Stw. 34S.____ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdnifitvo: Ulica Sv. Frančiški AsiSkega SI. 20, L nadiir. — V* dopisi naj se pofiljajo uredništva Hsta. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorci) lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisan^ zadruge® omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega fit. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta .....................• za tri mesece..................• - za nedeljsko Izdajo za ceio leto • ©.20 za pol leta.................2 60 V Trstu, v ponedeljek, 11. decembri Foitmezne številke .£4tn«sti* se pr»Asjai« p« 6 vitiarfer, rast »rde številke po It vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žlrokostt ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega št. 20. — PoŠtnohranilniČni račun Št. 841.652 Pregled najnovejših tlošotIRotf. Romunska bojišča. — Bolgari prekoračili Donavo med Silistrijo in Cernovodo. Zasledovanje vzhodno Bukarešta se nadaljuje. Ruska bojišča. — Rusi nadaljujejo napade v Karpatih in na vzhodnem Sedmo-graŠkem brez posebnih uspehov. Na italijanskem in zapadnem bojišču nobenih važnih dogodkov. Macedonska fronta. — Izjalovljen napad ententnih čet severno Bitolja. Razne — Podvodnik »Deutschland« prispel že v drugič iz Amerike v domovino. Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Med Silistrijo In Černovodo so prispeli Bolgari na levi breg Donave. Vzhodno Bukarešta in Ploesti pridobiva naše zasledovanje na prostoru. Čete generala Arza so v mejnem ozemlju zapadno in severozapadno Okne odbile srdite ruske napade. Le jugozapadno Suite se ie sovražniku posrečilo, da nam Je iztrgal neko višino. V območju armade generala Kovessa je izvršil sovražnik več srditih napadov na postojanke zapadno Fundul Moldovl, za katere se vrše že več tednov hudi boji. Hrabri branitelji so sovražnika vsakikrat odbili. Da-I]e severno nič važnega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. tfemiko uradno poročilo. BEROLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: V ozemlju Somme se je zvečer topovski ogenj ojačil. Angleške patrulje, ki so ponoči poizkušale prodirati vzhodno Gueudecourta, so bile pognane nazaj. — Armada prestolonaslednika: V šampanji. Južno Rlponta, so naše napadne čete zopet pregnale Francoze iz nekega od nas izpraznjenega in potem po sovražniku zasedenega okopa. V Vogezlh, zapadno Marchkircha, so nassauski domobranci br£z lastnih izgub privedli Iz francoskega jarka več lovcev In eno ml- novko. „ Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Rusi so zopet napadli med Kirlibabo in Dornovatro, ne da bi imeli kak uspeh. Južno doline Trotosula so zamogli zavzeti eno višino, vendar pa se jim kljub zastavitvi močnih sil ni posrečilo, da bi ob straneh prodornega mesta pridobili na prostoru. — Mackensenova armada: Armade prodirajo na vzhodnem Vlaškem. Med Cr nov odo in Silistrijo so prekoračile bolgarske sile Donavo. V Dobrudži neznatno bojno delovanje. — Macedonska fronta: Severno Bltoija in v kolenu Cerne so izvršile včeraj ententne čete zopet močen razbremenilni sunek, ki se je izjalovil. Nemške in bolgarske čete so krvavo odbile vse napade Francozov in Srbov. BEROLIN, 10. (Kor.) Uradno se poroča: Zvečer severno Somme močan artiljerijski boj. — V Veliki Vlaški vkljub deževnemu vremenu hitro napredovanje. — Ponoven močan napad ententnih čet v kolenu Črne je zelo krvavo odbit. Prvi generalni "Kvartirmojster: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 10. (Kor.) Poročilo generalnega štaba 10. t. m.: Po srditem artHjerij-skem ognju proti naši Črti Tarnovo—Ra-štan je poizkušal sovražnik napasti Tarnovo in vrh 1248 severozapadno Bltoija. Napad ie bil odbit že v začetku. Sovražnik je napadel tudi v kolenu Črne na široki fronti na črti Dobromir—Makovo, a je bil odbit povsod, mestoma v boju z ročnimi granatami, tako da ni mogel doseči niti ^_ PODLISTEK Njegov čas. Roman. Iz angleškega. Gricko ju je sprejel že v veži, ki je bila popolnoma neopremljena. Stene, ki so na eni strani kazale sledove plesnobe in vlažnosti, so bile poslikane na presno v slogu ruskega carstva:, s krasnimi kompozicijami, ki so združevale klasične francoske črte z bujnim koloritom. Preko nizkega pritličja so vodile široke stopnjice v prvo nadstropje. Vse to se je zdelo nekako pusto in prazno, in gole kamenite stene so kazale tupatarn še sledove, da so bile nekdaj poslikane. Vse je napravljalo vtisk, da so ti deli poslopja nekako nalašč ločeni od prostorov, določenih za bivanje, kot veža v kaki stanovanjski vojašnici. Vse skupaj j je napravljalo zelo nenavaden vtisk. i najmanjših uspehov. Angleži so poizkušali potem trikrat napasti Čiflikstevil južno Seresa, a vse napade je zlomil naš topovski ogenj. — Romunska fronta: V Dobrudži pičel artiljerijski ogenj. Naše čete so prestopile Donavo pri Silistriji in zavzele mesto Kalarš. Druge naše čete so zavzele predmostje na levem bregu Donave nasproti Črnevode. Na Vlaškem se nadaljuje zasledovanje. Tursko uradno poročilo. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaški fronti so bili sovražni napadi proti dvema našima polkoma s protinapadom popolnoma odbiti. Z ostalih front nobenega važnega dogodka. Vrnitev „Deutschlanda" v Bremen. BREMEN, 10. (Kor.) Boesmannov brzojavni urad poroča: Naš trgovski podvodnik »Deutscbland« (kapitan Konig) je prispel danes opoldne po hitri vožnji pred izliv Vezere.___ Položaj na GrSkem. LONDON, 10. (Kor.) Poročila z dne 8. t. m. iz Pireja pravijo, da je kralj Konstantin obvestil neko poslaništvo v Atenah, da se pridruži Nemčiji, ako prekine ententa diplomatične odnošaje. MILAN, 10. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten z dne 8. t. m.: Tudi selitev italijanske kolonije iz Aten se je že pričela. Osobje italijanskega poslaništva je istotako kakor osobje poslaništev drugih ententnih držav odposlalo prtljago v Pi-rej in je pripravljeno za odhod. Zaenkrat osobje italijanskega poslaništva po navo-dilih iz Rima. ne zapusti Aten. Ministrski predsednik Lambros je posetil italijanskega poslanika, pri čemer je bilo pojasnjeno, da ententa nikakor ni sklenila, da napove Grški vojno in da venizelistične čete niso na potu proti Atenam, dočim se koncentriranje kralju zvestih med Atenami in Lariso nadaljuje in je entenska vlada baje celo pripravljena, podrediti mostove v Korintu in Halkisu kontroli entente. Minister za vnanje stvari je posetil angleškega poslanika, da mu zagotovi, da se bodo rezervisti, ki neprestano prihajajo v vojašnice, zopet neoboroženi vrnili. Veliko medsebojno nezaupanje med poslaniki entente in grškimi ministri pa se nadaljuje. Blokada učinkuje na vlado malo. Časopisi poživljajo k odporu. Kralju zveste čete so imele pri spopadih dne 1. in 2. decembra le par ranjenih, med grškimi meščani pa 25 mrtvih in 60 ranjenih. Pri postavljanju barikad v okolici kraljevega gradu so pomagali tudi številni meščani višjega stanu in mnogo gospa. Kralj Konstantin je brzojavnim potom sporočil kraljema Italije in Anglije kakor tudi carju, da bi imela biti njegova dinastija dne 1. decembra v smislu nekega komplota, katerega udeležnike tudi navaja v brzojavki, kakor je dokazano, vržena. RIM, 10. (Kor.) Kakor poroča agencija Štefani iz Aten, je grška vlada vložila protest proti napovedi blokade. Odlikovanja. BEROLIN, 10. (Kor.) Cesar Viljem je podelil generalnemu feldmaršalu Hinden-burgu veliki križec železnega križa s posebnim lastnoročnim pismom. Bavarski kralj je podelil Hindenburgu plaketo z lastno sliko, generalu Ludendorffu veliki križec Maks Jožefovega reda, več drugim oficirjem velikega glavnega stana pa razne druge redove. Cesar Viljem je podelil bavarskemu kralju Pour le merite. Francoska zbornica. PARIZ, 9. (Kor.) Zbornica je nadaljevala razpravo o provizoričnih kreditih za prve tri mesece 1. 1917. Posl. Raoul Pe-ret je podal pregled o današnjem finančnem položaju. Od 1. avgusta 1914 do 31. decembra 1916 so dosegli krediti 63 milijard frankov. S krediti za prvo četrtletje 1917 so narastli na 72 milijard, od teh 57 milijard za vojne izdatke. Obe posojili izkazujete faktičnih vplačil za 21.600 milijonov. Ako se prištejejo še obligacije, je posodilo francosko občinstvo državi 48 milijard. Povsod so stali služabniki v svojih neobičnih livrejah, in ko je družba končno prišla v salon, je bilo tam svetlo in toplo, dasi ravno ni gorel ogenj v levi, temveč samo v ogromni lončeni peči. Vse je* napravljalo vtisk nedovršenosti. Lepa slika kneževega deda, ki je visela na steni, je bila popolnoma preluknjana po krogljah! Več krasnih medvedjih in volčjih kož je ležalo po tleh. Videlo se je, da v teh prostorih biva nekdo, dasiravno je bilo povsod videti sijaj in razpad drugega poleg drugega. Težki brokat, s katerim so bili nekdaj prevlečeni naslanjači, je bil raztrgan. Na majhni mizici so ležale bogato z dragulji okrašene emajlirane shram-bice za smotke in cigarete, raa drugi pa čisto preproste lesene stvari. V stekleni omarici ob stranski steni se je nahajala zbirka neprecenljivih tobačnic in sladkor-nic iz časov carice Katarine, toda siteklo je bilo razbito. Program novega angleškega kabineta. LONDON, 10. (Kor.) »Weekly EHspath« poroča: Program kabineta George vsebuje sledeče točke: Oboroženje trgovskih ladij, priprave za spomladansko ofenzivo, mobiliziranje civilnih oseb med 16. in 60. letom, odredbe, da se napravi blokado efektivno, izdajo izkaznic za hranila, po-množitev domače živilske produkcije, prepoved za vojno nebistvenih del, nasilne odredbe proti potrati in končno uvedbo brezmesnih dni. Zapriseženje novega skupnega finančnega ministra. DUNAJ, 10. (Kor.) Cesar je danes zaprisegel skupnega finančnega ministra princa Hohenlohe. Ministrski svet na Dunaju. DUNAJ, 10. (Kor.) Včeraj se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Koerberja daljša seja ministrskega sveta. Tisza na Dunaju. DUNAJ, 10. (Kor.) Ogrski ministrski predsednik, grof Tisza, Je prispel danes semkaj iz Budimpešte. Italftanska zbornica. CURIH, 10. (Kor.) Italijanska zbornica je sprejela dnevni red, ki odobruje izjave vlade, s 376 proti 45 glasovom. Nizozemski vladi vrnjeni parnik. HAAG, 10. (Kor.) Nizozemski poslanik v Berolinu je obvestil ministra za vnanje stvari, da je nemška vlada spustila parnik »Koningin Regentes«. Potopljeni parnik]. LONDON, 9. (Kor.) Danski parnik »Si-gurd« in angleški parnik »Aorisrtan« sta bila potopljena. Angleška parnika »Tank-field« in »Pouch« sta bila istotako potopljena. LONDON, 9. (Kor.) Norveška parnika »Saga« in »Rakiura« sta bila najbrže potopljena. _ Angleške izgube. LONDON, 9. (Kor.) Seznam izgub z dne 5. t. m. izkazuje 52 oficirjev (15 padlo) in 2550 mož. narodno življenje. Hvaležni moramo biti tudi vsakomur, ki beleži za nas grenko dejstvo, da se je tudi z naših oficijelnih in neoficijelnih strani mnogokaj prakticiralo, kar je falzificiralo pred svetom resnični narodni značaj teh krajev. Pri tem pa naj bi bila šla »Reichspost« še korak dalje in naj bi bila konstatirala še drugo resnico, ki obvezuje vso državo, in so-sebno tudi naše nemške mejaše v največjo hvaležnost. Naš rod ne daia samo bojišča v vojni proti Italiji, marveč tečejo tudi potoki slovenske krvi v obrambo tega o-zemlja. To dejstvo obvezuje državo in druge sosednje, po vojni tudi ogrožene pokrajine neslovenske narodnosti v hvaležnost, ki naj jo kažejo s tein, da spoštujejo, cenijo in uvažujejo ta vrli rod ter respektirajo njegov in njegovega ozemlja slovenski značaj, da mu ne odrekajo narodnih pravic, veljavnosti njegovega jezika na vseh področjih in pogojev za narodni obstanek, napredek in razvoj! »Reichspost« naj nam ne zameri naše odkritosrčnosti, ko odkrito in po vsej pravici pravimo, da vse vedenje njih, ki jim je ona glasilo, ni kazalo v minolosti in ne kaže sosebno v zadnjih časih, da bi hoteli na tak, edino veljaven način izkazovati hvaležnost, v katero jih obvezujejo dejanja našega naroda. Če bo odslej drugače, če bodo v svoji praktični politiki, z besedo in dejanjem, izvajali posledice iz resnice, ki jo beleži »Reichspost«, in iz naših pripomb — potem šele bomo uverjeni, da so postali drugačni. Narodopisno poglavje Iz bolnega območja na Krasu. Pod tem naslovom je priobčila dunajska »Reichspost« pred nekoliko dnevi članek, ki smo ga že omenjali in v katerem je konstatirala, da fe od Bovca pa do morja vse ozemlje grofije Goriške izključno slovensko jezikovno območje. Pisec navaja na podlagi podatkov ljudskega štetja razne slovenske kraje, kd po skovanih italijanskih imenih pri nepoučenih ljudeh vzbujajo domnevo, da v teh krajih živi italijansko prebivalstvo. Potem piše: »Tudi kraji na Krasu, ki leže neposredno za sedanjo bojno fronto, nimajo niti enega Italijana, tako, da se Italijani sedaj na vsej primorski fronti od Bovca do morja bore na slovenskem jezikovnem območju, da nimajo torej prav nikake pravice, smatrati se kot osvoboditelje »neodrešenega ozemlja«. To vedo tudi oni prav dobro in zato gledajo, kako bi tem krajem obesili italijanski plašč, v kolikor ga že ne nahajajo v avstrijskih krajevnih imenikih. Tako so si izmislili za Novo vas dobeseden prevod Villanova, za Hudilog BoscomaJo, Hubel pa imenujejo s starorimskim Frigido. Bilo bi v avstrijskem interesu — zaključuje »Reichspost« — ako bi se temu italijanskemu pa-čenju napravilo konec, kajti z nadaljno rabo italijanskih spakedrank dovajamo ie novega netiva blaznemu italijanskemu imperijalizmu!« — Vsakomur in tako tudi »Reichsposti«, moramo biti seveda le hvaležni za vse, kar more prispevati k pravemu izpoznavanju resnice o narodnostnem značaju te naše zemlje, ker nam je vsaka taka konstatacija resnice ob e-nem dokument, ki potrja, da je ta zemlja naša last, in ki potrta našemu rodu pravico, da živi na tej zemlji svoje lastno slovensko in od nikogar oporekano svobodno Tamare se je hipoma polastil občutek, da jo ločijo milijoni milj od Angleške in njene rodbine. Zdelo se ji je, da jo oveva duh iz nekega drugega sveta. Neka mračna senca je plavala nad vsem tem in ji vzbujala neko tajinstveno grozo. — Temeljni pogoji in možnosti za vse lepo so pač tu, toda reda in odgoje ni, — si je mislila; — kakor je vse to tu, vse spominja na Gricka in njegovo divje življenje. Caj, običajna velika množina slaščic, vodka in posoda vročega punča, vse to jih je že pričakovalo in videti je bilo, da je bilo vse kar najbolje pripravljeno za sprejem gostov. Stefen Strong, Tamara in Jack so občudovali fino, uslužno, naravnost dvorsko vedenje svojega gostitelja. Niti sledu ni bilo več o onem »divjem Gričku«. Tamara si je mislila sama pri sebi, kako je neki pripravljeno za noč. Kako le cesar Franc Jožef delal. Cesar je navadno delal od ranega jutra pa do 5 popoldne. Ob tem času je šel navadno k obedu. Soba, v kateri je delal cesar v dunajskem cesarskem dvoru, je bila precej obsežna, okni pa ste gledali na notranji dvorni trg. Pri enem teh oken je stala velika pisalna miza. Ko je sedel cesar za mizo, je imel pred seboj sliko cesarice v podolgasto okroglem zlatem okviru. Na mizi sami so pa stale slike otrok in vnukov v preprostih okvirih. Cesar je sedel na lesenem, z usnjem prevlečenem stolu. Za posetnike je stal poleg pisalne mize naslanjač. V sobi je nadalje okoli druge, okrogle mize stalo več naslanjačev. Tjakaj se je cesar v sedel navadno tedaj, če je prišlo k njeiiTu več njegovih svetovalcev obenem. V sobi je stala tudi omara z več predali. Bila je iz hrastovine, znotraj pa je bila okovana z železnimi ploščami in bila je opremljena z \vertheimskimi ključavnicami. Ključe je imel cesar vedno pri sebi. V tej omari je cesar hranil intimne rodbinske papirje, posebno pisma svoje žene in otrok. V tej sobi je cesar reševal večji del svojih vladnih poslov. Tu je sprejemal svoje svctovalce in ministre, nadvojvode in dostojanstvenike. Napram svojim poset-nikoin je uporabljal vedno njihove prave naslove-. Člane vladajočega kabineta ni imenoval »ekscelenca«, temveč »gospod ministrski predsednik« ali pa »gospod minister«. Njega samega so pa včasih po-čaščali z najneobičajnejšiirii nagovori. Pri splošnih avdijencah so ga pač neštetokrat nagovorili »gospod cesarski svetnik« ali »gospod dvorni svetnika. Malo bliže so zadevali že tisti, ki so ga imenovali »gospod Veličanstvo«. Naslov *eksceience« je slišal cesar večkrat celo od ljudi izmed svojega dvorjanstva. V h i trici odgovora je taka pogreška pač lahko mogoča. Cesar je bil tako navajen takih nasJovov, da jih je vedno poslušal z največjo resnostjo. Nekikrat pa je vendarle kornaj premagal smeh, ko se mu je neka novoimenovana komorna pevka jecljaje zahvalila takole: »Veličanstvo, najmilostnejše se zahvaljujem na najvdanejšern odlikovanju.« Cesar ni ljubil dolgih govoričenj v svojem delovnem kabinetu. Cim krajše in točneje je bilo poročilo, tem rajši ga je poslušal. Njegova navadna okolica je vedela to in se je ravnala po tem. Nasprotno pa je bil med novoimetiovanimi ministri marsikdo, ki je vsaj v začetku liudo grešil proti cesarjevi navadi pri delu. Na dvoru se spominjajo nekega naučnega ministra, ki je podajal svoja poročila v strahovitih perijodah in jih okraševal z najnepozna-nejšimi citati iz starih grških in rimskih klasikov. Cesar je poslušal parkrat učenjaka z znaki večje ali manjše nestrpnosti. Nekega dne pa je po ministrovem odhodu dal poklicati generalnega pobočnika grofa Paara in mu dejal naravnost proseče: Ljubi Paar, storite mi ljubav in poskrbite, da bo gospod minister X. poročal nekoliko krajše. V resnici nimam toliko časa kot pa on!« Med veliko število drugih vladarskih dolžnosti spada tudi reprezentacija: veliki sprejemi, polaganja temeljnih kamnov, otvoritve javnih zavodov itd. Znano je, da je cesar Franc Jožef velik del svojega časa posvečal takim nalogam, das4ravno mu stvar nikdar nI delala velikega veselja. Cesar Franc Jožef, ki je dve človeški dobi vodil veliko državo, je bil od svoje mladosti pa to visoke starosti nekako ne- obično boječ v javnosti. Večkrat je tožil sam. da mu zavest, da je središče pozornosti velikega števila ljudi, vedno povzroča neki neugoden počutek. Toda če se je v prejšnjih letih tudi še tako prizadeval, da bi se iznebil tega počutka, se mu vendar stvar ni posrečila. Kako je cesar Franc Jožef potoval. V prejšnjih letih je cesar veliko potoval, v inozemstvo sicer samo, če so zahtevali državni posli, tem več pa po monarhiji. Za velik del svojih prvih potovanj je moral še uporabljati četverouprež-no velikansko »dvorno potovalno kočijo«. Pozneje se je vozil z železnico, ki pa iz-početka tudi ni bila dosti udobnejša kot pa kočija, kajti proti koncu petdesetih let so bili železniški vozovi še bolj podobni ptičjim kletkam kot pa vozovom. Tekom let se je seveda stvar zboljšala. Takoimenovani »dvorni vlak«, s katerim je potoval cesar, se mora imenovati pravi čudež tehnike. Pravzaprav sta dva dvorna vlaka, kajti komaj je bil dogotovljen avstrijski, se je zaradi enakopravnosti moral napraviti tudi ogrski, ki je v barvah tapet nekoliko pestrejši. Veliko je videti rdečebelozelenega in povsod ogrski grb. Drugače sta oba vlaka opremljena precej enako. Oba štejeta po devet voz, med katerimi je tretji pravi cesarski'voz. Nahaja se v njem okusno opremljen salon, poleg njega pa preprosta spalnica. Poleg tega je v njem majhen prostor za generalnega pobočnika in oddelek za cesarskega komornega slugo. Četrti voz je določen za cesarjevo spremstvo in goste, v petem pa je jedilnica z dvorno kuhinjo. Ta jedilni voz se ni že uporabljal dolga leta, kajti pridevali so ga vlaku le pri velikih potovanjih, na kakršna se pa cesar že dolgo ni odpravljal več. V nasprotju z nekdanjo njegovo prijateljico, angleško kraljico Viktorijo, je cesar ljubil hitro vožnjo. »Cincanje« pri vožnji mu je bilo posebno zoperno, in točnost mu je bila nadvse. Petminutna zamuda ga je mogla napraviti zelo nestrpnega. Take zamude so pa tudi bile redke, toda dvornemu potovalnemu ravnatelju se je pa tudi v takem slučaju temeljito pregnalo veselje do potovanja. Z avtomobilom se cesar Franc Jožef ni nikdar mogel sprijazniti. Nekikrat je dejal, da bi se moral sam sebi smejati, če bi se videl sedečega v taki nelični, kadeči in smrdeči omari. Šele po dolgih prošnjah se je dal pregovoriti, da se je za poizkušnjo dal v avtomobilu peljati po išelskem parku. Nekdo, ki se je vozil žnjim na tej komaj četrturni vožnji, je trdil, da se je cesarja videlo pri vsakem o-bratu kolesa, da se je počutil silno neprijetno in da je takorekoč vsak trenutek pričakoval težke nesreče. Nesreče posreči nI bilo in cesar je mogel lahkega srca izstopiti iz voza pred svojo vilo. Potem je prav toplo pohvalil vožnjo in stroj. Pozneje je uporabljal avtomobil le izjemoma, tako nekikrat, ko se je peljal z angleškim kraljem Edvardom v Išlu na izprehod, toda vedno le za kratke vožnje, pogostokrat pa pri vojaških vajah. Tem bolj se je pa zanimal za konje svoje konjušnice. Svoje telesne konje je pozna! vse po imenu in od časa do časa so mu morali poročati o njih. Če se je kakemu konju zgodila nesreča, ga je obžaloval, kot bi šlo za ljubega prijatelja. Urejeno cesarjevo življenje so razmeroma redkeje, kot pa pri drugih vladarjih, prekinjala potovanja. V inozemstvo ni potoval velikokrat. Leta 1867. je posetil pariško svetovno razstavo. Dve leti pozneje se je odpravil na svoje najdaljše potovanje, v orijent, in sicer povodom otvoritve sueškega prekopa, h kateri so bili vabljeni vsi vladarji. Cesar se je peljal tedaj po Donavi in potem v Carigrad, kjer je bil sultanov gost v palači Lolma Bagdžc. Iz Carigrada se je peljal po morju v A-tene in odtam v Palestino. Ko je prisjpel s svojim sijajnim spremstvom na jeruzalemske griče, je stopil s konja, pomolil kleče in poljubil tla svete dežele. Po obisku vseh svetih krajev se je ob hudem viharju vkrcal za vožnjo v Port Said, se udeležil velikih svečanosti pri otvoritvi prekopa, posetil nato Kairo in je splezal tudi na najvišjo piramido. Leta 1874. je potoval v Petrograd, kjer se je štirinajst dni mudil kot carjev gost. Leta 1889. je vrnil cesarju Viljemu II. po-set v Berolinu. Leta 1896. je posetil Romunsko in se udeležil otvoritve Železnih vrat. Potem je sledil še kratek poset v Berolinu povodom proglasitve polnoletnosti nemškega prestolonaslednika, ki mu je bil cesar kum, in poset v Petrogradu. zadnje veliko cesarjevo potovanje v inozemstvo. V državi je bilo njegovo zadnje veliko potovanje ono po aneksiji v Bosno. Nekoliko zgodovine o cesarski grobnici na Dunaju. V prostrani kripti pod kapucinsko cerkvijo v prvem dunajskem okraju — ki po svoji zgradbi ni ravno znamenita, ali vendar prijazna — počivajo člani vladarske hišo. Skoro na koncu doJgega in tem- Stran P. ~ »EDINOST« Štev. 345._V Trstu, dne 11. decembra iftl6. nega hodnika, ki — na levi strani cerkve — vodi v samostan, so mala vrata, a nad njimi napis: »Kalsergraft« — cesarska grobnica. Ozke in prilično strme stopnice vodijo v grobnico, kjer so v večjih skupinah razvrščene krste, ki s svojo izvedbo kažejo razne stopinje umetnosti v raznih stoletjih. Cerkev s samostanom in grobnico sta dala sezidati cesar Matija (t 1619) in njegova žena Ana in od tistega časa so vsi avstrijski viadarji — izvzemši Ferdinanda II. — pokopani v tej grobnici. Takoj na desno, ko si prišel k vznožju stopnic, ti obtiči oko na krasnem sarkofagu Karla VI., a malo dalje od njega je krsta iz cinka, v kateri se nahaja Leopold I. (Za časa njegovega vladanja sta bila obglavljena Zrinjski in Frankopan.) V stranskem hodniku je več sarkofagov. Tako oni kraljice Eleonore, tretje žene Leopolda I., potem cesarja Matije, ustanovitelja grobnice, ki mu je sarkofag povsem enostaven iz svinca. Na strani so mala vrata, ki vodijo v takozvano angeljsko grobnico, kjer so večinoma otroci raznih vladarjev. Na lervi strani grobnice je tudi nekoliko krst. Med temi ona grofice Karoline Fuchs-Molltrdt, odgojiteljice velike cesarice Marije Terezije. To je edini pokojnik v grobnici, ki ni cesarske krvi. Med ostalimi deli grobnice je posebno naglašati kaj lepo izdelana srebrna krsta cesarja Jožefa I. Na njej sta dva angelja, a na sprednji strani en relief. Desno od njega, v mramornatem dvojnem orlu, je srce njegove žene Amalije. (Srca skoro vseh vladarjev cesarske hiše so shranjena v luretanski kapelici v cerkvi sv. Avguština. V nove jem času pa se tudi srca s truplom vred polagajo v grobnico.) S svojo veličanstvenostjo, bogastvom in umetniško vrednostjo nadkriljuje pa vse krste dvojni sarkofag cesarice Marije Terezije in njenega soproga Franca Lotrinškega. Ta del grobnice leži izven cerkve, a pokrit je s kupolo v podobi križa. Ta dvojni sarkofag je bil sem postavljen leta 1749 — skoro 30 let pred smrtjo Marije Terezije, a izdelal ju je1 Bart. Moli. Na pokrovu krste je kip po-kojnika-soproga v naravni velikosti, a nad glavo artgelj s trobento. Na stenah sarko- j faga so reliefi: spredaj prehod Karla Lo-j trinškega preko Rene v vojni za nasled- j stvo, na C sni kronanje Marije Terezije za češko kraljico v Pragi, na levi pa kronit-veni izprevod Franca v Frankobrodu na M. Na oglih so grbi in krone. Popoln kontrast temu sarkofagu je krsta, v kateri po- j čiva > . - - državni m cerkveni reformator Jožef II., kakor da je hotel tudi po smrti kazati, kako zvest je svojim odredbam za čim enostavneje pokopavanje mrtvih. Od ostalih več ali manj monumentalnih | sarkofagov je vredno omeniti onega Marije Lujize, žene Napoleonove, in njiju, sina. Druga poleg drugega sta položena cesarica Elizabeta in cesarjevič Rudolf, ki ima je sedaj sledil v večnost soprog in oče — cesar Fran Josip I. Pusta Sementina. Izkaznice za kruh In moko. Aprovizacijska komisija nam sporoča: Da se preprečijo nesporazumljenja, se naznanja občinstvu, da numeracija, kl ie vtisnjena na odrezkih izkaznic za kruh in moko. ki stopijo danes v veljavo, ne po-menja nlkake omejitve za nabavo kruha in moke in da se bodo odrezki lahko uporabljali tako kot dosedai brez ozira na datum, ki je označen na njih. * » » Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 5'20 do K 5'60; sladko zelje 40 do 44 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje 44 do 52 vin.; kostanj K 1*52 do K 1'60; cvetni karfijol 88 vin.: čebula K 1; jabolka K 1*48 do K 1'80 (NB. Izključena so namizna jabolka); jabolka II. K 1'24 do K 1'44; peteršilj 50 do 60 vin.; sladka repa 24 do 28 vin.; kisla repa 56 do 64 vin.; salata 72 vin.; špi- nača K 1'20; ohrovt 52 vin. ♦ ♦ * Prejemki prodajali« aprovlzacUske komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela procajališča od 1. novembra do inkluzivno 29. novembra 1916 naslednje prejemke: t. 1 v ul. Madonna del mare K 66.955 49 , 2v šoli na trgu Rosario K 50.998-81 . 3 v ul. delle Poste št. 14 K 57.413*16 „ 4 trg An brogio Ralli 4 K 33.006'96 „ 5 v ul. Bachi 8 K 47.970.84 „ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 32.577*38 , 7 v Šoli v ul. Parini 8 K 39.099*82 . 8 v šoli v ul. Donadoni K 71.058-4«» „ 9 S. Giacomo in monte 18 K 59.4*81-89 , 10 v ul. Giulia 35 K 41.263*14 . 11 v zabavišču v Skednju K 24.583'*8 „ 12 pri ,Tirolcu*Sv.M.M. Zg. K 37.093-31 w 13 pri Miklavcu Sv.M.M.Sp. K 17.810-06 . 14 pri Sv. Ivanu K 25.103*19 , 15 v Rojanu K 36.2l>7*63 , 16 v Barkovljah K 24.380*16 „ 17 v ul. Raffineria št. 4 K 52.562* 14 „ 18 trg Gian Batt. Vi o 2 J5_38\261'70 Skupaj K 757.147.96 Domače vesti. Potovalna gosenica. C. kr. namest. svetnik razglaša: Ker se je pokazala tudi letos v velikem številu jako škodljiva potovalna gosenica (Chnethocarnpa pityo-campa), se nalaga v smisilu § 51. zakona, 3. 12. 1852 drž. zak. 250, posestnikom črnih gozdov, da očistijo drevesa tega jnrč*sa, poberejo gnezda ter jih sežgo do 15. januarja 1917 v ogib globe ali zapora in uradne izvršbe na njihove stroške. Zaposlovaln] tečaji soriških učiteljišč v Trstu. Nj. ekscelenca c. kr. namestnik v Trstu in Primorju baron dr. Fries-Skene ie poveril vodstvo teh tečajev profesorju c. kr. sflov. gimnazije goriške dr. Karlu Pirievcu. Božič sirot. Predpriprave organizacije oskrbnic vojniških sirot v Trstu za prireditev božičnic za vojniške sirote bodo kmalu zaključene. Podpirana od strani državnih in mestnih šol ter kroga mladih deklet in dam tukajšnje družbe, je soproga g. cesarskega komisarja, g.a Krekich-Strassoldova, že zaključila pod svojim vodstvom se nahajajočo zbirko igrač za vojniške sirote in za vse v tukajšnjih sirotišnicah se nahajajoče sirote. Uspeh je naravnost sijajen. Na stotine in stotine igrač je nakopičenih po dolgih mizah. Več obširnih prostorov obsega od g.e Krekich-Strassoldove v njenem stanovanju prirejena razstava. Tu so vam zbrane najrazno-vrstnejše otroške igrače, ki morajo razveseliti sleherno otroško srce. Gotovo je, da bo z njimi našim sirotam prav znatno olepšan božični večer. — Zanimiva razstava (Piazza delle Poste št. 4, II. nadstropje) je danes, v pondeljek, in jutri, v torek, v času od 10 dop. do 5 pop. odprta občinstvu. Mestna zastavljalnica. V torek, 12. t. m., se bodo prodajale na javni dražbi od 9V2 dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene meseca decembra L 1914. na bele listke serije 136 in sicer od št. 236.201 do štev. 237.000.- — Isti dan od 3*A do 7 pop. se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca decembra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od štev. 220.101 do št. 221.400. Podpisi na V. volno posojilo. -12. i:kaz. Tvrdka D. Tripcovich K 200.000;' paroplovna družba ; Dalmatia« K 100.000; delniška družba »Oleifici Triestini«, M. Weiss po K 50.00; N. N. 31.000; N. N. K 30.000; Ana NVeissenber* kron 20.000; trž. društvo »Austria«, na račun »mornarja v železju« 15.000; Franc & Kranz. Al. Zuculin po K 10.000; Regina Danelloni K 8.000, uradniki delniške družbe »Greinitz* K 7.600; Peter Potočnik K 7.000; S. Koch (razen že objavljenih K 17.000), K 6.000; Consorzio Industriale di Mutui Krestiti, Morpurgo, SeMngher & Co. (nadaljen podpis), Jos. Eppinger (V. podpis.), dr. Al. Battistella, Emerih Marsoni, Edmund Levi, Vzajemno podporno društvo »Maskil el Dal« po K 5.000; Viljem Svasto-vich, Jos. Brandenburg, Avgust Hass & Co. po K 3.000; Jos. Stokel & Debarba, Karel Kuhne, vit. Efi] Matatia, N. N., N. N., Banco di cambio Cusin & Co., E. Klein & figlio. mons. vit. Anton Lupeti-na. M. Frankel, N. N.. N. N.. podjetje Zimolo Colo-nello & Kauz po K 2.000; Olimp Lovrich, prof.: Gino Farolfi, Franc Gostissa. Karel Buzik. Nor-bert Schčn. Vlrginija Chersich, Domeniko Bassich (nadalien podpis). Eredi Giovanni Beltrame, N. N., j dr. Pietro pl. Favento. hišno upraviteijstvo R. j Clemencich & S. Bali. P. Romano & Figli, Andrej Delso, Ignac Hirsch, tvrdka Ant. Bruna di Oius., Tereza vd. Bruna po K 1.00; Lucijan Revere, Domeniko Negrin. A. in G. Dessantolo, Edvard Ve-licogna, Anton Erschen po K 500; N. N., N. N. po K 400; Marij Jellersitz, Ernesta Jellersltz, Marija Jellcrsitz po 300._____ DAROVI. Darovi, došli cesarskemu komisarju. V počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I.: Učiteljski zbor občinksega dekliškega liceja K 94 v korist organizaciji oskrbnic vcriniških sirot; K 30. nabranih med učitelji in učenci slovenske mestne ljudske šole v Skednju, in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov in polovico za Rdeči križ. Prof. P. Sencig K 10 skladu za ubožne učenke obč. dekliškega liceja. Prof. G. Hess K 10 za vojne slepce. Za vtove in sirote padlih vojakov: Dr. Silvij Perna K 5. učitelji slovenske mestne ljudske šole v Skednju K 10 in omizje v kavarni Volpich (»Tischgesellschaft im Caffč Volpich) K 150, nabranih povodom zavzetja Bukaeršta. Za vdove in sirote padlih Tržačanov: Učitelji italijanske mestne ljudske šole v Skednju K 9 in Marija Alberici vdova Duhkovič K 10. Učitelji mestne ljudske šole v ubožnici K 7 za Rdeči križ. Jakob Perhauc K 20 v korist božični akciji za vojniške sirote in K 20 v korist božični akciji za ostale sirote in posebni akciji za igrače. Uradniki tržaške čistilnice mineralnega olja K 94 32 kot XXVI. prispevek Rdečemu križu. Peter Dodmassei K 100 za božič vojakom na bojišču. • • • V korist vojniških sirot v Trstu so do poslali nainestništveni uradniki v Opatiji ekscelenci baronici Fries-Skenejevi znesek K 250. Za spomenik Nje«. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu L: Franc Skapin K 200, Karel in Franc Schnorr K 50. Za spomenik Njeg. Veličanstvu pok, cesarju Francu Jožetu K. je dal cesarski komisar v to svrho sestavljenemu odboru na razpolago naslednja zneska: K 6000 kot I. prispevek tržaške občine in K 500 kot I. prispevek njenega osobja. Učenec Davorin Najdič je darova! za Miklavža svojim nekdanjim součencem za 10 K piškotov. Vsi součenci se mu iskreno zahvaljujejo. Za moško CM podružnico daruje namesto venca na krsto svakinji Roži Ouaiatti g. Nazarij Grižon 20 K. — Denar hrani blagajnik. Kmetijske vesti. _Očistite sadno drevje. Razen črešenj, ki po svoji naravi raztezajo na redko svoje veje, da jih zrak preveva in solnce obseva, je treba sadna drevesa pravilno obrezovati in krone redčiti. Vrhi v gneči ne doprinašajo sadu in celo ne lepo razvitega. To so zajedalci, ki jemljejo drevesu le hrano. Vse veje, katere rasto v kroni v gneči m ki slonć na drugih, je treba odrezati, ali močnejše gladko odžagati m pustiti je le primerno redke in lepo razvrščene vrhe. Tako o-skrbovano drevo donaša več in boljšega sadja. Mnogo imamo še takih dreves, katera potrebujejo zredčenja kron. Po starejših drevesih se rada naselita mah in lišaj, ki sta skrivališče raznih sadnih škodlfivcev. Ob deževnih zimskih dneh je najlažje očistiti to nesnago z žiča-sto š čet jo, ali strguljo in jo potem sežgati. Dobro je še potem debla in debeleje vrhe pobeliti z apnenim beležem. Pozor, štajerski in primorski vinogradniki, na modro galico za bodočo pomlad. Glasom ravnokar izdanega obvestila kmetijskega ministrstva bo enako kakor letos, tudi pomladi 1. 1917. dana na razpolaganje državna galica za škropljenje trsja proti peronospork Vsaka dežela dobi odkazano določeno število vagonov modre galice. Ker bo pomladi samo državna galica na razpolaganje, od katere se bo smel posameznim deželam nakazani delež porabiti samo v dotični deželi, zato že sedaj c. kr. kmetijska družba kranjska opozarja svoje ude na Štajerskem in na Primorskem, da jim z modro galico ne bo mogla postreči, kajti na Kranjsko došla državna galica se bo smela oddati samo kranjskim vinogradnikom, a druge galice pa družba ne bo imela. Vsaka dežela bo torej imela svojo državno modro galico, do katere bo imel vsak vinogradnik dotične dežele enako pravico. Tega načela se na Kranjskem strogo držimo, pač pa vemo, da drugje niso tako natančni, zato utegne biti veliko število vinogradnikov, zlasti manjših prikrajšanih in morda so vsled površnosti ali pristranosti lahko prikrajšane celo cele občine. Take neprilike je pravočasno preprečiti. Pravično načelo pri razdelitvi državne modre galice na Štajerskem in na Primorskem uveljaviti bodi torej skrb tamošnjih vinogradnikov samih, oziroma njih zastopnikov. V to svrho naj se nemudno, t. j. že sedaj vinogradniki po svojih zastopnikih, t. j. poslancih, zadrugah, okrajnih zasto»pih, občinah, i. dr. obrnejo do kmetijskega ministrstva, in sicer ne s prošnjo, ampak z odločno zahtevo, da se državna palica enakomerno, t. j. pravično razdeli. Ce se kmetovalcem zasežejo njih pridelki po določeni ceni, ki se potem po določeni ceni ražcelujejo, imajo vinogradniki tudi pravico zahtevati pravično, t. j. enakomerno razdelitev tako važne gospodarske potrebščine, kakor je z državnim denarjem priskrbljena modra galica za vinogradništvo. Ključa za pravično razdelitev ni težko: najti. Za vsako deželo se natančno ve, koliko hektarov vinogradov ima in se torej že naprej lahko izračuni, koliko kilogramov deželi odkazane državne modre galice pride na ha vinograda. Za vsako politično, oziroma katastralno občino se d£ potem prav preprosto dognati, koliko hektarov vinogradov ima in koliko državne modre galice po izračunjenem ključu nanjo odpade. Vsaki politični, oziToma ka-tastralni občini je torej nakazati ves nanjo pripadajoči delež modre gfalice, ne da se še posebej čaka na priglasitev posameznih vinogradnikov, ki so večinoma majhni posestniki, ki si ne znajo pomagati in zato zaraditega ne smejo biti prikrajšani sebi v Škodo in ne v škodo celokupnosti. Občinarji naj jim odkazano galico zopet med seboj razdele, in sicer tako, da je vsak toliko dobi, kolikor mu ie gre z ozirom na velikost njegovega vinograda. Ce kdo ne mara vse ali nič državne galice, je pa preostanek razdeliti na ostale, oziroma na tiste, ki so pripravljeni Škropljenje trt bolje oskrbeti in zanj več žrtvovati. Oddajno ceno modri galici je za ček) deželo isto postaviti, in sicer tako, da so v njej zapopadenl že vsi stroški za prevažanje, razdeljevanje, za morebitno za-tehtanje rtd. Ce se vse tako uredi, potem bo mogoče obfaviti: Vsak vinogradnik dobi za svoj vinograd določeno množino državne modre galice, ki po izračunanem ključu nanj odpade, in sicer za določeno ceno na mestu razdelitve, ki je za celo deželo enainista. Več se za galico od nikogar ne sme zahtevati, pač pa mora vsak sam priti po galico na kraj razdelitve m prinesti s seboj potrebno vrečo ali posodo. Predpogoj je seveda, da v vsakem o- kraju ali v vsaki občini le eden ali le en urad, oeiroma organizacija J r . (ekarna* S K.V.-