"iShiina nla^ana v cotogni Leto XII.. štev. 42 Ljubljana, petek 20. februarja 1931 Cena 2 Din dpravuiètvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123. 8124 3125 3126 Inseratoi xldelek: Ljubljana. Selen-bureova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi dH pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Prada čislo "SIRO W>«»r ì» ins 241 Dve in pol milijarde... Porazna uradna ugotovitev o stanju italijanskih državnih financ — Po mnenju gospodarskih krogov je katastrofa neizbežna Rim, 19. februarja, o. Veliko senzacijo je izzvalo sporočilu agencije »Štefani« o deficitu italijanskega proračuna v minulem poslovnem letu. Poročilo rimske agencije je bilo namenjeno samo zaupnim italijanskim krogom in je bilo oddajanje te vesti v inozemstvo strogo zä-branjeno Agencija »Štefani« namreč ugotavlja, da je izkazovala državna blagajna že v prvih šestih mesecih preteklega proračunskega leta, to je od januarja do konca junija, po definitivnih ugotovitvah 1.012 milijonov lir deficita. Zato predvideva službena rimska agencija, da bo znašal celotni deficit nad 2.5 milijarde lir. Kakor znano, je finančni minister Mosconi nedavno v fašističnem parlamentu izjavil, da bo znašal deficit okrog 900 milijonov lir, da pa se bo s primerno štednjo zmanjšal vsaj za polovico. Njegova napoved pa se ne le ni uresničila, marveč se Je izkazala za popolnoma netočna. Uradna ugotovitev, da presega deficit tudi najbolj pesimistično pričakovanje, je zaradi tega izzvala v gospodarskih krogih naravnost konster-nacljo. V zvezi s tem piše znani italijanski finančnik Maszuchelli v milanskem »La Serra, da so izgledi za tekoče poslovno leto še mnogo slabši in da bo prišlo neizogibno do finančne katastrofe, če vlada ne bo našla sredstev in potov, da to katastrofo prepreči. Gospodarski položaj je naravnost obupen in vlada od gospodarskih krogov ne r^ore zahtevati novih in še večjih žrtev. Mussolinijevi milijoni za Heimwehr V Rimu si belijo glavo z deficiti in gospodarsko krizo, Mussolini pa deli milijone - Borba za Judeževe groše Berlin, 19. febr. m. s Vossische Zeitung« objavlja pod naslovom »Mussolini in avstrijska Heimwehr« zanimiva razkritja o tesnih političnih in finančnih odnošajih med Mussolinijem in avstrijskimi nacionalisti. List objavlja podrobne podatke o finančni podpori, ki jo je dobivala Heimwehr od Mussolinija. Ob priliki svojega poseta v Rimu letu 1929 je dobil major Pabst 2.5 milijona lir. Ta denar je bil iz Rima poslan v Budimpešto, od tam pa madžarskemu poslaništvu na Dunaj, kjer ga je prevzel major Pabst. Po izgonu majorja Pabsta iz Avstrije je nastal v heim-wehrovskih krogih hud spor zaradi tega denarja. Major Pabst ni hotel podati obračuna, niti izročiii preostalega denarja naglašajoč, da je za vse to odgovoren Mussoliniju samo on in da vodstvo Heim-wehra pri tem nima nič govoriti. List ugotavlja, da je s temi odkritji hudo kompromitiran ne samo Mussolini, marveč tudi madžarska vlada, ki je posredovala vse te finančne transakcije. Kljub vsemu temu pa Mussolini še nadalje vzdržuje najtesnejše stike z voditelji avstrijske Heimwehr, zlasti pa z vojnim ministrom in bivšim kancelarjem Vaugoinom. Inomost, 19 febr. d. Razkol, ki je nastal v Heimwehru zaradi otročje politike kneza Starhenmberga. se je zadnje dni še bolj poostril Kakor znano, so Tirolci odrekli Starhembergu nadaljnjo pokorščino in proglasili samostojno heimwehrovsko organizacijo. Te dni ie prišel Starhenmberg osebno na Tirolsko, da bi preko tirolskih voditeljev vplival na posamezne organizacije in jih pozval k disciplini. Naletel pa je na tak odpor, da so morale oblasti od njega sklicana zborovanja prepovedati, ker je obstojala nevarnost krvavih spopadov. S tem je Starhembergu na Tirolskem definitivno odklenkalo in vse kaže, da bo ostal s svolimi dunajskimi in maloštevilnimi štajerskimi in koroškimi trabanti osamljen. Bethlenov referent v Rimu Stari grof Apponyi poroča Mussoliniju o neuspehu grofa Bethlena na Dunaiu Rim, 19. februarja, d. Od sobote se tu mudi grof Adalbert Apponyi s soprogo. Zastopa grofa Bethlena, ki podaja po svojem ne preveč uspešnem potovanju na Dunaju po Apponyju Rimu poročilo o sedanjem položaju na Madžarskem. Madžarska in z njo Italija sta upali, da se bo Avstrija brez pridržka priključila taboru revizijonistov. S tem bi bil ne samo narasel revizijoniiičen blok v srednji Evropi, temveč bi se bili obenem tudi drmri prijatelji Italije v Ženevi, zlasti Nemčija, Rusija in Turčija, odločneje postavili na stran revizijonistične ideje. Italijansko - madžarski neuspeh v Avstriji je pa baje ohladil tudi Grčijo, če je tam sploh bilo v tem pogledu kakšno zanimanje m pa Bolgare. Zato je tudi potrebno sedanji položaj revizijonizma iznova politično proučiti. Ker bi skorajšen ponovni poset Reth-lena v Rimu vznemiril ne le srednjo Evro- po, temveč tudi Ženevo, si je izbral Bethlen starega Apponyja za poročevalca in zaupnika. Apponyi je posetil navzlic svoji visoki starosti vse odlične politične in gospodarske osebnosti Gospodarskim činiteljem je pojasnil težak gospodarski položaj Madžarske in razpravljal z njimi o udeležbi madžarskih delavcev pri kolonizaciji Tripoiisa na ta način, kakor zaposluje Francija v Tu-nisu poljske in češkoslovaške delavce. V ta namen bo Apponyi posetil s strokovnjaki Trijiolis. da bi se na licu mesta prepričal o možnosti te akcije. Drugače so tukajšnji gospodarski činitelji ponovili Apjwnyju nujen nasvet, da se bo morala Madžarska sporazumeti ne le z Avstrijo, temveč tudi z drugimi svoiimi sosedi, zlasti s Češkoslovaško. Rimski listi so Apponyjev poset docela zamolčali. Hugenbergovci so se vrnili v parlament Nemški nacijonalisti so pustili Hitterjevce na cedilu in se spokorno vrnili v državni zbor Berlin, 19. februaria d. Nemški nacionalci ki so s tolikim poinpom zapustili nemški državni zbor in napovedali ustanovitev svoje lastne narodne skupščine, so se, kakor kažejo najnovejše vesti, že spokorili. Uvideli so, da je njihova brezglava ek-stremna politika naletela na odpor v narodu samem in da bodo ostali osamljeni, če nadaljujejo z dosedanjo taktiko. Zaradi tega ie vodstvo stranke za danes do^jdne sklicalo v Berlin posvetovanje parlamentarne frakcije, na katerem je bilo sklenjeno, da se stranka zopet vrne v državni zbor ter da se redno udeležuje parlamentarnega dela. Nemški nacionalni poslanec Schulze-Staben je to napovedal že na pred včerajšnjem zborovanju v Magdeburgu naglašajoč, da stranka ni brezpogojno zapustila parlamenta in da bo obnovila sodelovanje v zbornici kadar bo smatrala to za potrebno. Previdno pa je pristavil, da se to n« sme tolmačiti za slabost in popuščanje. Berlin, 19. febr. s. Na današnji letni konferenci vrhovnih predsednikov je imel notranji minister Severing govor, v katerem je izjavil, da politični položaj v Nemčiji ne daje vzroka za razburjenje. Parola narodnih socialistov, ko so prišli v parlament, ie bila: »Mi bomo napadalii«. Minister je izjavil, da ima vtis. da je sedaj pri narodnih socialistih le še govor o obrambi. Minister je naprosil oblasti in državne organe, naj nastopijo z vsema sredstvi proti polit;čnemu terorju ulice. Berlin. 19 febr. č. Danes se je vršila seja načelirkov skupin, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki nemških nacionalcev, tako da je ostal eksodus iz parlamenta omejen samo še na nacionalne socialiste. Seja še- fov parlamentarnih frakcij se Je bavila s predlogom nacionalnih socialistov, da se dnevnice, ki se prihranijo zaradi njihovega odhoda, razdelijo brezposelnim Po parlamentarni praksi pa se načeloma ne morejo vzeti v pretres predlogi odsotnih poslancev ter sie zbog tega tudi o tem predlogu ni in ne bo moglo razpravljati. Nadalje je bil izvoljen 15 članski odbor za proučevanje, kdo je zakrivil svetovno vojno. Grško-bolgarski spor Sofija, 19. febr. Seja parlamentarnega od» bora za zunanje zadeve, ki bi morala biti včeraj, je bila zaradi sej ministrskega sveta odgodena na danes. Minister zunanjih za» dev Burov bo podal pred odborom sobra» nja ekspoze o tem, v kakšnem stadiiu se zdaj nahaja grško»boIgarski spor. Sofija, 19. febr. AA. Po seii ministrskega ■sveta je minister zunanjih zadev Burov po» novno sprejel angleškega poslanika Water» looja. Velike poplave v Grči ji Atene, 19. febr. r. Zaradi močnega dežev» ja v severni Grčiji in Trakiji so reke silno narasle ter prestopile bregove. Povodnji so napravile mnogo škode. Iz Kavale javljajo, da je poplavljena vsa okolica ter poruše» nih več mostov. Iz Verije poročajo, da se je razlila reka Alijakmon ter poplavila cele vasi. Tudi reka Struga je po poročilih iz Seresa napravila mnogo škode. Reka Arda je ponlavila železniško progo v dolžini šti» rih kilometrov. Rusko zlato gre v Nemčijo Moskva, 19. febr. g. Sovjetska Rusija je odposlala preko Rige v Nemčijo nadaljnji transport zlata, približno 3800 kg, t. j. za 10 in pol milijona mark. 1 h Naročnina znaša mesečno 25. — Din, za inozemstvo 40,— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu BORBA NOVE ŠPANSKE VLADE Ponudbe republikancem, ki pa odgovarjajo z izgredi in demonstracijami — Pesimistični glasovi pariških listov Madrid, 19. februaria. s. V oficioznih izjavah o programu nove vlade se sporoča, da namerava vlada sklicati parlament z ustavotvornim značajem, ki bo reformiral ustavo iz leta 1876. Vlada zagotavlja, da bodo v tem parlamentu vsa, tudi najbolj ekstremna politična na-ziranja našla zakonita pota, da izrazijo svoje želje glede nove organizacije države. Pariz, 19. februarja, d. Po imenovanju Aznarjeve vlade je prišlo sinoči v Madridu do burnih republikanskih demonstracij. Ko se je po mestu izvede'o, da se vrše v bližini dvora velike manifestacije za kralja in monarhijo, je začelo število republikanskih demonstrantov se bolj naraščati, tako da je doseglo proti 11. zvečer že kakih 100.000. Vse te ogromne množice so hotele prodreti proti dvoru. Policija je bila brez moči in je poklicala na pomoč vojaštvo, ki je moralo večkrat rabiti orožje. Število žrtev ni znano. Uradno se zatrjuje, da ni bil nihče ubit in da tudi ranjencev ni mnogo. Med ranjenci je tudi sin bivšega diktatorja Prima de Rivere. V Madridu in po vseh drugih garnizi-jah je vojaštvo v stalni pripravljenosti. Vsi ljudje, ki prihajajo v Madrid, se morajo na železnicah in cestah legitimirati in povedati, kaj hočejo v mestu. Pariz, 19. februaria. g. Zaradi zopet-ne uvedbe cenzure so vesti iz Španije za vlado razmeroma ugodne. Nocoj javljajo iz Madrida, da je vlada z imenovanjem admirala Riviere za mornariškega ministra končnoveljavno sestavljena. Admiral Riviera je danes dopoldne prisegel v roke kralja. Finančni minister Ventosa se je izjavil za takojšnjo stabilizacijo pesete po današnjem kurzu. On meni, da bo umaknitev srebrnega denarja iz prometa prinesla državni blagajni približno 1 milijardo pe-zet. S španske meje pa prihajajo vse bolj alarmantne vesti, ki vedo povedati, da se vrše po vsej Španiji protivladne in protimonarhistične demonstracije in da je prišlo na mnogih krajih do spopadov med vojaštvom in demonstranti. Zopet bojkot volitev? Pariz, 19. februarja, AA. Ha vas poroča iz Madrida: Kostitucijonalci so sklenili, da bodo bojkotirali tudi volitve, ki jih napoveduje nova vlada. Govori se, da se bo Sanchez Guerra umaknil s političnega življenja. Francoske sodbe Pariz, 19. februarja. AA. Francosko časopisje se bavi obširno s političnim položajem v Španiji. Listi menijo, da je kraljev položaj zelo resen, dasi se mu je posrečilo za trenutek premagati republikance. »L e M a t i n« pravi, da je Španija na poti k novi diktaturi in da se opira Aznar-jeva vlada na bajonete, namestu na zaupa- nje ljudstva Vest o izbruhu splošne stavke se zaenkrat ne potrjuje. Splošno pa menijo, da bo monarhistična vlada zelo poslabšala položaj. >Le Journale objavlja razgovor z bivšim šj>anskiin zunanjim ministrom Santia-gom Albo, ki živi v Parizu in ki ga smatrajo za najsposobnejšega španskega politika. Alba pravi, da je nova španska vlada le začasna in da vse odvisi od načina, *li bo znala zajamčiti svoboden potek volitev v ustavodajno skupščino. Pariz, 19. februarja, d. Po mnenju tukajšnjih političnih in diplomatskih krogov predstavlja nova španska vlada zadnji poskus, zbrati monarhistične kroge v obrambo španske dinastije. Listi izražajo bojazen, da tudi nova španjka vlada ne bo mogla premostiti prepadov med monarhisti in republikanci. »Temps< pravi, da je usoda dinastije tesno združena z usodo Aznarjeve vlade. >E x c e 1 s i o r< piše posebno pesimsitšS-no o usodi kralja Alfonza. Po njegovem mnenju bi se dala monarhija v Španiji rešiti le s tem, ako bi sedanji kralj, ki si ni znal ohraniti svoje nekdanje popularnosti, prostovoljno odstopil in prepustil krono kakemu drugemu članu dinastije. Na to pa po zatrdilu »Excelsiora< ni misliti, ker je kralj Alfonz odločen vztrajati do skrajnosti, »Petit P a r i s i e n t objavlja izjavo znanega voditelja španskih republikancev Za-more, ki pravi med drugim: »Po mojem trdnem prepričanju je Španija na pragu prevrata in usodnih dogodkov, ki so se že dolgo pripravljali. Bolj ko kdaj smo prepričani, da ima usodo Španije v rokah samo še narod.« Fašistični pogoji za sporazum z Jugoslavijo Smešna domišljavost fašističnega »specialista«: za jugoslovenska vprašanja Trst, 19. februarja, o. Današnji »Popolo di Trieste« objavlja članek izpod peresa znanega Marka Druscovicha, ki ga smatrajo v fašističnih krogih za »špeci-jalista« v jugoslovet: .kili vprašanjih. V članku se bavi z možnostjo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Člankar se uvodoma povzpenja do trditve, da se skuša Jugoslavija po vzgledu in nasvetu Nemčije (!) približati Italiji. S fašistično ošabnostjo komentirajoč to seveda izmišljeno vest našteva nato imeno- vani »specijalist« pogoje za tako zbliža-nje in naglaša, da mora Jugoslavija predvsem dati zadoščenje svojim sosedom in vrniti krivično prisvojena ozemlja Italiji, Madžarski, Bolgariji, Albaniji in Avstriji. Beograd mora priznati italijanski značaj Splita in Šibenika, kakor je priznal italijanski značaj Trsta in Vidma. Na koncu prihaja ta učeni »specijalist« sam do prepričanja, da pod takimi pogoji o kakem zbližaniu med Italijo in Jugoslavijo ne more biti govora. V. v u il pad na vseučiliškega profesorja v Zagrebu Neznan zločinec je napadel upokojenega univerzitetnega profesorja dr. Šuflaja in ga smrtno nevarno ranil Zagreb. 19 februarja, n Snoči po 8. uri je bil napaden upokojeni univ prof Milan Šuflaj. ki je hodil često v Dalmatinsko uli- co št 10 na obiske gospe Barbari Tucic. Vse kaže, da je napadalec vedel za to šuf-lajevo pot ter ga zvečer pričakal. Neznanec je prof šuflaja z nekim topim predmetom tako močno udaril po glavi, da mu ie prebil lobanjo Poškodovanec je že 24 ur v nezavesti tako. da ga ni bilo mogoče zasliša-ti, napadalec pa je še vedno neznan. Zagreb 19 februaria. n Nocojšnje »No» vosti« nrinašajp naslednje sporočilo zagreb; ške policije: Policiii ie bilo sinoči ob 20.50 iavlieno. da je reševalno društvo prepeljalo v bolnico usmiljenih sester vseučiliškega profesorja v pokoiu dr Milana Šuflaja. Dr Milan Šuflai je bil pred tem napaden v Dalmatinski uli» ci. Preiskava je dognala, da ga je priča» kal neznani storilec na hodniku ter ga na» padel pred hišo št. 4 in ga udiariil s palico po glavi Dr Šuflaj je padel onesveščen na tla. Potniki so ga najprej prenesli v vežo hiše št. 4 ter tam počakali na poklicano rešilno ekspedicijo. Storilec je izginil. Policija ie uvedla preiskavo in ugotovila po izpovedi neke priče, da je napadalec majhne postave in da je imel svetel površnik Ugotovljeno ie bilo dalje, da je bil napad izvršen ob 20.30. ko je prišel dr. Šuflai iz stanovanja gospe Barbare Tučič v Dalmatinski ulici 90, kamor ie zahajal vsak dan Iz tega izhaja, da ie storilec vedel, da hodi baš po tei poti dr Šuflaj, ter ga je tu dočakal. Dr. Šuflaj ima prebito lobanjo ter je ves dan ležal v nezavesti Njegovo stanje je kritičn.o. Poli» cija nadaljuje s preiskavo. Evropa gospodarskih blokov Zanimiv članek nemškega industrijskega voditelja sko-nemškega bloka Potreba franco- Berlin, 19. februarja, r. V »Berliner Tag» blattu« razpravlja znani industrijski vodja Bosch o problemu panevropske zajednice ter zlasti o vprašanju francosko^nemških odnošajev. Bosch imenuje panevropsko za* misel utopistično in pravi, da se je na že» nevski konferenci dovolj jasno pokazalo, da se takšna organizacija ne more doseči z ustvarjanjem od zgoraj. Pač pa bi se lah* ko to storilo na podlagi regionalnih gospodarskih sporazumov. Kot dokaz za nagiba: Pravilnik o zdravstvenih zadrugah Beograd, 19. februarja. AA. Na podlagi ČL 11. zakona o zaščiti narodnega zdravja je minister za socialno politiko izdal pravilnik o zdravstvenih zadrugah. Pravilnik se podrobno bavi s socialnimi in higijenski-mi ustanovami, ki jih lahko na vsakem področju narodnega zdravja ustanavljajo zdravstvene zadruge, tako na polju javne higijene in asanacije, kakor tudi na polju veterine Posebni paragrafi pravilnika urejajo vprašanje brezobrestnih posojil v svrho asanacije, ki jih te zadruge lahko dobe Vse zdravstvene zadruge morajo biti or ganizirane v Zvezi zdravstvenih zadrug s sedežem v Beogradu, ki preko svojih stro kovnih organov in v soglasju z ministr stvom za socialno *>olitiko vrše nadzorstvo nad temi ustanovami,j I nje Evrope k takemu razumevanju evropske zajednice smatra Bosch poskuse ustanav» Ijanja gospodarskih blokov tako s strani skandmavskih in baltiških držav, kakor tu» di onih na jugovzhodu Evrope. Ob koncu pravi člankar. da je zadnji čas, dia se prične ustanavljati najprirodnejša, najmočneiša in najbolj vzorna gospodarska zveza držav: francy>sko=nemški blok Iz obsega te zveze ne bi bile izključene niti ostale sosedne manjše države. Ratifikacija važnih konvencij z Italijo Beograd, 19. februarja. AA. 6. februarja t. 1. je bilo v Rimu izvršeno deponiranje ratifikacijskih listin konvencije, sklenjene med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Rumunijo in češkoslovaško o pokojninah, določenih od prejšnje avstrijske vlade, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 1929. Istega dne je bila izvršena izmenjava ratifikacijskih listin konvencije med kraljevino Italijo ln Jugoslavijo o pokrajinskih in občinskih ookojninah. sklenjene in podnisane v Rimu 6 anrila 1922 Nadalje je bila izvršena izmenjava ratifikar-iiskih listin oogodbe, sklenjene med kraljevinama Ita'ijo in Jugoslavijo o oravn' fn sodni zaščiti (lane zbora, ki predstavljajo strokovnjake in interesente tujskega prometa iz raznih krajev banovi ne. na čim dalje večjo važnost tujskega pro meta. pri katerem ne igrajo ulotre samo uo-spodarski. marveč tudi moralni momenti, ki utrjujejo bratsko misel med človeštvom. Banoveniu pozdravu je sMilo kot prva točka dnevnega reda poročilo ravnatelja tujsko - prometnega sveta go^p. dr. Velik« nje. Poročilo je naštevalo dosedanje ukrepi te nove banske institucije. Tajnik Zbornico za TOI gosp. dr. Pless je v obširnem in za-nimiveni referatu našteval najnujnejše zadeve, ki se tičejo splošnega prometa v r.aši banovini. Poudarjal je zlasti nujnost železniške zveze z morjem preko Kočevja, potrebo uvedbe motornih vozil na železnicah tei odpravo raznih nedostatkov poštnega prometa, ki slabo vplivajo na razvoj našega tujskega prometa. Gosp. dr. Velikonja je še reforiral o na meravanih vzpenjačah na Pohorje, na Mrzli Studenec ter na Šmarno goro; inž. Miklav-fič pa o načrtu uvedbe motorne ladjice na Bohinjskem jezeru. Referat g. Draga Hribarja se je tikal avtomobilskega, avtobusnega ter zrakoplovnega problema v banovini. Po odhodu gosp. bana je prevzel predsedstvo njegov pomočnik gosp. dr. Otmar Pirkmajer, ki je z ozirom na izvajania ptujskega župana gosp. Brenčiča glede cest v ptujskem okraju poudarjal težave cestnega problema baš zato, ker na eni strani vsi zahtevajo lepe ceste, na drugi strani se pa tudi vsi oglašajo proti davkom in obremenitvam zaradi vzdrževanja in izboljšanja cest. Brez materijelnih žrtev pa s-i cestni problem tudi pri nas ne da rešiti. Gosp. hotelir Kenda z Bleda je razvijal načelo, naj ceste plačuje, kdor jih rabi, nakar je gosp. podban obširno obrazložil namen in pomen poseb. cest. fonda, ki naj bi se osnoval tudi v dravski banovini. S takim fondom bo mogoče cestno vprašanje v naši banovini precej ugodno rešiti. šef^ Higijenskega zavoda gosp. dr. Pire je obširno poročal o socijalno - higijenskih zahtevah, ki jib tujski promet stavi na naše kraje. V debati k temu referatu so se med drugimi oglasili celjski mas», ravnatelj, gg. dr. Šubic. dr. Tifar in načelnik Ribaikar. K nadaljnjim točkam dnevnega reda so poročali hotelir gosp. Koritnik o hotelirstvu, restavrater Zemlji? iz Maribora o go-stilničarskih težavah, finančni svetnik Mozetič in g. škrlep pa o javnih dajatvah go«Wničarstva in hotelirstva. Zastopnik ministrstva trgovine tn mdu» strije, načelnik dr. Zi'zek je z ozirom na ta izčrpna izvajanja poudarjal, da bi dajatve za hotelsko in gostil.iičarsko obrt ne sme» Ie biti tako velike, da bi ta obrt omagala. Gostilničarski zvezi dravske banovine naj zbereta konkretne pritožbe, če hočeta do» seči izboljšanje pri finančnem ministrstvu. Načelnik g. dr. Marn je nato relenral o propagandi za tujski promet ter poudar» jal potrebo sistematične propagande in re» klame. Po izvajanjih g. konzula dr. Dular» ja m g. Ribnikarja, ki sta nagiašala potre» bo posebnega organa za sistematično pro» pagando, jc podban g. dr. Pirkmajer izja» vil, da bo treba ustanoviti za propagando poseben odsek v okrilju tujsko»prometnega sveta. Včerajšnja seja tujskoprometnega zbora je bila nato prekinjena in se bo na» daljevala d^nes ob d<=»etih dopoldne. Bivši poslanik Seba o praških pogajanjih Praga,. 19. febr. r. V parlamentarnem od» boru za zunanje posle so včeraj razpravljali o ženevski konferenci ter carinskem prenur» ju. Bivši češkoslovaški poslanik v Beogra» du dr. Jan Seba je govoril ■ o trgovinskih odnošajih. z Jugoslavijo. Izjavil je. da bo nova trgovinska pogodba do vedla medse» bojne gospodarske odnošaje na normalno pot. Za uspeh češkoslovaške trgovine in in» dustrije pri uvozu v Jugoslavijo je po» trebno, ker sta češkoslovaška trgovma in industrija sposobni vzdržati tuio konku» ••eneo. Uspehi Privilegirane izvozne d. d. Pozdravljeni ! Ljubljana, 19. februarja I' kraljestvo Zlatoroga se vsipajo m no: žice... 1 lak /a vlakom prinaša nove. Tihi in skriti biser naše Gorenjske, mali in ljub» ki jugoslovenski St. Moritz, je postai čez noč šumen in poln življenja. Mladina vre iz vseh delov n^še prostrane domovine, da pomeri svoje moči na solncu in snegu v tem čarobnem kotu pod očakom Triglavom. liohinj je dolgo sanjal, da bo odkril do» movini in svetu svojo prelestno zimsko naravo. Usoda mu ni bila mila. Južni ve» trovi so dvignili njegovo belo odejo in zo: pet in zopet so morali športniki snega in ledu čakati na njegov poziv. Sedaj je res» niča! Bohinj se je odel v belo; po njego: vili cestah vihrajo zastave. Ko bo vstala nova zarja, bodo po njegovih divnih polja» nah že vozili naši smučarji v borbi za svoje športne ideale. Boj bo težak, ker niso sami med seboj. Od vseh strani so bili vabljeni, toda ni: so prišli vsi. Kljub temu pa jih je prišlo mnogo, več kot jih je kdaj videla katera: koli športna arena v naši domovini. Iz daljnega severa so dospeli pionirji belega sporta, žilavi Norvežani, najvztrajnejši v borbi s snegom in gorami. Najštevilnejši in najdražji so nam bratje Čehoslovaki; izku: šeni so njihovi borci in skoraj ne smemo upati, da bi jim bili dovolj močni nasprot» ni ki. Toda njihova moč nam bo vzpodbuda, da je treba na strmi poti do svetovne sla: ve vztrajati in delati. Prišli bodo naši so: sedje iz Avstrije, ki bodo zgostili vrste tekmovalcev, da bo boj za zmago še težji in zmaga veličastnejša. Z vsemi temi. vitezi zimskega sporta, pa prihajajo množice njihovih prijateljev in znancev ali neznancev, množice onih, ki ljus bi io sport, ljubijo zdravje in moč, ljubijo solnce in zrak in spoštujejo v viteških bor» cih za športno trofejo svoje ideale. Prišli so. da vzpodbudijo svoje prijatelje v borbi; prišli pa so tudi mnogi, ki hočejo biti na: vzoči, ko bo zmagoslavna športna misel sla: vila svojo prvo zmago na naših tleh. Do zadnje gorske vasi odmeva njen glas in v Bohinju ni nikogar, ki bi ne vedel, kaj po: meni praznik sporta. To je praznik žrtev, praznik volje, praznik dela in praznik uspe hovl Bodite pozdravljeni, vitezi zimskega sportaf Bodite pozdravljeni, glasniki sport» ne misli rn udeleženci prvega jugoslovem skega praznika sporta! Priprave za bohinjsko olimpijido se bli» žaio koncu. Tehnično vodstvo posameznih tekem je že na mestu in ureja zadnje po» drobnosti, da ne bo pozneje nepotrebnih pritožb. Predsedstvo tekem bo danes odpo» tovalo v glavni stan. hotel Sv. Janez, ter prevzelo funkcije Darila s.o zbrana in raz» stavljena v izložbi trgovine Goreč na Du» najski cesti. Včeraj je prejel JZSS darilo min. predsedn'ka generala Petra Živkoviča, ki ho prešlo v prehodno last zmagovalcu v kombinirani smuški tekmi. Visok srebrni pokal ima na macivnem podstavku posve-ilo darovalca. Tud: vsa ostala darila n.oleg dragocene zlate zapestne ure Nj. Vel. kralja, o kateri smo poročali včeraj, bodo zaradi svoje vrednosti mnogo dvignila in» terese sodelujočih. L7deležba na olimpijadi bo po vsej prili» ki ostala taka kot se je zdela včeraj. JZSS ie danes prejel ekspresno pismo avstr. smu» čarske zveze. Ki sporoča, da ie svoje tek» movalce, ki so zun i j na startih, brzojavno napotila v Bohinj. S tem >e udeležbi A v» strijcev končnoveljavna, če bi zastopn:ki iz kakršnihkoli nenredvidemh razlogov ne mogli priti pravočasno na kraj tekmovanja. Prijave domačih tekmovalcev, ki iih jc z današnjim dnevom smatrati za zaključene, so narasle na Beograd, 19. fcbr. č. Danes dopoldne se ie vršila seja Privilegirane izvozne družbe, na kateri so razpravljali o delovanju in uspehih v prvih devetih mesecih obstoja družbe. Sestanku je prisostvoval tudi mini» ster za trgovino in industrijo 2- Juraj De» metrovie, kakor tudi člani upravnega od» bora iz province. Glavna razprava je bila posvečena stanju cen žitaric na svetovnih tržiščih ter položaju našega izvoza. Med drugim jc bilo ugotovljeno, da cene pšenice na svetovnih tržiščih še dalje padajo ter da je bil od pričetka kampanje zabeležen na liverpulski borzi 50odstotni padec cen. Ce» na naše pšenice se giblje okoli 80 Din. Pri» vilegirana izvozna družba pričakuje, da bo potrošnja pšenice in koruze v Srednji Ev» ropi ostala tudi v bodoče povoljjpa in da bodo mogle ostati r.aše cene nad svetovno pariteto. Minister za trgovino in industrijo je obljubil, da bo vlada dala podporo za ustanovitev zavoda za proučevanje in pre» iskovanje škroba v moki. V načelu je bil sprejet tudi sklep, da se vzpostavi odsek za sortiranje fižola. Zbližanje z Madžarsko Beograd, 19. febr. p. Madžarski listi zelo simpatično pišejo o gospodarskem zbliža» nju med Jugoslavijo in Madžarsko. Poseb» no pozornost posvečajo skorajšnjemu pose» tu predstavnikov madžarskih gospodarskih krogov v Beogradu, ko se bo osnovala ju» gosloyensko»madžarska trgovinska zborni» ca. Listi poudarjajo, da tudi jugoslovenski tisk s simpatijami spremlja ta pokret. kar daje nade, da bo prišlo v dogledni dobi do tesnejšega sodelovanja na gospodarskem polju, kar bo imelo za posledico tudi večje zbližanje na političnem polju. Visoka čsl. odlikovanja Praga, 19. febr. h. Predsednik Masaryk Je odlikoval z redom belega leva II. razreda izrednega poslanika in šefa politične sekcije v jugoslovenskem zunanjem ministrstvu A. Fotiča in z istim redom IV. razreda tajnika v jugoslovenskem zunanjem ministrstvu Kos to Pavlo viča» , okroglo 100 tekmovalcev Po zadniih informacnah so za bohinjske tekme priiavlieni naslednji: Za smučarski klub »Ljubljano«: Na 30 km: Rrvar. Frank. Šramel: na IS km: Br» var. B°bler. Frank. Košir Teran. Šramel; skoki- šramel Zupan. Go'ob Palme. Ulčar. Za Hašk (Zagreb): Na 30 km: Valente» kovic. Rittig; na 18 km: Valentekovič, Stias» nv. R;ttia Za smučarski klub Bohinj: Na 30 km: Godec. Arii. Gašnerin. Murovec: na 18 km: Godec. Arh. G snerin, Murovec, Sodja, Korošec, Žan, Kikelj, Vorman. Žnidar. Kofol. Za SK Bratstvo Jesenice: Na 30 km: Markelj, Razinger. Reuniiller: na 18 km: Kozjek, Tarman. Zwischenherger: skoki: Jartod'c. Ravhekar: komb. tek: Ravnik Jože. Za SK P>'ed: za vse panoge: inž. Janša. Za SPD Kranjska gora: za vse panoge: Oicl: ni 18 km: Dvarto Kavčič Za SPD Maribor: Na 30 km: Dolinšck Pavle. Do'ir>šek Mirko. Priveršek. Za Rimotist (Zagreb): Na 18 in 30 km: Tauber O^kar. Za SK Ilirijo: za vse nanose: Janša: na 30 km: Banovec. Jenko. Knap. Modec O-s» vvald. Zuccato šoštarič; na 18 km: Rano» vec. Bleiweis, Tlovar. .Tenko. Knap. .Modec. Osvvld. Zuccato: skoki- Pol a k .Tovan: kom» binirano in 30 km: M^dec. Z.ore. Za SK Gorje: na 18. 30 in kombinirano: Černe Vinko, čeme Ivan. Žcmva. Za Sljeme (Zagreb) na 30 km: Ponovič. Za smučarski klub Dovje=Mojstrana: komb. tek in skoki: Jakopič: na 18 km: Lakota. Klančnik: na 30 km Damjanovič. Obiskovalcem bobi rajski h tekem, ki na» meravaio potovati v Bohinj z večernim mo» nfkovskim brzm-lakom (do Jesenic) v pe» tek sli soboto, bo večerni osebni vlak do Bohinja še na razpolago. Postanek teste z juga. podal :š'n za 20 mi» nut. Za Ljubljano in Kranj je ta zveza ze» lo ugodna. Polovične cene, ki jih je odo« brfo ministrstvo ra promet, veljajo za vse vlake (razen OSE) v dnevih od 20. do vkluično 23. t. m. Najlkoč' iiive;še vprašanje, ki se zdi po» sobno v Ljubljani naravnost obupno, je vprašanje vremena. Po zadniih poročilih iz Bohinjske Bistrice je tamkaj zadnja dva dni skoraj brez presledka snežilo, tako da leži skupno me» ter vležanega snega. Tekme se bodo vršile v polnem oKsegu in je vsaka presoja situ» acije iz Ljubljane mpačna. Vse posetnike ir"dnarodnih prireditev v Bohinju, kf se b^o poslužvh posebnega ylaka v nedeljo zjutraj, opozarjamo, naj si nabavi',o uverenja zi to vožnjo v trgovini Góree. Dunaiska cesta. S'ccr pa velja po» lovična vožnja tud: za ostale vlake. Zidn e vremensko poročilo. V Planici 2 in pol m snega, v Kranjski gori 2 m, v Bo» Ivnj-iki Bistrici pa nad 1 m. Sneži nenre» stano. Posebni izletniški vlak iz Zagreba za Bohinj in za udeležence iz Maribora v soboto dne 21. t. m. Poleg že objavljenih posebnih izletniških vlakov od Ljubljane gl. kol. do Bistrice in na/aj bo vozil za udclcžcnce iz Zagreba v noči od 21. na 22. februarja posebni izlet» niški vlak z odhodom iz Zagreba gl. kol ob 23. uri 25 min. in prihodom v Bistrico B^h. jez. ob 7. uri. Za povratek zagrebških ude» icžcncev bo vozil od B'strice Boh icz. do Zagreba posebni izletniški vlak z odhodom iz Bistricc Boh. jez. ob IS. uri dne 22. t. m. in prihodom v Zagreb ob 23. uri 50 min. dne 22. t. m. Udeleženci iz Maribora odhajajo iz Ma» nibora z večerenim redfnim potniškim via» kom ob 21. uri 50 min. Za mariborske ude» ležence se dostavi io posebni ojačilni vo» zovi, ki tečejo iz Maribora direktno do B;» strice Boh. jez. Njihov povratek se izvrši takisto v direktnih vozovih do Maribora, z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 18. uri od« nosno ob 20. uri dne 22. t. m. Posebni vlak iz Zagreba vozi le, ako se bodo tekme z ozirom na vremenske prilike vršile in bo vsaj približno zadostno število udeležencev. ★ Častni večer dr. Žižku Ljubljana, 19. februarja. Nocoj je JZSS priredil v beli dvorani hotela Union častni večer ministrskemu svetniku dr. Cirilu žižku, ki si je stekel velikih zaslug za razvoj sporta in tujskega prometa, zlasti v Sloveniji. Prisotni so bili med drugimi pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, tajnik TOI dr. Pless, načelnik dr. Marn, delegat sokolske župe dr. šubic. predsednik JZSS dr. Pire, generalni tajnik Goreč, predsednik Ilirije or. Dular, predsednik smučarskega kluba »Ljubljana« Gnidovec, podpolkovnik Ožegovič, ravnatelj dr. Ciril Pire itd. Dr. žižka je najprej v daljšem govora pozdravil predsednik JZSS dr. Pire, ki je slavil zasluge slavljenca na polju sporta in organizacije tujskega prometa. Po svojem govoru je pripel ginjenemu slavljen-cu zlati znak JZSS, ki bo vidno znamenje za velike zasluge dr. žižka. Dr. žižek se je zahvalil za to veliko počastitev, ki jo smatra tudi za počastitev vseh onih, # ki so mu pomagali pri delu za napredek in razvoj naše ožje domovine. V imenu bana dravske banovine je govoril načelnik dr. Marn zlasti o zaslugah dr. Žižka za tujski promet, župan dr. Puc je v svojem govoru najprej grajal majhno udeležbo. Zlasti športniki, ki se imajo v velik' meri zahvaliti dr. žižku za dosedanji napredek sporta, bi se morali s svojo navzočnostjo oddolžiti velezaslužnemu možu. G. župan je dalje poudarjal da je predvsem zasluga dr. žižka, da je Slovenija danes glede tujskega prometa aktivna. Govorila sta še dr. šubic ln dr. Dular, nakar je dr. Pire prečital pismene in brzojavne pozdrave. V prijateljskem razpoloženju se je zaključil ta lepi večer. Izgon naših državljanov iz Zadra Beograd, 19. februarja, p. Pavi ?<> prispeli semkaj trije jugoslovenski delavci, ki so jih italijanske oblasti izgnale iz Zadra. Ivan Raljevič je bival v Zadru že 21 let ter ie moral pustm tam mater, dve sestri in brata, ki so ostali brez vsakih sredstev. Iliia Burja je bil v Zadru že 23 let ter zapušča tam v največji bedi štiri brate in dve sestri. Tretja žrtev je Mitja Vasic, star 42 let, ki ie bival v Zadm že 33 let. Pustiti je moral ženo s štirimi mahmi otroki brez vseh sredstev dobesedno na cesti. Zagrešili niso nič drugega kakor to. da kot jugoslovenski državljani niso optirali za Italijo. Pod pritiskom fašistov so izgubili delo. a sedai so jih kot nadležne tujce izgnali, dasiravno imajo po nettunskih konvencijah pravico do bivanja na zadrskem ozemlju. Obupen čin 16-letne Zagreb, 19. februarja, ti. Pred štirinajsti» mi dnevi je s'koè'la s savskega mostu v Sa» vo. kakor smo že poročali, neka mladenka, ki je nustila na m-oslu ročno torbico. Kdo je bila obupanka. dosediai n'so mogli ugotoviti. Danes pa se ie zglasila na policiii za» sebniea Jii'iiana Voril ter izjavila, da je baš onega dne zapustila pri njej 6hržbo 16» 'etr.a Helena Konša, ki se ni več vrnila. Tudi na ročni torbici je Vorilova ugotovila lastnino Kopšove. Kopšova je bila posled» nie dni službe zelo otožna ter je nepresta» no tožila, kako se čuti osamljeno, ker nima svojcev. Deik'e si jc moralo od rane mlado« sti samo služiti vsakdanji kruh. Poraz Hajduka Callao (Peru), 19. februarja, d. Danes se je vršila nogometna tekma med Hajdukom in klubom Alliance. Spličani so podlegli z 0:4. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za d.me«: Postopno izboljšanje vremena, večinoma še oblačno, zmerno hladno. — Situatila včerajšnjega dne: Depresija v južni Evropi je oslabela zbog znalnesa porasta barometer-skega pritiska. Zadržala se je samo še nad severnim področjem kontinenta. Jadranski minimum se je še vzdržal, toda znatno oslabljen. Pritisk je enakomerno ln znatno porasel povsod v državi, in sicer od 5 do 8.5 mm. Temperature so padle samo lokalno. tu pa tam v zapadni in srednji Hrvatski za 1 do 5 stop. Večinoma so pa ostale nespremenjene, le v Primorju so porasle za 1 do 5 stop. Dunajska vremenska napoved *a petek: Malo spremembe, splošno južno vreme do 1000 m višine. Danes ob 4*« 7« in 9. uri! Premiera grandioznega visokoalpinskega zvočnega velefllma Vhar na Monfblancu LENE RIEFENSTAHL, SEPP RIST, ERNST UDET Režija DR. FANCK Vsi posnetki delani v naravi v višini nad 4000 m! Letalec UDET pristane z letalom na ledeniku. ELITNI KINO MATICA Krasen dopolnilni spored! Predobjava prvega Harry Pie-lovega govorečega filma »On ali jaz«. Predprodaja vstopnic od 11. do 13. ure. Telefon 2124. Kaskošje, lasje negovali z Pixavonom svaki može z Shampoonom iTXxovcn- ima sve prednosti fekuceg Pixavona. xÙuvnmcm Važen indie za izsleditev morilca Zverinski morilec v rokah Lakner je bil že 7krat kaznovan zaradi raznih vlomov in tatvin. Dne 4. februarja je bil ponoči izvršen drzen vlom v trgo» vino Martina Pečariča v Metliki. Vlomilci so odnesli 20.000 Din denarja in razno ma» nufaktumo blago. Tega vloma so bili osum» ljeni Lakner, Lampret in Valentin Fertič. Slednji je bil v ponedeljek 16. popoldne prijet na glavnem kolodvoru od tam službu« jočega detektiva. Fertič je priznal, da je vlomil skupno z Laknerjem in Lampretom v Metliki. Pristavil je hkratu: — Po vlomu smo se razšli. Lakner mi je dejal: Sedaj greva z Lampretom v Mengeš. Tam sva pred kratkim prosila starega žun« nika za prenočišče. Naju je odgnal, češ, da ne more dati prenočišča niti v hlevu ne. ker bi se ju krave bale. Sedaj greva še enkrat k njemu. Če nama ne bo dal. ga zakoljeva. Ta Fertičeva izjava je bila važen indie za izsleditev pravega morilca. Ivan povedal g. Preskerju, marveč je krenil po Kolodvorski ulici dalje mimo mestnega ko« pališča. Zavil je v Dalmatinovo ulico in poiskal klet v hiši št 7, kjer se je neopa« žen preoblekel v novo obleko. Po agenciji »Avala« je izdala policijska uprava naslednje uradno poročilo: Včeraj dne 18. t. m. popoldne je zve« dela žand. stanica Radna pri Sevnici, da se je v Studencu nenadoma pri svojih star« ših pojavil Lakner Ivan, star 19 let, ka» teri razpolaga z večjo vsoto denarja, dasi je daleč naokrog znano, da je in klatež, ki nima nikoli denarji" ' '—»p je namreč redkokdaj zahajal domo .1 ',c takrat se je malo časa zadrževal d...,j. Lakner ukradel pri županu Karlu Jeršinu v Rudni» ku št. 18, 3800 Din gotovine, katero je vzel v sobi iz nezaklenjene omare, med tem ko so bili domači izven hiše. Na Lak« nerja se tamkaj spominjajo, da je prosja» čil kruh, pri tem pa porabil priliko za tat« vino. Lakner je bil dosedaj ljubljanski policiji dobro znan tat ter je bil nazadnje od poli« cijskih organov radi postopanja in suma tatvine aretiran še 3. t m., a je bil radi pomanjkanja dokazov zopet izpuščen na svobodo. Nasilen pa imenovani dosedaj ni bil. Zaradi tatvine in vlačuganja je bil Lak» ner že osemkrat nredkaznovan. Po končani preiskavi pri upravi policije bo Lakner iz» ročen v zapore deželnega sodišča v Ljub« Ijajni. potu svojega truda si prekopava jo svojo zemljo. Trudni so njih obrazi, pošteni, le zemlja je v njihovih očeh. Vsi so prepro» sti, v besedah, v dejanjih, nepokvarjeni. Vidite, to je Slovenstvo. Verujte mi, to ljudstvo jc dobro, ni tako kot ga nekateri slikajo!« Zagledal sc je gospod župnik pred sebe, njegova ljubezen do tega ljudstva pa je močneje vzplamtela, da je ogrela s svojim žarom vse okoli sebe. Ko sem pa zvedel za njegovo smrt. mi je prišla na misel prilika o »Sejavcu«. Mno» go njegovih zrn je padlo kraj ceste in ptice so jih pozobale, nekaj jih je padlo na ska» lo, nekaj sredi trnja, nekaj pa jih je le padlo na rodovitno zemljo in ko zrastejo, bodo rodila stoteren sad. Počivaj v miru, Ti veliki duhovnik, pastir im scjalcc. Jože Pristan. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-stro-kovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatiz-mu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kraljevič Peter ■ svojim športnim učiteljem Odkar Je naS mladi prestolonaslednik kraljevič Peter dobil športnega učitelja g. Btanka Pelana, je njegovo vežbanje na smučeh dnevno zelo smotreno urejeno. Mali kraljevič kaže za smučanje mnogo veselja, poguma in spretnosti. To so glavni pogoji, da smučar postane gospodar 1. Ne vsebuje sode, 2. daje polnu mehku penu 3. podeluje lasjema vonj, sjaj in mehko polnost. Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja in stane samo Din. 3-50 Odol RomoanLa a. d., Beoffrad Organi žandarmerijske stanice Radna so takoj izsledili Laknerja na njegovem domu ter ugotovili, da je poslal obleko krojaču Blažu Majcenu v Studence na likanje. Kmalu so ugotovili, da je Lakner razven nove obleke tudi v posesti okoli 2000 Din gotovine in ene hranilne knjižice poštne hranilnice, na katero je na svoje ime po izvršenem roparskem umoru v Mengešu na» lož il 8000 Din. Lakner videč, da se iz zagate ne bo mo« gel izvleči je nato priznal, da je on izvršil roparski umor na župniku Kušarju Francu v Mengšu. Žandarmerijski podnarednik Sa» šek I/an in žandar Ostovič Danijel sta da« nes s prvim osebnim vlakom eskortirala Laknerja v Ljubljano ter ga oddala upravi policije v nadaljnjo preiskavo, ker se pri upravi nahajajo že številna corpora delicti. Uprava policije je pa tudi že tekom pred« včerajšnjega in včerajšnjega dne aretirala dva tovariša Laknerja, in sicer Pertica Va» lentina in Lampreta Antona, s katerima ie bil Lakner do zadnjega časa, z enim celo še 13. t. m. do odhoda v Mengeš, v stalni družbi in zvezi. Oba aretiranca sta po are» taciji na policiji izpovedala, da jc suknjič, ki ga je morilec po izvršenem umoru v Mengšu pustil na podstrešju, nosil Lakner Ivan, ki je pred nekaj dnevi izginil iz Ljubljane. Aretirani Lampret Anton je imel ob aretaciji dne 18. t. m. na sebi ono kra» vato, katero je Lakner Ivan kupil dne 6. t. m. v neki trgovini v Pražakovi ulici, isto» časno kakor je kupil površni suknjič v tr» govini Koser v Kolodvorski ulici, katerega je nato po umoru pustil v podstrešju žup» nišča v Mengešu. Lampret je tudi spoznal ter priznal, da je obleka in čevlji, kar je dozdevni ropar» ski morilec zjutraj dne 14. t. m. po izvr-še» nem dejanju odvrgel v neki kleti v Dal» matinovi ulici v Ljubljani, last Laknerja. Obstoja sum, da sta bila Lakner in Lam« pret za dejanje že vnaprej zgovorjena, to» da se je po izjavi Laknerja Lampret pred odhodom iz Ljubljane skesal ter ni prišel na dogovorjeno mesto. Lakner je pri zaslišanju navedel, da je po umoru župnika v Mengešu vzel istemu iz žepa ključe od blagajne ter našel v bla» gajni denarja okoli 30.000 Din, katerega je seveda odnesel. Dva tisoč Din je izdal za novo obleko, da izbriše sled za seboj, 8C00 Din je naložil v hranilnico, 15.000 Din je pa baje skril pod mostom v Ljubljani, osta» nek se je pa našel še pri njem. Onega denarja, ki ga je po njegovi trdit» vi skril pod mostom, se dosedaj še ni na» šlo in je mogoče, da ga je že kdo odnesel. Trgovci, kjer je Lakner kupil prvo in drugo novo obleko, so istega pri konfron» taciji spoznali za pravega. Lakner ima pa v zvezi s svojimi kom» plici na vesti še več vlomnih tatvin. Pri» znal je tudi, da je dne 6. t. m. podnevi Naši kraji in Prestolonaslednik Peter v beli zimski priroäi ljudje Gospodu Ivanu Baši v spomin Zatrepetalo je srce Slovenske Krajine, se strahotna vprašujoče pogledalo: je Ii res, ali ni, se s solzami v očeh zagledalo nekam predse, nato pa zaihtelo v plaču tisočerih. »Prst božji« bogojinske ccrkve jc pokazal božjemu služabniku, velikemu duhovniku pot v nebo. Da ga ni vec? Je li to res? Vsak, ki ga je poznal, se vprašuje, misli, da sanja. Mar smrt res ne izbira? In veliki duhovi tudi mrjo. Resnica je, da ga ni več in zarila se je ko meč prekmurskemu ljudstvu. Bil je svojemu ljudstvu duhovnik, dober pastir svojih čred. Njegovo geslo je bilo« preprostost. Vodil jc svoje ljudstvo po edino pravih potih, odvračal jih od posvetnosti mest. In tako je ohranil bistvo slovenske« ga človeka, ki ne obstoja na parketu in svili, ne v izbranih besedah, ampak na po« lju, ob plugu, v platnu in robcih na glavi kakor pravi pesnik Župančič v »Dumi«: »Kretenj oglatih in hoje nerodne in krneč« kih zadreg ...« »Vidite to zemljo? In, glejte te ljudi v njihovih preprostih hišah in na polju. Ob Dr. Jos'^ Vrečko f Celje, 19. februarja. Danes dopoldne so zaplapolale na raznih celjskih poslopjih črne zastave in urno se je razširila po mestu in okolici žalostna vest, da je za vedno zatisnil oči splošno znani celjski odvetnik in narodni ter gospodarski delavec gosp. dr. Josip Vrečko. Težko jo odmevala ta nepričakovana vest v srcih vseh spodnještajerskih narodnjakov. Iz njihove Frede je odšel v večnost mož, ki mu ie trajen in časten spomin med nami zagotovilo njegovo plodonosno, neumorno javno in narodno delo. Pokojni dr. Vrečko se je rodil 6. marca na Zegru, občina Presečno, v znani narodni Vrečkovi rodbini. Kaj kmalu se je uveljavil v slovenskem javnem življenju in se pokazal v sleherni svoji kretnji nevpog-Ijivega nacijonalista in Sokola. Bil je med ustanovitelji Celjskega Sokoia in je bil pred leti izvoljen za častnega društvenega starosto, uspešno je deloval v našem zadružništvu, v bivši celjski Zadružni zvezi, v narodnih in kulturnih društvih, bil je med ustanovitelji Zvezne tiskarne v Celju, s pokojnim Petrom Majdičem ie ustanovil slovensko trgovino >Merkur<, ki je postala pozneje last pok. Majdiča samega in po smrti dr. Serneca j« skoro ves čas predsedoval Celjski posojilnici. Odvetniško pisarno v Colju je odprl 1. 1888. iu jo vodil do svoje smrti. Zelo se je zanimal pokojnik za poljedelstvo, zlasti za vinogradništvo ln umno kletarstvo, kar lepo in nazorno dokazuje tudi njegov vzorni vinograd na Zvod-nem za celjskim Starim gradom. V torek 17- t. m. se je dr. Vrečko še udeležil seje upravnega sveta Celjske posojilnice, včeraj mu je nepričakovano postalo slabo in danes dopoldne ob pol 10. je srčna kap pretrgala njegovo življenjsko nit. Od njegovih bratov živita še Martin, posestnik na Zegru, in Jakob, upokojeni inšpektor poštnega ministrstva v Zemunu. Vdova ga. Rozina pa je domn iz znane narodne rodbine Kapusove, ki je slovela zaradi svoje narodne odločnosti že v časih, ko ni bilo ravno lahko biti Slovenec. Razen nje zapušča dr. Vrečko 6 otrok, in sicer Vladi-mirja, trgovca v Celju, dr. Dragotina, odvetnika in finančnega referenta v mestnem občinskem svetu v Celju, Franja. artilerijskega majorja v češkoslovaški armadi, Zdenko, poročeno z inž. Petersenom v Fredrikstadu na Norveškem, Marico, poročeno s kapeta-nora Juvancem v Celju in Sento, poročeno z zdravnikom dr. Šinkovicem v Mislinju. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 21. t. m. ob pol 17. popoldne iz hiše žalosti v Ipav-čevi ulici št 2 na celjsko okoliško pokopališče. Pokojniku bomo ohranili neizbrisen spomin, težko prizadeti rodbini pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje! pravice V debelem blejskem snegu Smučanje je zdravo, prijetno... pa tudi utrudljivo svoja »dllc« in zasneženih strmtn. V »Jutru« smo v ponedeljek tudi opisali, kako se kraljeviči zabavajo pri sankanju. Zdravi in čvrsti se bodo vrnili v Beograd, prav gotovo pa je, da bodo odslej vsako leto daljši čas bivali tudi pozimi v osrčju gorenjskega planinskega kraljestva. Morilca mengeškega župnika, l9letnega Ivana Laknerja, so orožniki aretirali na Dolenjskem in privedli v Ljubljano — Hladnokrvno priznanje zločina Ljubljana, 19. februarja Davi se je kakor blisk raznesla po Ljub» ljani vest, da je strahoviti mengeški umor končno vendarle pojasnjen in da je prišel v roke pravice tudi pravi morilec. Ko so zvedeli ljudje, da jc ta star šele 19 let, pr« votno skoro niso mogli verjeti, da bi zamo« gel zagrešiti tak krvav zločin skoro še otrok. Ta govorica pa se je pozneje izka« zala za popolnoma resnično. Morilec je le« ta 1912. rojeni delavec Ivan Lakner, doma iz vasice Radne pri Krškem, ki so ga iz« sledili orožniki včeraj ponoči na njegovem domu. Dramatična aretacija na domu staršev Morilec se je potem, ko je prispel v Ljub« ljano, od sobote do ponedeljka zvečer kla« til po ljubljanski okolici. Izogibal se je vseh živahnejših prometnih točk, hodil je v manj obiskane gostilne in je prenočeval po kozolcih ljubljanske okolice. V ponedeljek 16. je krenil z večernim potniškim vlakom proti Sevnici. V naselju Studencu pri Radni, ki je visoko v hribih, imajo njegovi starši v najemu kajžo. Oče Janez, invalid se preživlja z rezljanjem ku« halnic in druge suhe -obe. Mati Margareta pa prodaja okrog suho robo. Starša živita zelo skromno. V ponedeljek pozno v noč je prišel Lakner domov. Starši so se ga zelo ustrašili. Opazili so, da je povsem nov z novo in lepo zimsko suknjo. Morilec jc bil zelo redkobeseden. Ni dajal staršem točnih odgovorov na razna vprašanja, kje da je dobil denar za obleko in kako se preživlja. Ker je bila obleka zaradi prenočevanja po kozolcih močno posvalkana, jo je da! Lakner nekemu vaškemu krojaču v Studen« cu. da mu jo očisti in zlika. Bilo je to v sredo dopoldne. Lakner pa je bil zelo nepreviden. Oble» ko je izročil krojaču, ne da bi bil vzel vz notranjega žepa suknjiča denar v gotovini 2000 Din in vložno knjižico poštne hranil» niče, glasečo se na njegovo ime. V Ljub» ljani je namreč Lakner shranil v poštno hranilnico 8000 Din. Ker je Lakner razpolagal s tako veliko vsoto, ki ne odgovarja njegovim premo« ženjskim razmeram, je to postalo krojaču sumljivo ter je o tem pismeno po neki do» mači deklici obvestil orožniško postajo v Radni. Orožniška patrulja, obstoječa iz ka* plara Saška in orožnika Ostoviča, se je ta» koj po tem obvestilu napotila v Studenec Okoli 20. je potrkala na vrata koče, v ka» teri so stanovali Laknerjevi. Starši so se ju silno prestrašili. Ivan Lakner pa je se» del pri mizi in srepo zrl v tla. Bil je na videz popolnoma hladnokrven in vdan v svojo usodo. Ko sta mu orožnika napove« dala aretacijo, je Lakner cinično pristavil: — Saj veste, kaj sem naredil. Ni treba dosti govorjenja. Orožnika sta nato morilca močno ukle» nila in ga eskortirala v Radno na orožni» ško stanico. Tja so v silnem snežnem mc» težu prišli kmalu po polnoči. Pot je bila zelo naporna. Lakner jc skušal med potjo pretrgati verige, toda zaman. Do davi je Lakner spal mirno na orožniški postaji v sobi obeh orožnikov. — Spal je, kakor da bi bil najnedo!žn*j» še dete na svetu, je orožnik Sašek priponi» ni! našemu poročevalcu. S prvini jutranjim vlakom sta ga ista orožnika odpremila v Ljubljano ter odvedla v policijski zipor justične palače. Tudi med potjo je b;! Lak» ner popolnoma miren. Srepo in potuhnjeno je zrl pred se. Ves čas vožnje je pušil ci» garete. Kaj pripoveduje trgovec g. Presker Danes okoli 11.30 se je »zeleni Henrik« ustavil tudi pred Preskerjevo trgovino na Sv. Petra cesti. Mahoma se je zbrala okoli voza gosta množica radovednega občinstva, med katerim se je naglo raznesla govorica: — Morilca župnika Kušarja so pripeljali. Ta je pravi! Trgovec g. Lado Presker ni bil slučajno v trgovini navzoč. Njegova prodajalka go» spodična Ljudmila Haler pa je v aretira» nem Laknerju takoj spoznala onega moške« ga, ki je v soboto dopoldne kupoval v tr» govini obleko in zimsko suknjo. Pozneje je bil g. Lado Presker pozvan na policijo, kjer je prav tako z vso točnostjo spoznal Lak» nerja za sobotnega kupovalca obleke O po* setu Laknerja in nakupovanju v Presker» jevi trgovini pripoveduje g. Lado Presker naslednje podrobnosti: — Bilo je točno ob 8. dopoldne, ko je v mojo trgo -ino vstopil mlad človek, male postave in a.„boten. Bil je oblečen v tem» norjav suknjič in nosil je sive hlače, ki so bile nekoliko spodaj raztrgane. Klobuka ni imel. Ker je ob sobotah že dopoldne večji obisk kupovalcev — delavcev, nisem bil nanj posebno pozoren, ker sem si pač mi» slil, da je to kak pošten delavec, ki si je prihranil denar in želi kupiti primerno oble» ko. Pri meni je kupil piavo obleko za 580 Din, dalje dolgo črno zimsko suknjo za 1000 Din, drap čepico, kakoršnih imam več v zalogi, en šal in eno kravato. Za vse mi je plačal 1776 Din. Plačal je takoj s sto« dinarskimi bankovci. Suknjič je pomeril. Ko je slekel stari suknjič in ga položil na pult, sem opazil zadaj za vratom napis: »Svetozar Koser, Ljubljana«. Kakor običaj« no. se je razvil v trgovini z njim kratek poslovni razgovor. Dajal je precej prompt» ne odgovore. Vprašal sem ga: — Ód kod ste? — S Krškega, je mirno odvrnil. — Kje delate? — Pri inž. Dukiču sem delal. Zaslužil sem si par tisočakov. Sedaj grem domov v Kr« ško in potem proti Sarajevu. Suknjo pustim za nekaj časa v trgovini, se grem še kopat Pustil je suknjo kar na pultu in odšel. Okoli 10.30 dopoldne se je vmil po suknjo. Bil je že preoblečen. Nato se zanj nisem več zanimal. Ko sem popoldne citai v »Slo» venskem Narodu« o zverinskem umoru žup« nika v Mengšu, mi je mladi človek postal sumljiv. Omenil sem to svojemu bratu, ki je nato na tega človeka opozoril pol. foto» grafa g. Repšeta. Pozneje sem policiji po» dal natančen opis morilčev. Kje se je morilec preoblekel? Policiji je bilo iz hiše št 7 v Dalmatinovi ulici javljeno že v soboto popoldne, da so tam v kleti našli moško obleko. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je bila ta obleka tista, v kakršni se je bil neznan moški po« javil v Preskerjevi trgovini. Morilec Lak» ner se namreč ni šel kopat, kakor je to Domače Testi * Album o bivanju kralja in kraljic® v Zagrebu. Centralni presbiro je dal izdelati več albumov fotografij, posnetih v dobi bivanja kralja in kraljice v Zagrebu. Fotoreporter presbiroja g. Mirkovič je dva izredno lepo opremljena albuma v kraljevskem dvoru izročil kralja in kraljici, več albumov pa tudi višjim dvornim funkcionarjem in predsedniku ministrskega sveta generalu 2ivkoviču. Albuma za kralja in kraljico v usnjati vezavi sta okrašena z narodnimi motivi iz zagrebške okolice. Platnice je okrasila akademska slikarica gospa prof. Zdenka Turkaljeva. Album obsega vrsto fotografij o dohodu, bivanju in odhodu kraljevske dvojice in vse važne momente iz dobe bivanja kralja in kraljice v Zagrebu. * Z ljubljanske univerze. Rektorat uni» ■verze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je pravkar izdal seznam predavanj za poletni semester 1931., ki bo trajal od 1. marca do 30. junija. Inskripcija se prične 1. marca in bo trajala do vštetega 9. marca. Inskrip. cijski rok se v poletnem semestru ne bo podaljšil. Seznam predavanj objavlja tudi podatke o frekvenci univerze v zimskem semestru 1930/1931. Rednih slušateljev jc bilo 1682. izredhih pa 42. in sicer: na filo» zofski fakulteti 412 rednih in 22 izrednih, | na tehniški 5J4 rednih in 10 izrednih, na teološki 134 rednih in 9 izrednih, na juri* «lični 410 rednih in 1 izreden, na medicin» ski fakulteti pi 102 redna slušatelja. Med temi je hil.o ženskih slušateljic: na filozof» ski fakulteti 151 rednih in 16 izrednih, na juridični 34 rednih in 1 izredna, na med'» cinski 16 rednih, na tehnični pa 14 rednih 4n 1 izredna. * Odlikovanje. Ni. Vel. kralj je nedavno ©dWkoval za usluge svojega doma orožni-škega podnarednika celjske čete Ignaca Brtonclja s srebrno in orožniškega podnarednika kranjske čete Martina Freceta z zlato medaljo s krono. Imenovana vrla slovenska orožnika sta bila v zadnjem času premeščena iz dravskega v zetski orožni-štei polk. Na novih službenih mestih jima želimo mnogo zadovoljstva. * Izpremembe v železniški službi. Stalnost je priznana uradnikom III-IV Vovku Frančišku, progovna sekcija Novo mesto; Kosu Francu, progovna sekcija Jesenice, Štefuli Antonu, progovna sekcija Ptuj. Postavljeni so: za zvaničnika I-III: Drev Valentin, Pragersko; Zorman Franc, strojni oddelek; za zvaničnike I-I-V. Jenko Jožef, kurilnica Uubljana glav. kol.; Malovrh Avgust, kurilnica Ljubljana I. glav. kol; Štrukelj Franc, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Vrečar Alojzij, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Jančigaj Vincenc, Ljubljana slav. kol.; Lukančič Franc, kurilnica Ljubljani I. glav. kol. Menart Fr. kurilnica Ljubljana I glav. kol.; za zvaničnika II-II Novak Josip, obči oddelek; za zvaničnika II-ITI Šeruga Anton Trbovlje. Premeščeni so: zvaničnika IT—111 Kranjc Anton, Rakek, v Mirno peč; Pevec Alojzij, Murna peč, v Novo mesto; dnevni-čar Lešnik Viktor, Pragersko, pa v Rimske Toplice. * Švicarsko zanimanje za Jugoslavijo. Za radijsko postajo v Curihu je preteklo soboto g. 111 predaval o jugoslovenskem kmetu. Po uvodu, v katerem je predavatelj orisal trpljenje in junaštvo Jugoslovenov v borbi za obstanek, je kratko opisal tudi lepoto naše zemlje in veliko gostoljubnost na. ših ljudi. Glavni del predavanja pa je bi posvečen našemu narodnemu gospodarstvu, to ;e kmetijstvu, od katerega živi 85 odstotkov prebivalstva. Poljedelstvo, je izjavil predavatelj, mu še ni popolnoma urejeno, sadjarstvo in gozdarstvo pa sta na zav;dni višini in tudi perutninarstvo lepo napreduje. Ljudstvo samo zasluži vse spoštovanje. Ves švicarski tisk piše simpatično o Jugoslaviji in Jugoslovenih. Sinoči se je na visoki tehnični šoli v Curihu vršilo predavanje o Jugoslaviji s filmom. * Odredba o specijalistih za otroško in šolsko higijeno. Na podlagi paragrafa 6. zakona o zdravstveni zaščiti učencev in paragrafa 7. zakona o zdravnikih in po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta je minister za socijalno politiko in narodno zdravje predpisal odredbo o tem, kateri zdravniki imajo pravico na naziv specialista za otroško in šolsko higijeno. * Razpis dveh mest banovinskih inženjer-iev. Banska uprava Dravske banovine razpisuje dve mesti banovinskih inženjerjev pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, in sicer eno mesto in-ženjerja arhitekta v 9. skupini I. kategorije in eno mesto pogodbenega gradbenega in-ženjerja. Pravilno opremljene prošnje se sprejemajo do 10. marca. * Služba elektrotehnika. Na tehniški sred-ji šoli v Ljubljani bo pri stanici za žigosanje elektroštevcev s 1. aprilom letos nastavljen absolvent elektrotehniške delovod-ske šole ko* uradnik III. kategorije. Reflek-tanti za to službo naj se javijo pri direktor- ••••■lumiiimnHiiniimiM Za poslado: w •Mirim coGoladc ■■HiMmmiiiiiiinmHiMtaii Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 19. februarja 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperaturo. 4 relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—io! 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Ljubljana 7, 761.1, +2.2, 90, mirnp, 10, meg, 12.9: Maribor 7, 761.0, +1, 90, SSW, 10,--: Zagreb 7, 761.0, +4. 90. mirno. 10, »neg, 9.0; Beograd 7, 762.3. +8. 60, ESE 4, (0,--; Sarajevo 7, 762.8, 4-8, 60, SE 4, 10, dež, 2.0; Skoplje 7, 767.3, 90 E2 — --; Split 7, 760.9, +12, 80, SSE6, 10, —' —, najnižja v Ljubljani +1, Mariboru +1, r Mariboru +6, Zagrebu +5, Beogradu f 15, Sarajevu +12, Skopi ju +14, Splitu + i0, najnižja v Ljubljani +1, Mariboru Zagrebu +2, Beogradu +7, Sarajevu +7, Skop!ju 0, Splitu +10. Solnce vzhaja ob 6.55, zahaja ob 17.34, una vzhaja ob Ò.12, zahaja ob 20.34. ju tehniške srednje Sole v Ljubljani najkasneje do 5. marca. * Telefonski pogovori s strankami, ki nimajo telefona. Dravska direkcija pošte in telegrafa je odredila: Kadar zahteva stranka pogovor iz celice s kako pošto, ki ni oddaljena več ko 6 km, torej v krajevnem prometu, naj se ji da zveza proti plačilu 1 Din. Ako pa taka stranka potem, ko je zvezo dobila, prosi pozvano pošto, naj ji stori tako ali drugačno uslugo, na primer, da pokliče kako privatno stranko k telefonu, ali da naj sporoči kaki privatni stranki to in ono, jo mora pošta zavrniti Ln opozoriti, da mora naročiti pogovor s pozivnico. Prav tako je treba odklanjati take prošnje, oziroma naročila v medkrajevnem prometu stranki, ki je v tak namen zahtevala zvezo s kako pošto, pa vselej zaračunala pogovor. + Polovična vožnja za bohinjske tekme velja od 20. do vštetega 23. t. m. Vozni listek je treba obdržati, ker velja za povra-tek. Potrdila se dobe v Ljubljani pri tvrdki A. Goreč (Dunajska cesta l). potem v pisarni JZSS v hotelu »Sv. Janez«, v hotelu »Sv. Duh« in hotelu »Zlatorog» v Bohinju m v stanovanjskem uradu »Putnika« v Bohinjski Bistrici. ■*■ Odbor Akademskega podpornega fonda v Ljubljani prosi vse ugledne naslove, ki so prejeli prošnje za denarno podporo Akademskega podpornega fonda, da blagovolijo upoštevati njegovo prošnjo in da nikakor ne odklonijo podpore. * Razpust društva. Banska uprava Dravske banovine je razpustila Društvo profesi-jonistov državnih železnic kraljevine SMS v Ljubljani, ker že več let ne deluje in nima pogojev za pravni obstoj. Najnovejša številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Wilkins je pripravljen (s slikami) Kako ohranimo odrezano cvetje do laro sveže Francoski roman Podzemske novice (M. Scott: detektivska povest, z risbami E. Justina") Obisk v Vatikann (s slikami") Janeza Trdine narodopisne drobtine (Staroslav) Slike iz življenja in sveta Krivda Elija Pilona (Ivan Po- držaj — roman) Čudo tehnike Elektrika iz solnca (slika)" Dežela ogromnih gejzirov (s slikami) Neznano pismo Dostojevskega (s sliko) Razvoj letalstva r sliki in besedi Anekdote (O pisateljih — Ptičje mleko) Avto na stisnjeni zrak (slika) Tedenski jedilni list Karikatura Človeško tkivo v hladilni omari (s sliko) Ali uspeh osrečuje? (Ana Pavlovna — s sliko) Kaj je ljubezen? Uganke in zanke Humor v slikah »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. FOTO - potrebščine Perutr - Kodak - Mimosa • Satrap Plošče • papir vseh vrst vedno sveže v zalogi DROGERIJ A KANC Ljubljana Maribor * Zborovanje Kmetske prosvete v Žalcu. V nedeljo 22. t m. se bo vršilo zborovanje Kmetske prosvete v Žalcu, in sicer ob pol 10. dopoldne v dvorani g. Robleka. Na zborovanju bodo predavali bivši minister in član vrhovnega zakonodajnega sveta g. Iv. Pucelj, inž. Teržan in dr. Igor Rosina. * Redni občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo bo v nedeljo 22. t. m. ob 16. v hotelu Lloyd v Ljubljani. Udeležba obvezna. * Slovensko lovsko društvo podaljšuje rok vlaganja prošenj za mesto urednika »Lovca«, tajnika in upravitelja, kakor tudi rok ponudb tiskarn do 25. i. ..i. — SLD. * Novi grobovi. Poslednja pot soproge dolgoletnega šolskega upravitelja in posestnika v škofji Loki ge. Franje P a p o v e je pokazala, kako spoštovanje je uživala pokojnica med škofjeločani. Dolg sprevod je pokojnieo, dobro mati in priljubljeno ženo, spremljal v sredo popoldne na božjo njivo. — Rodbini g. K res e t a, poštnega zvaničnika v Ljubljani, je umrl sinček edi-nec Joško, katerega pogreb bo v soboto ob pol 17. iz mrtvaške vež« splošne bolnice. — Po dolgem hiranju je umrl škofjeločan, dobro znani g. Matevž K r m e 1 j, ki se je svoječasno precej u dejstvo val v javnosti. Prilet.nl mož je preminul v Zagrebu, kjer je obiskal svojce. Pokojnika so pokopali v Zagrebu. — V Spodnji Hudinji pri Celju je umrl 60-Ietni tesar g. Gregor Podjavor-šek, v celjski bolnici pa 29-letni Žagar g. Anton J e r a j iz celjske okolice. — V sredo je preminul delavec hrastniške kemične tovarne g. Ivan š u b i. PogTeb bo danes na dolsko pokopališče. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Narodna knjižnica 'n čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval drevi ob 20. v društvenih prostorih (Gunduljčeva ulica 29) vseučilišči profesor dr. Fran Kogoj o snovi, kako se obvarujemo spolnih bolezni. Predavanje bodo pojasnjeval« skfoptične sliike. Priston bodo inreli samo poeno^ie. * Tat vrnil ukradeno bfago. Tz RateC nam pišejo. Dne 5. t. m. je Izginil iz železniškega skladišča na Zidanem mostu 18 kg težak zaboj blaga, ki ga je odposlala tvrdka Ur- i bas v Mursko Soboto, železniška policija je takoj odredila preiskavo, ki ni mogla najti tatu. Dne 19. t. m. ob IS. pa je našel tesar »Slograda« Tone Rot, po rodu iz Blance, neki zaboj blizu skladišča. Zaboj je bil spoznan kot oni, ki je bil ukraden. Najbrž je tatu že tekla voda v grlo, pa je rajši zaboj vrnil. * Izsleditev kokošjega tatu. Iz Dobove nam pišejo: V zadnjem času so vedno po gosteje izginjale kokoši iz nezaklenjenih kokošnjakov v Kapelah, Velikem Obrežu in Globokem. Orožniki so šli na. delo in so izsledili tatu 15. t. m. v osebi nekega Hot-ka, ki so ga tudi prijeli. Hotku pa se je posrečilo pobegniti, a le za kratko časa, kajti že naslednjega dne so ga orožniki vjeli na dobovski železniški postaji. Pri zasliševanju je kokošji prijatelj priznal vse svoje grehe. * Z zastrupljeno cigareto sta ga omotila in okradla. Dne 16. t. m. zvečer se je vozil z brzoviakom iz Zagreba proti Zidanemu mostu trgovec g. Ignac Žerak z Vran-sikega v družbi dveh moških, ki sta se izdajala za trgovska potnika neke tvrdke Vsi trije so se nekaj časa razgovarjali o trgovinskih križih in težavah. Nato je vzel iz svoje aktovke, ki jo je ime! v ročtiem kovčegu. g. Žerak »Jutarnji list«, ni pa aktovke položil nazaj v kovčeg, nego le na polico pod suknjo. Med vožnjo mu je eden potnikov ponudil cigareto »Šumadijo«. Ko je g. Žerak pokadil že tretjo ponudeno mu cigareto, se ga je nenadno lotil spanec, da je tik Brežic zaspal. Na Zidanem mostu je g. Žerak prestopil v mariborski vlak, da se popelje do Celja. Bil je prepričan, da ima prtljago v rpdu in aktovko v torbi. Šele proti Rimskim Toplicam je zapazil, da je aktovka izginila z razno korespondenco, dvema obveznicama Vojne škode po 1000 Din, eno menico na 2000 Din, 100 nemškimi markami in 6 tisočaki v našem denarju. Skupno je bil gospod Žerak oškodovan za okrog 30.000 Din. Drzno tatvino je g. Žerak takoj javi] policiji v Celju, ki sedaj zasleduje neznana tatova * Pot do lepote. Kako veseli in zdravi so zimski športniki, kadar se po enodnevnem bivanju v prosti prirodi vračajo v običajno vsakdanje življenje okrepljeni telesno in duševno. Ali ne ustrezajo te žilave in vitke postave z zdravo barvo na licih našemu da našnjerrru idealu lepote? Zdravje je lepota, a lepota je moč! Ne dajte si vzeti moči! Pomislite na to. kadar vas mučita glavobol in trganje v kosteh! Kako nelep je obraz, kadar vas muči bolečina, kako hitro ostante, ako takoj ne oblažite prvih pojavov bolečin in i ih ne odstranite z vživanjem tablet aspirina. * Sadjarji! Kljub neštetim konkurenčnim sredstvom je ARBORIN še vedno najboljši preparat za zimsko zatiranje sadnih zaje-davcev. Arborin dobite pri tvrdki »Chenro-techni«, družbi z o. z.. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine Skabrne). * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Liubliane u— Hudožestveniki v Ljubljani. V petek 27. t. m. in v soboto 28. t. m. bodo gostovali v opernem gledališču člani moskovskega hudožestvenega teatra. Prvi večer uprizore Gogoljevega »Revizorja«, drugi večer pa Kata.ievo »Belo gardo«. Na čelu skupine sta znana hudožestvenika Pavlov in Greč. Pavlov ima tudi umetniško vodstvo iger, kar v vsakem pogledu jamči, da bo uprizoritev na visoki umetniški stopnji. Vstopnice se že dobe v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. u— »Admiral Nelson in njegova poslednja ljubezen«, zvočni film, še v nedeljo 22. t. m. ob 11. dopoldne. ZKD bo predvajala na splošno željo občinstva monumentalni historijski velefilm o lepi Ladv Hamiltono- vi še v nedeljo ob 11. dopoldne v kinu Ljubljanski dvor, na kar opozarjamo vse. ki si lepega filma doslej še niso ogledali. u— Iz gledališča. Drevi bo drama zaprta, v soboto pa bodo Trije vaški svetniki za red D. V nedeljo ob 15. bo Finžgarjev Divji lovec« kot ljudska predstava po znižanih cenah, zvečer pa Balzacova komedija »Mer cadet« po zelo znižanih cenah. — Opera bo drevi zaprta V soboto se uprizori prvič v letošnji sezoni Wagnerjeva opera »Walki-ra«. Dirigent dr. Švara. LONGIN ERNST Iii vseznalka ELIZABETA sprejemata cenjeno občinstvo v verandi »Pri Sestici« na Dunajski cesti ■■ še 8 dni. Sprejemata vsak čas. Cita in misli, uganjuje imena, rajstne in gS druge datume, pripoveduje vsakomur horoskop. Daje velevažne nasvete §|1 za bodočnost. gif Vredno, da posetite tudi VI! I Zvezda predavanje konzula inž. Ševčika-Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Gostje vabljeni. u— Kabel pregorel. V Pražakovi ulici je v sredo ponoči nenadoma pregorel električni kabel in so zaradi tega ugasnile vse električne luči. Kabel so včeraj zjutraj izmenjali. u— Nesreča zaradi brozge. Na Miklošičevi cesti je v brozgi spodrsnilo 65 letnemu trgovcu s sadjem Antonu Buciku. Bucik je padel na rob hodnika in se pri padcu tako hudo poškodoval, da je obležal. Ponj je prišel reševalni avto, ki ga je odpeljal v splošno bolnico. u— Ponoven požar v Zgornjem Kašlju. Ni še poteke! teden dni, ko je zgorelo v Zgornjem Kašlju gospodarsko poslopje gostilničarja in posestnika g. Franca Grada, pa je že zopet zahteval ogenj svojo žrtev v tej vasi. V sredo v* zgodnjih jutranjih urah je nastal požar v šupi uslužbenca v tobačni tovarni Jožeta Bezlaja. Plameni so zajeli tudi Bezlajevo stanovanjsko hišico in hiev, ta.ko da je zgorelo ubogemu delavcu vse. Na pomoč prispeli gasilci so ogenj, ki je že obliznil bližnje Višnovarjevo poslopje. omejili. Bezlaj je bil zavarovan le za malo vsoto. Kakor se sodi, je ogenj pod" taknila hudobna roka. a— Gospodična Elizabeta le postata boginja malih ljudi, pa tudi boljši krogi jo pridno obiskujejo in častijo, zakaj težko si je razlacati. kako more ta gospodična, inteligentna Švicarka. kar tako z zavezanimi očmi in v naglici povedati, da se pišeš Robert Slapar, da sn roien 23. iar.uaria 1S9L. tam in tam itd., nakar že pripoveduie ime in rojstne podatke drugega Dosetnika. To se vrši vse javno. Nasveti in drugo v zvezi s preteklostjo pa na željo med štirimi očrni. Njeni usnehi prvih dni so bili najboli-ša reklama. Obisk je ves dan zadovoljiv. Sprejema v verandi restavracije pri »Šesti-ci« na Dunajski cesti. Cas poljuben. u— Elitni plesni tečaj v Kazini izjemno drevi ob 20. Zaključni večer v sredo 25. t. m Iz ŽALNE OBLEKE in plašče za dame in gospode dobite pri tvrdki FRAN LUKIč, Ljubljana Največja in najcenejša izbira. 'jvVf; i,w- u— Izvrstna veseloigra v treh dejanjih »Extemporale« ua Šentjakobskem odru. V soboto 21. in v nedeljo 22. t. m. se bo uprizorila v režiji g. Karusa izvrstna veseloigra »Extemporale«, polna krasne in duhovite besedne komike. Pri premijeri, ki ie bila prejšnjo nedeljo, je dosegla veseloigra popoln uspeh. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Vabljeni! u— Občni zbor G remija lekarnarjev. Včeraj popoldne se je vršil v »Unionu* redni občni zbor Gremija lekarnarjev, ki so se ga udeležili ljubljanski in tudi številni člani z dežele. Na zboru je bilo sklenjeno, da se Gremij lekarnarjev razpusti in da se osnuje komora. Dosedanjemu odboru sta bila izrečena za njegovo požrtvovalno delo zahvaia in priznanje. Na zboru, ki je bil po Številu 99., so bila obravnavana tudi razna stanovska vprašanja, nakar je bilo sklenjeno, da se povabi k sodelovanju v bodoči komori vse članstvo. u_ Československa Obec v Ljubljani. V soboto dne 21. t m. ob 20. bo v restavraciji e —Redna seja okoliškega občinskega sveta celjskega bo jutri v soboto ob 20. v sejni sobi okoliške občine na Bregu. Poleg poročil odsekov bo občinski odbor obravnaval tudi občinski obračun za preteklo leto in bo sklepal o nastanitvi uradnega občinskega zdravnika. e— Zopet vprašanje železniških zapornic. Predvčerajšnjim je naletel drugi popoldanski savinjski vlak na križišču državne ceste in železnice v Levcu na težko naložene kmečke tovorne sani, ki so obtičale na progi. Strojevodja je še pravočasno ustavil vlak, nakar so z dodatno priprego potegnili sani s proge. Ce bi se podoben primer primeril ponoči v megli, bi bila huda nesreča neizogibna. Zato je nujno potrebno, da bi bila taka križišča v Savinjski dolini zavarovana z zapornicami, kakor je to na glavnih progah. e— O načrtu zakona za socrjalno zavarovanje bo predaval v soboto 21. L m. ob 20. v DeiavsKi zbornici v Razlagovi ulici na članskem sestanku celjske podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije g. Peteian iz Maribora. Predavanje je namenjeno razen članom SPNJ tudi drugim interesentom. e— Podaljšan lov na sulce- Ribarsko društvo v Celju je podaljšalo !ov na sulce letos do vključno 28. t. m. e—- Oddaja lesa iz gozdov mestne občine. Celjska mestna občina namerava prodati ves na skladišču Apneniku pri Celju ob industrijskem tiru postavljen bukov les, sposoben za žagarske ali mizarsko-industrijske svrhe m za železniške pragove. Obenem bo prodala tudi ves smrekov les iz redčenj v mestnih gozdovih v Pečovniku (gozd. odd. 2 in 9a). Podrobni pogoji so razvidni iz obširnih razglasov, nabitih na mestni uradni deski v veži mestnega načelstva. e— Odda se otrok za svojega. Občina Celje okul'ca odda za svoji dvoje deklic v starosti i do 6 let. Kdor bi bil pripravljen sprejeti deklici za svoji, naj se zglasi med uradnim- urami v občinski pisarni na Bregu. kjer so na razpolago natančnejša pojasnila. e— Mestni kino v Celju bo predvaja! drevi ob pol 21. krasni zvočni velefilm »Zemlja solnca« z Rihardom Tauberjem v glavni vlogi. Predigra bo zelo zanimiv Foxov žur-nai. e— Zamenjano. Gospod, ki je zamenjal na torkovi maškaradi Olepševalnega društva v Celjskem domu galoše, se prosi, da jih odda v jetnišnici okrožnega sodišča v Celju, kjer dobi vrnjene svoje. Iz Maribora a— Občinski svet mariborski ima svo i o prihodnjo redno sejo dne 26. L m. ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila predsedstva, predlogi in vprašanja in poročila odsekov. a— Iz gledališča. V soboto bo prva repri-za napete in zanimive vojne drame »Karol in Ana« za ab. B. V nedeljo ob 15. se bo ponovila za smeha željno popoldansko občinstvo sijajna burka »Odgodena noč«, zvečer ob 20. pa bo opereta »Ciganska ljubezen«. a— Lutkovno gledališče Sokola-matice uprizori v nedeljo, 22. t. m. ob 3. popoldne zabavno in poučno igro v treh dejanjih »Ga-šperček dvorni zdravnik.« a— Nadurno delo treba plačati! Prizivni senat mariborskega okrožnega sodišča ie te dni zavrnil priziv nekega podjetnika proti razsodbi okrajnega sodišča, ki je podjetnika obsodilo v zakonito plačilo 50 odstotnega dodatka za nadurno delo, ter potrdilo zopet sodbo prvega sodišča. Vsekakor načelno važna sodba za delavstvol a— Mariborsko slovensko žensko društvo ima v ponedeljek 23. t m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor s poročilom o kongresu Narodne ženske zveze. a— Usmiljenim srcem. V Bolfenkovi uÜd 36 staiiuie ,'dova s 6 nepreskrbljenimi otro-čiči v starosti 1—11 let v največji bedi. Potrebna je nujne pomoči. Dobrodošel je vsak prispevek, bodisi v denarju ali blagu- a— Obnemogel je na Glavnem trgu v sredo zvečer 62 letni delavec v Mestnem vrtu Alojz Lorbek. Rešilni avto ga je odpremil v bolnico. a— Iz policijske kronike. V sredo zvečer ste bili aretirani 32 letna Ma\"^a K. in 2ó. letna Marija Ž. brezposelni delavki," ki sta si v Tomšičevem drevoredu v stanovanju nekega poštnega uslužbenca, kojega žena je v zaporih, uredili pravcato javno hišo. vabile tja moške, zlasti avstrijske železničarje m uganjale z njimi vpričo obeh otrok poštnega uslužbenca, starih 5 in 7 let, nai-grše orgije. Na pritožbo sostanovalcev in sosedov je nolicija izvršila preiskavo in aretacijo obeh žensk in dveh avstrijskih železničarjev, ki sta bila tam. Slednja" sta bila po zaslišanju izročena obmejnemu komisa-rijatu v nadaljnjo poslovanje, obe ženski pa sodišču. — Trg. zastopniku Gustavu Li-pošku je neznan lopov ukradel 20 kg masü iz omare, vzidane ob stopnicah pri njegovem stanovanju v Vetrinjski ulici 18. a— Iz kiuematogralov. Grajski kino: danes Henny Porten in Fric Kampers v 100% zvočni in govoreči veseloigri »Krčmarisve hčerke.« — Union: danes »Zbogom Eubav«, zvočni velefilm. Brigita Hehn in Jan Kieon-ra. — Apolo: v soboto in nedeljo »Trije mušketirji«. Douglas Fairbanks. Z Bleda M— Odhod z Bleda. Dne 17. t m. nas je zapustrl g. inž. arhitekt Saša Skubic, ki ie nastopil službo pri gradbeni direkciji ban, ske uprave v Ljubljani. Številni njegovi pri. jatelji so mu priredili poslovilni večer, ki je bi! zelo dobro obiskan. G Skubicu želi. mo na novem službenem mestu vse naj» boliše! bi— Zopet otvorjena cesta. De! cesto med Kazino in Parkhotelom, ki je bila za. radi gradnje podzemlja za podaljšek Park. hotela nekaj mesecev zaprta, je otvorjena za promet. Z Jesenle i— Javen shod Narodtne strokovne zveze. Podružnica Narodne strokovne zveze sklicuje za v nedeljo 22. t. m. ob 10. do. poldne v dvorani Sokolskega doma javen shod, na katerem bo govoril dr. Joža Bo. hinjcc o nov e ni osnutku zakona o socijaJ. nem zavarovanju. Za ta shod vlada na Je« senicah veliko zanimanje Shod je name. njen v prvi vrsti delavstvu, vabljeni pj so tudi vsi ostali, ki se za to socijalno vpra* šanje zanimajo. Iz Eadeč ra— Nevarni ztikovcl so t noč! Jadran a« v avtomobilu, ki je last k. Ti-štra, prerezali več blazinastih sedežev. Zlikovce zasledujejo. \t lidie i— Tekma mask. N'a sokolski maškaradi na pustno soboto v Sofcolskcm domu se ie vršila tudi tekma mask. Frvo mesto jc dosegla notarska uradnica gdč Mira Kepova ^ Crne2a potoka, druco mesto gdč /ofi Siškova s Frtice, tretje mesto pa òde. 01*4a Grilova. pisarniška uradnica pri tvrdki Ce. bin v Ljubljani. Maske lepotice bile nagrajene s šopki nageljnov Večer je bil prav pestro obiskan. Za posrečen aranžma zaslužita scenograf g. Luce Magolič in agiU ni društveni tajnik g. France Pleničar vse priznanje in pohvalo. i— Agilnost podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Zadnje tri petke je 15. tijska podružnica Sadjarskegi in vrtnarske* ga dTuštva priredila na tukajšnji osnvzročena po neznanih storilcih pa znaša 433.712 Din. Odgonov iz Ljubljane je bilo 159. Izgnanih je bilo 31 tuzemcev. Samomorov je bilo 26, poskusov samomora pa 31; smrtnih nesreč je bilo 17, drugih nezgod 92, požarov 20. Policijsko kaznovanih je bilo 5565 oseb. Denarno globo je doslej plačalo 2743 oseb v skupnem znesku 117.230 Din. Od vplačanih glob odpade na mestni, magistrat 28.690 Din, na državno blagajno 88.540 Din, ostanek pa na občine Moste, Vič, Zg. šiška in na oblastno cestno gradbeni in vzdrževalni fond. Tujski promet Tujcev je bilo v Ljubljani prijavljenih 55.791 in s-cer iz Slovenije 24.5-52 oseb, iz Zagreba 3744 iz ostale Hrvatske 3049, iz Beograda 1417. iz ostalih krajev države 4462. iz Češkoslovaške 1926. iz Rusije 128 i7. Avstrije 5734, iz Nsmčije 3370 iz Odrske 515, iz Italije 2S60. iz ostale Evrooe 1187, iz Amerike 443 in iz ostalih delov sveta 74. O pobijanju tajne prostitucije. Policijski zdravnik je zdravniško pregledal 107 žensk, aretiranih pa je bilo skupno 116 prostitutk, od katerih je bilo oddanih 7 v prisilno delavnico. Imenovane ženske so prihajale v Ljubljano po največ z dežele. vmes pa je bilo tudi precej propalih Lhibliančank. Tehnični odsek in kriminalna razvidnica Po imenih je zabeleženih na naši policiji 91317 zločincev Potom daktiloskopije je bilo identificiranih tekom leta 42 zločincev in 6. ki so se izdajali z nanačnimi priimki. Upravni posli. Olavna pisarna policijske uprave ie v preteklem letu sprejela in vknjiižila 181.928 spisov. Nravstvenih izpričeval je bilo izdanih 3207. novih potnih listov 1575, podališanih 4055 potnih listov. Orožnih listov je bilo na novo izdanih 88. dovolilnic •/a veselice in podaljšanja policijske ure je bilo izdanih 947. na novo priiavljenih avtomobilov je bilo: osebnih 195, tovornih 77. avtobusov 7 in 1 sanitetni. Odjavlienih pa je bilo 48 avtomobilov. Izgubljenih predmetov je bilo priiavUenib skupno 550 v skupni vrednosti 198.000 Din. Najdenih pa le bilo 453 predmetov v skupni vrednosti 112 523 Din. Poslovanje zgrlaSevalnega urada Za bivanje v policijskem okolišu je bilo kupi teb efektov na newyrskj in londonski borzi pa so imeli še to ugodno posledico, da so se tečaji teb papirjev na newyorski in londonski borzi precej okrepili. Po podatkih finančnega ministrstva, je bilo do konca pret. leta uvoženih v našo držaTO za 8 milijono» dolarje» ali za 450 milijonov Din teh dolarskih papirjev. Za ta znaten znesek je bilo torej v kratkem času dobrega leta obremenjeno naše devizno gospodarstvo. Ker je bilo Blairovega in Se-ligmanovega posojila (Drž. hipotek, banke) emitirano vsega 57 milijonov dolarjev,_ je torej do konca pret leta prišlo okrog 15 % teh obveznic v našo nacijonalno posest. Naravno je. da so ti veliki nakupi naših dolarskih obveznic neugodno vplivaB tudi na devizne rezerve Narodne banke, čeprav pa so na drugi strani uspešno delovali na tečaje teh papirjev v inozemstvu in so zlasti onemogočili, da jih gotovi interesenti v inozemstvu namenoma rušijo in nam s tem kvarijo kredit Ker je zanimanje naše publike za te papirje dalje prav živahno in bi nadaljnji veliki nakupi v inozemstvu lahko povzročili razmeroma prehudo obremenitev našega deviznega gospodarstva, so bili že pred meseci glede na nazadovanje deviznih rezerv Narodne banke iznešeni v javnosti predlogi, da se v interesu našega deviinega gospodarstva vsaj začasno onemogoči ali omeji uvoz teh državnih papirjev v našo državo. Gotovo so enaki razlogi dali finančnemu ministru povod, da je 13. t. m. izdal odlok, po katerem je za nabavo inozemskih plačilnih sredstev sa nakup naših državnih in od države garantiranih papirjev v inozemstva potrebno predhodno odobrenje finančnega ministrstva (oddelek za drž. računovodstvo in proračun, devizno-valutni posli). Na drugi strani pa določa ta odlok, da je treba devize, dobljene od prodaje državnih in od države garantiranih papirjev v inozemstvu v celoti ponuditi na odkup Narodni banki, prav tako devize, dobljene od vnovčenja kuponov teb papirjev, v kolikor so deponirani v inozemstvu (doslej je bilo treba ponuditi Narodni banki tretjino takih deviz, eno tretjino pa je bilo treba prodati na borzi). = Noro rekordno nizko stanje obtoka bankovcev. Po pravkar objavljenem izkazu Narodne banke od 15. t. m., je obtok bankovcev zopet znatno padel, in sicer za 160 milijonov Din in 4860 milijonov Din. To ie najnižje stanje obtoka od faktiČne stabilizacije dinarja L 1925 sem. Že 22. januarja je, kakor znano, padel obtok bankovcev pod 5 prav prijetna in okusna ter odgovarjajo splošnemu okusu konsumentov, ker niso premočna. Tu in tam se nekaj proda, vendar se kupčija nič kaj ne razvije. Glede na nizke cone bi bilo pričakovati, da bodo trgovci in gostilničarji raje posegli po domačih vinih iz dravske banovine. Cene za pretočena vina se gibljejo od 4.50 Din navzgor za liter. Dobro vino stane 5—6 Din, nekaj boljših in sortnih vin pa je bilo zadnji čas prodanih po 6—8 Din. Lahka, kisla vina se dobe tudi po 3.50—4 Din liter, toda po takem vinu kupec redko povpraša. Zaloge finih vin iz 1. 1929. so zelo majhne in bodo komaj zadostovale za kritje letošnje domače potrebe, slabejših vin tega letnika in iz 1. 1928. pa je po kleteh še dovolj, kupcev pa ni tudi pri nižjih cenah = Češkoslovaško notranje posojilo. Ka« kor smo že poročali bo Češkoslovaška v kratkem naie a notranje posojilo od I3'«0 milijonov Kč. Finančna uprava je zaradi emisije tega posoj'Ia stopila že v stike s konzorcijem bank Kakor poročajo iz Prage, bo posojilo emitirano v obliki 5 odst. obvez« nie. ki jih država pozneje ne bo mogla kom vertirati v nove obvcznice z nižjo obrestno mero. Javni vpis bo bančn' konzorcij (ki je prevzel tudi garancijo za uspeh emisije) izs vršil mcscca marca in bo znašal emisijski tečaj 95 75 Kč za 100 Kč nominala pr obrestovanju od 1 februarja naprej. Ka« kor jc iz gornjih številk razvidno, bodo po« goji posojila za čcškosVjvaško državo prav ugodni. = Potrdila o izvoru blaga pri izvozu v Španijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča izvoznike, da morajo biti potrdila o izvoru blaga za izvoz v Španijo vidirana od španskih konzularnih oblastev v Jugoslaviji, ker se drugače pri uvozu v Španijo smatra, da blago izvira iz nepogoi-bene države in da je tako podvrženo splošni in ne pogodbeni carini. BOBZE 19. februarja. Na ljubljanski borzi je bila danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Praga in Newyork. Tečaji deviz so se po -včerajšnji oslabitvi zopet ntkoliko dvignili, le Dunaj je popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes trgovala za aranžma, kaso, za februar, mare, april, maj m junij po 417. Več prometa je bilo zlasti v dolarskih papirjih, in sicer v 8% Blairovem po 92, v 1% Blairovem po 81.50 — 81.875 in v 1% Seligmanovem po 81.50 — 81.75. Zasebne vrednote so ostale bolj zanemarjene. Med bančnimi papirji je prišlo do zaključkov le v Jugobanki po 78 in v Poljodeiski po 56. Trboveljska je za malenkost popustila in se je trgovala po 340 in 338. Zaključena je bila še Šečerana po 384. Devize Ljubljana. Amsterdam 22.79. Berlin 13.48 do 13.51 (13.495), Bruselj 7.9096, Budimpešta 9.9096, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.86—799.86 (798.36), London 275.44—276.24 (275.84), Newyork 56.68. Pariz 221.58—223.58 (222.58), Praga 168.11, Trst 297.09 denar, 297.26 blago (297.09). Zagreb. Amsterdam 796.09 - 799.09. Berlin (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska in srbobranska 80/81 kg po 210 — 212.5, gornjebaška, 79/80 kg po 205-207.5. baranjska, 79/80 kg po 190 - 192.5, Sombor okolica, 79 kg po 190 - 192.50: oves: ba» ranjski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5: koruza: baška, stara po 150 — 152-5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5—152.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5. moka: banaška »0» po 340—345. -f Norosadska blagovna borza (19. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 30 vag. koruze, o vagonov moke in 3 vagoni otrobov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79/80 k« lo2.50-157.50; okolica Sombor 145-147 50*; srednjebaška 79/80 kg 155-157.50; sremska '8 k? 137.50-142,50; slavonska, 78 kg 140-14_.o0. Oves: baški in sremski 145—150 Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.50-ll-.o. Koruza: baška in sremska 77.5 — {J9-za mare - maj" 85 - 90, baška, ladja Dunav ali bava, predčasno suha 82 — 84- baška za maj 87.5 _ 92.5. Moka: baška >0*< in Ä-24?« "J65, 215 ~ 230 : >5< 185 do 19o; »6< l7o - 185; >7< 140 - 145; >8t 10o - Ilo. Otrobi: baški 95 - 97.5; sremski in banaški 90—95. + Budimpeštanska terminska borza (19 t- m.) Tendenca trdna, promet miren Pšenica: za mare 14.86 — 14.87 (1490) /t TM^ TT,15"04 (15>: rž: w \narc"ìlio m itt (11.20), za maj 11.25 _ 11.30 Ilo r ; korVza: za maj 12.35 - 12.37 (12.40), za julij 12.65 - 12.66 (12.60), tranzitna za maj 9.70 - 9.73 (9.70). Sport Zadnje tekmovanje v Oberhofu V vztrajnostnem teku na 50 km so zma-iNorvežani- - Sijajni placement t lp? ton»- - T. Godec na 21. mest». Pregled lanskega policijskega delovanja y j. .... Oberhof, 16. februarja, ^opet so crm oblaki in megla zakrili src« e letošnjega evropskega smučarskega prvenstva. Zapadel je nov sneg. tako da se ni vräil niti en tek v daljavo pri najbolj« sem vremenu. Davi pa je celo še potegnil zelo oster mrzel veter, da je vse zamedel. zaradi slabega vremena jc bila udeležba tc« mu primeri.a. Prijavljenih je bilo 40 tek» movalccv. startalo pa jih je le 28. od teh 10 Cehov, tnje Norvežani, trije Švedi cn Jugosloven in več Nemcev. Udeležba je bi« ta torej dokaj pičla. Že na predvečer smo se z našimi prija* telji Cehi zmenili glede oskrbovanja med progo. Porazdelili smo se na posamezna mesta na progi, tako da smo lahko prisko« cili na pomoč v primeru potrebe. Naš Go« dee jc zvečer v družbi s Čehi mazal svoje smuči, tako da je lahko računal s tem. da ne bo s te strani presenečen ta. Start je bil točno ob 8.30. Proga je bila «>pet izpeljana no »norveškem sistemu«. rC - t,ekmo ie neusmiljeno razsajala burja. Dvigala je sneg in led s tal. V takih okoli» sčinah je bilo zelo težko tekmovati, kar se je zelo poznalo pri severnjakih, še bolj pa •seveda pri Srednjeevropcih. Postavil *fcetn se na( progi na mesto, odkoder sem lahko po tekmi kmalu prišel na drugi del. to je ?7 i 5 proge" Zaèctkoma sem bil pri 17. km. Kot prvi so prišli Svedi in Norve« zani, takoj za njimi pa Čeh Barton. Naš Ciodec je bil tu po času na 15. mestu. Po» znalo se mu je, da trpi na pomanjkanju treninga za tako progo kot je 50 km. zlasti pa se v takih okoliščinah. Ko so prešli vsi mimo mene, sem takoj prečkal terene in sem prišel na drugo stran do 40 km. Zopet so se kot prvi pokazali Norvežani Ole Ste» nen Hovde in Vaugli ter Šveda Lindberg m àvard. Kmalu za njim pa se Je pokazal iz borni češki vozač Barton, za njim pa šele prvi Nemec Wahl. Še par Čehov, nato pa nas 1 ornaž Godcc. Poznalo se mu je, da ni izdrzal tempa. Ponudil sem mu nekaj okrep» cila. Nato sva zadnjih 10 km vozila skupaj v enakomernem tempu, tako, da je prevozil progo v 4:47:03, kar predstavlja za te pri» like še dovolj dober čas. Najslabši čas je znašal 5:00:05, dosežen po Nemcu. Končni rezultati so bili naslednji» 1. Ste» Brazilifanci odstranjujejo strup iz svoje hrane. Nihče hI se ne upal uporabljati manioka, ki spada med najvažnejše tropične hrane, preden mu ne bi odvzela, strupena snov. Tudi kajii-marona, priljubljen brazilijanskl sadež, obsega strup, kateri se pa izgubi pri prazen ju. Kako je pa z zrnato kavo? Kofeina, katerega je v 1 kg kave okroglo 12 gr, ne moremo izločiti iz kavnega zrn:» s procesom praženja. Mnogi ljudje ne prenašajo kofeina, ker jim povzroča nemirno spanje ter vpliva na njih srce, živce in ledvice. Tem prijateljem kave omogdča popolnoma neškodljiva kofeina prosta kava Hag zopet radost pitja kave. Kava Hag je najfinejša prava zrnata kava, ncprekoslji-va po okusu in aromi, razen tega pa brez mnogokrat neprijetnega razdražljivega delovanja kofeina. Tudi na turški način pripravljena kava Hag izredno ugaja, že prvi poizkus Vas o tem prepriča. V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; servirà se pa tudi v botelih in kavarnah. V LISA so sestavili listo najboljših tenii* ških igračev 1930. Ti so: 1. John Doeg. 2 Frank Schiclds. 3 Wilmer Allison, 4. Sid« ney Wood, 5. Clifford Suttcr. 6 Gregorv Mtfigin, 7 George Loti, 8 Ellsworth". 9 John van Rvn, 10. Bryan G ran t Pri damah ie delitev taka: 1. M rs. Harpcr, 2. Marjorie Morili, 3. Dorothv Weisel. 4. Virginia H i l« lary. 5. Jos. Cruiokshand. W. T. Tilden ni prišel v poštev, ker je prešel k profesionalcem. Helen Wills pa pravtako nc, ker ni nastopila v di*žavncm prvenstvu. Afero Ladoumcgue so poravnali tako, da je bil kluinw (CASG) menažer diskvalificiran, obtožbo proti tekaču pa so ustavili, tako di sc Francija nima bati izgube naj« boljšega tekača za Olimpijado. Bruselj 791.35, Budimpešta ------ — , v. . -------, -------------„aw London 275.52 — 276.32, Milan 296.225 do Norvežan Hovde in Šved Wikzell. Kot sed» 298.225, Newvork kab. 56.715—56.915, New- m' se plasiral izvrstni Čeh Barton v ča» milijard, toda le na 4877 milijonov. V drugi vork ček 56.605 — 56.805. Pariz 221.63 do su 4:12:28. Naš Godec se je plasira! na V četrtini t m. so se devizne rezerve zopet J 223.63, Praga 167.71 — 16S.51, Curih 1094.4 mestu ter je pustil za seboj več Nemcev~in do 1097.4. J enega Angleža. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.3175, Lon- Zvečer se je vršil slavnostni poslovilni don 25.1775. Newyork 518.35, Bruselj 72.225 1 1------*" ' 1 ' Milan 07 DO Morli-JH Fio A,r,c(„rJ 9/V7 OS zmanjšale za okrog 92 milijonov Din, kar je v zvezi z zmanjšanjem meničnega portfe-lja in povečanjem žirovnih vlog povzročilo nazadovanje obtoka. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 220.7 (— 13.9). saldo raznih računov 437.3 (— 78.4), posojila na menice 1293.7 (— 36.9). lombard 202.7 (— 0.1): pasiva: obtok bankovcev 4860.5 (— 160.1), žirovne obveznosti nasproti državi 108.7 (+ 0.4), ostale žirovne obveznosti 830.7 (+ 45.3), razne obveznosti 122.9 (- 15.9). = Seja glavnega upravnega odbora Narodne banke. V sredo se je vršila v Beogradu seja glavnega upravnega odbora Narodne banke, na kateri je bilo odobreno letno poročilo za 1. 1930., ki bo predloženo občnemu zboru S. marca. Na tej seji je bilo sklenjeno tudi imenovanje gosp. Milana Pari- Milan 27.22. Madrid 52.35, Amsterd. 207.95 Berlin 123.17. Dunaj 72.S2. Sofija 3.75, Pra-ca 15.345. Varšava 58.05, Budimpešta 90.405. Bukarešta 3.0825. Efekti Ljubljana. 8% Blair 92.5 bl„ 7% Blair 82 b!.. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den.. Praštediona 980 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 128 den.. Ruše 240 den.. Zasreb. Državne vrednote- Vojna škoda 7% Blair 81.50 — 81.875. 7% Drž. hipotek, banka 81.50 — 81.875, 6% begluške 68.50 do 69; bančne vrednote: Praštediona 975—9«Ssijek 73 — 77.50, Vevče 129 den., Isis 42 lo 45, Dubrovčka 380 _ 395, Jadranska 550 den., Trbovlje 337 — 338. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon me-eesnovih desk. Povpraševanje je za 250 do >00 komadov tramov (11/11. 6 m dolžine), za naravno bukovino (L, IT. in III..' neobrobljeno, 8 kub. m, deb. 40, 5o 60 in 80 mm), za borove pilote (srednji premer 30 cm, v dolžinah 5 m 26 komadov, 5.50 m 14 komadov, 6 m 10 komadov, 6.50 m 23 komadov, 7 m 23 komadov, 7.50 m 11 komadov, 8 m 8 komadov, 8.50 m 17 komadov 9 m 39 kom., 9.50 m 14 komadov in 10 m 20 komadov). ŽITO + Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se milje (804 m) v 1.53 min. ZAHVALA.___ Za izredno mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mamice, hčerke, sestre in svakinje, gospe JERICE ŠPROGAR --nroge sod. kanclista v Slov. Bistrici se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so nam lajšali bridkost in bol ob mrtvaškem odru in jo spremili na njeni zadnji poti v tako lepem številu. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini na Dolu in v Slov Bistrici za tolažbo, viš. sod. svet. v pokoju g. dr. Doljanu in kapetanu g. Rupniku ter njiju soprogama v Ljubljani za njih trud, pevskemu zboru iz Dola pod vodstvom učitelja g. Candra za ganljivi žalostinki, zasebnemu uradništvu iz Hrast-n ka, sodnemu uradništvu iz Laškega in Slov. Bistrice, kakor tudi učiteljstvu Slov. Bistrice. * Dol prt Hrastnik« — Slov. Bistrica, dne 18. februarja 1931. ŽALUJOČI MOŽ, SINOVA in SORODNIKL Iz življenja in sveta Španska kraljeva rodbina Kralj Alfons XHL v krogu svoje rodbine. Kralju na levici sedi kraljica, poleg nje pa prestolonaslednik. Diplomaticeli odgovor Diplomat neke evropske države, poverjen s posli pri ameriški vladi v Washington«, je bil ovaden, da mod svojo diplomatsko pošto dobiva redno tudi steklenice likerja. Ta okoliščina sama na sebi še ni protizakonita, kajti tujih diplomatov ne veže prohibicijski zakon in dobivajo lahko vsako količino alkohola brez carine in brez zaprek, ako je za osebno uporabo dotičnega diplomata. Toda omenjeni diplomat je bil ob-dolžen, da prejete likerje prepušča za visoko ceno ameriškim državljanom, s čimer pa že greši proti ameriškemu treznostnemu zakonu. Diplomati so posvečene osebe, zato je treznostna policija napram njim zelo obzirna. Vendar pa je na ovadbo morala postopati po zakonu ter je poslala k diplomatu svojega najboljšega agenta, da pozve, kako in kaj. Agent je vprašal obdolženca kar naravnost: »Ali je res, da oddajate svoje alkoholne pijače svojim znancem?« iS čimer je hotel namigniti, da jih prodaja za drag denar. Naletel pa je na diplomata prave šole, kajti ta mu je z isto ravnodušnostjo odgovoril: »Poglejte mi v obraz in potem sodite, ali je to obraz človeka, ki svoje likerje odstopa drugim?« Agent je moral priznati, da človeka s tako močno rdečkasto vijoličastim nosom ni mogoče dolžiti, da odstopa prejete likerje svojim znancem, škoda, da je treznostni agent toliko obziren in ni povedal, katera država ima tako vrlega zastopnika v Ameriki. - Izvor meteorov ~~ Prof. Paneth je nedavno sporočil učeni javnosti, da se mu je posrečilo rešiti vprašanje, odkod izvirajo mete-ori, ki od časa do časa padajo na našo zemljo. Doslej so bila mnenja učenjakov o tem deljena. Eni so trdili, da meteorji prihajajo iz območja drugih solnčnih sistemov, drugi pa so dokazovali, da padajo ti drobci na naš planet z zvezd našega solnčnega sistema. Imenovani profesor je preiskati meteorje, jim določi! starost ter iz tega zaključil, da meteorji, ki padajo na zemljo, ne izvirajo z daljnjih zvezd, marveč so vznikli na območju našega solnčnega sistema Starost meteorjev se določa po njih vsebini radija in helija. Radij izgubi po 1730 letih polovico svoje aktivitete. Prof. Paneth je po heliju in radiju dognal meteorom njih starost na 570 do 1600 milijonov let, pri železnih meteorjih celo 2000 milijonov let. Pri tem pa je dognal, da snovi nobenega izmed preiskanih meteorov niso stareiše od snovi naše zemlje, s čimer ie dnkaznno. da izvirajo iz istega solnčnega sistema. Krema tori H m Češkoslovaškem V vsej češkoslovaški republiki je do danes 0 krema torijev, v katerih je bilo dosici sežganih 32.311 mrličev. Naiveč osrnipnih pogrebov je bilo dosici izvršenih v praškem krematoriin, ki obstoii od 1. 1921. — vsega 17 027 Na drugem mentii jc krematorii v Liberei!. ki jo bil nstnnovlien še pred vojno in io do dane« izvršil 6115 sežigov. NadiIjnii sežigi po posameznih kremntoriiib dado nnsledpie številke: Pardnbicc 2*23. Mosti 2152, Moravska Ostrava 1030 Pi zen j 1102, Nymburk 619. ^oske Bucljeiovice 401 in Brno 2K3 Brnski krematorii je bil otvorjen šele I 1930 Število sežierov stalno raste ter se ie povzpelo od fi70 primerov 1 1019 ria 4725 sežigov 1. 1930. Od vseh Dokomikov. ki so se dali 1, 1930 sežgali v češkoslovaških krematorijih, jih ie bilo 2328 (49 3<£) katolikov. 1218 (258c£) brezt-onfesijonaleev, 778 (H 3^1 vernikov r-«l, narodne cerkve, 370 (7 8%) evangelikov. 116 (2.5%) iidov in 14 (0.3%) pravoslavnih. Ni vsak les za vžigalice Zadnji dve leti so se Francozi hudo pritoževali nad kakovostjo svojih vžigalic, tako da je bila državna vžigalič-na režija prisiljena izvršiti preiskavo. Ta preiskava je imela nepričakovan uspeh. Dognali so namreč, da so šibice izdelovali iz lesa nekdanjih ameriških vojnih barak, ki so bile prepojene proti požaru s posebno snovjo. Takšen les je seveda negorljiv in je morala biti že precejšnja malomarnost vmes. da so ga bili pokupili baš za izdelovanje ži-gic... Arti sto va smrt Nemški artist na trapecu Ardelty, ki je pri predstavi strmoglavil z orodja in ostal na mestu mrtev. Slika nam kaže zakonsko dvojico Ardeltyjevo, ki je z velikim uspehom nastopala po cirkusih in varijetejih. Drzen Kolumbov naslednik William H Oldham iz Warringtona v angleški grofiji Lancashire se je odločil, da bo prevozil Atlantski ocean z vodnim kolesom, ki si ga je zgradil sam. Vozilo telita nekaj manj nego 1000 kg je 4 m dolgo, vse iz jekla in je izumitelja veljalo okrog 10.000 Din. V vetru ga poganja nekakšen mlin na veter, ki se da obračati na vse strani in je v zvezi z ladijskim vijakom. V brezvetrju ga bo gnal Oldham sam z lastnimi nogami, kakor se poganja navadno kolo. Na svojem kolesu izumitelj ne bo mogel ležati, pač pa bo lahko udobno sedel. Oldham pravi, da se njegov aparat ne more potopiti — če se pa lahko prekucne, tega ni povedal. Mojstri drobne pisave V mailem mestecu Lampertheimu v Palaciji (Nemčija) se je vnela srdita borba za nov svetovni rekord — gre za svetovni rekord v drobnem pisanju. Nekdo je zapisal tri očenaše na prostoru navadne poštne znamke, drugi, ki ga je trla zavist, jih je spravil na isti prostor pet, prvi se ni dal ugnati in je izpolnil malo prostornino s šestimi oče-naši in dvajsetimi besedami, drugi mu ni ostal dolžan, kajti njegov rekord je znašal potem kar deset očenašev, na prostoru poštne dopisnice pa 13 440 besed. In zdaj se boj nadaljuje. Gre za to, kateri izmed obeh tekmecev bo spravil 15.000 besed na eno samo stran dopisnice. V vseh časih, odkar ljudje pišejo, so živeli takšni mojstri drob-nopisa. Neki jetnik, ki mu je bilo dolgčas, je zarezal z najprimitivnejšim »orodjem« očenaš na površino črešnje-ve peške. Drugi so dovršili še večje čudeže. In vendar se ne morejo niti od daleč kosati s tem, kar zmore moderna tehnika. S pomočjo posebnega postopka se dado na brezzrnatih fotografskih plasteh doseči celo 5000-kratne po-manjšave. Kaj pomeni uspeh najnovejšega rekorderja v drobnem pismu proti tej pomanjševalni zmožnosti fotografske tehnike! Rekorder je spravil na dopisnico »samo« šest poglavij iz Goethejevega dela »Vilhelm Meister« — toda fotografska mikrotehnika bi lahko spravila na isti prostor celotno vsebino velike izdaje Goethejevih del. Ta izdaja obsega 60 zvezkov — to je vse kaj drugega nego borih šest poglavij. Cerkev se tožari za salamo Sodišče v malem mestu Demenu na Meklenburškem se bavi z zelo zanimivo in izvirno zadevo, kakršna se redko kdaj obravnava pred sodiščem. V imenovanem mestu imajo namreč nekateri meščani dolžnost, da dajo za vzdrževanje cerkve in cerkvenika vsako leto 130 funtov meklenburške salame, znane pod imenom »Mettwurst«. Ta dolžnost je stara 150 let in do pre-. vrata so prizadeti posestniki res vsako leto točno oddali dolžnih 130 funtov salame. Po prevratu pa so odklonili to dajatev in tri leta niso plačali dolžnih salam. Cerkvena uprava jih je tožila in meščani so izgubili pravdo. Tudi za ostala tri leta nazaj so morali oddati določeno količino salam. Pokorili so se, ali dali so salame tako slabe kakovosti, da jih je cerkvena uprava odklonila in zahtevala klobase, napravljene po staroslavnem meklenburškem vzorcu. Zastopniki cerkvene uprave so poslali klobase uradu za preiskovanje živil v Rostock, ki je ugotovil s svojimi aparati isto, kar je dogna.la cerkvena uprava pri pokuša-nju klobas. Ker pa se dobavitelji slabih klobas niso hoteli ukloniti in dobaviti mesto slabih polnovredne salame, jih je cerkvena uprava spet tožila in je pravdo spet dobila. Na razprava sta obe stranki priveli celo vrsto strokovnjakov in navajali zelo zanimive stare recepte za izdelovanje pravih meklenburških salam. Toženci so naposled zagrozili, da bodo izstopili iz cerkve in so svoj izstop tudi takoj priglasili. Zastopnik cerkvene uprave pa jih je poučil, da store lahko, kar jim drago, klobase pa bodo morali cerkvi vseeno dobavljati. Dolžnost oddajanja klobas namreč ni naložena osebam, marveč doličnim hišam in posestvom Tako so demenski občani sicer izstopili iz cerkve, salame pa bodo morali kljub temu še dajati, in sicer dobre, prvovrstne salame. KULTURNI PREGLED Posledice težke boksaške pesti Nemški mojster v boksu Maks Schmeling se je nedavno spri z odvetniškim uradnikom Jožefom Rahlom. Med sporom mu je pokazal vrata in ga razen tega še »lahno« porinil po stopnicah. Po tem »rahlem« prijemu je moral Rahl leči v posteljo in se predati y oskrbo zdravniku. Leharfeva „Ciganska ljubezen" v Mariboru Maribor, februarja. Težak je pri nas posel poročevalca: človek ne vé, ali bi pohvalil požrtvovalno vnemo igralcev, ki so na brzo roko vskočili za svoje obolele tovariše, ali pa naj bi grajal ljudi, ki so kaj takega zahtevali, samo da re omogoči opasni poizkus. Ga. Tovorni kova, brhka vlastelinka Ilotna, bi bila gotovo postala prav zadovoljiva moč, če bi se bili na njo spomnili pred leti. Mučno pa je bilo občinstvu prenašati bolesti nesigurnosti! Toda: v sili se je pač žrtvovala. Drugi nadomestui mož g. Furjan, pa je pogodil komornega slugo, Moša, kar imenitno. G. Grom je tokrat možato uveljavil svoj bariton in je bil v vlogi Petra Dragoti-na kar na mestu. Gdč. Udovičeva je dala Joviki prav odličen dele« svojega prekipevajočega temperamenta, ki se je začudo dobro razvnel v tem zanimiven transilvanskem okolju. Njen lepi cigan Jozci je v svoji naravni togoti oživel v g. Trbuhoviču, ki je glasovno dobro razpoložen, s pompoznim efektom v divje razpaljeni aH, odpel in odigral svojo vlogo. V lepi, sladki kantileni smo slišali g. Iveljo kot Jonela Bolesk : mala prilika pa prav učinkujoč nastop. G. Pavle Kovic, naš nepogrešni, se je vendar po ne kern kolebanju med češkim in madžarskim dialektom odločil za poslednjega ter z gromko marcialnostjo upodobil krčmarja Mihali-ja. Ga. Dragutinovičeva je bila v vlogi dojilje Julese vsa mila, skrbna in pohlevna. Za pravi operetni nastroj sta skrbela gdč. E. Barbičeva kot Jola ter g. Narastovič kot uslužnobebasti Kajetan; tako, da je prišla pri tej uprav tragični zadevi tudi komična plat do veljave. V dveh malih vlogah je agirai g. D. Go-rinšek. Ko se je na odru že vse opasno majalo, je orkester prav junaško zdržal pod energično roko svojega dirigenta, g. Kogoja ki je prav skrbno izdelal vse prednosti opojne glasbe v Leharjevi zamisli ter precizno naštudiral zborne točke, ki so se občinstvu prav prikupile. Režiral je g. Trbubovič, ki si je, žal pozabil našminkati roki, da bi bile iste ciganske barve kakor lice. Tudi nastopajoče cigane bi bilo treba pociganiti; tako človek ne ve, ali so gosti z zaročnega pira ali kaj. No — končno se je predstava izlila, nevarno kolebajoč med čermi, v vse pokrivajoči, vse oproščujoči — happy-end! A—c. Večer v londonskem PENu (Izvirno pismo »Jutru«) London, januarja. Ixradonski PEN-klub ima vsak mesec skupno večerjo, katere namen je, seznaniti med seboj angleško in po možnosti mednarodno duhovno elito. Slavnostna otvoritev letošnjih družabnih večerov je bila pred nekolikimi dnevi v First Avenue Hotel, High Holborn. To pot je bil povabljen tudi mladi PEN, ki skuša delovati solidarno z velikim PENom. častni gost tega večera pa je bil znameniti znanstvenik, matematik prof. Eddington. Ker je predsednik John G a! s worth y v New Yorku, je prevzel začasno predsed stvo g. Maurice Browne, mož, ki čudovito marljivo in podjetno deluje za londonsko gledališče. Pod njegovo režijo so prvič uprizorili Sherifov »Konec poti«; on je so deloval pri uprizoritvi Elmer Rice-ove s-Street scene« ter Besierove odlične drame »The Berzets of Wianpole Street«, dve dra mi, s katerima se lahko po pravici ponaša letošnji londonski repertoar. Brownova desna roka je tajnik velikega PENa g. Hermon Ould, glasbeni kritik in dramatik, velik prijatelj Jugoslavije in Slovencev. (Prebil je mesec dni v Ljubljani in na Bledu; Ljubljančani ga poznajo po njegovi drami »Piskač se smeje«, ki so jo predlani uprizorili na ljubljanskem odru.) Med ostalimi gosti so se odlikovali znani sodobni pisatelji in pisateljice kakor Walpole, Drinkwater, Violet Hunt, Mrs Dawson Scott (ustanoviteljica PEN-a), Dorothy Easton, F. Chamberlin, R. Graham, Lady Benson, A. Macdonald, Lous Marlow i. dr. Večer je bil prav domač, čisto nič služben; ugledni gostje so posedli okrog majhnih, lično pogrnjenih mizic ter ob dobri večerji kramljali o dnevnih novostih, eri-chetu, golfu itd. Poglavitno pravilo teh večerov je: čim manj govorov, zlasti ne onega učenega, visoko letečega besedovanja. Kljub temu je po končani večerji vstal Maurice Browne, da pozdravi slavljenca prof. Eddingtojia. Omenil je izpremembo, ki se je v zadnjih desetletjih izvršila v znanosti: prehod od zakrknjenega materi-jalizma v neke vrste popustljivosti. Njegova vodilna misel je bila, da sta si umetnik in znanstvenik sedaj mnogo bližja nego prej: oba priznavata nekak nekaj onkraj aktualnega, fizičnega dognanja. »Umetnik se uči raznih trikov svojega poklica; uči se opazovati in podajati; zna '.spremeniti palico v kačo in obratno, — a vse to le, da dokaže nekaj nevidnega, v čemer čuti ono pravo, čisto resnico.« Svoj govor jo končal s pozivom, da se vsi civiliziran ci med seboj sporazumejo, poudarjajoč pri tem veliko važnost solidarnega delovanja ▼ PBN-klubih združenih litera-tov, umetnikov besede, tega duhovnega občila med ljudmL Za njim je vstal profesor Eddington in je v svojem zahvalnem govoru povedal, da je kot znanstvenik pač težko literaren, vendar bo poizkusil. V svojem kratkem, a duhovitem govoru, ki je bil izredno zabaven, se je znameniti profesor izvrstno po-norčeval iz učenjakov in njihove raztrese-nosti. Povedal je anekdoto o Einsteinu. Le-tega je nekoč, ko je potoval po morju, baš v trenutku, ko je bil zlezel iz postelje] prešinila neka ideja k njegovi novi teoriji' Ves zatopljen v misli se je pozabil obleči ter se je v pvjami pojavil pri skupnem zajtrku. Največja radio-novost onega dne je bila vest: »Einstein zajtrkuje v pvjami « Prof. Edd'i.ng.ton je tudi imel v dijaških letih tak smesen doživljaj. Stanoval je v 5 nadstropju neke londonske hiše; ker ni hotel po nepotrebnem mučiti svojih prijateljev Je obešal na vežne dure ploščico z napisom »doma« ali »ni doma«. Nekega večera se vrne domov; bil je ves zatopljen v visok matematičen problem. Ko zagleda napis, da Eddington »ni doma«, zmaje z glavo In mirno sede na stopnišče. PoJ ure pozneje so ga prijatelji našli v tem položaju: kako čaka na svojo lastno vrnitev V takem prijetnem tonn se vrže govori v londonskem PEN-u, zbirališču elitnih mož duhovne Anglije! Prav dobre volje «mo prefitL Srn velike dvorane t bližnje salone ter ob skodelicah črne kave kramljali z znanci ter se predstavljali neznancem. D. I. »Zvonček«. V 6. zvezku mladinskega mesečnika »Zvonček«, ki ga urejuje dr. Pavel Karlin, je izšlo: povest Jožeta Baj-de »Ive s Krasa«, razpravica St. Trčka »Zrakoplavnice«, prevodi iz Krylova, Tolstega, Ossendovskega, malajske pripovedke drja A. Debeljaka, pesem Franke Lav-renčičeve »Hude sanje« itd. »Zvonček« se naroča v Ljubljani. Frančiškanska uL 6. Felix Timmermans: župnik iz cvetočega vinograda. Ljubljana 1931. Jugoslovanska knjigarna (Leposlovna knjižnica j. Avtoriziran prevod iz flamščine. Prevedel Zdenko Knez in dr. Rajko Ložar (162 str. v 8°). — Flamski pisatelj Timmermans je v naši prevodni književnosti povsem novo ime. Odlikuje ga lep, sočen slog. V zgornjo povest, ki je polna globoko pesniških strani, je vpletena katoliška tendenca. Knjiga stane broš. 35 Din, vezana 45 Din. »Dramatika Slovanskega juga.« V založbi Slovanskega instituta v Pragi je izdal prof. dr. Frank Wollman knjigo »Dramatika Slovanskega juga«, ki je nekaka sinteza njegovega dosedanjega raziskavanja južno-slovanske dramatike. Wollman je pred leti izdal v štirih debelih zvezkih pregled srbske, hrvaške, slovenske in bolgarske dramatike, pregled, kakor ga — vsaj kar se tiče n. pr. Slovencev — niti sami nimamo. V sedanjem zaključnem spisu skuša orisati bistvene poteze jnžnoslovenske dramatske tvorbe. In prihaia k sklepu, ki utegne zanimati tudi našega čitatelja: Jusoslovenska drama je prava in izvirna samo tedaj, če se naslanja na narodne jiesmi, v katerih so vsi zarodki naše dramatike in iz katerih lahko moderen dramatik črpa vse polno preJra-gocene snovi. Najjačja in najpomembnejša za nas in za ves kulturni svet je v doseda» nji jugoslovenski dramatiki baladna drama; vse drugo so samo poizkusi, da avtorji (>o-snemajo dramatiko tujih narodov, vendar je njib tvorba po Wollmanovi sodbi spora-dičnega značaja tudi tedaj, ko je najboljša. Če bodo Jugosloveni vztrajali na poti ba-ladne drame, ki črpa svojo moč iz narodne pesmi, utegnejo dati človeštvu povsem originalno dramo, ki bo obnovila staro grško žaloigro, a v sodobni obliki. Po Wollmanu n. pr. vsa slovenska dramatika doslej ni dala res originalnega dramatskega dela. Morala bi se tedaj vrniti k narodni epiki. Ker pa je slovenska narodna pesem pretežno lirična, ali sledi iz toga, da Slovenci sploh ne moremo ustvariti nove, obsežne dramatike, razen če se naslonimo na srbsko-hrvaško narodno epopejo?! Dve knjigi o Strossmaverjevih vatikanskih govorih. Znano je, da je škof J. J. Strossmayer zagovarjal na zadnjem koncilu rimske cerkve L I87I. v Rimu odločno opo-zicijonalno stališče in da se je v svojih bistrih govorih upiral predlogu, da bi Cerkev proglasila dogmo o papeški nezmotljivosti. To Strossmaverjevo stališče kaže jasno in nedvoumno tudi njegova korespondenca z Račkim, ki je doslej izšla v 3 zvezkih (izda-nje Jugoslovenske akademije v Zagrebu). Vzlic temu pa si nekateri krogi prizadevajo, da bi oslabili moralno važnost Stros?«-maj-erjevega nastopa v Vatikanu. V tem o zrini sta znimiva dva spisa, ki sta izšla pred dvema letoma: dr. A. Spiletaka »Biskup J. J. Strossmayer u vatikanskoni saboru« in dr. I. Oberškega iStrossmayer govori na vatikanskom konciluV najnovejši številki »Savremenikac se zgodovinar dr. Milan Pre-log bavi z obema knjigama in prihaja k sklepu, da je bil škof Strossmayer v resnici odločen nasprotnik omenjene" dosmatične novosti, človek liberalnega mišljenja, ki je bil vedno v kritičnem odnosu do vatikanske politike in cerkveno-absolutistične taktike. Smatral je. da bi za Jugoslovene bilo bolje, če bi imeli svojo nacijonalno cerkev. Vdal se je samo zaradi tega, ker bi ga bilt sicer vrgli z njegovega mesta, tako da bi delal le v prid avstrijski vladi in svojim političnim nasprotnikom, če ne bi zavzel druge taktike. Bil pa je zadnji izmed vatikanskih nasprotnikov dogme o nezmotljivosti, ki je objavil v svojem škofijskem listu vatikansko službeno definicijo. Radio Izvleček iz programov Petek. 20. februarja. LJUBLJANA 12.35: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30:'Koncert radio - orkestra. — 18 30: Redovništvo v srednjem veku. _ 19: Francoščina. — 19 30: Gospodinjska ura. — 20: Večer radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota. 21. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Naj>oved časa, plošče. — 17.30: Plošče. — 18: Prenos iz Bohinja. 19: Dr. Veber: Filozofija evangelijev. — 19.30: Angleščina. — 20: Akademija II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. — 21: Kuharjev šramel - kvartet. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. BEOGRAD 11.30: Koncert redio - orkestra. — lei: Plošče. — 17: Popoldanski kor-cert. — 20: Prenos opere iz srledališča. --Poročila. — Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 20.15: Koncert lahke glasbe. — 21: Prenos koncerta iz Bratislave. — 22.25: Plesna godba iz Moravske Ostrave. — BRNO 1G.30: Koncert orkestra. — 20.15: Zabaven program. — 21: Koncert iz Bratislave. — 22.25: Operetna glasba iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Pevski koncert — 22.15: ' Chopinove skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.25: Lahka glasba. — 17.15: Pevski koncert. — 20: Dramski večer. — 22.35: Lahka godba orkestra, BERLIN 19.05: Orkestralen koncert. — 20: Spomin na Verdun. — 22.20: Prenos opernega plesa. — KÖNIGSBERG 16.30: Koncert godbe na pihala. — 19.30: Koncert operne glasbe. — 21: Kabaretni večer. — 22.30: Godba za ples. — MÜHLACKER 16.30: Pojwldanski koncert. — 19.45: Sluho-igra. — 21.15: Zabaven program. — 22.55: Ciganska godba iz Budimpešte. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. _ 18: Operetna glasba in valčki. — 20.30: Prenos pevskega koncerta s konservatorija. — Plošče in ciganska godba. — RIM 17: Koncert orkestra. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. E. M. Halli S težkim vzdihom si je odrinila lase s čela m se ozrla po praznem prostoru. Od zjutraj so se bile vse te reči čudno izpremenile zanjo, kakor se izpremeni za nas vsaka tuja okolica, če prebijemo v njej nekaj ur. Začula je njegov glas pri vratih in njeni ledeni prsti so se oklenili knjige, ki je bila padla na tla. Na debelih preprogah ni bilo slišati korakov; a občutek ji je povedal, da se je spet vrgel na divan. Vedela je tudi. da jo je gledal. »Pridi semkaj, Diana!« Zdrznila se je, v prvem trenutku niti ne vedoč, da kliče njo, in nato jezno zardela, ne da bi kaj odgovorila ali se ganila. Po vsem, kar je bil že storil, je bilo prav za prav malenkost, da jo je klical po imenu; a vendar je pri tem vzplamenela njena jeza, ki se je že hotela umakniti strahu. »Nisem vajena ubogati na povelje,« je ponosno odgovorila, čeprav so ji ustnice trepetale. »Tedaj se boš naučila.« Mrki zvok njegovega gla.su je skoro stri njen pogum. Težko dihajo je čepela na tleh in ista strašna groza, ki jo je bila snoči premagala, je ohromila njene moči. S pridušenim krikom je poskočila in se odmikala pred njim, dokler je ni zadržala stena šotora in se ni s široko razprtimi rokami ujela za stenske preproge. Tam jo ic došeL Počasi je odtrgal njene skrčen« prste od zasto- rov in s tihim nasmeškom potegnil njene roke na svoje prsi. »Neurrmica mala,« je dejal. IV. POGLAVJE »Mesec dni! Eden in trideset dni, kar sem odpotovala a Biskre. Mesec dni!« Diana se je vrgla z obrazom na divan. Njen spomin se je počasi vračal nazaj, skozi vse te dni in noči jeznega upora, skozi to večno trkanje volje ob voljo; skozi prisiljeno pokorščino, katere je bil poln ta strašni mesec dni. Šejk je bil strašen v svoji prevzetnosti in svojem jutrovskem zaničevanju do ženskih čuvstev. Bil je Arabec, za katerega ženske duše sploh ni bilo. Vzel jo je bil, ker rrrn je tako ugajalo, in jo zadrževal pri sebi, ker ga je zabavalo v njegovem brezdelju. On je držal v svoji roki življenje in smrt. Nekoč je bila videla, kako je kaznoval nekega slugo. Kaj je bil mož zagrešil, ni vedela, a kazen ni mogla biti v nikakem razmerju z njegovim prestopkom; od strahu vsa hroma je gledala š^kovo početje, dokler ni vrgel biča proč in se vrnil v šotor, ne da bi se le enkrat ozrl na okrvavljeno, drgečočo kepo na tleh ... Njegova edina krepost v Dianinih očeh je bilo popolno pomanjkanje ničemurnosti; to si je morala sama priznati, čeprav nerada. Občutek roke, ki se je dotaknila njenega ramena, jo je splašil, da je vzkliknila in skočila pokoncu. Navadno je imela svoje živce bolje v oblasti; a debele preproge so požirale sleherni šum in razen tega se šejkovega prihoda še ni nadejala tako kmalu. Jezna sama nase se je ugriznila v ustnice in si odrinila lase s čela. Šejk se je wgd zraven nj« na divan in si prižgal neizogibno cigareto. Kadar ni jahal, je neprenehoma kadil. Nato je zazehal in se obrnil k njej. »Žila je zanikarna. Reci ji, naj postavi tvoje čevlje v kraj in naj ne pušča tvoje obleke razmetane po tleh. Danes sem našel v kopalnici škorpijona,« je ravnodušno dodal in iztegnil svoje dolge noge. Diana je vroče zardela, kakor vselej, če je po naključju kaj namignil o intimnosti njenega življenja in trajanju položaja, ki jo je navdaja! s sramom in brezmočnim obupom. Oddahnila se je, ko je vstopil Gaston in prinesel na majhnem pladnju dve čašici kave v filigranskih podstavkih. Gaston je rekel gospodarju nekaj arabskih besed, šejk je naglo popil svojo kavo in in stopil venkaj. Sluga je hodil po šotoru, neslišno kakor zmerom, pobiral ogorke cigaret in užigalic ter spravljal prostor v red. Z izrazom otroka, ki mu je dolgčas, je Diana pogledala okoli sebe. Ni ga bilo izhoda iz te bede, ki je bila tolikanj večja, nego je mogla ona prenesti! Pač: en izhod je bil, pogosto je mislila nanj — iskala je samo pripravnega orodja. A tudi šejk je mislil na to in pazil, da se ji ni posrečilo. Nekega dne se ji je bilo zazdelo, da je izpolnitev njene obupne želje blizu. Treba je bilo samo iztegniti roko in vzeti samokres, ki je ležal nä neki mizi. A ko so se njeni prsti stisnili okoli držaja, jo je zgrabila zanje mišičasta roka. Šejk ji je bil neslišno stopil za hrbet; mirno ji je vzel orožje, ji pogledal v oči in odprl bobnič samokresa. SOKOL Sokol Vič. Prosvetni odbor Sokola na Viču javlja članstvu m ostali viški javno« sti, da otvori v nedeljo 22. t. m. ob 10. do» poldne svojo nanovo urejeno javno knjiž» nico, ki bo poslovala vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Pristop je dovoljen vsa» komur, in se bodo izposojale knjige pod obi čajnimi pogoji kot v ljubljanskih knjižni» cah. Knjižnica je popolnoma preurejena po strokah in jo bodo vodile samo starejše za to kvalificirane članice in člani. Na raz» polago so že sedaj vsa novejša dela iz do» mače slovanske in prevodne literature, v kolikor jih pa ni, se bodo pa sproti doku» pavala. ter ne bo treba naši čitajoči publi» ki v mestne knjižnice. Odbor prosi vse, ki imajo morda kake knjige v domačih knjiž» nicah odveč, da jih darujejo društvu, ob» enem pa poziva vse tiste, ki imajo društve» ne izposojene kn jige, da jih nemudoma vr» nejo. — Prosvetar. Sokolska četa v Šmarjetl pri Novem mc±tu. Ustanovila se je tudi pri nas sokol» ska četa na pobudo tukajšnjega šolskega upravitelja Rudolfa Pipa. Zbral je v šoli okrog 60 fantov in mož. V vznesenem na» govoru je poudarjal velik socialno»kulturni cilj te viteške organizacije, nakar se je pri» stopilo k sestavi uprave nove sokolske če» te, katere starešinstvo je bilo poverjeno uglednemu domačinu Karlovšku Janku iz Smarjcte. njegov namestnik pa je trgovec Janko Mole. Za načelnika je izbran učitelj Lado Mihelič in njegov namestnik Rudolf Toljanc. Tajništvo pa je prevzel šol. upra» vi tel j Rudolf Pipa. Vpisanih je 4 5 članov, katerih število pa se bo kmalu povečalo. Sokol Velike Poljane. Na Svečnico je priredila sokolska četa dobro uspelo veseli» ro v Ortneku. Zahvala gre veleposestniku g. O. Koslcrju za potrebni les in br. R. Picku, ki jc odstopil gostilniške prostore. Bratska društva Sodražica in Vel. Lašče so s svojo udeležbo in prostovoljnimi denar» nimi prispevki pripomogla do gmotnega uspeha, domačini pa z darovi v živilih in požrtvovalnim delom. Sokolsko društvo Beltinci je priredilo 7. t. m. plesni venček s koncertom. Iz pri» jaznosti je sodeloval salonski orkester so» boškega Sokolskega društva pod spretno taktirko br. Nadaja. Posebno dobro je iz» padlo izvajanje br. Nadaja in Justina. Po muzikalnem vzporedu je zaključil br. Milan Ferjan svojo plesno šolo. Udeležba je bila z ozirom na visoki sneg slaba. Častno se je odrezalo učiteljstvo, ki je bilo skoro pol» noštevilno zastopano. Izjemo so delali sa» mo taki, ki se ne morejo privaditi dana» šnjim razmeram. Sokolu v Murski Soboti in njegovemu orkestru hvala za sodelovanje in številen obisk. Sokolsko društvo Gradac v Beli Kra» jini je sklenilo na skupščini, da otvori le» tos javno ljudsko knjižnico v nedeljo, 22. t. m. Poročila na skupščini so pokazala le» po delo društva, ki mu starostuje br. Ma» zellc. Zborovanju je prisostvoval tudi od» poslanec župe Novo mesto, br. prof. Kra» jec, ki je imel na zborovalce primeren na« govor. Uprava je ostala ista. Sokolsko društvo v Dravogradu ima naslednjo upravo: star. dr Joško Erat, na» mestnik Kolene Pavle, načelnik Nabergoj Danilip, nam. Erker Janko, načelnica Vre» šova Antonija, prosvetar Golja Anton, taj» nik Slovič Pavle, blagajnik Vučelič Rado» van, gospodar Remic Alojz: odborniki Ku» raš Ivo. Manojlovič Milenkp, Haderlapova Mara, Komauer Rudolf, Verdmik Otmar, Plajer Andrej in Zupančič Josip. Namestniki: Jedločnik Milan. Makovec Alojz in Kac Josip; revizorji Verdnik Ivan, Pernat Anton in Grögl Rajko. Vse delo v pretek. lem letu je bilo v glavnem posvečeno odplačilu dolgi, nastalemu pri nakupu sokpl« ske dvorane, ki je sedaj poravnan, in to iz« ključno le z dohodki društvenih priredi» tev tako z telovadinimi nastopi, igrami in drugim prireditvami, kar priča o uspešnem delu društva. Sokol ima t:ko lasten dom, sicer bo treba še mnogo truda in žrtev, da bo dvorana pprvsem ustrezala, vendar pa se že lahko nemoteno vrši sokolsko delo. Ta dom je plod požrtvovalnega dela obmejne» ga društva. Posebno razveseljiv je porast članstva na 142 članov, če prištejemo k temu številu še naraščaj in deco, se nad enp tretjino celokupnega prebivalstva Dra» vograda udejstvuje v Sokolu, kar dokazuje, da gremo naiprej in da 10 letno delo našega društva ni bilo brezuspešno. U edin jen je ameriškega Sokolstva v enotno slovansko zvezo prav lepo napredu» je. Na sestanku sredi januarja v Chicagu se je ob navzočnosti čeških, slovaških, ju» goslovenskih in poljskih Sokolov sklenilo, da se vrši v maju ustanovna skupščina Zve» ze slovanskega Sokolstva, ki naj bi takoj pričela z delovanjem in priredila javni na* stop ob priliki svetovne razstave v Chicagu Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo ^Premog $€f)Va&ici premog livarniški, plaviarski in plinski (Briieete domati ln inozemski, m domačo kurjavo in industrijske svrhe vseh vrst Potnike za Slovenijo, dobro vpeljane, sprejmemo. V poštev pridejo dobro vpeljani v Sloveniji, že več let potujoči. Ponudbe z obširnim dosedanjim delovanjem na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slovenija 10«. 3314 AVINAL je poznano sredstvo berlinskega lekarnarja Franka, da se odvadi človek pijančevanja. S pomočjo > A VIN ALA« se je odvadilo pijančevanja že par stotin ljudi. Glavni depò: Lekarna Mr. Rožmana, Beograd, Terazije 5. 3305 Ili f> Grand hotel na Cetinju se da v zakup J 'i ■ Akcijski odbor da v zakup »Grand Hotel« na Cetinju, opremljen z vsem potrebnim komfortom. Hotel se nahaja na najlepšem prostoru v Njegoševi ulici, pri občinskem parku, v neposredni bližini banskega prizidka. Zgradba je nova in ima tri velike dvorane v pritličju, 48 sob (75 postelj) s pritiklinami in zasebno kuhinjo s potrebnim priborom. Zakup traja najmanj eno leto, pa se more sporazumno izdati tudi na daljši čas. Detajlne pogoje dobe zainteresirani v poslopju Črnogorske banke na Cetinju, Njegoševa ulica 110. Ponudbe se sprejemajo do 15. marca 1931. Ponudbe poslati na »Akcioni Odbor Društva Grand Hotele, Cetinje. 3320 Akcioni Odbor A. D., Grand Hotel UPRAVNI SVET CELJSKE POSOJILNICE D. D. v Celju javlja tužno vest, da je njegov velezaslužni večletni predsednik, gospod dr. Josip Vrečko odvetnik v Celju preminul dne 19. t. m. ob pol 10. uri zjutraj. Blagopokojniku, ki je nad 42 let nepretrgoma deloval v upravi našega zavoda ter svoje velike zmožnosti posvetil v polni meri njegovemu napredku, ohranimo trajen in hvaležen spomin. Slava mu! Celje, dne 19. februarja 1931. DELNIŠKA DRUŽBA PiVOVARNE UNIOKs LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit In kvas v LJubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: i svetlo In črno pivo v sodih In steklenicah pekovski kvas, čisti rafinirani in denatnrirani špirit. Podruzna pivovarna v Mariboru TELEFON: Ljubljana 2810 in 2311__Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. CENE MALIM OGLASOM; Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni od-delek •Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JßCdct hoée da me mu posije po pošti naslov ali ßaßo drugo ittformaaifo tič o co me malih oglasov naf prilo&i v snamßah a /g^jt • »tcer ne bo prejet odgovora t t^fff CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoibuia za šifro 5 Din Vse pristojbine ie apostati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne •priob• čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. flaòtcm matift og£a&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v ISrhectiah V hiši g. dr. Baumgartnerja. Male osrlase in inserate naročajte v naš! podružnic!. Mladega fanta fcJpim za vsa hišna_ dela. l'rednost imajo vešči mi xarske obrti. Naslov pove ©«lasni oddelek »Jutra« 8056-1 Brivskega pomočnika ki i il a t n d i ondulirati, s plačo in nastopom po dogovoril sprejme v stalno p! r.žb > Dragan Lisic v Hrastnika. 8049-1 Trg. sotrudnik «afiesljiv in dober prodajalec (mamifakturist pred nost) z dobrimi referencami dobi mesto. Klim Janko trg. mešanega blaga. Preval j«. 8052-1 2 trg. sotrudnici rn trgovino mešanega blaga, starejšo, samostojno in dobro izvežbano ter mlajšo, vajeno tndi pisarniške-sra dela, s T- r e j m e Norb. 7-anier & sin, Sv. Peter v Pav. doi. — Ponudbam je ip-iložšti spričevala in sliko 7950 Kuharico 5:5-1 Tesarskega mojstra »prejme lesna industrija s parno žago in mizarskimi stroji v Ljubljani in mu da les in tesališče na *az-pnlago pod ugodnimi pogoji. Ponndbe z znamko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten«. 7998-1 Služkinjo Vi z na kuhati in ki je vajena vseh hišnih opravil, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Poštena služkinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 7971-1 Iščemo gospoda i dobrim nastopom za posel privatnih strank v Ljubljani. Obširne ponudbi'- pod »Fiksum in nrovi-7.:'a« na oglasni oddolek »Jutra«. 7919-1 4 Slovenke t» boljše hiše, dobre, zdrave, vredne, Siste, izničene za dobro kuhanje in ostali po-sel. — Tri za P..--ograd, eno za Skoplje. Keflektantke naj pišejo t.ikoj, koliko zahtevajo. Košari Zdravk ovič, Beograd, Drinčideva 2. 7736-1 Mlada gospa irli stalno mesto gospodi-v. ie pri starejšem gospodu Popise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gosnodinia« 8104-1 Posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva c. 28 rabi več kuharic, služkinj in natakaric. 8129-1 Pisarniško moč mlajšo in prosto vojaščine iščem za takojšen nastop. Zahteva se znanje slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, nemške stenografije in ' strojepisja. Ponudbe na naslov; Bergmann in drug, Celje. 8128-1 Več natakaric dobro izurjenih potrebuje posredovalnica Mrak. 8087-1 Zanesljive potnike iščemo za obisk strank v Ljubljani in na deželi. — Ponudbe z referencami na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik 999«. 8064 Deklica J Goveja čreva z 2 razredi meščan. Sole, I suha, slana ovčja, kupujt Brada Perišin. K. Kambe stara 16 let, želi vstopiti kot vajenka v trgovino mešanega blaga, kjer bi imela vso oskrbo v niši — najraje v mestu. Ponudbe na naslov: Linka Tekavec, Gorica vas št. 45 pošta Ribnica, Dolenjsko. 8038-2 Mladenka vajena vseh hišnih del in kuhe, pridna in poštena, želi službo za takoj ali s 1. marcem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« .tod šifro »300*. 8097-2 Potnika sprejmem s 4000 Din fiksne plače. Kolekcija majhna, predmet brezkonkurenSen. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod ■»Zmožen jamstva« na ogl. oddelek »Jutra«. 8071-5 Fiksum in orovizno dobe v manufakturi verzi-rani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici in vsej Dravski banovini. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Fiksum«. 8066-5 Zastopnika ki potuje izven Slovenije in obiskuje trgovce s kolonialnim blagom, iščem za manjši predmet, proti dobri proviziji. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vpeljan«. 8099-3 Mlada gospa išče za pouk slovenščine gospodično, ozir. gospo, z /.nanjem francoščine. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slovenska konverzaci ja«. 8105-2 Mlada gospa inteligentna, želi mesta k otrokom. Rada bi se popolnoma priključila k družini, kjer bi imela v 'iiši tudi hrano. Stanovanje ma svoje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š-'fro »Mlada«. 8115-2 Izurjen kovač za konje in orodje, želi premeniti službo takoj ali pozneje — najraje na kako veleposestvo. Razume vsa popravila strojev. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8117-2 lovac, Dalmacija. 7759-7 Registratur, omaro in stelaže za pisarno kupim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Omara in stelaže«. 5591-7 Večje posestvo s hišo. gospodarskimi poslopji, sušilnico, z žago, z 2 velikima gozdoma, sku pa j 47 oralov, v Pes jem pri Šoštanju v bližini po staje prodam. Pojasnila daje m ponudbe sprejema notarska pisarna v Sosta-nju. 8014 20 Gostilno ob banovinslu cesti, tik cerkve oddam z inventarjem v najem, radi preselitve. Ponudbe na naslov: Kline Alojzij, Nova cerkev pri Celju. 8125-17 »Dunaj« Danes pričakujem ob 7. uri kot zadnjič. Samo Tvoj 8084-2-1 Smrekovih hlodov 100 m3 prodam franko vagon postaja Zagorje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepi hlodi«. 8090-15 Lepa hiša z gostilno in trgovino je ugodno naprodaj v večjem prometnem kraju blizu Ljubljane. Vprašati pri Društvu posestnikov. Sa lendrova 6. 7990-20 Hišo manjšo ali večjo, stanovanjsko ali trgovsko kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7791-20 Komnletno žago venecijanko ali posamezne železne dele kupim. Po- 3 gospode ali dijake sprejmem kot sostanovalce v lepo veliko sobo na sta novanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 7976-23 fumevanta Stanovanje sobe in kuhinje išče stran- Gospod star 31 let, veleposestnik in trgovec na deželi, želi radi pomanjkanja časa in znanja tem potom v svrho ženitve spoznati značajno in dobrosrčno gospodično iz boljše robine, brez izira na premoženje. Cenjene po nudbe po mogočnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezskrbna bodočnost«. S103-24 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Amerikanski sistem, Ame-rikanec, Akademik, Beran M, Blondinka, Bleiweisova c., Bratstvo 8-178, Cimpre je, Čisto in snažno, Dobrota nikdar pozabljena. Dober promet 731. Dobro vpeljan. Dobra vzgojiteljica, Deutscher Gentlemann, Dobra moč. Dober zaslužek, Dober prostor, Dobra pomoč, Energična 50. Fik sum in provizija. Fotograf 20. februar. Guter Ver-ka brez otrok. Cenjene po- 1 dienst, Harmonist. H. A. nudbe na oglasni oddelek 28. Hlapec, Harmonija SO. »Jutra« pod značko »Suho Hišnik, Hitra točna. Hilda stanovanje«. 8055-21 Izobražena gospodinja. Iz Stanovanie 3 sob, kuhinje, pritiklin in vrta oddam v enodružinski hiši s 1. majem. Informa- ven Ljubljane, Industrija lec, J. G., Kavcije zmožna 5293, Lepa soba. Lepa bodočnost 25. Ljubeznjiva. Lepi vzorec, Ljubezen in =ireča. Ljubezen, Marljiva Puhasto perje Sisito. 6uhano kg pn 48 Din iruga vrsta po Din 38 kg čisto. Sohatjo kg po 48 Din Dim in čisti puh kg po Din 250. — Razpošilja po pošt nem povzetju L. Brozovlé Zasrreb. niča 82. kemična čistilnica perja. 262 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e 36 (Jugo Auto) Prva oblast koncesijonirana — Prospekt ra«t.onj Pišite oonjl ?51 Mlajšega uradnika sprejme takoj zavarovalnica v Ljubljani. Nudi se jnu prilika doseči definitiv-no mesto s pravico do pokojnine. — Prednost imajo rojeni Ljubljančani z akvi-7'cijsko sposobnostjo. Lastnoročno pisane ponudbe s rnrriculum vitae na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Definitivna služba«. 8080-1 Mlada natakarica ki zna tudi šivati, išče mesto v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica in šivilja«. 8060-2 Mlad pek. pomočnik ki bi tudi raznašal kruh, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8062-2 lSIetni fant zdrav in močan, z dobrim osnovnošolskim spričevalom želi mesto učenca strojnika ali avto-mehanika. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8036-2 Trgov, pomočnik 1-obre prodajalec po po I noma imožen vodit)! trg" vino t garancijo 10.000,— Din. žel' premenit.i mesto t 1. februarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7814-2 Ruso-aparat za trajno ondulatilo tara di likvidiranja naprodaj za (i.000 Din. Povprašati: Pai daseb Edo. frizer. Celje, Gubčeva ulica. 8033-G nudbe na oglasni oddelek cije v Kersnikovi ul. 5/11 w^nl.i Ml,«! W »Jutra« pod »Veneoijanka« vrata 9. 8058-21 « ' f 3 • Š? 8091-20 Žive ribe iz 8tajerske — namočeno polenovko najboljše vrste, vedno »ve žo ter vse delikatese ta špecerijsko bla?o nudi v veliki izbiri F R. Kovačič. na Miklošičev! cest: št. 32 7S64 6 G. Th. Rotman: Osel gospoda Kozamurnika 79. Kaj se je bilo zgodilo? Osel se je bil po orinkih vrnil v Volarje in si pri tej priliki na kakih desetih vrtičkih privoščil cvetlic. In ker so ravno tisti dan povsod prali, je obenem odnesel celo zalogo sušilnih vrvic. Prodamo večjo množino raznih praznih zabojev, sodov od ma-sti in cementnih vreč. — Konzumno društvo za Slovenijo v Šiški, Zibert.wa št. 27. 8068-6 Pravljica! Prispeli so ravnokar otlo zarobljeni platneni nanrzni prti. — Poelejte pa boste imeli veselje. Za opreme okazija. Trg. hiša »Omn:a« Miklošičeva cesta štev. 14 8106-6 Radio-aparat štiricovni Tungsram z zvoč nikom, akumulatorjem in baterijami naprodaj za Din 1900. Naslov pri podružnici »Jutra« na Jesenicah. 8047-9 Motorno kolo kupi Drago Prinčič, Nemška Loka, Kočevje. 8041-10 Ford Sedan 1930, malo vo^en, izvrstno ohranjen prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ford 1930«. 8069-10 2 osi s kolesi na krogljično ležišče in vzmetmi, s 3 tonami nosilnosti kupim. Oferte na naslov: Vindiš. Varaždin. SO67-10 Komnletno snalnico iz javorja, čisto in moderno. še malo rabljeno ter pogrezljiv šivalni stroj radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8059-12 Stanovanie sobe in kuhinje išče upokojen železniški uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek Mati. Manufakturni pomočnik, Marljiva šivilja. Mirna stranka, Mirua bodočnost Ljubljana, Marljiva :n poštena. Mlajša moč. Maja. Mlada gospa, Mar- Jutra« pod značko »Tiha Uiva 50, Novo pohištvo, stranka c« 808G-21 Najemnina do 1000, Nov pisalni stroj. Gostilno v večjem industrij, kraju na Gorenjskem oddam v najem. — Prednost imajo kavcije zmožni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 804.5-14 Otroka v rejo vzame snažna in skrbna gospa okj boliše gospe ali gospodične. Naslov v .gL oddelku »Jutra«. 8079-14" Dobro gostilno v centru industrije in kon-cesioniran vinotoì oddam na račnn — vsako posebej ali skupno. Kavcija potrebna Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stalno mesto 50«. 8048-19 2 poslovna prostora pripravna za vsako trgo vino ali obrt. zlasti za brivnico s stanovanji, takoj oddam na Tržaški cesti. Glince. Vprašati pri Društvu posestnikov. Ša lendrova 6. 7989 19 Trgovski lokal s pripadajočim «tihim skia dišfpm in zračno «uho kletjo vse t enim kiju čem zaprto, v Wolfovi 'ilio' 12 fpreje trgovina I. Kosteve) oddtim Pojasni la Frane Erjavec. »Pri zlati lopati«. Wolfova oli ea. 7934-19 Stanovanje 2 sobno, kuhinja, veranda, vse pritikline oddam takoj Rožna dolina X»/4. 7985-21 Stanovanje e 4 sobami in prit.ikl;n»mi oddam takoj. Dolenjska e. 53. 7980-21 Stanovanie 3 sob, zaprte in parketi-rane verande, balkona, kopalnice in souporaba vrta, v krasni vili oddam čez 2 meseca za 2000 Din. V slučaju predplačila najemnina nižja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 8082-21 Zastonj stanovanie dobi tisti, ki posodi 20.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 8095-21 Vrtnarji! V mestu oddam velik vrt za vrtnariio in majhno sta novanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 81.13-21 Natančno, Natančna 744, Nastop 1. marca 1931, Oficir, Oprava, Osamljen, Osmošolec, Obrtnik 64, Poštenih stari-šev, Planjava, Pridnost in ■napredovanje. Pridna in zadovoljna, Pristen angora, Poslovodkinja, Prodajalka, Periferija mesta. Poštena družabnica. P. F. M., Plača po dogovoru, Pekarija, Pomlad - poletje-jesen-Jzirna, Pletilja, Profesor, Prom°t, Protekcija. Revanš 6, Samostojna 77, Sreča 30, Stanovitna. Sirota, Solnčno stanovanje. Solidno, Stanovanje odraslih čimpreje. Spremljevalec Smarne gore. Spretna. Spo štujem Te, Skok v srečo 1, Špecerija 72, Špecerijska, Takoj S Točna, Takojšen nastop 4331, Trgovina in gostilna. Takoj soba. Takoj stanovanje, Tr govina v Ljubljani. Urad nik. Ugodnost 666. Ugod no kupim, Uspeh, Ugodno, Visoka provizija 86, Vr-hovnik Josip, Weiss Franjo, Veselo življenje, Vesela pomlad, Vpeljava, Vesela pomlad 31, Vrt, Vi-gred 3112, Vesten-pošten. Zmožna 300. Zabava, Za upno mesto. Za vsako delo, Z, Začetni manufakturist, Zaupna, Zobotehniški Praktikant 768, Zdrav fant Zanesljiva moč 99, Zenit-bena pomidba 32. Zivljen-ska doba, 10.000, Ljubljana 90, 319, 2000, 2206, 30. 9999, 646, 10.000 kavcije, 60, 2. Uniforme Deine plaiče rse potreb ičme v zalogi SimoD Kli manek. Selenburgova 6- 106 Kanarčke prvovrstne harcarje-vrvivce plemenitega rodu, prodaja H. Subič. Dalmatinova ul. št. 10/11, desno — po 200 Din. 8083-27 Pes volčje pasme se je zatekel v Rožno dolino, cesta VI/4, kjer ga lastnik dobi nazaj. 8076-27 Elektromotor 24 Ks. vrtilni tok napro daj - Poiasnila daje M Svajgar Dravlje 74. oošta §t Vid nad Ljubljano. 4182-29 Elektro-motor 1 HP, vrtilni tok. k n p ! Jos. Otorepec, Za gradom 51. 9. 8074-29 Elektro-motor za istosmerni tok, 1.5 Ks, 300 Volt. proda Jos. Otorepec, Za gradom št. 9. 8075-29 Pisalni stroj kupim. Ponudbe z navedbo cen« na oglasni oddolek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen«. 8078-29 Razglednice za »ezijo naročite že sedaj. da boste imeli prvovrstno izdelavo ta poprcst. ki Vam ga nudi tvornica fotografskih razgled rje in slik Lojze Smuč, Ljublja na VII Aleševčerva ulica št 26. 98 Vulkanizirattfe avtoplaščev vseh dimenzij Izvršuje naj-tolidneje I slovenska aar na vulkanizar.ija gumija Pet« Škafar. Rimska ce sta 5t 1L 7736-30 -^VANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe m in potujuče osobc stane samo Din 390___ Razpošiljam po poStnc-Dom povzelju. tako . , , ttGLCOA Lesena patent postelja, zložljiva. • tapecirsnim madracom. relo praktična. «tane lamo D 280. Poten imam veliko zalogo čisto čoha-nog peria kg po D 48—„ druga vrst kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po d 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci piinjeni Z volnom staneju samo Din 750.—. l. brozovic. zagreb Ilica 82. Proda in najbolj uveden 35 mebliranih sob. V centrumu mesta pri Peristilu. Restavracija, posebna dvorana za zabave s separejem. Moderno urejena kuhinja, pralnica s hladno in toplo vodo, kleti, kompleten inventar. Hotel ima stare zveze z najboljšimi inostranskimi turističnimi biroji. 3318 Resne ponudbe na upravo »Hotel Beograd«, Split — Telefon 435. Trgovina z železnino, na dobrem mestu v Mariboru, s številnimi odjemalci, IŠČE zap> radi povečanja obrata družabnika strokovnjaka s 150.000 Din gotovine. Trgovina je tudi po zelo ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na Publicitas d. d., Ilica 9, Zagreb, pod »Br. 25884«. 3310 Jpčma Ljubljana tm oucrebm zavor Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva it. 5 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni edinček «loško K rese sin poštnega zvaničnika po kratki, mukepolni bolezni dne 19. t. m. za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega sinčka bo v soboto, dne 21. februarja 1931 pb % 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 3317 V Ljubljani, 19. februarja 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. r : ' '"■ ■ - y „i. - ^ Elegantno sobo s strogo separiranim vho dom oddam Cena 400 Din Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 8003-23 Gospodično sprejmem na «tanovanje ln na dobro domač" hrano Naslov v oglasnem *ddel ku Jutra«. 7991-23 OoremHeno sobo oddatn mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 8085-23 Brez posebnega obvestila. V neizmerni žalosti naznanjam v svojem fn v imenu svojih otrok, vnukov, vnukinj in drugih sorodnikov prežalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni nepozabni soprog, oče, stari oče, brat itd., gospod .. ... 2—3 gospode sprejmem na stanovanje. Dolenjska c. 23/1. Podre beršek. 7977-23 3 gostilniške lokale ob morju blizu Sušaka od- dam. Ponndbe na oglasni Dve SObi oddelek »Jutra« pod šifro ali opremljeni, «wir. ■vLokah«. 8102-19 . deloma opremljeni oddam ' takoj ali s 1. marcem. — Kopalnica, poseben vhod. center, parket. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8107-23 Lokal X 8, na nnjprometneiši točki v Gaberju št. 9 pri Celju, pripraven za vsako obrt, oddam s 1. aprilom. Dosedaj je bila trgovina z mešanim blasrom. 8126-19 Nov bicikelj z Inčjo, radi nabave motorja, za vsako ceno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ►Bicikelj«. 8042-11 Otroški voziček eleganten, malo rabljen, kupim. Ponudbe z naved bo cene je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Voziček«. 8004-7 OseKno oravico za gostilnščarsko in kavarniško obrt oddam. Naslov pove oglasni odd»lek »Jutra«. 8035-17 Gostilno oddam s 15. marcem v na-iem. Natančna pojasnila daje reflektantom g. M. Müller. Zagorje ob Savi. 7904-17 Manila trgovina mešanesa blaga, na deželi s stanovanjem, na zelo prometnem kraju se odda v najem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »■Dobra trgovina«. 8081-17 Onremlieno «nhn s hrano in vso oskrbo oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8112-23 Connaissance avec nne demoiselle eher-ché! Ecrivez en allemand, francate on italien sons »Ioiec. 8061-24 »Izkoriščena« 31. marca 1922. Sporoči kako izteklo. Silno nemiren. Hvala!!! 8039-24 , Josip Vrečko odvetnik, predsednik Celjske posojilnice d. d., častni starosta Celjskega Sokola itd. danes ob pol 10. uri dopoldne po delapolnem življenju in kratki bolezni v 75. letu mirno preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto 21. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz Ipavčeve ulica 2 na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 23. t. m. ob pol 7. uri v farni cerkvi v Celju. 3326 Celje, Mislinje, C. Bndčjovice, Fredrikstad, 19. svečana 193L Rozina dr. Vrečkova, roj. Kapus. ■ ■ -rj 2 gospoda želita znanja z 2 gospodičnama, starima do 23 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Vesela družba«. 8077-24 .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf ßibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak, ysi y Ljubljani.