r rrourap awp PiiTKiBirrES» mrnat fpmit mo bw aothombbi by m žpt o> owwb i> hit. on mat th» post oma» of wmm toml t. A. B. Burleson, P. BL *ajT»ej! BioTenaSf dnerstf T Zdroienih državah, ▼dja aa TN kto. $6J>0 Xa pol leta.........$3.00 Za Mew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 NARODA List slovenskih delavce* v Ameriki (Tha largest Slovenian Daily in the Unit id State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 COBTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21« 1908, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAND*. NO. 243. — ŠTEV. 243. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 17, 1921. — PONDELJEK, 17. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXTX. — LETNIK XXIX. DEVET!NPETDESET MAJNARJEV OBTOŽENIH KOT FORMALNO OBTOŽBO PROTI PREMOGARJEM V WEST VIRGINIJI, KI SO SE VDELEŽILI POHODA V PROTI MINGO OKRAJU SE NAVAJA NAMEN, DA SE TELESNO POŠKODUJE DON CHAFINA. NOV SUHAŠKI NAČELNIK ZA PENNO Charleston, \V. Va.. lt>. okt. — solutni kontroli nad življenji prevelika porota za Kaiiawha okraj mooji ini-d prednikom in » lanom 1'nited .Mine njimi stražami armade premogar-Workers of America in sii-.-r noli jev ter tolovaji Chafina, je go-/ a rote. I>olži s.* jih prav poseb-' verne r države poklical zvezne ceno. "dil s«, »topili skupaj, skleni- t-. t,*r dal proglasiti vojno stanje, h zaroto ter se združili'' v tem Reakeijonarni fjovemer je v druž-okraju v iiiinienu. da telesno sko- bi baronov domneval da bodo dajejo šerifu don Cbafinu, po- zvezne čete pomaga le Chafiuu možnemu šerifu John Gore-u in pPi uničevanju unijskih prmo-drutfirn "neham v Lu»;ni okraju ?arjev, čeprav je bil namen prekroji l.r>. avgusta 1921. mogarjev h- zopet uveljaviti Med uradniki, ki so bili stav- ustavne praviee ljeui pod obtožbo, so Frank Kee- Izprva ^ se /vwmp (Vte borile up. okraji;i predsednik; William proti pmiloj;Hrkot protl kaki I . »rev. oUrajiu podpredsedmk i.. M>Vl*ažni .srrnadi. Strojne puške. \\ liiuiiji lil izza ril. predsednik pod ...... i i i , ... ' 1 aeroplane m drupe vojne potreb- okraja. Dolz, se „h, da so skle- ^ s, ? })r:ivil(, v ^^ Kma- ml. zaroto proti miru in dostojan- lu pa so |K>Veijniki armade spo_ znali, da le Chafiirjvi ljudje' J'* krivi vsepa te;m. Razorožili so ' V.aV ,,a,VJ 1,0 <*v.Riijenju ob- pPeilloKarj(h ter jih poslali domov tožbe, da bodo oblasti spravile r<.kJi držarnuu oblastim, na i Keeney-a >n .\looney-ja pred sodiš- pnzahlJ(> Iia dogo<1ek, če hočejo Ktvii države. Okrajni pravdnik Hurdett. Washington je odposlal novega zveznega agenta, da pomaga pro-težeju senatorja Penrose. i*e takoj. ko bodo slučaji obeh rešeni v Logan okraju, kjer stojita oba pod obtožilo zarote. Več članov premofrarske organi->aeije se je obdolžilo umorov James Oore-a. Munsev-a in John * "avsitro. I*, thližno 250 obtožb je dvignila danes velika porota. V osmih slueujih je bila dvignjena tožba radi umora. Washington, I>. ('.. 15. i?ktobra. Tukaj se je zaznalo. da nameravajo vzeti izvedenje prohibieij-skih jiostav popolnoma iz rok državne in krajevne politike ter je poveriti izključno le zveznim u-radnikom. kjerkoli bi po*3talo kaj takejra ]><"*t robno. Tukaj se splošno govori, da je strah pred narodnim škandalom vspri-eo splošnega omal«>važenja teh postav resiurnaeiji državnega ravnatelja Harfa. Vsled imenovanja Yellowleya kot poslujočega ravnatelja je p<»-loža j v New Yorku direktno v rokah zveznega prohibicijskega komisarja Havntr-ia, ki je rekel, da Alicante, Šp;insk«i. 1~>. oktobra, bo uvedel obsežno reorganizacijo lielgijska kralj Albert je dospel j ^ izvedenju prohibicijskih po- iz Casablanca v Ma roku i stav. in sieer /. aero;»lanom ko m- jej Zdaj pa se je storilo sli<"ne ko-izkreal. ira pozdravi!- občinske | rake z 07.1 rom na IVunsvlvanijo. je obiskalo i kjer j«* državni senator Mcf*oiin»*ll imeti nnr. BELGIJSKI KRALJ FRČI PO ZRAKU. i ob- s, mkaJ Slika nam kaže japonskega cesarja Jošihita, ki je v zadnjem času nevarno zbolel O njegovi bolezni se ne ve nič natančnega, vendar pa domnevajo, da se mu je omraeil um. Ob gotovih prilikah se je namreč zelo sumljivo obnašal. l'nijski člani no danes iuipo-f Vedali Mirprej. da bodo dvignjene °bIa«Ti. Nji tisoče os« b oMožbe povečale nemir med pre-;-''"rixlnim, kjer je kraljevi Jprohibieijski ravnatelj. F. Rutter aeroplan. bil dtdočeii s pomočniki K j 1 j All»ert namerava pozneje inlpctovati v Haroohod namen zagotoviti premoga r j«-ra v \Ve-»t Vir^iniji njih ustavne pravice. Oni nimajo nobenega zaupanja V sodiftča te dežele. I»o kazalo se j... — tako izjavljajo — da obvladujejo prenuHfarski barom si»«1jh. m. i V se bo \"]jrir<»- NOVA GRAVITACIJSKA TEO RLJ A. bil določen s pomočniki vred za službo v I'enwylvaniji. Ob -tem čaisu je ptttilal komisjir ITav-• n-s Md 'onnellu pisano, v katerem je slednjega obvestil. *.Ia j«' bil imeuovaji Rutter pom<»žnuii ravnateljem za lViuisvlvaiiijo z vse-j mi polil 011 n m* m i in avtoriteto ra v-1 peča vajo !»o«»th»ifgt»rji. Alkohol uatelja. j vsake iu«»giH-e vrste prestavlja zvezi z izvedenjem postav. J. Doran, načelnik oile^ ž-ranje. 1 Mačke so tako redke v Moskvi, • ti«*' Manj kot dva o:|stotks* te p:- da jih ne puste samih na cesto, ........... k" V MOSKVI IMAJO MAČKE NA VRVICAH jace sta s]»osi»bna z& za\ /ivanje. | je rekel. — Resni'*a je. ji* ko i maj najti pristno ^ganj«* a!i irin (brinjeve«' imnl robo. katero raz- temveč jih vodijo na vrvicah. 1'ot fM-a Walter Duranty. 1/ Kuna jx.ruujo. «»1/Itva^ KONEC RUSKIH UNIVERZ. brc«g. in presenetljiv ;hi čajev \ vs. dejti le kažo en stvar, kateio bi inoru! sf»bršno «4*«-i list v o. da namerava v teli krajih urttaiio-Visoke »»ili*. Iz M -skvt* poro«-ajot da je k«^le-rib. |M».k«iv da se spravi linijske-a i j ljudskih komisarjev sklenil aa- 0 'adnike v ječo. bmlo vprizorili j»r«-ti univerze in drug«- višje učne po.1 est no demonstracijo. }.'. bo /a votle v Orlovu. Si:«ib;rsku. Tam* .'.de.' T.** »a v vse pretek- t..\u in KaVn*mi. Sovjetska, vla-le iipore. : lal Slavni ihiIkhI. koje^a po«learizu- ki dejanski uradniki jim rekli naj .ma kaze. poluotaa ]»nrst«» r*»-jsteviio smrtnUi «la reor^fanizira sile ali pa me- delih j t«hI** izvedenja j»roliibiei jskih jk j stav. j Komi-sar IIa\nies je «lal Izraza nekaj a!k<»ii«-i-H, katert-»;a s. T rri j ;iI,aI1 j"- da bo ol»*:ojah» najtes-'rahlja pri !«mh. st rtip-ne r*: jii«*jš»- s '«H(»vanjt' med Mc4 "«miiei-'ne trdim, da s** niuseii- ma -ip <-l«»m in Rutterjem, a ««l»eneiii 'rablja 1» sni aikohol, kajii t.^k u!-jastiil, da pravi !as Knitter, jkohol izgb-tla in diši ko- r»—ničen '»!e»* n-ve«.ioma 11 poje izdal ijea«! komisarja Haynesa rablja pri iztlebivasLiu piju *. ka uirotovil«t. v katerem s«* irlasi: jtere raz.|Ms'-avajo ;iat«i lH>«»:leg- K-»t splošno znano, so pr«»hi- gerji. bieijhki probl«*mi v IVniLsylvaiiiji — 1 'ni. ki kupujejo tako bi.ot-iuog«»če najtežji v celih Združenih b'fct žganje, s** izp«>Ma\ jajo a *-l 1-državali. Taumšnje razmere so kanskeinu riziku, kajti b bile slalw* tekom prejšnjih admi- gerji n«* uporabljajo ie labiov a!i nwtrai'ij in ta deds*"-ina j«- prišla etike* «lol>r<» znanih vrst žiran;"n,-tu«ii v rnk«* nove proliLbicijs^e ad- temveč tu«li pt4uijo rj»pet "rt zoj»et ' Moskva. Rusija. oktobra. — sajboij čudna stvar, na katero em dn^eda j za d »d v tej deželi. «r,.- . kjer j«' vse izstavljeno na glavo. i>oznal: m«ič|,e. kater«- vo«l>jo ljudje po nr: 11 reč «•« stah n.t vrvicah k«»r ps»*. Na Spi-upo- riiloiiovki. k,; -r se nahaja timet--laz i.iški -.'lavni >tan. sem videl do-rort' i m ^a mačka, katerega je >»dihi ž'*n.ska na vrvici. pogle-n :i tegii mačka sem s.* sjn»m-la je to prva mačka, katero vi«l«*I \ M«»skvj na eesti in prijatelj mi j • pojasnil, za- liil. ■ ••m neki k'i' t;, k« 1 T «!iko p ilgan je v mestu in malo mak. «Ia so preveč d ra-* . I 'oc«*ne. da bi s»- jih puš«-alo same en. kjer bi se g«»t«»vo izgubile. Kar 1111 j'* pave«lal irb-de jxjd- ninistracije. Zaznamovati je bih« stekleiiiee z razr«-d'-e!iim alkolso 51:111 je resnično. Kajti v moji sobi zavaruje nnij^ke pre- PR0TI-B0LJ8EVIŠKI RUSI NAlšlevilne pritožbe ra«li pomajijka- 1"»"- barvilom in dišavarui. Vzrok.! v hotelu se je nastanila tudi dru- iija napredka in o^išinia preiska-'^a se r.tzjMs-ava toliko gina • bri '/Jna poldan ki s.» »isto krotkf. va razmer, ki se je vršila tekom njevca . j»- iskati v tem. da «4.ssta-j Mlade inačic pa stanejo na trgu zadnjih desetih «lni. j«- iinela za J*'1 pijača iz alkohola, brin je. ve ' t,,!^,, J^oj štirje funti belega kru- POTI V AMERIKO. Cherbourgr, Francija, 15. okt.— Nikolaj Avskentije\. preds«-diiik Mtsk»- ustavo«lajne sku4»š«"-iiie v poslesli«-'« !4kl«*p. da je treba kore-'žavnega orožniatva na !a i'n*tl >orku 1,11 padli taborišče stavkujočib pre- parnika America kot delegata mogarjev. leksekutivnega komiteja. Ob^irož« •<» lopovi str«*l:nli na 1'riilu b»*sta v Z*lruiflfie države, šotore, preplašili ženske in otroke j da oznanita Aiuerikance h seda-ter nato zbežali v varstvu noči. Lijim jHiUržajent v Rusiji. Nov iea n tem nezjtHliiancm napadu na stavkarje. ki se nUo I mogli braniti in njih druiine je raz&irila v teku noči po celem i premogarskem okraju. Na tisoče Ipremogarjev iz gora «e je vrnilo: JAM KUBELIK GRE NA ANGLEŠKO. Angleško časopisje poroča, da ..namerava slavni češki ' violinski ia prejan:, xb.ral.fca h pnakami, virtuo2 Jan KuMlk ^^et- I nem odmoru zopnt prirediti kon. 'ct-rte v Londonu, Manchwtru m veliko množino munieije. Pri-;el ae je pohod. Šerif Thafin je organiziral iLTv^rpoohZ lado tolovajev, da brani svojo' 1 Ipostojanko v Loganu. Mesto Ln OBERDANKOV RPOMENTK g»n je postalo glavni stan teh ""»UAK&OVJPOMEIim. I oborožen i h tolovajev, katere so1 [plačevali lastniki rovov v nopan septemlara «0 na slove- okraju. Premogarski baroni bo ae,"^ na«"in v Benetkah »idkrili *|»o-hali, da bo prihod teh oboroženih 1 »ntiiik Oberdanku, ki je, kator mijskih premogarjev napravil['-nano, poskusil v Trsstu atentat na konte m va« večne ča*e njih ab- ieenarja Franca Jožefa. zaeije v l emiavivaniji. j,- -o jm ^ „0 1,,,,,, J stra.;no dra-- tukaj ter stanejo — Senator Penrose in državni I l>'ran je rekel kon»-« no, da ta proliibieijski komisar MeContiell brozga slv.-r ne ubije človeka, da '' . - . . . , . , „ A . , , 1 - - 1 1 da se niso Rusi izza izbruha revo- sfj.rlasata i*<»prdnoina s sklepom P" ?iKnesa, «ia postopa' slednji s^fgLasno z razmerami. Ko- i. zdi varjene pija-je reke!, da bo«bi uneh* n«-- oaj brili, a sedaj ac je stvar iz- uisar Ilavnes je ponovno ugotovi™v*vem, metode. ka1«*re se u-' premenUa. Navadm- britve so navil. da ne obstajajo nikake jsHu-'Izrablja pri tem, za pnslmljeo ve j pravile strašno zmešnjavo v neva-ijepisne meje za administracijo z'liko število dis]»«*ptikov. to je lju-J jenih ruskih rokah in vsled tega •ziroui post \-poštevanje u- iMir j 11* j 1 /.<1 auuiiiioNaiiji' .............................j...........• j< i,|" --------' om na izvedeiije prohibieijski h /b. kojih ]>reb»va prišla popol-j> bilo povpraševanje po varnost-tav. Ivi in o vprašanje, ki je in- noma iz tira. J nih britvah veliko in vnak tujec. voivirano. je ono stave Združenih držav ter pokorščine napram pristavam, in vsi dobri državljani se bodo odzvali temu pozivu. — Kjerkoli se bo opazilo v raz-li«"-nih državnih organizacijah slabosti, .se bo takoj storilo korake, da se te slabosti odpravi. Admi-ni«*traeija »e zavzema za izvedenje postave, za dolmi državljanstvo, najvišje ideale ter korenite me-tode izvajanja postav. V dveh največjih državah — v New Torku iu Pennsylvaniji — so bili ]>ostavljeui zvezni agenti ua čelo izvedenja prohibit t jskih gl.OVZNlC PUBLISHING CO poetav Glasi se. da je pričakovati ^ Cartlandt New York, N. Y. se nacaljnih važnih razvojev v . C., 1.1. oktobra. Formalni poziv na stavko, ki nosi j Predsednik Harding j«' vpri/oril podpise načelnikov petih velikih (danes odločne napor«', da prepre-bratovščin železničarjev, je od- '"i splošno stavko na žeh-znieah, neslo iz Chicaga danes zvečer 500 prav kot jih je vprizoril predsed-načelnikov unij. ki bodo povedli j nik Wilson v dnevih pred spreje--30. oktobra na stavko dva miljo- mom Adamsonove postave. S č! n -na železničarjev, č«* ne bodo že-j ni železniškega delavskega sveta leznice opustile svojega namena. , je pohitel v ura. r.. 15. oktobra. Northern črtah pričela v soboto. Hišni kom i tej se je pripravil, da kljub dejstvu, da se prične stavka i nadaljuje svojim zaslišavanjeni ofieijelno dne ;i0. oktobra. (glede organizacije in akiivnorti Vsled te stavke bo prizndetih j::,ux Klana, potem k.', je za-dva in štirideset izmed osem in!sliial javnega k«dovodj<« te pri-štirideset držav, soglasno s po- -rganizaeije Simmons;, iz - 1 ■ - 1*1 Atlante, (Ia.. na katen-ga ie zrak uatki. vsebovanimi v navodilu. ,IT , * , ,, . . . . , „ . 'v \V iifcrfi mirt on u taivo \tpliva!, da \ rjetno te. tla ho sole 1. 110-1 . . , ... . . . . zbolel, vembra opazni popolno prek,nje- 2dpavi|iki 1)ravijo, da trpi na nje transportno,je. če bo postalo ijEfnialljll žrvwv teT ni vel.-,rtll0f tako razširjenje stavke potrebno. tIa ga bo JK,dalje z:Lsli- Akeija glede stavke je bila po- vati. vsaj ne danes, spešena vsled toga, ker so ekseJcu- ' Obra.mba Sintmonsa j.' »rhstaja-tivni uradniki železnic objavili, j hi a glavnem v ostrih napadih na da bodo skrčili plače že drugi«' v prejšnje člane te pristno auie- >.estili meseeiii ter odklonili zopet-J|a'-^t' '»rganizaeije. ki m. poslali no ot vorjenj » pogajanj. j pamet ni ler razkrili eeileiuu ^ve- tu. kakšen humbug j«* e«do to gi- pogajanj. Načelniki potih žoh-zničarskih bratovščin se bodo sestali v torek v Clevelandu. "Na t»':n sestanku se bo izgotovilo j »osa mer nos ti glede stavke. - Cleveland -e trajni glavni stanj Salt Lake Cityj , ta|, oRt tr«-h bratovi-in želerniSarjev. j Vsak član mormonske e.*, \v.*. ki Glavni stan nadal.iye bratovfičl-I ima -«■ vedno živih v. - pluralnih ti« s.* nahaja v I'eda- Rapids in ;žen.t. je i»hv«-zan podpirati j nanje. MORMONI MORAJO PODZIRA-TI VSE SVOJE ŽENE. pete v Buffalo. Oba t?i dva giav-jTako j.* i/i;tvil s-dn, Pa- M« ua stana pa s«- bosta tekom sta\k«- ris. zvezni ^ ■ Inik iz Ai nues»ite. ki prestavila v Cleveland ter poslala 'začasno jo «-ds.-duje tuka jšn.i'-m,i svoje zastopnike v « ikaški stav-izv,'/n,"!: 11 t-k••m a-1 >.1 > i karski urad. v slučaju pluralnih /ein. John Beeka. zaiiirl«-«ra rtidar.*4k«-i»a n:a^ nata. Mormonska /g«-d«»vitui. prt* in sedanji ««hseg praktike (»o .mije ter pričevanje visokih Ce bi popustili sedaj, bi bil zlom- kv-nil, uradnikov mormonske Ko so se danes sestali tukaj linijski voditelji, ::is» govorili o miru. Izjavili m>, da jim preostaja ie ena j>ot. — namreč pot stavko. i jen za ve11 kapitalistov i/ Ctah, v-predstavlja predmet največ zanimanja pri zaslišanjih. F O VODEN J V BRITISH COLUM-BIJI. Prince RupertfcB. č:., 14. okt. — Resne povodnji ob Salmon in Bear lokah v British Columbiji so sledile velikim nalivom preteklega t.'dna, kot se glasi v poročilih, ki so dospela semkaj. Mostovi reke pri Stewart so baje izpodkopanl in mesto Hyder v Atoski je dejanski pod vodo. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah ■o potom nate ba»ikc Izvršujejo po aitkl ceni, zsnrsljivo lil hitro. VCerikJ »o bile naše cene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje poiw in izplačuje "Kr. pustni čekovni urad" in "Jadracaka banka" v Hjutljani. 300 kron ____ $1.50 1,000 kron____$ 4.80 400 kron ____ $2.00 5,000 kron . .. $23.50 500 kron ____ $2.50 10,000 kron____$46.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na cadnje poste In izplačuje "Jadranska banka" r Trstu. 50 lir _____ $ 2.50 100 lir ..... $ 4.60 300 lir ______ 512.90 Nemška Avstrija: Razpošilja ua zadnjo poftte In izplačuje "Adriaiisehe Bank" na Dunaju. 1,000 nem.-avgtr. kron $ 1.30 10,000 nem.-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopnik! "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi ca one; ki m ia ali ae bodo posluževali naše banke. Denar nam jo poslati najbolj po Domestic Money (Mer, ali pa po NW York Bank Draft. FRANK &AKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New lork " fA4rertlMiiifDt) 500 lir ..... $21.50 1000 lir ..... $42.50 ^i.ilm v. . . i; ^rrtUri-^TllMaK 61AS NARODA, 17. OKT. 1921 "GLASj.NARODA" •LOVE NI AH DAILY ___ i-U*.^«., .. _ mM and PufeUaM fey —___ _ . » BLOfBOO PUBLISHING COMPANY Uk Mryoratloal 'RAMK IAKIER, LOUIS BCNCDIK. Trmwnr Pi*cm of IwImm of th« Corporation and Addroooos of Abovo Offtctora: M CortUndt SUoo«, Borotio* of Manhattan, Now York City, N, Y. 'Glaa Naroda" tztiaj« vaakl dan UvzomU nodolj In pntnlkM. Za c*h> i«*o volja list za Amortko Za Now York za eolo loto in Canada IBJI za pol lita Za pol lota ff inoaamatvo sa calo IM Za eotrt lota »i.50 za pet lota §7.00 97jOC • L A I NAROD (Velet aT Im Paopla) ?Mfy Dar i«c%il tuadayi i •uozrrlptlou. yzarty tVoOdasa. Adwtiaaaiants on Agroaman«. Id HoMr Ordor. Prt a projtejo blvaUMa •a prlobčaVjo. Danar m| m Negovat: n«U kraja, narotaftor da Mtrala najdama a L A 8 NARODA Cortland« Btroot. Borough of Manhattan, Now York, N« Y. Tiltphen«: CortTandt M76 Iz Slovenije. Kostanj ▼ cvetju. V Sodili ulici v Ljubljani se more na vrtu gtwpe Hudovernikove opažati za mesec september ffoto-vo izreden slučaj. Kostanj na tem vrtu, čeprav ima že dozorel sad, je začel pog-anjati novo cvetje. Pomanjkanje vode na Štajerskem. Maribora preti vsled dolgotrajne suše splošno /pomanjkanje vode iz mestnega vodovoda. V zgor Frane Bolta, delavec v tovarni Indus v Ljubljaui, je de»lal na sko-bebiiku. Pri delu mu/je deska vsled grče odskoeila. Ko je hotel zgrabiti desko. ga je zagrabil stroj in mu odtrgal na desni roki dva prsta. Rudolf Keriakla. mizarski pomočnik pri Bizjaku na Celovški cesti v Ljubljani, je oblal desko na stroju. Pri tem ;_ra je zagrabil j stroj in ga ranil na levi r<*ki. Miha Pungareič. ključavničar Peter Zgaga njem delu mesta je že na več kra- južne železnice v Mariboru, se je jih zmanjaklo vode. Pa tudi zunajlPel.ial i10 travniku proti domu. N* na deželi so v mnogih vaseh presahnili »»tudenei in vodnjaki. SAME BESEDE. Washingtonska konferenca za odpravo brezposelnosti je končana. Ko so navzoči drug drugemu lepo pokadili, so se razšli v splošnem zadovoljstvu. (lompers je bil z uspehom ravno tako zadovoljen kot je bil jeklarski baron Schwab. Manj zadovoljni so pa brezposelni in oni, ki trpe vsled upliva brezposelnosti. Oni namreč niso, kot je rekel Gompers v svojem zaključnem govoru "kot del splošnega državljanstva zainteresirani pri rešitvi brezposelnosti/' Oni imajo posebne interese, ki se pa nikakor ne vjemajo z interesi podjetnikov, ampak so žnjirni v popolnem nasprotstvu. Želje teh ljudi niso bile predložene. Poglaviten namen konference je bil, da se vse mirnim potom konča. Izgovorjenih je bilo dosti besed, stavljenih in sprejetih veliko resolucij, ki so pa seveda v prvi vrsti kapitalistom vprid. Veliko je koristila ta konferenca železniškim družbam. Dobile bodo namreč pol milj a rde dolarjev iz zvezne zakladnice. No, dobile bi jih tudi, če bi ne bilo te konference. Večina se je neformalno tudi izrekla za odpravo oseinumega delavnika železniških uslužbencev. Člani ameriške delavske federacije niso protestirali proti temu predlogu, da bi ne motili lepega mira in reda. Navzoči najbrže sami občutili, kako prazno in brezplodno se mora zdeti njihovo ]>oslovanje brezposelnim. Vlada ni imela namena dati brezposelnim dela. Ce bi imela ta namen, bi bila konferenca za odpravo brezposelnost i nepot rebna. ŽELEZNIČARJI. Okoriščajo se na račun pogorel-cev. Poročali smo o velikem požaru v Klečah pri Ljubljani. Sedaj se poroča, da se .po javlja jo brezvestni elementi, ki nabirajo milodare in se na tak navili hočejo okoristiti na račun bednih pogoreleev. Pomožni odbor za pogorelce kle-čanske opozarja vse, da naj vsakdo zahteva, iprcdno kaj daruje, od1 prosilca po županstvu na Ježici hrbtu je imel nahrbtnik, poln krompirja.. Zadel je ob kamen, omahnil in padel ter se pri padcu precej poškodoval po desni roki. Bitka z grabi j ami. Miha Stare, posestnikov sin iz Turnšič pri Dobu, se je vračal s polja domov. Xa rami je nesel troje grabelj. Na potu je srečal brata Franceta in Martina Sušni-ka, s katerima je imel že zjutraj prepir. Prepir se je vnel iznova. Razvil se je kmalu v pretep. Da bi se obranil nadležnih bratov izdano potrdilo o identiteti. jSušnikov, je Stare odložil dve grabi ji, z ostalima pa se ju je kotel otresti. Toda ravno to je postalo za njega usodepolno. Brata Habsburški dvorni vlak. One 16. septembra zvečer' je. „ prispel v Ljubljano iz 9 vagonov j Sus,llk*sta namreč* tako-> obstoječi kompletni dvorni vlak!P® sabljah m ga potem tako pre- bivšega avstrijskega cesarja Karla, ki ga je prisodila zavezniška reparacijska komisija Jugoslaviji in preide tako v lafrt vladarja. Vlak ima 121 ton. Iz Ljubljane se je odpeljal v Beograd. mikastila, da je dobil posebno na glavi precejšnje rane Okradena in. oropana občinska blagajna. Neznani tatovi so ukradli iz zaklenjene sobe občinsko blagajno Nazadovanje nemških šol v Mari-jv Dolenji Lendavi na Prekmur-boru. Železniške družbe v tej deželi so se lotile nevarnega posla — napenjanja loka. Temu loku se pravi delavska potrpežljivost. Najprej so odstrigle svojim uslužbencem plačo za dvanajst procentov. Med delavskimi vrstami je bilo tedaj precej ogorčenja, jK>sebnega navdušenja za štrajk pa ni bilo opaziti. T«h1i podjetniki ne poznajo nobenih mej. Kot da bi m* nor« . vali iz organiziranega delavstva, so te dni izjavili, da bodo plačo skrajšali še za deset procentov ter uvedli v delavnicah delo od kosa Pri tem so pa dali vsakemu poecincu razumeti, da trga nesramnega striženja ne bo še taka hitro konec. Proti temu se morajo delavci braniti. Delavski voditelji so mislili: — razpLšimo glasovanje, če so ljudje za štrajk ali ne. Ce bodo za štrajk glasovali, bo te preplašilo lastnike in ne bodo več kršili plač. Glasovanje je res izpadlo v prid štrajku. Posledica je bila nepričakovana: — dvanajst procentov skrčenja. Sedaj je Štrajk skoraj neizogiben. Izbruhnil bo 30. oktobra vsej deželi. Samo uslužbenci dveh Fordovih železnic ne bodo zastavkali. Ford je namreč delavcem, zvišal plače, znišal pristojbino, pa pravi, da ima kljub temu precejšen dobiček. Koliko dobička morajo imeti šele družbe, ki znižujejo plače in višajo pristojbine! Vlada in podjetniki so proti štrajkarjem. Predsednik Harding je rekel, da je treba znižati plače in obenem tudi pristojbine. Konferenca za odpravo brezposelnosti se je dovolj jasno izrekla za skrajšanje plač in z?, odpravo osemur-nega delavnika. Skoraj vse časopisje je proti železničarjem. I)a bi naperili proti njim tudi farmerje in srednji razred, obljubljajo železniške uprave znižati pristojbine. Koliko je dati na take obljube, ameriški narod predobro ve, ker se je o tem že dostikrat prepričaL Toda ameriški narod je lahkoveren ter zlahka sede kapitalistom na lim. Dvanajst procentov znižanja plač je prineslo mag-natom na stotine miljonov dolarjev. Pristojbine niso bile namreč znižane niti za cent. Reklama za nižje pristojbine bo medtem dosegla svoj cilj, če bodo imele železniške družbe dovolj časa, da v tem oziru preparirajo javnost. Čimbolj bodo železničarji zavlačevali s štrajkom, temmanj upanja bodo imeli na koncile uspeha _ Letošnje vpisovanje v obe nemški osnovni šoli je pokazalo, da se tit evil o nemških otrok krči. V prvi razred obeh šol se je vpisalo 17—20 učencev, dočim so slovenski razredi tako prenapolnjeni, da so večinoma potrebne spored-nice. Tudi nadaljni razredi nemških šol imajo v primeri s slovenskimi jako malo učencev. Prihodnje leto se bo radi tega ena nemška šola morala opustiti. skem, jo izropali, vrgli potem v potok in z denarjem izginili. Obmejno posestvo v slovenskih rokah. Iz St. Ilja v Slov. goricah se poroča: Znani vodja Samostojne kmetske stranke na štajerskem obmejnem ozemlju, poslanec M templja, je nakupil v Št. IIju lepo posestvo ter se namerava tja preseliti. Z narodnega stališva je pozdravljati to preselitev, ker v št. 11 ju itak primanjkuje narodno zavednih mor i Prijatelj ljudske naobrazbe. V Ljubljano poročajo: Velein-dustrijalec Mavro Drach, državljan češkoslovaške republike, je , ri~ . . , , ... ,, . t„. , 1100 vagonov svinj se skoro redno /.gradil v Lapragu pri Sisku nal^______ , _____. ._ lastne str<»ške moderno urejeno Razne svinjarije a svinjami. "Slovenski Narodr' piše: Po ljudsko šolo in jo poklonil občini. Najdenček. Dne 13. septembra je opazil vi-ničarski čuvaj G else r na Košaku v Lajteršperku in sicer na Ferli-ševem posestvu, kako so svinje dnevno izvaža iz Maribora, večinoma v Nemčijo. Izvažajo večinoma zagrebške e-kšportne tvrdke, katere zalagajo tudi prekupei po štajerskem ozemlju. Da se gode pri tp.h svinjskih transportih tudi razne svinjarije s svinjami. l>i med potjo 000 kron. "Staremu"' odpove službo. Kupi delnice neke stavbi nske zadrujre. Dobi. Kupi delnice mlekarske zadruge. Kupi dolarje. Dobi. Anže Tomejc pije šampanjca. t * . Ivan Nepomuk Tomejc. Sedem-njast let star, Privatir. Lakasti čevlji, ura v zapestju. 40 000 kron. Bančni konto. Čekovna knjižica. Ljubavno razmerje. Koliko stane ves svet ? * # * Tomejcu se znova zvedri v glavi. Kupuje riž. Dobi. Kupuje «;u-n.ij. Dobi. Kupuje vino. Dobi. Kupuje usnje, blago, pljnvalnike. toaletni papir. Dobi in dobi. Čudovito ! * * * Tomejc se seznani s človekom, ki z žitom veriži. Poveča svoje zna nje. Uči se hrvaščine, posebno osješkega dialekta. Seznani se z železničarji. Dobri ljudje, pravi gentlemani. Spozna potrebo pod-kupovanja. Prevaža žito, po c-?-set, dvajset vagonov. Prevaža hmelj, prevaža vse, kar je mogoče prevažati. In dobi, vedno dobi. ' ♦ * Jan Tomejc. Naslov: Bled. vila Florentina. i4Vak, monokel. Zjutraj : kopanje z golimi ženskami v jezeru. Opoldne; jahanje v sosesko. Kmečke punco. Zvečer ena sama veseliea do jutra. Sto vagonov srečno prodanih. Burgundec in oporto. Vsak dan sveže ostrige iz Gradeža. Igralka r$. se mu vabljivo smeje. stikale po nekem ovoju. Na svoje . i • . -, , , - , . . . , , .. čeprav bi bile morale za to-vedeti., iznenadenje je našel v ovoju okoli " , . . , 6 tednov staro dete ženskega spola. Odnesel je otroka takoj v sosednjo hišo, kjer so ga prevzeli. O nečloveški materi ni sledu. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ga. Fani Hart man, soproga po vsej Sloveniji znanega gostilničarja pri Fi-goveu na Dunajski cesti. V vasi Hrib pri Koprivniku je umrla gospa Ivanka Ožbalt. V Kamniku je umrl 15. septembra načelnik tamkajšnje Meščanske korporacije, trgovec in posestnik Janko Koschier v 57. letu starosti. Bil je iskren narodnjak in odličen upravitelj obširnega gozdarstva Meščanske korporacije. Kamniške meščane je z njegovo smrtjo Sadel težak udarec. Pavel Slobodjanac je prišel te dni v Osjek k zdravniku, kateremu je tožil, da ga nekaj tiši v gr Že v nekaterih dneh je Slobodjanac obolel na steklini in policija mu je oblekla prisilen jopič za nmobolne. Njegova žena je izjavila, da ga je nedavno vgrizel stekel pes.^ Na potu v bolnico je umrl v tramvaju, za steklino. Ustreljen od vojaške straže. Čevljarski pomočnik Miroslav Škvorc iz Zagreba se je vračal iz Ljubljane pozno v noč domov. Sel je mimo vojaške straže. Ker se na njen poziv ni ustavil, je vojak iz-prožil in Škvorca ustrelil. Bazne nesreče in nezgode. Ponesrečil se je stavbni svetnik pri okrajnem glavarstvu v Slo-venjgradcu Leon Pinterič. Ravnal je tako neprevidno s samokresom, da se je sprožil. Krogla je prodrla akozi Pintaričevo uho v glavo in obtičala pod očesom, ki je izgubljeno. Pinteriča so takoj prepeljali v bolnico. o tem kaj več, ko ugotovimo, kam je šlo tisto meso ipogin-olih svinj, ki so jih od konjederca vozili nazaj v mesto. Dotlej smatramo, da John Tomejc, ravnatelj. Brzojavni naslov: Juhuhu. Telefon: -'S3—f»00. Mestna Hranilnica. Kreditna Banka. Jadranska Banka. AVin«'i Bank Verein. Vila. Av- je s temi posli poverjeaii in šele, tomobil. Perzijske preproge: So-sedaj suspendirani funkcijonarj fer. Japonski porcelan. Troje lju-pa^ta! žrtev brezbrižnosti poklica-} bavnih razmerij : plesalka igralka, ne oblasti, katero smo tudi mi o-petovano opozarjali. Italijanski glas o madžarskih pustolovščinah. Rimska "Tribuna . ki je večkrat v neposredni zvezi z vlado, piše, da rimski politični krogi dvomijo o resnosti zadnje madžarske pustolovščine naprsni Avstriji. —. Ta pustolovščina so bo končala ravno tako. Kakor velikonočni iz-prehod Karla, ki je najbrž tudi to pot udeležen * .svojimi intrigami. Občinske volitve v Pragi se bodo vršile meseca oktobra. — "Čas'* poroča, da bo ob tej priliki nastopil anova politična stranka pod imenom "češkoslovaška inteligenca", ki bo izdala svojo kandidatno listo. USPEŠNA TRGOVINA. Schtilte Cigar Company je v mesecu septembru leta 1920 prodala za $1,544,000 blaga na debelo. V mesecu septembru leta 1921 je znašala njena skupna prodaja $1,66^,000, kar pomeni povečanje za 8% oziroma za $124,000 v primeri z lanskim letom. DON'T JAmbiica's Making Exposition jpcvucrmisTiiEfiiein- M* 5TWO & 4*4*1 MCW voau CITY sBhKA poročena ženska. * * * Angelina V,»ra komtesa Kakadu Jane Nepomuk Tomejc zaročena. * « M Tomejc se pripravlja na končni udarec. Skuša priti v stik s politiki. Silne zveze. Mednarodni kapital. Svetovni trg. Temperatura 108 stopinj, t isto erazv. Led na glavp. * * * Udari na newyorski Wail S-treetwUdarec se ponesreči. Stoj! Previdnost? Koke proč od Wall Streeta in svetovnega trga. # • # še en udarec! Zopet izguba. ' * * Tomeje da vse na eno karto. Velikanska napetost. Šnofa kokain. Ijjubi vs«'. Vila, avtomobil, šofer, banka. komtesa Kakadu, plesalka, igralka, poročena ženska, vse je k zlodju. Prime za revolver. Se premisli. Gre ga zastavit. Kupi žemljo za lune. * • , Obišče "starega". Ves pobit je in potrt. "Stari" je milostljiv. Govori o velikih oslih in kamelah. Tomejc molči. ' ♦ * Anže Tomejc, bivši ravnatelj, 18 let star, trgovski učenec pri tvrdki Magdič. Trgovina s svileno spodnjo žensko obleko. Poglavitno opravilo Anžeta je; čisti trgovskim pomočnikom čevlje in nositi pisma na pošto. ifugnafamrnaka Ustanovljena 1. 1898 SCatnl. 3lri>unta lnkorporirar-a 1. 1900 1 GLAVNI UPAD v ELY, NIINN. Glavni odborniki: Pretlst-^nik: RCDOU PERI>AN. ifctf E. 185Ui Si^ Clerelan^, O. Podpredsednik: LOUIS bALANT, B^x 10S, 1 earl Ave., Lorain, O. Tajnik: JUSli^H PISELKU, Ml^n. VtJa^a.icik: CiEO. L. BHOZICH, Mlnn. Blagajnik nelzTiiai^Lih smrtniii; JOllS MOVERN, L24 E 2nd Ava, W. Du.utb, MVu*. Vrhovni tdrftnnk t Dr. JCS. V. GRAHEK. 84S E. Ohio fit, X.8., Pltt^bcrgb. Pa. Nad**?*! »tU jt: MAX K K RŽ if" Ni K, Box tioct ZvrUts* Wyo. MOHOR MLADIČ. '2003 So. Lav»ndal# Ave., Chicaut«. II«. F A AN K SKRABEC, Washington Denver. Oolo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Miu*. GREGOR J. POREr.TA, Box 170, Black Diamond Wa«h. FRANK ZOR1CH, C217 SL Clair Ave., Cleveland. O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., R.xkdaJe, Jt41et, III. PAT L'XK EltMENC, Kill — 3rd Street, Ui SalJe, 1U. JOSIP STERLE, E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. Waukegau. 11L - Jeduotiiio urailiio glasilo: "Glas Narode". f---- Vse stvari, tikajoče ^e uradnih zadev kukor tudi denaru« poftilja-tvo nuj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prito/.l»e liMj se poSilJa na predsednika ix>rotnegtk odbora. Prošnje za sprejem novia Članov io bolniška spričevala naj se poAilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednotu »> prip'jroi'a vwui Jug«»slovi.nom za obilen pristop. Kdor želi |>osle*i ilan tf. organizacije, naj tglasi tajniku bijižnega društva J. S. K. J. 7.a ustanovitev novih druStev ne pa obrnite uu gl. tujulk«. Novo d.'uStvo se lahko vvtanovl z 8 čian* ali f'la'iU-auil. Nečimurn^st živali. Povsem naravno bi človek domneval, da j«' v^eina živili bitij takoj zjutraj, ko se prehudi, pripravljena na zabavo ali delo dotič-jiega dne. Taka domneva pa je povsem napačna. Ži\:ili. kot človeška bitja, se morajo "obleči" in čeprav obstoja njih "toaleta" v \ečini slučajev le iz neke vrste kopeli ter uravnave peres ali kožuha je vendar veliko število živali, ki niso zadovoljne s samim! seboj, dokler niso korenito opravile tega posla. Večina teh živali je zelo plaha, ter si poišče zjutraj rajbolj osamljena mesta. Druge živali, kot domači pM in mačke, pa porabijo cele ure, tla se "oblečejo " Ptiči so nicgoče najbolj čisti •'•lani živalskega sveta. Številne vrste morajo imeti vsak »lan svojo kopel. Nekateri ptiči se poslu/.i-jejo vode v ta namen, drugi pa pe-•>ka ali prahu. Oni. ki se poslužujejo vode. so zelo natančni glede kakovosti vode, katero uporabljajo. Kdor je kdaj opazoval domačega kanarčka, je trotovo opazil, da se ni hotel kopali razen če sta bda voda in posod i popolnoma čista. Ce ni nobenega človeka, ki bi stal poleg, se kanarček najprvo okoplje, si uredi nato svoje perje, in se šele potem loti svežega semena. katerega je dobil za za jut n-Lastovke S£ ne kopljejo vsak dan ker se poslužujejo le sveže deže r.iee. Tudi domače race ljubijo nad deževnico, to je mehko vodo. Kadar prične padati dež, pričnejo uvigati pero t i in se našopirijo, tako da prodre deževnica lahko prav do kože. Ko so enkrat pošteno premočene, se pričnejo glasiti in uravnavati svoje perje, pri čemur se poslužujejo svoje lastne maščobe j prihajajoče iz neke /leze v bližini zadnice. Divje race. ki žive ob jezerih. prelete pogosto velike razdalje, da pridejo do deževniee. — Tudi ptice, ki se poslužujejo j>r sti in prahu v kopalno svrhe. so zelo natančne glede kakovost", tega peska, pr:ihu ali zemlje. Škr-janei m vrabei si izberejo droban suh in precej oster prah ali pesek. V njem se okopi je jo kot se druge ptice v vodi ter rabijo m tem pre- cej časa. predno Spravijo svoje perje v red. Prepelice se poslužujejo v ta namen ilovice. S svojimi kremplji pričnejo kopati ilovico ter jo metati na svoje telo, dokler ni perje popoinoiua pokrito r. ilo-\ ico. Nato se otresejo, in ko so zopet uravnale svoje perje, ho čiste ;n sveže kot dama. ki stopi iz svoje kopalnice. Tudi domače kokoši se čisti jo približno na isti način. Živali iz plemena mačk porabijo več časa kot katerakoli druga žival za svojo toaleto. V džunglah se levi in tigri poslužujejo svojih prednjih šap, kater«* omočijo v vo ni. kot kopalnih gob in jeziki jim služijo kot glavniki. *>rav kot lahko vidi človek .;',to prikazen pri domači hiš»'i mački. Tnid zajci in drUe;* ^,'iodavci se poslužujejo svojih prednjih nog pri čiščenju obraza. Tudi psi mi ljubijo umazanosU m zanemarjenosti. Neki izkušen lovec je rekel da ve \ vsakem slu-1 a ju natančno, da so njegovi pM skrajno izmučeni, kadar se noče jo (»čistiti s tem. da s* drgnejo ob grmičevje ali visoko travo. Psi so posebno natančni gjede snažno*!' svojih nog. Konji in goveja živina na paznikih imajo navado lizati se med sebojno ter se čistiti na ta način To ni znamenje n:kake posebne medsebojne ljubezni, pač pa znamenje medsebojne pomoči. Tudi druge divje živali, kot ži-rafe. sme. jeleni in antilope se čistijo medsebojno. Naravoslovec Cornish pripoveduje o neki žira-li v zolojričneni vrtu. ki se je vedno umivala ter ostala čista po celt in životu, seveda z izjemo vratu. Po preteku par tednov je postal vrat za par stopinj temnejši in to samo radi tega. ker jra žirafa ni mogli doseči s vojim jezikom.__ To jo je vznemirjalo tf.r je bila p"tolažena šele tedaj, ko so jr> pazniki korenito oč:stili od glave do nog. ROJAKI. NAR0ČAJT2 SS NA "GLA3 NABODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NTX v ZDR DRŽAVAH. COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 - $250.00 - VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. _ Imam novo zalogo nemških importiranih "Homokord" rekordov ,, Brezplačne cenike dobite pri: VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. V odgovor. Ponovilo naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane mo£ke in Kenskne ure čisto zlate prstane, verifies, priveski in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovno COLUMBIA GRAMOFONE in BL0VEN3KE FLOŽČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgoveo z zlatnine IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite nin po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. -t* GLA& ffAlfoP-V 17. 61TT. 13S1 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. (Nadaljevanje.) 111. *n< joe jih, da bi tudi one vatale. A zmotil se je Lukaš v svojem trdnem upanju, da se Vemdulka poboljša prihodnjega dne. Storila je drugega dim isto, kar prvega, attretjega dnev isto, kar dan poprej. Trdno je vztrajala pri svojem mnenju, da sedaj pred poroko med njima ne sme biti poljubov, ker bi s tem ne dala pokojnici mirno počivati, ki je reviea morala oditi s tega sveta, da bi tu ona I nihee ne vedel. S kako rud««stjo si ini vedno letela v naročje, a sedaj j naenkrat taka ošalmost! Seveda. *eve pritrdila, — radi naju dveh|redno nasanehnila, ko jej je ženin s.* we obrnilo ua dobro, ali '■•menjal one večere p,*l trepetli- dva >«ogl a skupno uživali srečo. utM.tfa pokojm.a. ta jo je popla-ja za CK-iftanja, ki jih je dodal,Kako sta ^ 1,f>teIa to Jmpače čala To i.- vendar le čudna reč,'temu spominu, «e prav nič ni zme- POP1*-'«*1 111 katero drugo ljubav da nekaj k;ir je enemu veselje, nila in o kakšni drugem -]>olju.bu^j boriti, nej?o da na ta način po spravlja «lnitr»-ga v žabrst. TodaJ«' hotela ničesar slišati. Zelo se je jaz hočem njenemu otroku jh> v r-Razsrdila nad Lukašem, k > jo je niti. k.*r mi je napravila prostor nenadoma zopet objel okoln \ ra- < » tvoji strani. Ravnokar, predno, tU- itilo je sk __________ . . da r.thiN-em izgubiti roko.{zagroziti. č«-š, da b.. že videl, kaj,"1 lmstl,a veljati niti ene besede, pa mu okriviti las »It vsaj'»m napravi, ako jej ne da mi-'kl izre,kel 'Proti njenim raz- bit. «a ui mo**1 '' Prav kažeta, kako cenita njen spomin Lukaš zopet ni vedel, kaj bi si mislil o svoji nevesti, nič prav mu ..............^_________ skoro čimLio, da se je|ni ur'aJa,° nJeno modrovanje: ali •m obljubila pokojui-Jupala tako na^anZiti čelo in mu;kfko (>dvniiti od te"a- kn mu j»ime ucii-ia o'iiskui ; nin ciiKra< «e z,iej»u ne zgrua prav .jej ne bo treba previti je, niti enkrat mu p<««tiljati; ubošček 1k» nisi el kakor iz vode. Menim, da bo prihajala vsako noč. Nalašč nasu-jpahnjen jem pepela okoln zibelke, da bom spoznavala njene stopinje. Prav jo, da je sled. ki ostaja pri umr-.v sobo. lih, taka kakor ona ««1 rac; to si! Precej časa je stal Lukaš v veži, nič opraviti; da bi pa ostro na->»jej. tega si ni upal, •Ne, da jej nisem lagala, ko j ko jo je vedno dražil iti niso vsi j opravit deteta obiskat; niti ertkra* j opomini ne zlepa ne zgrda prav pr"tJ nič izdali, tedaj ga je nenado^na|ker jo je imH P™'*5 ra<1- Posku-/agrabila, in predno se jej je ime >al je toreJ * prošnjami. Ali ona gel on upreti in ubraniti, bil je že mu 7,1 dovolila ™ti tedaj, ko jo je Prilike v nemški državi. ; koz i vrata v vežo in je I prosil za poljub, ne morda iz lju-ibezni. temveč, ]>o njegovem miie- m slišal, kako je pred ifie nostavilal ,eZ1"* * - —- —........- •« • . . . ri- mizo. da ne bi L mogel več u-n.n'"^ sai»° ^ii tega; da bi se mu M* s?fIal^ticnimi-močmi. To vse kaže, da bo do oz Nemška osrednja vlada je nastopila proti monakovski vladi — i bavarski), ki je presčito delala separatistično :n monorliistično po-•itiko. Kakor znano, se spor se nadaljuje, četudi je bavarska krščanska vlada odstopila. V berl:nskem državnem zboru je državni kan-ecla-r dr. "Wirth por.>«"al, da se vodje izza znanega pangermanskega Kappovega puča. ki jih je policije "pridno" iskala, nahajajo v nekem skrivališču nedaleč od Mon^kova, podpirani od bavarske vlade m v zaščiti bavarskih policijskih bajonetov. Ti elementi smejo nemoteno prirejati tajne sestanke in agitirati. Odkritje je vzbudilo v državnem zboru velil'o senzacijo in ni čuda saj kaže dovolj jasno žalostno stanje današnje notranje nemške politika. Nam pa se zdi le eno zelo sumljivo: C> sedaj berlinski vladni kiogi vedo, kod se skrivajo Kappovci. zakaj ne nastopijo takoj in odločno pvoti njim ter jih poza pre jo? Saj se rnend^ ne boje preveč monarhističnega odpora? Saj so velike manifestacije zadnjič Čisto naravnost pokazale, da je tri četrtinska večina neni-ke«ra naroda proti pangermanski restavraciji in za republiko V samem Berlinu se je manifesiacije udeležilo nad pol milijona klavcev! Še nekaj je Čudno: Državni komisar javno varnost je dr. Wirtliu por lal pismo, v katere mpravi. da je ŽP lansko leto vedel, kje se nahajajo skriti rovači in je poslal na lice mesta agente, da te n. varne ljudi aretirajo. Agenti niso ničesar opravili _ radi višjih si!! Tor-j, iz vsega tega je jasno, da ie velik del krfvde radi danes tako velike mona» histicne moči v Nemčiji na strani osrednje vlade, oziroma n jenih buržujskih članov. Ju to je razumljivo. če pomislimo, da je skora j vsa nemška državna uprava v rokah stare zagrizene birokracije, ki še ni pozabila na IVutsehland Deutschland. ueber alles. . . " j„ ki je še niso mogli primerno /a- Solina in Janžekovič sta še po obsodbi grozila tistim, ki so za nju neugodno pričali. Razne vesti. šemljenee z revolverjem v roki. Stari Kele ob mizi stoječ je imel ravno denar pripravljen za izplačilo dninarjev: 50 kronski bankovec in listnico. Videl jc hkrati dva napeta revolverja proti sebi, bankovec mu je že izgrini!. za listnico pa se je vnel kratek boj. Kele. za- ! _ pazivŠi v veži še tretjega roparja i s karabinko nanj obrnjeno, je mi- j Masai7kov ^ italijanskemu kra-slil, da je že no njen«.; prisil je sa- i ^^ mo še. naj puste družini življenje, j Predsednik Masaryk je poklo-Roparji niso nič govorili, nego so italijanskemu kralju mal sre-kazali samo s prstom na omaro, j brni kip sv. Jurija s pismom, v kjer so vedeli, da se nahaja denar. Katerem St' zahvaljuje za italijan-Kelc jim ga je sam dal. češ; tu ima- gostoljubnost in v katerem se ■ipohtila volja. — Saj vendar nisi mali ot J Ur^Vljel;ja kmalu PriAI°- Vsak ""v spor in vsaka nova intriga Hoh« rok. T J pod repni kov in sitega meščanstva ojaču- zahtevo monda tmli slišal, kajneda ? 'že otemneli v večernem mraku in Lukaš je pokimal z slavo; a kaj.",,,Jl občutek, kakor da ga je kdo mu je Vendulka jrripmedovala in polil z mrzlo vodo. Tako si seveda čemu je on pritrjeval, tega ni ve-;»i bil predstavljal današnjega ve-,pod ,menob kar ^ ^ dostojno- del. (lasi je neprenehoron pogledo-'čcra, ko je za Vendulko hitel pro-'stl? Ze radl te»a w iezim n«d teboj. Lukaš torej ni zopet ničesar o-pravil, naj je govoril, dr^azoval in silil, kolikor je hotel. Slednjič se ga je lotila misel, da ga neve- IXJ •a je, da je danes nem- ■ ■ » Jll-ll null "I I lift. I I v . ... , -------- Lukaš * ea je karala rati te želje; I TI1Sa"aC,JI ne2l>čutljH- vost in skušal se je smejati temu,lsta nala^ tako draži- ker to kar se mu je ravnokar pripetilo,!menda kratkočasi, ko ta.ko zelo ker je smatral vse za šalo. Kdo se!uon M(>žno ^ Nine pošaliti, ako ne nevesta z že-|df ^ na tlhein Yefie,li na ninotn! Moral bi biti res velik ne-|°*ltni zrned^nf>st» - Kako bi ne bi-otesanec, kdor bi se hotel raii te-!la zaPazila' da 11111 sedaj v res-bala priti k njemu ven. da je ne ga nanjo jeziti, saj je vendar nje-j1110' trikrat bolj ugaja, nego pred bi oče zapazil v veži in prišel po-|iia pravica, bodočega moža malo'tren" *et'\ 1,1 Kako ga vsakikra.t ji jo /. leskovo; vsako noč jo je po-lagal na posteljo ter jo pomenljivo poglcdaval. ko mu je hči, od- ...... ........Jltl ,^tuJlll liajajo«' gori v svojo izl»o. ^«čila je"na" dvo.SV m^^ služ^i-l^f^ ni ilUeI *** nLkoli tako ... . , i ran kakor ravno seda i: imela ie st\o s t a ko prijaznim gbrazom, . • . ... , kakor da bi se bil samega sebe I ^T ^, I" 'T° ~~ pahnil iz sobe, nehoteč biti tam ■jh- ka3 * lep°' da =a Je hot^,a lahko m.e Ni mogel več dalje sa- mo gledati na ta usta, ni mu bilo to možno; moral j«- pokusitir ka-*:o so g<»rka in sladka, in predno se je Vendulka tega mogla nadejati. je in jej pritisnil na ustnice tak poljub, da sf> skoraj krvavele. podražiti in po jeziti ipresune, aiko jo nenadoma ugleda Lukaš je torej pustil vrata v'^ začuje njen miru in ni skušal si jih osvojiti;^ Tf>da Je liajb,,2e šel je na dvorišče med služabni-! WrKiuiki napoti. Smehljajoč se, • tako mučiti iz same kra+kočž wiiieiuiam' se,« • ... Je slišal, kako jo sedaj služabni-^1 m ?? tU,em:^vrti« nje-kočil po koncu, jO ;tV(, hvali, želeč sebi in njenm sre-!^ ]jllh™U; mw!wa ni0rda ^ čo, da je prišla k njim v hišo taka^ = »a'P^im, gesipodinja. Ko je prišel čas za to/ar mi le ljuh°' ko te ima™ Vendulka se mu je s preseneče-| je il^zel "s hlapcem na visi i," kjer |Ua varnem '' Je ^ <*«iijo polnim p n jeva. iztrgala ter * lijem, ga pahnila

radostno, da je je bilo vi-bi jo morda radi njene prevelike j det i. kako se ]K>čuri kakor v ne-udanosti sedaj, ko jo ima. manje(besih. Vsakdo se je moral razve cenil, kak bil še svoboden: je-li torej *tn' da opusti vsako kljubovanje 1, kakor se t upat am dogaja seliti nad njenim srčnim obličjem moškem in bi torej bilo na me-J in tudi Lukaš se je zelo radoval dilo kogreba pa do današnje maše; ves ta čas nisem vpraševal po tebi, niti te iskal — samo nedavno sem ti javil na kratko po stari Martinki, kaj nameravani — danes opoldne scin vso žalost javno zapil v vinu in r wish* j sem gotov na večne čase. Vprašaj o tem, kogar hočeš, vsakdo ti poreče da sem sedaj zopet kakor samec. — Jaz nikdar ne vprašujem [drugih, kaj mi je storiti Ln kaj ne, ker veni to sama; zato tudi ne bom ljubimkovala s teboj pod to streho, ko sta tvoji ženi komaj nogi lot.rpneli. in tudi če bi mi hoteli vsi ljudje dokazovati, da je to dovoljena stvar! Za to je dovolj časa Ido takrat, ko bova svoja kakor Ihrata in jo to tedaj ne l>o smelo |več raz/a lit i. — Res je sicer, da si sedaj še desetkrat lepša nego si bila pred lir.-ini leti ko sem kz ljubezni do tebe vsak večer vznemirjal vso jvas; ali zato si bil« takrat tudi desetkrat bolj pridna. Spomni se sa- nad njo, čutil se tudi on kakor in se izovarja radi tega in onega. Kako ga je mogla tako malo poznati? Saj jo je ravno radi njene iskrenosti tako zelo cenil in ibiloise mu na nebesih, ko se mu tako ljubeznji-vo in odkritosrčno nasmehnila. Ali kakor je prišel k njej, hoteč ž njo zaupno pogovarjati o nu je nad vse ljubo vedeti, da se svoji ljubezni do nje, takoj se je lahaja v vsakem njenem pogledu,[izgovarjala, da mora vpravki ne- n it i ne beli glave s tem. kaj se jej. dalo je v njegovi hiši popolnoma je tako nepričakovano pripetilo, drugače. Vsaki kot je imel dru-ci'sar ni morda vedela niti sama.Jgačno lice. da se je čdoveku kar Dogaja se pri ženskah, da si kaj smejal od same snage. Vendulka vtepe jo v glavo, hočejo to doseči, j se je trudila od jutra do večera, a ko jih človek vpraša, zakaj, mu da bi popravila, kar je zanema-ue vedo dati nobenega poštenega odgovora. Saj pravzaprav ni bilo na vsej stvari ničesar; to je halo preveč hrupa radi enega poljuba! Ko ga danes ni hotela poljubiti, stori to drugikrat. Samo da jo je konečno imel na svojem posestvu, pri svojem ognjišču, pri svojem otroku, ko se ni mogel nihče več vmešavati v njiju stvari, nihče mu je več odvzeti. — Saj se Vendulka že jutri iz-preobme dalje tega ne vzdrži! si je ponavljal Lukaš in se pri tean, da bi se utolažil. zopet spominjal na one večere ob potoku pod tre-i»et!iko. Trdno prepričan, da se ona blažena doba ljubezni povrne na vsak način jutri, se je slednjič,ob tla umiril in zapri k spanju oči šele, rila pokojuica, za kramljanje jej je res preostajalo malo časa. Ali kaj se je brigal zaljubljeni Lukaš za vse njeno delo, snažnOat, skriv nost in vsa druga modra in potrebna izboljšanja, ki jih je uvedla v njegovem gospodarstvu?! On je hotel imeti svoj poljub, drugega. si ne želel od nje in je tudi ne prosil; vse ostalo naj si je pripustila sebi. " Kdo od nas se ho Lukašu torej čudil, da je, ko ni mogel izprositi, niti ne doseči, po čemer je hrepenel. končno izgubil potrpi je« je?! Bil je dejansko razsrjen na Vendulko, sedaj ne več le iza šalo, in v tej ogorčenosti udaril z nogo fmo, kako si vedno vzklikala, ko si.ko so petelini v kurniku zadaj za me od daleč ugledala, kako semuijim že tretjikrat zapeli, nazna-j jaz plazil proti večeru skozi vrbelnjajoč gospodinjam in služlci-ob potoku v vaš vrt, kjer si ča- njam, da solnčice že vstaja iz svo-kala pod trepetliko name, da bi jih rožnatih blazin ter opominja- (Dalje prihodnjič.) KOJAXL 1IA "GLAS NARODA VEČJI MIK ▼ ZDE. MAJ. določil vlogo vsakemu posebej. — Dne 31. marca po 19. uri so izvršili načrt. Blagovič je šel v me-i jalnico, kjer se je tedaj tudi navadno nahajala finančna straža, ki pa je bi]a tisti ča3 odsotna pri avstrijskem vlaku, ravnotako državna policija, ki ima svojo stražnico poleg menjalnice. Medtem ko je Blagovič zaposlil uradnika Henrika Scheidbacha, ki je ob tem času ravno zaključeval blagajno in sortiral denar, sta naglo vstGpila Ojelikov in Porhovič kar v menjalnico, nastavila prestrašenemu u-radniku revolver, grozeč mu, naj bo tiho. V tem je Blagovič zunaj ugasnil luč ter zaprl vnanja vrata. Ona dva notri sta se pridno lotila dela. Zvezala sta uradnika, Čjeli-kov ga je stražil, Porhovič je naj-preje njega osebno oropal, nato pa še nagrabil že pripravljeni de-!+nar ter vzel še malo železno blagajno, izročivši vse zunaj pri o-kencu stoječemu Blagoviču. Ko so bili gotovi, so uradnika še zvezali na nogah ter mu s časopisom zamašili usta in ga pusteč ležati, naglo pobegnili, ne da bi jih kdo opazil. Se tisto noč so bili po pešpoti že ob meji, tam so razbili blagajno vzeli denar, drugo pa s kamenjem vred zakopali, nato pa odšli žez mejo do Ormoža, kjer so na postaji v čakalnici čakali na jutranji vlak. Oropani denar raznih valut v zneskn 268.516 kron so si razdelili. Po načrtu so vzeli vse seboj •"z menjalnice da bi jih niti policijski pes ne bil izvohal. Le eno veliko nerodnost so pri tem napra-pri sebi tudi zasebno listnico urad-vili: Porhovič je namreč obdržal nikovo, v kateri je bila Scheidba-chova legitimacija "kot člana organizacije JSDS. Zjutra j-jih kontrolira orožnik po potnih listih. Ker niso imeli avstrijskega vizuma, jih je ustavil. Medtem ko se je orožnik pečal najprej s Porhovičem, sta onadva pobegnila. Pri vizitaci-ji najdeni denar tujih valut in pa \est v nemških listih o drznem ropu v Mariboru je dalo povod za aretacijo. In dobili so res vsaj e-nega pravih tičev. Med tem je mariborska policija osumila oropanega Scheidbacha «amega. Češ, di je rop fingiran. — Nič ni pomagalo njegovo zatrjevanje. da je nedolžen, njegovega irospodarja Gmusa niti niso hoteli zaslišati. Scheidbach je .moral sedeti v preiskovalnem zaporn 8 dni in bi bil lahko sedel še do porote, da ni imel Porhovič v Ormožu tako — smolo. Mladi mož prizna skesano svoje dejanje. Njegov zagovornik dr. Kimovec predlaga dodatno vprašanje na ravnanje pod tujim vplivom in skrajno bedo. Predlog je «enat odklonil. Porotniki so potrdili vprašanje na rop. In tako je mladi Porhovič pred mariborsko poroto sprejel resigniran svojo 5-letno ječo kot izreden ropar. Roparska specialiteta. .. i Pod tako nenavadnimi okolno-stmi se morda še ni izvršil noben rop, vsaj ne pri nas, kakor se je oni pri Jakobu Kelcu, posestniku v Paradižu v Halozah, na večer 6. februarja 19"?0r Sloveči vlomilec Sommer, bivši narednik v vojaški bolnici v Ptuju, je nekoč pravil svojemu znancu Lebnu. da je njegov sosed, Jakob Kele iz Paradiža žigosal mnogo bankovcev. Leben se je za to nenavadno zanimal; hotel je izvedeti vse podrobnosti glede lege hiše itd. To zanimanje je zanesel v svojo gostilniško družbo, kjer se je sklenilo da mora Sommer pokazati pot do Kelca. Toda Sommer, čeprav sam na zelo krivih potili, se je temu načrtu izognil. jZato se ga je tem krčevi-tejše oprijel človek, o katerem b! sf bilo kaj takega najmanj pričakovalo. saj je slovel kot sin premožnega kmeta v Bukovcih tost ran Drave. To je bil France Solina. iMed drugimi je poskusil za svoj sklep pridobiti Petra Pichla, kateremu je obljubil 20.000 kron. Pichl, čeprav ravn-> takrat v stiskah. je ponudbo odklonil. Solina se je prav takrat tudi ženil, kar ga pa tudi ni oviralo, da ni dalje snoval naklep. Pridobil je zanj tedaj na dopustu se nahajajočega vojaka Franceta Janžckoviča, tudi posestnikovega sina v Stojncih ter Jožefa Krištofiča. ki je imel doma nevarno bolno ženo. Janžekovič si je za ta posel celo podaljšal svoj dopust. Ko se je dogovoril ves načrt v podrobnostih, so ga na večer dne 6. februarja pr. 1. tudi izpeljalL Kelčevi so pravkar odvečerjali, ko je vstopil prvi z robcem našemljen v hišo. Kelčevi so mislili, da prihaja sosed v 'ma-škare in je žena še veselo dejala: - No nocoj bomo pa se plesali. — A takoj nato vstopi že drogi na- te ta papir, če vas bo zveličal. Bilo .je 7000 kron;liopar ji. ki so seveda prikovalii veliko večTso nato sami iskali naprej, n brezuspešno. Med islcanjem se enemu ob karbi-•lovi svetilki vname robee na obrazu ; zato izpusti svetilko in'nastala jc tema. ki je oba roparja pognala " beg. tla sta prevrnila tovariša, stražečega pri vratih. Po potu so se skregali za plen. s katerim itak niso bili zadovoljni; onega, ki je stal na straži — to jo bil Janžekovič. je Solina odpravil samo s 110 kronami. Tostran Drave v domačiji roparjev ni nihče slutil, kaj se je -trudilo. Bilo je tedaj toliko slič-tiih zločinov v tem okraju, da se 0 tem ropu v samolni hiši več ur (»ddaljenega kraja tostran ni dosti govorilo. Osumili so pač Stum-b< rg«rja iz Medribnika in sicer «aradi popolnoma sličnega robca, kakršnega je imel eden roparjev kot masko na obrazu. Sturaberger «.e sedel zato.več mesecev po nedolžnem v zaporu. Letos je šele oni. ki ga je Solina prvega nagovarjal. slučajno izvedel za ta rop :n je celo zadevo izdal. Solina se je delal strašno ogorčenega, dal je po odvetniku Plohlu pisati po-'iv, naj vse prekliče kot laž. nakar dobi 2000 kron nagrade. Spravil je še več prič v nesrečo, ki naj bi pričale njegov alibi za tisti ve-'er itd. V preiskovalnem zaporu «r razvil celo korespondenco, da bi odvalil od sebe vlogo glavnega itinaka - voditelja. Pri glavni razpravi se je vedel rTrznn. samozavest no, češ. vsega je kriv Krištofič. 1 ta trdi isto o Solinu- le Janžekovič se Tiaže precej odkritega. Oropani Kele je slikal ves prizor in zagotavljal. Kakšne /le posledice ie rodil ta obisk na zdravju njegove žene in otroka, ki od prevelikega strahu še drugo jutro ni mogel y.jraniti s trepalnicapji očes. Zahteva odškodnino vsega skup 28.000 'cron. Po krivdoreku porotnikov na glavna vprašanja na rop so bi-"i obsojeni; Solina na 10 let. Janžekovič na 3 leta. Krištofič na 8 let težke ječe. ter vsi v plačilo uro-".anega denarja ter stroške. Ta nenavadni slučaj je privabil vse polno ljudi iz Haloz in okolice. spnniinja Dantejeve proelave. Koliko konj je na svetu. Skupno število konj na svetu znaša 9o mili jonov, od katerih je 14 milijonov v Evropi. Pred vojno je imela največ konj evropska Hu-sija. nato Nemčijtf. V Evropi imajo 44 toplokrvnih in lfi hladnokrvnih pasem. Mati umorili tri lastne otroke. V Luenen pri Dorimoundu je rudarjeva žena Leiki umorila ponoči v duševni zmedenosti tri lastne otroke v starosti od 9 do 11 iet. Eden od dečkov se je prebudil ravno v trenutku, k d mu je mati hotela prerezati vrat z britvijo in skušal uteči v očetovo spalnico. — Nesrečna mati pa ga je vjela pri vratih, in mu prerezala vrat. Mater s«» odpeljali na policijo, kjer je zaspala. Ko se je prebudila, ni vedela prav nič o svojem strašnem dejanju. ADVERTISEMENTS. Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik 638 Pens Ave. Pittsburgh, Pa. Or. Kota- trn aaj-vtarejil ilorenaU Bdrrnvrlk BpeeJ* Ust v Pittsburgh«, U J4-l«tnt prekao ▼ ■draTli*-njn na -*««k2fe feoiMnL ■utrapUfrtJ* fcr-. . 7: sdrart m rit- JfTj1«" Inm 1 e,. ^ ErUch. C® lmvU mno^« *U m«iur- žke *o Mlwu, v crla. l*p«ul*^Je Ua {•oleCln« y ktjitfc. prldtt« In Isglatli r+vm bot» kri K« CakjLjU, k-v ta ko- •cen na>se. kolesni sfevTlsa po ©-TaJi-jli *.«to-r hitro coaatt« »m. vam xrer ai a rja, n« čaka], e. tam*«« prfdlta aro£-.'o ba-e<*tDc ▼ križu :n h-bti In ta« -rt pnM»c.'u ToCa. oadravte a "ortjo Revma'lsem. tr*anja. boMln« o-cokttn« ikrrf«e aru«® k»- taa bt-iasnl. ki naatamajo Toied jtie knrt. o*• I*i 1 vajen postopati skrbno in previdno! Kako je mogel potem, k< je bila siva.- že napisana, dovoliti, da je ostala ta korespondenca v rokah drugih? Zakaj ni uničil neglede na stroške, teh dokazov, katere se bo preje ali slej? navedlo proti njemu.' Tako ne^pametnost je mogla povzročiti le absurdna strast, slepa in neprevidna do blaznosti. Značilno je /a Ijobezer. da ima tako vero v svoj nadaljni obstoj, da je komaj zadovo? .m z večnostjo. Potopljena jjopolnoma v sedanjost, se ne briga prav nič ?x bodočnost. Razventeya. kateri človek je kedaj sanjal o tem. da bi se zavaroval pred y.'-n>ko, k.';ero ljubi / Zaljubljeni Samson ^e vedno pripravljen izročiti svo;t- lase škarji.m Delile. Dokler je bil ljubimec Valer'je, ni grof nikdar mislil na to, <'a bi zahteval povra^ek pisem orisla kaka tak« misel, bi jo ogorčeno zavrr.il kot žaljenje in blatenje značaja svojega angel ja. Kakšen vzrok lu tudi mogel navesti, da sme dvomiti o njeni molčečnosti in diskrecijiNobenega. Po njegovem mnenju je imela ludi ona doMi vzroka in interesa na tem. da odstrani vse sledove do- % irodkov, ki so /avri-li.' Al: ni bil njen sin, ki je imel največ koristi od teira dejanja? Ali ni prevzel «,ij imena in bogastva, ki je pripadalo nekemu drugemu? Ko je osem let pozneje domne\al, da je varan in ko je prekinil vse stike z ono, katero je preje tako zelo ljubil, je mislil na to, da se prilasti te nesrečne korespondence. Tisoč razlogov pa ga je zadrževalo, da tega ni storil. ti lavni teh vzrokov j*- bil. da je sklenil, da ne bo nikdar več vfdel te ženske, katero j.- tako zelo ljubil. Xi bil popolnoma natančno uverjen niti o s vojen: srdu. niti o svoji trdnosti. Ali se bo rno-yel ustavljati molčečim prošnjam oči, ki so tako dolgo časa popolnoma obvladale njegovo duše? i e bi se /opet or: i na to ljubico svoje mladosti, bi ji gotovo odpustil. Preveč kruto pa je bil ranjen \ svojem ponosu .n v svoji ljubezni, da bi hotel priznati možnost sprave. Na drugi strani pa je bilo popolnoma nemogoče dobiti pisma s posredovanjem tretje osebe. Vesica tega ni ničesar storil ter preložil akcijo na negotov čas. — Pojdem k njej. — je rekei. — a šele takrat, ko jo bom tako pojndnoma iztrgal tvojega srca. dn se ne boni ve* brigal za njo. Nočem ji nuditi zadovoljstva, da hi videla mojo žalost ter se pasla nad njo. Tako SO potekli meseci in tako so potekala leta. Konečno pa si je rekel ter bil tudi prepričan o tem, da je prepozno. pfesnica pa je bil.<. da so obstajali spomini, katere bi bilo nespametno oživiti. <\. hi kazal nezaupanje, bi jo lahko dovedel do tega. da bi se dejanski poslužila teh pisem.^Zahtevati po tako dolgem času pisma, hi ne pomenialo nič drugega kot napoleg dvorišča je bil vhod v zelen vrt. St-ažnik je stopil j v kot in šest ljudi je začelo svoj rnourni sprehod. Sprehod se vrši v krogu, vsak mož drug od druge ga toliko oddaljen, da je vsak po govor nemogoč. Ker je bilo sep temhrsko jutro, smo hodili hitro da nas ni zeblo; tudi sicer se hodi hitro, da se človek bolj naliodi v tej eni uri. Naši hitri koraki so čudno odmevali od teh golih sten okoli nas. Spomnil sem se, da nam je ne koč neki profesor pripovedoval o studencih v Egiptu ali v Arabiji ker je tam malo vode, jo dobivajo iz zemlje na ta način, da pri vod njaku privežejo osla, zavežejo mu oči in ga gonijo v krog. Na ta na čin se navija vrv na kolo. in po soda z vodo se počasi prikaže iz globokega studenca. Zdelo se mi je, da smo mi podobni tisti živali ki jo gonijo v krog in bilo mi je žal, da nam ni dano tam kje v E giptu ali v Arabijo opravljati nje no delo; bilo bi tam gotovo pri jetneje. nego v avstrijskih ječah Pri tem sem se ogledal po svo .iih tovariših: med njimi sem spo rnal mladega študenta, ki mi je svoj čas iz Ormoža poslal neka; krepkih satiričnih sonetov za — "Bodečo nežo". Drugi dan mi je skrivaj šepnil, da so ga pripeljali iz Trsta. Skušal je prehiteti svojega prednika, da bi se mi približal, a paznik je zavpil: — Drug za drugim. Mars! Za njim je stopal miren, zamišljen človek z velikimi črnimi br-kami; bil je neki dalmatinski žur-nalist. Prijatelj ,Zalar je nekoliko zadržal korak in je porabil ugodno priliko, da mi je šepnil par besedi j. — Tu je Hribar, — je rekel in .je pokazal na okno v pritličju. Ne vem, ali je bilo prvo ali drugo okno. kajti paznik je zarohnel in mi smo morali hitro nadaljevati svoj krog. Misel, da nas je več v teh zidovih, je bila za nas tola-žilna. Tam v gornjih nadstropjih' so f-e tu in tam videle male kuštrave glave, ki so skušale pogledati na dvorišče; tam je bilo mnogo jugoslovanske mladine; radi bi bili videli kake nove znance, oziroma izvedeli novice z bojišč. Ker je bi I>ogovor nemogoč, se je skušalo kazati položaj na bojiščih z raznimi znamenji, ako je paznik za trenutek pogledal proč. Takrat so bili Avstrijci tepeni v Galiciji in v Srbiji in to se je dalo fepo povedati na ta način, da se je kazalo batine, oziroma, da se je kazalo na vratu, kako Avstrijo davijo. To so bile vesele novice m jaz sem bil zadovoljen, da sem jih mogel, prinesti tem 1 jndem, ki že dolgo niso imeli prilike citati časopisov. Sredi vse te mladine, ki je polnila vsa tri nadstropja sodnijskih prostorov, se mi je •zdel Hribar vodjafh zspoVednik. NjegoVo oko Ijaj. Da bi videl, da imamo skupno pot, da nas je mnogo. Njemu je težje nego nam mladim; pod njegovim županovar.jem se je gradilo to poslopje; kako mu je v teh ozkih prostorih, njemu, možu velikih načrtov in širokega obzorja? Tn kako zdaj stieejo po njegovih slovanskih planih in iščejo veleiz-dajalskih zvez! On je stal v ospredju in obtožba je toliko težja. Hitel i smo v krog pod njegovim oknom in smo skoraj pozabljali na svojo lastno usodo, kajti vedelr smo, da je. bilo treba velikih priprav. ako je hotelo v tej vojni zmagati slovanstvo; op je bil med onimi, ki so pripravljali to zmago. — Schluss! Naša ura je prešla. Postavil smo se v vrsto, in paznik nas je odgnal po stopnicah navzgor, kjer :mo izginili vsak v svoje celico. Sprehajal sem se še dvakrat pod njegovim oknom, vedno v ena kih mislih. Tretji dan so me odpeljali v Novo mesto. . . . č'ez par mesecev sem se vrnil iz Novega mesta zopet v ljubljanske policijske zapore. Naš stražnik me je že poznal, zato mi je skušal dati kako primerno družbo. V na si sobi nas je bilo pet. Stari Mato Mazarovie, ki sem o njem vam že zadnjič pravil, pristen Dalmatinec s svojo stalno povestjo o hotelu, avtomobilu in buteljkah in svoji mi večnimi vzdihi po morju; zlata jugoslovanska duša. prijeten dru žabnik. na drugi postelji je bil ne ki bivši avstrijski oficir, ki je ha je Rusom izdal celo Dnjestrovo li nijo in je bil že pred vojno zaprt pet let v Gradiški; kljub temu pa ga je špijonaža še vedno veselila poleg njega je bil neki advokat ski kandidat iz Bosne, ki je imel neke kupčije v Tr?tu in se je zdel vsled tega sumljiv; tam v ko tu pa je čepel francoski vagabund Jonet. ki so ga prijeli nekje pri Krškem; bil i« že v letih, izgleda* je kot pravi vandrovec. a sicer je bil inteligenten človek, ki se mu je videlo, da je svoj čas nekaj štu diral in precej čitn!; govoril je dobro nemško in francosko in je bil zelo ponosen; dasi je bil lačen ni jedel ostankov za drugimi; nje govo ime se j'* izgovarjalo seveda po francosko Zone. stražnik pa mu ]e rekel Jonet. nad čemer se je naš Francoz na tihem jezil. Taka ;e bila torej naša družba. v t , Spijon nam je razlagal svojo uajnovt jšo viznajdbo : obrambno sredstvo proti podmorskim čolnom ki jo je ponudil nemški in avstrij ski vladi. Mazarovie v njegovo iz najdbo ni verjel: advokatski kan didat nam je pravil, da je bil med prostovoljci na Bregalnici; tudi njemu Mazarovie ni popolnoma "anpal. Jonet nam je posprav ljal sobo; v pogovoru je skušal vedno dokazati, da spada med inteligentne ljudi. Bil je vsekako zanimiv človek in samozavesten — Francoz. Nekega dne pride k nam strežnik in mi pove zaupno: — Hribar jc prišel k nam. Ko smo popoldne odhajali na dvorišče na skupen sprehod, se je pojavil na hodniku tudi ravnatelj Hribar; imel je svojo sobo tik poleg nas. Veselo sva se pozdravila; ta sprehod je bil namreč popolno ma drugačen od onega ria sodišču in tu smo mogli svobodno govoriti med seboj. Odšla sva na dvorišče in sva se tam sprehajala sredi pisane množice, ki so ž njo napolnili ljubljanske policijske zapore od vseh strani: največ je bilo sum Ijivih elementov iz Trsi^ in prehodnih gostov od drugod, ki so zagrešili razne malenkosti. Veselilo me je, da sem našel g. ravnatelja krepkega in zdravega pri polni duševni svežosti; trimesečni preiskovalni zapor ga ni niti uklonil niti potri. Bil je poln samozavesti in skoraj dobre volje. Naučil se je med tem precej francoščine. V sodišču j i zahteval svoje udobnosti in so mu jih morali tudi priznati; skušali,so sestaviti proti njemu najtežjo obtožbo; potovanje v Petrograd, njegovo — skupno delo z dr Kramarem, -zna-, nje z generalom Volodijevskim, potovanje po Bilkami in pripravljanje "Slovanske banke", neo-slaVizem, potovanje v^Pariz, sep- tembrski dogodki, srbofttstvo itd. itd. V tem boju je bil osamljen, m ranil se je sam z obširnimi pojasnili in je končno zmagal. Obrani* ba je bila težka, kajti ni dvoma, da je bilo njegovo dgjo posvečeno skoziinskozi naši sedanji bodočnosti. Saj je od mladih dni živel v njem hud nasprotnik Nemcev, u-pornik proti avstrijskemu nasilju in radikalen bojevnik za slovanstvo, jugoslov8nstvo In splošno slovanstvo. Zato ni bilo lahko izvleči se iz rok justice, ki je sedaj za vsako besedo iskala veleizdajstvo. Mislil sem, da ga bo uničil ta težki boj z justico. ki je pod vplivom vojne pozabljala na pravičnost, dolgi dnevi zapora, kjer ti odpadejo vsi naslovi in ti ostane samo še i-me in številka in težke misli, ki spremljajo jetnika v temnih nočeh v takih negotovih časih. Zmagal je vse to z mlado, nepremagljivo silo in zdaj stopal med nami ravno in ponosno, kakor vedno v prejšnjih časih. Govo-lila sva o vsem. kar je bil med tem prinesel čas in tudi o bodočnosti. Štirinajst dni so naju družili skupni prostori. Hrano je dobival iz hotela Štrukelj. Naš Jonet je postal njegov strtežaj in pri njem se je gospod Hribar učil praktično francoščine. Joner je bil na to ponosen in se mu je dobro godilo, kajti prej je skrivaj pobiral ostan ke naših cigaret in jih spravljal v žep svojega telovnika, odkoder si je potem delal grozno smrdeče cigarete, zdaj pa je pušil najboljše cigarete in je imel isto hrano kakor ar. Hribar. A nekoč se je nekaj zgodilo. G. Hribar je imel mnogo posetov. Nekoč so se izgubile neke otroške rokavice. — Jonet. ali niste videli nekih rokavic? — ga je vprašal g. Hribar. — Ne. — je odgovoril Jonet. Prišel je k nam v sobo ves prepa-den. Vprašali smo ga. kaj mu je. Rekel je. da ga je g. Hribar vprašal po rokavicah in to se mu zdi — znak nezaupanja, da bi kdo sumil nad njegovo poštenostjo. Tolažili smo ga. da to vendar ni ni-kaka obdolžitev. Ni si dal dopovedati in je odpovedal službo. Čepel je zopet v kotu. razlagal svojo učenost, jedel je krompir s kolerabami in je pušil slabe cigarete. Marazovič je bil hud na njega, a Jonet ni razumel po dalmatinsko. Sprehajala sva se s Hribarjem vsak dan po dvorišču in včasih nama je stražnik dovolil celo zvečer da sva posedala skupaj po večerji Nekoč je prišel k nama, ne vem odkod, rdeč šampanjec; pila sva ga na ono bodočnost, ki se je nam takrat zdela tako blizu. Usoda je naju združila in pobratila, V za eetku decembra je bil prost ill je odšel. Jaz sem ostal tam še neka Ini. Ko sem bil prost, sem ga šel obiskat. Pri odhodu sem opazil ca mi je sledil detektiv prav do vrat. Ker bi torej obiski lahko o bema škodovali — se nisva videla več, kajti vojaška oblast je sma trala njegovo bivanje v Ljubljani za nevarno. Odpeljali so ga v Ab tenau na Solnograškem, nas pa so par mesecev na to odpeljali zopet na Grad in od tam v dolnjeavstrij ska taborišča. Ko je prinesel ' Slov. Narod' vest, da ležim ranjen v Melku, je bil med prvimi znanci, ki se je og lasil — in sicer iz Mozirja, kjer je bilo njegovo novo bivališče. Po domovini je zavel nov duh. Bilo je že tri leta od naših prvih dni na ljubljanskem sodišču; nase nade so se uresničevale, naše misli so zmagovale; kakšno zadoščenje za vse, kar smo doživeli med tem! Videla sva s? zopet v Pragi na majski slavnosti pri "Zlati husi", ko se je slavnostno obnavljala o-na prisega zvestobe in zavezništva ki se je zanjo vse življenje boril in je v teh časih slavila sedanje zmagoslavje. Daleč so bile naše ječe in zapori, polni nad smo šlf v bodočnost, ki smo jo pripravlja-i. On je bil poklican bolj, da je ; Cipar groaoje največje ln na^}- <. «> sladkejfie jagode, bokse SO fan- !; Malo črno grOco grozdje, zelo .. aladko, boksa SO fantov g7.— ♦ < > Pošljite ti na rafiun vsake bokae ' * kl naročite ln poelaH bomo takoj. ., :: RALKAN IMPORTING 00. - -- - St-SS C berry New York. N.* J ,