V SREDIŠČU POZORNOSTI
Kje se 
zatika?
DOLGOTRAJEN POSTOPEK ZMANJŠUJE UCINKOVITOST KOMISIJ ZA UGOTAVLJANJE PREMOŽENJA
Začelo se je torej leta 1972, ko je za-kon o davkih občanov sprožil ustanavlja-nje komisij za ugotavljanje izvora premo-ženja in jim v spremembah in dopolnitvah v letošnjcm letu tudi taksativno določil naloge. To je bil formalno vzeto eden prvih korakov pri odpravljanju socialnih razlik, čeprav korenine te odločne akcije segajo malo dlje, v leto 1971, ko so na 3. seji kon-ference ZKS slovenski komunisti sprego-vorili o socialnem razlikovanju in tudi sprejeli program, kako ozdraviti to rakasto rano naše družbe. Takrat smo dobili poli-tične smernice, ki pa seveda še niso porok za učinkovitost akcije. Le-ta je odvisna od kompleksnejšega angažiranja vseh dejav-nikov, predvsem pa komunistov v delov-nih organizacijah, v občinski upravi, na davkariji, skratka povsod, kjer lahko pri-spevajo svoj delež v tej zahtevni akciji.
Ustanovitev samih komisij je bila marsikje povezana s številnimi težavami, pojavljala so se tudi govoričenja o »lovu na čarovnice«, o enkratni akciji, ki da se bo kmalu unesla. Minilo je torej leto, od-kar so člani komisij prvikrat pobrskali po spisih, po prijavah in se zakopali v zahtev-no, izredno odgovorno delo. Oglasili smo se zato pri Janezu Zlatnarju, predsedniku šišenske komisije za ugotavljanje izvora premoženja in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z njihovim delcm, težavami, rezul-tati. Pogovor je pripravil in ga zapisal Zlatko Setinc.
Javna tribuna: »Delo komisij za ugotav-ljanje premoženja je bilo, skoraj bi lahko reklf, zavito v nekakšno skrivnostno tan-čico. Med občani se je večkrat pojavila zah-teva, naj bi o rezultatih tega dela pogosteje poročali...«
J. Zlatnar: »Morda je v tem nekaj res-nice, javnost o delu komisij res ni bila do-volj obveščena, toda za to so tudi objektiv-ni razlogi. Ves postopek komisije je namreč
tajen. Dokler odločba ni pravnomočna, ima obravnavani občan pravico do popolne anonimnosti, poročanje o golih številkah, brez imen, pa za marsikoga ni tisto »pra-vo«, kar bi želel brati. Toda drugače ne gre, po ustavi je slehernemu državljanu zagotovljena pravna varnost; dokler mu krivda ni dokazana, je pred zakonom in tudi javnostjo še vedno nedolžen.«
Javna tribuna: »Delo komisije je ne-dvomno želo odgovorno, kakšni so torej kriteriji, po katerih so izbrani njeni člani?«
J. Zlatnar: »Res je, naše delo je tako »na udaru«, da je nujno potrebna »kristal-na čistost, neoporečnost« slehernega člana. Sicer pa so morale dati svoje soglasje ob imenovanjih tudi vse družbenopolitične or-ganizacije.«
Javna tribuna: »Kaj pa kriterij stro-kovnosti?«
J. Zlatnar: »Tu ne gre za to, ali je nek-do strokovnjak za finančne zadeve ali ne.
ko časa, ki gre seveda na račun reševanja ostalih primerov. Doslej smo pregledali kakih 1000 prijav.«
Javna tribuna: »Ali so vsi, ki so bili dolžni predložiti prijavo, to tudi storili?«
J. Zlatnar: »Vidite, s tem ste se pa do-taknili precej zapletenega vprašanja. Mi te prijave lahko preverjamo po naših možno-stih, vendar samo za ljudi, ki so v Siški zaposleni in tu tudi živijo. Težje pa je v primerih, ko stanujejo v drugi občini, kajti kakšnega širšega sodelovanja na tem pod-ročiuni.
Sicer pa so vse komisije, ne samo naša, postavljene pred vprašanje, kaj s temi pri-javami narediti. Ne preostane nam druge-ga, kot da načeloma verjamemo v verodo-stojnost navedenih podatkov, kljub temu pa jih kritično obravnavamo in jih seveda preverjamo takrat, ko je podan kakršenkoli dvom. Ni naša naloga iskati te primere na terenu, za to so poklicani drugi.
Po mojem mnenju je bistvo drugje: v raz-gledanosti. poštenju, razsodnosti, sposob-nosti, da človek presodi, oceni situacijo. Moram reči, da je po vseh teh kriterijih naša komisija izredno dobro sestavljena. Res pa je, da nam včasih primanjkuje iz-kušenj v vseh pravnih procedurah in »pre-dalčkih«, ki jih seveda odvetniki obravna-vanih strank bolje obvladajo.«
Javna tribuna: »Vaša komisija dela to-rej že več kot eno leto. Nam lahko kaj več poveste o rezultatih?«
J. Zlatnar: »Trenutno smo najbolj za-posleni z obveznimi prijavami premoženja — prejeli smo jih okrog 1500 in če hoče-mo vso to goro vsaj formalno pregledati. moramo zasedati vsak teden. To je velika obremenitev članov, saj imamo že od po-letja sem redne tedenske seje. Teh prijav je torej veliko in ogromna večina je prak-tično brezpredmetnih, se pravi. občani so jih oddali zaradi gole formalnosti. Toda tu-di take moramo obdelati, za to pa gre veli-
Mi samo preverjamo, na podlagi prijave samih občanov, davčne uprave ali organiza-cij, kakšno je razmerje med investicijami in trošenjem nekoga in pa med dohodkom, ki ga je prijavil. Lahko je stvar tudi drugač-na — imamo primere ljudi, pri katerih bi pričakovali visoke osebne dohodke, pa niso prijavili ničesar ...«
Javna tribuna: »Slišali smo že ugoto-vitve, da so tudi v samih predpisih v zvezi z obveznim prijavljanjem premoženja do-ločene vrzeli...«
J. Zlatnar: »Res je, ugotovili smo, da se lahko stvari izmaličijo. Zakon pravi, da ni treba pisati prijav tistim, ki nimajo vsaj 30-milijonskega premoženja. In sedaj po-glejte: veliko je primerov, da sta mož in žena pravzaprav solastnika. Torej, imata lahko 599.999,99 dinarjev. ne da bi jima bilo treba karkoli prijavljati. To pa je na-vsezadnje kar precejšen znesek. Druga stvar je določilo, ki obvezuje samo prijav-ljanje nepremičnin oziroma premičnin več-
je vrednosti, nič pa ne govori o hranilnih vlogah, nakitu, umetninah ... Cetudi ima nekdo na knjižici sto milijonov, mu ne mo-remo nič. Obravnavamo lahko le tiste, ki so prigospodarili ali kakorkoli ustvarili trajno vrednost. V druge primere pa se lahko vtaknemo samo takrat, ko je posa-meznik že v rednem postopku, sicer pa so hranilne vloge tajne.«
Javna tribuna: »Kaj torej v zvezi s tem predlagate?«
J. Zlatnar: »Prijave bi morale biti v bo-doče družinske, z izpopolnjenimi podatki o vrednostih tako nepremičnin kakor tudi premičnin večje vrednosti, vendar bi mora-li ob tem upoštevati dosedanje izkušnje ko-misij, da bi se ne povečalo hkrati tudi for-malno delo, ki je že sedaj zelo obsežno. Na-ša komisija se sestaja 1-krat tedensko po tri ure, zasedamo v dveh senatih, vsakokrat pregledamo približno 50 obveznih prijav. Hočemo reči to: paziti bi bilo treba, da bi se s takimi obremenitvami delo komisij ne izrodilo in bi tako ne zmanjkovalo moči za prave probleme, ki jih je nedvomno precej.
Druga stvar, ki zelo otežkoča delo ko-misij, je vsekakor zelo zahteven in dolgo-
Javna tribuna: »Kako pa je z anonim-nimi prijavami?«
J. Zlatnar: »Tudi teh je bilo že precej. Načeloma preverjamo sleherno prijavo, tu-di anonimno. Stvar je pač kočljiva, iz raz-nih razlogov se občani ne želijo podpisati, čeprav prijavljalec tako ali tako ostane anonimen. Ugotovili smo, da je večina pri-jav podana na osnovi utemeljenega suma, redke so bile anonimke, napisane zaradi zlobnosti ali maščevalnosti... Torej, ko je prijava pri komisiji, tajnik in njegova po-močnica zbereta vse podatke o prijavljen-cu, ki so dosegljivi: podatke o dohodkih, o življenjskih stroških, o objektih, ki jih po-seduje — o premoženju se navadno pre-pričata na kraju samem. Verjetno ste uga-nili, da mesto tajnika komisija prav gotovo ni lahko in hvaležno, pravzaprav je to strelovod, v katerega neposredno in najprej treska.
Ko so zbrani vsi podatki, jih komisija presoja na seji in na podlagi te presoje izda sklep, ali se postopek uvede ali ne. Ce ka-žejo podatki na očitno neskladje med pre-moženjem in prijavljenimi dohodki, potem
trajen postopek, ki je v vseh pogledih do najmanjše podrobnosti izenačen z rednim sodnim postopkom. To zmanjšuje učinko-vitost in zavlačuje delo.«
Javna tribuna: »Kaj pa cenilci?«
J. Zlatnar: »Tudi tu so problemi. Ce-nilcev ni veliko, tudi niso kaj posebno nav-dušeni za sodelovanje s komisijami. Delo je resnično nehvaležno, saj sta tu vedno dve strani: mi, ki naročamo cenitev, in stranka, ki jo obravnavamo. Seveda so sta-lišča o realnosti ocene navadno precej raz-lična. Potem so na vrsti ponovne cenitve, kar ves postopek samo daljša. Zaradi vseh teh ovir in izredno počasnega kolesja, ki mora premleti vsak primer, pri nas, reci-mo, še vedno teče postopek proti nekaterim občanom, ki smo ga uvedli že lani.«
Javna tribuna: »Nam lahko prosim opišete, vsaj v glavnih točkah, kako ta po-stopek pravzaprav teče?«
J. Zlatnar: »Začne se s prijavo. To lah-ko poda davčna uprava ali kdorkoli drug ...«        - ¦
postopek uvedemo. Sedaj je na vrsti osum-Ijenec: sam mora dokazovati izvor premo-ženja, dohodka. Ce ima verodostojne do-kumente o stroških gradnje, pogodbo o na-kupu ali račune gradbenega podjetja, jih upoštevamo, sicer pa nastopijo cenilci. Ce-nitve seveda upoštevajo cene, ki.so veljale v času gradnje. Navadno sta opravljeni dve cenitvi, drugo največkrat zahteva osum-Ijenec. Da je zadeva realnejša, se komisija že v predhodnem postopku včasih odloči za dvojno cenitev. Stranka se neposredno sooči s komisijo. pred katero mora nepo-sredno dokazovati vrednost premoženja in njegov izvor. Zgodi se, da stranka zahteva še tretjo cenitev, s čimer hoče zavleči postopek. Tudi s krediti so problemi, navadno so težave s privatnimi poso-jili sorodnikov, znancev. Cetudi kritična presoja pogodb, ki jih sestavljajo posojilo-dajalec in posojilojemalec, kaže na to, da je stvar iz trte zvita, ker nekaj ni v redu s kreditno sposobnostjo in z navedbami v pogodbi, sodišče načeloma te pogodbe pri-znava, čim so le-te overovljene. Imeli smo primer, da je tovariš, začetnik s poldrugim
letom službe, »posodil« drugemu 8 milijo-nov in si ob tem opremil še lastno delav-nico. Vsakomur je jasno, da nekaj ni v redu, toda moža sta imela pogodbo overov-ljeno in formalna plat je s tem za sodišče čista. Težko jim je priti do živega.«
Javna tribuna: »In potem, ko komisija izda sklep, kaj temu sledi?«
J. Zlatnar: »Ce bi na eni seji komisiji uspelo definitivno dokazati prekršek, bi bilo vse v redu, tako pa je treba na od-ločbo o plačilu morebitnega utajenega dav-ka ali kazni za ta prekršek še počakati. Navadno je treba večkrat zasedati, prever-jati, ocenjevati in tako naprej. Potem, ko je izdan sklep na prvi stopnji, ima stran-ka še možnost pritožbe in ugovora, stvar se zato rada krepko zavleče.«
Javna tribuna: »Je morda katera od vaših odločb že pravnomočna?«
J. Zlatnar: »Da, v dveh primerih je po-stopek že zaključen. V enem je izdana od-ločba za plačilo 277.494 din davka, v dru-gem primeru je stranka v celoti dokazala in upravičila svoje dohodke in tudi vred-nost investicij.«
Javna tribuna: »In sedaj, ko sva neka-ko prerešetala rezultate vašega dela, kaj si vi, kot predsednik komisije za ugotavlja-nje premoženja, želite v naslednjem letu?«
J. Zlatnar: »Predvsem večje podpore družbenopolitičnih organizacij. Prejeli smo eno prijavo iz krajevne skupnosti, s strani družbenopolitičnih organizacij pa razen na-čelne podpore, konkretnejše pomoči nismo bili deležni. Tu bi morali nekaj spreme-niti.«
Javna tribuna: »Nekateri so ob usta-navljanju komisij zatrjevali, da je to pre-hodna »moda«, da se bo začetno navduše-nje kmalu poleglo...«
J. Zlatnar: »Moti se tisti, kdor misli, da je naša akcija le prehodnega značaja. Pre-verjanje izvorov socialnih razlik bo odslej naša stalna praksa; kljub temu da se bodo komisije menjavale, dopolnjevale, bo ta način dela ostal. Na splošno lahko re-čemo, da je družbena klima za naše delo nadvse ugodna; lahko bi rekli, da je takš-na, kot še nikoli doslej. Želeli bi si le, kot sem že omenil, konkretnejše podpore orga-nizacij, saj bomo le tako resnično rešili vse težke naloge, ki nas čakajo.«
Javna tribuna: »Ob prebiranju poročila sekretariata za finance smo dobili vtis. da je vaša, šišenska komisija, izredno aktivna, po številu sej in obravnavanih primerov je celo prva v Sloveniji. Torej so vaše iz-kušnje bogate in bodo gotovo koristile tudi ostalim pri njihovem delu ...«
J. Zlatnar: »Imeli smo že nekaj posve-tovanj, kjer smo izmenjali mnenja in iz-kušnje. Ugotovili smo, da se pravzap"rav povsod ukvarjajo s podobnimi problemi. Med njimi bi omenil zemljiške knjige, v katerih niso vpisane etažne lastnine, kar zelo otežkoča preverjanje. Če ima nekdo (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
STATISTIKA
Šišenska komisija za ugotavljanje izvorov premoženja je imela v Ietoš-njem Ietu 23 sej. Prejela je 39 prijav (po oktobrskih podatkih so le te spi-sali na davčni upravi v 12 primerih, na UJV v 6 primeiih, 15 je bilo ano-nimnih prijav, ena je prišla iz kra-jevne skupnosti, 5 pa je bilo ostalih primerov). Na scjah so skupno ob-ravnavali 27 primerov, v 6 primerih je komisija sklenila, da ne sproži po-sebnega postopka. Doslej še ni obrav-navala 12 pobud, postopek pa so uvedli proti 13 občanom. Doslej so obravnavali tudi 8 primerov, v kate-rih pa se komisija še ni odločila, ali bo uvedla poseben postopek.
stanovanja v Ljubljani, v Tržiču, Kranju in še kje, se to iz zemljiških knjig sploh ne vidi. To delo precej zavira. Predvsem pa bi morali poenostaviti formalno plat postopka in možnost pritožb skrčiti na najnujnejši minimum. S tem ne želim kratiti pravice občanov, pravna varnost ne sme biti okrnje-na, toda tako, kot se je namreč mogoče igrati z zakonom in pritožbami danes, ne bomo daleč prišli! In še nekaj: vprašanje kreditov. Pri našem delu smo velikokrat naleteli na primere kreditiranja stanovanj-ske izgradnje, da se resnično sprašujemo, kje je delavska kontrola, kje so komunisti v nekaterih delovnih organizacijah in tudi drugih organizacijah in skladih, ki krediti-rajo stanovanjsko izgradnjo.
Pri kreditiranju uporabljajo več kot čudne kriterije. Formalno pravno je na-vadno sicer vse v redu, toda moralna plat, o tem bi se morali pogovoriti komunisti v teh organizacijah. V poročilu, ki ga pri-pravljamo za občinsko skupščino, bomo zajeli tudi ta problem, izdelali bomo pripo-ročilo prizadetim organizacijam in skla-dom, naj svoje kriterije objektivizirajo.«
ČRNE GRADNJE
Krajevna skupnost Gunclje-Male Vižmar-je je ena manjših primestnih KS, šteje le okrog 1600 občanov. Ceprav so majhni, se pa lahko cohvalijo že s približno 40 črnogradite-lji, kar vsekakor ni zanemarljiva številka. V bodoče se bodo morali s to dejavnostjo krep-ko spoprijeti, sicer bo čez nekaj let treba ime krajevne skupnosti spremeniti v Crne Gunc-lje...
BODO USPELI?
Če občana iz Podutika vprašate, kaj bi bi-lo treba postoriti v njegovi krajevni skupno-sti, vam bo gotovo izstrelil kot iz topa vrsto točk, ki jih premlevajo že več let. Uredili bi radi kanalizacijo, odvoz smeti iz Dolnic in Glinc, uredili avtobusno postajo, odstranili a-sfaltno bazo, na živce pa jim gredo tudi črno-graditelji, zato zahtevajo urbanistično uredi-tev... Kdo ve, ali jih bo dedek Mraz že letos uslišal?