174. številka. Trst, v smlo, 14. septembra 1 SDS. Tečaj XXIH. „Edlaost" izhaja dvakrat na dan. raznn nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja oh 11. nri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih ishaja prvo izdanje oh I uri pop. >'iir«?nlna znaša : Obe izdan ji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pni leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrcz priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvČ. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdaqje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edinosti je mo£! Oglasi s»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema H|»raviiiSlv4». Naročnino in oglase je plačevati looo Trst. 1 red niši in tiskarna se nahajata v ulici ('arintia Stv, U>. l pi'«vništvo. od-pravništvo in sprejemanje iiiseratov v ulici Molin piccolo stv. U, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila Novejše vesti. Dunaj lil. Po izdanem ceremonijolu za pogrebne slavnosti dospe truplo cesarice dne 15. septembra ol) 10. tiri zvečer na tukajšnji kolodvor zapadno železnice in se v svečanostnem sprevodu sprovede v dvorno palačo. Truplo hode razpostavljeno občinstvu na ogled v petek od H, ure zjutraj do 5. popoludne in v soho tu od H. ure zjutraj do polndno. V soboto ob 4. uri popoludne bode svečan prevoz krste v kapucinsko cerkev, kjer se bode vršilo slovesno blagoslovljenje v navzočnosti cesarja in inozemskih Veličastev. Potem se prenese krsta v grobišče, kamor bode sledil tudi cesar. Tu se blagoslovi krsta še enkrat in se izroči potem gvardijanu očetov kapueinov. Dunaj lil. Po ukazu cesarjevem bode straža na dvorišču cesarske palače do 1(5. septembra prihajala tiho. Vojaške glasbe ne bodo svirale do 19. septembra, ni službeno in ne izvenslužbeno. Dunaj li>. »Neue Freie Presse« poroča; da je izjavil Lucheni: Bodalo sem držal v levi roki in sem roko pritisnil k prsim tako, da je bilo orožje skrito. [Ko mi je cesarica prišla blizo sem jo z vso silo zagnal ostrino v prsa in sem zbežal. DllliaJ 13. Cilje se, da prideta na Dunaj tudi kralj Kumunski in Srbski. Nabreiina. Sinoči tu velika demonstracija. Iz hiše l)c Lorenzl so ustrelili .V k rat. Ljudstvo razjarjeno. Nesreče nobene. Italijani odhajajo. (»eneva lil. Preiskovalni sodnik je zopet zaslišal Luehenija. Mod zaslišavanjem je dal zločincu v roke bodalce pozivom, naj pokaže, kako je zvr- POD L ISTE K, 82 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. šenoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. Na pragu svoje hiše je stal pod črno kapo, v svetlem orožju silni junak, vojvoda Juriša Or-lovič, kakor bor v gori. Levica mu je počivala na junaški sablji, a desnica se mu je ovijala okoli ramena žene Dume, ki mu je bila spustila glavo na svetle srebrne gumbe. 'Ne joči, duša moja, golobica moja!» jo je tešil junak, »saj kaplje tudi meni kri iz živega srca, ko jo tržem od tvojega. 'Ali glej, kdo naj vodi siromašne brate? Ali naj jih pustim kakor čredo brez pastirja? Ni-li bolje odnesti glavo, nego nesti jo pod rabeljnov nož, da me zakolje kakor janea? Pa kaj je meni za mojo glavo; čuvati jo moram le radi tebe, ženica moja! Miruj duša, ako Bog da, bode bolje, in srečni bodemo. Mati Božja naj te obvaruj! Z Bogom!« »Junak moj! Soprog moj !« je zaječala Duma na njegovih prsih. Z Bogom !« je poljubil vojvoda ženo na čelo in odbitci za četo, a ona je pokleknila na prag ter si z rokama prikrivala svoje grenke solze. Ol) polnoči je krenilo šeststo junakov in drugih Ijtulij proti Velikim senjskim vratara. Žalostno so stopali pred njimi vojvode, zamolko se je /.gla- sil zločin. S ni o j o seje Lucheni ponovil pregib-ljaje roke proti prsom sodnika, da je pokazal s tem, kako je zasadil bodalce v prsi cesarice. Na zločincu ni videti niti znamenja kakega kosanja; on se šo ponaša so svojimi anarhističnimi čutstvi. (»eneva lil. ('leni mestnega sveta se podajo nocoj korporativno v hotel Beaurivage, da pozdravijo zastopnike cesarja. Truplo cesarice si; provode v sredo. Na željo cesarja pojde sprevod do kolodvora brez vojaštva in sijaja. Zvezni svet in državni svet spremita trupla korporativno na kolodvor. MeIIera lil. V Losanni je priznal eden are-tovanih, da je priredil roč za ostrino. To pripoznn-nje važno, ker daje sklepati, da je bila vendar zarota. Lucheni pa prisega še vedno, da ni imel sokrivcev: njegovo vedenje je cinično nepretrgoma. (»eneva li>. Doznaje so, da je neka skupina anarhistov imela že pred dvomi meseci posvetovanje v Curihu. Na tem posvetovanju da so sklenili, dii vsaj do i. oktobra mora pasti jedna vladajočih glav. Govori se, da je bil v to določen italijanski kralj. Na tej zaroti je bil deležch tudi Lucheni, morilec cesaric Elizabeto. Iver pa je jeden sozarotnikov stvar izdal francozki policiji, je padel sum tega »izdajstva« ravno na Luehenija. Pred 14 dnevi so se zarotniki zopet zbrali na posvetovanje, kjer je moral Luelieni poslušati naj-huja očitanja. Lucheni so je razsrdil ter jo odšel vskliknivši: »Tovariši, prisezum vam, da v 14 dneh ubijem kakega kralja ali kako kraljico!« 3ladrld 1 i>. Predsednik zbornice je predlagal, tla se cesarju Franu Josipu odpošlje sožaljua brzojavka. Predlog se je vsprcjel soglasno. Carigrad lil. Sultan je poslal cesarju Fran Josipu najprisrenojo brzojavko. Sultan je zaukazal, šal boben, tužno, [»ovešenih glav so korakali junaki. V vsakem očesu si mogel čitati vprašanje: Kaj bode iz tega? V vsakem očesu odgovor: Gorje nam grešnikom! Zamolko se je razlegal boben, čegar glasovi so se izgubljali v šunuih, v gorah, tam, kjer se dela — burja. Dne 211. jnnuvurju H>01 zjutraj so zagrmeli topovi raz senjsko ozidje, zazvonili zvonovi z senj-skih zvonikov v slavo sijajnega gospoda barona Josipa Habate, cesarskega poverjenika in pooblaščenca, ki je zajedno z škofom Dominisoin stopal v mesto na čelu vojsko dveh tisoč ljudij in sicer skozi velika vrata, kajti burja mu tii dopuščala iti v luko. To mračno, bledo, gorostasno, brezčutno telo hi-strega očesa se je gibalo pod širokim pernatim klobukom ; general je bil, kakor tla ne gleda nobenega, ter dii nt? vitli, niti one male stotnije nemških pešcev, ki so mu naredili pred kaštelom počast, ("eta za četo je stopala na mestna vrata ob sviranju in bobnanju, četa za četo jo krenila v kaštel stoječi kraj vrat na mestnem trgu, dragonci, konjiki, oklopniki, mušketi rij i, arkebuzirji, kopjeniki in topuičarji s topovi. A mesto je bilo nemo, pusto, vsa hišna vrata so bila zakljcnjena. Slednjič so vstopili tudi nemški mušketirji, toda neso zavili v kaštel, kakor tudi topničarji ne. Ti so namerili svoje topove pred kaštelom na mestne hiše, in postavili so se z gorečimi šibami k njim. Ko so Nemci nabili muškete, razšli so so na vse strani, da postavijo po stolpih, vrutah in zidovju svoje straže in razorožijo usko-škega stražarja. tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. tla za časa pogrebnih slavnosti ne sme biti nika-kili zabav in glasbenili produkcij. Iteroliu lil. Cesar Viljelm pt»jde na Dunaj mi pogrebne slavnosti. DraždanJ lil. Kralj Albert Saksonski pojde na pogrebne slavnosti na Dunaj. Pctrograd lil. Povodom smrti cesarice Elizabete se je štiritedensko dvorno žalovanje. Mestni načelniku je poslal županu Luogerju brzojavko v kateri v toplih besedah izraža svojo sožalje. Petrograd lil. »Praviteljstveni Vestnik« tistro obsoja napad ua cesarico Elizabeto in pov-vlaija njene čednosti, njeno visoko duševno nadarjenost in njeno naobraženost. List upa, da bodo evropske vlade odslej večo pozornostjo zasledovale anarhiste in delovale v svrho njih uničenja. Cradno glasilo zaključuje članek z besedami: »Cesarju Franu Josipu ostaja ljubezen in udanost njegovih narodov in to ga naj tolaži v globoki žalosti njegovi.« Sv. mašo zadušnico za pokojno cesarico je daroval prevzvišeni škof danes ob 1(1. uri predpo-luduc v katedralki sv. Justa. Navzoči so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ko tlospe truplo pokojnice na avstrijska tla, bodo po vseh župnijah škofije zvonili zvonovi ob S. uri zjutraj, opoludne in zvečer. Oporoka cesarice. V ponedeljek se jo odprla oporoka cesarice, (irad Lainz je zapustila hčeri nadvojvod i nji Mariji Valeriji, grad Aehillevon na otoku Krku pa hčeri nndvojvodinji Gizeli Bavarski. I živanje pa ostane cesarju. Zlatanina, kolikor je jo bilo privatna last cesarice in ki predstavlja vrednost več milijonov, so je prodala že pred več meseci in so je dotični znesek porabil za popravo gradil Achvllcion ter v podporo nekaterih sorod- Na vsakem koncu ulice se jo postavil mušketir, kapitan Odoardo Lokatello je zaklenil lastno roko velika in mala mestna vrata. Na enkrat so so odprla zopet vrata kaštela. Iz njih je stopil kapitan Grasello, bobnar, tlva pešca in profos. Ta če-tioii jo šla po vsem mestu ; utavihi so jo na vsakem oglu in profos je glasno prečital naredbo cesarskega komisarja: Vsakdo so mora pokoriti brez prigovora pod izgubo glave. Zabranjuje se slehernemu pleniti in voziti so z barko po morju. Najemniki bodo premeščeni v gornjo krajino. V jednem duevu se moril vsakdo prijaviti na kaštelu in podpisati svojo ime. Razbojniki in hudodelci se imajo v dveh dneh sami javiti sodišču. Kdor bi prigovarjal količkaj, zgubi glavo. Nihče ne sme nositi orožja, nihče ne sme iti iz mesta, niti po dnevu niti po noči. Kdor se ne prijavi komisarju, zgubi glavo«. Tudi pred Posodaričevo hišo se je oglasil boben, tudi pod njegovim oknom je razglasilo razgreto grlo profost>vo rabljevo naredbo v svet. Knez Martin je stal pri oknu. Velika solza mu je kanila na lepo lice; krčevito je stisnil pesti na lici in vz-dihnil: »O kje si sloboda moje junaške domovine? Ali odgovora ni dobil, saj mesto jo bilo nemo, pusto kakor mrtvec v rakvi. Ali čuj ! C1 uj odgovor! Pred luko se zibljejo galije generala Paskvaliga pod beneškem levom. Cilj! Cuj! Na galijah se pije, se zvini, se poje: »M o rtu a i Segnani!« Pride še nikov cesaric*. Gotovine ni imela cesarica mnnpK Apanaže je imela letnih Ta.lMHt ^ld., kateri znesek pa se je porabljal večinoma za miloščine prositeljem. Društvo veteranov v Trsta, j«' odposlalo nastopno sožaljno brzojavko: Njegovemu Veličanstvu časa rji t na 1 hi naj u. Najudaneje podpisano načelništvo I. pod ]>o-kroviteljstvmn Nj. Veličanstva stoječega vojaškega veteranskega društva za Trst in okolico izraža svojo globoko čutečo bol na izgubi svoje preljubi j one cesarice in prečastite kumiee društvene zastave, ter svoje preponi/no sočutje se svojim preljubljenim cesarjem in visokim pokroviteljem. Zadnje pismo cesarice. V soboto zjutraj je prejel eesar zadnje pismo od eesariee. V tem 1 pismo pravi eesariea, da se počuti prav dobro in da je jako zadovoljna z vspehi zdravljenja v Nau-heimu. Vedno isti! Naši laški socijalisti se v svojih polemikah včasih vedejo tako, kakor tla jim je prišlo pošteno spoznanje o pogubnosti židovskega liberalizma za človeško družbo. Celo jako pametnih besed je čuti včasih proti nestrpnosti, nasilnosti, krivičnosti in nemoralnosti židovskega liberalizma. In nedavno temu smo čitali v »Lavoratore« lepili besed ne le za jednakost vseh ljiulij po receptu mednarodnega socijalizma, ampak tudi za jednako pravico in svobodo vsem narodom. Toda vse take lepe stvari hranijo italijanski socijalisti le za garnituro svojim člankom in spisom; kakor hitro pa Iti morali to svojo zalogo lepih in sladkih besed premoniti v gotov denar poštenega dejanja to je ko bi morali: v kritičnih trenutkih dokazati, da so res to, za kar se izdajajo: prvoboritelji svobode in jednakopravnosti, vidimo jih hipoma, kako vlečejo z nestrpnimi in noliberal-nimi liberalci na jedni in isti vrvi. Kakor so socijalisti povodom propovodi očeta Pavisiča prihiteli — liberalcem na pomoč, tako so tudi ob sedanjih izgredih zapregli vso parno silo svojo v voz liberalizma in prekašajo celo »Piecola« v poznani perfidni taktiki. Mi smo povedali opetovano, da no odobru-jomo izgredov, ali naše menenje je tako, da kdor poroča o teh dogodkih, mora poročati objektivno in ni' sme govoriti le o grdili efektih demonstracij, ampak tudi o vzrokih. O vzrokih pa molče trdovratno »Pieeolo«, »Indipendente« in — »Lavoratore«! In to je ono, kar je perfidno. Med iz-gredniki je gotovo mnogo sumljivih subjektov, ali gnusno je početje, kakoršno je zagrešil »Lavoratore« s tem, da kakor za stavo s »Pieeolom« označa vse demostrante kakor barbare, razbojnike in tatove. Mi obžalujemo izgrede i n odklanjamo vsako zvezo z izgrednik!, toda pravičnost zahteva pri-poznnnja, da veliko večino njih je vodilo sveto in plemenito ogorčenje, A kdo ne ve, da jeden sam malopridnež lahko pokvari, kar je namerovnlo dobrega sto poštenih. Tako je tudi navadno na demonstracijah : mal odstotek udeležencev moro potisniti vso maso na kriva pota. Z a take pomisleke je »Lavoratore« nepristopen. On ljubi demonstracije in demonstrante, dokler služijo njemu; on jo vnet za svobodo ljudstva, toda — le v njegovi senci. (Jim pa hoče ljudstvo uprizarjati demonstracije brez njegovega visokega dovoljenja, tedaj psuje ljudstvo z barbari in tatovi ter pošilja svoje somišljenike, da kriče — kar se jo faktično dogodilo predsinočnjem v okrožju sv. Jakoba: Živeli Italijani, naši prijatelji! Menda ne treba praviti, katere vrste Italijani HO tO. Po vsej pravici pravimo torej, da laški voditelji socijalizem nosijo jednakost in svobodo na jeziku, v srcu pa židovskoliberalni italijanizem. Na jeziku borbo proti italijanski huržeoaziji, v srcu — v važnih trenotkih — pa kooperacijo z isto bur-žeoazijo. Tako so bili in taki so: vedno isti! Politični pregled. Krečansko vprašanje. Nesreča v vladarski hiši v Avstriji je odvrnila pozornost od do- godkov svetovne |x>litike. Celo Židjc se morejo pokoriti pred groznim utisom, ki ga je napravilo zločinstvo v (lenevi na ves civilizovani svet, prenašati dejstvo, da svet le malo govori o njihovem 1 >revfusu. Tako je za te dni potisnjeno v ozadje tudi krečansko vprašanje. Toda le v evropski diskuziji, dočim se doli dogodki razvijajo svojo pot dalje in zahtevajo v imenu človečaastva skorajšnje rešitve. Iz Aten javljajo, da vrvenje na otoku Kreta postaja živahnejc in živahnejc. Vedenje Turkov v Rotimo in Kaneji postaja grozilno, proti Kandiji pa se zbirajo krščani vsega otoka in se je sleherni trenotek bati spopada : ruski admiral Stridlov je že zagrozil turškim oblastnikom v Kotimo, da bodo bombardoval mesto, čim pride do takih izgredov, a grška vlada napenja vse svoje sile da bi izpo-slovala od Rusije pritiska v tem zmislu da turški vojaki ostavijo Kreto. In to bi bit res edini čin, ki bi dnnesel pomirjonja. Krščani bi se pomirili, ker vedo, da je navzočnost turških vojakov lo vspodbujo ako ne v direktno dejanstveno podporo turškim fanatikom, a ti poslednji bi so brzdali prav radi tega, ker ne bi imeli več se moralne vspodbujo. In vlasti naj se zvijajo kakor hočejo, turška vlada naj protestuje kolikor hoče in madjarsko-ži-dovski diplomatjo naj pletejo svoje spletke kolikor hočejo, resnica je vendar le ta, da ruski načrt za rešen je krečanskoga vprašanja kandidatura grškega princa Jurja za mesto guvernerja na Kreti — bi bil vendar le najbolji in najprimernoji, in to žo zato, ker bi odgovarjal najnaravneji vseh idej — narodni ideji!! Kreta je Grška po zemljepisnem položenju in po narodnostnem principu, naj se torej stori z imenovanjem guvernerja-Grka glavni korak do naravnega rešenja tega vprašanja — do združenja z matero-zemljo! Domače vesti. Dragim rojakom! Podpisano predsedništvo, v zavesti resnosti položaja, Vas prosi iskreno in nujno, da so vzdržite vsake kakoršnibsibodi demonstracij, katerih posledico bi utegnile postati usodepolne za pozamičnike, ne da bi koristile naši stvari. Sosebno so obrača podpisano predsedništvo s to prošnjo do okoličanov, katere itak že nesramno obrok u jo pokvarjeno tržaško novinstvo. Zaupajoči Vaši žo v mnogih slučajih izkazani narodni disciplini, pričakujemo, da tudi v teh resnih trenotkih dokažete svojo zrelost. V Trstu, 14. septembra 1898. Predsedništvo pol. društva »Edinost« : M a k s o C o t i č, M a t k o M a n d i o, tajnik. predsednik. ShlOČlljt dogodki. Sinoči jo bilo zopet nenavadno vrvenje po mestu. Povsodi jo bilo vso polno ljudstva in po vsej pravici sodimo, da bi bilo sinoči prišlo do jako resnih dogodkov, da ni redarstvena oblast — s pomočjo vojaške oblasti — ukrenila najrazsežnejih odredeb v preprečonjc izgredov. Oddelki vojakov so bili nastanjeni pred hišo »Piecola«, prod italijanskim konzulatom, na velikem trgu, na Barrieri in pri sv. Jakobu. l)o resnih spopadov ni prišlo, vendar pa je bilo čuti raznih vsklikov, in množico so pobilo nekaj šip in svotiljk na mostni plinarni, eno veliko šipo na »Pieeolovi hiši ter mnogo svotiljk okolo sv. Jakoba. K mostni plinarni je pribežal oddelek redarjev, ki so razpršili izgrednike. Tu pa tam so kričale množice: »Morte! Kora i Italiani!< Do naj b njega in naj nova mojega jo došlo zopet prod »Ginnnstico«, a provokaterji so bili zopet gospođici, ki so čakali notri, najbrže sodeči na priljubljenem jim kamenji. Ravno tam jo policija odredila vso potrebno, da uduši v kali sleherni izgred. Kakor je žo navada — in tega ni možno preprečiti — zbralo so je tam nekaj ljudij, ki so mirno glodali, kako se pripravlja policija. A to so porabili junaki v telovadni palači v pretvezo, da so telefonirali svojim somišljenikom po raznih kavarnah, češ: oseb — ki je vsklikala mej drugim tudi »Evviva 1' anarchismo! Ab-basao il lutto! Avanti! A van ti, avanti! jo potisnila policija na dvorišče policijskega inspektorata v ulici Chiozza, kjer so jih proglasili aretiranimi. I>a pa bodo čitatelji vedeli, i/ katerih slojev je bila ta množica, ki je vsklikala: Živel anarhizem! Doli Z žalovanjem! Naprej, naprej !« navedemo tu nekoliko imen aretiranih : Dr. Renato Jlellersitz, dr. Giuliano Peroo, prof. Giusoppe Ara, dr. Čamilo Ara, Teodoro Co-stantini, ing. (J. Menesini, Cesare ed Cmberto Pieeoli, Cairoli, Alfieri, Edgardo e Amileare Ra-scovich, Vito e Pietro Tolentino, Graeco Mauro, Guido Cabalzar, Giovanni ('attariauzzi, ing. Pietro Darbich, Ferruecio Sloeovicli, Guido Mazzoli, Franeo a so jih odveli v ulico Tigor. Ob 11. uri so je umaknilo vojaštvo. Oddelka vojakov stn ostala lo pred italijanskim konzulatom in v ulici Rossetti. Da lev so prišli!! Sinoči so jo odigrala na lesnem trgu zanimiva in značilna slika. Okolo in okolo vse polno ljudstva, ki je metalo temne poglede v ono lopo hišo, v kateri »Pieeolo« kuje svoje laži. Prostor pred hišo je bil zagrnjen po t vrstah vojakov v popolni opravi, a redarji so povzdignenim glasom in v imenu zakona pozivali občinstvo, naj so umakne. To jo bila sinočnja slika na lesnem trgu prod palačo Picoolovo«. Poučna slika zares. Koliko komentarja bi se dalo napisati v pouk lokalni in osrednji vladi ! Toda v tem hipu ni časa za to. Zato rečemo na kratko : Vsak >:li čin se maščuje prej ali slej. Onega in istega » Piocola«, ki se jo vedno hahal, da jo ljudstvo za njim, ki je označeval svojo poslanec za »dušo in sreo naroda• , onega in istoga »Piecola«, ki ni imel za avstrijsko vojaštvo nikdar druzega nego nespoštovanje — onega istega »Piocola« morajo sedaj braniti isti avstrijski vojaki pred — istim ljudstvom!! Daleč so prišli! Laž in prevara sta razkrita ! Prišel je črni petek tudi njim! K demonstracijam v Ljubljani. Ljubljanski župan je izdal oklic, v katerem pravi: »Ne glede na to, da jo prav sedanji trenotek, ko mora biti v skrb vsem prebivalcem državo, da se težko izkušenemu srcu našega vladarja ne prizadeva novih ran, najmanje pripraven za take pojave noznos-ljivosti, povdarjati moram posebno, da je skrajno krivično, pripisovati sokrivdo na peklenskem zločinu mirnim laškim delavcem samo zato, ker so iste narodnosti s poživinjonim morilcem.« To je res: sekta, kateri pripada morilec Lu-eheni, zainetuje vsak domovinski čut in ne pripada nobeni narodnosti. Krivično jo soditi vos narod, ker je izmeček istega zakrivil strašno hudodelstvo. Ali naši tržaški Italijani nuj so ne čudijo, da se je zasukalo proti njim orožje, katero so oni dosledno rabili proti nuin. Kolikokrat smo mi britko tožili in smo protestovali proti grdemu postopanju laških novin — sosobno v njih poročilih o sodnih razpravah. Kadar-koli je kakov Slovence kaj zagrešil, nikdar ni manjkalo pripombe, da jo dotič-nik — Slovenec. Mi smo se vedno postavljali po robu taki grdi taktiki. Zalilo nas je, da s takim tendencijoznini poročanjem o grdih činih posamič-nikov hočejo valiti krivdo na vso narodnost. Nam se je videlo tako postopanje tem zlobnejc, ker vemo, kako — najivno in zato tudi dovzetno za vsako šču vanje jo to laško nizko ljudstvo in ker smo overjeni, da so je ravno s tem sredstvom najbolj netilo v italijanskem ljudstvu tovražtvo »lo nase narodnosti. In so»laj raste gospodi čez glavo, kar so sejali, a oni se zgražajo, da si ljudstvo prisvaja njih lastno taktiko (seveda v smeri njim skrajno nepri-jetni) ter poživlja na odgovor vso italijansko kri, radi čina, ki ga je zagrešil posamičnik. Kdor s»-je veter, naj se ne križa, ko mora žeti vihar! Manifestacije sožalja. Okolo sv. Jakoba, po Keni, okolo sv. .I usta, po liarrieri, v ulici So-litavio iti tamošnjih stranskih ulicah, sploh povsodi, kjer so bivališča ljudij, ki si delom in trudom po-šteno služijo svoj vsakdanji kruh, so ti siromaki na uprav ganljiv način včeraj manifestovali svoje sočutje do vladarske hiše. Vse so povili v črnino : vrata, svetiljke, okna, napise itd. Kako vse drugače je po družili delih mesta, kjer stoje palače in bivajo veliki gospodje! Mi bi želeli celo, da bi njeg. ekseelenea gospod namestnik sam obhodil in »la bi primerjal. Potem bi še le vedel, kako treba urediti politiko na Primorskem in kje so oni stebri, na katere treba nasloniti vladno politiko na Primorskem. Tu ljudje, ki so razobesili bodisi tudi siromašno črno eunjo, da dajo izraza plemenitemu čutstvu svojemu, tam pa ljudje, ki pred Ginastieo — pred tem gnezdom — vsklikajo: živel anarhizem, doli z žalovanjem ! No po zvitih potezah progres«»vskega diplo-matizovanja in zavratnosti, ampak po srčnih utrip-ljajili v resnih časih treba soditi ljudi iti stranke ! Dal sam Bog, da bi iz globine žalosti in nesreče in iz elementarnih prisrčnih pojavov, ki jih je izzvalo to gorje, vzevelo — pravo spoznanje v blagor domovino in v trdo oporo dinastiji. Takega pa — Se ne! Pišejo nam: Tako pasti, kakoršna je bila ona sinoči pri »Ginastiei«, ni še bilo, vsaj v Trstu no! Pomislite: 5100 aretiranih na enkrat, mej temi malone vsa olita tržaške irredente in le malo delavcev, oziroma meščanov, jo loputnilo hkratu v to past. Ob vsej žalosti se mora človek smijati, toda lo za hip,, dokler ni prečital »Pieeolov»>« poročilo. Potom pa mu mora zavreti kri v žilah. Nesramno judovsko - 1'ramazonski »Pieeolo« klati na 4—f> mestih o naših okoličanih, kateri »la so prišli v ogromnem številu v mesto, kar pa jo nesramna laž in zlobno ščuvanje mosta na okolico in narobe. P o v s e j pravici smem o p r i e a k o-vati od kompetentnih oblasti, »Ia primernim potom označijo tosporočilo »Pieeolo v o« za to, kar je — nesramno obrekovanje, in sicer to v interesu javnega m i r u i n r e d a. Umazance pravi, da se je okoličane poznalo po debelih podplatih in umazanih čevljih, kakor tudi po tem, da so bili goloroki in sploh nekako trdi — okorni! Ti okoličani (»Piooolo« ni videl sinoči sploh nobenega druzega, nego samo okoličane!!) »la so namenili napasti »Ginastieo«, ako ne — čujte in strmite! — cel»> mestno bolnico, Židjo na lesnem trgu so že davno zgubili zadnjo trohico srama (ako so ga kedaj imeli ?), toda, kar se tu podtika okoličanu našemu, presega žo vse moje. Cujto! Oni, ki so šli napadat »Ginastieo«, so bili sami okoličani, ko je pa policija zajela vseh 300 demonstrantov, so so isti okoličani popolnoma zgubili in ostala jo vlovljena sama druhal ire»Ion-tarjev! »Pieeolo« sam priznava to in on jo najbolj, kompetenten v tem! V enem stavku sami kmetje, v drugem stavku istega članka so se pa kmetje kar prelevili v samo — odlično meščane!! Kak namen imajo Židjc, »la kličejo na pomoč proti okoličanskemu »volku«, ko istega niti ni in ga sploh ni bilo, no vemo; ali ker ta »volk« ve, da je on navadno žrtva »ovac«, jo že bolje, da ostaja »loma ter ne hodi na limanioc onim, ki ga izkoriščajo ter — čaka boljših časov! Prepričani pa smo, »la tudi oblasti pridejo slodnjič do spoznanja, da tako no smemo dalje v našem Trstu. Lopovstvo! Današnji »Pieeolo« ponavlja v svojem poročilu o sinočnjih dogodkih v vsaki vrsti besedo »tcrritoriali«. Namen temu je očiten: vzbuditi hoče domnevanje, »la lo okoličani demon-strujojo proti onim, ki so smejejo in zabavajo ter plešejo, kadar joče naša država in se v žalosti topi nje vlad a r. Seveda: t»> jih peče, »la je po sedanjih manifestacijah svet dobil jasen dokaz, kakot v grozen politiški švindcl tirajo pro- givssovska gospAda, ko lažejo, da je ljudstvo žnjimi. Mi protestujemo proti temu, »la nesramni i Pieeolo v svoji za»lregi in sramoti tlači naše okoličan«' vmes, a protestujemo od razburjenja tresočo roko proti nečuvonemo obrekovanju, »la so naši okoličani hoteli napasti bolnico. Protestujemo slednjič preti brezvestnosti »In-dipondenta«, ki brez najmanjega »lokaza v r»iki podtika okoličanski duhovščini činov, kakoršnjih se mora sramovati v prvi vrsti — duhovnik, kateremu nalaga svet poklic, da blaži čutstva, n»> pa »la bi vnemal strasti in pozival na zločine. In lo celo v takih trenotkih, kateršnje preživljamo sedaj ! In kaj takega po»ltika »Indipendente« našim duhovnikom, trde v pozitivni obliki, »la oni poživljajo okoličane, naj gredo v Trstu razbijat!! Ali ni t»> lopovstvo?! Komu no bi so gnu-sila stranka takih klevetnikov, ki so že brez vsega srama na svojem umazanem poslu. Usekal* pogorel! Pišejo nam : Predsinočnjom se jo navadnim demonstrantom pridružil tudi »so-drug« lTčekar še z nekoliko somišljenikov. Ko so ostali vpili »abbasso »smrt« in »fora«, so socijalni demokratje odgovarjali »živio socijnlizcm !« V novi ulici se je pravim demostrantom že gabilo umoša-vanjo nepotrebnega vsklikanja ; zato so so kar odcepili od demokratov, pustivši Učekarja s petde-setorico s»i»lrugov, ki so se popraševali strme: »Kam pa so šli ti drugi!« Po mojem menenju je mn»igokak vzklik nepotreben, v tem tužnom času. Vskliki: »Živio so-eijalizem internnoijonalizem«, itd.! pa so v teh trenotkih grda broztaktnost. Pogorel je torej slavni mož. 0 belem dnevu, danes okoli 11. ure, so na uredništvu »Pieeolovcm« razbili veliko šipo vredno kakih 200 gld. K malo na to, o poludne, so zopet razbili krasno slikano šipo z napisama: uredništvo in upravništvo. Vrednost to šipo cenijo »lo 500 gld. Tem povodom so je odigral nastopni komični prizor. Nokdo jo zakričal po laški: naj izobesijo znak žalovanja! Potičnika so opominjali redarji, naj bode miren in naj gre svojo pot dalje. To priliko je uporabil nekdo drugi, tla je zalučal kamen. Služabniki »Piocola« so se spustili za njim in bi ga bili ujeli gotovo, da niso priletelo nasproti bra-njevke, radovedne, kaj sc je zgodilo. In nesreča je hotela, »la so jeden zasledovalcev naletel ravno ob elastični trebuh košate branjevke s tako močjo, da je odlctcl v znak na tla, a to je bilo v prilog njemu, ki jo božal. Ubogi »Pieeolo« pač ni mislil nikdar, da bi m»>gli priti zanj taki časi; sedaj veš, dragec, »la se kroglja vrti: enkrat smo gori, enkrat doli. Umorstvo. Poroča so nam, da je prišlo danes zjutraj načelništvu tukajšnje postajo južne železnico brzojavno sporočilo, »la jo neki ncpoznanec v Podgori blizo Gorice umoril brata kondukterja Friskoviča. Umorjeni je bil uradnik v tvornici papirja v Podgori. I/ lij ubijane poročajo včerajšnjega dno : Vrvenje nadaljuje. Nekaj italijanskih delavcev je zapustilo mesto, ostali so skriti na svojih stanovanjih. Med včerajšnjimi izgredi je bilo ranjenih devet italijanskih delavcev. Na /.nanje! Vsle»l strašnega ddgodka, ki je vso Avstrijo zagrnil v najglobokcjšo žalost, sklenil jc pripravljavni odbor za vseslovensko delavsko slav-nost, da ista letos izostane. Ravno isti dogodek pa je pripravljalnemu od-boru tembolj utrdil prepričanje, da je z d r u ž e nj e slovenskih dela v <• e v n a k r š č a n s k i p o d-1 a g i n u j n a p o t r o b a v očigled predrznosti barbarskega anarhizma in posestrime: socijalne »le-mokraoije. Zato se bo nameravana vseslovenka delavska slavnost vršila z istim vsporedom prihodnje leto, najbrž meseca maj ni k a. Vsa društva, ki so svojo udeležbo bila žo prijavila, prosimo, »la ostanejo pri svojem sklepu ; svetujemo tudi, naj so v svrho tem mnogobroj-nejše udeležbe za prihodnje leto v posameznih društvih nabira nekak fond, iz katerega so pokrijejo stroški udeležbe. Na svidenje torej prihodnje leto! Z bratskim pozdravom P r i p r a v 1 j a 1 n i o d b o r. Opomba. V nadomestilo nameravane vseslovenske delavske slavnosti sklicujemo v nedeljo, IS. t. ni., ob 10. uri v »Katoliški »lom« v Ljubljani velik javni ljudski sh»)d, »la na njem izrazimo Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju globoko sožaljc povodom velikega udarca, ki je zadel njega in vso Avstrijo. Želeti je, da pošljejo društva ali posamičniki sožaljne brzojavke na shod v »Kat, »lom . Odbor tržaške kmetijske družbe bode imel svojo sejo dne Dl. t. m. ob 7. uri zvečer v družbeni pisarni ulica Gcppa štv. 14. I. nadstr. Popravek Iz HarkovelJ. Prejeli smo: Prosim, da objavite sledeči popravek : V četrtek, »lan malega Šmarna, ni molil g. kapelan ob zvršotku sv. maše onih treh ( Všečnih si Marij« v italijanskem, ampak v latinskem jeziku, kar bi bilo po naše — brez zamere vse jedilo. On. Kri lil voda! Gospod urednik! Kvo Vam novega »lokaza, kodo so šo vedno ščuva in izziva naše mirno ljudstvo do slučajnih izgredov v naši narodni vasi. Pozabljeno ni še med ljudstvom ono grdo zasramovanje in žaljenje našega deželnega poslanca g. Dollenza, ki so je dogodilo minoli teden po nesramnožili in neotesane i h rimsko avite eolture v onih — dišečih židovskih ki »poljih in ž<> so se rnvno isti smradljivci predrznili sramotiti in žaliti naše vrle vaščane. Cilj to, gospoil urednik! Včeraj so veslali mimo gori omenjenih kopelji v neki barki trojica (vsi spehani) barkovljanskih mornarjev ali po domače: »šavornanti«. Prihajali so namreč z barko iz tržaško luko, kjer so trdo delali in so mučili za pošten kos kruha - vse predpoludne. Ko so s<\ veslajo, približali kopelji, psovala jih je kopajoča so druhal mestnih židovskih fakinov sledečimi žaljivimi klici: V »»g lic m a le de tt i Cranzi! Vogli o ščavi! Porehi »lo ščavi! itd. Kri ni voda! Pomislite le, gospod urednik, kako bi grdo pela tistim izzivalcem, ako bi se naši, ki so bili hudo užaljeni, približali z barko h kameniti ograji ter bi od tam poskakali razjarjeni za onimi brozobraznimi sramotilci ! Gospod urednik! Kodo bi bil zopet grd pred svetom in morda tiuli zaprt, ako bi sc dogodilo kaj jednakoga? Seveda, z»ipet naše mirno ljudstvo, ki mora neprenehoma poslušati toliko trpkih in žaljivih izrazov ! Naša potrpljivost ros velika ali morodajni činitelji naj n»' pozabijo, da tudi najširša potrpežljivost ima nekje svojo meje. Se enkrat Vam ponavljam, »la kri ni voda! Da v reče nem kopališču ni nobenega redu in tudi nobenega javnega varstva za kopajoče, Vam jo gotovo znano; zato bodi toplo priporočeno kompetentnim oblastim, »la ono (čim prej, tem boljo), ostrižejo nekoliko poroti lastniku kopelji in tudi njegovim nesramnim gostom avite eolture, ki neprestano ščuvajo naše mirno ljudstvo do — izgredov. Prosimo torej prav zato, ker ljubimo mir! Koledar. Danes v sredo 14. septembru: Notlmrga, »lev. Jutri v četrtek 1">. septembra: Nikomed, nun'., Kvtropija Solarni: Lunin: Izhod ob f». uri 34 min. Izhod ol> '2. uri l-l min. Zahod „ 6. „ 16 .. Zahod „ „ in .. Ta je teilen. Danes je ifjlj. »lau tega leta, imamo torej 5e 10'J dni. Zadnje vesti. (■ciicva 1 1. Predvčerajšnji pojav žalosti prebivalstva Genovo je bil dostojanstven in inipozan-ten. Na tisoče oseb so razoglavi korakali mimo hiše žalosti. Na čelu so korakale državne in krajne oblasti, potom korporacijo, župani bližnjih krajev in mnogo tisočev mož in žen vseh stanov. Med sprevodom, ki jo trajal nad jedno uro, so zvonili zvonovi vseh cerkva. (jfeiieva l-l. Včeraj jo vprašal preiskovalni sodnik Luchcnija, da-li bi bil, ako bi bilo določeno to, umoril tudi kralja 1'mberta ali Crispia ? Zločinec je odgovoril: Da, kralja z vesoljem, ako bi bilo le mogoče. Crispija pa ne, nikakor ne. Crispi jo lo tat, ki jo ukradel oOO.OOO lir. Jaz spoštujem tatove, pred njimi treba sneti klobuk. <«eneva 1 l. Že /arano v jutro ho govorila vsa /namenja, o brzojavno izrekli cesarju Krami Jo-sipn svoje sožalje. Izvedsi o žalostnem dogodku, je kraljica Margarita dolgo jokala. Otlnjc 11. Prestolonaslednik princ Danilo ko udeleži pogrebnih slavnostij blagopokojne cesarice Elizabete. Petroirrad 14. Joitrnal de St. Petersbourg« ]!!>!': IJuski narod sočustvuje iz vsega srca z vsemi zvestimi podaniki Njeg. Veličanstva cesarja Frana .losipa ter goji goreče želje, da bi prejnsnemu vladarju [log podelil moč v to, da prebije straše i udarec, ki ga jo zadel. Monakovo 14. Miineheiier Tagblatt« pripoveduje, da seje v letu 1 Hf)0. v parku grada vojvode Maksimiljana Bavarskega, očeta cesarice Elizabeto, približala otrokom ciganka, ki je prorokovala prineesinji Elizabeti, da pride na prestol, da doživi velikih nesreč in da umrje nasilne smrti. Trst 14. Po Trstu se siri govorica, da Je'prlslo sta Nabrežlul do velikih izgredov In da so dva mrtva. Ljubljanu 14. Včerajšnji dan je minol mirno. Nadejati se jo, da se ne ponove izgredi. Budimpešta 14. V jednom najznamenitejših javnih lokalov so so pri god i le proti italijansko demonstracijo. Dijaki so udrli v lokal, napadli italijanske pevce ter prisilili iste, da so morali bežati i/, lokala. Dunaj 14. Cesar je brzojavno pozval k sebi finančnega ministra dr. Kaizla. Danes je cesar vsprcjel istiga v avdijenei. Dr. Kaizl je poročal cesarju o stvareh svojega resorta. Tudi baron IianttV jo bil vsprejet radi političnih stvarij. Sodi se, da bi bil cesar rad rešen dolžnosti določcnja kvote med Avstrijo in Ogersko. Reka 14. Danes je došlo sem več Italijanov, ki so zbežali iz Ljubljane. Nekateri so povrnejo v domovino preko Aleone. Nekateri njih so zbežali, ostavivši tam vse svoje stvari. Vsi hvalijo postopanje ljubljanskih oblastij. (•radcc 14. »Grazer Exstraidatt< pripoveduje, da so pred njegovo uredništvo položili bombo, ki se pa ni užgala, ker je užigalna vrvica ugasnila. Bomba je bila narejena iz močne škatlje iz pleha, napolnjene razstreljivim prahom. * Grazer E\tra-blatt je glasilo krščanskih socijalistov. Carriirrad 13. K uska vlada je poslala de-pešo-okrožnico, tieofio se dogodkov v Kandiji, kabinetom v Londonu, Parizu in Rimu. Iz Odese je odšlo na Kreto 1 rine .1 u r i j (» rš ki. Parobrod zveze med Trstom 11 Istro. V Zavle ol» delavnikih zjutraj ol» 5.— in 10..-I0, |>op. nb :U0 in f>..W». (<>!» nedeljah in praznikih zj. nh f». . H. — , 10.:ill. pop. ob.J,—.5. -, 7. i Mejpotoma ne vstavi parnik pri Sv. Marku, Skednju in »v. Soboti. V Milje nh delavnikih zjutraj 4.;lo, n. , n.—. pop. l'.:io. 7.:tO. I/. Milj v Tr-t zj. oh 4.—, B.:to, !i.;io, pUp. oh L— in ii..'5o. (Oh nedeljah in praznikih: v Milje zj. oh f>. . ■s.:to. 12. . pop. :5,- in.s.:io. Iz Milj v Trn t zj. oh t.—, •>..'M i, !>.;ii), pop. oh in 7.;Mh. V Koper nh delavnikih zjutraj oh 7.4"), 10. in 12. . i><>|>-4. , »>..'10 in 10.15. Iz Kopra t Trtt oh 5J0, 7. ,9. . pop. 2.fi0, 4.— in !». . (Ob nedeljah in praznikih zj. ob 7.4.ri, 10.— , 12. —, pop. li.— Iz Kopra v Trst zj. ob f>.30 7.—, D.—. pop. *>.—.) V Piran oh 11. zj. in fi.;tO pop. I/ Pirana v T rut ob U.— zj. i >h nedeljah in praznikih v Piran ob 11. zj. Iz Pirana v Trst ob (i.— pop. Ta parnik se vstavi vsakikrat tudi v Izoli. V Izolo, lilej Piran. V Umag (razven nedel j in praznikov) ob .4.4.") pop. 1/. 1'maga v Trut ob »i.llo zj. V Rovinj vsaki ponedeljek, sredo in petek oh 7.4.*) zj. Pamik se vstavi v Piranu, 1'mairu, Citnnovi, Poreču in *>rseri. V Pulj ob li.,'10 zj. z dotiko Pirana, Salvora, 1'inaga, ('ita-nove. Poreeu, Oraere, Rovinja in Pazane. Cvet v*roti trganju. (Liniment caspici). Preiskuiano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revniatizinu. — Kim stekleniea z navodilom 50 nvč Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici ..Deželna lekarna pri 31 arij I Pomagaj" Ph. Ml. M. I,niste k n v JJublJanl. Trgovski pomočnik popolnoma zanesljiv in izurjen v trgovini jestvin, železnim* in steklenine so sprejme v službo pri A. Casagrande v Ajdovščini. Išče se poljskega čuvaja za Sv. Križ pri Trstu z letno plačo 250 jfld. Ponudbe naj se pošiljajo kmetijski podružnici v Sv. Križu. Slovenci! Naznanjam Vam, da sem prevzel gostilno »Isola verde« v ulici Ti 11 toro. Dobra vina iz Istre in Dalmacije, prvo Dreherjevo in dobra kuhinja. Priporočam se Y:un za obilen obisk Vincenc Lavrenčič. Med naj line) I. bel v satov ju. zavoj 1 kg. za tri. >; tekoč v skatiji f» kg. gl. z navodilom o uporabi nuvlu v kuhinji in kakor zdravilo. 1'azpošdja poštnine prosto proti povzetju Anton Žnidaršič Ilirska Bistrica, Kranjsko. M. U. dr. Anton Zžhorsky pomočnik na porodih j*- in zdravnik za ženske povrnil se je v Trst. ulica Carintia stv. 8. Oni i nuje: Od do 11. zjutraj in od t!, do 4. pop. Za uboge od S. do zjutraj. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton stv. 'J. Bogat izbor čevljev za iiospode. i;ospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. „Glasbena Matica4' v Ljubljani. Naznanilo o XVII. šolskem letu 1808/99. Vpisovanje v šolo »Glasbene Matice« so vrši dne 15., H>. in 17. septembra dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne od 4. do »l, ure, v nedeljo 1*. septembra pa od 10. do 12. ure (lop. v vodstveni pisarni v Vegovi ulici. U fini p r o dmeti : Splošna glasbena teorija, | petje (dekliški, deški in , pouk je brezplačen dijaški moški zbor.) ) Harmonija. j kontrapunkt, ! so I o petje, l glasovir, I gosli, j eello, ' Vpisnine se plača za vsacega gojenca 1 gld. Stariši gojenca morajo biti društveni k i »Glasbene Matice« : če niso društveuiki, plačajo 1'čnine so plača za pouk v dveli tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 nvč. na mesec. i pri vpisu '2 gl. letne drustveiihie. Odbor. Car! Greinitz Neffen, Na torsii štev. podružnica Trst. Pia/za del I a Letina 'l. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo BSF* predmetov za stavbarstvo, traverze. zaklepe, žeiezo za kovače in fagon, stare žeieznične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, Umk namizno in Mino opravo, železne metle in pred opjein vame blagajne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.