PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina piacaria v gotovini	or	!•
Abb postale 1 gruppo * C*6H<i OD 111*
Leto XVII. - St. 154 (4928)
TRST, petek 30. junija 1961
Včeraj sta Popovič in Segni obravnavala I r ••	;	7tT-	T 7- ^ , »
j, ^	,	i	Trije	sateliti	izstreljeni	istočasne
tudi vprašanje obeh narodnih manjšin
Segni se je na sinočnjem sprejemu razgovarjal tudi z zastopniki italijanske manjšine v Jugoslaviji - Danes bodo razgovori zaključeni in objavljeno bo skupno uradno poročilo - Segnijeve izjave našemu dopisniku in italijanskim novinarjem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Jugoslovansko-italijanski politični razgovori, ki so se pričeli včeraj popoldne med državnim tajnikom Kočo Popovičem in italijanskim ministrom Antoniom Segnijem in njunimi ožjimi sodelavci, so se nadaljevali danes dopoldne v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
V današnjih razgovorih so najprej nadaljevali proučevanje splošnih mednarodnih vprašanj, potem pa so načeli vprašanja s področja dvostranskih odnosov. Ko sta si izmenjala načelne poglede o vprašanjih dvostranskega sodelovanja, sta
Beograda priredil slovesen sprejem v čast svojemu italijanskemu kolegi. Sprejema so se udeležili ugledni jugoslovanski državni politični funkcionarji, zastopniki javnega, kulturnega in gospodarskega življenja Jugoslavije, člani diplomatskega zbora ter domači in tuji novinarji.
Med omenjenim sprejemom
se Popovič in Segni spora- ki ga je priredil Koča Popo-
zumela, da posebne komisije nadaljujejo razpravo o gospodarstvu, kulturi in o
drugih vprašanjih, vštevši vprašanja, ki sta jih ministra obravnavala na sestanku lanskega decembra v Rimu. Med temi vprašanji so na prvem
mestu nekatera vprašanja, ki se nanašajo na narodne manjšine, zatem vprašanja s področja gospodarskih odnosov m druga. Poročajo, da so današnji razgovori, podobno kot včerajšnji, potekali v duhu konstruktivnega in prijatelj skega sodelovanja - in v ozračju prisrčnosti in odkritosti. Razgovori se bodo nadaljevali in končali jutri dopoldne z objavo skupnega uradnega poročila.
Dopoldne je Segni v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Mihajla J a-, vorskega, generalnega majorja Dušana Dotliča in šefa protokola v državnem tajništvu za zunanje zadeve Liliča položil venec na grob neznanega junaka na Avali. Pri polaganju venca so bili navzoči ostali člani italijanske delegacije, italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio in člani veleposlaništva.
Opoldne je italijanski veleposlanik Alberto Berio priredil v veleposlaništvu kosilo v čast ministra Segnija in njegovi soprogi. Z jugoslovanske strani so se kosila udeležili Koča Popovič, podpredsednik zvezne skupščine dr. Pavle Gregorič, član izvršnega sveta dr. Slavko Komar, državni podtajnik v zunanjem ministr-stvul Veljko Mičunovič, pomočnik državnega tajništva dr. Jože Brilej, veleposlanik Jugoslavije v Rimu Mihajlo Javorški in drugi ugledni funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve.
Nocoj pa je Koča Popovič v prostorih ljudskega odbora
vič, so bili Popoviču in Še-gniju predstavljeni zastopniki italijanske manjšine Abram Apolonio, podpredsednik o-krajnega odbora SZDLJ, zdravnik dr. Luciano Ferfo-glia, oba iz Kopra in ravnatelj založbe »EDIT*. Luciano
Michelazzi z Reke, ki so Se-gniju izrazili zadovoljstvo za- ‘ zadovoljen z razgovori, je Se-
radi uspešnega razvoja jugoslovansko italijanskih odnosov in željo, da bi se ti odnosi še bolj poglobili, da bi prišlo do še večjega zbližanja med narodi obeh držav. Obvestili so ga nadalje, da so pred kratkim imeli v Izoli, Kopru in Piranu revijo italijanskih kulturnih društev in izrazili željo, da bi se sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, - posebno na kulturnem področju, še bolj poglobilo. Minister Segni je s svoje strani poudaril važno vlogo, ki je namenjena manjšinam v medsebojnem zbližanju. Po njegovih besedah, katerim se je pridružil tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, morajo biti manjšine most med obema državama, in je dodal, da se vprašanju poglobitve kulturnega sodelovanja posveča posebna pozornost.
Na moje vprašanje, kako je
gni izjavil, da je zelo zadovoljen s potekom razgovorov, da so ob današnjih razgovorih obravnavali tudi manjšinska vprašanja in da bo ta del razgovorov prišel do izraza tudi v skupnem sporočilu.
Po informacijah iz drugih virov je dosedanji potek razgovorov na splošno zelo pozitiven, tako da se pričakuje. da bodo kot rezultat teh razgovorov sledile tudi postopne konkretizacije.
Jutri bi moral Segnija sprejeti maršal Tito v Beogradu, toda ker je zaradi bolezni še vedno na Brionih, ne izključujejo možnosti, da bo italijanski zunanji minister zadnji dan svojega bivanja odpotoval z letalom v Pulj in da ga bo predsednik republike sprejel na Brionih.
B. B.
BEOGRAD, 29. —- Beograjski dopisnik Anse poroča med vestmi o poteku današnjih razgovorov tudi o izjavah, ki jih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIII|||lll|||II|II||||||||||||||||ll||||||I|||||I|||IIIII|||||||||||||||||i||||||||||,|,|,„|,|||||||||||IIf||1|J
Zaostritev	ok
zaradi letalskih hodnikov
Mac Millan poudarja potrebo sporazumne rešitve, lord Home pa govori o «skrajni nevarnosti» - Kennedy ustanovil «Agencijo za razorožitev, svetovni mir in varnost» - Eksplozija v SZ
W ASHINGTON, 29. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da se ukrepi vzhodnonemške vlade glede letalskega prometa nad vzhodnonemškim ozemljem ne morejo uveljaviti v zvezi z letali treh zahodnih držav, ki uporabljajo letalske hodnike za Berlin.
Dodal je, da Vzhodna Nemčija nima nobene ob-
lasti, da bi lahko podrejala polete zahodnih letal v letalskih hodnikih svojim določbam.
Vzhodnonemška vlada je
namreč odredila, da bodo od 1. avgusta dalje radiotelegraf-ska sporočila letal, ki bodo letela nad omenjenim ozemljem, podrejena nadzorstvu vzhodnonemških oblasti.
Ameriški predsednik Kenne-dy je sklical za nocoj v Beli hiši sejo drž-avnega sveta za varnost.
V angleški spodnji zbornici je laburistični poslanec pozval Mac Miilana, naj resno upošteva možnost ustanovitve svobodnega, neodvisnega in demi-
litariziranega Berlina za vse mesto v pričakovanju sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. Mac Millan je odgovoril, da se mora katera koli rešitev glede Berlina ((doseči s pogajanji toda ne pod grožnjo«.
Mac Millan je zanikal, da je poslal Kennedyju načrt petih točk v zvezi z berlinsKo krizo. Zunanji minister lord Home pa je izjavil, da bo razdobje prihodnjih šestih mesecev «eno najtežavnejših razdobij, ki jih mora Velika Britanija prebroditi po zadnji vojni«. Dodal je, da je položaj »skrajno nevaren«.
Kar se tiče jedrskih poizkusov, je načelnik tiskovnega urada Bele hiše izjavil, da bo tieba čakati več dni, preden
HiHiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiimiimi
Prve dni julija nadaljevanje francosko-alžirskih pogajanj?
Ostra kritika proti vladi v parlamentu ■ Razkol v kolabora-cionistični MNA ■ Demonstracije kmetov se nadaljujejo tudi med zasedanjem konference pri okrogli mizi
FIARIZ, 29	— V narodni
skupščini je bila danes debata o Alžiriji. Vlado je zastopal minister za Alžirijo Jo-xe. Med glavnimi govorniki je bil bivši predsednik vlade Moilet, ki je izjavil, da še vedno odobrava de Gaullovo politiko «Tuua ta odobritev, je pripomnil, se nikakor ne tiče razdelitve Alžirije, ki absolutno ni nobena rešitev.« «Ker ni mogoča nobena strogo vojaška rešitev, je dodal Moilet, je treba obnoviti, oziroma začeti pogajanja, ker so se pogaja’ci omejili do sedaj na inventar.«
Moliet je izjavil, da se v glavnem postavljata dve vprašanji:	er.o pravo, drugo pa
neprave. Bravo vprašanje: jamstva manjšinam, kar je e-no temeljni i načel demokra-c je. Ko bo to urejeno, Kodo z lahkoto rešena tudi ostala vprašanja (ustavitev sovražnosti, Sahara, vojaška oporišča itd). Nepravo vpra anje: predstavništvo alžirske vlade. «Ce se zahteva od te, naj nudi jamstva za prihodnost, je dejal Mocet, pomeni, da velja za začasno vlado in da jo je treba priznati kot tako.«
Na 'koncu je govornik pou-daiil, da se francoska in alžirska vlada strinjata glede opciie o pridružitvi. Po mnenju "Molleta je rezultat referenduma glede tega že gotov: ogromna večina bi sprejela to možnost miru in sprave.
Na nasprotni strani pa je vzbudil precej hrupa govor bivšega predsednika Bidaulta: «Ker trenutno niso sredstva /a akcijo V naših rokah in se od parlamentarcev zahteva samo, da nastopajo kot inteligentni statisti, govorimo samo zaradi vesti in prihodnosti Dovoli naj se mi reči, da že tri leta ni bila resnica naslednjega dne enaka resnici prejšnjega večera.« Nadaljeval je: ((Usmerjanje in ukazi se dajejo z vrha. Na vladni klopi j« samo disciplina. Smo to-
rej samo videz parlamenta, ki va organizacija, povezana s
diskutira z dozdevno vlado.«
Zatem je govornik kritiziral morebitno razdelitev Alžirije in je poudaril, da je to v nasprotja s samoodločbo, in je dodal, da so 8. januarja letos odredih, «da je ljudstvo glasovalo o prividih«, danes pa ase nudi trajna vojna ali pa pospešena zapustitev ali pa mešanica obeh«. Bidault je zaključil; «Nobena stvar a-li nihče ne more prisiliti ljudi, da zapustijo svojo zemljo, svoje mrtve in svoje zastave.«
De Gauhe je prišel danes iz Verduna v Epinal. Med potjo je imel dvajset krajših govorov. Govoril je o Alžiriji, o kmetijstvu in o mednarodnem položaju. V glavnem je ponovil, k-1 jc bi' že izjavil na sprejemu v Elizejski palači pred svojim odhodom.
V Bar Le Duc je ponovil namero c razdelitvi Alžirije in je trud, da «je vojna v Alžiriji sedaj dejansko končana«, in da je treba »elemim-rati samo terorizem«. Minister za oborožene sile Mess-mer je odpotoval danes v Alžirijo za štiri dni.
V pariških krogih zatrjujejo. aa je že dogovorjeno, da se bodo pogajanja med Francijo in Alžirijo obnovila 4. ali 5. julija in da bodo o tem objavili istočasno uradno sporočilo v Parizu in Tunisu morda že jutri. Danes se je vrnil v Ženevo predstavnik alžirske vlade Bularuf,
Medtem javljajo, da je v kolaboracionističnem ((Alžirskem narodnem gibanju« nastal razkol. Osem članov od enajstih v političnem uradu tega gibanja je odstopilo. Mešali Hadž je imenoval nove člane. Člani, ki o odstopili, nameravajo ustanoviti novo politično skupino. Vsi izključeni so obtoženi, da, so povezani z ((Alžirsko fronto za demokratično akcijo«, ki je no-
francoskimi «li-beralinimi» krogi v Alžiriji.
V Parizu je bil preteklo noč izvršen atentat s plastično bombo v stanovanju ministra za kmetijstvo. Eksplozija je povzročila veliko škodo.
Francoski kmetje so sklenili, da ne bodo upoštevali poziva na ((nekajdnevno premirje«, na katero jih je pozvala državna zveza neposrednih obdelovalcev. 2e v zgodnjih jutranjih urah so kmetje začeli akcijo v številnih departmajih. Danes so bile demonstracije tudi na pariškem področju. 2e ob petih zjutraj so kmetje blokirali s traktorj; večino poti v departmaju Oise. Železniška proga Pariz-Dieppe je bila na več krajih blokirana in prav tako številni mostovi na reki Oise. Promet je bil popolnoma prekinjen tudi na področju Compiegne. Nad tisoč traktorjev so kmetje razmestili na cesti med Compiegnem in No-yonom. V departmaju Herault je že ob 6. uri zjutraj na stotine traktorjev prispelo v Montpellier, ki so ga popolnoma blokirali s traktorji važne poti. V Nimesu je med demonstracijami prišlo tudi do spopadov med demonstranti in orožniki. Ranjenih je bilo okoli 40 policajev.
Kljub vsem tem demonstracijam pa se je nocoj začela v hotelu Matignon konferenca «pri okrogli mizi«, pri kateri sodelujejo vse glavne kmetijske organizacije. Po današnji seji so objavili poročilo, ki pravi med drugim, da je vlada pripravljena sprejeti »takojšnje ukrepe« za rešitev spora. poročilo pravi, da bodo ti ukrepi dvojni: reforma vladnih ustanov, ki urejajo kmetijsko načrtovanje, in takojšnji ukrepi za podpiranje cen kmetijskih pridelkov, mesa, kure-tine, sira in vina. Poročilo napoveduje prve ukrepe vlade za jutri. Nov sestanek je določen za torek zvečer.
bodo ZDA poslale odgovor na spomenico Hruščeva. Glede nadaljevanja pogajanj o raz-oiožitvi na splošno se v Wa-shir.gtonu nadaljujejo posvetovanja med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki.
Kennedy pa je danes poslal kongresu načrt zakona o razširitvi in okrepitvi obstoječe ♦ uprave za razorožitev*, ki jo je bil ustanovil lanskega ok-. tobra Eisenhovver. Kennedy namerava dati tej upravi večjo avtonomijo, kar se tiče ameriške dejavnosti na sektorju razorožitve.
Uprava bo dobila ime ♦A-mtriška agencija za razorožitev, za svetovni mir in varnost*. Njen ravnatelj bo odgovoren neposredno predsedniku m državnemu tajniku in bo prevzel funkcijo predsednikovega svetovalca za zadeve razorožitve. Agencija bo imela naslednje poglavitne naloge: 1. Pripravljanje razoro-žitvene politike in metod za ohranitev miru na razorože-nem svetu. 2. Pripravljanje priporočil za predsednika, državnega tajnika in za kongres na tem sektorju. 3. Vodstvo pogajanj s Sovjetsko zvezo.
V Washingtonskih uradnih krogih so nocoj sporočili, da je v Sovjetski zvezi nastala nedavno močna eksplozija, enaka eksploziji približno sto ton tritola. Eksplozija je nastala vzhodno od finske meje. Trdijo, da bi lahko šlo za eksplozijo kemijskih snovi ali pa, za atomsko eksplozijo.
Tudi švedski seizmologi so nocoj izjavili, da so eksplozijo registrirali njihovi aparati 31. januarja. Švedski seizmologi so prišli do zaključka, da je šlo za *umeten potres*
je dal zunanji minisier Segni skupini italijanskih novinarjev po zaključku današnjih razgovorov s Popovičem. Še-gni j,e poudaril, da je zadovoljen s potekom razgovorov, med katerimi je prišlo do izmenjave gledišč o splošnem mednarodnem položaju. «Ta obravnava, je dodal Segni, je bila seveda bolj obširna kot med Popovičevim obiskom v Rimu, ker je od tedaj prišlo do zelo važnega razvoja mednarodnega položaja kot n. pr.: berlinska kriza, nemško vprašanje, kakor tudi razvoj politike nevezanih držav, ki se bodo sestale v Beogradu 1. septembra.«
Ko je odgovarjal na neko drugo vprašanje, je Segni izjavil, da po njegovem mnenju nevezane države nimajo namena dejansko ustvarjati tretjega bloka, «čeprav bo njihov sestanek omogočil koordinacijo zunanje politike raznih držav, ki se bodo sestanka udeležile«. «Poleg tega pa ni izključeno, da bo taka skupna akcija lahko našla odgovarjajoč izraz v OZN.« Glede OZN je Segni dodal, da po njegovem mnenju jugoslovanska vlada «ne izključuje potrebe kake reforme ustroja v okviru vodilnih organov Združenih narodov« in da bi »sestanek izvenblokovskih držav u-tegnil pripeljati do sporazumov tudi v tem smislu«
Glede tega sestanka, ki ga po besedah Segnija ((italijanska vlada ne gleda z nenaklonjenostjo«, je italijanski zunanji minisier izjavil, da bi sescanek lahko omogočil «bolj jasno kvalifikacijo mnogih držav«, tako da bi se ((izognili dvoumnosti glede položaja nevezanosti na oba svetovna bloka«.
Uleae berlinskega vprašanja je Segni v odgovoru na neko vprašanje izjavil, »da i-ma vtis, da se namerava z jugoslovanske strani obdržati stališče previdnega čakanja«,
Nato je Segni v razgovoru
Eden je opremljen
Atomska baterija daje energijo dvema oddajnikoma in drugim aparatom - Vsi trije sateliti tehtajo 125 kg in letijo okoli Zemlje v višini 925 kilometrov
ClAPE CANAVERAL, 29. — V ZDA so danes izstrelili tri umetne satelite z eno samo raketo, in sicer z raketo «Thor-Able-Star». Eden od treh satelitov je o-premljen z atomsko-električno baterijo, ki bo dovajala tok njegovim radijskim oddajnikom.
Trije umetni sateliti krožijo skoraj po istem tiru v
višini 925 km. Sateliti tehtajo skupno 125 kg. Atomska baterija je na satelitu «Transit 4-A». Ostala dva satelita sta «Injun», ki tehta 18 kg in katerega naloga bo dajati podatke o Van Al-lenovih pasovih, in «Greb-3», ki bo zbiral podatke o sončnem žarčen.iu.
Satelite so Izstrelili danes ob 5 22 po srednjeevropskem času. Cez dve uri so sporočili, da je bila izstrelitev uspeš na. Istočasna postavitev v tir reh satelitov je bila mogoča pomočjo tako imenovanih
eksplozivnih žebljev. Sateliti so bili pritrjen’ s temi žeblji na zadnjo stopnjo nosilne rakete. Ko je raketa dosegla hitrost 26.000 km na uro, so žeblji eksplodirali; sateliti so se sprostili in začeli krožiti skoraj po istem tiru v višini 925 km.
Atomska baterija tehta približno dva kilograma ter daje energijo dvema oddajnikoma in drugim aparatom. Glavni del baterije je majhen cilinder iz plutonija 238. Ime baterije je «SNAP» (Source of Nuclear Anxiliary Power). Razen tega so na 'satelitu tudi sončne baterije. Satelit «Trausit 4rA», ki ga je izde-
lala vojaška mornarica, ima nalogo dajati podatke ladjam in letalom o njihovem točnem položaju z natančnostjo, kakršna ni bila do sedaj še nikoli dosežena. Mornariški departma je sporočil, da vsi a-parati na satelitu redno delujejo. Trdijo, da bo satelit stal v tiru okoli Zemlje najmanj pet let. Podatke, ki jih bodo dobili od satelita, bodo dali na razpolago vsem državam, ki bodo to zahtevale.
Komisija za atomsko energijo je sporočila, da atomska baterija lahko daje tok 2.5 wata za več let. Baterija pa daje samo majhen del potrebnega toka. Ostali tok dajejo konvencionalne ali sončne baterije. «Transit 4-A« so označili kot prvi operativni prototip sistema plovbe s sateliti, ki ga ima v načrtu mornarica. Ta sistem bi moral postati o-
muimiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiiuiuiiHimimiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiimiiniMiiiiiiiiimimimiimiiimiiHiiitiiimiimiiimi
Avstrijska
mednarodno
vlada bo zahtevala
preiskovalno komisijo
perativen proti koncu prihodnjega leta. Predvideva se u-poraba štirih satelitov, na podlagi katerih bodo ladje, letala in podmornice lahko ugotovile neko točko s samo 160 metri razlike.
Nosilna raketa je letela nad ozemlji, med katerimi so Kuba in področja Južne Amerike. Vse te države razen Kube so obvestili že naprej, in so dale svojo privolitev.
Razgovori o Laosu
v
Vlada bo izločila iz šolskega načrta finansiranje konfesionalnih šol? - Danes zadnji poskus rešitve krize na Siciliji
(Od našega dopisnika)
RIM, 29. — Ob koncu te ga tedna ali v začetku prihodnjega tedna bo avstrij ska vlada izročila italijanskemu veleposlaniku na Du naju memorandum v zvezi z razgovori v Zuerichu. V nekaterih diplomatskih krogih na Dunaju so mnenja, da bo avstrijska vlada v kratkem obvestila generaln ega tajnika OZN Hammar-skjoelda o neuspehu nepos rednih pogajanj z Italijo,
/. italijanskimi novinarji-^, D,pA- 1« Predsednik SVP Ma
menil tuai tisti del razgovorov, ki se tiče dvostranskih odnosov med italij-o in Jugoslavijo. Pri tem je poudaril, da «so bile številne težave premagane« ter da se »gleda iahKo pozitivno na sestavo no-vega sporazuma«. »Dobre perspektive — je dodai Segni — nudijo tudi kulturne izmenjave med obema državama«.
Ko je pozneje ponovno govoril o političnem delu razgovorov, je Segni svoje izjave zaključil s poudaraom, da sta s Popovičem imela (»ploden pregled obzorja glede odnosov z državami, s katerimi imata Italija in Jugoslavija največ stikov«.
Dopisnik Anse poroča tudi, da je bilo na današnjih razgovorih sKienjeno, da bodo določila kulturnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo začela takoj veljati, čeprav postopek v parlamentu za ratifikacijo tega sporazuma, ki je bil podpisan v lanskem decembru, še ni zaključen.
Glede vprašanj obeh narodnostnih :kupm pa omenjeni dopisnik poroča da «so bila obravnavana tudi zadevna nerešena vprašanja« ter da sta »obe delegaciji v tem pogledu sklenili vztrajati z največjo dobro voljo pri svojih naporih za dosego pravičnih in ustreznih rešitev«.
mu obrazložila svoje stališče in utemeljila razloge, zaradi katerih se obrača nanj, da bi pomagal pri izbiri naslednjega /(miroljubnega sredstva« za poravnavo spora med obema deželama glede Južne Tirolske.
V intervjuju, ki ga je dal za nemško tiskovno agencijo
imiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiioiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiu
Združitveni kongres borbenih organizacij FLRJ
PISMO	MARŠAL	TITA
IN GOVOR A. RANK0VIČA
Titovo zdravstveno stanje se je občutno zboljšalo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Po uradnem zdravniškem sporočilu z Brionov se predsednik maršal Tito počuti občutno bolje, kajti akutno vnetje mandeljnov je popustilo. Toda, kot ugotavlja zdravniško poročilo, je potrebno zaradi okrevanja za določen čas nadzorstvo zdravnika. Zaradi bolezni se predsednik republike maršal Tito ni mogel udeležiti združitvenega kongresa borbenih organizacij Jugoslavije — Zveze borcev, Zveze vojnih vojaških invalidov in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev — ki se je začel danes zjutraj v Domu sindikatov v Beogradu.
Ob navzočnosti 1.400 delegatov, zastopnikov vseh organizacij in zastopnikov treh mednarodnih in nacionalnih organizacij bivših borcev, invalidov, vojnih ujetnikov in drugih borbenih organizacij iz 17 držav je kongres odprl predsednik Z veze borcev Aleksander Rankovič. Po pozdravnih govorih zastopnikov Svetovne federacije bivših borcev, zastopnika Mednarodne federacije udeležencev odporniškega gibanja, Renata Bertolinija, Mednarodne federacije bivših vojnih ujetnikov, zastopnikov raznih organizacij Bolgarije,
Francije, Gane, Grčije, Gvineje, Liberije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, ZAR in drugih držav, je predsednik Zveze borcev Aleksander Rankovič govoril o dosedanjem delu in bodočih nalogah borbene organizacije Jugoslavije. Rankovič je med drugim omenil slavno osvobodilno borbo Jugoslavije, povojne napore pri obnovi dežele in poudaril vztrajno zavzemanje Jugoslavije za uveljavljenje politike miroljubne koeksistence in sodelovanja med narodi, politike, s katero si je Jugoslavija pridobila iskreno prijateljstvo številnih držav in narodov.
V pozdravnem pismu, ki ga je poslal kongresu, se predsednik Tito spominja žrtev nadčloveških naporov in trpljenja jugoslovanskih narodov v borbi za svobodo ter pošilja iskrene pozdrave vsem borcem in zastopnikom inozemskih organizacij, s katerimi mora Zveza tudi v prihodnosti razvijati čim tesnejše sodelovanje, da bi na ta način ((prispevala k ohranitvi miru na svetu, tej največji pridcbitvi človeštva, za katero so naši narodi skupno z drugimi dali tako ogromne žrtve«.
B. B.
gnago napovedal, da bo avstrijska vlada zahtevala imenovanje mednarodne preiskovalne komisije, ki naj bi proučila stanje v Južni Tirolssi. Temu se n' moč ogniti — je nadaljeva' Magnago — spričo «zavlačeva'ne taktike italijanskega zunanjega ministra Se-gnijr, tudi če Domo zaradi tega izgubili precej časa«. V inetrvjuju, ki ga je dal nemškemu dnevniku »Abendpost«, pa je Magnago dejal, da so že večfkrat obsodili metode nasilja, da pa mora to veljati «za obe strani«. »Italija je poslala v Južno Tirolsko cel armadni zbor, zaradi česar živimo tu kakor če bi se nahajali v vojnem stanju«. Na vprašanje, če bodo ti varnostni ukrepi «navedli teroriste, ki se zdijo dobro organizirani, da bodo odstopili od novih podvigov«, je Magnago dejal; «Ne vem, toda menim, da je proti tem ljudem moč storiti zelo malo.«
Kljub prazniku, so se danes v Palermu nadaljevali razgovori med predstavniki političnih strank v zvezi z jutrišnjim zasedanjem sicilske skupščine, na katerem bodo napravili zadnji poskus za rešitev vladne krize, ki se vleče že od začetka preteklega marca, Z jutrišnjim dnem se hkrati zaključi finančno poslovno leto 1960-61, novega proračuna za naslednje poslovno leto pa še niso mogli predložiti niti niso poslanci o-dobrili začasno poslovanje, tako da je upravno življenje dežele povsem paralizirano. To ima za posledico suspendiranje vsakršnega izplačila, ki ga dežela dolguje tretjim osebam in lastnim uslužbencem, ki jih je nad 6.000.
Jutri bo torej padla dokončna odločitev: ali sestava u-pravne deželne vlade, ali razpust deželne skupščine, ki je bila izvoljena 7. junija 1959, in ki bi morala živeti do leta 1963. Taka upravna vlada bi imela le začasen značaj, ker bi morala poskrbeti le za predložitev novega proračuna m dobiti pooblastilo za začasno poslovanje do 31. oktobra.
Po nalogu deželnega vodstva KD je poslanec La Loggia govoril s predstavniki strank in prišel do zaključka, da je še vedno moč sestaviti upravno vlado, če se mandat za sestavo take vlade poveri demo-kristjanskemu poslancu Lanzi. Vodstvo PSI je izjavilo, da je pripravljeno podpreti od zunaj vlado KD-PSDI, če bi zanjo glasovali tudi krščanski socialci.
Danes se je sestalo vodstvo liberalne stranke, na katerem je Malagodi podal poročilo o ooložaju po volitvah na Sardiniji in med drugim dejal, da je poslal vladi memorandum, v katerem je obrazložil stališče PLI glede šolskega vprašanja. V diskusiji je poslanec Alpino sicer dejal, da morajo liberalci zagovarjati stališče, da gredo v korist javne šole vsa finančna sredstva, predvidena v vladnem načrtu za razvoj šolstva, v zaključnem sporočilu pa to ni izrecno omenjeno, ampak se le poudarja važnost ((moderne re-
ročilu je namreč Malagodi branil stališče, d-a je treba glede tega vprašanja doseči skupno odločitev med vsemi strankami, ki podpirajo sedanjo vlado. Skratka: zdi se torej, da so liberalci pripravljeni na kompromis in so v tem smislu pripravljeni vplivati tudi na socialdemokrate in republikance, ki so še nedavno ponovno poudarili svoje nasprotovanje tistemu členu vladnega načrta, ki predvideva finančno podporo konfesionalnim šolam. Vendar pa to ne oo potrebno, ker ima predsednik vlade baje sam namen izločiti ta člen iz vladnega načrta o šolstvu, da bi si tako pridobil enotno podporo vseh socialdemokratskih in republikanskih poslancev, ko bo v poslanski zbornici po 10. juliju na dnevnem redu razprava in glasovanje o nezaupnici, ki jo bodo socialistični poslanci predložili jutri predsedstvu zbornice — predvsem pa njihovo podporo v jeseni, ko se bo sedanja vladna ((koalicija* znašla pred novo preizkušnjo, spričo napovedi republikancev, da bodo takrat ponovno proučili položaj in zavzeli dokončno stališče do Fanfanijeve vlade. Zakaj v jeseni? Zaradi tega, ker takrat Gronchi ne bo mogel več razpustiti parlamenta (te pravice nima v zadnjih šestih mesecih
svojega mandata) niti vsiliti enobarvne demokristjanske vlade desnega centra, kakršna je bila Tambronijeva vlada.
V Perugi se je danes začelo socialdemokratsko medregio-nalno zborovanje o spolovi-narstvu, na katerem je poslanec Preti utemeljeval nujnost odprave te zastarele oblike obdelovanja zemlje in dejal, da je treba zemljo postopno dati kmetom, ki naj se združijo v zadruge za nabavo surovin, skupno uporabo kmetijskih strojev in prodajo pridelkov, da bi pozneje mogli preiti na višjo stopnjo skupnega obdelovanja zemlje.
A. P.
Čombe je os(aI...Čonibe
ELISABETHVILLE, 29. — Če-mbe, ki je včeraj v katan-škem parlamentu izjavil, da bo Katanga »ostala neodvisna*, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so sporazumi. ki jih je sklenil v Le-opoldvillu, gospodarskega m ne političnega značaja. Se posebej je zanikal, da so se sporazumeli o enotnem denarju v vsem Kongu, in je dodal, da bo katanška valuta še dalje ostala v obtoku.
Dalje je Combe izjavil, da je pripravljen poslati svojo delegacijo v leopoldvilski parlament. toda s pogojem, da se prej skliče sestanek med najvišjimi kongoškimi voditelji. Sestanka bi se morali u-deležiti razen njega še Ka-savubu, Gizenga in Kalondži. Na koncu je izjavil, da v Leopoldvillu dejansko ukazuje Mobutu.
WASHINGTON. 29.	— V
ameriškem državnem departmaju so se začeli včeraj razgovori o Laosu. Voditelj ameriške delegacije v 2enevi Har-riman se je sestal z Deanom Ruskom. Sinoči je prišel v ZDA tudi podpredsednik vien-tianske vlade general Nosa-van, ki bo imel več razgovorov z ameriškimi voditelji. Ameriška vlada je povabila tudi Suvano Fumo, toda ta je odgovoril, da zaradi številnih obveznosti ne more priti v ZDA.
Nosavan je ob prihodu v New York izjavil, da so se trije princi sporazumeli z Zuri-chu o notranji in zunanji politiki in da je treba določiti samo še osebo, k; bo predsedovala vladi narodne enotnosti. Dodal je. da so se sporazumeli, da bodo zadevo prepustili laoškemu kralju in da se bo verjetno kmalu našla rešitev. Trije princi so se sporazumeli, da se bodo ponovno sestali v Laosu v prvi polovici julija.
Politični opazovalci menijo, da bo dokončen sporazum med tremi princi v veliki meri od- I visen od stališča ZDA, k: so 8 do sedaj postavljale veto proti I imenovanju Suvane Fume za £ predsednika nove koalicijske | vlade.
Voditelj Patet Laosa Sufa-1 nuvong pa je prišel danes iz I Ženeve v Moskvo. Suvana Fu-ma je sedaj ria privatnem obisku v Franciji. Včeraj je imel daljši razgovor s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom,
Iz Ženeve javljajo, da so današnjo popoldansko sejo odložili na jutri zjutraj zaradi pomanjkanja govornikov. V u-radnih krogih izjavljajo, da spada ta odložitev v tihi spo-razum navzočih delegacij. Pou- 1 darja se namreč, da bo konferenca imela vedno redkejše ,
luivia vcuuu ICUKCJ5C vf
seje, dokler ne bodo trije lao- f ški princi dosegli končnega i. sporazuma. Ugotavljajo, da je 1 konferenca za sedaj omogočila p spoštovanje sporazuma o usta- | vitvi sovražnosti ter načelen i sporazum med tremi laoškimi 1 strujami.
ANKARA, 29. — Te dni je turška policija aretirala okoli 400 ljudi, ki jih sumijo, da so »komunisti*. To je sporočil notranji minister. Nocoj so v Carigradu objavili uradno izjavo, di trdi, da so od- j krili zaroto za upor v Turčiji, j ki bi moral izbruhniti 9. ju- i lija, to je na dan volitev za ! odobritev nove ustave.
					
Iraško-iranski incident v vodovju pred Kuvaitom
Zbiranje čet na meji med Irakom in Kuvaitom? ■ Zmeren ton izjave vlade ZAR - Iraška vlada nasprotuje sprejemu Kuvaita v OZN in v Arabsko ligo - Previden članek moskovske «Pravde»
LONDON, 29. Po vesteh, ki so danes prispele v Nikozijo, je Kuvait zaprl svojo mejo z Irakom. Kairski list »Al Ahram* piše, da so iraške čete včeraj odkorakale proti meji s Kuvaitom. Irak je poslal na mejo dve brigadi v bojni opremi. Iz Teherana pa poročajo, da so nekatere iraške vojne enote streljale na iranske motorne čol ne, ki so prevažali živež v Kuvait. Zatrjuje se, da je da. nes prišlo v Kuvait večje število čet iz Saudove Arabije in da nadzorujejo mejo z Irakom. Baje pričakujejo za jutri prihod ret zi Jordanije in dveh britanskih brigad, ki imajo nalogo ščititi rafinerijo v Kuvaitu.
V londonski spodnji zbornici je pomočnik zunanjega ministra Heath izjavil, da je britanska vlada zagotovila ku-vaitskemu emiru vso podporo. Predstavnik britanske ad-miralitete je popoldne potrdil, da so številnim britanskim vojnim enotam, ki pripadajo brodovju Srednjega vzhoda, ukazali naj odpotujejo. Ni pa povedal, kam so namenjene.
Predsednik sudanske vlade general Abud je sinoči brzojavil kralju Saudove Arabije in kuvaitskemu emiru ter poudaril podporo Sudana Kuvaitu. Abud pravi, da je dal navodila sudanskemu poslaniku v Bagdadu, naj skuša pre-piečiti »razpoko v arabskih
vrstah*, ki je nastala zaradi forme šolstva«. V svojem po-' iraške grožnje, da si bo pri-
ključila Kuvait.
Danes se je podguverner Kuvaita sestal v Bejrutu s tajnikom Arabske lige Hasu-no; govorila sta o morebitni akciji Arabske lige.
Stalni iraški predstavnik v OZN je v New Yorku izjavil, da se bo Irak uprl sprejemu Kuvaita v OZN, ker »ta dežela ne more veljati za neodvisno državo*. Dodal je, da se glede Kuvaita ne more niti sprejeti načela o samoodločbi v obliki plebiscita pod nadzorstvom OZN, ker »nobena država ni nikoli dovolila, da^ bi podpredila plebiscitu del svojega ozemlja*. Iraški diplomat je dodal, da je prebivalstvo 70-odstotno iraškega porekla, ter je poudaril, da iiaška vlada želi urediti zadevo na miren način. Pripomnil je, da so iraške zahteve narodnega značaja in da ni tu nobene želje, da bi si Irak zagotovil velike dohodke iz petrolejskih koncesij v Kuvaitu, ker ima že velika petrolejska bogastva.
Minister v vladi ZAR Kader Hatem je izjavil, da je ZAR proti priključitvi Kuvaita k Iraku, in je izrazil upanje, da bodo sedanji spor mirno poravnali. Dodal je, da je položaj, ki je nenadoma nastal, »nevsečen*. Hatem je dodal, da ZAR upa, da bo sedanji položaj v zvezi s Kuvaitom urejen v skladu z a-rabskimi načeli. V svojem pismu kuvaitskemu šejku pravi Naser med drugim: »Ker je neodvisnost Kuvaita ki odra-
ža svobodno izraženo voljo njegovih prebivalcev, vprašanje, ki nas sedaj zanima, imamo dolžnost, da se skupno [ trudimo, da odstranimo sle- j herno nevarnost, ki bi ogro- i žela to neodvisnost*.
Politični opazovalci v Kairu^ ocenjujejo sporočilo o stališču ZAR kot ponovno potrditev tez o arabski enotnosti, >,» ki jih je Naser večkrat ob- I? razložil v zadnjem letu, in :V: po kateri je moč arabsko enot- i nest uresničevati samo na o- S| snovi popolnoma svobodne o- : predelitve in soglasno izraze^ ne volje prebivalstva, ne pa po načelu »enotnost za vsako ceno*. Opazovalci zlasti poudarjajo na zmerni ton poroči- ' la v celoti.
Moskovska »Pravda* objavlja danes komentar o Kuvai- j tu _ Pri tem ne zavzema Stališča niti za eno niti za drugo stran, temveč opozarja prizadete države, da bi se spor lahko na koncu obrnil v njihovo škodo. Komentar je se-stavljen v zmernem in pre-vidnem tonu. List poudarja, da so številne arabske prestolnice pokazale naklonjenost do sprejema neodvisnega Kuvaita v Arabsko ligo in v OZN, in dodaja: »Imperiali- : . stične države nameravajo iz-kbristiti to krizo: Velika Britanija je pustila v vodovju Kuvaita skupino vojnih enot. ZDA pa izražajo svojo zaskrbljenost zaradi krize okoli Kuvaita, kjer imajo njih mono- . pol* velike interese, in ta kriza se še dalje zaostruje*.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.6, oajnižja 16.8, ob 19. uri 24 8; zračni tlaki 1023.9 narašča, veter 9 ton j ugovzhod n ik, vlage 35 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20/4 stopinje.
Tržaški dnem
Danes. PETEK, 30. junija
Emilija
Sonce vzicie ob 4 18 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 21 33 m zatone ob 6.31 Jutri, SOBOTA, 1. Julija
Bogoslav
Občni zbor Delavskih zadrug
Člani niso pravično zastopani
v sedanjem upravnem svelu zadrug
Kritike monopolističnega položaja resnične manjšine demokristjanov in njihovih priprežnikov - Govor tov. Petronia
Včeraj je bil v kinu »Grat-tncielo« občni zbor Delavskih zadrug, na katerem so predložili članom bilanco za leto 1960, poročilo upravnega sveta in poročilo nadzornega odbora. Temu je sledilo razpravljanje, ki pa so ga morali prekiniti, ker je bilo treba izprazniti dvorano. Poleg tega so izročili tudi zlate kolajne šestim starim članom, ki so se udeležili ustanovitve Delavskih zadrug. Najmlajsi teh članov ima 79 let.
Iz obračuna je razvidno, da je znašal kosmati dobiček 540 milijonov 752.683 lir, čisti dobiček pa samo 1.250.262 lir. Za osebje so izdali 417.828.515 lir, in sicer za plače in socialno zavarovanje 360.837.456 lir, za odpravnine pa 56.991.059 lir.
Predsednik Dulci je podal obširno poročilo, h kateremu se bomo povrnili. Za sedaj naj omenimo, da je bilo 31. decembra lani zaposlenih pri Delavskih zadrugah 497 uslužbencev nasproti 464 leto prej. Povečanju števila osebja je tieba pripisati razširitvi dejavnosti zadrug in zaposlitvi novih vajencev. Dulci je tudi obširno opisal napore in prizadevanja za znižanje cene mieka in zagotovil, da se bodo v prihodnosti lotili tudi pobijanja cen mesa, kar bi bilo seveda še bolj nujno, saj je znano, da vlada pri nas piavi monopol pri nabavljanju in prodaji tega prepotrebnega živila. Dulci je med drugim tudi dejal, da se spopol-nitev upravljanja Delavskih zadrug izraža tudi v izboljšanju prodajaln in raznih u-slug, izboljšanju odnosov s člani, izboljšanju odnosov z uslužbenci ter v novi dejavnosti vodenja in upravljanja menz v raznih podjetjih.
O vsem tem bi se dalo marsikaj pripomniti kakor tudi o bilanci sami; toda osnovna pomanjkljivost v upravljanju zadrug oziroma v sodelovanju delno izvoljenega upravnega sveta je pomanjkanje demokracije in tistega duha, ki je botroval ustanovitvi Delavskih zadrug samih. Vodstvo Delavskih zadrug preveva namreč dandanes duh, ki je tuj večini članov in tudi resnični zadružni misli. Zato je bile pač Dulcijeva naloga, ki je skušal opravičevati sedanje stanje in prikazati delo upravnega sveta v najboljši luči, kaj težka. Ni namreč mogoče izviti se dilemi: dve tretjini članov predstavlja komaj tretjina njihovih izvoljenih zastopnikov v upravnem svetu, ki pa so še odrinjeni od dejanskega upravljanja zadrug; medtem ko predstavljata ostalo tretjino samo dva izvoljena predstavnika, ki pa sta v večini skupno s petimi imenovanimi predstavniki u-stanov na podlagi zakona, ki je delna kopija fašističnega zakona. In ta dva predstavnika manjšine-večine, to je socialdemokrat Dulci in demo-kustjan Stopper sta prvi predsednik drugi pa podpredsednik, kar pomeni, da imata v rokah škarje in platno. Spričo tega je bilo vse Dulci-jevo Sizifovo delo, da bi dokazal nekako demokratičnost v poslovanju Delavskih zadrug, brez haska, medtem ko je Stopper previdno in sramežljivo molčal. Toliko lažja pa je bila seveda naloga opozicije, saj sta krivičnost in diskriminacija v škodo večine članov na dlani in ne more tega dejstva zanikati še tako spretno govorjenje, dokazovanje in leporečenje. Predsednik Delavskih zadrug je namreč znan stilist, toda dokazati, da je večina manjšina in obratno, se, kot kaže, tudi njemu ne posreči.
Dulci je v svojem odgovoru na diskusijo tudi očital nekaterim članom, da so vnesli v svoje govore »politiko«, kar se ne bi bilo smelo zgoditi. Ta pripomba bi lahko bila tudi upravičena, če ne bi bila ustvarjena v upravnem svetu ravno s pomočjo politike takšna »večina«, kot je. Vprašati
r-----------------^
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECUH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOBICA Ulica S. Pelhco 1-11.	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANCI SKA št. 20 - Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLKJ: ” tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din,	letno	1920
din, polletno 960	din, če'rt-
letno 460 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLKJ AD1T, DZS, Ljub ljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pri
Koravitmi banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi r- naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT. Trat
je članom, kar je seveda povzročilo tudi gospodarsko krizo zadrug.
Zato se je za stare člane leta 1955 postavilo vprašanje, ali naj prepustijo zadruge njihovi usodi, ali pa naj zopet vzbudijo med vsem članstvom zanimanje zanje, da se poživijo. Člani so izbrali to pot in ustanovili odbor za obnovo in prerod zadrug, ki se je lotil tudi volitev leta 1959, čeprav je bil z raznimi dekreti okrnjen njihov pomen. No prišlo je do zmage resničnih članov, toda ssetava u-pravnega sveta je ne izraža, kajti v njem so razni »vrinjenci«, imenovani od zgoraj. Pri tem je zanimivo, da so za takratnih volitev začeli skrbeti za usodo zadruge vsi tisti, k: so bili vedno njihovi sovražniki, zlasti pa klerikalci in razni kapitalistični krogi, ki so nenadoma postali navdušeni »zadružniki«.
se 'namreč smemo, ali bi bila Dulci predsednik in Stopper podpredsednik, če ne bi bil prvi socialdemokrat, drugi pa demokristjan? Torej je že v tem preveč politike, in še kakšne po vrhu!
Prvi je spregovoril v razpravi odv. Pogassi, eden izmed članov upravnega sveta.
Povedal je, zakaj so štirje izvoljeni člani »manjšine« glasovali proti obračunu in de-jai, da volitve upravnega sveta sploh niso bile demokratične. Pritožil se je tudi nad odrivanjem »manjšine« od u-pravnih poslov. Orisal je tudi, kako je prišlo do »večine«, ki jo sestavlja kar pet imenovanih članov upravnega sveta. Opozoril je na nepravilnost nekaterih postavk bilance in se pritožil tudi nad socialno politiko vodstva do članov. Dejal je tudi, da bi morali priznati članom za njihove hranilniške vloge višje obresti, tako da ne bi morale Delavske zadruge segati po bančnih kreditih. Zatem je med drugimi spregovoril tudi Postogna iz Milj, ki je tudi kritiziral ravnanje »večine« in zlasti poudaril, da bi morale Delavske zadruge poskrbeti za cenejšo dobavo mesa.
Ostro je kritiziral vse delovanje večine tov, Bortolo Pe-tronio. V začetku je priznal nekatere pozitivne dosežke in rekel, da je bil storjen kak korak naprej, toda vse to je premalo. Delavske zadruge so pripadale delavskemu razredu in so bile nekaka pomožna sila delavcev v boju proti izkoriščanju po kapitalistih, saj so jih ustanovili ravno delavci. Ta naloga DZ je bila poudarjena tudi v ustanovnih pravilih. Zatem je poudari! tudi razne socialnoskrb-stvene naloge, ki so jih DZ pivotno opravljale. Skupno z tehniško blagajno so zato Delavske zadruge naletele na tepel sprejem delavskega gibanja tudi v mednarodnem merilu. Po drugi strani pa so jim sistematično nasprotovali vc-!iki trgovci, meščanstvo in klerikalci kakor tudi njihov tisk Borba proti DZ se je za časa fašizma še bolj okrepila; tako da so bili kapitalisti in klerikalci lahko zadovoljni, Zato so se Delavske zadruge spremenile v navadno brezimno trgovsko družbo, to je v kapitalistično podjetje.
To je seveda privedlo do spremembe odnosa članov do zadrug. Zadruge so se popolnoma odtujile delavcem, to
immiiiiimmiiiimiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zatem se je Petronio vprašal. kdo sedaj vlada zadrugam in kakšna je njihova usmeritev. V rokah jih ima Krščanska demokracija skupaj s svojimi priprežniki. To se najbolj vidi iz tega, da pripadata predsednik in podpredsednik istemu taboru. Zaradi tega se morajo člani še nadalje boriti za demokratizacijo zadrug, za njihovo obnovitev, za izločitev »vrinjencev« iz upravnega sveta (predstavnikov občine, pokrajine, banke itd.), za demokratičen statut in čato da se zopet. vrnejo v roke članov. Tej borbi članov pa se morajo pridružiti tudi uslužbenci.
Za Petroniom je od predstavnikov delavcev spregovoril še Ernesto Radich, ki je s podobnimi besedami ožigosal monopol sredinskih strank v vodstvo zadrug in dejal, da se morajo vrniti v roke članov.
Prvi dan festivala «I’Unita»
Sinoči se je v občinskem vrtu na Pončani začel festival glasila KPI «L’Unita». Ob prisotnosti velikega števila ljudi je v zabavnem programu, ki je bil karakterističen za prvi dan tega festivala, ki traja štiri dni, nastopil znani pevec radia in televizije Jimmy Fontana ob spremljavi orkestra Vallisneri iz Trsta. Kot častnj gostje so bili člani bolgarskega baleta «Sredec», ki je na svoji turneji po Italiji in kateri bo jutri nastopal na festivalu od 20.30 dalje.
V ostalih predelih občinskega vrta pa so razne stojnice s pijačo in jedačo, srečolo-vom, šaljivim ribolovom idr. V posebnem paviljonu pa nastopa tudi Tirolski orkester iz Pončane.
V okviru tega festivala so otvorili tudi več razstav o gospodarskem položaju Trsta in pokrajine. Danes ob 19 pa bo poslanec Vidali, ki se je pred kratkim vrnil iz Kube, otvoril razstavo o kubanski revoluciji. Višek proslav pa bo v nedeljo, ko bo ob 17.30 govoril senator Terracini ter tombola. Sledila bo prosta zabava s plesom.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
Jutri bo v sejni dvorani tržaškega velesejma 6. mednarodno zasedanje posvečeno lesu, na katerem bodo prisotni predstavniki iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, Romunije in iz afriških držav. Predvsem bodo razpravljali o uporabi tropičnega lesa. Zasedanju bo predsedoval inž. Camaiti, generalni ravnatelj za gozdove in gorsko gospodarstvo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Jugoslavija je zelo močno zastopana na razstavi lesa na tržaškem velesejmu. Na sliki vidimo njen rezan les, ki je razstavljen na odkritem prostoru
pred paviljonom «F»
Narodna in študijska knjiinka v Trstu
priredi danes 30. t. m.
ob '20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavanje dr. Lojzeta BERCETA
«Popis prebivalstva in narodne skupnostih
Po predavanju bo diskusija. — Vabljeni vsi. Vstop prost.
Včerafšnji dan na velesejmu je bil posvečen Kamerunu
Tiskovna konferenca v paviljonu «F» - Kava, kakao in eksotični les je glavno izvozno blago te afriške države v Evropo - Delegacija trgovinske zbornice iz Innsbrucka je obiskala velesejem
Včerajšnji dan tržaškega mednarodnega velesejma je bil posrečen novi afriški državi Kamerunu. Dopoldne so uradni predstavniki te države priredili v dvorani paviljona «F» tiskovno konferenco, med katero je v imenu velesejma pozdravil goste inž. Zmajevich. Za predsedniško mizo pa so bili naslednji predstavniki te afriške države: dr. Hesse, delegat Kameruna na tržaškem velesejmu, Beleoken, trgovinski ataše veleposlaništva v Parizu Mpondo in Boulet, podpredsednika zbornice za kmetijstvo, živinorejo in gozdove, Yaounde ter drugi prestavniki kamerunskega gospodarstva.
Med tiskovno konferenco so razni predstavniki govorili o številnih panogah njih gospodarstva. Tako je bilo v začetku govora o bananah, ki so odlične kakovosti in ki jih v večjih količinah izvažajo v Nemčijo, Francijo ter druge države Evrope, medtem ko italijanski monopol banan lega pridelka ne upošteva.
Zanimiva so bila izvajanja
V nedeljo v Tržiču
Splavitev potniške ladje «Galileo Galilei»
Ladjo gradijo za Tržaški Lloyd in bo vozila na progi z Avstralijo - Obenem bo Lloyd proslavil 125-Ietnico svojega obstoja
J
V nedeljo, 2. julija bodo splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču potniško ladjo «Gali-leo Galilei«, ki jo grade skupno s podobno ladjo za Tržaški Lloyd, ki ju bo uporabil na svoji progi proti Avstraliji. Splavitvena svečanost bo še zlasti pomembna, saj bo Lloyd istočasno proslavil 125. obletnico svojega obstoja.
Nova velika potniška ladja bo imela nekaj zanimivih značilnosti: To bo najhitrejša potniška ladja, ki obstaja sedaj v Italiji, saj bo razvijala brzi-no 24 milj na uro (na preizkusnih vožnjah 26.4 milje). To bo največja ladja (27.000 ton in 1.700 potnikov), s katero je do sedaj razpolagal Tržaški Lloyd. Na tej ladji bodo v znatni meri uporabili lahke spojine in umetna vlakna, s čimer bo storjen velik korak naprej v tehniki gradnje ladij.
Najvažnejše značilnosti ladje so naslednje: dolžina 213.90 metra, širina 28.60 metra, višina do glavnega mostu 17.08 metra. Pogonski stroj bodo sestavljali trije kotli, ki bodo proizvajali po 216 ton pare s pritiskom 50 atmosfer in temperaturo 470 stopinj, ki bodo napajali tri turboreduktorje s pogonsko močjo 44 tisoč konjskih sil.
V vseh prostorih bodo naprave za umetno klimo, ki bodo izredno zmogljive, saj bodo zagotavljale temperaturo 27 stopinj, kadar bo zunaj 35 stopinj, odnosno 17 stopinj, kadar bo zunaj 10 stopinj pod ničlo.
Poveljniški most bo opremljen z vsemi najmodernejšimi napravami za plovbo, poleg tega bo ladja opremljena s krilci, ki ublažujejo zibanje in ki morejo zibanje do 27 stopinj znižati na komaj tri stopinje, tako da na tej ladji ne bo morske bolezni.
Na ladji bosta samo prvi razred in turistični razred, ker bo služila predvsem za vožnje proti Avstraliji in ker računajo tudi na preureditve za turistične potrebe in za prevoz izseljencev. Vsi potniki bodo razpolagali z lepo urejenimi kabinami, prostori za zabavo, na krovu pa bodo štirje bazeni: po dva za odrasle in po dva za otroke, poleg obsežnejšega prostora za razne igre. Velik kino. ki bo sprejel po 200 gledalcev, bo skrbel za zabavo. Poleg tega pa bo nameščena tudi kot novost televizijska mreža, ki bo oddajala običajne programe, ki jih bo sprejemala s kopnega, ali filmske predstave, ali pa najzanimivejše dogodke na ladji.
predsednika Bouleta, ki je pojasnil zanimanje Kameruna za tržaško pristanišče, saj je to odskočna deska za izvoz tipičnih proizvodov proti Italiji in proti številnim državam Srednje Evrope. Delegat je pojasnil, da gre predvsem za izvoz zanimivih artiklov, kot kave, kakaa, lesa itd. V zvezi z izvozom lesa je izrekel nekaj pikrih pripomb na račun zu-nanje-politično povsem neodvisne republike Gane, ki naj bi po njegovem mnenju uveljavila režim gospodarskega načrtovanja, ki naj bi bil nasproten svobodnemu gospodarstvu trga. Zelo ostre pripombe so padle v zvezi s konferenco, ki je bila 22. junija v Bruslju, kjer naj bi It.alija zavzela stališče, ki nasprotuje načelom Skupnega evropskega tržišča.
O kavi je govoril predsednik ene izmed zadrug proizvajalcev kave Louis Wambo, ki je povedal, da je Kamerun pridelal lansko leto 27.000 ton kave vrste «robusta» in 3.540 ton vrste «arabika». Letos bodo pridelali znatno več kave in pričakujejo, da se bo izvoz v Italijo povečal, saj je znašal 1958. leta 3.000 stotov in lani 20.000 stotov.
O možnostih investicij je govoril uradni predstavnik Kameruna Otabela, ki je podčrtal pomen zakona od 27. 6. 1960, ki predvideva ureditev investicij za člane Evropske gospodarske skupnosti. Nato je obrazložil 4 različne sisteme, po katerih je urejen način investicij in ki predvidevajo obsežne fiskalne, carinske in tarifne olajšave. Ob zaključku je uradni predstavnik republike Kameruna Beleoken izrazil zahvalo za prisrčen sprejem na tržaškem velesejmu ter se še posebej zahvalil, ker bo Italija v kratkem ustanovila v Kamerunu trgovinski urad.
Zvečer sta bila dva sestanka med kamerunskimi predstavniki in zastopniki tržaških krogov. Na prvem sestanku, ki je bil v prostorih uradne razstave Kameruna v Palači narodov, so predvsem govorili o možnostih trgovine s kavo, na drugem, ki pa je bil v paviljonu «F», pa o trgovini z lesom. Nekaj kasneje je kamerunska delegacija priredila na terasi Palače narodov sprejem.
Včeraj je prispela v Trst delegacija trgovinske zbornice iz Innsbrucka, ki jo vodi poslanec dr. Joseph Fink. Predstavniki te delegacije so si v spremstvu članov tržaške trgovinske zbornice ogledali tržaški velesejem
Izžrebane nagrade za obiskovalce velesejma
1. nagrada: fotelj — Mobili Punzo, Schiavone Pia, Ul. Co-lonna 7; 2. nagrada: svetilka — Vinazza Bruno, Prašelj Marija, Ul, Pietraferrala 60; 3
nagrada:	abonma na revijo
«Le Vie d’Italia» — Touring Club Italiano, Bufon Alenka, Ul. Vigneti.6; 4. nagrada: lestenec za kuhinjo — Zanon Federico, Scaliseiani Marina. UT. Giacinti; 5. nagrada: šatu-lja za lepotila «Gejša» — Nemi Giovanni, Semiraro Guer-rino, Ul, Rigutti 3; 6. nagrada: parure Toujours s luksuzno škatlo, Benni Clorinda, Ulica Giulio Cesare 5.
 «»-------
Obnovitev voznega parka ACNA
Na zadnji seji miljskega občinskega odbora so odborniki razpravljali tudi o nekaterih važnih vprašanjih, ki zadevajo občinsko upravo. Med najvažnejšimi vprašanji je bilo nedvomno ono, ki je zadevalo delno nadomestitev voznega parka občinskega podjetja AC NA in zaradi česar sta seji prisostvovala tudi predsednik in ravnatelj omenjenega podjetja,
V glavnem gre za načrtno zamenjavo starih vozil z novimi, zlasti avtobusov, od katerih so nekateri že več kot deset let v službi, poleg tega pa tudi za splošno izboljšanje prevozne službe. V ta namen bo občina skušala doseči posojilo v znesku 25 milijonov lir, posojilo, ki bi ga najeli v Rimu. Ko bodo pogajanja končana in ko bodo znani vsi točni podatki, bo sklicana izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo svetovalci o predlogu izrekli svoje mnenje.
Občinski upravni odbor je prav tako proučil zahtevo sindikalnih organizacij, da bi občinskemu osebju povišali dopolnilno odškodnino. Odbor bo dal predlog v odobritev občinskemu svetu.
Med ostalimi vprašanji u-pravnega značaja je odbor načel tudi vprašanje ureditve oziroma gradnje športnih objektov, ki jih v občini ni, vendar bodo razpravo kasneje poglobili.
  «»------
Otrok se je hudo oparil z vrelo juho
Včeraj dopoldne se je hudo oparil 20 mesecev stari Roberto Marussi iz Ulice Ronchet-to 51, ki so ga zaradi opeklin I. in II. stopnje po obrazu, prsnem košu in desni roki sprejeli s pridižano prognozo na dermatološki oddelek.
Njegova mama, ki ga je spremila v bolnišnico, je izjavila, da je mali Roberto v kuhinji neprevidno premaknil plinski kuhalnik in zvrnil nase lonec vre^e juhe.
 «»-------
Na komisariatu javne varnosti je Ester Chebat iz Drevoreda XX. septembra 31 prijavila, da ji Je na Trgu Ponte-rosso nekdo predvčerajšnjim ukradel denarnico, v kateri je imela osebne dokumente in 25.500 lir.
iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMi
«Pizzo di ferro» in radio Trst A
V sredo zjutraj, odprem radijsko postajo, Trst A. Ali slišim prav? Takoj prvi hip, med obletnicami slavnih mož, dejanj: «... Italo Balbo,.. minister letalstva v Mussolinijevi vladi... prelet čez Atlantski	ocean...	prvič v
zgodovini	letalstva	s celo
skupino letal na tolikšno razdaljo...	zasluga	njegove
železne roke... kvadrumvir fašizma (torej eden izmed štirih prvih vodilnih fašistov in najbolj zločinskih skva-dristov vštet Mussolini!)., rojen, dne... umrl... itd.n Dovolj mi je. Ali naj mar še počakam, da mi še našteje današnje svetnike (makar take, ki jih bo jutri papež črtal iz koledarja in oltarjev, ker niso nikdar živeli...)? —
Obrnem na Koper, dasi je ta hip na vrsti le glasba.
Vre mi po možganih. Ali naj takoj pišem dopisnico na radio Trst A, da me črtajo iz seznama naročnikov? — Toda potem ne morem poslušati niti Kcpra, Ljubljane... A vsi vragi, dokler bo tam tako, ne odprem več te postaje.
Tako torej! V brk mirovni pogodbi, ki označuje fašizem kot zločin, v brk ustavi, ki prepoveduje apologijo fašizma, vsako organizacijo itd... Ravno mi, primorski Slovenci, s četristoletnim trpljenjem pod režimom, ki nima primerjave niti s turškimi časi, z deset tisoči mrtvih, Kmotammt poslušati take ža Ijive izlive.
In pa tako fašistično propagando MORAMO še plačevati?!
Se včeraj sem bil čital med poročili o pogajanjih o južnohrolskih manjšinskih Nemcih v Zurichu, da je bil Segni očitaj Kreiskemu naciste, — a da mu Kreisky ni ostal dolžan in mu zabrusil, da so dali Nemci postreliti več nacističnih generalov kot Itahjanj fašističnih maršalov.
Torej se vsaj v mednarodnem življenju šteje v čast nekemu narodu, v kolikšni meri je obračunal s »svojimi« političnimi zločinci in ločil svojo odgovornost od njihove
Na to sem se spomnil, in pomislil na neštete ljudi iz
one črne preteklosti, ki jih srečujem na ulici, in še danes marsikje vedrijo in oblačijo, v posvetni in duhov-ski oblasti. Morda pa je odgovorni za politične oddaje na »slovenski radijski postaji Trst A« — fašist oziroma sa-lojevski «repub!ikin», ki jim celo fašisti očitajo izdajstvo nad Italijo? Torej ljudje s tako preteklostjo solijo nam primorskim Slovencem politično pamet! — Veliko je naše potrpljenje ali...
Kdo je pravzaprav odgovoren za politično usmeritev in za imenovanja na tej radijski poslaji? Vsekakor bo ime| pri tem važno, če ne odloči no besedo vladni ko misa. iat
X
Danes in jutri na velesejmu
Danes se prične v okviru tržaškega velesejma zasedanje posvečeno proizvodni tehniki. Zasedanje se bo pričelo ob 9.45 na sedežu tržaške trgovinske zbornice in se bo zaključilo v soboto ob 19. uri. Razpravljali bodo predvsem o treh temah; o prodajah, o tehnikah administracije in o organizaciji proizvodnje. Na zasedanju bo prisotnih 145 tehnikov najrazličnejših podjetij. * » *
V soboto bo na velesejmu dan Libpnona in so napovedali prihod uradnih delegatov: Abdallaha Kouryja, predsednika zveze industrijcev Libanona, ter dveh poslancev, dr. Ghosme in Foard Mater. Libanonsko delegacijo bo ob 11. uri sprejel tržaški župan, popoldne ob 17. uri pa si bo delegacija ogledala velesejem in bo priredila ob 19. uri v hotelu Excelsior uradni sprejem.
Včerajšnji množični odhod iz mesta
Vsa kopališča od Barkoveij do Sesljana nabito polna
Mnogi so izkoristili praznik tudi za daljše izlete Proti večeru pa se je začela «invazija» Krasa
Včerajšnji praznični dan so Tržačani izkoristili bodisi za kopanje bodisi za izlete, nekateri pa kar za oboje. Vreme je bilo kot naročeno, saj ni bilo občutiti hude vročine, a je bilo dovolj vroče, da so se naša obalna področja napolnila s kopalci. NaiVeč morja željnih kopalcev je bilo seveda v Barkovljah, kjer je bilo kar težko dobiti «prostor na soncu.. Joda razmeroma nič manj ljudi ni bilo v kopališčih zlasti še v devinsko-sesljanskem predelu, kjer so se Tržačanom pridružili še kopalci iz sosedne pariške in
iiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiii iiiiiHiiiim iiiiiiii Mimi iiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nesreča osemletne deklice
Padla je z okna kleti in se hudo poškodovala
V bolnišnico so jo sprejeli s pridržano prognozo
Včeraj zvečer okrog 19. ure vrele' kave. V bolnišnici so se je na Reški cesli pred hi- malemu Fabjanu ugotovili o-
šo štev. 51 pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala 8-letna deklica Silvia Dessio.
Ob omenjeni uri se je de-1 klica igrala na dvorišču. Ne-! nadoma ji je šinilo v glavo, da bi bilo lepo splezati na okno kleti, kar je tudi storila. Ker pa nesreča ne počiva, je mala Silvia izgubila ravnovesje in strmoglavila na pločnik z višine enega metra in pol. Nesreča je ho‘ela, da je pri padcu udarila z glavo v tlak in se hudo poškodovala. Starši so takoj poklicali rešilni avto RK, ki je deklico odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli gem kirurškem oddelku. Zdr s pridržano prognozo na drugem kirurškem oddelku. Zdravniki so ji ugotovili precej ran na glavi in morebitne poškodbe lobanje.	>
 «»--------
Z vespo v avto
Ko se je včeraj popoldne 42-letni Gino Cosutti iz Ulice Ca-vana 5 peljal z vespo po Ulici Roma proti Korzu Italia, je na križišču z Ulico Galatti zadel ob neki avto in zletel na tla. Prj padcu se je pobil in opraskal po desni nogi. po rokah in v desno oko, zaradi česar so ga sprejeli na kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni.
 «»--------
Preprečil je trčenje toda končal je v bolnišnico
Včeraj popoldne sta se z lambreto peljala iz Padrič proti Sesljanu 21-letni Romano Sesolin, ki stanuje v begunskem taborišču v Padričah, ter 18-letna Graziella Veljak, ki tudi biva v tamkajšnjem taborišču in je sedela na zadnjem sedežu. Prevozila sta nekaj kilometrov, pa je Sesolin nenadoma zagledal pred seboj motorno kolo, ki ga je nekdo privozil z nasprotne strani. Da ne bi zadel v motorno kolo, je Sesolin naglo pritisnil na zavore, kar je zadostovalo, da sta Romano in Graziella zletela na tla. Graziella se je pobila in opraskala po levi roki in si odrgnila dlan desne roke. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti dober teden. Sesolin si je zlomil levo roko in se je pobil po čelu, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo mbral zdraviti dober mesec.
 «»--------
Otrok iz Prebenega se je oparil s kavo
Sinoči so sprejeli na dermatološki oddelek glavne bolnišnice Fabjana Krdiča, starega osem	mesecev	iz	Prebenega
štev. 73. Mati, ki ga je spremila v bolnišnico, je povedala, da	se je otrok	igral	okrog
mize v kuhinji	in	da je	nenadoma	potegnil	z	mize	lonec
pekline prve in druge stopnje na stegnih in na spolovilu. Ozdravel bo v osmih dneh
Ral!ye motornih čolnov Trst-Bcnetke-Trst
Tudi letos bo «Club Adria-co» priredil pod pokroviteljstvom tržaškega velesejma in Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove ((Mednarodni rallye motornih čolnov Trst-Benetke-Trst», ki bo jutri, 1. julija. Hallyea se bo udeležilo nad peideset motornih čolnov, katerih posadke bodo sestavljali tudi številni ino-zemci.
Tržaška «faza» te športne manifestacije, ki pa ima tudi svoj turistični pomen, se bo začela po 14. uri, ko bodo iz Benetk začeli prihajati prvi motorni čolni na povratni vožnji. Cilj bo pred stavbo vzletišča za vodna letala, ob 15. uri pa se bo začela «gymka-na», in sicer vzdolž Nabrežja Traiana.
videmske 'pokrajine.
Toda marsikakšna družina je včerajšnji dan izkoristili za izlete v bližnjo in daljno okolico. Avtomobilisti in motoristi so bili namenjeni predvsem v Karnijo in Kanalsko dolino, mnogo jih je šlo tudi rez mejo: proti Ljubi mm in Bieou, drugi navzgor po Soški dolini vse do fJo/Ti in naprej do Treme. Jasno je da so Tržačani v dobršni men «zasedli» tudi istrska kopališča, saj smo jih videli vse od Ankarana pa do	N tvega
grada.
Proti večeru va se le začela «invazija» Krasa. lr vrtovih domačih gostiln smo videli vesele družbe ljudi, ki so se vračali bodic s kopanja bodisi so prišli iz mesta. '1 o-da zvečer je bilo na gostilniških vrtovih že kar hladno ih" zato so se družbe preselile v notranje prostore, druge pa so se odpeljale v mesto.
No, tudi v mestu je bil zvečer precejšen živžav, zlasti na velesejmu. Meščani so «po-gruntali*, da v paviljonih ni tako vroče, kot je bilo prejšnje dni in je zato ogled velesejma prijetnejši. K temu pa je seveda še posebno pripomogel včerajšnji datum, ki je že tako na koncu meseca, da se je večina listnic spet napolnila.
Pojutrišnjem je nedelja in spet dan počitka. Upajmo, da bo vreme vzdržalo...
«Predstava ha!etov» na gradu Sv. Justa
Jutri, v soboto, bo na gradu sv. Justa mPredstava baletov», ki jo organizirata pokrajinski F, N AL ter Avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova. Predstava bo brezplačna in je namenjena prebivalstvu kot tudi gostom, ki so sedaj v našem mestu.
Bogat in zabavni program bodo izvajale gojenke tečajev klasičnega baleta EN AL pod vodstvom Erminie Gorchi De Marco.
Začetek ob 21. uri. Ce bo slabo vreme bo prireditev v nedeljo zvečer%
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinini
Antona Sosiča ni več med nami
stu, je ostala Je žena s hčerkama. Leta 1932 je vstopil v pokoj in od takrat je ves svoj prosti čas posvetil družini in tisti mnogo bolj doživeti kot pa na zunaj vidni, borbi za naše narodne pravice, ki je bila tako značilna za naše ljudi pod fašizmom. Ko pa je val odpora zajel z neuklonljivo silo ves naš narod, takrat Antonu Sosiču ni bilo treba dopovedovati, kje mu je mesto in kaj dolžnost. Bil je med prvimi aktivisti, med prvimi člani Osvobodilne fronte in po osvoboditvi vedno v prvih vrstah najbolj zvestih, predanih in prepričanih borcev za naše pravice. Ni je bilo prireditve in niti politič-ne ali razredne manifestacije, ki ga ne bi privabila, vedno vedrega in dobrohotno smejočega se obraza ter živih in tako dobrih oči. Bil je tudi odbornik Dijaške Matice, od prvega dne pa zvest naročnik in čitatelj našega lista.
Kolajna za zasluge za narod, s katero je bil odlikovan in na katero je bil tako ponosen, je bila lahko samo skromno simbolično priznanje, ki ga pa nikoli in od nikogar ni zahteval, za vse, kar je v svojem dolgem življenju naredil in žrtvoval na oltar naše človeške in narodne skupnosti.
Naj bo našemu dobremu, blagemu in nepozabnemu Antonu Sosiču lahka slovenska zemljica, ki jo je tako neizmerno ljubil.
Odhajajo, neslišno, brez hrupa, kot da bi nam ne imeli ničesar povedati ob slovesu. In vendar sem prepričan, da bi nam ljudje, kakršen je bil tudi pokojni Anton Sosič, katerega blago srce je prenehalo utripati predvčeraj v 84. letu starosti, lahko povedali toliko lepega iz svojega bogatega in plemenitega življenju, kar bi lahko nam vsem predstavljalo najlepšo oporoko.
Oče petih zavednih otrok, vzgojenih v prav takšnem prepričanem narodnem in naprednem duhu kot je preveval njega samega, je kmalu na lastni koži občutil moro fašizma, ki je legla nad naš živelj. Nasilno so ga odtrgali od družinskega in narodnega okolja in kot železničarja premestili v Italijo, otroci pa so morali po svetu dva v Jugoslavijo ni eden v Nemčijo. Doma, v Tr•
( ŠOLSKE KAZSTAl/E \ V im pkihhiiito: j
Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št. 8 III.) priredi ob zaključku tekočega šolskega leta razstavo deških in dekliških* ročnih izdelkov. Razstava bo odprta	od nedelje dne	2.	julija	do
vključno srede dne	5.	julija	t.l.
vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
sfi ifi
Osnovna šola v Bazovici prireja	razstavo šolskih	del. Razstava	bo odprta danes	od	8. do	12.
ure.
[ It A ZN A OBVISSTIl/A J
V nedeljo 2. julija redni sestanek od 10. do 12. ure v klubskih prostorih, Ul. Montecchi 6 (Sv. Jakob).
Glasbena Matica v Trstu. Redni občni zbor Glasbene Matice v Trstu bo danes 30. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul R. Manna 29-11. z običajnim dnevnim redom.
Odbor
( KINO )
Nazionale 16.00 »Dekleta za vzhodi), Marina Petrova.
Fenice 16.00 »Mož na treh kolesih«, techmicolor.
Excelsior 16.00 »Mrzlica v krvi«. Graltacielo 16.00 ((Popevka slavčka«, technicolor.
Arcobaleno 16.00 «Preko groze«. Supercinema 16.00 ((Petelini, miši, Picchio in družba«. Slikanice v technicolorju.
Alabarda 16.30 ((Opoldansko streljanje«, Gary Cooper, Grace Keily.
Aurora 16 30 ((Bitke na morju«. Cristallo i6.30 «Zločin za zločin«.
Prepovedano mladini.
Garibaldi 16 30 ((Prepovedana zvezda«, Anne Francis Carito. 16.30 »Slecite se, doktor« Michael Craig. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 «Hondo», John Way-ne. technicolor.	,	j„	.
Italia 16.30 «Rocco in sestre«, Moira Orfei, Tiberio Murgia. Massimo 16.30 «Macist v dolini Ciklopov«, Mitchel Gordon, Ohelo Alonso,
Moderno 16.00 «Whisky in čast«* John Mili, technicolor Astoria 17.00 «Kozaki», technicolor, P. Bari mor.
Astra 16.30 »Luknja«.
Vittono Veneta 16.00 »Cena u-speha«, Dean Martin.
Ideale 15 00 »Milijarderka«. So-phia Loren, V Desio.
Marconi 16 00 «Heraklejeve lju-Dezni«, technicolor.
Savona 16.00 ((Veliki lažnik« — Tonny Curtis.
Odeon 16.00 »Tista mlada leta«. Prepovedano mladini.
( IZLETI )
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi 30. Julija izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje vsak torek, sredo in petek 011 20 do 22. ure na sedežu društva do vključno 30. t. m.
* * #
IZLET SPDT v BOHINJ NA »KMEČKO OFCT«
SPDT priredi v nedeljo 2. Julija planinski lz'et v Bohinj na «Kmečko ofet« po Soški dolini, čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo.
Planinci imajo možnost, da hodijo iz Podbrda čez Crno prst v Bohinj.
Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa 9-11.
* * •
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU .
priredi v nedeljo 16. julija
1961 Izlet v Soško dolino In k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjskl ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo Ul rierrunl 4; Glu-ftl. Greta: Mlllo, Ul. Buonarroti lt; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta. maro-Nen Ul. Dante 7.
( MALI OOLAS1 )
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kv. m — Les.ve za domačo uporabo iz mehkega in trdega lesa, vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ulici Gam-
ttaii št. 3.
Preden greste
na doPust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400.—
Telefonirajte na št. 37-338
on •	• • i o ■*
j3. jun:ja l .j
Slevensonovo potovanje po Latinski Ameriki
-LE KAPLJICA V MORJU BEDE-
Gesla so sicer lepa in privlačna, toda kdo jim več verjame - Majhna primerjava med stanjem v ZDA in v deželah Latinske Amerike - <kNevarni caslrizem>
Obletnica, ki smo ji dolžni spomin
Pred 10 leti je umrl slikar Avgust Bucik
Svoje zadnje razstave v galeriji «Scorpione» ni več dočakal
«Tumeja», ki jo je Kenne-dyjev posebni odposlanec Ad-lai Stevenson napravil v dežele Latinske Amerike, je bila tudi za tipično ameriško dejavne ljudi zelo naporna. V V 18 dneh je Adlai Stevenson obiskal kar deset dežel, in sicer Venezuelo, Argentino, Brazilijo, Cile, Urugvaj, Ekvador, Peru, Paragvaj, Bolivijo in Kolumbijo. Pred tremi leti je bil na podobnem potovanju tedanji podpredsednik a-meriške vlade Nixon in sprejem, ki ga je bil doživel, je vzbudil v ZDA precejšnjo zaskrbljenost, sa.j ni Nixon še stopil na tla kake dežele, ko •o se proti njemu dvignile mogočne demonstracije. Vse Nixonovo potovanje so tedaj ocenili kot velik polom. Kaj pa Adlai Stevenson?
Sam osebno ni na vsem svojem dolgem potovanju naletel niti na en podoben sprejem. Toda ne morda zato, ker bi bile množice v posameznih deželah, ki jih je obiskal, do ZDA oziroma do njene politike drugače razpoložene kot tedaj, pač pa zato, ker so Ste-vensona gostitelji držali stran od množic, ali pa je policija držala množice stran od poti, po kateri je šel Stevenson. Ce ne ob njegovi navzočnosti, pa so bile po številnih mestih Latinske Amerike močne demonstracije, pospbno v Venezueli, v Ekvadorju, Urugvaju, Peruju in Boliviji. Prišlo je tudi do krvavih spopadov,
Cemu je šel Stevenson na pot? Kennedy je svojega sla poslal med latinskoameriško ljudstvo, da bi se z njihovimi vladami pogovoril o pomoči, ki naj jo ZDA dajo tem deželam, da bi vsak državljan Južne Amerike dobil ustreho nad glavo, možnost zaposlitve, svoj kos zemlje, možnost šolanja in možnost zdravniške oskrbe». To je zelo lepo zveneč program, ki je znan tudi pod nazivom «Alianza para progreso«.
»Zveza za napredek« pa spada v program konference «In-terameriškega gospodarskega in socialnega sveta«, ki se bo začel 15. julija v Urugvaju, kjer naj bi se nekoliko zrahljane vezi med ameriškimi državami SDet povezale! 1
Vlada ZDA se je končno zavedla, da se z raznimi družbami kot so «United_ fruit« v latinskoameriških državah ne da daleč priti. Primer Kube je dovolj zgovoren. In «castri-zemu ni doma le na Kubi. Razen redkih izjem je vse področje okoli Karibskega morja ((zastrupljeno« z idejo, da je treba Američane pognati že enkrat domov in začeti sartli gospodariti, kot to dela Castro.
In te ideje se širijo tudi v druge dežele Latinske Amerike, vedno bolj proti jugu, tako da je John Plank, profesor na vseučilišču v Harvardu in ‘strokovnjak za Latinsko A-meriko pred kratkim v «New York Times Magazin« med drugim mogel zapisati tole:
Latinska Amerika je zrela za revolucijo. Kuba je to fazo že preživela. Ekvador je na robu revolucije, Kolumbija in Venezuela se lahko vsak trenutek vnameta. Celo režimi v Costarici in Urugvaju niso imuni proti velikim novim silam, ki pretresajo Latinsko Ameriko.
Kako? Zakaj?
O razmerah, ki vladajo v Latinski Ameriki, smo vprav pred kratkim že pisali. Smatramo pa, da ne bo odveč, če se tu za trenutek še ustavimo. Države Latinske Amerike štejejo 195 milijonov prebivalcev. Prirodm prirastek je tolikšen, da bo Latinska _ A-merika že čez dvajset let štela 400 milijonov ljudi. Ali bodo v tem času ekonomske razmere boljše kot so danes? Vedeti namreč moramo, da je življenje v teh deželah iz leta v leto hujše in namesto
da bi se življenjska raven dvigala, upada. Vtem ko znaša življenjska doba v ZDA 70 let, znaša v teh deželah 46, v nekaterih celo 35 let. Letni dohodek znaša v povprečju 270 dolarjev na leto, kar je le 20 odstotkov ameriškega. Ponekod pa pride ko-maj 70 dolarjev letnega dohodka na prebivalca. 50 odstotkov prebivalcev Latinske Amerike je nepismenih, 62 odstotkov jih živi v kolibah, ki za stanovanje niso primerne, in obilni dve tretjini ljudi nima zadostne hrane. Življenjska raven v Latinski A-meriki je danes nižja kot pred zadnjo vojno.
V okviru programa «Alianza para progreso« bi morale ZDA Latinski Ameriki pomagati iz te zaostalosti. Kennedy je že ob svojem nastopu, 20. januarja, spregovoril o tem in na to temo se večkrat vrnil. Izdelal je celo poseben načrt dolgoročne pomoči ZDA Latinski Ameriki. V sklop te pomoči spada tudi sedanjih obljubljenih in odobrenih 50C milijonov dolarjev.
Vsota ni majhna, toda le kapljica v morju potreb in bede Latinske Amerike. Se bolj neznatna pa postane ta vsota, če vemo, da so razni monopolisti iz ZDA samo v letu 1959' zaslužili v državah
Latinske Amerike 775 milijonov dolarjev, od česar so v teh deželah reinvestirali komaj 200 milijonov dolarjev. Teh 500 milijonov dolarjev bi torej ne bilo nobeno darilo, celo niti ne vrnitev tega, kar monopolisti ZDA iz teh dežel odnesejo.
In ko množice nekaterih dežel Latinske Amerike sprejemajo razne Nixone in Steven-sone z vzkliki ((Američan, poj di domov,« mislijo na take Američane, in v teh vzklikih se čuti prizvok tako imenovanega KCastrizma«.
To je čutil tudi Stevenson, ki je ob svoji vrnitvi svoje potovanje ocenil za «zmerno pozitivno«, kajti sestal se je s predsedniki vlad in politiki, ki so mu vse obljubili, toda tudi z voditelji, ki niso bili istega mnenja. Argentinski minister za zunanje zadeve Mugica n. pr. mu je rekel, da «je nemogoče dobiti soglasno podporo za kakršno koli akcijo proti Castru», Ekvadoi in Brazilija pa sta najodločneje odklonili vsako misel na to. Potemtakem turneja Ad-laia Stevensona, ki je bila na videz usmerjena k zbliževanju obeh delov ameriške celine, v bistvu pa nosila ost proti Castru, ni uspela, vsaj ne v takšni meri, kot so si jo v Washingtonu zamišljali.
BUCIK
(avtoportret)
Danes poteka 10 let kar nas je za vedno zapustil akademski slikar Avgust Bucik.
16. junija 1951 je takratna Slovensko-hrvatska prosvetna zveza pripravila razstavo njegovih slik v galeriji nScor-pionen. Zal Bucik otvoritvi ni mogel več prisostvovati. Bil je že hudo bolan. 30. junija 1951 je v tržaški bolnišnici dokončal svojo življenjsko in umet-
niško pot, ki ga je vodila skoraj čez pol sveta, saj je prepotoval Francijo, Afriko, Španijo, Nemčijo, Rusijo in zlasti Italijo ter Jugoslavijo.
«Kot umetnik — je zapisal dr. Hlavaty v nekrologu ob njegovi smrti — je bil zvest novočentist monakovskc šole, temeljit poznavalec svoje stroke in umetnik visoke kakovosti. Tudi v umetnosti je imel trdno hrbtenico in lastno samostojno prepričanje.»
Kot človek je bil zelo razgledan, širokega obzorja, skromen in brez zahtev, srčno dober in prijeten družabnik, predvsem pa resnicoljubnež do skrajnosti.
Njegov odhod je bil tih in skromen ob navzočnosti sorodnikov in nekaterih najbližjih prijateljev. Dan po njegovem pogrebu 3. julija je SHPZ priredila komemoracijo v njegov spomin in položila venec na njegov grob
Naj ti bo, umetnik in dragi prijatelj, lahka domača zemlja ob Jadranu.
TVOJ PRIJATELJ
iitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimMiiiiMiilimiiiiiiiiiinmMiiiHiiiiiliiliniimiiiimmiiiiiitliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiniioniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiniiiiiimiiiii
Od 28. julija do 5. avgusta v Areni
Novi jugoslovanski na 8. festivalu
Od 26 prijavljenih filmov jih bo za nagrade lahko kandidiralo samo 16 Mednarodni gostje
Od 28. julija do 5. avgusta se bo v obsežni puljski areni že osmič sestal širok ((avditorij« jugoslovanske kinematografije. Skozi devet festivalskih dni se bodo v Areni srečavali avtorji filmov in publika, javnost pa bo imela izredno priložnost, da se seznani z letošnjimi rezultati producentskih družb in posameznikov. Letošnji festival bo potekel v znatno drugačnih okoliščinah. To bo prvič zares festival, na katerem se bodo za nagrade potegovale najboljše stvaritve. Prvič v 15-letni zgodovini jugoslovanske kinematografije je za Pulj prijavljenih 26 filmov od 30, kolikor jih je bilo narejenih v enem letu. Od 26 filmov pa jih bo selekcijska komisija morala odbrati le 16, kar pomeni, da jih bo deset moralo biti izločenih. Selekcijska komisija bo torej postavljena pred odgovorno nalogo kljub temu, da so nekatere producentske družbe že same izločile nekatere filme, ki so ostali pod povprečjem, kot na primer «Bolje je vedeti«, ((Skupno stanovanje« in ((Karolina Reška«. Prav tako je zanimivo, da se podjetji UFUS in ((Zastava« letos sploh nista prijavili za festival, kar pomeni, da je samokritičnost vendarle bila uspešna.
Selekcijsko komisijo bodo sestavljali: Dragoslav Adamo-vič, Arsen Diklič, Miodrag Djukič, Jovan Zivanovič, Marijan Matkovič, Dušan Povh, Fedor Hanžekovič, Kole Ca-šule in Vilko Vinterhalter.
Prijavljeni so naslednji filmi:
«Avala-film»:	((Ljubezen in
moda«, ((Servisna postaja«, «Prvi meščan malega mesta«, »Pesem«, «Dvoje» in ((Razgibano mesto« režiserjev Ljube Radičeviča, Radivoja Lole Djukiča, Puriše Djordjeviča, Radoša Novakoviča, Aleksandra Petroviča in Veljka Bula-jiča;
(i.Tadran-film»: ((Signali nad msetom«, «Martin v oblakih«, »Zelje v dežju«, »pustolovščina pred vrati« in ((Spopadi na paralelah« režiserjev Zike Mitroviča, Branka Bauera, Nikole Tanhofera, Sime Simatovi-ča in Jožeta Babiča;
«Lovčen-film»: ((Nebeški odred«, ((Štirinajsti dan«, «Ne ubij«, «Ne drezaj v srečo« in ((Nasilje na trgu« režiserjev Boška Boškoviča in Ilije Nikoliča, Zdravka Velimiroviča, Claude Autant Larre, Mila Djukanoviča in Leonarda Ber-kovičija;;
«Vardar-film»: ((Solunski a-tentaiorji«; «Tvoj rojstni dan«, »Mirno leto« in «David, Goljat in petelin« režiserjev Zike Mitroviča, Zdravka Vele-miroviča, Dimitrija Osmanlija in Slavka Janevskega;
«Triglav - filmu:	«Ograda»,
«Ples na dežju«, «Palada o trobenti in oblaku«, «Veselica» in «Ti loviš« režiserjev Armanda Gattija, Boštjana Hladnika, Franceta Štiglica, Jožeta Babiča in Franceta Kosmača;
«Viba-film»:	((Nočni izlet«
režiserja Mirka Groblerja;
«Zora-film»: «Novo carjevo ogrinjalo« režiserja Ante Ba-baje;
«Bosna-film»: «Kos modrega neba« režiserja Tome Janiča.
Tudi žirija osmega poljske-
ga festivala je bila že objavljena in v njej so; Dušan Vu-kotič, Oskar Davičo, Igor Pretnar, Fadil Hadžič, Milutin Golič, Dušan Pirjevec in Antonie Ijsakovič.
Najavljene so tudi nekatere spremembe v nagradah. Poleg jugoslovanskih umetnikov, ki bodo lahko nagrajeni tudi za svoje stvaritve v koprodukcijah, bodo lahko nagrajeni tudi tuji umetniki, ki sodelujejo v omenjenih filmih. Namesto producentskih nagrad bodo letos podelili zlato in srebrno Areno za film leta, novi nagradi pa bosta tudi zlasti A-reni za najboljšo moško in žensko vlogo poleg denarne nagrade po 300.000 dinarjev. Največja denarna nagrada znaša 600.000 dinarjev, podeljena pa bo za režijo poleg
zlate Arene, medtem ko je za nagrado za scenarij poleg zlate Arene določena tudi denarna nagrada 400.000 dinarjev. Za fotografijo in glasbo sta predvideni nagradi po 200.000 dinarjev, za najboljšo moško in žensko epizodno vlogo pa nagradi po 150.000 dinarjev.
Na letošnjem festivalu bo prikazana tudi vrsta fiimov izven konkurence, med katerimi 14 najboljših kratkome-tražnih filmov, nagrajenih na festivalu v Beogradu. Tudi za letos pričakujejo goste iz inozemstva. Ravnateljstvo puljskega festivala je povabilo predstavnike mednarodnih filmskih festivalov iz Cannesa, Benetk, Moskve, Edimbur-ga, Londona, Karlovih Varov, Locarna, Bergama, Oberhause-na in Leipziga.
Carlo Castelreggio
Ce vas v teh izredno vročih dneh pelje pot preko Glavnega trga, krenite pod senčnate oboke občinske hiše in stopite osvežiti se v nasproti stoječo «Saletto alla Loggia» kjer razstavlja Carlo Castelreggio, znani restavrater iz Sesljana; Njegovo skoro abstraktno doj-mujoče ekspresionistične slike smo redno srečavali na raznih skupnih razstavah, kjer so izstopale po neobičajno žareči mreži gosto prekvašenega barvnega tkiva. Tovrstne slike so tudi na tej razstavi najboljše, kot na pr, ona z nekakšno ladjo na penasto razbičanih valovih zavito v goreč oblak in ona kjer se slikovito prepletajo zelenkaste Lovke nekakšne pošastne bohotnice s kozlovsko glavo sredi gomazeče razbeljene lave. Na neki drugi sliki se nam kaže rumenkasta prikazen, ki se nalik materializaciji spiriti-stično poklicanega duha nekega pokojnika izvija iz lu-ciferske silhuete. Spiritistič-no občutena je verjetno tudi slika ženske glave, kjer se je zmaterializiralo le eno presunljivo bolščeče oko, do-čim vse ostalo izgineva v žolčasti snovnosti. Tematika slik je torej fantastična in vsakdo si lahko predstavlja ono predmetnost, ki mu je po naravi in izobrazbi najsorodnejša ker so vse slike brez naslovov in slikar zato gotovo prepušča njih tolmačenje gledalcu,
Castelreggio se pri slikanju teh del prepušča le svojemu izredno močnemu barvnemu razpoloženju in predmetnost mu je le rahlo ogrodje na katero razobeša mavričasto peno svojih pravljičnih prividov. Zaradi tega njegove pokrajine učinkujejo kot nepričakovana odkritja ' čudes nepoznanih svetov kjer niso oblaki iz vodnih hlapov in so morja iz nam nepoznane tekočine. Pri tem pa Castelreggio o-staja še vedno stvaren in se ne poglablja v kakršnokoli lažiproblematiko, ki naj ustvarja videz globine ali neke novosti, ki tembolj privlačuje čim manj je razumljiva, v čimer so mojstri nekateri modernisti.
MILKO BAMBIČ
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiinii im ih iiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiii 1111111111111111111411111111111111
lepotci
ftifes L oznivtibnili b'ierlhtev
Jutranja telovadba - Vloga pitne vode - Rednost obrokov
D
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30; Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.:	Italijanščina po radiu;
18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Miilhaud in Debussy; 19.: Sola in vzgoja; 19.20:	Glasbeni kalejdoskop;
20.; Šport; 20.30: Godalni orkestri Helmut Zacharias; 21.: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasbe; 22.: Bednarik: «Deset let od okupacije a-badanskih rafinerij«; 22.15: O slovenski klavirski glasbi; 22.45: Južnoameriški odmevi.
Trst
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Značilen furlanski orkester; 14.45: Elio Bartollni: «Ica,ro e Petronio« - četrto in zaključ-
Petek, BO. junija 1901
nos RL; 22.15: Mic bel Legrand In jazz; 22.35; Srečanje s francoskim] pevci; 23.: Prenos RL.
Nacionalni program
6.ju: V(tme na uai. morjih;
9.: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.: Vaši mojstri; 11.30: Pojo Carlo Savina, Nun-zio Gallo in 5 Germana Caroli; 12.20: Glasbeni album; 13.10: Nilla Pizzi, Giorgio Consollni itd.; 15.15: Poje Johny Dorelli;
Slovenija
8.05: Glasba po delu; 8.30: Počitniško popotovanje; 8.45: Matija Bravničar: Divertissements za klavir in golalni orkester; 9.:	Iz jugoslovanskih oper;
10.15: Ob obalah Sredozemskega morja; 11.; Malo za violončelo; 11.40: Otroci pozdravljajo; 12.: Kvintet Lisinski; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Ham-
15.55: Vreme na Ital. morjih; mo.n<j orgle; 12.40: Pisani zvok: "	i-.*-.	^ Dravskega polja; 13.30: Zdaj
pa kar po domače; 13.35: Nekaj opernih baletov; 14.30: Prireditve dneva- 14.35: Godala in Oddaja za delavce; 19.30: Film- vokalni ansambli; 15.40: Sloven-
16.:	Program	za najmiajše;
16.30:	Bob	Azzam in njegov
orkester; 17.20:	Operni	svet;
18.30: Beethovnove sonate; 19.:
ske novosti; 20.: Uspeli motivi; 21.; Simfonični koncert.
II. program
9.: Jutranje ves-i; lu.: Vesela revija; 11.: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobolo; 14.:
no nadaljevanje; 15.: Italijan- Naši pevci; 15.: Pojo Angeli,
ski arhiv redikih skladb; 15.15; «La Corteseie«.
6.15: Jutranja g asba; 7.; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.: Prenos RL; 12.; Glasba po željah; 13.40: Riccardo Santos in godala; 14.: Operet-
Covello, Luna itd.; 16.: Kol. dirka po Franciji; 17.15: Poje Dora Musumeci; 17.30: Vaš ju-ke box; 20.20; Kol. dirka po Kiancijl; 20.40: Gran gala; 21.45: Nemške melodije.
III. program
17.: Sonuie za Kiov.r;
18.30:
ne melodije; 14.30: Domače ak-	Na programu Sergio Cafaro,
tualnoeti; 14.40; Zbor »Branko	Mauro Bortolotti in Firminio
Krsmamovič«; 15.30: Godba LM	Sinfonia; 19.: Mladinski krirni-
ski oktet; 16.: Športni tednik; 16.20: S sprejemnikom na dopust; 17.15: Koncert za vas; 18.: Zabavni orkester; 18.15: Ljudska glasba narodov Sovjetske zveze; 18.45: Iz naših kolektivov; 20.:	Zabavni orkester;
20.15; Zunanjepolitični pregled: 20.30: Iz del Dvoraka; 22.15: Godala v noči; 22,35:	Plesna
glasba; 22.50: Literarni nokturno.
Ital. televizija
17.: tiVfciam za imjinlajše: 18.30: TV dnevnik; 18.45: Osebnost; 19.30: TV pošla; 19.45: Kaj menit« o tem; 20.30; TV dnevnik; 21.15: Trodejanka Fritza Hochvvaeldera «Nedodžen»
iz Ljubljane; 16.: Zabavni rfct- nal; 19.30; Zarlinovj madrigali; cb koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
mi; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.45: Na programu Verdi, Ma-scagni, Puccini, Ponchielli itd.; 17.40: Plesni motivi; 18.: Prenos RL; 19: Orkestri Sandors, Simons in Gregor; 19.30: Pre-
20.00:	Vsakovečermi	koncert;
21.30: «Ne toži v ogledalo«, po Gogolju; 22.25; VVebrova Sonata op. 24; 23.: Španska kultura; 23.30: Schubertove skladbe.
Italija 17.:	TV	za	otroke:
JRT 20.: TV dnevnik; RTV Beograd 20.15; TV o filmu; 20 45: Celovečerni umetniški film.
Zelja vsake ženske je. da bi bila lepa in to še prav posebno poleti, ko dajejo poletne obleke številne možnosti za ppudafek dobrih a na žalost tudi slabih strani naše zunanjosti.
Mnoge so obupane, ker mislijo, da je mogoče doseči lepo zunanjost ,e z dragimi kozmetičnimi sredstvi in s strogimi dietami. Pa ni tako! Le malo potrpljenja in dobre volje je potrebno da dosežemo zadovoljive rezultate. Tako nas danes prepričujejo številni zdravniki in esteti, ki se bavijo s tem vprašanjem tako z zdravstvene, kot z estetske plati.
Ti eksperti nam za zdravje in lepoto svetujejo nasied nje;
Predvsem se zjutraj ne smemo v naglici zbuditi in prav tako v naglici vstati s postelje. To škoduje živcem in celotnemu organizmu ter nas večkrat spravi vslabi voljo za ves dan. Ko se prebudimo, se v postelji najprej dobro pretegnimo tako, da poživimo cirkulacijo krvi t^r napravimo mišičevje s tem bolj elastično. Deset minut telovadbe pri odprtem oknu
bo izpopolnilo začetek naše ((lepotne kure«.
Se na tešče spijmo kozarec mrzle ali mlačne vode. To
ščijo dosti testenin in slaščic, druge pa več zelenjave, sadja in prav nič kruha. Za vse, debele in suhe, pa naj velja
je dobro za črevesje in na | pravilo, da pospravijo kosilo splošno za prebavo. Redna | v miru in brez nervoze. Po
prebava je namreč prvi pogoj za lepo in zdravo kožo !er za naše prijetno občutje. Vodo pijmo večkrat tudi čez dan, toda nikoli med jedjo. Ce pijemo vodo med jedjo, nas ta samo redi m napihuje, če pa jo pijemo v presledkih, in sicer vedno daleč od obrokov, potem nam čisti črevesje in osvežuje organizem.
Za zdravje in lepoto je najboljši pripomoček red. Zajtrkujmo torej vedno ob isti uri; zajtrk naj obstoja iz jogurta, sadja, skodelice mleka ali čaja in iz prepečenca. Po zajtrku pojdimo na kartek sprehod. Sprehod lahko pomeni hoja do trga ali pa pot v službo. Tak kratek jutranji sprehod nas obdrži mladostne in elastične še tja daleč oa starost.
Tudi kosilo mora biti vedno ob isti uri. Za one, ki se hočejo zrediti, naj bo to najbolj tečen obrok, v nasprotju z drugimi, ki bi hotele hujšati. Prve si lahko privo-
kosilu kratek počiiek. Ce se nočemo zrediti, potem po kosilu ne zaspimo, temveč' samo počivajmo.
Drugo pravilo, ki se ga moramo držati v poletnih mesecih je, da se oblačimo v praktična in enostavna oblačila. Proč s stisnjenimi mo-derčki in stezniki. Ne nosimo poleti visokih pet, temveč le srednje in nizke pete.
Tudi na naše živce ne pozabimo. Pred večerjo si privoščimo vsaj pol ure popolnega počitka. V tem času pustimo ob stran vse skrbi ter sprostimo svoje živce in mišice. Takšen počitek nam bo bolj koristil kot kakršnokoli zdravilo za živce.
Tudi za spanje imejmo določeno uro. Pred spanjem vsaj četrt ure čitajmo, ker nam to pomiri živce. Se prej pa po-jejmo surovo jabolko z olupkom: jabolko ima mnogo vitaminov, razen tega pomirja živce ter urejuje funkcijo ledvic in črevesja.
Razstava otroškega vrtca in prvega razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu
Razstava drugega razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu
Razstava tretjega razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Ne prevzemajte dela in olgovor-r.osti, ki prekašajo vašo sposobnost. Drži(e se svojega programa in obveznosti. Novo, iskreno prijateljstvo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Večje delo. ki ga pa sami ne boste zmogli. Pri prevzemanju nalog se ne zaletite. Majhna kriza v odnosih z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Trezno Se držite stran od vsega, kar ne spada v vaše območje. Nekdo bi vam rad nekaj podtaknil. Kritike na račun vaših, odnosov.
RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) U-spehi vam bodo dali novega poleta za nadaljnje podvige. Veliko zaloščenje s strani osebe, ki jo ljubite in vas ljubi. Pismo.
LEV (od 23. 7. do 22, 8.) Ne spuščajte se v drzne posle, ker ne boste veliko dosegli, Majhna
HOROSKOP
 ZA DANES__
žrtev v ljubezni vam bo prinesla veliko zadoščenje.
DEVICA (od 23, 8. do 22. 9.) Dan bo izredno ploden, posebno če se ukvarjate s trgovino ali čim podobnim. V svojih čustvenih zadevah bodite bolj realni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Vse, česar se boste lotili, bo šlo narobe, zato se danes ne lotevajte zahtevnejših poslov, posebno ne novih,
ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22.
11.) Velikj bodo vaši načrti, boli malo pa bo uspehov. Več bo te žav kot možnosti, v družini boste morali reševali kočljivo za ut v o.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nič posebnega. Povsem miren, celo monoton dan. Kar se čustvenih zadev tiče, ne jemljite novih občutij preveč na lahko. Nervoza.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša indiferentnost ni nič drugega kot napeljevanej vode na tuj mlin. S popuščanjem lahko dosežete kar hočete. Toda ne s trmoglavostjo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čeprav bodo težave premostljive, vam bodo v poslovnih zadevah hudo nagajale. Težje zadeve preložite na jutri. Srečne ure zvečer.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z delom, ki ga boste danes opravili, si boste utrdili položaj. Vendar ne bodile preveč zahtevni. V Čustvenih zadevah pa vse najboljše.
Razstava četrtega razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu
Razstava petega razreda osnovne šole pri Sv. Ivanu
.TIL
Gorlško-heneški dnevnik
Zanimiva razstava najmlajših v pasaži
Otroci iz občinskih vrtcev razstavljajo svoje izdelke
Odprta bo samo še danes od 8. do 13. in od 17. do 19. ure Staršem priporočamo, da si jo ogledajo, ker so na njej prikazani tudi lični izdelki slovenskih vrtcev iz Ul. Handaccio in Croce
Včeraj ob 10. uri so v raz-lavni dvorani v goriški pa-•aži na Korzu Verdi odprli ;aj svojevrstno razstavo, ka-:ršne še nismo imeli prilike ;ledati v tem razstavnem pro-toru. Deset občinskih otro-| kih vrtcev iz Gorice je tu azstavilo nad tisoč drobnih očnih in risarskih del malih metnikov, ki imajo tokrat prič opravka s svinčnikom, bar-ioami in drugimi podobnimi ripomočki.
Razstavo je otvoril župan r. Bernardis. Sprejela ga je rala Anette Ivanov, ki je re-itirala krajšo pesem za do-rodošlico, Marco Terenzio pa s držal krožnik s škarjami, a so prerezali trak med vho-• om. Zupan, občinski tajnik n drugi iz spremstva so si z : animanjem ogledali razstav-iena dela, ki hočejo pokazati rednost predšolske vzgoje v ; troskih vrtcih. Vsaka šola ima : oločen kotiček z. nekaj miza-: ii, kjer so razstavljena dela jenih malčkov. Tu vidimo I vezke s slikanicami in prvimi rivuljami, iz katerih naj bi ozneje nastale črke, lične iz-elke iz nalepljenih koščkov arvanega papirja, razne pod-ravke. cvetlične vaze in obe-ke, okvire za slike, pa drob-a ročna dela iz rafije in bla-ine z vezenjem itd.
Med razstavljavci sta tudi lovenska otroška vrtca iz Ul. Iroce, ki ga vodi gospa Lo-efice, in iz Ul. Randaccio, ier poučuje gdč. Lutmanova. >ba vrtca sta pokazala res čne in okusno izdelane stva-i, za katere je bilo potrebno časih mnogo potrpljenja in udi fantazije. Vsak izdelek ma poleg listek z imenom ralega umetnika, ki ga je na-ravil, in včeraj ves dan smo ihko videli otroke, ki so pri-elj ali svoje mamice, da bi im pokazali kaj so lepega na-ravili.
Posebnost na razstavi so bi-; lične slike sestavljene iz aznobarvnega blaga, ki je bi-■> nalepljeno na papir; v tem e je najbolj odlikoval Slovenki vrtec iz Ul. Randaccio. Za-imivi so tudi zvezki, kjer se rstijo barvane fantazije s primi črtami za črke. Na plat-icah je ime vrtca in spodaj
iiimiii iimiiiciiiiiii ii t ■■ im miiaii m ■iiiiiuivi
ID VČERAJ DO DANES
ime učenca. Tam se vrstijo imena Sandra, Cvetko, Jadranka, Silvij, Patica, pa Milena. Zdravko itd.
Kot rečeno, je razstava vzbudila veliko zanimanje in je imela včeraj ves dan zelo mnogo obiskovalcev, ki so se lahko na lastne oči prepričali o koristi otroških vrtcev, kjer med igranjem pripravijo otroka za vstop v osnovno šolo in na družbo drugih otrok pod skrbnim nadzorstvom otroške vrtnarice. Razstava bo odprta samo še danes od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. Zato priporočamo vsem staršem, zlasti pa tistim, ki imajo majhne otroke, da si jo pridejo ogledat, ker se bodo potem gotovo odločili, da bodo prihodnje leto vpisali svoje otroke v vrtec. Slovenski starši se bodo obenem lahko prepričali, da sta naša vrtca na dostojni višini, kar dokazujejo razstavljeni izdelki, ki spadajo med najboljše.
2al, da niso prisotni na razstavi tudi otroški vrtci iz Pev-me, Podgore in Standreža, ki niso občinski, ampak spadajo pod ONAIR, ki ima svojo razstavo v Trentu.
Prav bi bilo, če bi bodoča občinska uprava mislila na združitev vseh otroških vrtcev, ki so na področju občine, pod svojo upravo, kar bi jim bilo gotovo v korist. Tako bi imeli lahko na taki razstavi, ki je letos prva in upamo ne zadnja, celoten pregled delovanja vseh vrtcev. Poleg tega pa se nam zdi, da se ONAIR vkljub vsem zagotovilom, ki so jih dali in jih še dajejo nekateri krogi, še vedno ni odrekla tistemu cilju, za katerega je bila ustanovljena in nikakor ni najbolj primerna za vodenje slovenskih otroških vrtcev, ki bi v okviru novega šolskega zakona morali dobiti določeno avtonomijo, kakor je predvidena za druge slovenske šole.
Da se prepreči okuževanje ozračja
Zaprti	so	mestno
ki ga upravljajo Standrežci
Občina bi morala nuditi primerno odškodnino Kaj pa smrad iz Podgore?
KINO
J
v GORICI
lORSO. 17.00: «Karavana pogumnih«, S. Whitman in J. Prowse. Cinemascope v barvah; ameriški film.
ERDI. 17.00: »Guliverjeva potovanja«, Kerwin Mathews in J. O. Lorrows; ameriški barvni film v superdynama-thionski tehniki.
'ITTORIA. 17.30: «Jaz poljubljam, ti poljubljaš...«, Mina in A. Celentano. Italijanski film.
'.ENTRALE. 17.30: »Počitnice v Argentini«, I. Corey in W Chiari, Cinemascope v barvah; italijanski film. lODERNO. Danes zaprto.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici tajvišjo temperaturo 26,6 sto-■ mje ob 16. uri, najnižjo 17,4 topinje ob 4.40. Povprečna Inevna vlaga 45 odstotkov.
 «*------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je uprta v Gorici lekarna Pon-oni - Bassi, Raštel št, 26, tel. 3-49.
  •■■■■ulit        m m
Proslave 20. obletnice vstaje na Goriškem
Program za 3. in 4. julija
NA PREDVEČER DNE 3.
JULIJA: ob 20. uri bo Goriško gledališče nastopilo z Bibič-Be-linovim delom »Partizanski miting«;
— taborniki bodo ob tabornem ognju izvajali svoj program; ob 22. uri bo veličasten ognj?met na Kostanjevici pri Novi Gorici.
NA SLAVNOSTNI DAN 4.
JULIJA: ob 7.30 uri tek po partizanskih stezah; ob 8. uri slavnostna seja preživelih udeležencev prve konference OF na Primorskem;
ob 9. uri — veliko politično zborovanje na glavnem trgu v Renčah — govorB,bo podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan.
V kulturnem programu bo sodelovalo 200 pevcev z godbami na pihala; ob 15. uri športne prireditve na vodi; nato družabni večer s plesi. PRIDITE —
RENČE VAS ČAKAJO !
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Ne bo uradnih svečanosti ob zaključku šolskega leta
Pokrajinski urad za zdravstvo je sporazumno s pristojnimi šolskimi oblastmi odredil, da letos ne bo uradnih svečanosti ob zaključku leta na osnovnih šolah goriške občine. To velja tudi za šole po predmestjih.
Učenci, njihovi starši ali sorodniki naj torej pridejo danes, v petek, po šolska spričevala, ki jih bodo dobili na dvorišču posameznih šol od 8.30 dalje.
Naših učiteljev, otrok in staršev nismo mogli obvestiti o tem ukrepu že prej, ker nam pristojne šolske oblasti niso poslale obvestila kot drugim časopisom. Zaradi take diskriminacije odločno protestiramo.
TOMBOLA NA TRAVNIKU
so letos ostali v Gorici
Sinoči je bila na Travniku v Gorici tradicionalna tombola v prid občinskega sirotišča «Lenassi». Napovedana je bila za 19. uro, ker pa so ljudje navajeni zamude, so se začeli zbirati okrog 20. ure in še tako se je prodaja kartel zavlekla za celo uro.
Končno so ob 21. uri dale trombe znak za začetek. 2e pri 10. številki sta se prijavila dva dobitnika za kvater-no, vsak po 5.000 lir sta dobila: Giovanni Sforza iz Gorice, Ulica Matiroli 9, ter Vif-toria Comelli iz Gorice, Ulica Capuccini.
Pri trinajstem izvlečku sta se zopet oglasila dva dobitnika činkvine iz Gorice, in sicer 23-letni slikar Eliseo De Marchi iz Ulice Pietro Galli 9 ter 25-letni Aurelio Massari, ki sta dobila vsak po 10.000 lir.
Sledila je vrsta izvlečkov, ki jih je zakrivilo nekaj zgrešenih alarmov in končno se je pri 37. izvlečku, ko so pokazali številko 58, prijavila državna uradnica Ofelia Forna-zari iz Gorice, ki je zadela 70.000 lir ter je pustila 5.000 lir za sirotišče «Lenassi».
Komaj dve številki pozneje se je prijavilo že več kandidatov za drugo tombolo, obveljala pa sta samo dobitka dveh žensk, in sicer Liliane Tripoli in Marije Rutar, obe iz Gorice, ki sta prejeli vsaka po 5.000 lir.
Tako je bila tombola dobre pol ure po začetku že zaključena in množica, ki so jo ocenili na okrog 7.000 ljudi, se je začela razhajati na svoje domove.
 «»--------
Nesreča tekstilnega delavca
Ob 2.35 ponoči se je pri delu v predilnici ranil v desno roko 47-letni Attilio Turel iz Ul. Balila 11. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki o-čistili in obvezali rano ter ga poslali domov.
Pokrajinske oblasti, ki jim je poverjena skrb za izvajanje zdravstvenih predpisov, so med drugim začele propagirati kampanjo proti muham, ki razširjajo klice nalezljivih bolezni in s tem v zvezi priporočajo tudi večjo snago, zlasti pa odstranjevanje smeti in druge nesnage.
Pri izvajanju teh predpisov so že na kresni večer odredili, da se morajo sežgati odpadki na mestnem smetišču pri Štandrežu ob Soči ter so ta ukrep takoj začeli tudi izvajati. Zdravstvena oblast je nato odredila še zaporo tega smetišča, kar je v zvezi z zaščitnimi ukrepi proti otroški paralizi.
Pri vseh teh odredbah pa so najbolj prizadeti Standrežci, ki morajo po pogodbi z go-nško občino plačevati za smetišče in za odkup smeti precej visoko letno najemnino. Ker so s sežiganjem smeti m s poznejšo zaporo smetišča prišli ob važen vir dohodkov iz te postavke, bi morala občinska uprava to upoštevati pri znižanju najemnine za smetišče.
Razumemo, da je morda bil ta ukrep potreben, da bi se preprečilo nevarno okuževanje ozračja, vendar pa je prav tako pravilno, da ne nosi posledic <amo en del občanov, v tem primeru Standrežci.
Nekateri bližnji stanovalci, zlasti na Rojcah, se veselijo zapore smetišča, o kateri še ni znano, ali bo samo začasna, ali pa dokončna in bodo morda smetišče uredili na kakšnem drugem kraju češ, da sedaj ne bo več smradu, ki je v vročih dneh prihajal od smetišča do prvih hiš. Pri tem pa pozabljajo, da še vedno ni rešeno tudi vprašanje smrada, ki prihaja iz tovarne umetnih tkanin v Podgori, ki nadleguje mnogo večji del mesta. Vkljub vsem dosedanjim u-krepom je smrad s te strani, zlasti v vročih dneh in ko zapiha sapa od tiste strani, prav neznosen. Ce se torej odpravljajo taki nedostatki, bi jih bilo treba odpraviti povsod, ker polovični ukrepi kaj malo zaležejo.
——«»-----
IZ STEVERJANA
Čimprej naj tlakujejo ovinek v Ul. Mazzini
Odkar so podrli vogalno zgradbo na križišču Ul. Crispi ir, U. Mazzini ter razširili ovinek. je cestišče še vedno neurejeno. Pustili so ga v makadamu in je polno lukenj, ker je na tem odseku dosti prometa. Da bi ne nastajal prah, morajo čestokrat škropiti. Takšno stanje je zelo neugodno in bi ga morali čimprej odstraniti. Najbolje bj bilo, če bi tudj ta del takoj tlakovali s kockami, da bi ne bilo več prahu in da bi tudi kolesarjem in motociklistom zagotovili večjo varnost.
Ker vozniki, ki prihajajo po Ul. Mazzini in so namenjeni v Ul. Crispi, radi sečejo o-vinek, bodo morali misliti tudi na to, da bodo s črtami uredili promet.
——«»-----
Obvestilo za kmetovalce
in spolovinarje
Pred dnevi so odstianili z občinskih oglasnih desk sezname neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov iz Števerjana z navedbo njihovih prispevkov za invalidsko
in starostno pokojnino. Sindikalna organizacija Confeder-terra je te sezname pregledala in ugotovila, da so prizadetim osebam prisodili manjše število prispevkov, kot jih predvideva zakon. Ce se krivica ne popravi, lahko kmetje izgubijo pravico do starostne in invalidske pokojnine. Da bi se uredilo vprašanje njihovega zavarovanja, vabi Confederterra vse tiste, ki se jih to tiče, naj se zglasijo v njenem uradu v Ul. XXIV. Maggio št. 1 r.ad kavarno Garibaldi jutri, 1. julija, od 10. tic 12. ure.
Peta etapa kolesarske dirke po Franciji
V Strasbourgu prvi na cilju član ekipe Centre-Midi Bergaud
Anquetil še vedno z rumeno majico, ki jo namerava obdržati do končnega cilja
STRASBOURG, 29. — Šele danes se je izvedelo s kakšnimi nameni je Anquetil prišel na Tour. Francoz je namreč izrecno poudaril, da namerava od prve do zadnje etape imeti na sebi rumeno majico, kot se je samo enkrat posrečilo v preteklosti Romainmaesu.
Anquetil je to izjavil po kri tikah in polemikah, ki so na-
stale po včerajšnji etapi, ko je tehnični vodja glavne francoske ekipe Marcel Bidot prepovedal Forestieru, da bi sam z Viotom nadaljeval pot do cilja. Forestier je imel namreč že tak naskok, da bi mu na cilju skoraj gotovo pripadla
miiiiiMimiiiiiiiitiiimiiiiiiiimtimiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiimiiiiiiiinimiiimuniiiiiiiiuiiiiiiii
Včeraj v središču Gradiške
Delavec zVrha trčil v avto
Včeraj okrog 17. ure se je 31-letni Rudolf Černič z Vrha 53 odpeljal s svojim motociklom iz Gorice proti Zagraju V centru Gradiške pa mu je presekal pot avto 600, ki je prišel iz stranske ulice. Pri tem je prišlo do neizogibnega trčenja.
Z avtom Zelenega križa so Černiča odpeljali v goriško btjlnišnico, kjer so mu zdrav-riki ugotovili rano na desnem stegnu in druge poškodbe, pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni.
S SPD na Lokve
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 9. julija avtobusni družinski izlet na Lokve, ki je združen s proslavo 15. obletnice obnovitve društva. Zato bo poskrbljeno na Lokvah tudi za zabavni program.
Odhod avtobusa iz Podgore ob 5.45 zjutraj in iz Gorice ob 6. uri izpred kavarne Bratuš. Vožnja za člane po 300 in za nečlane po 400 lir. Kosilo iz nahrbtnika.
 «»-------
Trčenje dveh motociklov
Sinoči okrog 19.15 so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici C5-letnega Giorgia Lupija iz Ulice Rabata 15.
Zdravniki so mu ugotovili več lažjih poškodb po telesu. ki jih je dobil v Ulici Giu-sttniani pri ovinku proti galeriji, kjer se je v njegov motor od zadaj zaletel drugi motociklist. Nudili so mu prvo pomoč, nakar je odšel domov. Drugi motociklist je odnesel zdravo kožo.
 «»-------
Izdatna sredstva
za zatiranje muh
Tudi na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki ji je predsedoval dr. Polesi so posvetili večji del razpoložljivega časa urejevanju staleža pokrajinskih uslužbencev. Odobrili s-> 790.000 lir za dve novi kopalnici v zavodu za gluhoneme. V prisotnosti dobaviteljev so preizkusili stroje, ki so jih namestili v novi delavnici industrijskega tehničnega zavoda. Ker je starosta pokrajinske uprave dr. Polesi obenem komisar tega zavoda, je poročal o njegovih potrebah v prihodnjem letu, zlasti pa o postopku za izgradnjo novega sedeža v Ulici Dura dAosta za 450.000.000. Priso-
dili so podjetju Clede iz Gorice napeljavo centralne kurjave v kmetijskem zavodu v Ul. Diaz. Dr. Polesi je nadalje poročal o izidu dražbe dne 27. junija za napeljavo centralne kurjave v znanstve-rem liceju v Tržiču.
Na koncu so določili izdatna sredstva, da bi tudi v letošnjem poletju zatirali muhe ki so glavni prenašalec nalezljivih bolezni. Pozvali so tudi najvažnejše občinske u prave, naj se pridružijo tej pobudi.
Slovensko gledališče iz Trsta
V STANDREZU
na vrtu poleg konzumne gostilne V soboto 1. julija ob 20.30
Pavel Golia
SNEGULJČICA
Mladinska igra v osmih slikah
V nedeljo 2. julija ob 20.30 Emmerich Kalman
V
ČARDAŠKA
KNEGINJA
opereta v treh dejanjih
Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik 'uspeh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno.
Vsekakor opozarjamo Standrežce, Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostovali predvajanju te znane o-perete v svojem jeziku ln v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čimvečji udeležbi.
Cene za »Sneguljčico«;
sedeži po 300 in 200 lir za odrasle in po 150 in 100 lir za mladino, stojišča po 100 lir za odrasle in 50 lir za mladino.
Za «Cardaško kneginjo#: sedeži 600, 400 in 300 lir, stojišča po 200 lir za odrasle in po 100 lir za otroke.
Rezerviranja vstopnic na sedežu ZSPD v Gorici Ul. Ascoli 1/1; prodaja vstopnic dve uri pred predstavo v Štandrežu.
V nedeljo pelje avtobus št. 1 iz Standreža v mesto ob 23.30 in 0.20 uri.
rumena majica. Njegov beg pa ni ugajal Anquetilu, ki se je močno razburil, zaradi česar je Bidot uslišal miljenca in praktično ustavil Forestiera. Iz Anquetilovih besed se jasno vidi, da v njegovi ekipi ni složnosti, pa čeprav so šli vsi kolesarji na pot z nalogo, da branijo pridobitve svojega najboljšega tovariša. Tega stanja so veseli kolesarji drugih ekip, ki Pa so letos tako šibke, da niti z združenimi močmi ne bi prišle do živega An-quetilovemu moštvu.
Današnja 221 km dolga etapa med Metzom in Strasbourgom se je končala z drugo zaporedno zmago francoske ekipe «Centre-Midi» in njenega člana Bergauda.
2e od vsega začetka so številni kolesarji sprožili napad za napadom, toda Anquetilova ekipa je bila budna in člani te so vedno nadzorovali najbolj nevarne tekmece ter jim preprečevali nevarne pobege. Tako so preprečili beg 18 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Italijan Massignan, ki so bili v vodstvu samo malo kilometrov. Mir pa je vladal le malo časa, ker se je nekaterim le posrečilo zbežati. Ti kolesarji, med katerimi je bil tudi zmagovalec današnje etape, so si večali prednost, ki se je povečala ob vznožju vzpona na «Colle de la Scha-pelotte« na 5’ in 30". Kasneje je 5 kolesarjev vodilo v o-spredju s 5’ naskoka pred drugo skupino, ki je zapustila glavnino. Na vzponu proti vrhu hriba Donon so begunci sicer izgubili nekaj naskoka, a so vseeno nemoteno privozili na vrh, kjer je bil na cilju gorske nagrade Bergaud prvi. Po spustu so se morali kolesarji ponovno povzpeti, tokrat proti vrhu Shampa du Messin. V tem delu proge so zbežali Dotto, Queheille in Manzaneque, ki so najprej dohiteli osamljenega Lefebvra, ki je skupno s Queheillom zaostal, medtem ko sta Dotto in Manzaneque nadaljevala zasledovanje. Slednji je kasneje nekoliko zaostal, medtem ko je Dotto nadaljeval pot in je dohitel bežečo trojico. Vsi sku-
paj so hitreje potegnili proti cilju in so si nabrali približno 4’ naskoka.
Tri km pred ciljem je Bergaud hitreje potegnil in je pustil za seboj vse tri tekmece, ki so prišli na cilj skoraj minuto kasneje.
VRSTNI RED
1. BERGAUD (CM) 5.48’05” (z odbitkom 5.47’05”), povprečna hitrost 38,094 km
2. Dotto (CM) 5.48’45” (z odbitkom 5.48T5”)
3. Lach (PNE)
4. W. Van Est (Hol.), 5. P. Van Est (Hol.) 5.52’41”, 6. Bru-gnami (It.), 7. Darrigade (Fr.) 5.3101”, S. Picot (OSO), 9. Ignolin (OSO), 10. Aerenhouts (Belg.), U. Lebuhotei (OSO).
SPLOSNA LESTVICA
1.. ANQUETIL (Fr.) 26.45’26”
2. J. Groussard (Fr.) z zaostankom 3’59”
3. Dctto (CM) 5’21”,
4. Carlesi (It.) 5’22”, 5. El-liott (VB) 5*27”, 6. Perez Fran-ces (Sp.) 5’28”, 7. W. Van Est (Hol.) 5’44”, 8. Darrigade (Fr.) 5’56”, 9. Minieri (It.) 6’09”, 10. Pellegrini (It.) 6’36”, U. Gai-che (OSO) 6’48”, 12. Aerenhouts (Belg.) 7’00”,	13. Pau-
wels (Belg.) 7’03”,	14.	Lach
(PNE) 7’09”, 15. Falaschi (It.) 7T0”, 16. Novak (CM) 7’22”, 17. Bouvet (PNE) 7’40”, 18. Battistlni (It.) 7’57”, 19. Angla-de (Fr.) 8’01”, 20. Daems (Belgija) 8 07” itd.
NOGOMET
Juventus-Torino 5:4 po streljanju enajstmetrovk
TURIN, 29. — V Turinu je bila danes zadnja tekma nogometnega turnirja za italijanski pokal, šlo je za tretje mesto, za katero sta se spoprijela Juventus in Torino. Prvi polčas se je končal neodločeno 1:1 z goloma Cervata v 20’ in Locatellija v 29’. Ker se je tudi drugi del igre zaključil 2:2 (strelci: Cavallito v 7’ in Mazzero v 34’), je sodnik cdredil nadaljevanje, ki pa ni rodilo uspeha. Zato so streljali enajstmetrovke in ker je Mora poslal tr; žoge v mrežo nasprotnikov, medtem ko je bil Locatelli samo dvakrat uspešen za Torino, se je srečanje končalo s 5:4 v korist Juventusa, ki mu je tako pripadlo tretje mesto.
V MUSJI KATEGORIJI
S. Burruni nov evropski prvak
ALGHERO, 29. — Italijan Salvatore Burruni je danes pred 15.000 gledalci premagal pc točkah v 15 rundah Finca Lukkonena in mu tako odvzel naslov evropskega prvaka v mušji kategoriji.
V prvih rundah je bil Bur-rini zaradi odlične tehnike Finca popolnoma zmeden in ker mu je nasprotnik z dvema močnima udarcema dvakrat odprl rano nad očesom, ;e kazalo, da mu bo podlegel. Toda Italijan je zbral vse svoje sile in z borbenostjo se mu je posrečilo, posebno v zadnjih rundah, popolnoma onemogočiti bivšega prvaka.
Ob koncu srečanja je belgijski sodnik Borre brez premiš-ljanja dvignil Burruniju roko
v znak zmage.
itiiiiHmiiimiiiiiiilliiiiimiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiniiiiii ■■iliiilMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Mednarodni teniški turnir v Wimbledonu
Včeraj porazen dan za Pietrangelija in Sirolo
Italijana sta izpadla v tekmovanju posameznikov in v doublu
LONDON, 29. — Po izločitvi španskega teniškega igralca Santane med včerajšnjim kolom mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu, je danes ponovno prišlo do presenečenja. Mladi Američan Chris Crawford, ki je šele deseti na listi najboljših igralcev ZDA, je danes izločil tudi nosilca skupine štev. 3 Italijana Pietrangelija.
Američan je premagal Itali-
jana v 4 setih po ostri borbi, ki je trajala več kot poldrugo
iiiiiiaiiiiiKf1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^
Snoči med plavalnim mitingom v Beogradu
Zajerjeva in K uri d ja dosrgla nova rekorda
Plavalnih tekem so se udeležili tudi Italijani
BEOGRAD, 29. — Plavalci Madžarske, Poljske, Romunije, Italije in Jugoslavije so se nocoj udeležili mednarodnega mitinga, ki je bil ob priliki otvoritve novega bazena. Med mitingom sta bila dosežena dva nova jugoslovanska rekorda.
Izidi so naslednji:
100 m prosto (moški)1
1. Kulng (Madž.) 58”6
2. Bianchi (It.) 58”9
3. Kuridia (Jug.) 59”4 100 m prosto (zenske)
1. Saim (It.) 1’05”7
2. Zajer (Jug.) 1’08”3
3. Nežnar (Jug.) 1’14”6 100 m hrbtno (moški)
1. Ciccani (Madž.) 1’05”4
2. Dorčič (Jug.) l’t)7”2
3. Defta (Polj.) 1'08"3
4. Rosa (It.) 1’09”
5. Corsi (It.) 1’10’’7 100 m hrbtno (ženske)
1. Serpilli (It.) 1’18”2
2. Pajkovič (Jug.) 1’23"4
3. Pauljev (Jug.) 1’37”4 200 m prsno (moški)
1. Perišič (Jug.) 2’42”2
2. Kumsagi (Madž.) 2'48”6
3. Pinter (Jug.) 2’57”
200 m prsno (ženske)
1. Marcellini (It.) 3’01'’5
2. Maričič (Jug.) 3’06”5
3. Savac (Jug.) 3’26”1 400 m prosto (moški)
1. Rastelii (It.) 4’48’’5
2. Posnar (Madž.) 4 53”4
3. Dvoržak (Jug.) 4’54"7
4. Bianchj (It.) 4’55'T 400 m prosto (ženske)
1. Zajer (Jug.) 5T6"2 (nov jugoslovanski rekord)
2. Saini (It.) 5’32”8
3. Verzi (Jug.) 5’48"9 100 m metuljček (moški)
1. Kuridja (Jug.) 1’03”4 (nov jugoslovanski rekord)
2. Bus (Madž.) 1'03”6
3. Fossati (It.) 1’05”
uro. To je bil odličen uspeh Američana, ki se je brez dvoma potrudil, medtem ko je Pietrangel; delno sam kriv poraza. Italijan je namreč preleno zaigral in je bil tudi premalo točen.
Tudi drugi Italijan Orlando Si rola se je moral posloviti od turnirja. Sirolo je premagal Indijec Krishnam prav tako v 4 setih. Sploh pa je bil današnji dan wimbledonskega turnirja nesrečen za italijanske barve. Italijana sta namreč izgubila tudi v doublu proti avstralskemu paru Coghlam -Howe.
Rezultati najvažnejših srečanj so naslednji: POSAMEZNIKI (III. kolo)
Krishnam (Indija) - Sirola (It.) 6:4, 3:6, 6:3, 6:1.
Emerson (Avstral.)-Douglas (ZDA) 6:3, 6:0, 5:7, 6:4
,-£a?gster <VB> ' Ralston (ZDA) 6:8, 4:6, 6:3, 6:3, 6:4.
Pimentel (Venez.) - Pilie (Jugoslavija) 4:6, 7:5, 6:3, 1:6, 8:6 Fraser (Avstral.) - Muliigan (Avstral.) 6:2, 3:6, 6:2 61 Taylor (VB) - Belkhodia (Tun.) 8:10, 6:1, 6:4, 6-3
,iSj'‘.yje-4A'r«v B*y <E°d'-
<VB>'1“	• "•*«
Crawford (ZDA) . Pietran-geli (It.) 2:6, 6:3, 6:4, 6:4 DOUBLE (I. kolo) Morea-Soriano (Arg.) - Tac-chini-Merlo (It.) 3:6, 7:5, 14:12, 6:2
Darmon-Pilet (Fr.) . paish-vvoodeock (VB-Avstral.) 6-2
3:6, 6:3, 6:2 Coghlan-Howe (Avstral.) Pietrangeli-Sirola (It.) 6:4, 1:6, 9:7, 6:3.
mn a{%
-is
Toda Jeroman iz Mun je imel pred seboj vse drugačno podobo in sestradane sive oči so se pasle po njej. Po izzivajoči krvi so se pasle, po kipečem mleku, ki ni utegnilo porjaveti v večni predjamski senci. Toda največ zvodljivosti je bilo skrite v pšeničnih laseh, v teh je bilo največ čarovnije. Nekoč se je nekaj zgodilo v hlevu. Tedaj so pšenični lasje mlade vešče zdrsnili po Jeromanovem licu. Iz njih je pršela dražeča pekočina, ker mu je koder, ki se danes peni Lenki nad ušesom, obranil oči in čeio.
Jeroman iz Mun hlepi za tem, da bi se vse to ponovilo.
Poleg tega se barve kodrov ujemajo danes z rumenimi cvetovi, ki so se tako svojevoljno raztresli po srnji ovratni ruti; nestrpni Lenkini preti se ves čas poigravajo z njimi. Plezajo po modrikasti tkanini navzgor do zatilja, skrivajo se v mehkih gubah in iščejo v njih zavetje. Tudi ti prati vznemirjajo sive oči.
Prav po to modrikasto krpo z rumenimi cveti je prišel Jeroman v Ponikvo. Vanjo je kanil zaviti svoja dva zoba. Nekdo mu je v Podgradu odkrhnil dva živa zoba. Zoba sta se oplaknila v krvi in se spremenila v beli, mrtvi koščici, ki sta se v svetlobi bleščali kakor sploščena bisera. Toda bisera sta bila zakleta, kajti svetila sta se v zlobi in posmehu — eden v razočaranju eden v posmehu.
Vzel si bom tisto ruto, tako razmišlja Jeroman iz Mun, in še kaj si bom vzel.
Jeroman je dolgo razmišljal o tem, vsakokrat, ko mu je jezik zdrsnil po izlizani dlesni. Potem je prišel ta dan, bila je nedelja in namere namočene v slivovcu, se prejkone uresničijo. Zijavke v ustih ni moč zapolniti, toda v prsih, tam je tudi bila nekakšna zareza. Ta se bo na mah zacelila in sploščena bisera bosta takoj zasijala v drugačni luči.
Jeroman se je nagnil in prijel Lenko za laket. Pod belim rokavom je bilo čutiti gladko kožo. Ohlapna jopica je bila razpeta na dveh grmičih, od nje je
vel vonj oprane ledine, posušene v jutranjem soncu. Dotik z dišečo toplino je vzel Jeromanu besedo, toda v Lenkinih očeh je opazil nenavaden strah in to je bil mahljaj po njegovi razsodnosti. Stisnil je lakti in napel vrat, kakor napne vrat in skrči kremplje ujeda nad plenom. Obenj se je upiralo dvoje komolcev, dvoja kolen, a pritisk je popuščal, prav gotovo bi bil odjenjal, da se ni pojavil Bržan.
Bržan je nekaj zaklical. Oj, pri streli goreči, je rekel Potem je planil tja k ognjišču. Ali naj ga s panjem? Panj je bil težak in razgret, na njem je še tlela bukova glovnja. S popečkom, potemtakem! In je dvignil navihani popeček. A kaj naj bi bilo to Jeromanu iz Mun?
Lenka se je lahko izvila, v rusih Jeromanovih lakteh pa je še vedno trzala nepotešenost. Dvignil jih je torej in Bržan se je zvrnil na ognjišče. Padel je vznak s tistim svojim popečkom v roki, kakor otrok, ki si je drznil groziti možaku z leskovko.
Tako, nekaj se je zgodilo! Kri je zopet zvrvrala na svoje mesto, vozli v telesu so nenadno ohlapnili. pričeli so se razpuščati. Jeroman bi bil lahko pobral svoj klobuk in šel, bil je spet včerajšnji Jeroman, Jeroman iz Mun.
Ali ni nekaj rekel? Rekel, rekel, toda v tem ni bilo nikake utehe; jezik ni našel opore, zdrknil je skozi špranjo v dlesni in kar je ostalo od kletvine, je izzvenelo na moč burkasto. Planil je torej ven, zdrvel bi bil čez brv, da ni s pogledom ujel zbegane živali, šek! Kakopak, njegov kosmati rep je pravkar izginil v Sapniku.
Jeroman je obstal. Oprezno, kakor da bo ugledal prikazen, se je ozrl proti hiši. Potem je zavil okoli mlina in skočil na jez.
2.
Luknja pod pečino je polna teme. v njej se skri va grozljiva tišina in preži na nekaj Le tu in tam cmokne kanec vode na vlažna tla — plenk, reče za-
molklo. In čez čas — plink!... Potem zopet nič ko molk in tema in hlad. Moj bog, s kakšno počasnostjo se trgajo ti nevidni kapci! Pot pod zemljo je kakor črevo velikanske živali: zgrbančeno in osluzeno z mokroto. Previto je sem, tja, ter poraščeno z okrne-limi kitami. Nemara to niti ni podzemeljski rov, temveč dihalo podzemeljskega boga, ki vodi naravnost v pekel. Toda od kod ta hlad?
Takšna je pot, ki pelje v večno gluhoto. Po njej tava Valent z brlivko v roki. Luč je slaba, nič prida svetlobe ne daje, le za silo odriva temo. Valent stoka in dihače. Namenil se je v črno deželo s svojim zakladom in sedaj je tu. Oprezno, zelo previdno napreduje, oprijemajoč se plesnivih izrastkov in če udari s temenom ob kamnito vejo, nekaj reče. Kdo naj se znajde v tej zlodjevi danki, pomrmrava spakljivo. Končno se nekje ustavi; kmalu potem, ko mrkne svetla lisa tam ob izhodu, se ustavi. Ugnezdi se in se oddihuje in razmišlja. Plink!... Ho-ho, si misli, jez če bi podrli. Zdajle naj bi nekdo podrl jez za mlinom...
Tišina.
Podzemeljski svet ni prav nič prikladen za poskočne domislice: ena sama brezbrižnost ga je, ena sama mrzla in omokrena naveličanost, še brlivke, še te se loteva mrščavost; žarki beže k Valentu, plezajo drhte po njem in se preplašeni skrivajo v njegovi plevelasti bradi.
Valent poklekne in* se obenož upre v slinaste stene. Potem odmakne komolce, da bi lahko segel za pas. Tam ima zataknjen oskrd, na nakovalu kovan in vešče kaljen betek, o, zelo priročno orodje. S tem se lahko vkleše primerno znamenie, kak križ postavimo ali zvezdo, v škrlatasto koreniko. Ali tale sto-pasti štrogelj. Tk tk! Križ potemtakem? Kakopak, križ! Valent se bo ravnal po tem. če se ne vrne, in to se tudi lahko primeri, potem bo to znamenje našel kdo drug. In če ga ne najde? No, potem bo P0*” vala v križevem varstvu ljubezen dveh mladih ljudi.
Tk-tk, tk-tk, torej križ na mrtvo ljubezen, položei v prirodno grobnico.
Podzemlje je stvaritev časa. času se nič ne m di, on je sam sebi oče in ustvarja po kapljicah; tu zemeljsko okostje gradi po kapljicah, kakor lastov svoje gnezdo. Vendar lastovica ne more tekmovati časom, kajti čas ne pozna oddiha in nima samo er ga kljuna, iz združenih kancev lahko v hipu st: tisočletje in vesolje iz trohic snovi v njih. Prava a takle storž! Pod udarci zveni brez jeka in razpada zrnat krs. žarki brlivke ožive in zarajajo v mavr nem Plesu po krševini in z njimi zarajajo raznizai luske, opite od svetlobne pestrosti v tej neskonč temi.
Iz teme se nekaj priplazi. Prav gotovo se nek plazi za Valentovim hrbtom iz teme. Tihotapi potu
rVe«°r^il0xVnatih tleh in ko Prileze do Valenta, j stoji neodločno, ovohava žrtev, nato se umakne r zaj po svoji prejšnji sledi. Neslišno se potegne v • svetu tako kakor polž v svojo hišo. Kljuvan ,,, ač Pa se oglasi oddaljen šum. Mimo Vale dahne toplejša sapa, tudi brlivka zaz: L , QJ; „pom,rkne ob njej in nekoliko privije plame oviofi pnv?digne kolena, da bi si ogledal tla, obče c i in °§leduje omokrena tla pod koleni. I tem se okrene, trd v trupu, s togo slutnjo v zavei
ltri kt proti izhodu in čuti, kako se tudi njego ,™ se tudi drobovje	in kitaste preveze v	njej
■	,	telesu spreminjajo v	sadrasto okamenino.	Sed
' .j Valent priraščen kapnik, nenavaden stv iorik61?- a ln časa- Ukleti stvor strmi v brezoblič ra«* J'5R. z°Pet iztegne iz teme. Jezik je tih in n asce-n, drsi neslišno in kar doseže, oblizuje s pohlt Pj*, slastjo. Zdaj zdaj se bo znova umaknil, prav ri cti -i se le 0Pekel ob sežnju rumene svetlot m! -se bo v dmo dihalo, kjer nekaj cvili in hroi Neka) živega mlaska po vodi, nekakšna kosmata, rr a	pošast si išče pot do	Valenta in ko plane	k n.
niu,	brlivka ugasne.	(Nadaljevanje	slea