Manidu uno sgualo ribelle un indigeno sel-vaggio, un fiore di ragaz-za (VB 1974, i. Ray Mil-land, E. Lancaster)
16.30	Nanizanke: 1 giustizieri della citta - Di eguivoci si vive, 17.30 T.J. Hooker - L atelier dell omicidio,
18.30	Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Naizanka: Adam 12
20.30	Film: Starman (ZDA 1984, r. John Carpenter, i. Jeff Bridges)
22.30	Film: II fiume delLira (ZDA 1984, r. Mark Ry-dell, i. Mel Gibson, Sissi Spaček)
0.30 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
1.05	Nočni spored
13.00
15.30
16.15
18.00
19.30 20.00
20.30
22.30
22.45
0.15
Risanke
Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez)
Film: Un garibaldino al convento (dram., It. 1942, r. Vittorio De Sica)
Nad.: Veronica - II volto delFamore (i. V. Castro) Risanke
Nan.: Le rocambolesche avventure di R. Hood Film: La vendetta di Ator (pust., 1984, r. David Hills, i. Miles OKeefe) Candid camera: Olrait Film: II marito in vacan-za (kom., It. 1981, i. Lili Čarati, R. Montagnani) Film: La scommessa delle tre mogli (r. Michael Boisrond)
TMC
8.30	Nan. : Batman, 9.00 Ai confini dellArizona
10.00	TV film: Diadorim
11.00	Nanizanka: S trike Force
12.00	Rubrika o zdravju
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Risanke: Snack
14.30	Variete: Ottovolante
15.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
TV Koper
16.00	Film: Bikoborec in dama (pust., ZDA 1951, i. Katy Jurado) _
17.30	Nanizanka: Čudežni svet gospoda Monroea
18.00	Studio 2, vmes (18.25) Slovenska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Joe Forrester
20.35	Glasbeni utrinek: Car-
men (G. Bizet, simf. orkester RTV Slovenija, dir. Marko Munih)
21.00	Piranski glasbeni večeri: klavirski trio Tartini
22.40	Vsedanes - TV dnevnik
22.50	Aktualno: Globus
TV Slovenija 2
17.10	Sova, vmes nanizanki Dragi John in Zakon v Los Angelesu
18.25	Regionalni program -Slovenska kronika
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Jazz in blues
20.30	Večerni gost: dr. Hubert Požarnik
21.20	Dobrodošli
21.50	Studio city
22.50	APZ Tone Tomšič 0.05 Video strani
16.00	Tour de France
17.15	Posebna oddaja o olimpijskih igrah
17.50	Olimpijske igre: nogomet Italija-ZDA, 20.00 Španija-Kolombija, 22.00 Poljska-Kuvajt, vmes (19.50 TMC News
23.50	TMC News
0.10 Variete: Out-Officina (vodita Umberto Smaila, Giobbe Covatta)
0.20 Film: L ultimo bambino (dram., ZDA 1971, i. Michael Cole, Van Heflin, Janet Margolin)
1.45	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
15.00	Dok.: Avventura
15.30	Rubrika: Mare pineta
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
18.00	Kratke vesti
18.05	Nadaljevanka: Il padi-glione della morte
19.00	Večerne vesti
19.30	Dok.: Avventura
20.00	Rubrika: Občina
21.30	Nad.: Panagulis zei
22.45	Nočne vesti
0.15 Rubrika: Mare pineta 0.30 Rubrika o motorjih
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini na J. Plečnika; 9.00 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kan-tavtorji; 12.00 Počitniška iskanja; 12.10 Narodnozabavna glasba; 12.40 Logaški oktet; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Drugam drugače; 13.45 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 S festivalov; 14.30 Prvine Sredozemlja pri pesnikih in pisateljih; 15.00 Nad.: Lance-lot z jezera; 15.35 Revival; 16.00 Glasovi iz Sibirije; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila;
13.45	Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val;
8.45	Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy;
10.30	Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tartini, glasbeni večeri; 18.30 Pudding time; 19.00 Dnevnik - RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna;
14.00	Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Pod senčnikom; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 19.00 V svetu fantazije;
20.00	Mix time; 21.00 Nočni val.
Zadnje, sicer neobvezujoče mnenje bo izrekel občinski svet
Občinska komisija: za financarsko šolo ni v Gorici druge lokacije kot na letališču
Potek dogodkov okrog načrta za gradnjo šole-vojašnice za finančne stražnike se je prav v zadnjih dneh močno pospešil. Včeraj smo poročali o predstavitvi makete in okvirnega načrta (ki je na vpogled v veži županstva) kot tudi o stališču odbora za varstvo in ovrednotenje letališča, danes pa je na vrsti vest, da je občinska komisija o šoli za financarje včeraj zaključila svoj mandat in prepustila odločanje občinskemu svetu.
Komisija ni sprejela odločitev, saj to niti ni bila njena naloga, kot je v poročilu navedla koordinatorka Franca Graniti Majo (PLI). Komisijo je občinski svet ustanovil 20. marca letos zgolj z namenom, da preveri najboljšo možno lokacijo za šolo-vojašnico, obenem pa tudi, da zbere čimveč informacij o dotlej dokaj nejasni in skrivnostni zadevi. Svetovalka Graniti ugotavlja, da je komisija imela zelo omejene možnosti delovanja. Njeno delo se je zato omejilo na zbiranje informacij. Rezultate je mogoče strniti v naslednjih pet točk:
1)	stiki z obrambnim ministrstvom so izključili možnost, da bi šolo namestili v kaki opuščeni vojašnici, ker ministrstvo trdi, da takih vojašnic v Gorici ni;
2)	stiki z družbo Edil-Pro, ki je pripravila načrt, so bili brezuspešni kar zadeva predlog, da bi vsaj bivališča za inštruktorje namestili v mestu, ločeno od vojašnice;
3)	glede površine za šolo- vojašnico take vrste, so dobili z obrambnega ministrstva podatek, da je potrebnih od 26 do 35 hektarov;
4)	s pomočjo občinskih uradov so preverili, da v Gorici ni nikjer drugje take površine primerne za gradnjo;
5)	komisija je skušala preveriti, ali bi lokacija na letališču dopuščala še naprej letalske dejavnosti kot tudi uporabo območja za druge športno-rekreativne dejavnosti.
Glede zadnje točke trdi svetovalka Graniti, da je predsednik aerokluba pov. Nardini po zadnjih zagotovilih načrtovalcev (rahlo zmanjšanje površine za bivalne prostore, ureditev nove pristajalne steze in hangarjev) dal povoljno mnenje glede možnosti sožitja med vojašnico in aeroklubom. Koordinatorka komisije s tem zaključuje svoj obračun in opozarja, da so druga odprta vprašanja predvsem v zvezi s finansiranjem šole-vojašnice na škodo drugih posegov (ceste) izven pristojnosti komisije. Zato komisija zaključuje svoj mandat, zbrane podatke pa daje v pretres občinskemu svetu.
To poročilo so včeraj člani komisije vzeli na znaj e, niso pa o njem glasovali. Kot smo izvedeli, sta bila z njim še najbolj zadovoljna predstavnika PSI Zucalli in PSDI Esposito ter s kakim pomis-
lekom tudi Obit (KD). Po njihovem mnenju naj bi občinski svet že v kratkem izrekel povoljno mnenje o lokaciji šole na letališču, ker pač ni drugih možnosti in ker šola vsekakor ne bi onemogočila delovanja aerokluba. Povsem drugačnega mnenja so bili Lamberti (DSL), Špacapan (SSk) in Genove-se (Zeleni). Delo komisije po njihovi oceni ni bilo dovolj poglobljeno, Granitijevi so očitali, da stvari ni šla do dna in da je delovala pod vplivom sil, ki hočejo za vsako ceno vojašnico na letališču. Očitali so tudi dejstvo, da se komisija ni srečala s predstavniki občine Sovodnje (ki zavrača gradnjo šole) kot tudi ne s člani odbora za razvoj letališča.
Kakorkoli že, komisija je opravila svoje. Sedaj bo na vrsti občinski svet, ki bo že v ponedeljek prisluhnil razlagi načrtovalcev o značilnostih načrta. Na ponedeljkovi seji predvidoma ne bo razprave oz. dokončnih sklepov, do tega pa bi utegnilo priti v torek, ko se bo občinski svet ponovno sestal. Zagovorniki gradnje šole-vojašnice se namreč zavzemajo za čimprejšnjo razpravo, nasprotniki
Na županstvu so predstavili novo pobudo sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL za zbiranje pomoči za vojne begunce iz republik bivše Jugoslavije. Sindikati, ki so se v sodelovanju z novogoriškimi sindikati že angažirali pri zbiranju blaga in prehrane za begunce v zbirnih centrih v Desklah in Če-povanu, so tokrat predstavili grafiko, ki bo v prodaji in katere izkupiček bodo namenili za pomoč beguncem. Grafični list je delo umetnika Giannija Marege, ki je upodobil šop rdečih vrtnic. Natisnjen je v 150 izvodih, ki bodo v prodaji po 150 tisoč lir. Da bi dali večji poudarek solidarnostni pobudi, bodo prve tri izvode poslali predsednikom Italije Oscarju Lu-giju Scalfaru, Slovenije Milanu Kučanu in Evropske skupnosti Ja-guesu Delorsu.
Na predstavitvi nove solidarnostne akcije sindikatov so poleg tajnikov treh zvez Giuliana Bona, Flavia Snidera in Vittoria Branca-tija bili prisotni še župan Erminio Tuzzi, odbornik za socialno skrbstvo Salvatore Colella, podpredsednik Skupščine občine Nova Gorica Rajko Novak, tajnik novogoriških Svobodnih sindikatov Ivan Furlan Kodermac ter odgo-
pa hočejo razjasniti še marsikatero senčno plat in zato zahtevajo razpravo po poletnih dopustih. Med drugim hočejo tudi razjasniti, ali se bodo med 150 milijard lir za vojašnico stekla tudi vsa sredstva, ki so bila doslej predvidena za obnovo cest. Nekajtedenska odložitev razprave bi sicer utegnila biti sprejemljiva za vse politične sile, če pa bodo zagovorniki šole-vojašnice zahtevali takojšnjo razpravo, se v ponedeljek obeta oster politični spopad.
Pri vsem tem gre vsekakor upoštevati, da bi šola bila vojaški objekt in da je načrt kljub določeni publiciteti v podrobnostih še vedno podvržen vojaški tajnosti. To pomeni, da lahko šolo-vojašnico sezidajo tudi proti volji goriške občine, četudi ni verjeti, da bi ob njenem nasprotovanju vojaška oblast silila v spopad.
Omeniti gre še dvoje stališč. V zvezi s sredinim napadom župana Tuzzija na pobudnike zbiranja 10 tisoč podpisov proti gradnji šole je včeraj odbor za razvoj letališča poslal tisku izjavo v kateri zavrača »metodo političnega boja, ki namesto argumentov privilegira zmerjanje in neosnovano obreko-
vorni za civilno zaščito v sosednji občini Albin Valentinčič.
Tajnik CGIL Giuliano Bon je povedal, da se nadaljuje tudi zbiranje prehrane in druge pomoči. Ker pa ta akcija v poletnem času nekoliko upada tako zaradi zapore precejšnjega števila trgovin kot tudi zaradi odhodov dela prebivalstva na letovanja, bodo skušali prav s prodajo grafike nadoknaditi manjši priliv darov in ohraniti dosedanji nivo pomoči beguncem.
Goriški župan Tuzzi je pohvalil prizadevnost sindikatov in ne
vanje«. Odbor poudarja, da so vsi njegovi člani pošteno, nezainteresirano in korektno obveščali občane o vseh znanih aspektih zadeve. Očitke o dezinformaciji zvrača na vse, ki so prikrivali načrt in so dolgo časa trdili, da o stvari nič ne vedo, medtem ko so vsi papirji ležali v občinskih uradih. O tem naj javnost razmisli, trdijo predstavniki odbora, ki so nam včeraj potrdili, da tudi po zadnjih novostih še vedno vztrajajo pri zahtevi, naj se o gradnji vojašnice izrečejo občani na referendumu.
Po drugi strani se za gradnjo vojašnice navdušuje predsednik združenja trgovcev Ascom Sergio Rovis. V tiskovnem poročilu ne štedi s pohvalami na račun občine, ki da je - kot je razbrati iz poročila, četudi se nam ta trditev zdi še nekoliko preuranjena - že sprejela gradnjo financarske šole. Ta šola pomeni po njegovem mnenju pomembno pridobitev in gospodarsko obogatitev za mesto. Zaradi tega se v imenu Združenja trgovcev toplo zahvaljuje županu Tuzziju za odločnost v realizaciji zamisli, ki jo je postavil njegov predhodnik Scarano.
brez polemičnega naglasa spomnil, da je goriška občina že večkrat pozvala vlado, naj obljubljena denarna sredstva za pomoč beguncem dostavi goriški prefekturi ali občini, tako da bi jih lahko uporabili za takojšnjo pomoč. Tudi novogoriški podžupan Novak je pohvalil sindikate in se prisrčno zahvalil njim ter vsem občanom, ki sd s prispevki pomagali Sloveniji ter beguncem.
Na sliki: predstavitev grafike na goriškem županstvu
Sindikati zbirajo pomoč za begunce tudi s prodajo grafike G. Marege
Zvonik goriške stolnice bodo uredili in utrdili
Svetovalca DSL Komel in Bratina za priznanje Republike Makedonije
Zvonik stolnice obnavljajo. Že nekaj dni je namreč obdan z železnim odrom in tak pomuja neobičajni videz. Dela je naročila nadškofija in bodo veljala, kakor piše na na gradbišču izpostavljeni tabli, devetdeset milijonov lir. Opravljata pa jih podjetji Edil Fab-bro iz Červinjana in S imet iz Vidma. Tehnično vodstvo je zaupano inž. Paolu Delpin.
Poseg na zvoniku stolnice bi lahko poimenovali kar sanacijski poseg, ki naj bi v prihodnje preprečil odpadanje ometa in kruše-nje. Ne toliko zaradi slabe kakovosti ometa ali podlage, ampak zaradi posledic vibracij, ki jih povzročajo zvonovi.
Menda je današnji stolp bil sezidan v dveh časovno ločenih fazah in to naj bi bil razlog za nevšečnosti, ki jih bodo skušali zdaj odpraviti. Namestitev opaža, kar je že samo po sebi zahtevna naloga, saj gre za okrog trideset metrov visoko zgradbo, pa bodo izkoristili tudi za poseg na zvonovih.
Na sliki (foto Klemše): z opažem obdani zvonik stolnice.
Goriška občinska svetovalca DSL Igor Komel in Ivan Bratina sta te dni poslala županu Tuzziju poziv, naj se pri italijanski vladi zavzame za priznanje neodvisnosti republike Makedonije. Svetovalca ugotavljata, da se je makedonski narod na plebiscitu z veliko večino opredelil za osamosvojitev od bivše Jugoslavije in neodvisnost. Še danes pa Evropska skupnost pogojuje priznanje nove republike z zahtevo po spremembi imena »Republika Makedonija«. Komel in Bratina ocenjujeta, da je ta zahteva absurdna in nedemokratična ter podrejena volji držav, ki nočejo samostojne Makedonije. Pri tem navajata, da gre za majhno, ekonomsko šibko republiko, kjer poleg Makedoncev živita še albanska in turška manjšina. Je tudi edina bivša jugoslovanska republika, v kateri je proces osamosvajanja in demokratizacije doslej potekal po mirni poti.
Žato se Komel in Bratina zavzemata za poseg župana pri vladi in njeno posredovanje v pristojnih forumih ES in OZN, da bi Makedonija bila mednarodno priznana
in da bi bil zagotovljen mirni proces demokratizacije in osamosvajanja te države. Pri tem še opozarjata, da je "komisija Badinter", ki jo je imenovala ES, že ugotovila, da Republika Makedonija izpolnjuje vse pogoje za mednarodno priznanje.
Krminčanka umrla v trčenju pri Čedadu
Ženska iz Krmina je včeraj ponoči umrla v prometni nesreči v Premariaccu na državni cesti Vi-dem-Čedad. Žrtev je 65-letna Maddalena Bevilacgua, ki se je peljala v avtomobilu z možem, 67-letnim Eugeniom Bucovinijem. Na nevarnem križišču, ki je bilo prizorišče že številnih težkih nesreč, je v še nepojasnjenih okoliščinah prišlo do trčenja z avtomobilom, ki ga je upravljal 50-letni Ferruccio Verzin iz Palmanove. Maddalena Bevilacgua je bila pri priči mrtva, oba voznika pa sta dobila samo lažje poškodbe.
Srečanje PSI-DSL obnovilo dialog za razširitev večine na Pokrajini
Pogovori med strankami za morebitno razširitev uprave na Pokrajini se nadaljujejo, toda zaenkrat še vedno brez otipljivih rezultatov.
V torek zvečer sta se ponovno sestali pokrajinski delegaciji PSI in DSL. Do srečanja je prišlo na pobudo socialistov, ki jo je tajnik DSL Maurizio Salomoni včeraj v poročilu za tisk ocenil povsem pozitivno. Srečanje, ugotavlja, je bilo koristno in potrebno, ker so sestava in pogoji delovanja pokrajinskega odbora še nespremenjeni. To pomeni, da uprava Pokrajine v bistvu ne more delovati in da je torej še vedno potrebno najti rešitev, ki naj stvari premakne z mrtve točke in naj zagotovi pogoje za temeljit preokret na čelu pokrajinske uprave.
DSL, nadaljuje Salomoni, je v razgovoru s socialistično delegaci- ! jo vzela na znanje razultate nedavnega sestanka med to stranko j in KD. Pri tem je ponovno poudarila potrebo po srečanju s stranko relativne večine, s katero naj bi brez predsodkov in na osnovi enakega dostojanstva obnovili pogajanja na osnovi že sprejetih programskih dogovorov. DSL je torej , pripravljena vstopiti v pokrajinsko upravo in podpira pobudo za razširitev večine, ki jo je svoj čas dala prav KD. Meni pa, trdi Salomoni, da mora nova večina sloneti na doprinosu vseh treh večjih strank in biti hkrati odprta vsem političnim silam, ki soglašajo s temeljnimi programskimi točkami reforme institucij ter temeljite prenove strank ter njihove vloge, j
Solidarnostni kulturni večer v Pevmi
Rajonski svet za Pevmo, Oslav-je in Štmaver pripravlja drevi ob 21. uri v sodelovanju s kulturnima društvoma Naš Prapor in Sabotin, kulturni večer, katerega izkupiček bodo namenili za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. |
Prireditev bo v prostorih osnovne šole v Pevmi, na njej pa bodo sodelovali pevski zbor, člani gledališke skupine Oder 90 in člani glasbenega ansambla Mozaik 5.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev Gorica obvešča, da bo avtobus za piknik v Gojačah 2. avgusta odpeljal po sledečem redu: ob 9. uri s Travnika, s postanki pred gostilno Primožič, v Podgori, Štan-drežu in Sovodnjah.
SDZPI sporoča, da je sedež v Gorici zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta.
Knjižnica D. Feigel obvešča, da bo od 25. t. m., do 30. avgusta zaprta zaradi dopusta.
Taborniki RMV
se vračajo s taborjenja; vlak prispe na železniško postajo
v Novi Gorici jutri, 25. t. m., ob 18.35
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 20.00-22.00 »L' impero del crimi' ne«. Prep. ml. pod 14. letom.
GORIŠKI GRAD - 21.00 »La presidentes-sa«. Gledališka predstava skupine La proposta iz Campoformida.
VERDI Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Operacija pašteta«.
SVOBODA Šempeter Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 - ul. GarzaroU1 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 410701-
Ocena Kocbekove zbirke novel Strah in pogum je pred 40 leti vzbudila neskončno polemiko
Boris Pahor in odmev »Svobodne polemike« v današnjih gledanjih na slovenske razmere
Poleti J 952. leta je v Trstu izšla v samozaložbi drobna brošura, ki je dvignila v slovenskih kulturnih in političnih krogih veliko prahu. To je bila »Svobodna polemika« Borisa Pahorja, v kateri je zagovarjal svojo oceno zbirke novel Edvarda Kocbeka »Strah in pogum« pred kritikami Toneta Fajfarja in drugih. Pahorjevo oceno je objavil Primorski dnevnik 22. novembra 1951, mesec dni kasneje pa so v Ljudski pravici izšli Fajfarjevi »Pomisleki«, ki jih je objavil tudi Primorski dnevnik s pripombo, da jih objavlja »v želji, da ne bi bili čitatelji samo enostransko obveščeni o Kocbekovi knjigi«. Sledilo je Pahorjevo »Odprto pismo« na to pripombo in kmalu nato še polemičen Fajfarjev članek v Ljudski pravici. Pahor je tedaj napisal novo pismo, ki pa mu ga Primorski dnevnik ni objavil, zaradi česar se je odločil za natis odgovora v samozaložbi. Jedro celotne polemike je bilo tolmačenje Kocbekovega odnosa do partizanske borbe. V zvezi s takratnimi dogodki smo zastavili Borisu Pahorju nekaj vprašanj.
Kako gledate danes, z razdalje 40 let, na takratne polemike v zvezi s Kocbekovo zbirko novel Strah in pogum?
Ob takem retrospektivnem pogledu ugotavljam, da sem takrat doživel odločilno razočaranje glede hotenja in sposobnosti voditeljev delavskega razreda, da ustvarijo nov družbeni red po človeški podobi. Že v predvojnem času se je namreč človek prepričal, da je bil sovjetski univerzum vse prej kot domovina prenovljenega člo-večanstva, če naj uporabim Kosovelovo sintagmo. Vendar je bilo zaradi zmagovitega uveljavljanja fašizma v Italiji in Španiji ter nacizma v Nemčiji razumljivo, da so demokratično čuteči ljudje videli neko odrešitveno alternativo v sovjetski državi, to toliko bolj, ker se je tako imenovani zahodni svet zelo klavrno obnašal, ko je šlo za nastop proti desničarskim diktaturam. Seveda je drugi svetovni spopad to stališče potrdil, saj se je lahko samo sovjetski vojaški kolos na evropskih tleh postavil po robu hitlerjanskemu vojnemu stroju.
Na slovenskem je bila ta dramatična dialektika še toliko bolj občutena, ker je iz Primorske fašizem ogrožal deželo z zahodne strani, nacizem pa s severne, po priključitvi Avstrije pa še posebno intenzivno z delovanjem petokoloncev. Zato so razgledani slovenski duho-vi zaupali sicer v zahodne demok-facije, a obenem poudarjali potrebo po prijateljskem razmerju do Sovjetske zveze.
Slo je v bistvu za združitev vseh ^1, ne glede na nazorske in pobočne razločke, na platformi, ki bi bila izhodišče za skupen odpor, ko bo razvoj dogodkov to zahteval. In tako povezavo je zagovarjal Edvard Kocbek v reviji Dejanje, aprila 1938 s "Pozivom Slovencem", krčanski socialisti pa so 1940. leta v baškem »dali prvo pobudo za ustanovitev enotnega in naprednega slovenskega gibanja... za dosego narodne suverenosti, njej ustrezne državnosti in novega družbenega
reda« (Edvard Kocbek, Pogo-vorl975 str. 136).
To stališče Edvarda Kocbeka in njegovih ter krščanskih socialistov na splošno je potem ne samo omogočilo koalicijsko obliko osvobodilnega gibanja, ampak prispevalo, da se je za upor odločilo veliko število vernih ljudi, predvsem kmečkega prebivalstva, ki je dalo glavnino bojevnikov, jih preskr-bljalo s prehrano, jim dajalo zatočišče, bilo žrtev sovražnikovega maščevanja, ki je požigal vasi, streljal talce in pošiljal kmete v krematorijski svet.
No, zato odprava koalicije in partijski prevzem oblasti nista bila samo makiavelistično ravnanje do tistih, brez katerih bi osvobodilnega gibanja ne bilo (Kidrič dixit), ampak zločin nad slovenskim narodom, ki se prostovoljno ne bi nikdar odločil za komunistično diktaturo.
O vsem tem razvoju se nam je začelo svitati - tistim, ki smo se srečno rešili nemške pogube - šele ob vrnitvi domov. In res je, da sem, na primer, jaz spoznal ob ideološkem ravnanju slovenskih predstavnikov na Tržaškem, kako pogubna je oblast enopartijskega političnega in policijskega sistema; a hkrati sem tudi upal, da se bo po začetnih zaletih vse skupaj - v tem osrčju Evrope - nekako le uneslo.
V Ljubljani pa je bil Kocbek eden od podpredsednikov Prezidi-ja, kar je vendar bilo poroštvo za neko ob-partijsko mišljenjsko, kulturno alternativo. Seveda se je prijateljska vez, ki je obstajala v pisni obliki že od 1938. leta, še potrdila, ko sva se osebno spoznala, a ne glede na to lepo razmerje sem takrat in kasneje zmeraj videl v njem eno izmed najbolj pomembnih slovenskih osebnosti tega stoletja.
S politično likvidacijo Kocbeka in njegovih je partija začela sama sebe izpisovati iz slovenske zgodovine, saj je dokončno dokazala, da nima nikakršnega svojega izvirnega načrta, ampak da je bolj ali
manj kopija oblastnih gremijev tako imenovanih voditeljev proletariata.
No, ob uporabi zbirke novel Strah in pogum za odpravo Kocbeka iz povojnega slovenskega javnega življenja sem dokončno sprevidel, da smo bili izdani vsi, ki smo verjeli v novo, socialno pravično, a pluralistično odprto slovensko družbo.
Osnovna teza takratnega razmišljanja je bila tista, s katero se zaključuje polemika, in sicer, »da se edinole v svobodnem izražanju krešejo duhovi, da se razvoj in napredek porajata iz trenja, iz protislovij, ne iz zvestobe ortodoksni linearnosti, pa naj bo leta zastopnica kateregakoli svetovnega nazora«. Kaj je pomenilo takšno razmišljanje v tistih časih?
V nekoliko obširnem odgovoru na prvo vprašanje sem skušal povedati o svojem gledanju na Kocbekovo vlogo. Naj dodam, da sem se jeseni 1943. leta po daljšem oklevanju odločil za sodelovanje z osvobodilnim gibanjem predvsem zato, ker sem ga imel za nadaljevanje predvojnega primorskega antifašizma, obenem pa sem seveda upal, da ob velikem številu elitnih mož, ki so sodelovali s komunisti, le-ti ne bodo mogli biti samodržci. Zgrešeno je bilo, a človek je menil, da bo pri nas nastala nekakšna samosvoja oblika socialne družbene ureditve. Zato je bilo poudarjanje svobodnega izražanja misli, ki ga navajate, sicer naivno ob sistemu, ki je bil na oblasti, a šlo je za prepričanje človeka, ki je bil - in je še - za socialno demokracijo, vendar v tradicionalni demokratični politični sestavi. In to sem potem ponavljal vseh 40 let.
Kar je bilo pri vsem tem še najbolj obupno, je bila dominacija matične oblasti pri nas tokraj meje. Primorski dnevnik je namreč brez težave objavil moje poročilo o Kocbekovih novelah, ko pa je knjiga izšla z odobritvijo matičnega režima in me je dnevnikov urednik prosil za prispevek o nji. Potem, ko si je oblast izbrala novele za vsesplošno kampanjo proti avtorju, pa se je tudi Primorski dnevnik moral ravnati po taktirki ljubljanskega dirigenta.
Seveda, mogoče je tudi, da je bilo vse poprej zrežirano, tudi poteza, da objavijo pohvalno oceno Kocbekovega prijatelja. Kdo more vedeti. Vsekakor je list ponatisko-val vse napade na Kocbeka in seveda name, ki sem naenkrat postal buržuj, pisatelj, ki ga je okužila zahodna kultura. In ker nisem imel kje objaviti zagovora svoje ocene, sem se odločil za tisto brošuro.«
Bi danes kaj spremenili v svoji Sbobodni polemiki, če bi jo morali napisati znova?
Glede ocene novel ne. Nesmisel je namreč trditi, da v njih Kocbek blati osvobodilni boj, ravno narobe, če je v književnosti kaj elitnega o slovenskem uporu, potem je to predvsem izpod Kocbekovega peresa. Drugače pa bi seveda zdaj pisal o komunistih in njihovi oblasti. Do teh človek res ne more čutiti nikakršnega spoštovanja. Hrabrost in idealizem padlih - to sta vrednosti zase. Vodstvo pa je ravnalo po pravilih najbolj nehumanega nečajevstva.
A takrat, to je 1951. leta in v času, ki je sledil, bi popoln prelom z matico pomenil osamitev, kar bi položaj narodne skupnosti samo še poslabšalo, medtem ko so moje -in kmalu potem Rebulove - knjige ogroženo narodno skupnost le potrdile v samozavesti. Oba sva reševala življenjsko vprašanje s profesuro, s knjigami pa sva se uveljavila mimo foruma, ki je imel pri nas monopol pri odločanju o tem, kaj je pravilno in kaj ni.
Ta forum je, žal, bil odvisen od politično-ideološkega centra in zato kot organ, ki naj skrbi za celotno skupnost, nujno handikapi-
Borls Pahor
ran. Taka namestitev svojih postojank pri nas in na Koroškem pa je največji od grehov, ki jih je matično vodstvo zagrešilo nad ločenima deloma.
Nekdanje razmere so vlivale svobodnemu mislecu precejšnjo dozo strahu in zahtevale pogum. Se vam ne zdi, da je tudi v novih razmerah v Sloveniji marsikaj tega? Se bo človek sploh kdaj sprijaznil z resnico o škodljivosti ortodoksnih linearnosti?
Kar se rodi iz strahu, je ponavadi kot mrtvorojeno dete. Isto velja
za družbo, kjer se ljudje odločajo glede na moč tistega, ki je na oblasti. Tako so se v predvojni Sloveniji ravnali po stranki, ki je vladala. Po letu 1945 skoraj da ni bilo drugačne izbire. Zdaj pa je spet tudi na vrsti nevarnost, da se človek prelevi po potrebi. Vendar bi rekel, da je bilo strašenje pred desnico pretirano, ko pa je levica v resnici še kar dobršno močna. Po mojem bi zato kazalo, da ljudje podprejo Pučnikove socialdemokrate ter tako naredijo konec pretežni bipolarnosti. Zato sem si tudi želel, da bi Janša pristopil k socialdemokraciji, kot sem napisal v nekem intervjuju. In menim, da je zelo pomembno, da je do tega prišlo. Seveda pa upam, da bo socialna demokracija izvirno slovenska, kot je v začetku stoletja predlagal Prepeluh.
V zamejstvu se je odnos do Slovencev v zadnjih časih hudo zaostril. Kako ocenjujete današnji položaj?
Veliko je krivo slovensko vodstvo, ki je stavilo vse na proletarsko enotnost, glede vprašanj manjšine pa ravnalo na podlagi teze, da je prvenstveno prijateljstvo med sosedi ne glede na to, če sosed izpolnjuje obveznosti do manjšine (Kardelj). Zaradi teh dveh norm je na eni strani odločilni forum onemogočal rast samozavestnega slovenskega srednjega sloja, na drugi pa se zavzemal za pravice manjšine samo na papirju, kar je odgovarjalo matičnim interesom in, v zadnji inštanci, večkrat tudi interesom katere izmed italijanskih levičarskih strank.
Seveda je ta slovenska politična neizrazitost opogumila nekatere italijanske kroge. Trst je namreč pred dilemo, ali naj nadaljuje z dosedanjim moledovanjem v Rimu ali naj se poveže z zaledjem, to pa je v prvi vrsti Slovenija, ki jo je doslej psihološko odklanjal in ga njena sedanja državniška uveljavitev moti, ker se bo moralo vprašanje inštitucionalizacije manjšinskega subjekta reševati neposredno z Ljubljano. Torej proti nacionalističnemu Trstu!
Vse je odvisno od našega modrega in enotnega nastopa, diplomatskega v zvezi z matico, ali pa, če bo potrebno, demonstrativnega.
Kaj napoveduje Napoved nove plovbe?
Moja knjiga napoveduje v bistvu to, do česar je prišlo. Poudarjal sem, da je samostojnost Slovenije optimalna rešitev, a da bi mi zadoščala tudi suverenost v konfederaciji. Razvoj je odločil drugače. Zato iskren hevreka za suvereno državo!
Kljub obsojanju fašizma Gianni Stuparich ni bil zmožen gledati na Slovence brez predsodkov svojega razreda
Slovenci
Gianni Stuparich
v literaturi italijanskega Trsta
MARIJA PIRJEVEC
Kljub temeljnemu preziru do naroda brez kulture in civilizacije, ki ga je zaznati v besedah, da nosijo Slovenci v sebi neko prirojeno hlapčevstvo, se je Stuparich v letih med vojnama, v skladu s svojim globokim humanizmom, skušal postaviti proti navalu nacionalizma in fašizma, ki je grozil, da preplavi mesto. Vendar je v svoji osamljenosti in krhkosti kmalu omahnil in se zatekel v nekakšno privatno izgnanstvo, iz katerega je z grozo opazoval dogajanje in skušal nanj le poredkoma reagirati. V tem smislu je značilen njegov opis požiga Narodnega doma v Trstu, ki so ga fašisti uničili julija 1920. Gre za enega najbolj pretresljivih dogodkov v sodobni tržaški zgodovini, saj v svoji kruti neposrednosti simbolizira vse dotedanje narodnostne spore, ki so razdvajali mesto, pa tudi tiste, ki so jim v poznejših letih sledili. Stuparich opisuje v knjigi spominov Trieste nei miei ri-cordi (1948), kako je opazoval požig Narodnega doma in kako sta mu prizor nasilja in predvsem "grozna nemoč" gledalcev zbujala slutnjo milijonov in milijonov bodočih nedolžnih žrtev. Vredne pozornosti so tudi besede, ki jih je zapisal v članku Italien iiber Alles leta 1921, v času torej, ko se je
fašizem v Julijski krajini šele rojeval: »Živijo ali ne živijo v Julijski krajini Slovani, ki prebivajo v domovih svojih dedov? Slovani, ki obdelujejo polja, ki so jih prekopavali njihovi slavni očetje? Slovani, ki že od nekdaj ljubijo, mislijo in molijo v slovanskem jeziku? Nihče tega ne more zanikati. Je torej prav zasesti njihove domove, polja, cerkve in jim s pištolo v roki zapovedati, naj ne ljubijo, naj ne mislijo in ne molijo v svojem jeziku? Vse je mogoče. A potem je nadvse smešno in žalostno, da se čudimo, da se vznemirjamo in jezimo, če vzame to ljudstvo v roke puške ali ročne bombe in reagira na tak način; saj jim iz samega obupa kri zavre v glavi.«
Kljub pogumnemu obsojanju fašizma in njegove raznarodovalne politike v Julijski krajini pa Stuparich ni bil zmožen gledati na slovenskega človeka brez predsodkov svojega razreda. Leta 1941 je po dolgem molku izdal roman Ritorneranno, v katerem opisuje življenje tržaške iredentistične družine med prvo svetovno vojno. Služkinja Berta, obrobni lik v njegovem delu, spet pooseblja že kar stereotipno predstavo Slovana, kakršnega je zaslediti pri mnogih tržaških piscih. »In vendar, če bi bil njen značaj nekoliko bolj prilagodljiv,« pravi Stuparich v svojem romanu,« bi se Berta po desetletnem skupnem življenju lahko čutila kot družinski član. A ohranila je v sebi te-
mačni instinkt divje živali, ki se le s težavo pusti približati.«
Nasprotje med telesno in duševno lepoto tržaškega Italijana in grdoto Slovenca še odločneje izstopa v memoarskem delu Pri-mavera a Trieste Piera Antonia Ouarantot-tija Gambinija (1910 - 1975). Pisatelj opisuje dogajanje v Trstu maja 1945, ko so jugoslovanske čete osvobodile mesto in ostale v njem štirideset dni. Pisateljev opis Slovana se v mnogočem približuje Slataperjevi upodobitvi "mongola trdih ličnic" kot tudi Stu-parichevi predstavi dekle Berte. Njegovo pisanje je tako značilno, da ga je vredno navesti: »Ti kmečki Slovenci - in to lahko rečem, ker jih imam prvič nekaj stotin pred očmi: vsi so enako majhni in koščeni, umazano plavolasi in mršavi; če jih primerjaš s Tržačani, ki so visoki in ognjeviti, je videti, kot da se niso rodili tu blizu, temveč da prihajajo iz povsem drugih krajev...« V tem že rasističnem odnosu do Slovana, in to v času, ko se je 2. svetovna vojna šele končala, je italijanski pisatelj, po rodu Istran, tipičen, čeprav verjetno zadnji predstavnik neke kulture, ki je bila še bolj izrazita v istrskih mestecih beneške tradicije kot v samem Trstu in ki je imela do slovenskega in hrvaškega sveta, čeprav jo je obkrožal od vseh strani, povsem odklonilno stališče.
(3-se nadaljuje)
Ivan Pregelj
n XVI.
LJ odnik je poveril ta posel Mohorju Kacafuri. Mohor je napravil več kot svojo dolžnost. Pred cerkvijo je oklical sebe in svoj posel. »Pravica!« je vpil, »pravica iz Tolmina. Naš gospod grof niso taka pošast, kakor strašite svoje otroke. Spoznali so, kdo je kriv. Zapreti in pretepsti so dali krivične sluge, vam pa vračajo, kar ste utrpeli. Naprej naj stopijo, kakor bom klical, Gašper Viduč, Boštjan Kavčič, Šime Cvetrežnik, Jakob Zlatoper, Urh Bogataj, vdova po Tonetu Krivcu in Luka Muznik. Tako. Ali se bomo zdaj še puntali pa pri cesarju pritožili?«
Sodnik je pohvalil Mohorja in ga za izredno uslugo nadaril. Pa je tudi sam imel skrbi, ne da bi vedel, ali mu jih bo kdo nagradil. Že ko je na konja sedel, da odpotuje v Gorico, je pripomnil grof nekam malomarno, naj mu sodnik pošlje v Gorico po zanesljivem, kar sam blagajniški prebitek v znesku šest tisoč goldinarjev. Toliko je bil grof do krajcarja preračuni!* svoj zadnji prebitek. Sodnik je obljubil, da pride z denarjem drugi dan. Grof je odšel, sodnik pa je poklical blagajnika, ki je bil njegove žlahte, osiroteli sin njegove sestre, omožene Grandente. M
Bilo je neko posebno razmerje, ki je vladalo med sodnikom pa blagajnikom. Stric in nečak sta si bila skoraj tuja, dasi sodnik in imel sicer nikogar svojih in tudi ni kazalo, da jih bo kdaj imel, ker na ženitev ni več mislil. Prebolel je bil kaj burno mladost, se streznil, ljubil poslej dobro jed in pijačo, red v službi pa denar. Od leta do leta je bolno rasla ta njegova strast, sla njegovih moških let. V tem oziru mladi Grandente ni sličil staremu. Izživljal se je mladostno prav tako kot nekoč stric, le s to razliko, da mu je stric kot uradni predstojnik hodil bridko na pot. Ne le da je bil prav proti sorodstvu še posebno nepopustljiv, kakorkoli je sicer na zunaj pred grofom ali podaniki varoval svojega uradnika ugled, bil mu je nekakšen samozvan varuh tudi osebno. V njegove pustolovščine z ženskami se ni vtikal, strogo pa mu je gledal na prste, kako gospodari s prisluženim denarjem. Ko se mu je bil postavil pred leti mladi po robu, je postal stric še odločnejši. Tri dni se je potuhnil. Potem je poklical mladega predse in mu do solda natančno naštel, kaj in koliko vse je izdal zanj, ko ga je šolal, do tedaj, ko mu je kot stric našel službo pri grofu. »Čakal sem,« je dejal, »da boš kot član naše rodovine in kri naše krvi imel staro čast v sebi, pa sem upal, da mi vrneš, kar sem potrošil zate. Vidim, da sem se zmotil.« Čudno lahko in vsakdanje, kakor da ni nobena reč na svetu bolj preprosta, je nato razodel mlademu, da mu bo odslej sam utrgoval neko vsoto in se s tem izplačal. Mladi je prebledel in vrgel sodniku ponižujočo psovko v obraz. Mirno je sodnik vzel list, napisal nanj kratko dan v leto, Gran-dentejevo ime in to, kar je prej povedal. Potem je vstal in pokazal vrata. Da se ne da kar tako izgnati iz službe, je vzkliknil mladi. Sodnik se je porogljivo smejal, naj pa poskuša svojo srečo pri grofu samem. Mladi je šel. Tri tedne je strašno divjal v pijači in razvratnosti. Potem je obnemogel in se vrnil k stricu. Prosil je odpuščanja in se vdal v vse pogoje, ki mu jih je narekoval sodnik. Utehe za tako suženjsko svoje razmerje v službi
je iskal mladi poslej drugod. Bil je lep, strasten človek, vešč vsaki družbi. Manj krepostne ženske so ga rade imele. Bil je celo hraber in silovit, ni se ustrašil sovražnika iz zasede; sam je znal strahovati, preden so strahovali njega. Čudno je bilo, da je imel tudi v igri srečo. Pa taka sreča je od danes na jutri. Zgodilo se je, da je mladi uradnik tudi grdo izgubljal. Igralskih dolgov pa ni imel.
Ko ga je poklical stric tisti dan k sebi, je sodnik že na prvi pogled spoznal, da ni vse v redu. Ukazal je nečaku, naj sede; nato je dejal:
»Gospod grof te je želel videti. Pa so mi sporočili, da ležiš hudo bolan. Čestitam, da si tako naglo okreval. Katerega lečnika, blagovoli, pa imaš?«
Mladi si je grizel ustnice in odvrnil:
»Nisem bil bolan.«
»Lep red to,« je mrmral sodnik. »Ali hočeš reči, da bi spet rad poizkusil, kako se je godilo izgubljenemu sinu? Svarim te, moj dragi.«
Mladi ni odgovoril.
»Če nisi bolan,« je rekel sodnik, »si se nalašč odtegnil, da te grof ne bi videl.«
Tudi zdaj ni mladi odgovoril. Sodnik je vstal in dejal:
»Vstani! Ogledava si tvoj urad.«
»Tu sem, zaprite me,« je vzkliknil tedaj Grandente, bled ko stena, a odločen in zavesten.
»Zakaj neki bi te zapiral, moj dragi?« se je navidezno začudil sodnik in se igral z mladim. »Ne razumem te. Idi, greva v urad. Gospod grof, ki je imel zadnje mesece izredne izdatke, me je blagovolil opozoriti, da bi utegnil v nekaj dneh rabiti neko večjo vsoto. On in jaz veva točno, koliko moremo dvigniti iz
domačega zaklada kot čisti dobiček za zadnjega pol leta. Gospod grof se ni hotel poslužiti svojega denarja brez tvoje navzočnosti. Odobrujem in cenim. Red vlada svet. Pojdiva.«
Mladi se je togo vdal in šel za stricem, ki si je dal prinesti knjigo in odpreti blagajno. Potem je računil in zamrmral:
»Pa se je le zmotil. V svojo škodo.«
Zaprl je knjigo, se dvignil in dejal:
»Računi so v redu. Osemintrideset goldinarjev bi bil mogel gospod glavar zahtevati več. Izvoli, odpri mi blagajno pa sedi in zabeleži prenos iz dnevne kaše v rodbinski zaklad. Šest tisoč osemintrideset goldinarjev. Si napisal? Dobro je. Zdaj mi pa blagovoli izplačati. Potem podpišem potrdilo.«
Do tu je mladi prenesel strašno igro, ki si jo je z njim privoščil stric. Zdaj ga je premagala besnost. Hripavo se je zasmejal in dejal razigrano, obešenjaško:
»Štejte sami. Menda bo zopet majhna zmota.«
»To se pravi, moj dragi?« je vprašal uradno hladno sodnik, ne da bi dogovoril. A pogledal je strogo hladno na mladega, ki ga je minila še zadnja kljubovalna objest. Topo je rekel:
»Saj sem rekel. Ukažite, naj me zaprejo.«
Sodnik ga je srepo gledal. Potem je dejal odločno, a tiho, pač zato, da bi ne slišali posli v sosedni sobi:
»Tat! Ali meniš, da te ne smem? In bi te tudi, če bi ne bil tako pripravljen kot sem, ki sem že sam sumil. Tako torej. Nisi le lahkomiseln in nehvaležen, si tudi zločinski in krivičen. Slepar!«
Nekaj neskončno bridkega je zaigralo mlademu ob ustnicah.
Oko mu je zagorelo surovo sovražno.
»Gospod stric,« je rekel. »Nisem mislil krasti.
»Nisi mislil,« se je porogal sodnik, »samo izposodil si, jeli?«
Uporno mu je odgovoril mladi:
»Vem, kaj se pravi krasti. Tu v Tolminu, naše žlahte ljudje, saj še ni tako davno...«
»Kaj, kaj, kaj?« je planil sodnik.
»Krali so!« je udaril mladi in ostrmel z grozo in radovednostjo sodniku v lice, ki je strašno zagorelo, tako da je kazalo, kakor da bo moža pri priči prizadelo.
»Tako sem vsaj slišal praviti,« se je umikal mladi. Sodnik je našel.
»Koliko si vzel?« je vprašal mirno.
»Tri sto goldinarjev.«
»Do vinarja mi odslužiš!« je rekel sodnik in vstal. Blagajnik je ostal sam in se zgubljeno nasmehnil. Nato je stegnil v čudni lahkomiselnosti roko v denar, da 'bi si pridržal še preko že navedenega. Pa je videl, da ni več sam. Dvoje slug je stalo pred njim in starejši je dejal:
»Po povelju gospoda sodnika! Želi, naj mu prineseva denar.«
Mladi je pokazal molče na novce. Vzela sta in šla. Uradnik pa se je sesedel za mizo. Škrtal je od besnosti z zobmi:
»Suženj sem mu in bom! Prekleti človek! Stric? Hudič, pač! Volk! Strigon!« <2>
Vzel je pokrivalo, da bi šel, pa se je premislil. Sedel je zopet k mizi, vzel list papirja in začel pisati.
»Vaše blagorodje,« je pisal. »Če me ne pokličete, sam se ne zglasim več pri Vas. Grem. Služi naj Vam kdo drug. Jaz bom že živel kako. Lepe pesmi ljudje še
vedno radi poslužajo in plačujejo. Imam tako pesem. O preprosti ženi, ki je bila bogata in tako skopa, da se je v cunje odevala pa s preperelim pikastim plaščem ogrinjala. Ta ženica je v dobri veri za visoke obresti tolminskemu grofu denar posojala. Pobotnic in zadolžnic pa grof ni ne videl ne podpisoval. Podpisovali ste jih Vi! Z vsem spoštovanjem Vaš Tat in Slepar.«
Zganil je list in ga izročil slugi, naj ga nese sodniku. Sluga se je takoj vrnil, naj gre blagajničar k sodniku. Grandente je šel. Dolgo se je mudil pri stricu. Stopil je k njemu odločno in svobodno kljub težkemu svojemu položaju, ubog in obremenjen. Ko se je vračal, se je bil spremenil. Imel je v žepu denar, imel zagotovilo, da je zadeva z grofovim denarjem urejena in pokopana. Samozavesten in svoboden kakor prej pa ni bil več. Nič več ni kljuboval. Po vsem videzu je bil premagal strica, ukrotil ga z orožjem, ki se ga je sodnik bal. Pa je bil vendar tudi sam premagan. Vsaj svoje dosedanje vedenje nasproti stricu je obžaloval. Vračal se je od njega živo prepričan, da mu je sodnik res le stric, ne pa predstojnik.
Sodnik pa je po svoje vedel, da je enkrat za vselej odgojil v nečaku sebi in grofu uradnika, kakor je treba...
Sam je še istega dne odpotoval z denrjem v Gorico. Za svoje odsotnosti je določil za namestnika Grandenteja. Popolnoma se je zanesel nanj...
*
Občevanje med tolminskimi tlačani in grofovskimi je bilo dotedaj tolminsko domače. Biriči in uradniki so bili z ljudmi surovi v besedi. Več ali manj je bil v navadi nastop, ki je bil svojstvena posebnost Mohorja Kacafure. Tiste dni pa so kmetje opazili, da so začeli poslovati biriči in uradniki drugače. Niso več psovali, vljudno zahrbtno so sprejemali ljudi, ki so imeli pri gosposki opravka. Ljudje so takoj opazili to uradniško kretnjo, zmedli so se. Klicali so jih v Tolmin na odgovor. Recimo Janeza Bajta. Povedal je ime. Birič ga je molče premeril od nog do glave in sprevel k sodniku. Tam se je zadrl na kmeta zelen ptič. Sodnik pa je pisal in se ni menil za stranko. Kmet je bil v čudni zadregi. Hotel je biti vljuden, pa je dejal o papigi:
»Lepega ptiča imajo, gospod-Pa še govoriti zna. Ali je v šolo hodil?«
»Tiho,« je dejal mirno sodnik-»Tu si v uradu!«
Kmet je utihnil, sodnik se je dvignil z listom v roki, bral, da je kmetu kar sapo jemalo, ko je čul, kakšno moč in oblast je pri' dobil gospod grof s cesarskih1 2 potrjenjem od prejšnjih tolminskih gospodov BreunerjeV-Uradnik je utihnil, zopet sedel in pisal. Potem je zopet vstal-Sedaj je kmet laže umel. Sodnik mu je bral obsodbo zaradi nekega zločina, nekega upora, rovarjenja proti postavni gosposki; zaradi skrajno grdega dejanja, ki se je kmetu samemu gnusilo ob sodnikovem orisu, le da mož nj vedel, kdaj in kako bi se bn tako spozabil in tako pregrešil-
(se nadaljuje)
(1)	blagajnik Grandente: Locatelli Grandente sta bili dve plemišk rodbini, katerih moški potomci s o opravili za tolminskega grofa razn službe kot oskrbniki, kancelarj1-notarji, pisarji (Rutar, Zgodovina-str. 145).
(2)	strigon: vampir.
V pričakovanju jutrišnjega uradnega odprtja na stadionu Čamp Nou
Oči že uprle v Barcelono
BARCELONA — Jubilejne XXV. Olimpijske igre bodo uradno starta-le jutri, s svečano otvoritveno slovesnostjo, ki bo, sodeč po dosedanjih napovedih, nekoliko zmernejša od vseh predhodnih, pa ne zato, ker naj bi Španci in Katalonci bili šted-Ijivejši od drugih narodov, ampak Preprosto zato, ker naj bi treznost olimpijskih koreografij narekovali Posebno izostreni varnostni razlogi.
Neuradni začetek predzadnjih iger drugega tisočletja je sicer na sporedu že za danes ob 18. uri, ko se bosta na slovitem stadionu Čamp Nou v katalonski prestolnici pomerili olimpijski nogometni postavi Italije in ZDA.
Svečano odprtje iger bo izvedeno v duhu in stilu sredozemske simbolike, ki je prav gotovo značilna za gostitelje tokratnih olimpijskih iger in tudi za vrsto sorodnih držav udeleženk, z Italijo v prvi vrsti. Španski kralj Juan Carlos bo dogodku sledil rama ob rami s predsednikom MOK ■1 UanomAntoniom Samaranchem. Še enkrat pa velja poudariti, da bo letošnja svečanost v primerjavi z vse-rni prejšnjimi mnogo krajša, nekako bolj »protokolarna« v primerjavi z bujnimi vzhodnjaškimi seulskimi koreografijami ali pa s kičastim bliščem iz Los Angelesa.
Barcelonske igre bodo v marsičem rekordne, tako kot se spodobi Za sleherno izvedbo olimpijskih Iger, ki vsem spremembam navkljub °stajajo sila privlačen in fascinanten dogodek, ne glede na to, da imajo že dobro dvajsetletje bolj malo opraviti z idealistično vizijo ter s sPoročili barona De Coubertina.
Pričakovani rekordi izhajajo iz Preobratov, ki so v tem zadnjem dvoletnemobdobju prizadeli ves Svet, posebno do še nedavnega t.i. yzhodni blok držav, z bivšo SZ na celu. Tako bodo v Barceloni prvič v zgodovini ali pa prvič po mnogih *etih nastopile reprezentance kopice držav, ki so dobesedno včeraj izbo-l6vale ali dosegle neodvisnost in toednarodno priznanje.
Z nekoliko drugačnim potekom in dčinkom velja to tudi za Slovenijo, to se bo po »generalki« iz ZOI v Al-srtvilleju prvič samostojno udele-.da letnih olimpijskih iger z dokaj-jPlimi izgledi v nekaterih panogah, lstih pač, v katerih so bili slovenski 'dleti nosilci tudi v sklopu bivših ju-9°slovanskih selekcij.
Pravice nastopanja so, kot znano, “to extremis« postali deležni tudi k ski in črnogorski športniki, ki se odo lahko posamezno udeležili ato,v belem dresu, pod olimpijsko f.astavo, brez himne in brez pravice 0 udeležbe v svečanem mimohodu. Q re Pravzaprav za delno pravico na ^snovi povsem čudnega kriterija, ®Prav ie aeneralni direktor
je generalni direktor Fruncois Carrard izjavil, da to velika zmaga športa nad politi-
danes
®OW1UNO
17-55 nogomet: Italija - ZDA
< 6WTR€
19 55 nogomet: Španija - Kolurr bija; Egipt - Katar in Pol ska - Kuvajt (istočasno)
<$>M
•55 nogomet: Italija - ZDA u-55 nogomet: Poljska - Kuvajt d5 nogomet: Španija - Kolumbija
ko, ker da gre za izničenje ukrepa (embargo), ki ga je osvojila OZN... Tako bodo bivši jugoslovanski športniki nastopali kot neodvisna ekipa in to v individualnih panogah.
Zadnji trenutek je dovoljenje ud-ležbe dobila tudi reprezentanca BiH, kljub temu, da je trenutno še brez lastne himne in zastave... Bosansko-hercegovsko odpravo v Katalonijo bo sestavljalo približno 30 oseb, vključno s funkcionarji.
Nekdanja (tudi športna) velesila SZ bo z izjemo pribaltskih držav še tokrat nastopila enotno z nazivom SND, pa tudi brez zastave in himne.
Na vsak način bodo to po dolgem času, tako ali drugače, prve »univerzalne« olimpijske igre, saj so to postale z udeležbo športnikov t.i. Nove Jugoslavije, četudi bodo slednji pravzaprav nastopali izključno v lastnem imenu. To je pravzaprav pomembna novost, po bojkotih, ki so zaznamovali vse zadnje izvedbe olimpiade od Montreala (leta 1976) dalje, toda glede na splošno stanje v Evropi in svetu ima vse skupaj bolj klavrn prizvok. Na vsak način je to še zelo daleč od učinka, ki so ga v antični dobi imele klasične olimpijske igre, med katerimi je povsod vladalo premirje.
25. olimpijske igre pa bodo rekordne po številu ur televizijskih pre-nosovin nasploh po višini milijardnih pogodb, ki so jih sklenile razne, pretežno ameriške televizijske družbe za odkup pravice prenašanja in pa multinacionalke, ki se na podlagi milijardnih zneskov pulijo, zato da bi bila podoba njihovih proizvodov asocirana s športnim dogodkom leta, petletja, morda pa tudi desetletja. Televizijska nadvlada bo tokrat zasenčila tudi predzadnje in zadnje OI, ki se jih je itak držal predznak »televizijske«. Tokrat pa bodo spet (do novih OI?) porušeni vsi dosedanji rekordi televizijskega prenašanja in spremljanja, predvsem po zaslugi svetovno znane mreže CNN, ki je postala neobhodna in nenadomestljiva za časa zalivske vojne in ki je odkupila levji delež pravic prenašanja »Barcelone 1992«.
In čeprav zveni v takem kontekstu protislovno, pa se ne moremo znebiti občutka, da so bile letošnje OI malo reklamizirane, kajti če se spomnimo Los Angelesa in Seula, imamo vtis, da so bila sporočila, olimpijska simbolika, gesla in vse, kar sodi v takozvani reklamni »bat-tage«, mnogo bolj številna, vztrajnejša ter gosteje razporejena v teku celotnega leta, medtem ko se je reklamno olimpijsko bombardiranje za Barcelono dejansko začelo šele pred kakim tednom. Drži pa, da je bila naša, kot tudi širša evropska javnost, nikoli kot doslej bolj pozorna na zadeve, ki so presneto resne, bolj boleče in pomembnejše od športa.
Barcelona ’92 SPORED	JULIJ								AVGUST									SKUPNO zlate kolajne
	pet. 24	sob. 25	ned. 26	pon. 27	tor. 28	sre. 29	čet. 30	pet. 31	sob. 1	ned 2	pon. 3	tor. 4	sre. 5	čet. 6	pet. 7	sob. 8	ned. 9	
OTVORITEV																		—
ATLETIKA										>>y	%				7%	r*		43
BADMINTON					/i	/>	/»	z;	36: /)	r	36 />	%						4
BEZBOL				*				*	*			Iv	*					1
NOGOMET			T	jp	?	?	?		P						?	&		1
KANU-KAJAK									A	a	A	A	A	A	A	A		16
VESLANJE				44	44	44	44	44	A	a								14
KOLESARSTVO			4*. TO	jv TO		*ly. TO	f6	s*? TO		16								10
KONJSKI ŠPORT								»				p*	p*		A		A	6
GIMNASTIKA				Y	*	*	k	-i	*							f		15
HOKEJ NA KOLTALKAH			rt	rt	rt	rt	rt		rt	rt	rt	rt	rt		rt			demonstr.
HOKEJ NA TRAVI			4	4	4	4	4		4	4	4	4	4	4	4	k		2
JUDO				<*	iS?	&	m	&	&.									14
ROKOBORBA			/ft>	/ft>	ffh	jfri	A							■JW	a			20
PLAVANJE			*					*										31
SINHRONIZ. PLAVANJE										fr	fr		fr	%	>			2
KOŠARKA			V	V		V	T	T	T	r	r	r	r	r				2
ROKOMET				A		A	A	A	A	A	A	A		A	A	h		2
VATERPOLO									fr	jvS	fr		fr	fr		fr		1
ODBOJKA			*		*	8	8	8							8.			2
PELOTA		tv JO	tv JO	t»X JO	tv jo	tv JO	J>	tV JO	tV JO	y	JO	JO	t^' JO					demonstr.
MODERNI PETEROBOJ			/S	A	n	h												2
BOKS			n	n	n		n	n	n	J?	n	n		it	it	4	)%	12
SABLJANJE								h	H	h	>	\	H					8
DVIGANJE UTEŽI			&	%,	&	h\	4			%,	&							10
TAEK WON DO						r					r	r	r					demonstr.
TENIS							AV		p*	P*	p*		;v		7*			4
NAMIZNI TENIS						jl	JL	JL	jl	ji	Sl	%		Sl				4
STRELJANJE			/u	7u	m	/v*	Xl	7\i	XI	X								11
STRELJANJE			X	X	A-i			X	X	/u								2
LOKOSTRELSTVO								S	s	s	ct	oi						4
SKOKI V VODO			fr	)X/	fr	fr			h.	fr	ž*	fr						4
JADRANJE					2*	4	4	4	l	K	%							10
ZAKLJUČ. PRIREDITEV																		—
Zlate kolajne	—	—	9	12	14	17	19	19	23	28	19	12	12	h	23	29	10	257
]/ Barceloni: nogomet pred odprtjem iger
Start azzurrov z ZDA
Nogomet bo prva športna panoga, ki bo debitirala na OI in to že danes, pred uradnim odprtjem XXV. OI, ki se bodo začele z jutrišnjim dnem, ko bo na sporedu svečana otvoritev iger.
Nevsakdanja čast »ouverture« na predvečer Iger je doletela nogometni reprezentanci Italije in ZDA, ki se bosta drevi ob 18. uri spopadli na slovitem stadionu Čamp Nou, kjer si je italijanska reprezentanca pred desetimi leti priigrala nastop v finalu tedanjega SP in nato osvojila naslov svetovnega prvaka.
»Azzurri« bodo na OI nastopili s svojo selekcijo »under 21«, ki je pred nedavnim osvojila naslov evropskega prvaka, Američani pa s
postavo, ki so jo sestavili izrecno za nastop v Barceloni in so v šestnajstih kvalifikacijskih tekmah izbojevali 15 zmag, enkrat pa igrali neodločeno.
POSTAVI EKIP
ITALIJA: Antonioli; Bonomi, Fa-valli, D.Baggio, Matrecano, Verga, Melli, Albertini, Buso, Corini, Marcelin. Na klopi: Peruzzi, Taccola, Rossini, Sordo, Muzzi. Selektor: Maldini.
ZDA: Friedel; Rast, Lapper, Da-yak, Imler, Burns, Huwiler, Jones, Snow, Moore, Reyna. Na klopi: Feu-er, Onalfo, Allnutt, Brose, Lagos. Selektor: Osiander.
SODNIK: Diaz Vega (Španija).
Arianna Bogateč se vestno pripravlja na prvo regato
Arianna Bogateč, Sirenina jadralka, ki bo edina zamejska Slovenka na barcelonskih igrah v vrstah italijanske reprezentance, je že prispela v katalonsko prestolnico in se že vneto pripravlja na prvo olimpijsko regato v razredu »Evropa«, ki bo na sporedu v ponedeljek.
Naša tekmovalka se že vneto pripravlja na pomembno preizkušnjo, saj ima do začetka tekmovanja še nekaj dni časa, da se seznani s tekmovalnim okoljem in da se čimbolje prilagodi razmeroma novemu čolnu, saj je mednarodna jadralna zveza oskrbela vse tekmovalce z enotnim tipom plovila le nekaj mesecev nazaj.
			
Barcelona ’92	XXV olimpijske igre		
Med Italijani kopica kandidatov za medalje Slovenija bo v Barceloni nastopila s 30 atleti
Vsaj ponoviti Seul Adutov ne manjka
BARCELONA — Za italijanski šport je značilno, da se na vse večje mednarodne manifestacije podaja z veliko dozo (tudi pretiranega) optimizma. Rezultati so nato večkrat bolj skromni od pričakovanega, pa čeprav velja Italija za športno velesilo. Sledi obdobje ostrih kritik, napovedanih čistk in hudih besed, pred novim tekmovanjem pa je spet vse po starem. Podobno velja tudi za letošnje olimpijske igre. »Osnovo« predstavlja obračun iz Seula, kjer je Italija osvojila šest zlatih, štiri srebrne in štiri bronaste medalje. Prejšnji dve izvedbi iger nista verodostojni, kajti v Moskvi ni bilo ZDA, v Los Angelesu pa Sovjetske zveze. Pred dvanajstimi leti je Italija tudi zato osvojila kar osem zlatih, tri srebrne in štiri bronaste medalje, leta 1984 pa kar 14 zlatih medalj, 16 srebrnih in 12 bronastih. Letos pa bo »specifična teža« medalj nedvomno večja.
Večina italijanskih osvajalcev zlatih medalj je prisotna tudi v Barceloni. Manjka le boksar Parisi, ki je (z malo uspeha) poskušal srečo med profesionalce. So pa tu večna brata Abbagnale, rokoborec Maenza, tekač Bordin, sabljač Cerioni in veslaški četverec s krmarjem. Pa ne kot turisti, temveč kot resni kandidati za ponovno zmago. Nekateri celo najresnejši. Brata Abbagnale in Maenza bi v Barceloni osvojili svojo že tretjo zlato medaljo.
V	delegaciji azzurrov je celo nekaj preživelih dobitnikov medalj iz Los Angelesa (Andrei, Oberburger, Masullo, Numa, Meglio in Scalzo) in Moskve (Damilano, Roman).
V	taboru azzurrov resno upajo, da bo kdo od teh veteranov znova presenetil, poleg njih pa je tu še cela serija mlajših šampjo-nov. Kot možne osvajalce bolj ali manj žlah-
tnih odličij omenjajo še atlete Antiba (10.000 m), De Napolija (1.500 m) in Salvadorjevo (hoja), plavalce Minervinija (100 m prsno), Battistellija (200 m hrbtno) in Sacchija (400 m mešano), nad »desaparecidom« Lambertijem so že skoraj obupali, kolesarje Gualdija in Rebellina (posamično), sabljača Borello in Zalaffijevo ter njuni ekipi floreta, nazadnje pa še tekmovalce v modernem peteroboju.
Po 32 letih segajo ambicije tudi do naj višje stopničke zmagovalnega odra v nekaterih ekipnih športih, Uspehu vaterpolskega »set-tebella« v Rimu leta 1960 so namreč bolj ali manj sledila sama razočaranja. Odbojkari v Barceloni štartajo celo v nehvaležni vlogi favoritov. Odkar jih vodi Julio Velasco so postali pravcata nepremagljiva armada, na olimpijskih igrah pa bodo branili tudi naslov svetovnih prvakov. Velikega uspeha si nadejajo tudi nogometaši, nedavni zmagovalci evropskega prvenstva mladih do 21. leta, brez možnosti pa niso niti vaterpolisti, kajti odsotnost Jugoslavije opogumlja vse njene tekmece.
Toda igre so priložnost za uveljavitev tudi manj znanih športnikov, ki svoj trenutek slavja doživljajo samo ob takih prilikah. Judoisti (Giugnijeva in Pierantozzijeva), rokoborci (Schillaci), strelci (Cioni in Venturini), veslači (star in tornado, a tudi naša Ari-anna, mar ne?) in deskar Giordano res niso brez možnosti.
Ljubezenska zgodba pa je botrovala k temu, da Italija prvič uvršča med svoje kandidate za medalje tudi kanuistko, Josefo Idem, sicer nekdanjo vzhodnonemško reprezentantko, ki je s poroko pridobila italijansko državljanstvo.
Predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič se pred prvim samostojnim nastopom slovenskih športnikov na olimpijskih igrah noče prenagliti. »Lahko ugotovim le, da lahko strelec, veslači, kajakaši in kanuisti ter mogoče telovadec posežejo zelo visoko, saj so v svojih športih v svetovnem vrhu. Upam, da bomo tokrat odličja (za razliko od zimskih iger v Albertvillu, op. ur.) vendarle osvojili«, je dejal pred prvimi boji za medalje v Barceloni.
Slovenija se na prizorišče največje svetovne športne manifestacije predstavlja s po številu skromno odpravo tridesetih športnikov, a ji ambicij ne manjka. Še pred dobrim letom je kazalo, da bo težko doseči priznanje in nastop na igrah, zdaj pa se bolj ali manj prikrito že govori o medaljah!
So ambicije utemeljene? Nedvomno ima Slovenija nekaj pomembnih adutov. Največ pričakujejo od strelca Rajmonda Debevca, ki bo v Barceloni že tretjič nastopil na olimpijskih igrah. Leta 1984 je bil v Los Angelesu dvanajsti, štiri leta kasneje v Seulu pa petnajsti. Obakrat je tekmoval z zračno puško, tokrat pa bo nastopil v treh disciplinah: z zračno puško ter z MK puško 60 leže in v olimpijskem matchu 3x40. Najmanj eno kolajno tudi sam pričakuje, saj ne smemo pozabiti, da je Debevc doslej zmagal že na 14 tekmovanjih za svetovni pokal, v svoji vitrini pa se lahko ponaša z medaljami s svetovnih in evropskih prvenstev.
Čeprav sta šele junija dopolnila 20 let, sta veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj silovito prodrla v svetovni vrh in na lanskem članskem SP med dvojci osvojila srebrno kolajno,
zato nanjo smeta upravičeno računati tudi to- j krat, četverec brez krmarja v zasedbi Mujkič, Klemenčič, Janša in Mirjanič pa se bo potego-1 val za uvrstitev v finale.
Kajakaši in kanuisti so bili doslej najuspešnejši med vsemi slovenskimi športniki, saj so samo s svetovnih prvenstev prinesli 29 kolajn, od teh 14 slalomisti, 15 pa tekmovalci v spustu. V reprezentanci je tudi svetovni viceprvak med kajakaši [član novogoriških Soških elektrarn) Marjan Štrukelj, v isti disciplini pa bosta z dobrimi obeti nastopila tudi Albin Čižmič in Janez Skok. Tudi kanuisti so dobro pripravljeni. Čeprav bo konkurenca zelo ostra, so | Borut Javornik, Jože Vidmar in Boštjan Žitnik optimisti.
Ostali člani slovenske odprave se bodo | morali menda zadovoljiti z manj odmevnimi | dosežki, vsekakor pa ne drugorazrednimi-! Tako bo gimastičar Lojze Kolman (njegovo izvirno akrobacijo na drogu so vpisali v tehnični pravilnih Mednarodne gimnastične zveze) na drogu zanesljivo med boljšimi, izkaže pa se lahko tudi kolesar Valter Bonča, čeprav bo na cestni dirki za posameznike nastopil osamljen. Za jadralce (deskar Vidakovič in Kosmina in Sosič v letečem Holandcu) bi bil uspeh uvrsti- i tev med 10. in 15. mestom, med peterico plavalcev pa lahko na uvrstitev v A finale računa : menda le Igor Majcen, četverica atletov pa objektivno nima večjih možnosti, čeprav bi l lahko Borut Bilač (daljina) in njegova žena I Britta (višina) presenetila. Za maratonca Vindiša bi bila ponovitev Seula (25. mesto) lep j dosežek. V reprezentanci so še lokostrelec Samo Medved in judoista Štefan Čuk ter Filip Leščak.
Že v 1. kolu italijanske nogometne A lige
Udinese - Juter
RIM Včeraj so na italijanski nogometni zvezoi objavili spored A in B nogometnih lig. Nogometna sezona 1992/93 se bo torej začela 6. septembra in se bo končala 23. maja 1993.
V A ligi bo premor 11.10. (Italija - Švica), 15.11. (Škotska - Italija), 20.12. (Malta - Italija), 27.12: (božični prazniki), 21.2.93 (Portugalska - Italija), 2.5.93 (Švica - Italija).
SPORED 1. KOLA A LIGE (6.9.92)
Atalanta - Parma, Cagliari - Juventus, Fiorentina -Genoa, Milan - Foggia, Napoli - Brescia, Roma - Pescara, Sampdoria - Lazio, Torino - Ancona, UDINESE -Inter.
SPORED 1. KOLA B LIGE (6.9.92)
Ascoli - Modena, Bologna - Venezia, Cesena - Cre-monese, Fidelis Andria - Lucchese, Monza - Bari, Padova, Piacenza - Lecce, Reggiana - Verona, Taranto - Piša, Ternana - Spal.
Klinsmann k Monacu
MILAN — Vodstvo Interja je včeraj sporočilo, da je odstopilo francoskemu prvoligašu Monacu nogometaša Jurgena Klinsmanna. Nemški as bo igral* pri Monacu tri leta.
Rally Argentine: Auriol vodi
SAN MIGUEL TUCUMAN — Po dveh posebnih preizkušnjah druge etape avtomobilskega rallyja Argentine, osma preizkušnja za SP, je zanesljivo v vodstvu francoski pilot Didier Auriol na lancii martini racing.
Auriol ima 59" prednosti pred Špancem Carlosom Sainzem na toyoti. Tretji pa je Italijan Alessandro Fiorio na lancii delti hf, ki ima zaostanek 2'23".
Včeraj na 18. etapi francoskega Toura
Odločil sprint
TOURS (FRANCIJA) — V pričakovanju današnje etape na kronometer, na kateri pa je seveda Miguel Indurain nesporen favorit, se je včeraj drugič na tem Touru, 18. etapa končala z množičnim sprintom, v katerem je bil najspretnejši Francoz Thierry Marie, ki je prav na ciljni črti ugnal Nizozemca Jelleja Nijdama. Nizozemec se je že veselil zmage, ko ga je presenetil domači kolesar.
Na današnji etapi na kronometer, ki je dolga kar 64 km in je kot nalašč za vodilnega z lestvice Induraina, bo španski as še bolj utrdil svojo prvo mesto, tako da bosta zadnji dve etapi do cilja v Parizu povsem brez pomena.
Vrstni red 18. etape (Montlucon - Tours, 230 km):
1.	Thierry Marie (fr) 5.07T5"; 2. Nijdam (Niz), 3. Musee-uw (Bel), 4. Ludwig (Nem), 5. jalabert (Fr), 6. Da Silva (Port), 7. Fidanza (It), 8. Lilholt (Dan), 9. Anderson (Av-stral), 10. Manders (Niz) in vsa glavnina v zmagovalčevem času.
Skupni vrstni red: 1. Miguel Indurain (Šp) 89.56'25";
2.	Chiappucci (It) po T42"; 3. Hamspten (ZDA) po 8 07 ’; 4. Lino (Fr) po 9'22"; 5. Bugno (It) po 10 09"; 6. Delgado (Šp) po 1T50"; 7. Breukink (Niz) po 15'54 "; 8. Perini (It) po 15'56"; 9. Roche (Ir) po 17T2", 10. Vona (It) po 19'22".
S. Lorenze: naši tokrat uspešnejši
Tretji dan košarkarskega turnirja San Lorenzo je bil za ekipo Latte Silp, v kateri igrajo nekateri slovenski košarkarji, uspešen. To moštvo je namreč premagalo ekipo Supermercati di Piazza, pri kateri nastopa tudi borovec Marko Debeljuh (dal je 6 točk), s 122:103. Med najzasluženjšimi za uspeh Silpa sta bila tudi jadranovca Klavdij Starc (17 točk) in Sandi Rauber (22). Bivši jadra-novec Marko Corsi pa je dosegel 9 točk.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
konjske dirke - konjske dirke
V	Tarentu je naš favorit Incredi-bile DJ (skupina 1), ki pa bo moral paziti pred Dontellmenomorej em (skupina X), od skupine X bi omenili tudi nevarnega The Devila.
Možnosti za uspeh ima v Tarentu Micandro (skupina X), favorita sta še Leonford (skupina 1) in Lobo MS (skupina 2).
Čeprav bo tekma v Rimu dokaj izenačena, pa vseeno je naš favorit Musiča Jazz (skupina 1). Omenili pa bi še Insidia Red (skupina 2), ugodno pa bi lahko presenetil Eteranec (skupina X).
V	Montecatiniju bo Graceful (skupina 1) skušal izkoristiti ugoden izhodniščni položaj. Presenetila pa bi lahko Gadino Mas (skupina X) kot tudi Mariom Jet (skupina 2).
V	dokaj dobri formi bo v Follonici startal Intramuscolo (skupina 2). Od skupine X velja sleditiMortanu, od skupine 1 pa Ebradorju.
V Montegiorgiu so naši favoriti Marzio Doro (skupina 2), Edloriz (skupina X) in fiordo AC (skupina 1).
DIRKA TRIS
Naši favoriti: št 22 Keystone Anita, št. 24 Maddy Bourbon, št. 20 Micolz. Za sistemiste: št. 12 Marazzi, št. 21 Liu Dawn, št. 5 Limbo D' Asolo.
1. — prvi	1	X
drugi	X	
2. — prvi	X	
drugi	1	2
3. — prvi	1	
drugi	X	2
4. — prvi	1	
drugi	X	2
5. — prvi	2	
drugi	X	1
6. — prvi	2	
drugi	X	1
Regata »optimistov« v organizaciji JK Čupa
Težave z brezvetrjem
Jadralna sezona je v polnem teku in iz tedna v teden se vrstijo tekmovanja.
Pred dnevi so v Sesljanskem zalivu zaplapolala jadra razreda optimist. Mladi mornarji so se pomerili v drugi preizkušnji conskega prvenstva. Regato je priredil JK Čupa. Organizatorji, regatni odbor in tekmovalci so imeli, žal, težave z brezvetrjem. Kljub težavam pa so izpeljali kar dve preizkušnji. Drugo preizkušnjo so bili prisiljeni celo skrajšati.
V	prvi regati je slavil član jadralnega kluba iz Tržiča Guido Prearo, na dobro enajsto mesto je pristal Alessio Pincin (JK Čupa), Andrej Močilnik (Sirena) je bil 15., Ana Žerjal (Čupa) pa 17. Ostali predstavniki slovenskih klubov so pristali po več kot dvajsetim mestom. Skupno je nastopilo skoraj 70 jadralcev v predstavništvu 14 klubov 11. cone italijanske jadralne zveze.
Takoj po prvi regati je regatni odbor omejil z bojami novo regatno polje in zopet se je vnel športni boj. Tokrat je bil najhitrejši Benečan Federico Del Greco. Imenitno se je odrezal član TPK Sirena Andrej Močilnik, saj je pristal tik pod vrhom. Tudi Alessio Pincin je dodatno izboljšal položaj in prijadral do cilja osmi. Tekmovalni dan se je končal v mučnem brezvetrju in vsi so upali za izboljšanje vetrovnih razmer za naslednji dan.
V	nedeljo je bilo na sedežu JK Čupa kar živahno. Vsi so se burno pripravljali na tretjo preizkušnjo.
Vodno površino je razgibala prijet' na burja in regatni odbor je že na' povedal Start ne ene, temveč dveh preizkušenj. Tekmovalci so sprejel* novico z navdušenjem. Po ugotovit' vi, da veter blizu obale ne piha enakomerno, so se vsi tekmovalci ž regatnim odborom vred pomaknil* na odprto morje. Tam pa jih je Č3' kalo neusmiljeno brezvetrje. Tak0 v nedeljo niso uspeli dokončati nit) enega plova. Ob 16.30 je regati*1 odbor dvignil zastavo, ki je pome' nila konec vseh napovedanih rega* in optimisti so ^povlekli motorfl* čoln do drče JK Cupa. Torej rega)0 je bilo konec, končna lestvica pa j® bila naslednja: 1. Guido Preai0 (SVOG), 4. Andrej Močilnik (Sir®' na), 8. Alessio Pincin (Čupa), 19. Da' rio Cossutta (Sirena), 21. Ana Žerjal (Čupa), 22. Aleš Omari (Sirena), 2> Andrej Petaros (Čupa).
V soboto in nedeljo bo JK Čupa priredil še eno regato za optimist®' Tudi ta bo veljavna za selekcije Za nastop na mladinsko državno Pr' venstvo. Najmlajši jadralci pa s® bodo podali v Chioggio. Tudi kad®' te čaka važna regata, in sicer za prvo selekcijo Prvo jadro (Prid1'? vela). Najboljši mali jadralci 5 bodo priborili pravico nastopati na državnem prvenstvu kadetov, k bo septembra meseca v Raveni*1' (D. Poljšak)
Na sliki M. Magajne predsed' nik JK Čupa Marino Košuta p°g zdravlja prisotne tekmoval® pred nagrajevanjem.