GLAS SVOHODIL
sutvknhicl tki)nik '/.a Huaia-rt Dkuatkkua 1*1 ti UŠIVA«
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
stx>vjdnio wekki. v
Ditotmi To Tita Ihtwm* i>» Tui LlBOIlNU uumrl
"OD BOJA DO ZMAGE'1	-	^ "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0"l
Stov. 40.		Chicago, III., 4. oktobra 1907. Leto VI.
Delavci! Od Min-nesote prof! 17,000 rudarjev je se vedno na strajku! Ne vrja-mitelažnjivim kapitalističnim listom, ki poročajo, daje rudarski strajk končan Ne poslušajte agentov, kteri so v službi kompanije in kapitalistov!
nemu koraku Francije?)
KITAJSKO.
- Kitajska cesarica-vdova je po svojem vladajočem namestniku Tzu llalu razglasila odredbo, da Kitajska dobi v kratkem ustavo in parlament.
— Velika železniška nesreča se je 1. okt. pripetila v Koreji. Vlak je padel s tira vsled česar je bilo dvain.štirideset oseb usmr-čeiiih, med telili trideset japonskih vojakov.
ŽRTVE RUSKE REVOLUCIJE.
NAROČNIKI IN SOMIŠLJENIKI "GLASA SVOBODE" POZOR1
Vsa pisma in druge pošiljat ve. tieoče se našega lisla, naslovite od sedaj zanuprej na sledeči naslov:
Glas Svobode, 683 Loomis St., Chicago, 111.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Peter Kropitkin. znani učenjak in anarhist, je bil proti par dnevi v Lugi aretiran in vržen
»Statistika o žrtvah ruske revo-Inctjp, .katero pred kratkem sestavil in\obelodanil Kus Drzhdan-kov, je strašna. Število žrtev je ogromno in pomeni velikansko vojno, Nič manj kot 47,020 ost-!) je zVtev revolueijskega gibanja, lii.ln oseb j.- mrtvih; 2381 je usmrienih na moriščib; 1350 jetnikom je izvršilo samomor in 21,-40."» oseb je manj ali bolj ranjenih. Največ ljudi je zgubilo življenje v spopadih s policaji in vojaštvom. Protižidovskc rabu-kt* so zahtevale 7062 žrtev. Armenskih žrtev je 4o40. V kmet-skili uporih je padlo oseb.
Na obratno so teroristi in rc-volneijonarji umorili 83 generalov in governerjev. 61 polic i j-skih prefektov in 8079 raznih vladnih uradnikov.
(leograrično se te žrtve raz-dele sledeče: evropska Rusija 20,611 ; Kavkaz 7:tf»l; Finsko in baltiške provineije 4920; Poljsko 4'IS"»: juznozapadna Poljska 7-1 in Sibirija 2268.
Blažena Rusija!
Sramota za vqp civilizirani svet. da mirno gleda, ko carska zver kolje in davi svoje podanike. ki druzega ne zahtevajo, ka-
ri l al i so vsaki ilan list "Novi Kraj". Dne ;{. julija sem prejel narcdlio od Kuropatkina, da izročim poveljništvo Smirnovu. Ker tegn nisem smatral zn umestno, sem ga izročil Kondratenku. Kn-ropatkin je takrat pisal: "Vidim, da ima Ste.se]j še vedno dosti avtoritete, naj ostane torej na svojem mestu. Mi smo imeli pet il<> šest tisoč pušk, a Japonci 30 do 40 tisoč. Svet bo kmalu vedel. kje je resnica."
Ameriške vesti.
27 ur na delu.
V I Sella ire. O., sta ininolo boto trčila dva vlaka. Ikvet oseb je bilo ubitih in krog trideset ranjenih. Nesreče je obdolžen železniški brzojavni 'operator Buchanan, da je po nemarnosti 1.rivil kolizijo. Buchanan, upra-kan pri preiskavi, a čim tla se more zagovarjati, je govoril: "Jaz sem bil sedemindvajset .ur na delu ; sedemindvajset ur sem opravljal svoje dolžnosti, Jiukar sem konečuo onemogel in zaspal."
na svetu in stroški za nabavo ladij bodo veliko manji, kako pa čt* začnemo boj z Japonci.
Atentat na Roosevelta?
V Keokuk, In., so minoli torek aretirali nekega John (lateleva, kateri jo baje nameraval ustreliti predsednika Roosevelta, ki je imel ta dan dospeti v imenovano mesto. Qatelej je vzbudil pozornost policajev, ker se je na kolodvoru jiiko nervozno obnašal. Seveda nameravani atentat je bil le domnevanje policije in zato je liil Gatele.v aretiran.
18mesečni požar v rovu.
petila, ker se je utrgala vrv, na katerej je viselo dvigalo, in delavske .žrtve so priletele z ne-tfjumsko brzino na dno premogovnika. Trupla so tako razmesarjena. da jih ni mogoče spo"-znati.
Ogenj v EnglevOle premogoko-pu v Trinidad, Colo., kateri je gorel že nad osemnajst mesecev, je bil zadnjo sredo*končno zadušen. Skupna škoda vsled tega požara se ceni na $4.000,000. Ogenj je povzročil deček, ki je v shrambi za gasolin kadil cigarete. Delp v premogokopu se bo zdaj nadaljevalo.
V premogokopu Lehigh Coal Co. v Wilksbarre pa so se predzadnjo soboto užgali in eksplodirali nevarni plini, pri čemur so usmrčeni trije premogarji, pet pa je teško ranjenih. Na srečo niso bili vsi delavci v rovu, ker bi drmgaOe bilo večje število delavskih žrtev.
Tvornica za vozove Atwater-Nelson Buggy Co. v Tomastown, (in., je do tal (pogorela. Vzrok požara se še ni dognal, a škoda maša preko 100,000 dolarjev. Vsled te nezgode izgubilo je mnogo delavcev svoj zaslužek in 1 nth. kar obey ti j o siromaki tem-i i Ij, ker so v onem kraju slabi <lelav.sJki odnošaji in malo dela.
Štrajk tiskarjev In knjigovezov
F
v zapor. Obdolžili so ga, da se j kor otresti se suženjskega jarma ! je pred kratkim vdeležil neke re-
colueijonarne zarote.
V Odesi j e^ baje zopet izbruhnila ustaja med pomorskimi vojaki. V boju med uporniki in "lojalnimi" .je padlo več žrtev iu mnogo je tudi aretiranih. Brzojavke o tozadevnih poročilih j«; ruska vlada konfiscirala in tako zabranilu širši javnosti podrobneje vesti o tem uporu.
V državnih zaporih v Belgradu so pazniki umorili dva jetnika-častnika. Maksim in Milan Nova-koviča. Policijska surovost jima je prizadjaln težke rane vsled katerih sta morala umreti. Kot uzrok temu uradnemu umoru navaja policija, da sta hotela jetnika uiti iz ječe. Prebivalstvo v Belgradu je vsled tega dogodka silno razburjeno in belgradska Nemška vlada je pričela prnvi I posadka je dobila nalog, da se pravcati' lov na anarhiste. Do | pripravi- za morebitno demonstra-zdaj sta aretirana že urednika	Prefekt policije v Relgra-
SRBIJA.
NEMČIJA.
sta aretirana /a (Grosflnann in Ostreieh) dveh anarhistjčnih listov in vse polnoj drugih auarhistov-agitatorjev in . pisateljev. Jodnega izmed teh. , Lehmami po imenu, so pregnali j v Avstrijo, ker je bil tam pristojen. Aiiurljjste preganjajo vsled j tega, ker so zadnje časa razvili ' močno antimilitaristieno propa* i ga ml o.
Iu. kateri je tudi ravnatelj ječe, ho moral zagovarjati pred so-liščcm radi umora tek dveh astnikov.
V Ohfcagi iu drugih večjih mestih se gibljejo unije tiskarjev iu 'knjigovezov za osennurni delavnik, kjer ga še nimajo. V Obicagi se šq naliaja kalcit ^30 članov tipkarske unije, kateri delajo nad («0111 ur in le-1 i s,> tedaj na strajku. I'pat i je, da lastniki tiskarn ugodijo št raj kurjem.
Proces proti Borahu.
Dokazi vodico bolj lezejo na dan, da bil umorjeni eksgover-ivor Steiiiicuberg sokrivec Bora-J:a in enajst drugih, kateri so ob-clolženi tatvine zvezinih zemljišč v Idahu. Državni pravilnik Rinck je v svojem otvoritvenem govoru no orotnike v Boraliovarn procesu 24. sept. v Boise izjavil, da bo-dc temeljito dokazal St<"imeaberg-1 '.
Iti rahovo zvezo v tatvini. Boraha zagovarja njegov častivredni "bralec" I lav lev, kateri se jo j
Lepo spričevalo ameriške policije.
Varnost imetja in življenja v visličnem mestu Chicago je že svetovno znana, Človek si ni v svesli tega dvojega bodisi na ulici ali doma, pa naj bo ponoči ali pri belem dm vu. Tatičev in roparjev kar mrgoli. C'e se pa človek zateče k miši slavni policiji, potem pa skoro bi rekli — skoči iz dežja pod kap.
Tukaj imamo dva slučaja:
-S. ni. ni. je sodnik Chetlain v So. Chicagi obsodil dva ondotna policaja. John C. MeKaya in Jano i O'Brin-a v 141etni zapor. | Kašo bosta pihala v jolietski kaz-nilniei. Oba policaju sla bila spoznana krivini, da sta nekega Poljaka Frank Jaeikovskega oropala za ^135. Značilno -je, kar je v njujin zagovor navedel odvetnik Fr. C. Carr, kateri je tudi prosil sodnika za novo obravnavo. Rekel je; "McKay je bil nad • pošten človek dokler ni stopil \ službo policije. Ta služba je j hita njegova poguba. "
Sliši se, dn bo velikauska Slavka telegrafistov v kratke m končana. Delavski komisar Neill je imel zadnje d<ni z delavskimi voditelji razne konference, pri katerih se je Sklenilo, predlagati nepristransko raizsedišče. ki naj bi nastale preporne točke rešilo.
Novo zdravljenje za jetiko.
„., , „ „	Jako laskavo spričevalo za na-
znano osmesd k< t {Javni toz.telj|So ^	m,, ^
v layvvoodovt pravdi.	Drugi slučaj:
1° P" teJ obravnavi -Arbeiter Zeltung" z dne 1. t.
ni. piše pod naslovom "Zopet
Značilno je pri tej tudi t.o, da je izbran porotnikom, ki bodo sodili Boraha, tudi To-m'až Beggs, kateri je bil načelnik poroto pri llaywoodwi obravnavi.
S'.esljev zagovor.
FRANCIJA.
Predloga o ločitvi cerkve in drŽave v Algieru je postala zakon. Ta zakon stopi v veljavo 1. januarja 1908 in takrat bodo državni noveiorniki v Algieru (Frai verni
po vejem iki v Algi •iji podložna država v se-Afriki) razlastili cerkve vsega imetka. kakor se je to že zgodilo doma na Francoskem. Zakon bode jedilnko zadel katoličane. protestante, Žide in inoha-medanee.
(Kdaj bodo ostale evropske države sledile temu nad vse korist-
rietn ral Steselj je obelodanil obrambo proti obtožbam, ki so mu jih imputirali radi njegovega p(*sto|>anja za easa obsedanja Port ArtJiurja. Tudi v tej publikaciji kaže general enako taktiko. "V lih dveh letih," pravi Steselj. "je padlo name veliko sovraštvo. Kdo je napravil vsa ta odkritja! Kupčinski, ki je med tem ostavil Port Arthur, p<d leta prej nego se je podal. Pozneje sem zvedel od Tagcjeva. dopisnika " Novoje Vremja", da je KnpČinski potem, ko so ga vjeli, dal vse tajnosti Japoncem. Poleg njega so bili tudi drugi izdajalci. Na čelu jim je stal Svja-topluk Mirskij, ki so ga Japonci morili. Japonski oglednbi so se trikrat prav lahko orientirali.
Črnci v južni Calif or ni Ji.
I/ Los Angeles se poroča, da si1 v južni Californiji snuje družba, ki ima namen ustanoviti zamorsko kolonije. Družba bode skušala pridobiti obširna zemljišča. kamor se bodo naselili sami črnci, večinoma farmer ji.
Strah pred japonskim orožjem.
i eden", da je policaj James J. Doherrv, stanujoč na 77 Walnut vt., okradcl H. aug. I. 1. vdovo ! M rs. C. N. Kunce. S4 Wood st., [za manjšo svoto denarja in uro. Mudila sta se skupaj v neki lekarni in pozneje v gostilni, nakar je Mrs. Kunec, prišedša domov, opazila, da ji manjka denarja in ure. Policaj se izgovarja. da je bila vdova pijana in do pogrešane stvari najbrž zgubila, a ona trdi, da ji je on izmaknil. Zadevo ima v rokah sod ni j a in bo morda tudi dokazala, kateri ima prav.
Dr. Wright, velik strokovnjak v zdravilstvu, je svetu naznanil, da je iznašel novo metodo za zdravljenje jetiko. Pravi, da bode mogoče to bolezen ozdraviti s posebnim Cepljenjem pod kožo. Mi upamo, da bo ta metoda, ki se je na mnogih krajih že poskušala, vspela; vendar pa je nad vse važno, da se telo vzdržuje čvrsto. To se zgodi ako vzdržujemo prebavne organe v pravilnem redu. Kadar postane pre-Imvljanje nepravilno, uživati se mora Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono stori prebavila čvrsta in sposobna prebaviti vsako zdravo hrano, ki potem ustvarja bogato kri, temelj zdravja in življenja. Ono vpliva dobrodelno v vseh slučajih, kjer je treba apetita iu telesne moči, kajti ista zabranita vsako pot do jetike.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri itzdetovalcu Josipu Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Listnica upravništva.
Mr. Fr. Voden i k, Tercio, Colo.
- V katero svrlio naj jwer&bimo poslani i $1.00?
Listnica uredništva.
Govorice o vojni nuni uivami iu Japonsko še tpal
Zdr. dr-niso za-
Podadmiral Joseph Bal-lock Coghlan. naznanja čssniškim poročevalcem, da se more naša republika skrbno pripravljati na to vojno. Zgraditi se mora kakih dvajset bojnih ladij, kar se lahko zgodi s 150 milijoni dolarjev. On je mnenja, da se Japonci z vsemi močmi pripravljajo na vojno proti nam, dasiravno še vedno izkazujejo svoje prijateljstvo.
Naša mornarica — pravi admiral — mora biti najmočnejša
Dopisnikoma v Milwaukee, Wis. — Vajin dopis je preveč oseben in brez vsaecgn pomena za javnost. Poravnajte-prepire, če je mogoče, najprej doma in ne obešajte takih stvari vsej javnosti pa ogled. Pozdrav!
1/ delavskih krogov,
V premogokopu Rolling Mill v Negaunee, Mich., zgodila se jej; prozna nesreča, pri katerej je iz- j utibilo svoje življenje 11 oseh. edem pa jih je teško ranjenih.) Dvigalo, na katerem se spuščajo L delavci v rov. se je odtrgalo in padlo v glob oči no 2700 čevljev. Na dvigalu je bilo IS delavcev;
cd 11
.pstor stu mrtva, n teško poškodo ua okrevanje.
je oblcžsila na me-sedem jih je tako ivanih, da ni misliti Nesreča se je pri-
VABILO
na veselico, ka:tero priredi društvo "HM" št. 17 S. N. P. J. v rain, O.,
dne 12. oktobra 1907 1 polutvsmi uri /večer v dvorani v Vi ran ta. Na tej veselici se bo tudi razvila nova društvena zastava. K obilni udeležbi najnljud-neje vabi 1
ixjlwr.
Delavec je opravičm do vsega produkta, kar ga sail producira.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del.
(Nadaljevanje.)
IV.
"Nie ko ne bojte. Vidal poznu vsa skrivališča in vsa pota. Dolgo let se je klatil kot pevec od gradu do gradu po Krasu, po Goriškem in po Notranjskem. Vsalko drevo p o/.na in vsak kamen. Če naju more sploh kdo srečno pripeljati skozi poltrijarhovo armado, je to Vidal."
Konjski peket je opoaoril Katarino, <la jo diofhtnjnijtt jezdeci in o-pozorila je Vidala na to nevar-iKKst. Vsi trije so zapustili cesto in se ipoflkrili v bližini za bujno seč jo, odk.kler se je dobro videlo na cesto. Ni jim bilo treba dolgo < akuiti. Knvalu sit spoznali, <la se bliža olaem konj, in ni trajalo dol go, pa 90 razi .čili, da jase mimo njih Kajmondo z Zulejko in šest vojščjukov. Jiahali so hitro in kanalu izginili.
Zdaj so Ka't ar ima, Vidal in He ma nadaljevali poit. V prvi večji vasi jih čakal voz, ki ga je bila Katarina poslala naprej in v item vozu s** se peljali doli po furlanski ravnimi, dokfler niso prišli v bli-•žiino Tržiča.
Oez tla 11 se je družba skrila v l isi nekega kmetiča, kajti armada patirijarhova je bila v bližini in \sled tega nevarnost velika. Katarina je poskrbela, da se je voz ta<k o j odpeljal in ko se je natvdila noč, se je s Homo in z Vidnlom ■cJdpnaviln peš i/, samotne koče.
Kmalu jo je Vidal zavil s cest« na stran in je vodil svoje sprem Ijevalke po močvirnatih stezah in zapuSSefflih planjavah tako, da jc obšel Tržič in patrijarhovo arnia tlo ter prišel na 'kraška tla.
V samotni knietski koči se je družim ustavila in prosila za jed in pijaSo, "kralj Amfiom" je sedel na Kaltarinin.(< željo za mizo iu prepeval, medtem ko je Katarina pojasnila domačim ljudem, tU jo Vidal blaizen in da ga spremljata njegovi sestri na božjo pot v nadi, da se ga Bog usmili in mu povrne pamet.
Tako mimogrede je Katarina izprašala kaneta tudi o vojni iu o uspehih patrijarhove armade in cula je strašne reči, kaiko armada ropa in pleni in kako obsojajo po. pol noma nedolžne ljudi na smrt samo zato, ker se ustavljajo ropanju patri jarhovih vojšeakov,
"Ali je armada že zavzela De-vin?" je uprašala Katarina in strah j.!» jirspreletaval, da pridu morda že pre]w>zno.
11 Ne, to se še ni moiglo zg diti," je zatirjeval 'kmetič. "Kekli so, da bodo povsod zvonili z vsemi zvo-novi. ko zavzamejo Devin."
"In zvonili še niso?"
"Niso in naj'brze še dolgo no bodo. Devin je trdno zidan in prcdno ga patirijarhova armada zavzame, bo teklo mnogo krvi."
"In devinski vladar Juri — ali je v Devinu ali kje drugje?" je dalje izpraševala Katarina, sedaj mirno in s hladno preudarnostjo, ker je ime ta veselo zavest, di Juri še ni premagan in tla ga je še mogoče* rešiti.
"Nibee ne ve. kje je Juri De>-vinski," je pripovedoval mol "Mi »padamo pod goriškega grofa in se zdaj ogibijemo ljudi, ker nas jo strah; ali knietski ljudje z Devin-skcga. ki m> tod mimo bežali, so nam pravili, da so videli Jurja. ko se je i/. FHirlaoskega Tržiča vračal v Devin. Dni menijo, da jv tam. drugi itmde, da se je umaknil v Komen ali v Senožeče. Sicer pa se kmalu pokaže, kako *e bo Devin branil in i>o tem se Imi sfKJznalo, če je Juri tam, ali če pa ni."
Ta razgovor se je nadaljeval pri večerji. Katarina je s primernimi uprašanji pripravila domače ljudi do tepa, da so ji popisali vsa pota in ko je bilo večerje konec, je bila že na jasnem, kod da bo r.a<i<djevttla svoje potovanje.
Po obwlu je šla družina na delo. Katarini in Nemi je gospodar od-■kazal kamrico, dočim jc "kralj Amfion" moral iti na svisli, kar ir,u nikakbr ni ugajalo, tako tla ga je Katarina 3e z največjo težavo pripravila do tega, da so je vdal,
Sele zd'arj, ko stil bili Ilema in Katarina Mirni v svoji kamrici, sta mogli razmišljati iu se pogovoriti
0	svojem polmžiaju. Iz Oediada sta odpotovali tako naglo, da se nista i: te gnili ničesar domeniti iu med
1	H) to van j eni sta imeli toliko skrbi m lastno: varnost, da je to absorbiralo vso njiju pozornost.
V	'tihi > biči sta imeli Huma in Katarina dovolj časa, da razmišljata iu se pogovorita o svojem položaju in o vsem tem, kar jima ji' bilo pri srcu. Toda obv sta čutili, da jima ni mogoče govoriti o tem, kar jima je polnilo duši in srci in zaradi tega sta bili obe v veliki zadregi.
Katarina se je prva premagala.
"Milostiva gospa," je rekla llenii, "pot jo ibila 'dolga in čaka naju1 še težav ne jša. Treba je, da s<- spočijete."
"Da, res je; potrebna sem spanja."
Dasi je bila Katarina kot jako bogata meščanka in varovanka čedadskega -mesta še v večji meri vajena luksusa kakor Ilema, vendar ni ne trenotek pomi.šljala, nego s spretno noiko pomagala Tlemi sleči ho, prav kakor da je njena hišna.
"(Mpočijte se, miloBtiva go-vpa; 'dolih Vam bo delo in laglje hodete zmagovali težko lioj<i čez Kras."
Tako j ■ govorila Katarina, ko jt spravila llemo v |>osteljo, po~ tem pa je sedla na skrinjo, ki je stala v kotu. da hi zadremala,
"Kaj no bodete legli 7" je u-prašala Ilema.
"Ne; kar tu ostanem," je odgovorila ,'Katarina, dasi je bila utrujena in je potrebovala spanja.
"To ni mogoče," jc vzklikuila Ilema. "Pridite sem v posteljo."
"Hvala, milostiva gospa, ali — to vendar ne gre."
V	tem trenutku je skočila Ilema s postelje in je pohitela h Katarini; pokleknila je pred njo in ji hotela sezuti čevlje.
"MiUstiva gospa -— ny — pustite — "
Ali Ilema ni odnehala, dasi se je Katarina branila, in ji je pomagala, da se je slekla.
\'ekaj trenotkov pozneje sta ležali in spali v prijateljskem objemu v siromaški kmetski postelji in Zbirali novih moči za na-dalnjc svoje potovanje.
l"'im se je stemnilo in so prišli domači ljudje z dela domov, sta Katarina in Ilema vstali in se z Vidalom vred odpravili proti Devinu. Kmetovalec, pri katerem sta se odpočili, jim je označil smer. v kateri naj hodijo, da pridejo ravno sredi med Komnom in De-\inom ter se ognejo tako patri-jarhovi armadi, kakor okrog Kiymna stoječim četam Otona Vipavskega.
l*ot je bila dolga iu težavna. Vidal se je plazil pred Katarino in Ileum, kakor voltk, in je pazil na vse strani. Po golem kamenju iu s k o/ i bodeče grmičevje sta hodili in lezli razvajeni dami, da so jima roke 'krvavele in noge ote-kalo aH vendar ni nobena mislila na počitek.
Na nekaterih krajih so naleteli na knietske koče, a spoznali, da so bite zapuščene; večinoma je stalo samo- zidovje, vse drugo je vpepelii ogenj, 'ki so ga bili zanetili ropajoči vojšf-aki.
Katarina jc imela namen, da so čez dan zopet skrije v kaki koči iti da poskusi v naslednji noči vtihotapiti se v Devin. Zato se je, čim se je prikazala prva jutranja zarja, začela oairati na vse strani, kje da bi se dobilo tako pribežališče. Res je kmalu ugledala dim, ki se j«- dvigni izmed samotno stoječih dreves in vsa družba je krenila na tisto'stran.
"Tu so bili vojščaki," je dih-
nila Ilema, videč, da je 'koča pod drevesi napol sežgana in da se iz nje vali dim. "Koča še gori — in tu je krvav sled."
"Tu smo Se najbolj varni," je menila Katftrimi. "Tu so vojaki že por<»pali, kar jo bilo dobiti, in so hišo iržgnli. Najbolj razdejana koča ji' za ua« najsigurnejša, kajti semkaj razbojniki gotovo ne pridejo."
"Prav praviš, Katarina," je pritrdila Ilema, "ali hitimo, ker solnee ž.- vzhaja in lahko bi nas kdo videl."
Skrili so so v kočo. Vidal jo rašel še uekaj slame iu nekaj listja ter napravil za svoji spremljevalki in zase ležišče, poleg katerega je znosil še nekaj tlečega lesovja, češ, tu gotovo ne bo ni-lh-e isJkal ljudi. Toda na tem ležišču ni mogel nihče spati, celo nt. Vidal. Najmanjši sum je vse tri prebudil in ker jih je dim dušil, jim je bilo skoro nemogoče vztrajati. Vidal je opetovano poskusil zapustiti ta kraj iu Katarina ga je le iz težka pripravila do tega, da je ostal; tudi Ileum bi bi.la najraje ubežala iu Katarina se je morala mnogo truditi, da jo je pomirila, dasi je sama komaj zmagovala svoje bolesti. Nekaj živil je bila prinesla Katarina s seboj ali vode ni bilo in tako so vsi trije trpeli še žeji . Silni napor bi bil premagal tudi krepkega moža, koliko bolj dve slabotni, vsega dobrega vajeni mladi ženski.
Naposled se je začelo mračiti in vsi trije so se začeli pripravljati za odhod.
"IIelita — še eno noč potrpi; m- inKjoj pridemo v Devin in rešimo Jurja." Tako je Katarina prigovarjala lleini, videč, kako težko je vstala z ležišča iu kako močno je utrujena.
"Da, da," je odgovorila Ilema, "le idimo, upam, tla me moči ne zapuste."
(Dalje prih.)
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u*o h zlatom pre-tegnjono (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom, Size 16
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših ameri-kauskili izdelokov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 1T> kamnov
Cona j«' sedaj samo
-$13.00-
Zu obilno naroebo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison H t.
Chicago, 111.
KORIST VSACEGA MOSKEGAIJE, DA SE BRIJE SAM
liritveni stroj Patent Qem, kojegakline bo izdelane iz uajbolšoga angleškega jeklii.ee prodaja v obče j o -iu je v svoji sestavi najbolj praktičen, * katerim se znmo-
rate obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pribrijen-ju z tem strojem se Vam ni treba nič razumeti v brijenju in Vam onemogočeno se nrezati. Kline stroja se nabrusijo na jermenu. kakor pri navadni britvi, tfiko Vam je uporaba stroja garantirana za vedno.
Ta stroj stane pri nas samo $3..ter Vam gadamO Ji mesece na poakuinjo. ako v teku tega časa z strojem ne bode zadovolni, ga zamoretenazaj poslati, nakar Vam denar povrnemo. Ne odlašajte torej in naročite si ga takoj, z katerim bodetegotovo popolnoma zadovolni.Pri naicčltvi stroja pošljite 5oc v stemptah. a ostalo svoio tlačall bodete oaexpresu. Kedor ta jošlje celo svoto *3.0o v naprej, temu pošljemost.»J po roitl. posifltoe;rosto.
riSIle v iniUcriupiii Jcllkii na; 210 214 K. 112 St.,
l. (ilardia S co.
New York, N. Y.
Rodovitna zemljišča

v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY,
PO
$6.00
AKER
Želez nična, postaja Beaver Loke je samo eno do tri milje od teb zemljišč oddaljena.
Ta zemlja je bila last lesne družbe in lastninske pravice so popol-noma neovrgljivo jasne.
Vsak kupovalec dobi tako lastninsko pismo, katero nobena postava na svetu ne more omajati.
Zemljišče je laliko, brez velikega dela in stroškov mladega leso-vja. katero ga semtertje pokriva otrebiti.
Zemlja je jako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, sočivja in sadja v obili meri.
Prvi naselniki na teb zemlji-Seih bodo vse prednosti povikšane eene zemljišč že v par letih uživali.
Iz pisem, katere sem prejel, sem razvide!, da se mnogo Slovencev želi v državi Michigan naseliti, — zato sem se poelužil prilike ter sem pridobil ta zemljišča tako u-godno, da jib morem za nizko ceno šestih dolarjev en aker proda-
JatL
Vsak ktipovnlec zemljišča plača po možnosti, nekoliko takoj, dru-j»n v mesečnih obrokih — v svo-tali katere bo mogel lahko plače-
vnti.
Slovencem je država Michigaa dobro znana in oni ve<lo, da so v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja jo rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, proda se lahko vse, kar se pridela, in kdor ne more zemlje takoj plakati, dobi povsod dela dosti za dobro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača.
Ako hočeš pridobiti svoj lastea dom za mali denar, — zdaj se ti prilika ponuja!
Dalje dajem na znanje, da imaa v Michigan tudi že obdelane farme, na katerih se nahajajo vsa po-trebim poslopja !
Cena teh fatyn je od šest sto dolarjev naprej; polovica kupnin« .se plača takoj, drugo pa v polletnih ali letnih obrokih.
To je posebno ugodna prilika postati samostojen kmetovalec!
Vožnja iz Chicago, tje iu nazaj, velja devet dolarjev 50 centov, iu vsakemu kdor kupi zemljišče, bo ia strošek povrnjen.
Vsa pismena »vprašanja o zemljiščih in farmah se bodo točno iu obširno v slovenskem jeziku odgovorila.
John J. Pollak, B W. 18tli Street,
CHICAGO, ILL.


Lev Tolstoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivan Kaker.
(Nadaljevanje.)
X.
Če so nprašanio: kodo je v boljšem .položaju, ali .spoznavale! Kristusovega nauka, ali pa oni, ki se oklepajo posvetnih naukov, — smo prisiljeni priznati, da morn položaj Kristusovih uPeneev že zato hiti boljši, ker pravi Kristusovi učenci, ki vsakemu le dobro hočejo in storijo, nobenega sovraštva povzročiti ne morejo. Ker Kristusovi ličenci nikomur nie žalega ne .storijo, preganjati jih m< rejo le hudobni ljudje; po-svetnjaki pa so nasprotno obdani od vseh stratiij le od preganjalcev; kajti postava posvetnega i.airka j.- "boj" in medsebojno preganjanje. Muke pa so isto, kakor za ene. tako za druge, — le s tem razbekom, da so učenci Kristusovi na nje pripravljeni, dočim se trudijo posvetnjaki z vsemi svojimi duševnimi močmi, da se trpljenju izognejo; v toni ko ti trpijo, pa navdaja učenee Kristusovo zavest, da so njih muke za človeštvo potrebne; učenci ti ga sveta pa ne vedo, čemu trpijo. — V/, vsega tega smo primora-ni sklepati, da je položaj Kristusovih učencev boljši, kakor polo-i/jij po svetuj ako v (t. j. onih, ki ne marajo o pravem Kristusovem i auku nič slišati). — Ali pa je tudi v resnici temu tako ?
Da se o tem prepričamo, je-li to resnično, naj ima vsakdo pred očmi teške dneve svojega življenja. telesne in duševne muke, ki jih je pretrpel in še trpi. — in naj se upraša : ali sem vse te muke radi Kristusa, ali radi sveta pretrpel T Slehern odkritosrčen človek naj še enkrat v duhu preživi vse svoje življenje natančno, in potem bo videl, da ni ne enkrat trpel radi spolnovanja Kristusovih naukov, marveč da je večina neprijetnostij in nezgod v njegovem življenju nastala le \sled tega. da j<» proti svinji volji sledil napačnim posvetnim naukom (človeškim blodnjam).
Mi le zato ne moremo spoznati \seli teškoč in nevaruostij. ki jih ima spolnovauje posvetnih na-ukcv 74» posledico, ker si domi-šljujemo, da je vse, kar prenaSa-nio radi sveta, neobhodno po-t relinio.
Mi smo prepričani, da je vse zlo, ki ga sami povzročamo, za naše življenje neizogibno, in ra-ditega ne moremo razumeti, da uči Kristus baš to, kako se naj rešimo trpljenja in kako naj živimo, da bomo srečni.
Da omogočimo odgovor na u-pniša 11 j*", katero življenje je srečnejše. moramo oprostiti vsaj v mislih od te napačne predstave in se ozreti brez predsodkov v sebe ill okrog si'be.
Opazujte in po mesija nov, ozrite se v njih upadla, od vodnih razburanj raaorana in bolna o-bii.fja, im spomnite se potem na svoje lastno življenje in na življenje Ijudij. iz koji'h prowlosti so vam po<ami-zne podr biiosti znane; spomnite se onih številnih smrtnih slučajev, samomorov, o katerih ste slišali. -- in tiprn-Ki.jt. ser Odkod in v čegavem imcffin vse t,» muke iu »bridkosti, odkod obup, ki konča s samomorom* — in npoznali hodete (kakor tudi se to čudno in neverjetno zdi), da jc !HO vsega človeškega gorja pripisovati na rovaš krivim posvetnim naukom, in da bi vseh teh muk ne bito potreba.
Nekoč v jeseni sem se peljal —■ bila je ravno nedelja in deževalo j« - eez trg proti Suvarjevemu stolpu. V/, kake pol kilometra vožnje dospel sem do goste gruče Ijudij, ki se je voku brž na \sakn stran odma'kntla. a takoj zopet strnila. Od jutra do večera stiska se tukaj v nesnagi na tisoče Ijudij. kateri so večinoma
gladni in razcapani ter bo med seboj tolčejo, panje jo in sleparijo. Tako izgleda po vseh trgih: večer prebijejo ti ljudje po bez-uicah, nt ič po svojih kotili in luli-njaii, nedplja pa je najboljši dan v tednu. V pondeljek se prebudijo iz pijanosti v svojih revnih ležiščih, okrepčajo se stem, da se zopet upijanijo, in gredo potem na svoje delo, ki ga iz dna srca sovra/ijo.
Oglejmo si teh Ijudij življenje: postavimo se v duhu v večne težave iu nadloge, ki jih ti možje in te žene prostovoljno prenašajo, — in spoznali bodete, da so to pravi mučeniki,
Kko-re vsak izmed teb Ijudij je zapustil hišo, polje, očeta, brate, ženo in otroka, — odpovedal se vsemu ter prišel v mesto, da pridobi to, kar se slehernemu po naukih .sveta zdi neobhodno potrebno. Tu vsi ti — ne upoštevajoč enih tisočev nesrečnežev, ki so vse izgubili —, vsi: od tovarniškega delavca, voznika, od šivilje in prostitutke do bogatega trgovca. do ministra in njih žen, — \si prenašajo najtežje, najbolj nenaravno življenje. — in vendar niso dosegli tega. kar se jim po krivih naukih sveta zdi kot naj-pot rebnejše!	#
1'oizvodujte pri ubogih iu bogatili, če najdete enega, kateremu njegova služba da to, 'kar smatra kot 'potrebno in neizogibno po naukih sveta. Niti enega ne najdete med tisoči. Vsakdo se trudi z vsemi svojimi silami, da pridobi to, česar ne potrebuje, kar pu nauki sveta o*l njega zahtevajo in vsled česar se čuti nesrečnega, če nima. In čim si je za želje no priboril, zahteva se od njega zupest kaj druzega (vstajajo mil nove želje), iu tako gre vedno naprej, in vsled tega postane življenje člo-vekn nesrtlTmo, uničeno. Vzemimo h. pr. ljudi, ki zaslužijo HOO do 50,000 rublje v na leto (1 ru-belj je približno 1 dolar), — a teško najdete med njimi enega, ki se bi' se pri svojem delu ne ubijal z načrti, kalko bi se dalo prislužiti Se HM) rublje v, če jih ima :5<X), kako .">00, če jih ima 400, — in tako naprej v neskončnost. In niti enega človeka ni, ki bi hotel menjati s kakim revnejšim. t e pa bi se taki slučaji dobili. potem se to ne zgodi iz razloga. da bi se življenje lažje pre. našalo, marveč v svrho, da se denar skupaj grabi in na stran dev-1 je. Vsi so bolj in bolj primorani, da si sami otežujejo svoje življenje, ki že samo na sebi ni lahko, >. vedno novimi napori, in da svojo dušo popolnoma žrtvujejo nauku sveta (t. j. sebičnosti). Danes je pridobil suknjo in čevlje, jutri uro in verižico, poj utrnem stanovanje s pohištvom, potem preproge, obleko, potem hišo in piub be v zlatih okvirjih, potem — pa zboli, ker se je z delom presilil, in umrje! Pride drugi in nadaljuje njegovo delo in tudi žrtvuje svoje življenje iu ravna-tako malo ve, čemu jc živel in «,e trudil - Morila pa je to življenje, v teku katerega človek *. so to izvrši, samo na sebi srečno?
Premišljujte to življenje po merilu h ga, kar imenujejo vsi "srečo", iu jasno vam bo, da je to Življenje strahovito nesrečno.
Eden prvih in splošno priznanih pogi jev k sreči je življenje, v kattTPTu se vzdržijo odnošaji človeka d" narave, da živi človek \ vedni dotiki z naravo, — to je: življenje na prostem pri solnčni svetlobi in svežem zraku v tesni zvozi z zemljo, živalstvom ' in rastlinstvom. LjukPje so že od nekdaj smatraji pogrešanje takega življenja kot veliko nesrečo. — Premišljujte sedaj življenje Ijudij. ki so pristaši posvetnega nauka. ("'itn večje uspehe dosegajo, tembolj giueva ta predpog. j pra-\e sreče. Čim višja je posvetna sreča, ki so si jo priborili, tem manj jim je mar solne na luč, travniki, polja, živali. Mnogo izmed njih, skoro vse žene, dosežejo visoko starost, ne da bi več ko enkrat ali dvakrat v življenju
■videli solnčni vzihod, in ne da bi videli polja in gozdove drugače kakor z voza ali vlaka; iu ne samo, da niso nikdar sejali ali nakrmili kako kravo, konja ali kokoš, marveč tudi najmanjšega pojma nimajo o tem, kako živali na svet pridejo, zrastejo in živijo. Takemu človdku pridejo tkanine, kamenje iu les le v predelanem stanju pred oči in še to ne ipri naravni solnčni svetlobi, temveč pri umetni razsvetljavi; slišijo le ropot stroj (p, kočij, grom topov in zvoke godbenih instrumentov; radi svojega slabega že-lodea aie morejo prebavi jat i pri-prostih, krepkih jedil. Vozijo se \ zaprtih kočijah doma in v tujini; kamor si že pridejo, povsod imajo pixl nogami iste tkanine in isti les, ista zagrinjala, ki jim zakrivajo solnčno svetlobo, iste straža je, kočijuže in služabnike. Naj že i bodo kjerkoli, povsod pogrešajo — kakor ujetniki — ta I ogoj sreče. In kakor se tolaži jetnik že s travo, ki raste na dvo-tišču jetnišuicc, s pajkom, miško, — tako se tolažijo tudi ti ljudje tiHpatatn s hišnimi cvetlicami, s ■pagpagajnm, s psičlkom. opico, katerih pa niti sami ne krmijo in ne vz.gojujejo.
(Dalje prihodnjič.)
UGANKE.
(Priobčil Karel Kukča v Pueblo, Colo.)
1.	Kaj ni nikdar potno? — Od-govmr: Farška 'biwaga.
2.	V čem se razlikujeta far iu delavec t — Odg.: Far leži zato, da postane debel; delavc-c pa dela, da se skromno preživi.
3.	Kateri uradniki imajo največ pnistega časa? — Od'g.: Sv. Petra.
•1. Po čem pozimi hudobni duh farja / — OdSg.: Ker nosi njemu stično obleko.
5. V čem sta si poddbiui svet in Čebeljujakf — Odg.: Na svetu ljudje delajo, da farji jedo, v čebelnjaku pa biičelc, da troti jedo.
(i. V čem .sta si podobna far in berač! Odg.: Oba beračita; toda farji beračijo mladi, na starost pa vlečejo mastno pen z i jo; berači pa izvršujejo svoj posel v starosti, ker so morali v mladosti delati.
7.	V čem sta .si se podobna talin l>erač? — Odg.: Berač nosi malho, fair pa bisago.
8.	Zalkaij je v Avstriji toliko zapovedanih postnih dnij? — Odg.: Zato da farjem mesti ne priammj-ku'jie.
«>. Zaikaj prepoveduje kal. cerkev svojim farjem ženitev? — Hoji se, da bi drugi ljudje lakote ne pomrli.
Naši zastopniki.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Coinpagnie Generale Transatlantique
OLAVNA PBEVOZNA DRUŽBA.
New Vcrk v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........80.000 HP
La Savole............22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno lirano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni za s top na 15) State St. New York.
MAURICE W. MOZMINHKI, glavni zastopnik za zapad, na 7 I Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent no (.)478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlcb, agent na 2127 Archer Avo. Chicago, 111. Pavi Sarlc, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.

i

Slovenci pozor!
Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravato ali druge važno reči za niožko — za delavnik ali praznik, tedaj Be oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove »HT E^ ^ ^po
najnovejši modi tn nizki ceni. jt
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Avt.
i §
h S
hlizo 18. ulice Chicago, 111.
©
O

M. A. WEISSKOPF, M, D,
- zdbavnik in banocelnik -
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
ud H.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.-5. popoludne.
od 6.-8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludtie doma in to le izjemoma v prav nujnih slučujih.
DR. WEIS8KOPF je Čeli, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
©
Za Newark in državo New .Jersey: Joe Mantony, 128 Stouo st., Newark, N. J. Za'Brooklyn, N. Y.: Josip Ivan-šek, 102 M< sserole street. Za Eveleth, Minn.: John Rožene.
Za Calumet, Mich., in okolico: Leo. Jumko.
Za Chicago, III.: Kranrk Mladic, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyomil g: Lorenc Demšar.
Za ConcmOugh, Pa.: J. Briiclj Za Johnstown. Pa.: M. Štrukelj, Za Cleveland. O.: A. Kužnih. Za Colorado: Joe Dcbeyc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermtttc. Za Roslyn: Wash.: A. Jaiiacck. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, HI.: M. PoSck. Za Steelton, Pa.: Joe Ma j sel i. Za Clinton, I ud.: John Kofor. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v navedeni krajih sc smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopnike, bodisi z naročbo na list ali knjige
Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"! Sodrugi, širite ga!
femu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BIJ E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438,
Glas Svobode
Vsem društvom in posameznikom se priporoča tiskarna "GLAS SVOBODE" za na-bavljeiije vsakovrstnih tiskovin. Tiskarna je opremljena z najboljšimi stroji in najmodernejšimi črkami
Tiskarna "GLAS SVOBODE" je unijska tiskarna, kjer se dela le osem ur na dan in se plačuje delavcem linijske plače. Sodrugi, ki žive v mestih, kjer ni unijskili tiskarn, naj pišejo upravništvu za pojasnila. Tiskarna preskrbi tudi prevode iz tujih jezikovna slovenski jezik ali naobratno.




"Glas Svobode"
[The voice op Libkkty] WEEKLY
083 Loomis St. Ohloago, 111
sniarml »t th7ln.it OffU* »t chicago. ill, «» S«Joud Clm MatUf. _
Subscription »1 JO pr y«r.
Advertisements on agreement.
brvi svobodomiselni list s a slovenski
na roti v Amerik.......
"•GlaB Svobode'' txido vsatl p«tek n velja xa AMERIKO:
- ca celo leto ................
ta pot teta .................7Bo
" ZA EVROPO:
gm celo lato ............kron 10
ca pol leta ...........-kron 6
Naslov za dopise in pošiljatve jo 'OIuh Svobodo'
683 Lo >mis St. Chicago, III.
Rimski terorizem,
V katoliški cerkvi divja že nekaj let soju ljut boj. Že stoletja sem-ni bilo med duhovščino tako globokih in tako ostrih nasprotij, kakor vladajo sedaj in morda je imel cerkvi vedno naklonjeni milanski list "Corriere della Sera" I»rav, ko je pisal te dni, da je nastala v katoliški cerkvi verska kriza, kakršne ni bilo od časov reformacije.
Sedanji papež ,ki nima smisla za diplomatiziranje, ae je lotd boja zoper modernizem v katoli-Skii cerkvi s fanatizmom kakega srednjeveškega meniha. Vsemu nasprotuje, kar kooe eerkev in njene nauke spraviti v soglasje z vedo. vsemu, kar hoče cerkev vsaj toliko modernizirati, da bi mogla živeti med izobraženimi narodi. Kar zapored lete i z Vatikana bombo zoper moderniste. Najprvo je prišlo pismo na dunajskega profesorja Commerja, s katerim pismom je papež proglasil Schellove pristaše za krivo-vcrce; potem je prišla bomba, ki je raz gnala zvezo tistih cerkvi vdanih nemških katoličanov, ki so spoštljivo prosili, naj se času primerno preurede zastarale določbe zastran indeksa; potem je izšel novi si I a bus, ki je Obsodil vse katoliške znanstvenike, ki so spoznali resničnost rezultatov modernega prirodcslovja in evolucijske teorije in zdaj je izšla celo posebna en« i klika, s katero so določbe novega silabusa dobile značaj dogmatične odločbe papeževe. Nezmotljivi papež je govoril in olwiwlil j«1 modernizem kot seme zla, kot Začetek krivo-verstva.
A papež se ni omejil zgolj na crtisodbo modernizma. Izdal je tudi uprav inkvizicijske odredbe zeper vse tiste duhovnike, ki stoje na stališču modernizma. Ob službo in kruh morajo priti vsi. ■ki so modernisti, Če se ne podvržejo, Modernisti ne smejo biti profesorji na teoloških fakultetah m na semeniščih; Škofje morajo ljudstvo in duhovščino svariti pred časopisi, ki jih pišejo in i/.dajajo moderni-stiški duhovniški; vse katoliške objavo . mora pregledovati poseben cen orski kolegij, ki uaj se ustauovi v vsaki škofiji; nadzirati so mora pri listih sodelujoče duhovnike; prepoved Leona XIII., da brez pri-voljljbja škofovega noben duhovnik ne sme voditi lista, se vzdržuje; duhovniški kongresi so prepovedani, izvzemši zelo redke slučaje, ko se ni bati, da bi duhovščina zašla na njih v modernizem ; v vsaki dijeeezi se ustanovi nadzorne- svetovalstvo, da se ne( razširjajo moderne unvote itd.
"Ronna locirta, causa finita"! (Rim je govoril, stvar je reš<"na), .je včasih reklo, a če bo to veljalo I tudi sedaj, je drugo uprašanje, S polenom je papež ubil mogočno gibanje tistih duhovnikov, ki soj hoteli cerkev in njene nauk« spraviti v haTtnonijo * resnico. Obsodil je njih početje, proglasil modernizem kot 'sintezo herezije" in izdal krute in brezobzirna eerkvrao-polieijske odredbe, da
bo mogoče vsako najmanjše gibanje med duhovščino v kali zadušiti. Pasja odvisnost duhovščina se je tu prikazala v najjasnejši luči.
S papeževo encikliko je zmagala najbolj ortodoksua stranka med duhovščino. Stranka srednjeveških fanatikov, ki bi raje videli, da cerkev propadle, kakor da Ibi se akomoddrala modernemu življenju. Napačno je misliti, da je modernizem omejen samo na nekaj posameznikov. Krauss, Schell, Miiller, Loisv, Romulo Mrnrrii T vrel l so, oziroma so bili, lo posebno onameniti zastopniki tega gibanja. A duh modernizma je zavladal t.udi med širokimi sloji katoliškimi, dostikrat ne da bi se tega zavedali. V zadnjih letih tudi pri nas tolikrat citirani je-zuvit "Wasuiann je po tej papeževi ene i klik i krivoverec in krivo-verci so vsi tisti kranjski duhovnika, ki so« oznanjali njegove naravoslovne nauke. Krivoverec je ljubljanski kanonik Snšuik, ki jo v svojih naravoslovnih predavanjih priznaval evolucijsko teorijo, krivoverec vseh krivovercev je dr. Janez Evangelist Krek, ki je v različnih svojih govorih in iizjavah zastopal strogo modernist iške nazore. Lahko se reče, da jc pri nas in tudi drugod vsa n.lajša duhovščina včasih vede večinoma pa nevede prepojena modrrnistiška duha.
Oficijalno obglavljenje iiKHler-nizma je izv^lem . Pokazalo se je pri tej priliki neprčmostno nasprotje med cerkvijo iu znanostjo. nn d vero in znanstveno resnico.
Ka'ke jwnsledice bo imela ta en-oiklika, ni mogoče reči. Odvisno jo to v prvi vrsti o*l! škofov. Nekateri bodo papežev ukaz strogo izvajali, drugi ga bodo v teoriji s|wGtljivo priznavali, v praksi pa nespoštljivo prezirali. Saj vidimo tudi na ljubljanskem škofu Jegliču, katko prezira papeževe ukaze glede katoliškega časopisja. Tako podlih, tako hudobnih, tako lažnivih. tako infamnih listov, kakor sta "Slovenec" in "Domoljub", svet še ni videl. Škof ima dolžnost, da te liste nadzira, papeževi tfkazi mu to velevajo, in njegova uradna dolžnost je, da bi tolovajskemu početju teh listov naredil konec, a škof Jeglič se ne zmeni za papeževe ukaze in dovoljuje in s tkin odobrava početje svojih dnhovskih revolver-žurnalistov.
Terorizem, s katerim je nastopila rimelka kurija »oper modernizem. je grozovit. Še duhovniki, ki so vseučiliški profesorji bogoslovja, pridejo ob kruh. Duh preganjanja in neusmiljenega zatiranja je doscirel največji svoj t riuinf.
Nam je le prav, da je papež Izdal to encikliko. Tako reakcio-narotvo. kakršno mora sedaj zavladati v cerkvi, bo vodilo samo vodo na mlin tistih, ki se vojskujejo, da bi osvoboditi ljudstvo h politike in duševne odvisnosti od duhovščine. Rimski terorizem (bo naj vet škodoval khirikaliz-mu.	SI. N.
Kongres "Svobodne Misli" i Pragi.
V četrtek je zaključil v Pragi svoje* razprav*' kongres "Svobodne Misli" iu delegati, ki so prihiteli v zlato slovensko Prago z vseh delov zemeljske oble, so se razšli, nesoč saibo prepričanje, da so svobodomiselne ideje nastopile zmagonosno svojo pot po vsem svetu iu si pridobile .rodovitna tla celo v oni Avstriji, ki je na glasu, da je za Špansko naj-lHrtj reakeiomarna kulturna država, pod božjim solneem.
Ni nam pač treba naglašati velike važnosti tega kongresa za razvoj in napredek svobodomiselnih idej robč«, zlasti pa z ozi-j rotn na našo v najtežjih reakcionarnih spdhali se nahajajočo Avstrijo, saj dokazujejo strastni, po svoji breamejni podlosti in in-fernalni zlobnosti se odlikujoči r.apadi vesoljnega klerikalnega
časopisja na ta kongres vsi raz-s od n i javnosti dovolj, da se jo moralo v Pragi v dneh od 8. do Iti. septembra doigrati nekaj izredno važnega, zgodovinsko pomenljivega, ker se je vesoljno klerikaktvo v teh dneh zvijalo bolesti iu gneva in bruhalo ogenj in žveplo, kakor se zvija in blju-va strupene sline gad kadar se mu stopi za vrat.
Ako bi bil kongres na sebi brezpomemben, a'ko 'bi se' ne bilo treba bati, da bo Obrodil dober sad1 in imel dalekose&ne posledice, bi ga klerikalno časopisje h rez dvoma ali celo zamolčalo, ali pa ga skušalo s par pcMimi frazami predstaviti javnosti kot prireditev brc/, vsakega pomena, kot kongres, č?gar sklepi ne morejo imeti niti najmanjšega vpliva na tok javnih dogodkov.
No, klerikalni listi ne molče, marveč pri občujejo Obširna, da-si skrajno zlobna in zavita poročila u razpravah na kongresu, kar do-k snuje jasno, da pripisujejo sami sjhodu svobodOmislecev v Pragi 11,1 i k pomen in takšno važnost, da se jim zdi v interesu svoje stvari potrebno obširno govoriti o tej -prireditvi in ji p<> možnosti, ker ji s stvarnimi, poštenimi argumenti ne morejo blizu, izpodobiti tla s pre batnim svojim orožjem laži, obrekovanja in denunciant-fctva.
Teli sredstev se je zlasti posluževal organ ljubljanskega škofa, ki je v laži in zavijanju resnice že /davna dosegel svetovni rekord.
N*:>, kar je ta iiajgntiMiejši list pod solneem božjim nagromadil podlosti in nesramnosti proti praškemu kongresu in proti tistim, ki so *se ga udeležili, to presega že vse meje dopustnosti in kdor je čital te besne izbruhe blaznega fanatizma, se je moral, ako ima le 5e iskrico poštenja in dostojnosti v sebi, s studom in gnusom obrniti od lista, ki jc sicer glasilo katoliškega škofa, a je od morale, poštenosti in d< stojnosti oddaljili tako daleč, kakor vagabond. ki s<> mu je vsak tronotek bati, da ga zgrabi roka pravice.
In čemu divjajo klerikalni listi s tako vehemenco proti j»raškemu kongresu!
Kdor je čital njihova izvajanja o prireditvi, pač ni mogel razbrati, zaradi česa pravzaprav ti listi tako besne.
Pisanje ljubljanskega "Slovenca" na ^primer napravlja zgolj ta vtisk, kakor da bi se ta pošte-lijakovie razburjal v prvi vrsti ?,bog tega. Iter so se to pot prvič udeležili tudi Slovenci shoda svobodnih misliteljev ter s tem dokazali, da tudi med Slovenci kli-je živo misel svobodna.
No. to je samo navidezno, zala j vzroki razburjenja leže veliko globlje. Posamne točke na tem kongresu in razpravo o njih so zadele klerikalce tako v'«ivo, oa jim je kar onemel jezik. O teli razpravah in o izvajanjih po-samuill govornikov molče popolnoma, tembolj pa zabavljajo, ker mislijo, da bodo z barabskim za-ba vi jam jem odvrnili pozornost javnosti od onih znamenitih govorov, ki so klerikalce zadeli najbolj živo in Občirtn< v meso.
Tako so na primer klerikalni listi vseh barv od praškega ikleri-kalnega dnevnika "Čecb", iz katerega so škofovi kuliji o kongresu plonkali, kolikor se je dalo, pa doli do "Slovenca" previdno molčali o govorih vseučiliškega profesorja dr. Krejčija in pisatelja Zcnkerjm, ki sta v svojih izvajanjih z nepnbitnimi dokazi podprla zahtevo, da je tudi v Avstriji nujno potrebno, da se loči cerkev od države.
In zakaj molče o teh govorih tako tvnlovratno? Ker sc boje opozoriti nanje svvjo ljudsko maso, dobro vedoč, da bi se celo ljudem, T\i so v njih vrstah, odprle oči, ako bi se poučili o dejstvih, ki sta jih navedla t« dva govor-ni'ka. "Več nego 1 rniliardo ima na Avstrijskem cerkev premaže* nja in od te ogromne vsote dobiva vsako leto 25 milijonov obre- I
sti! A vno te ogromne vsote je zložilo in še zlaga ljudstvo. A to ljudstvo je vedno revnejše, cer-Ikev {ml bogati. In kako žive cerkveni i knezi T Nadškof dunajski ima 7 milijonov pretmiženjn, 308,-00 K Jetrnih dohodkov, praški nadškof ima 10 milijonov premoženja in r>[Ki,000 K letnih dohodkov, oiomuški nadškof 14 milijonov premoženja iu 500,000 K letnih dohodkov. Samostani na Nižjem Avstrijskem imajo 00 milijonov premoženja in polpeti milijon letnih dob ilkov. Iu v ka-kššno svrho se porabijo te ogromne vsote! Za •zgradlbo- novih samostanov! Ncl Država, dežele, občine morajo v to dajati podpore. Morda podpira cerkev s tem vsaj svoje služabnike. Kaj še! 15milijona kron daje. avstrijska država pod naslovom kongrue vsako leto po-svetni duhovščini, vrhu tega pa je verski zaklad državi še dolžan :JOO milijonov. Bog in Krist je vernikom zabramil nabirati ma-ir.on in če bi sc cerkev pokorila temu ukazu in vrnila avstrijskim narodom premoženje, ki ga je iz-prešala iz njih, bi bila Avstrija najbogatejšji in najbolj cvetoča država na svetu." Tako približno je govoril pisatelj Zenker. Navajal je zgolj suha data, čisto, neiz-k al jem o resnico. A ta govor so klerikalci docela zamolčali, ker resnica oči kolje in ker so klerikalci najbolj občutljivi tam, kjer se gre za žep. Takisto »o tudi z iiifjkom prešli preko govora dr. Krejčija o ločitvi cerkve od države. Nepobitni dokazi, ki jih navaja dr. Krejei v svoji razpravi, so klerikalnim rabulistom zaprli saivo, zato molče o njih, ker se boje, da bi že polemika s Krejči-jevirai izvajanji zadostovala, da bi spoznal pravo razmerje med državo in cerkvijo.
Toda zaman bo t-udi ta trud 'klerikalnega časopisja. Napredek se ne da omejiti, Misel svobodna stopa zmagoslavno na dan in naj služabniki teme šu tako kriče in zabavljajo. Tok časa se ne da zavirati, tudi na Slovenskem ne, in jiaj se v tem oziru še tako trudijo klerikalni elementi. Dovolj že imamo moči, ki bodo nosili med ljudWtvo omiko in proisveto in ob tem valu se bodo razbila vsa stremljenja, obdrižati maš narod še midalje v tistih sponah, v katere jih je Vklenila klerikalna svojat!	SI. X.
Grozna nesreča na žoleznbi.
Ko je v sobot- dne 1 1. m m. proti polnoči prihajal btvovlak
iz Trsta proti Ljubljani, se je zgodila pri železniškem prelazu, p-rdko katerega se gre iz Gline v Novo vas, strašna nesreča. Stro-jevodlja Leuassi in kurjač Janež sta opazila poleg proge pri zaprtem prelazu tri osebe iu sta sluteča. d'a se je utegnila pripetiti (kaka nesreča, kmalu ustavila vlak in ker nista našla nič sumljivega, sta odpeljala daljo in naznanila zadevo takoj na južnem 'kolodvoru. Tukaj so še -konstato-vali, da se je med vožnjo morala vsekakor zgoditi kolka nesreča, kajti stroj je bil ves oškropljen s krvjo in tudi kosci mesa so se ga še držali. Ko so šli potem poklicani faktorji na dozdevno me* sto nesreče, se jim je nudil strašen prizor. Kakih dvesto -korakov od prelaza proti Ljubljani dalje (na onem prostoru jo preje stal brzovla'lc, vsled Česar vlakovo csobje ni moglo tega vi-diefci) je bilo vse poškropljeno s krvjo, tu je ležal ko« glave, tam roka, tam zc-pet kos noge ali kaka kost itd., in iz vsega tega so spoznali, da jc Urzovlak tam prijel človeka in ga potem v pravem smislu besede tako razmesaril, da je bilo ino-g(če spoznati le. tla je bal to člo-\ek. Vse kose so. kolikor je bilo mogoče polbrali skupaj in prenesli na viško pokopališče. V nedeljo zjutraj pa so našli v jarku poleg proge ležati še druzega ponesrečenca mrtvega, ki je imel na glavi smrtno rano. Isbotako so tudi tega prepeljali v viško mrt vašnico. Že v soboto ponoči je prišlo na lice pretresljivega mesta mnogo občinstva, včeraj pa jih prišlo iz mesta, Gline, Viča in sosednih vasi na stotine in tudi na pokopališče so prihajale cele mnotžice. Ponesrečenca sta ože-iijeni betoner Pran Pleteršak, ro-uom od celjske okolice, le-tega jo vlak raztrgal in samski Anton Mnlavec. rodom iz Šempasa pri fioriei. Oba sta bila v delu pri zgradbi viške cerkve. lune tretjega, ki se je otel, nam še ni znano. Kako »e je zgodila nesreča! Na-ved'enei so bili v gostilni na pošti. kjer je Pleteršetk baje poslal domov še nekaj denarja, potem so pa šli domov v Novo vas, kjer se stanovali. Bili sO trezni. Ko pridejo do prelaza, so se čakajoč, da odide tovorni vlak, zamišljeno •pogovarjali in ko je ta odpeljal, so šli, nič slabega sluteč, čez progo, v tem pa pridrvi brzovlak in podere PletenSka. in Mulavoa, tretji pa se je, kakor že povedano. še s»'C'*'n izogni nesreči.
ROJAKI, NAROCUJTE 81
"GLA« SVOBODE."
VELIKA SLAVNOST
SLOVENSKI DEL. PEV. ZBOR "OREL" m
priredi v proslavo svojega petletnega obstanka
izredno veselico
v soboto 12. OKTOIIRA 1007. v Narodni Dvorani na Centre In 18. cesti.
Iver IkmIo nastopili razni pevski zbori (slovenski, hrvat-ski in češki) in so nekatera društva že obljubila evo jo udeležilo, obeta biti ta veselica ena naj zabavnejših,
Rojaki, pridite v uinogabrojnein številu!
ODBOR!
tiona

I'ozor I
Slovenci,
1'ozor 1
"Salon" z MODF.KMM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v stdčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najlioljšo in najfinejše linijsko smudke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, S64 S, Centre Ave. Chicago, III.

Nadzorniki:
s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonioh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stroiien, 448 Main Str. La Halle, IU, Tajnik: Martin Konda, 669 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 987 Blue IslatfdAve., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, Box 55, Du pue, 111. John Verščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija IStrohen, 448 Main Str. La Salle, III.
{Martin Potokar, 5(>4 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, t>17 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago, III.
i Mawtin Skala, Box 105t> Ely, Minn. Bolniški 1 JoHlp Matko, Box 481 Claridge, Pa. odbor: I Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo Bvoje dopise jednotnemu tajniku.
Dopisi.
Seattle, Wash., 17. sept. 1907. Cenjeni urednik! Kapitalistična svojat si je v našciu mestu v najnovejšem Času nekaj posebnega izmislila, Gorham & Weber Co. je v začetku auguata vrgla kar naenkrat trideset delavcev na cesto. Reveži so bili kar iz sebe in obupno »o drug drnzega povpraševali, kaj bi bilo vzrok temu. In hlapci kempanije so jim povedali, da jih ne marajo radi —-"nidepe zunajnosti." Človek bi skoro ne vrjel kaj tace ga, ko bi ne-bil na svoje oči prepričan, da je to resnica.
Toda "nelepa zunajnost" je bkrajno neumen švindel; kompa-nija je inicla pri tem vse druge nomeoe. Ko bi ne bilo akaibov in neunijskih delavcev v izobilju, bi Čorbam & Weber Co. tega nikoli Le storila. Dokler je bila kompa-nija v stiskah za delavne moči, je vedno respektirala unijo in linijske delavce. Letos je pa ta družbi zgradila novo tovarno, kntera je začela poslovati pred dvema mescema. Treba je bilo več delavcev in družba je razposlala avoje agente po raznih dlrugih državah, da so vabili mizarje v Seattle. Zlasti veliko jih je kbmpanija dobila po svojih agentih v Milwaukee, Wis., kjer imajo mizarji nizke plače. Tueat za tueatom jih je prišlo iz tega mesta v Seattle in Gorham & Weber Co. je dala delo vsakemu, m a gar i če je imel tudi samo eno rriko ali nogo. Kol je kompanija po preteku par te-d lov uvidela, da ima delavcev v izobilju, načela je izbirati; —j trebila je unijoe iu pripuščala delo skal* m. Na ta način je prišlo mnogo starih delavcev ob delo, a irovodošleci, kateri se niso sramo-™li odjesti kruh prešnjim, so do-tili takoj posel.
R<« žalostno je, da se mnogi oelavci tako malo še zavedajo svojega razreda in ne marajo ali pa naravnost prezirajo delavske organizacije.
Slučaj je na nesel, da sem o-pravljal zunanja dela pri-"Canadian Banku". Odrejenih mi je bilo pet tavarišev-skabov iz Milwaukee. Jaz sem jih takoj opozoril, da je poti kaznijo prepovedano neunij^kim delavcem delati i zunaj. Ali veste, cenjeni urednik, kak odgovor sem dobil. "Unit's Maid, IlundI" mi jo jedcu zabrusil. Dobro, sem si mislil, in p<> J končanem delu sem šel naravnost v urad United Brotherhood of Carpenters Union in sem onih jet naznanil, da na prostem o-pravljajo skabvka dela. Drugi dan je prišel tajnik imenovane unijo na lice mesta in nezavedne-ži ho morali radi ali neradi plačati kazen iu lakoj stopiti v unb, jo. Da bi jih bili takrat videli, g. urednik, kako so se jim skabskt^ rok«- tresle, ko so plačevali kazen in pristopali k uraiji. Da pa ne bo slovonska javnost mislila, da govorim samo o slovenskih unijo-■ mcih ali skabih, moram omeniti,
da je med temi samo jedem Slovence: ostali so pa sami Ogri.
Dragi zavedni rojaiki, pristopajte k delavskih unijam! Posameznik ne more nič doseči, združeni pa lahko počasi dosežemo vse. V združitvi je sila in moč!
Socialni pozdrav do v>eh svobodomiselnih rojakov, Glasu Svo-liode pa želim, da si v kratkem pridobi 10,000 naročnikov.
A. Wershnik.
BODITE DOBRI, O BOSSU"
Na svetu so vedno bili in so Še razni posvečeni in neposvečeni pridigarji, ki so se predstavljali učiteljem "miru, ljubezni in sprave". Ob času telesne su/.iuo-sti so taki pridigarji z besedo ali peresom lepo opominjali* sužnje-držee, da naj bodo "dobri" in •'pravični" napram svojim sužnjem.** Na obratno so zopet pridigali robom, da naj bedo tudi "dobri" in "zvesti" svojim gospo-.1 m.
Kralji, earji in drugi taki lju-dje, kateri so "vladali po božji milosti", so imeli tudi svoje pridigarje. — Bodite "dobri" o kralji in cesarji svojim narodom 1 klicali »o ti pridigarji in ko s» •obrnili k ljudstvu, rekli so zopet: it. ljudstvo, bodi "dobro" in , v est o svojemu kralju ali cesarju!
Iu dokler j<> ljudstvo, tlačeno in v spone zakovan.> ljudstvo, poslušalo te pridigarje in bilo "dobro", bili so "dobri" tudi suž-njedrzei in kralji. Sužnji in pod^ tožniki so trpeli glad. batine in preganjanje, a sužn jedržei in vladarji .so vihteli bič in izmozgavali prve. "Višji" so sicer poslušali pridigarja, a "dobrote" svojim podložnim so delili po svoje. Tnk pridigar jc bil nemoten, dokler je tudi sužnjam svetoval, da morajo hiti "dobri sužnji" napram svojim gospodarjem.
Drugače je pa bilo, če se ji' pojavil pridigar, in zaklical sužnjem in podložnim: bodite dobri »dino le sebi! Otresite se suženjskih verig iti postanite svobodni ljudje!
Sužnj.tVlržci so planili po; takt m govorniku, pnlhnili ga v ječo in v najkrajšem času obesili. Morje krvi je popila zemlja preden se je telesni rob osvobodil in preden je podložnik mnogega vladarja za dobil jednakopraviroet.
Telesne sužnosti danes ni več, im-sto te imamo pa mezdno sužnost. Delavec, kateremu kapitalist vzame ves produkt in ga za drago ceno pr da na trgu, nakar mu (delaveiO da majhen del svojega skupieka v obliki neznatne plaČe, tak delav e je — mezdni suženj. On je ptdlnžea kapitalistu, kateri mu sam določi, zviša ali zniža mezdo in spodi od dela. kadar se mu zljn-bi. Tak brezposeln delavce je potem prisiljen prodati svojo kožo, svojo delavno moč, drugemu kapitalistu ali pa iakote poginiti. Današnja mezdna sužnoot je v marsikaterem pogle-
di se hujša od nekdanje telesne sužnosti. Črni ali beli robi so imeli vsaj streho za prenočišče in malo kruha z vodlo, a današnji nežni suženj mora stradati pod milim nebom, ako je ob delo.
Toda v očigled vsem krivicam, ki jih neguje danafinji kapitalistični sistem, se še danes dobijo jiridigarji, ki govorijo delavcem, da iivaj bodo "dobri sužnji" kapitalizma, tlu obratnosvetujejo kapi tulistom, da morajo biti "dobri Lossi" svojim delavcem. Ije-ti pridigarji pogrevajo isto staro pesem "o ljubezni in slogi" med pospodom iu sužnjem, nied bo*-Eoni in delavcem. Podobni so novim flikam na starih hlačnh.
Taka flika na starih hlačnh je tudi naš dični predsednik Thi"-dore Kosoveli. Nekaj <-t /• tu mož tolče na prha in o/nanuj delavcem "*fuarc d«'al", ;i * > I'rmri strani boinburd • tr ^ «• Kaj jc pa pravzaprnv	r
Resnici na ljub • ni :. . Jo«-gr. "single" trusta ubil m>i ali onemogočil v izkori^'-ai .i . • lavstvn. To j«' dovttij. A •• » domišlja, da j«' petrolej-.;., mu t stil naložena denarna kaz-ii r zi <>sku 2!> milijon« y. k s»« j«> izvršila kolikortoliko p<> uplivu ll • sevelta, velik udarec za ta trust, ta se ja.ko moti, f'e l«i ta evota sploh kdaj plačana, plača! j«' ne bo Rockefeller niti njegovi »opaše pri Standard Oil Co., temveč plačali jo bodo ameriški drža vi ja* ni. delavci, kateri s svojo produkcijo olja gromadijo milijone temu največjemu trustu na svetu.
Roosevelt ni torej faktično šo nikjer osvobodil ameriškega mezdnega sužnja s tem, da bi kapitalistom stopil na prste. V njegovih "glasovitih speechih" po raznih krajih republike ni druzega slišati, kakor isto, po starih -pridigarjih podedovano pesem: Vi. trustijami, kapitalisti, bodite dv.hri /. delavci! NV odirajte jih preveč j In proti delavcem: Vi, Oelavci, bodite dobri in pošteni delodajalcem in -hossom. Ne upirajte se; ne štrajkajte!
•Kapitalisti poslušajo in čitajo njegov "speech" — in lepo nadaljujejo z graf torn in z izmozgava-r,jem. (V sc pa kak delavec ali delavski vodja gane in vzbuja delavce k samozavesti, je takoj "neželjeu državljan", ki zasliži, da se ga obesi.
Ameriški prideta r i jat, ki se cb.nnadan bolj zaveda svoje m.'S-jic sužnosti, bo tudi krepko pome-tel s takimi pridigarji. Delavec l,odi dober edino samemu sebi in zaupaj le sameuuu sebi. Pretežna veČina ameriškega dcflaivstva naj , odpove kapitalistom svoje "do-; bro". tedaj b tudi trustoin bila zadnjn rini.
In čas ni daleč.	M—k.
Socijalizem je nov stadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila.
Sodrugi, somišljeniki t Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
BOLNIKI!
OBRNITE SE NA NAS, KER I KDO DRUGI VAM NEMO-IV. POMAGATI, KAKOR SA-,IO NASI ZDRAVNIKI IN OR OSI ZDRAVILA".
Ali trdite im knutoholju? Imate morda Reuniatiicm? Ste ni- rit* /jutrj) truditi?
V,
t<>ki-, ali noge knterikrat
fda wfnti n.«|..ikn? • v,	svetla?
I. i ..li ir na k<>ii?
tx> dii neiniriH)?
■vi i'ti!i ua jiotrclioPJ iD otekiitM)? arava pravilna? \ .i« boli morda )>lava? Sr [Miciitite |*>trtega? Morda ttlko dihate? Lalikn dihate ikož iios ali ne? čutite iatnaiena uScna? Trpite morda na heuioroidah? Ali j i 91 imate jmkI ali nad koio? Krvavite pri tej l»ole/iii? Zgubivate lase? Ali trpite n.i želodcu? Prebavljate lalikn jedila? Imate kaSelj?
Knftljate mOrda zjutraj naj tiuj&i? Trpite na prsih? Imate kako bolen-n na udu? Zgtlbivalc morda seme? Čutite 1 'M iinc ko sjiufičate vodo? Je V.i-..i voda kalna? Trpite nn I..< i tair i bole/ni? Imate morda Sliills? AH ste i .nrfiii spolno obCevati ali net Imate bolečine na pluflina? 7.a sčenc: Ste i i porod? Sle rodila v pravi P) č.isu? Trpite morda im maternici? Imate beli tok ;;liflu»? Imate redno mesečno perilo?
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišČu. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in dir god po zapadu, koder ima West ern Federation of Miners svoj k lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vasi delodajalci.
Listnica upravništva.
Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, d« nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Rojaki! N.i te vpnišanja Vas jako opomnili«, ako ima kedo kako tu navedeno bolezen, ker te bolezni so od jako hudih posled-kov in zato vsakega bolnika opomnimo, da se takoj na nas obrne.
Opišite natančno Vaao bolezen, brez sramovanja, in potem ste lalikn gotovi, da bodete ozdravili, ker več zdravnikov skupaj se nemorejo zmotiti in Vaao pismo pride pred celi zdravniški zbor, kateri Vam določijo zdravila. Mi nimamo ni-uikakorinjega Medical Instituta. Mi iniamti samo jnko shišene zdravnike, po katerih dobivajo bolniki pe celem svetu slavna "OROSI ZDRAVILA".
Ne zaupajte nobenemu Medical
N'e zamudite časa in pišite takoj, ter napravite natančno Vas naslov.
Mnoga zahvalna pisma 'so pri nas vedno na razpolago.
Pišite na Slovenski oddelek:
America-Europe Company
(OROSI)
161 Columbus Avenue, New York.
( as in denar trositi
po mestu, pri tujcih se okrog ozirati, — to bi bilo pač nespametno, če sc Ti ponuja prilika v soseščini med domačimi, — to moraš sam priznati, — ali ne?
"Kaj pa to T"
Prav nič nenavadnega, in vendar za Tebe dosti važnega--—-
"Kaj neki T"
To-le: V staro domovino se hočeš vrniti, — iz stare domovine nameravaš dobiti brata, sestro, ali nevesto--
"Res mislim to storiti!" —
1'ridi torej k meni, in dobil boš parobrodni listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno.
In še nekaj! — Ti denar domov pošiljaš?
"Res je tako!"
Pri meni storiš to varno in ceno, — obišči me, in zadovoljen boš z mojo postrežbo.
Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in na življenje, in vedi tudi, da prevzamem vsake vrste'tožbe, ki jih izdelam za mal denar s kolikor mogoče dobrim uspehom.
Notarjev je dosti,toda v postavah izkušenih malo. Ce potrebuješ dobrega notarja, obrni se na-me.
Raznn zemljišč in farm v Michi-ganu (glej današnji oglas!) imam tudi v državah Alabama in Texas izvrstna zemljišča. Kdor se želi naseliti, naj in i piše.
Obdelane farme po vseh drža-vab iu v Kanadi preskrbeti mo-lem vsakemu v bližiai njegovega bivališča.
Posredujem pri prodaji in zamenjavi raznovrstnih posestev in in zemljišč.
Lote, nove in stare hiše v vseh delih mesta Chicago preskrbim kupovalcem, — vse to storim točno, pošteno in v popolno zadovoljstvo naroeevaleev.
Mnogoletna izkušnja v teh strokah stavita me v prijeten položaj, da zagotavljnm slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo.
Tudi v sobotah popoludne in v nedeljah predpoludne pisarna odprta.
Na-me se obrniti, pomen j a
n\s in denar hraniti!
JOHN 4. POLLAK,
It 5:U W. IN. Street Chicago, 111.
Institutu.-kateri Vas samo ob Vaš
denar spravij*
N a z d a i t o j a k i!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=Saloon==
Točiva vedno sveže pivo in pristne drugo pijače. Raznovrstno fine smodke na razpolago, Za obilen poset se priitoroouva
brata Košiček
590 S. Cenlie Ave. Chicago, III,
TtliFON CALUMET 1078
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P/ Schneider
FOTOORAF 2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
ROJAKI, NAROČUJTE 81
**CLA§ »VOBOr«."



VESTI II STARE DOMOVINE IN iz japiliunskil) pokrajin.
Bj-irnson proti Madžarom.
Slovet*i norveški pesnik Bjbrn-sl ierne je. kakor znano, vrnil povabilo k medna roti n emu mirovnemu kongrc.su v Monukovo ter poslal predsedniku grofu Sehon-bornu pismo, v katerem pravi W(d drugim: "Gospodje. ki nastopajo tam kot mirovni apostoli, uganjajo d-.aua rokodelstvo ljudskega zatiranja in tnpinčenja, aH pn mimo gledajo, kako zatirajo nt trpinčijo dnini. Ako pride na primer na kongres grof Apponyi, !ki je sedaj na učni minister na Ogenskem ter je v tej lastnosti najhujši tiran Slovanov, - kort i> vol jeni odposlanec svojega na-,.mlu iu bi tudi jaz bil tam, storil bi vse ter bi ne miroval poprej, da bi bil gr t' odstranjen iz dvorane."
"Svobodna Misel
wide v večjem ol**egu začetkom oktobra ter prinese celotno |>oro-čilo O svetovnom k. ngre«u ' Svobodne Misli" v I Vagi. Dobi jo liilVko vsakdo, kdor posije 4j» vi-Jlirjt.v im "Svob. Misel" v Fra-«0. K radijev i Vinobradi. Vsem do-s,dai priglašenim javljamo, da *e mu dopošljejo vse zaostale številke vkratkem, ker se je sedaj nekoliko zakasnelo vsled kongresnih priprav, Upamo, da posežejo svobodomiselni rojaki v velikem številu vsaj po brošuri ter tako materialno podpirajo sve
denarja, Ljubeznjiva ljubim jc nato pustila Ijiihimea in odšla ^ roparjema. Njo si> že prijeli.
Kratki medeni tedni.
Najslajši dnevi zakonskega živ: Ijenja so t ako-z van i "medeni tedni", ki se začno prvi večer po poroki iu trajajo dalj ali manj, kakor je pač ra položen je obeh zakoncev. Pravijo, da navadno trajajo šest ted'nov. — 25-lctni elektrotehnik Rudolf Pulin v Trstu je pa pred nekaj čilfeom dobil v zri>k< n kot oso hudo ženo, ki je povsod hotela imeti prav, kafl pa mlademu možu ni bilo po volji. Ker je hotela imeti še natančno nadzorstvo nad vsa/kini krajcarjem, ki ga je l*ulin izdal, zdelo so je iihžu preveč, in šel se je zastrupit. Vsa obupana je letela žena po zdravnika, ki ji je rešil moža smrti. Ksantipa je obljubila, da se poboljša.
Uradno poneverjenje.
3;i-letui Anton (lerlaue je bil v dlužbi javnih skladišč v .svobodni biki v Trstu kot sluga. Ob t žen je bil prid tržaškimi porotniki, da je v letu l!H»ti iu 1007 poneve-ril skupaj 11)22 kron v večjih in manjših zneskih. Pruznal je, da si je to sveto prilastil, a se izgovarjal, da je bil k temu vsled revščine primoran, ker je moral rediti ženo, otroke, očeta in tasta, — in zato so ga porotniki o-prostili.
Velik shod.
Soeijalni demokrat je so prire-Pragi dne 15. m. m. shod
dili v _______
t o v no "iilojo.' Nobenega svobodo- za splošno in enako volilno pra-oi ....... M n,. smelo vico {za deželni zbor), Shoda se
S^rtKtT«.« bll™ri i,	10 00« „seb;
' 11 *	-i,	I no so imeli tudi narodni socijali-
čen na ta mesečnik.
Zakonska žaloigra.
V Komorslkih Mirovicah na Hrvaškem je Živel strojevodja Mi-liajlo Vučkovič štiri leta srečno s svojo ženo. l*etos spondadi je prišel v kralj stavbni polil* Matej bra nič, ki je »aevl z Vučkovičevo ženo intimno občevati. Pred kratkim ju je zalotil Vučkovič sku-I aj. Franič je »bežal, a pustil kot corpus delicti (dokaiz greha) klobuk in čevlje v zakonski .spalnici. Vučkovič ženi ni ničesar očital, ampak odšel k svoji materi, s katero ni nič občeval, odkar je bil obrnjen, lker mu jc ta zakon odsvetovala. Ko se je Vučkovič drugo jutro vrnil k ženi |H» svoje reči. rekla mu jo -ta, naj le, vse pobere, ker ona ne rabi ničesar več. Drugo jutro so našli na bližnji iželt tziiiški progi truplo ženske, kateri je bila odtrgana glava, roka in obe nogi. Bila je žena Vuč-kovičeva, ki je bila stara šele 'JO let in rojena Zagrebčanka.
Nesreča.
sti svoj shod na Kraljevih Vinogradih, na katerem so tudi demonstrirali za splošno volilno pravico.
Ljubimska drama.
V	Zagrebu sta živela skupaj 23-letna natakarica Kla Ertel iz Gradca in višji natakar Kazalka. Ker se je Kozalka udal rnzuzd'a-nemn življenju, se je ljubica na I oikopališeu zastrupila. Ivo je Kozalka o t can zvedel, se je ustrelil.
Zverinski človek.
V	Onieczki pri Krakovu je vojak Uueniak, ki je bil na dopustu, vdrl v hišo gostilničarja Eiehor-ua, z.inklal moža /. bajonetom, posilil deklo in ženo ter pobegnil. Zupan ga je skril ter mu preskr-hel civilno obleko, a ko se je hotel odpeljati v Ameriko, so ga na kolodvoru spoznali iu aretirali. Seveda so tudi župana aretirali.
Lastnega otroka smrtno ranil.
V	Dobračevi pri Idriji je v šali nagajal posestnik Ivan Jež ženi
V Podg.ri pri .Gorici je prišel Marjani, ki je v jez. vrgla vanj *J*> lutni klepar Franc Toplikar v grabijo Jez je gratblje zgrabil in tovarni pri stroju med pasove, ki jih vrgel nazaj, zadel pa -"-let-
so ga zavrteli iu vrgli ob tla. da je ostal na mestu mrtev. Njegov bi al je pred (i tedni padel i z gn-galniee na dvorišču salezijamskega zavoda v (Jorici iu umiri; za poškodbami.
Posledica veselja.
V (Jrildišru ob S či jti bil 'iz ipuščen iz kaznilnice zidar Franc lUa/ilik iz Ljubljane. Zaprt je bil pet let. Ves vesel je popivaj po Gradišču, ker si je tekom ."> let 1 fislužil preeoj denarja. —■ potisni se pa spomnil jetnikov. Ku-fj.il je tobaka in cigaret ter vrgel vse to čeiz zid. Neki čuvaj ga je videl in tekel za njim. Vjel ga je, a ker se je Blazttik branil iti z njim. ga j«- vstikial s sabljo in ga nevarno in>>k< doval na desni no-gi. Pri peljali so ga v bolnišnico.
Proti podraženju kniha v Trstu
je sklenila mestna delegacija t jrodueirati vsak dan 1000 kg kruha v pečeh mestne ubežnice, oeue kruhu uradno določiti ter zgraditi več cibeiiiskih mehaničnih peči j.
Punca ga je zvabila.
Kamnoseškega i>oinočnika Ivana Beaeiča" je v Trstu 23letna Viljemina Bonifacio zvabila v samoten kraj, kjer sta ga napadla dva lopova in mu vzela 30 kron
nega sina tako nesrečno v sence, da je vsled tega umrl.
Splošna draginja na Kranjskem.
Dan na dan s/ poroča o veliki draginji za vsa živila. Sedaj pa je napovedana draginja mleka. M lika rice namreč pripovedujejo, da ga po l raze od 1«! na 'JO h liter. Temu je kriv velik izvoz mleka V Trst in druge kraje.
O Uit A M 1)M SKLAD.
Izkaz i/. Ml. štev. Glasa Svobo-de: '31*2,90,
Sodr. Joe Kuneie. CollinwOod, O., ualbral in poslal $1.87. Skupalj do danes: £114.77.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
(N njeni Collins Medical Institute!
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih. Sedaj u'e čutim odbitnih bolečin več. za kar se Vam srčno zahvaljujem. f'e bodem še kedaj bo lana, se bodem že vedela kam obrniti in tudi drugim Vas bodem priporočila.
Ostajam Vam hvaležna do hladnega groba.
Marija Meglic, 1168 Western Ave., Chicago, 111.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIM ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike £e mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami.
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega vsi, kateri so bolni slabi In nemočni in katere
drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite, — ako Je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen o<l mnoeolttnetia reu matisma, bolečin v kosteh iu iivfnu boternl.
Mike No\ak
13)8 Molilen Ave. I'neblo, Colo,
Slavni Medical Institute I
Stem piitiiuin ko Vam *ih val i lijem, ker Hie ozdravili mojo det*' težke notranje lioletul oteli mu lirljenjt! pomojjo Vaših ilubrih zdravil. — ilil Rom i>ri mnonih zdravnikih iu vsaki mi je rekel, da moje detu ne moro ozdravili, Srfno te VatrHoraj lahvuljiijem in dnvolimi da sh In natisne v fano-pl*a, da vidijo rojaki, da ste Vi edini »dravnik, kateri v resnici *a-tnorn iKiiimcati.
Toliko na znanje tialiui rojakom v Amerik i. — liilel im se do iiroha Vam hvaleliii Srm AntullC nun Wanhinulon Ave, Coluir.lms t>.
Jut se Vam leiio zahvaljujem, ker ste mu ozdtavili, da sedaj popolnoma dobtii Aliliui, kakor da ne hi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vtem rojakom sit ne Amerike kut iiaiholjiega zdravnika ter Vas pozdravljam 1'eter Šlkonlj« Ho* aHs Trlmuuiilaiu, Mich,
Vam naznanim. da' "Keiii pojiol-noma ozdravila po Vaiih. Zdravilih da ne f ulim nikake bolečine več, za kar seVam srečno Zahvaljnjeiu, Če bodem le kedaj bolaua. se bodrili I« vedela kam obrniti In tudi diu-iliiu Vas pripročam.—Vas pozdravljam Vaia. do vroba Vam hvaleina Maria Mettllč, it M Western Ave, Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in Xiimenja vofesih.
Jchn 1'olanc.
Ilo* ijj Kock Springs. Wji
Rojaki Slovenci 1 ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari 't Koliko Časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Nev, York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v oflisu našega zdravniškega zavoda, —ordlnirajočemu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od lo ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.



Slovencem In bratom Hrvatom v Čhicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil ž moderdim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselice.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
H0r Potujoči rojaki vedno dobro doslil "HoU
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladic,
58? S. Centre Ave.	Chicago, Iti.

PRIJETNO UMSKO IN POMLADANSKO
»niujo v lt*UJo In tlruj:« km]- ob adrljnmkem morju vam rreakrbl itaru i ikulena
CUNAItl) LINE
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČBZ OCEAN
GIBELALTAR, GENOVA. HAEPEL ITD.
LEPI, VELIKI IN NOVI
PABNIKI NA DVA VIJAKA
"CARPATHIA" "SLAVONIA" "PANNONIA" •'ULTONIA"
13,600 ton. 10,600 ton. 10,000 ton. 10,400 ton.
Nikak niazav!
Dunajski zdra vnik.	Hitro in gotovo ozdravljenje
vsakovrstnih boleznij, in to brajno, ne samo za nekajČaaa Zdravim temeljito razne tajn« moško bolezni, zastrupl-jenje itd. Mnoge ljudij prihaja k meni, ki so izgubili svoje zdravje v raznih tukajenih klinikah in lekarnah in iskali pomoči pri takozvamli "procesorjih" zdravilstva, kateri so pa na zdravljenje bore malo razumejo.
Obračajte se tta
zdravnike, ki v s voji stroki res kaj razumejo.
Šolal sem sena dunajski visoki Šoli, ki je eno najgla-aovitejiih vseučilišč. Obsežno zdravniško znwnje, ki sem si ga pridobil na te šoli, kakor tudi 1"» letna piak»a usposabljata uu1. da zastavim pot vsaki bolezni.
Jaz Vam pismeno jamčim, da Vas ozdravim temeljito iu trajno.
Cene niske, vračunana so pri tem tudi zdravila. Zdravniški svet zastonj.
Onllnirmit <■,) 0. ure zjutraj d«i
it V nedeljah >>d D IV. uredo[i.
DUNAJSKI SPECIALIST
Dr. WEINTRAUB
I'osiebnitlni zdrav-nik zav.U
112 Clark in Washington ulica CHICAGO, lit,
Central Medical Institute-
ATLAS BREWING CO.
slujo na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja iu izbranega ječmena.
LAOER | MAONET | ORANAT | Ka/.va/a pivo v steklenicah na kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi seobemiti do naB, kajti mi te Ixidemo zadovoljili.
1/. New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda la o cenah iu času kedaj parniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dea-rborn Str,	ohicago
NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Emil Bachinan,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in drugo potrebščine.
t MODERNI F0T0«RA- ^ fcj FIČNI ATELIJE
L. Hagendorff. %
^ Vogal Reed in Oregan ill. ^
^ V MILWAUKEE, WIS. ^ £ • ^
t Znižane cene za porsč-^	ne slike.	^
ŠiUiUiUiUiUiUiUiUiUiU
iUR
^ _

7

"NI NEVARNOST" ?
si mislijo nekateri ljudjo v začetku bolezni. "Saj bodo snnio izginilo. Ako se prilika enkrat opusti je nevarnost kmalu na krmilu. Ne čakajte da greste v posteljo, nmnak poslužite se hitro
Severovega zdravila za odisti«- jetra
Slabo dihanje, j^renhost v ustih, glavobol, črnookvirje pod ooeh bolečine v hrbtu, otekle noge in druge bolezni kličejo za pomoč v takih slučajih. Goreominjeno zdravilo V um bo pomagalo.
Cena $1.25 in 75c
"Trpel Hem na bolečinah v hrbtu in na obistili. .Moja sapa je bila prav odurna, vendar Nem po rabljenju ti veli steklenic Seyerovega zdravila zoper bolezni na obistili in jetrih prav popolnoma ozdravel"
T. CleniBkl, Walton, N. 1).
uuuulupffjujlmj
Neprebavnost
jo nekaj navadnena v tej deželi, Ta bolezen zadržuje celi sistem v delovanju dela narod. Nobeno zdravilo ne popravi takih napak tuka uspešno kakor
Severov
v
Želodčni
Grenčec
ki je najboljše zdravilo žoper vse nerede v želodcu. Odstrani bolečine v prebavnih organih, da isti delujejo rpdno, Odpravi tudi diapeaijo.	Cena 11.00 iu 50c
Vedno* prvi vrsti
in pridobiva dnevno novih prijateljev
Severov
Življenski
Balzam
ki je velecenito zdravil« proti zabasanost neprebavnosti, pogostem glavobolu, izgi ljnljenju okusa, navadni Blabos.i, i n dru gib podobnih boleznih žena in deklet.
Cena 7o
i
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Poštnim patom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprelemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova- Vloge sprejemamo od $1,00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predBtavlje'i, kako po ceni se blago dobi. Ali ao spominjale, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam niče-sar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, dasevam priljnbijoin si jih hočete nabaviti. Grete in Bi jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa-no, To ie glavni vzrok, da mi no navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajaln.'trde. da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo
vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli
eksistirati. ' Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in s. oglej-te blago in ceno. V zalogi imatuo najlt pšo vrsto oblek,slum-nikov, klobukor, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorceza rnožke obleke.
K	ft
Pozor rojaki!!!
Potujočim .rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novonrojenim "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsoee-mu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 11» ulico Chicago, III.
si
POZOR ROJAKU
Podpisani naznanjam rojakom v La Sal le in okolici, da izdelujem vse vrste moške in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obilu naročilu se najtoplo-je priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
l* 8alle, »ll. j
1 >voranu in veselic«
4* ******** * ********** *
w	*
*	wisconsin	phone 4)3 41
s .C, Ro
*	) • 1 oV>

'-Sel
društvene seje Popotniki do-ost režita b stu-
J no van jem in hrano. *
*
* KENOSHA,	WISC.
24 Union Street.
RAZNO.
Ni milosti za Stenslanda.
Pom i lost i lun) oblast države flli-no'is, ki je imela .sejo v Joliertu, je zavrnila prošnjo' za p miiloščcnjo Pavla StemslaiitLi, bivšega prod-sidmika dftžavno banke na Mil-vyaiulkee ave. v Chieagi, — ter določila, dia iiaa presedeti vso kazen! dokler <ne p o tide c postavni termin. Ako se bo Steosland lepo (itiniafial. bo izpuščen čez 8 let in 3 niv.se<ie, v nasprotnem slučaju pa še le kasneje. Ta. i/dločba jc zadela ŠtensLanda kot strela iz j«sitega neba.
Anarbistinja Goldman izgnana.
Emil GolidiiMtn, znana nnarlii-stinja. koija živi v Auneriki, je sodelovala pri anarhističnem kon-L', resi i v Aiinstondamu, kjer je zopet javno po'kazida svojo miržnjo do obtstotječegu (Družabnega reda. Ko n- je pred) nekaj dnevi po-Vrnila v Aimerrko in se hotela izkrcati, ji 11 asi-I ni si; a oblast ni dovolila sio'piaa na ameriška t'la, ker fima. Goldman ni ameriška državljank«, ampak ju je deportiraJa
Najmanjšo kraljestvo.
Komu je znano kraljestvo Ga-I i te in kralj Dareo? In vendar je olx>je na svetu. Kraljevimi Galite obaega otočič istega iiniena iul severnem obrežju Tunisu v severni Afriki. Tukaj kraljuje "mogočni" kralj Dareo nad M podložil i-ki, ki prebivaj i v skalnatih duplinah ten* se žive ml rib iu jajc morskih goLo(b >v. Na celem otoku jt le on osel (srečni otokI) in ne-kaj pnov. Davlkov ni treba plače* vati, ker ni -nikake uprave, tie u-rudnikov, ne vojakov.
Praktična cerkev.
MiljalnU'r Kocke feller zgradi v Clevelandu /ji baptiste najvišjo cerkev na svetu. Cerkev bo imela 16 nadstropij ter ne bo-le za bo-godužiie niiinene, temveč bo v ujej tudi bolnišnica, telovadnica, iti - restavracija.
Drag trebuh.
Prvi: "Torej v Marijinih Varili si hil tudi letos? Tvoj trebuh te prekleto mnogo staine." Dru-s;i: "Precej nntarko sem si izračun d stroški-, Xa nabavo trebuha sem izdal 4<>,i K za kg, za cdpra-vo pa blizu .">00 K.
Koliko stane streljanje iz topa?
Približno najeeneijši strel iz topa velja 117 K; ako ima top l(il milimetrov v premieru, velja strel 4SO K: ako je premer 274 milimetrov. velja 2420 K; ako pa ima premer iHh") milimetrov, velja vsak strel 5333 K. .
Okoli zemlje
bi prišel močen človek v 428 dneh, če bi hodil nepretrgoma moč in dan; ekapresni vla'k bi vozil 40 dnij; zvok ali glas bi pri srednji toplini rabil 3*2 ur; topova krogla 21 ur: svetloba desetino sekundo, in elektrika 'se neka.) manj.
Koliko ceni žena svojega moža?
V Teheranu na Perzijskem je pi1*d itR'Ncei ubil neki dervLš svojega tovariša. I'dova je potom poslaništva zahtevala, naj se ubijalec strogo kaznuje ter ji izplača 150,000 mark. I/, verskih rtu-logov je vladla izplačala udov i 24. 000 mark. Toda lidova nikakor ni In tela sprejeti več kalkor 160.-<X)0 mark, češ da njen mož ni bil vit vredjen.
Kakor dobljeno — tako izgubljeno.
Ljudje, ki pridrejo nenadoma do velikega premoženja, postanejo navadno največji zapravljiv-j ei tor nc ostanej' d 'Igo časa begali. - Neki ogljar jt- podedoval po svojem stricu 4O0.000 mark, I Kupil si je od neke potujočo mc-r.ažorije dva slona, dal si napra-; viti velikanski voz, upregel vanj slona ter se tako v<i<zil ilkoli z zrno in otroci, dokler mu |xJicija ni -tejstr prej»ov»tlala. V»>s d<-nar
potrošil v šestih' mesecih, ter je .se<iaQ zopet siromašen delavec, kakor je bil j »oprej. — Drngi 'tak kratkotrajni kapitalist je bil neki
Aiinerilkanee, ki je po smrti svojega bogaitega očeta, trgovca v San Pnnioieeo, podedoval veliko [prcimoženje. Kupil si je Indijo, je razkošno oyeniil in založil z v.\-uknvmtminii ilelikatesiuni in dragimi vini. 1'ote.m je povabil člane nekega variete-gledali&8ft ter 'krenil /. njimi v Atlantriki ocean. Ker je bila družba neprestano pijana in bn>/. izvewbanili pomorščakov, se je v nelpi»terih dneh z vso veselo družbo potopila. —1 Neka' španska dama v Ba-dajozu je nedavno zadela v Inte-iiji S0JMKX) mark. Takoj je nati-l.oma odpotovala v Pariz, ne da bi pi viilala možu iu otrokom, kani je šla. ('<"/ osem mesecev so je vrnila domov brez centa v žepu, zalo pa je prišlo za njo osem velikih zabojev z vsakovrstno i Milko, na'kiitj-em in lepotic jem /a ženske, <'elih osem mesecev je - Parizu b' In dila i/, trgovine v trgovino ter nakujpovala. — Ke-ikord v zapravijivosti pa je dosegel neki ruski bogataš, ki jet v cmnii bitu zapravil dedščino šest imilijonbv ru*bljev. 1/. popolnega siromaštva gaje rišila "srečna ideja", ker si je dal v razsipnosti tapecirati spalno sobo s stota-ki. Ta denar, iki ga jc z velikim trudom i«l času do časa krnil z /iila, ga je preživljal do smrti.
Nova vera na Japonskem.
Mnogo uglednih Japoncev vodi agitacijo po celi Japonski za nošo državno vero, ki bi zedinila vso rodoljube in ves ja|»on>>ki narod. Verska načela naj bi se vzela i/, štirih glavnih vstr, namreč: iz šint izma, budizma, konfucijan-stva in krščanstva. Iz konfuei-junstvn se vzamejo izborili moralni nauki, iz flmdi/.ma tiste ideje, ki ratzjasnujejo smisel življenja; i/, šimtoizma vse tisto, kar je že postalo organičen del jiujxjns'ke narodnosti, — a vse to se naj spoji v krščanstvo. Ka/.širjevalei te nov* vere zatrjujejo, da v novi veri ne bo oskosrčnosti, ne omeji vanja svobodne misli, ne licemehiko pobi žno-sti. bigoterije, ne dog mati zma1 in ne nestrpuosti proti dru-pr.vernikom. (Da. da. — če bi duhovnikov ne bilo!) Nova vera b<če obenem ustvariti novo nebo ir. novo zemljo! (Sedajni pojmi o nebesih iii jK-klu so res jirene-umni!) — Japonski rodoljmbi žele. naj bi bila Japonska velik narod z eno vero iu enim jezikom, ker le na ta način bi zamegli zavladati ]M> celi Vztočni Aziji, kar so sanje vsaikega Japonca. (Torej zopet stara resnica, da se vera izkorišča v politično in sebične namene!)
IŠČEM Janeza Šuštapr, doma iz Po/enka pri Cerkljah, podomače Flegarjev. Sporočit mu imam nekaj važnega iz stare domovine, zatorej prosim rojake, kateri vedo. za njegov naslov, da mi ga naznanijo. Prank Baric, Box 1017, Ely, Minn.
HARMONIKA NA PRODAJ. —
Imam dve harmoniki; jedna nova je P. Fukaovega dela, a druga, eno leto stara, je Oegnarjevega dela. -ledno predam in sicer katero si kdo izvoli. Cena za vsako harmoniko je $45: John Galeti, Box 403, G i rand, 0.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo jiopolnoma, ako se ud parkiat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM
SiriroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na stranch, neuralgiji.
n bolečinam v prsih, proti JT glavo- in zolndwiu.
V vseh lekarnah,25 in ^ir "CO centov.
F. AD. RICHTER & Co.
>15 Pearl St.	New York.
_________
. ,	. ... . ,, . - :•<• -i ■ - ■ r	vr* ....... ' • • ?> ■	' -
alas svobodh
DAROVI
\ .podporo Ktrajkujoeiin rudarjem na Mesabu Range v .Miune-
sot i:
Delegata« S. N. P. J. na konvenciji v La Salle,
III...............* 43,82
Drwstvo "Slavija" št. 1.
S. N. P. J.. Chicago, 111. 43.00 Andrej Mrisar nabral pri dr. ''Amurniea" št. 24 S. N. I'. 3. in drugih rojnkdh v Jenny Lind,
Ar k............. 14.4")
Društvo 4'Ura t olj ub" «t. 7
S. N. P. J.. Ma-ridge, Pa. 8.00 Math Žngelj, Lake City, rtah............
da pride tudi to delo vkratkeni v tisk; a to bo sanuo ena knjiga in bo stala $1. Naročila se že tudi sedaj sprejemajo.
Ivan Ivaker, 629 Laflin st.
Neimenovan..........
Društvo sv. Barbare, K. S.
K. J.. Bridgeport, O.. . Ignac Peenik, Vale, Kaius.
5.00 5.00
4.15 2.50
Skupaj.... $125.92 Mi rudarji na Mesaba Itmige, Minnesota, se iz srea /ahvaljuje-mo gori imenovan uit d ruštvom in pr,fiaiini/aiikoni, kateri so nam v sedanji luidi sili. ko bijemo boj %a svoje pravice, prihiteli na pomoč. Srčna vam hvala, bratje delavci; hvaležno so vas bodemo opominjali vse naše žive dni.
Kveletb Miners Union .John M overil, t a j.
DROBNE VESTI.
Za zgradbo nove kmetijske visoke šole v Krakmvu je vlada do-vi lila 800,000kron.
Top s* je ray.litel pri strelnih vajah na ja'ponski vojni ladiji "Kašima". Ubitih je bilo 40 vojakov in častnikov.
Samomor zaradi dvojčkov. V I3rnu na Moravskem si je prerezati vnalt- mesar Navratil, ker so n u sjmr čili. da j ■ dobila žena dvojčke.
18. mednarodni riwlarViti kou g res se je otvoril v S«dii >pradu.
Naznanje.
Nekateri naročniki na "Svetovne uganke" so se izrazili, da je nerodno pošiljanje naročnine za vsak zvezek posebej, ker je to vedno pošiljanje združeno z nepotrebnimi powtniiiii stroški. Tudi jaz sem tega mnenja. Nekateri r.aroeniki so vsleiltega poslali naročnino kar za več zvezkiov skupaj; drugi so se pa s tozadevnimi i.prašanji obrnili na-one in želeli še drugih pojasnil.
\a vsa ta iiprnfianja odgovarjam sledeče,
"Svetovne uganke" bodo izhajale v zvezkih po 10c v presledku približno vsake 14 dni j ali štiri tedne, — kakor bo {>a,č delo v tiskarni napredovalo. Vseh zvezkov bo lo, morda par več; danes tega št ne nioreiy natančno povedati. &clo ko bo prvi zvezek tiskan in gotov, se bo dalo to presoditi, kar bom svojeeasno že sporočal. Komur torej pošiljanje naročnine v znamkah za vsak zvezek posebej ne ugaja, je na prosto voljo dano, naročiti se na več zvezkov skupaj. Steni se tudi meni delo olajša in razne druge sitnosti prihranijo. Tudi se lahko-.združi v enem kraju deset ali več naročnikov iu skupaj poštljejo naročnino bodi-»i za prvi bodisi za več zvezkov. Pri vseli takih skupnih uaročitvoh poslal se bo en izvod po vrhu kot nromeček.
Ko bo prvi zvezek gotov, »a takoj odpošlj ni na vse naročnike.
Živo zanimanje za to pod uči j i* vo knjigo in nenavadno veliko ste-vita naročnikov, ki so se oglasili ■takoj po prvem oznanila in ki se se vedno oglašajo, — me je napotilo, tla bom trajno izdajal take poljudne pisane znanstvene stvari v zvezkih, ki bodo imeli naslov "Izobraževalna knjižnica". Ko bodo končane "Svetovne uganke", pride na vrsto druga, ravno-tako zanimiva snov, namreč: "Pa-peštvo in njega gocijalno-kul turni upliv na čioveatvo", iu pozneja zopet kaj druzega.
Na razna liprašanja glede knjige "Moje verstvo" odgovarjam,
TRI ZEMLJIŠKA POSESTVA
so na prodaj radi odihoda v stari kraj. Prvo obsega 120 akrov, in na njem se nahaja tudi srebrn rudnik. Drugo meri 40 akrov. To posestvo leži 3 milje od Midtdle-towna. Cal., ob okrajni cesti (County road), in na njem se nahajajo v dobrem stanju vsa go-spodarska poslopja, kmetijsko o-r o dlje in 20 glav konjev in goveje živine. Na tem kraju je bil saloon petnajst let. Tretje posestvo loži eno miljo od Middletowna, tudi ib okrajni cesti, in obsega 27 iiktrov lepega trtja in 4 akro vrta, na katerem je 100 sadnih dreves. Kavno zdaj se bo tam delala tudi hiša s petimi sobami. Poleglega imam na prodaj tudi 2000 galo-nov od 1. do 0 let starega vina. — Cena prvemu in drugemu posestvu je $11500, ttretjomu pa $1200. Kupce lahko .plača pri prvem obroku. kt Ukor mu je mogoče, ostalo svojo pa poravna na letno obroke.
Tukaj so nudi lopa prilika vsem rojakom, katere veseli naseliti se v solneni Kaliforniji.
Obenem tiiidi opominjam vse svoje delžnike po Ameriki, ki so mi že po štiri lota dolžni gotove svote, bodisi na vinu ali na posojilu. da poravnajo svoj dolg naj-dalje do 1. nktobra t. I. Ako .tega ne store, bom primioran tirjaiti jih na njihovo lastne stroške.
George Simonič, Mirabel, Middletown, Mine Lake Co., California.
Pozor gostilničarji!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše 1 Jrnz, Vaš rojak, Vam jam-čim, da prodajam boljše, koristnejše iu cenejše kakk>r vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnemu plačilu izdaten popust, ker si steni prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinje-vec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.	>
"High Life Bitters" ali gren-čec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse. želodčne nepravilnosti ia čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Predajam tudi "Old Country Trester" aH tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nu-dalje: zdravilno grenko vino, sli-vovico, konjak,. Old Tom, Gin, Imeprial, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., — sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostil-! ničar.
Ohjednem izdelujem najboljše j avstrijske viržinske po $24 tisoč i komadov in razne druge smodkel od $24 do $90.tisoč, — To vse "Union Made".	*
A. Horvat, Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
GOO N. Chicago st., Joliet, 111.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaš..........50c
Preko morja . . . .......4oc-
Opatov prapor seek........35c
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtominov prstan........20c
Deteljica..............20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Strelec................25c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Melpkanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Za kruhom............20c
Koristka..............—40
Gozdovnik .. ..........—.50
Beneški trgovec........—.40
Viljem baron Tegetthoff .. —.3c
Vencc slovanskih povesti j, zvezek IV., VIII. i. IX.,
vsak po............—.6oc
Za srečo, — povest......—-S00
Amerika.. ............—20c
Spisi Andrejčetovega Jožeta, — 'trije zvezki, vsaK zvezek je celoten i-, sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk;
zvezek po..........—•20c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor '"-'i [meti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči I11 pohištvo
NA 8
pr
G>
MATIJA K1RAR
(iO.STILMČAK
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in svežo pivo, naravno vino iy pristno žganje. Izvrstno sinod ko.
TELEFON ŠTEV. 777
Kasparjeva držav-na banka.
6?3 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. j>a do 30/1 ec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja so denar na vso delo sveta in prodaja se tudi vozno listke (šifkarte).
Denar se posojujo na posestva in zavarovalne police.
<s>
Jas. Vasumpinjr,
na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, III.
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se havim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med* tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in hodi j prepričan, da ti izdelani po zmerni CfMie 1'ilio sliko v liajbolji' Izdelovallllcl fotografij, kar jih je na zapadni strani (VVest^ Side) mesta.
Izkušen fotograf*
391 —393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
establish 1883	phone Canal 287
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redne prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeSuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila zu ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljSe domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Močni živci. Močne mišice.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerSnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzam« te mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in Čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
• • * *
V LEKARNAH
V DOBRIH G-OSTILNAH
Jože Triner
79Q So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:	S&J
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
___
_
A.