GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ŠT. 1 LETO III. SEPTEMBER 1980
Srečanja preraščajo v koristno tradicijo
Na predlog KS Ciglenica Zagreb smo se prvonagrajene KS Jugoslavije dogovorile, da naj ne ostane le pri edinem srečanju (ob podelitvi priznanj); srečanja naj postanejo tradicija.
Srečujemo se vsako leto v drugi KS. Vsakič si izberemo glavno temo razprave, seveda pa se vse teme vežejo na delo krajevne samoupjave. La ni smo se največ pogovarjali o delovanju delegatskega sistema, letos pa bo glavni poudarek na krajevni samoupravi in planiranju v KS in vlogi KS v podružbljanju SLO in DS. Vse pobratene kra-jevne skupnosti pripravljajo referate o obeh temah in o tem bomo na srečanju največ razpravljali
V današnjem času, ko je svetovna gospodarska in tudi politična kriza, je najbrž najbolj na mestu, da utrjujemo politični in gospodarskč položaj naše domovine. Prav gotovo KS, kot
nosilec SLO in DS, lahko pri tem veliko napravi Sklepi in smernice za delo bodo vodilo za KS tudi drugod, saj bodo objavljeni preko sredstev javnega obveščanja.
Namen letošnjih srečanj so tudi izmenjave izkušenj pri delu KS, primerjava dela in napredka pri delu KS in krajevni samoupravi. Na ša KS je v času od 1972 prav gotovo napravila veliko, tako da lahko upravičujemo zvezno nagrado iz leta 1972.
Tov. Darko Krištof, ki je za organizacijo srečanja napravil največ, pravi, da moramo Mi-renčani dostojno, prijateljsko in gostoljubno sprejeti delegacije pobratenih KS in jim pripraviti prijetno srečanje. Vsa srečanja, ki so doslej že bila, so ostala naši delegaciji (tov. Darko je bil na treh srečanjih) v lepem spominu.
Po pogovoru s tov. Darkom
Krištofom zapisala Alenka
Knez
Mirna-gostitelj 5. srečanja pobratenih krajevnih skupnosti
Naša krajevna skupnost je prejela v letu 1972 prvo zvezno priznanje za svoje delo. Zvezno priznanje je dobilo še 7 najboljših krajevnih skupnosti:
—	krajevna skupnost Ciglenica, Zagreb (SR HRVATSKA)
—	krajevna skupnost „22. oktobar” Zemun (SR SRBIJA)
—	krajevna skupnost Gevgeli-ja (SR MAKEDONIJA)
—	krajevna skupnost Risan (SR ČRNA GORA)
—	krajevna skupnost Bronza-ni Maj dan (SR BOSNA IN HERCEGOVINA)
—	krajevna skupnost Golu-binci (AP VOJVODINA)
—	krajevna skupnost Kosovo polje (AP KOSOVO).
Maja 1976 so se krajevne skupnosti na predlog KS Ciglenica pobratile. Na prvem srečanju so sklenili, da se srečujejo v sako leto v drugi krajevni skupnosti.
Doslej so bila srečanja v Cigjenici (1976), Bronzanem Majdanu v BIH (1977), v Golu-
bincih v AP Vojvodina (1978) in v krajevni skupnosti »22. oktobar” v Zemunu (1979). Letos bo srečanje na Mirni.
i
Na men srečanj pobratenih KS je izmenjava izkušenj na področju vsega dela KS. Na Mirni se bomo na srečanju pogovarjali predvsem o naslednjem:
—	samoupravna organiziranost KS;
—	samoupravno povezovanje KS z OZD kraja;
—	razvoj delegatskega sistema;
—	področje komunalne dejavnosti KS;
—	planiranje v KS;
—	ljudska obramba in družbena samozaščita v KS;
—	informiranje v KS;
—	kadrovska pohtika v KS;
—	aktivnosti organizacij in društev v KS;
—	odnosi krajevne skupnosti z občino;
Sandi Leskovec: Roke — simbol prijateljstva, ljubezni in dela ...
N
PROGRAM SREČANJA Petek, 26. 9. 1980:
od 8. do 10. ure — sprejem delegacij v sejni sobi doma Partizan
od 15. do 18,30 — ogled kmečkega muzeja na Veseli gori od 19. do 20,30 — akademija s kulturnim programom v domu Partizan
Sobota, 27. 9. 1980:
od 9. do 13. ure — delovno srečanje v domu Partizan od 15. do 16. ure — otvoritev novega dela osnovne šole . od 16,30 do 21. ure — srečanje delegacij s krajani pri Lovski koči
Nedelja, 28. 9. 1980:
od 8, do 9. ure — ogled galerije v Trebnjem od 9. do IZ ure — ogled „Baze 20" na Rogu ob 16 uri — konec srečanja in slovo od delegatov pobratenih krajevnih skupnosti
Vabimo krajane Mirne, da se udeleže akademije v domu Partizan in srečanja delegacij s krajani pri Lovski koči!
— kultura v krajevni skupno- tudi obisk organizacij združe-stl	nega dela in obisk kulturnih
Srečanje pobratenih KS bo programov, trajalo tri dni in bo razen obrav-	Organizirali bomo
nave navedenih tem obsegalo, tudi srečanje gostov s krajani
Uspeh-samo z delom vseh krajanov
Na tokratnem srečanju predstavnikov 8 pobratenih KS bo Maks Kurent, predsednik sveta naše KS, poročal o naslednjih vprašanjih:
—	struktura krajevne skupnosti,
—	delo organov krajevne samouprave,
—	dosedanja praksa v delovanju krajevne samouprave,
—	povezava med družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno samoupravo, delovanje sindikatov v KS ter povezava z delovnimi organizacijami kraja,
—	funkcioniranje delegatskega sistema v KS,
—	materialna osnova za delovanje Ks,
—	planiranje v KS ter akcije, izvedene na osnovi dogovaijanja in planiranja.
Da bo delo KS dobro, bi moral vsak krajan dobro poznati načrte te družbene celice, v kateri krajani organizirano uresničujemo svoje interese in se v ključujemo v socialistične samoupravljanje in ga razvijamo.
Najštevilnejši organ KS je zbor delovnih ljudi in občanov, ki ga sestavljajo vsi krajani neke KS. Sledi skupščina krajevne skupnosti (najvišji samoupravni voljeni organ); ta je oblikovana po delegatskem sistemu. Iz 93 članske delegatske baze pošljejo delegacije na eno skupščino 37 članov.
Skupščina je sestavljena tako, da so prisotni delegati izl v seh vasi, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij i društev, hišnih svetov in obrtnikov. Se staja se 2 -3-krat na leto (glede na probleme, ki jih mora rešiti).
Svet KS je izvršilni in operativni (delavni) organ skupščine KS (15 članov). Ta se sestaja pogosto.
mirna 80
Razen naštetih organov dela-j o še različne komisije (npr. komisija za urejanje naselij), odbori (npr. odbor za SLO in DS), pa sveti (ngr. poravnalni svet).
Pristojnosti organov krajevne samouprave
V skladu s statutom KS so! pristojnosti skupščine KS slede če;
—	pripravlja za zbor delovnih ljudi in občanov predlog sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti;
—	sprejema letne in večletne delovne programe krajevnih skupnosti;
—	sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti;
—	sklepa o ustanovitvi servisnih in drugih dejavnosti;
—	v oli in odpokUče člane sveta krajevne skupnosti in odbora za splošni ljudski odpor;
—	voli člane poravnalnega sveta in njihove namestnike;
—	sklepa o najetju posojila za krajevno skupnost;
—	razpravlja in predlaga svoja stališča v zvezi s poročm o delovanju interesnih skupnosti,' delovnih organizacij, ki oprav-!
1 jajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena;
—	obravnava poročilo o delu organov krajevne skupnosti;
—	sklepa o razpisu referenduma;
—	sprejema splošne akte;
—	razpravlja o delu krajevnih družbenopolitičnih organizacij in jim nudi pomoč pri delu;
—	sodeluje z občinsko skupščino v zadevah, ki jih določa statut občine;
—	sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, katerih vrednost presega 100.000 din;
—	opravlja druge zadeve, za: katere je pooblaščena s tem statutom, s sklepi zbora delovnih ljudi in občanov.
O č em odloča svet krajevne skupnosti?
Sv et krajevne skupnosti samostojno odloča o zadevah, za katere je pooblaščen s tem statutom ali sklepi zbora delegatov:	;
—	pripravlja osnutke in dopolnitve statuta krajevne skupnosti in drugih splošnih aktov in jih predlaga v sprejem,
—	pripravlja predloge letnih in v čletnih delovnih programov krajevnih skupnosti;
—	pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa;
predlaga zboru delegatov
ustanovitev gospodinjskih servisov in drugih dejavnosti, na menjenih za zadovoljevanje splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
- pripravlja gradivo za zbor delegatov in zbore delovnih ljudi in občanov;
Maks Kurent, predsednik sveta KS na Mirni.
—	pripravi poročilo o delu sveta krajevne skupnosti in njenih pomožnih teles za zbor delegatov in zbor delovnih ljudi in občanov;
—	upravlja z družbeno lastnino, ki je v upravi krajevne skupnosti;
—	sklepa o nabavi in predaji osnovnih sredstev do 100.000 dinarjev;
—	organizira prostovoljno delo delovnih ljudi in občanov in zbira prostovoljne prispevke;
—	posreduje skupščini občine mnenja in predloge, izražene* na zboru delovnih ljudi in občanov v zvezi z delom družbenopolitične skupnosti;
—	voli in razrešuje člane stalne in občasne komisije;
—	imenuje tajnika krajevne skupnosti in sprejema delavce v delovno skupnost krajevne skupnosti;
—	sklepa o pravicah in dolžnostih delavcev, zaposlenih pri KS;
—	sklepa o poročilih svojih odborov in komisij in jim daje napotila za njihovo delovanje;
—	sklepa o uporabi finančnih sredstev, ki jih za svoje delovanje potrebujejo komisije sveta krajevne skupnosti;
—	opravlja tudi druge zadeve, za katere je tako določeno \ tem statutu ali ga zanje pooblasti zbor delegatov.
Kajevna skupnost lahko, dobro dela, če v posamezne akcije vključujemo v največji meri krajane, ki rešujejo naloge, za katere so se odločili glede na potrebe kraja.
Na primer: ob gradnji vodovodov sodelujejo s svojo pobudo, delom in lastnimi sredstvi le uporabniki in KS pomaga samo z določenimi sredstvu Osnovnoj načelo dela naše KS je: pomagati z delom in s sredstvi tam, kjer je interes ter lastna sredstva krajanov.
Pohvala vaškim odborom SZDL
Kakšna je povezava med družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno samoupravo, kako delajo sindikati v KS in povezava z delovnimi organizacijami kraja?
Najvišja politična organizacija je SZDL, ki je usklajevalec in pobudnik večine akcij političnega in kulturnega življenja v KS. Najvišji organ SZDL je konferenca SZDL, sestavljena iz delegatov, ki pokrivajo ves teren naše KS. De lo konference SZDL Uusklajuje predsedstvo SZDL.
vaški odbori SZDL delajo po vaseh in pripravljajo predloge za delo krajevne konference SZDL. Ob tem je prav, da povemo, da so prav vaški odbori v redni vse pohvale za svoje delo.
Komunisti v KS so organizirani v petih osnovnih organiza-c ijah (v DO in eni terenski organizaciji).
Krajevna organizacija Zveze borcev (ZB) aktivno ohranja in nadaljuje tradicije NOB in socialistične revolucije. Re volu-cionarne tradicije prenaša na mladino, zlasti v sodelovanju z’ osnovno šolo, na proslavah, manifestacijah, ob zgodovinskih obletnicah in partizanskih pohodih, pa odkritjih obeležij iz časov NOB in zapisa spominov borcev.
Na IX. kongresu Zv eze sindikatov (ZS) Sl ovenije je bilo pc udarjeno, da je KS nosilec razvoja socialističnega samoupravnega razvoja. Zato je prav, da smo v delo krajevne samoupra-v e vključili tudi delegate sindikalnih organizacij iz delovnih organizacij.
Na kratko: krajevna skupnost lahko dosega uspehe le ob delu vseh krajanov in z dobro povezanostjo med seboj.
Izvleček iz referata tov.
Maksa Kurenta, preds.
sveta KS
Zdravko
Kramar
V VETRU
Sandi
Leskovec
SEJALEC
ZDRAVKO KRAMAR se je rodil 9. ?. 1959. leta. S fotografijo se ukvarja od 5. razreda osnovne šole. Do sedaj je svoja dela razstavljal na dveh samostojnih razstavah v občini Trebnje, poleg tega pa je razstavljal že tudi po vsej naši domovini. Za sodelovanje na razstavah je prejel 3 zlate in 1 srebrno plaketo na mladinskih republiških razstavah v Ljubljani in več drugih priznanj na medklubskih razstavah. V zadnjem času se predvsem ukvarja z jamarsko fotografijo.
SANDI LESKOVEC, samorastnik z Mirne, je bil rojen 22. 5. 1936. leta.
Z rezbarjenjem lesa se ukvarja že vrsto let, vseskozi pa je v njem tlela umetniška žilica in je tako leta 19'74 prvič sodeloval s svojimi umetniško izdelanimi lesorezi na VII. salonu likovnih samorastnikov v Trebnjem. Od takrat dalje lahko zasledimo njegova dela na razstavah širom domovine: v Novem mestu, Ljubljani, Ozaiju, Samoboru, Virgin mostu, Karlovcu, Dugi Resi, Zagrebu, Obrenovcu, Kumrovcu, Sevnici, Sanskem mostu itd., seveda pa Uidi v Trebnjem; prav tako je s svojimi deli sodeloval, na mednarodnih razstavah v tujini: v Parizu, Anfibesu, Mo te Carlu in še marsikje; njegova dela se nahajajo v 13 deželah sveta. Do sedaj je imel S samostojnih razstav, za umetniško vrednost pa je prejel zlato medaljo za kiparstvo v Monte Carlu, zlato plaketo tabora likovnih samorastnikov, zlato plaketo kurirjev Slovenije, srebrno plaketo "Diane” LZ Slovenije, diplomo m kompozicijo v Antibesu ter več drugih priznanj in diplom. Na Mirni razstavlja prvič.
Delegati na enem izmed srečanj pobratenih krajevnih skupnosti.
Spomin na srečanje v Ciglenici
Prvo srečanje nagrajenih KS je bilo v KS Ciglenica (Zagreb). Tovariš Kurent, član delegacija KS Mirna, se spominja:
„KS Ciglenica je bil pobudnik pobratenja krajevnih skupnosti in na tem srečanju smo podpisali listino o pobratenju. Srečanje KS je trajalo tri dni. Gostitelji — člani KS Ciglenica, so nas izredno lepo sprejeli; prva so nam zaželela dobrodošlico dekleta v narodnih nošah. y ^	sm0
marsikaj videli in se o mnogo-čem pogovorili. Glavna tema pogovorov je bila: delovanje krajevne samouprave in komunalnega sistema.
Kako je bilo
V	letu 1978 sem bil v delegaciji na srečanju pobratenih KS v KS Golubinci v Sremu. V naši delegaciji smo bili trije člani: Darko Krištof, Lino Breč in jaz. To srečanje z delegati pobratenih KS Jugoslavije me je zelo presenetilo, verjetno tudi zato, ker nisem še nikoli sodeloval na podobnem srečanju.
V	KS Golubinci smo pripotovali kot delegacija prvi. Sprejem predstavnikov KS je bil resnično topel in tovariški. Takoj sem dobil občutek, da smo prišli med ljudi, od katerih bomo s srečanja nekaj odnesli, se pogovorili in izmenjali mnenja. Za delovni sestanek so bili referenti dobro pripravljeni, raz-
Ogledali smo si delovne procese v DO Ciglenice. Veliko smo se pogovarjali o sodelovanju KS z občnimi in ugotavljali možnosti za še boljšo povezavo. Vodje delegacij so predstavili svoje krajevne skupnosti (organizacija, delo načrti itd.)
Seveda so nam gostitelji pripravili tudi slavnostno akademijo z bogatim folklornim programom, petjem in drugim. V programu so sodelovali mladinci, vojaki in ostali krajani. Akademijo smo zaključili s kozaračkim kolom, ki smo ga zaplesali vsi.
Ves čas našega srečanja je bil aktivno z nami tudi Jakov
prave plodne in sproščene. Nisi dobil občutka vsiljivosti in prenatrpanosti z referati.
Srečanje delegacij, ki je bilo v tem kraju, je bilo še posebej zanimivo, ker je KS Golubinci izrazito kmetijska, skoraj da ni drugega kot trgovine in obrti. Kraj sam je strnjen v naselje. - Pokazali so nam tudi znamenitosti Fruške gore in spomenike iz NOB.
Na zaključku v nedeljo popoldne je bilo zborovanje krajanov in ljudi iz okolice Golubinca. Pripravili so pester program, tako da nam res ni bilo žal, da smo se udeležili tega srečanja.
V letu 1979 sem bil v delegaciji pobratenih KS Jugoslavije v KS
Blaževič, predsednik predsedstva SR Hrvatske (tov. Blaževič je častni občan občine Trešnjevka, v katero sodi krajevna skupnost Ciglenica). Del srečanja, ki ni bil „strogo uraden”, so zapolnjevali prijateljski pogovori v izrednem vzdušju — peli smo pesmi vseh jugoslovanskih narodov in peli smo vsi, čeprav prav vseh pesmi le nismo znali.
Lepa so naša srečanja, bogata novih spoznanj, potrebna za krepitev prijateljstva med narodi in narodnostmi SFRJ, zato je prav, da ostanejo taka, kot so bila tudi poslej.
Po pogovoru s tov.
Maksom Kurentom: A.
K.
Zemun. V delegaciji so bili še Darko Krištof, Stane Pančur in Niko Borštnar. Potovali smo z vlakom in zaradi zamude vlaka je pripotovala naša delegacija zadnja.
Sprejem delegacij je bil v hotelu Jugoslavija. Bil je prisrčen, naši gostitelji pa tudi nestrpni, ker so mislili, da naša delegacija ne bo prisotna. Delovna konferenca je bila v hotelu Jugoslavija; tu smo tudi prenočevali. Referati so bili dobro pripravljeni, tudi razprave so potekale dobro.
KS Zemun je po svoje specifična, saj je izrazito mestna KS, v kateri se krajevna samouprava odvija popolnoma drugače. Imajo drugačne probleme kot druge KS.
Niko Borštnar: „BMo je čudovito”
„Udeležil sem se IV. srečanja v KS „22. oktobar” v Zemunu. Našo KS smo zastopali štirje delegati. Potovali smo z vlakom do Beograda, kjer so nas v hotelu Jugoslavija že čakali predstavniki pobratene KS. Prvi dan je minil delovno, razpravljali smo o aktualnih problemih, ki so skupni v vseh KS.
Zvečer smo se dobili mladinci in izmenjali izkušnje v »mestecu Peyton”. Ugotovili smo, da je delo sicer različno zastavljeno, da pa si vsi prizadevamo za iste cilje in se otepamo s podobnimi težavami.
Naslednji dan smo prisostvovali seji skupščine SR Srbije, kar je bila zame posebna čast. Ogledali smo si „Sava center”,
kjer so me navdušile ogromne telovadnice in kulturna dvorana. Vsaka republika ima tu svoj paviljon, kjer so prikazane naravne lepote posameznih republik in lesene makete glavnih mest.
Pri predsedniku KS smo bili svečano sprejeti; ob tej priložnosti sem spoznal tudi srbske kulinarične specialitete.”
Veliko je drobnih vtisov, ki jih Niko še ni uspel urediti v svojem spominu, toda po vsej tisti zanesenosti, s katero mi je pripovedoval, sem verjela tudi tisti iskreni, morda nekoliko žalostno povedani misli: ,,Samo jeziki nas ločijo, pa še to premostimo z nekoliko truda. Ne bi smeli delati problemov tam, kjer jih ni. Kako lepo bi bilo, ko bi vedno donela naša lepa »Jugoslavija”!
Presenetilo me je navdušenje mladine za narodno glasbo, pa tudi sam sem z veseljem spoznal plese narodov in narodnosti na slavnostni akademiji.”
Po pogovoru-B. V.
Med srečanjem smo si ogledali kulturne in ostale znamenitosti Beograda in novega Beograda. — Na splošno sem dobil kot delegat v Zemunu vtis urejenosti, seveda pa imajo tudi oni svoje probleme.
Obe srečanji sta pomembni, ker smo člani delegacij izmenjali veliko mnenj in izkušenj o delu v KS.
BERT ŠKUFCA
v Golubincih in Zemunu
Tovariš Tito je v jeseni 1968 obiskal mirensko DANO in se ob tej priložnosti prisrčno pogovaijal z našimi delavci. Posnetek bo ostal eden najdragocenejših dokumentov za našo ožjo zgodovino — predsednic republike in naš najdražji tovariš med nami...
Tovariš Tito v DANI
Jeseni 1968, mislim, da je bilo ravno tak čas kot je sedaj, je tovariš Tito prišel na Mirno. Meni, takratnemu direktorju, so o obisku sporočili dan prej, kolektiv pa je za to
izvedel šele isti dan. Ko se je na Mimo pripeljala kolona avtomobilov s Titovim spremstvom, se je novica kot blisk raznesla po kraju in številni krajani so prihiteli pozdravljat
velikega moža naše domovine.
Imel sem hudo tremo, večjo kot kdajkoli v življenju. Bilo je nekaj najlepšega, ko mi je ta veliki človek, ki smo ga tako zelo ljubili in spoštovali, segel v roke. Saj se ne da razložiti, čeprav še danes čutim tisti prijateljski stisk.
Obšli smo proizvodnjo in točilnico, kjer je Tita zanimalo prav vse. Bil je odličen sogovornik in kmalu sem ob sproščenem pogovoru pozabil, da stoji pred menoj največji državnik našega časa. S pojasnili mi je pomagal tehnični direktor Avgust Gregorčič, veliko pa se je tovariš Tito pogovarjal z delavci, ki jih je spraševal, kako so zadovoljni. Takrat je imela „DANA” najvišje plače v občini, delavci pa so bili plačani po delu, saj so tudi za 30 % presegali skupinske norme. Le samoupravljanje je bilo še slabo razvito.
Po ogledu proizvodnje brezalkoholnih pijač je tov. Tito na zakuski najbolj pohvalil vodko. Tovarišu Kardelju je dejal, da je boljša od zname-
nite poljske vodke. In res je naša vodka še tisto leto dobila priznanje za kvaliteto.
Po dobrih dveh urah se je Tito odpeljal skozi Mokronog v dolino Radulje, kjer so mu pripravili lov na polhe. Bojan Kolenc je tam skrbel za prehrano in pijačo. Spominjam se, kako se je Tito šalil in odklonil polšjo pečenko, češ: „Jaz sem jih lovil, vam pa želim dober tek!” Veliko je pripovedoval o agresiji na Češko, o svojih popotovanjih.
Saj človek ne najde besed, da bi vse opisal. Ko mislim na tisti dan, ga vidim pred seboj vsega nasmejanega, dojemljivega za težave drugih, pripravljenega prisluhniti slehernemu človeku, velikega v njegovi človečnosti.
In ko se globoko v srcu zgane ostra bolečina, znova oživim njegov topli lik — vem, živel bo z mano.
Po pogovoru z Lojzetom Krhinom zapisala Bariča Videčnik
Zakaj je mirenska KS dobila zvezno priznanje?
Vsako leto podeli zvezna konferenca krajevnih skupnosti in stalna konferenca mest Jugoslavije zvezno nagrado za najbolj delovno KS. V letu 1972 je to nagrado dobila KS Mirna.
Nagrado smo dobili za vloženo delo na področju KS, krajevne samouprave, za področje komunalne dejavnosti, SLO in uspešno povezanost D PO s krajevno samoupravo.
Takrat smo uspešno izvedli tudi več akcij: zobno ambulanto smo opremili s sodobno opremo s prosto-
voljnimi prispevki krajanov, preurejali smo bazen, začeli smo z adaptacijo stavbe TVD Partizana. Naša kS se je izkazala pri solidarnostnih akcijah ob elementarnih nesrečah.
Tako priznanje pomeni veliko, hkrati pa naloga tudi znatno odgovornost za nadaljnje dela
Od leta 1972 smo napravili veliko — o tem je precej zapisanega že v današnjem Kajanju in veliko je še delal, pred nami. Lahko ga opravimo le s skupnimi močmi in s prizadevanji vseh krajanov.
25 let delavskega sveta v DANI
KPJ je leta 1950 na pobudo tovariša Tita sprejela zgodovinsko odločitev o predaji državnih gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom.
Ta krat je tovariš Tito v govoru ob izdaji predloga temeljnega zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji med drugim poudaril:
— Ljudska skupščina bo danes obravnavala osnutek enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije. Sprejem' tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje ljudske skupščine po sprejemu zakona o nacionalizaciji sredstev za proizvodnjo. S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke se še ni uresničilo akcijsko geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem”, ker geslo »tovarne delavcem, zemljo kmetom” ni abstraktno propagandistično geslo, temveč ima globljo vsebino. Vsebuje v sebi ves program socialističnih odnosov v proizvodnji glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delavcev, torej se lahko uresniči in se mora uresničiti v praksi, če mislimo na resnično izgradnjo socializma. Nekateri mislijo, da je uvedba tega zakona preuranjena, da delavci ne bodo sposobni voditi tovarne in podjetja. To ni res in to ni sprejeto prezgodaj, ampak je prišlo že z določeno zamudo.
Še preden je bil ta zakon
sprejet, so bili ustanovljeni „sveti direktorjev”, ki so pomenili začetek neposredne ude lež-' be delavskega razreda pri delit-, vi Na teh »svetih” so razprav Ijali o direktorskem skladu, iž katerega je direktor lahko na-g rajeval najboljše delavce, o plačah ipd., čeprav ti sveti takrat' niso mogli samostojno spreminjati sklepov višjih organov upravljanja ali direktorjev.
Že decembra 1949 je bilo izdano navodilo o ustanoavlja-nju in delu delavskih svetov v državnih gospodarskih podjet-ijih. Izbrali so večja podjetja v v seh republikah, v katerih je bilo treba voliti nove organe. V kratkem času je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 800 DS.
Že v nekaj mesecih politične-g a dela se je izkazalo, da je de lavsko samoupravljanje prav tista oblika, po kateri bo lahko delavski razred prevzel neposredno upravljanje gospodarstva.
Temeljni zakoni o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in njihovimi gospodarskimi združenji po delovnih ko-
Mima — še malo drugače ...
lektivih je bil sprejet 27. junija' 1950. Z njim je bil ustvarjen temelj, da tisti ki dela, tudi žanje plodove svojega dela
Leopold Ajdišek, prvi predsednik DS, se spominja
Na Mirni je bil prvi DS v tovarni »DANA” - izvolili so ga leta 1955. Njegov prvi predsednik je bil Leopold Aj dišek, ki se spominja:
„Začeli smo v zelo skromnih razmerah in delo DS takrat še ni bilo tako obširno kot je danes. Se statike smo sklicevali po potrebi in vsi smo se pogovarjali o delu DO, njenem širjenju itd. Seveda si takrat še nismo predstavljali, kako velika tovarna bo zrasla iz majhne obrtniške delavnice. Moj mandat predsednika DS je trajal štiri leta in veliko smo takrat naredili. Vesel sem, da je DANA v svoji rasti in razvoju tako uspela. Še
posebej me veseli, da nas, upokojenih delavcev, DANA ne pozablja.”
Ob 25. letnici prvega DS na Mirni je bila na dan krajevnega praznika (6. junij) odkrita spominska plošča. Ploščo je odkril, prvi predsednik DS tov. Ajdišek.
Sa moupravljanje je v 30 letih prešlo pot od prvih delavskih svetov kot posvetovalnih poskusnih teles (1950), delavskih svetov in upravnih odborov, iz-v oljenih v letu 1950, nadaljnjega razvoja z ustavnim zakonom iz leta 1953, ustave i z leta 1953, ustavnih amandmajev iz 1971. leta, ustave SFRJ i z leta 1973, zakona o združenem delu iz leta 1976 ter drugih sistemskih zakonov, do celovitega družbenega sistema, kjer prevladuje družbena lastnina proizvajalnih sredstev in kjer združeni proizvajalci vse bolj odločajo o vseh dejavnostih svojega dela, prav tako pa o celotnem razvoju družbe.
Samoupravljanje je ena največjih zgodovinskih vrednosti,, kar jih je izbojeval delavski razred Jugoslavije od prvih začetkov do danes, hkrati pa je to tudi višek dosedanjih bojev delavskega razreda v svetu sploh.
O zanimanju, pa tudi občudovanju našega samoupravnega sistema povsod po svetu pričajo nešteti prevodi del to. Tita, tov. Ka rdelja in drugih naših voditeljev. Tudi zato je naša dolžnost, da samoupravljanje razvijamo naprej. Najvažnejša naloga v zdajšnjem obdobju je krepitev gospodarstva, smotrna poraba sredstev, pametno investiranje, zvišanje produktivnosti dela itd.
Da pa bomo vse to lahko izpolnili, moramo ostati v svojem delu enotni in močni, saj je to pogoj, da ostanemo neodvisni in svobodni.
(Po referatu tov. Bizjana na proslavi krajevnega praznika in pogovoru s tov. Ajdišikom-A. K.
Na kratko: kako veliki smo, kaj imamo, kaj smo naredili, kaj načrtujemo...
Krajevna skupnost Mirna zajema 2.992 km2 vseh površin. V krajevni skupnosti je 22 naselij z 2.201 prebivalcem. Se dež krajevne skupnosti je v naselju Mima s 1.193 prebivalci Socialni sestav prebivalstva: 26 % kmetov, 74 % delavstva.
V	krajevni skupnosti Mima se je po vojni pričela razvijati industrijska dejavnost Nosilca sta bila Tovarna šivalnih strojev in DANA Mirna. Se daj delujejo na Mimi nadednje gospodarske organizacije:
-	DO DAMA Mirna,
— IMV — TOZD Tovarna opreme Mirna, ki se je preimenovala iz tovarne šivalnih stro-
HP „Kolinska” - TOZD Pre delava krompirja.
Gradbeno opekarsko podjetje in obrat kvarcit — DO „Kre-men” iz Novega mesta.
V	teh gospodarskih organi-, z acijah ter trgovskih poslovalnicah, pošti, banki in gostinstvu sta zaposlena 1.202 delavca, od tega iz naše krajevne skupnosti 814; ostali se vozijo k nam na delo iz bližnjih krajevnih skupnosti.
Naša dosedanja prizadevanja so bila v tem, da bi omogočili našim krajanom normalne življenjske pogoje in da bi se izenačili življenjski pogoji med v"'r in mestom.
Glede na to, da je na Mimi precej razvita industrija, smo ob pomoči OZD kraja izgrajevali: razne infrastrukturne objekte, in sicer:
—	zgradili smo velik...t.s'
bazen z urejeno okolico in možnostjo kampiranja v vrednosti 5 milijonov din.
— Preuredili smo dom „Pa rti-zan”, ki je namenjen organizacijam in društvom za kulturno dejavnost in družbeno življenje. Ocena adaptacije: 4 muijone dim
— Uredili in odprli dom LT, kjer so aktivni modelarji. Letos so organizirali republiško prvenstvo vodenih modelov.
— Upokojenci so odkupili in uredili svoj dom.
— Lovci so letos odprli ob krajevnem prazniku svoj dom.
Ti objekti so namenjeni prvenstveno krajanom kraja Mirne, manj pa okoliškim krajanom, ki se bavijo poleg rednega dela s kmetijsko dejavnostjo.
Glasilo „ KRAJAN'' smo lepo sprejeli krajevna skupnost in OZD kraja
Za dosego boljšega informiranja krajanov smo v letu 1978 pričeli, izdajati mesečno glasilo „Krajan”, ki ga krajani prejme jo brezplačno. Glasilo je izredno dobro sprejeto; z njim smo še nadalje poglobili samoupravne odnose v krajevni skupnosti ter dosegli boljšo povezavo krajevne skupnosti in OZD.
Naj omenimo še, da smo o katastrofalnem potresu v črnogorskem Primorju, kjer je naša pobratena krajevna skupnost Risan, organizirali v OZD kraja enodnevno prostovoljno delo, kar je bilo izredno ugodno sprejeto tudi v ostalih pobratenih krajevnih skupnostih.
Da bi razvoj uskladili in pri-bližali okoliška naselja centru Mirne, smo v letošnjih zimskih mesecih pripravili program modernizacije cest, ureditve javne razsvetljave, zelenic in otro škega igrišča. Program je ovred-
noten v višini 27.500.011,00 din.
Od tega: za modernizacijo cest javno razsvetljavo naselja Mirna otroška igrišča ureditev zelenic
23.653.938.00	din
3.007.000,00 din
200.000.	00 din
100.000.	00 din
Viri finansiranja so sledeči:
1.	sredstva krajevnega samoprispevka v višini 2,5 % od neto OD
10.589.173.00	din
2.	Predvidena sredstva občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Trebnje
10.279.108.00	din
3.	Sredstva iz občinskega sa-
moprispevka za komunalno urejanje in predvideni prispevki OZD	3.006.000,00 din
4.	dodatna udeležba krajanov
3.525.730,00	din skupaj:	27.500.011,00 din
Skupna dolžina asfaltiranih potezovje 16.181 metrov.
Po temeljiti javni razpravi v družbenopolitičnih organizacijah kraja in v vaških odborih
SZDL so krajani ta predlog sprejeli in ga na referendumu 27. 5. 1979 izglasovali z 80,2 % pozitivnih glasov.
Tako visok odstotek vodstvo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij obvezuje, da ga po programu realiziramo. Za modernizacijo cest smo dobili premostitvene bančne kre dite pri izvajalcu , Slovenija— ceste” ter udeležbo samoupravne komunalne interesne skupnosti Trebnje. Tako je predviden zaključek modernizacije cest konec oktobra. Dela so sedaj v polnem teku.
Krajani so na posameznih odsekih še dodatno prispevali svoj delež od IZ000 din do 33.000 din.
Iz vedbo programa javne razsvetljave predvidevamo spomladi 1981, prav tako tudi ostala dela
Nikoli nismo brez načrtov. ..
Razen opisanih del, ki jih bomo v krajevnih skupnosti po-speše no izvajali, tako da bi bila do srečanja krajevnih skupnosti dokončana, ugotavljamo, da bi morali za ureditev naselja Mirna zbrati še dodatne finančna sredstva. Tako bi bilo naselje Mi ma primerno urejeno za srečanje krajevnih skupnosti oz. urejeno približno tako, kot so bile urejene krajevne skupnosti, kjer so ta srečanja že bila.
Ke r so z opisanimi akcijami izčrpani viri krajanov in krajev ne skupnosti, predvidevamo, da bi za ureditev naselja Mirna morah zbrati sredstva iz virov izven krajevne skupnosti
To akcijo načrtujemo takole:
1. modernizacija ceste Trebnje — Mokronog skozi naselje Mirna v dolžini 800 met row:
5.000.000 din Steza za pešce ob mostu:
1.100.000	din Predvideni viri:	Republiški
sklad za ceste.
Z Ureditev okolice doma Partizan	500.000 din
3. Ureditev potoka Ve jar pri kopališču v dolžini 150 metrov
800.000	din Viri: Območna vodna skupnost Novo mesto.
skupaj:	7.400.000 din
Razen teh sredstev še nima zagotovljenih 500.000,- din za organizacijo srečanja (športna tekmovanja, stroški delegacij).
Prosimo, da z razumevanjem sprejmete našo prošnjo in nas o svojih stališčih obvestite.
Srečanja borcev in mladine so pomemben del vzgoje mladega rodu — na sliki: pri partizanskem prehodu čez železniško progo.
Vsestranska vzgoja otrok za življenje in delo
Delo mladih članov Rdečega križa na mirenski osnovni šoli je dragocen prispevek k oblikovanju bodočih krajanov ______________
Vzgoja človeka za človeka bi se morala začeti že pri malčku in ne bi smela prenehati toliko časa, dokler ne bi bile osvojene osnovne moralne vrednote, ki omogočajo „človeško” življenje med ljudmi. Tega se krepko zavedamo tudi na naši šoli, posebno še, ker je vzgoja še posebno uspešna pri otroku, in še, ker je v tem avtomatiziranem, od človeka odvrnjenem svetu, toliko bolj potrebna.
To nalogo opravljamo polet vseh učiteljev pri pouku mladi člani RK na šoli. Mladi član RK postane že „prvček” in ostane v njen vse do osmega razreda, kjer se včlani v KO RK. Delo in organizacijo vodi odbor MČRK, kjer so predstavniki posameznih razredov, v akcije pa vključujemo vse mlade člane - vse učence. Naš program je zelo pester. Letos bomo dali poseben poudarek skrbi in pomoči ostarelim občanom .v naši KS.
Ker se je lani izkazalo, da je težko izvedeti, kdo je potreben te pomoči, prosim bralce, naj nam pri tem pomagajo in imena teh sporočijo MCRK na šoli. To bi nam bilo v pomoč, čeprav bomo to akcijo skušali izvesti še v povezavi s KORK. Tudi pri pogostitvi
starejših občanov, ki jo organizira KORK, radi pomagamo.
Vse bolj bo potrebno posvetiti čim več pozornosti boju proti kajenju in sploh seznanjanju učencev o skrbi za zdravje. To bomo skušali izvesti s predavanji zdravstvenih, služb, pa tudi z obravnavo raznih ustreznih člankov.
Zdravi zobje, skrb za otroško šolsko kuhinjo, številne akcije, delo higienskega aktiva in še kaj...
Izredno pomembna je akcija popravljanja zob. Ne bom pozabila besed, ki jih je lani večkrat spregovorila zdravnica ob sistematičnih pregledih otrok:
„Joj, kako prijetno je pogledati v usta vašim otrokom, ko imajo vsi popravljene zobe!” Res, lani so popravili zobe vsi učenci razredne stopnje; v glavnem ni bilo težav, za kar se zahvaljujem doktorici Turčinovi. Tudi letos bomo začeli s popravljanjem takoj v začetku šolskega leta, da bo na vrsti čim več učencev.
Zdrava prehrana je osnovni pogoj za zdravo življenje; tudi o tem bo tekla beseda v našem programu, hkrati pa bomo izvedi tako kot lani, tudi letos zbiralno akcijo poljskih pridelkov za otroško šolsko kuhinjo. Pri tem moramo pohvaliti starše naših učencev, saj jim ni bilo škoda darovati
krompirja, korenja, kolerabe, solate, jabolk za svojega in našega otroka. V čem je uspeh akcije? Cena malice je nižja, kot bi sicer bila, pokažemo solidarnost in hkrati v tem smislu vzgajamo tudi otroke, ki ob zbiranju to vidijo, obenem pa se tudi navajajo na organiziranje in delo in na najvažnejše: bolj se učijo ceniti težko pridelani „kruh”.
Razen vzgojne plati posvečamo pozornost tudi družbeno koristnim akcijam, kot so zbiranje papirja in oblačil, ki so v našem stabilizacijskem času še posebno pomembne. Zato prosim vse krajane, da se v prihodnje še bolj vključijo v te zbiralne akcije in omogočijo uspešno delo MČRK.
Učenci sedmih razredov se ob pomoči tov. Keržanove seznanijo z osnovami prve pomoči, saj je danes potrebna že skoraj na vsakem koraku.
Razen navedenih akcij pomagamo še pri raznovrstnem informiranju krajanov (cepljenje, krvodajalske akcije..,.).
V okviru MČRK dela tudi higienski aktiv, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih razredov. Le-ta skrbi za higieno, red, dežurstvo učencev, čistočo v razredih, na šoli sploh in tudi v kraju samem. Kadar boste videli gruče učencev, ki se sklanjajo ob onesnaženih cestah, vedite, da je to plod higienskega aktiva. Po svoje se borimo tudi proti ušem.
Naše delo je precej uspešno, toda uspeh se bo šele
pokazal. Kdaj? Danes, jutri, morda ko odrastejo, morda bodo za spremembo od mnogih ljudi, ki mimogrede na cesti odvržejo ovoj česarkoli, morda prazno škatlo cigaret, namesto na tla raje dali v žep ali v koš za smeti (morda jih bo takrat na Mirni že kaj več).
Vidite, tako je naše delo: mnogokrat uspešno, včasih tudi ne; sejemo, sejemo drobna zrna v duše, srca, drobne glavice in če boste pomagali zalivati ta semena tudi vi, starši, in vsi drugi, potem bo žetev obrodila. Toda vedite, da oblikovanje otroka ni oblikovanje lesa ali kovine, ali morda morda neizpolnjen formular, ki ga izpolnimo in odložimo. Mladega človeka nikdar ne moremo dokočno izoblikovati in ga odložiti. Razmislite o tem! Pa še: ja-rolko ne pade daleč od drevesa (seveda, če konec veje ni preveč oddaljen od debla).
Mentor MČRK: SLAVKA KRAMER
Pododbor Mirna, ki dela v sklopu Ribiške družine „Heroja Maroka” Sevnica, šteje 40 članov. S spremembo statuta RD sta se k pododboru Mirna priključila tudi PO Šer trupert in PO Mokronog. Tako se bo članstvo povečaio še za približno 40 članov. Kot
Mirenski ribiči o svojem delu
ribiči, združeni v ribiško družino „Heroja Maroka”, imamo svoje dolžnosti in pravice.
Najpomembnejše pri našem delu je varovanje narave; čuvanje voda, ki so nam dane v upravljanje. V lovne potoke vlagamo ribje mladice in skrbimo za ribji zarod. Pazimo ir opozarjamo, da bi bile naše vode kar se da čiste in zdrave. Imamo pa tudi določene dolžnosti v SLO.
Naša dolžnost je, da vzgajamo nove člane, mladince in pionirje. Velika naša želja je, da vzgojimo čimveč novih članov, mladincev in pionirjev. Najbolj pa si želimo, da bi Mima dobila nove čistilne naprave, ki bi našo rečico Mirno spet napravila takšno kot je nekoč bila.
JOŽE LOGAR
Rdeči križ: človek za človeka
Krajevna organizacija RK Mirna deluje že vrsto let uspešno. Vedno smo v tesnem sodelovanju z mladimi člani RK na mirenski šoli. Skupaj organiziramo vrsto akcij, kot so: zbiranje starega papirja, oblačil, obiskujemo starejše krajane in podobno. Vsako leto organiziramo srečanje krajanov, ki so stari nad _70 let. S pomočjo učencev OŠ in učiteljev pripravimo proslavo in
poskrbimo, da se nekaj ur pozabavajo:
—	to se mi zdi najlepša akcija RK,
—	brez pomoči delovnih organizacij je ne bi mogli organizirati,
-	zahvala delovnim organizacijam za sredstva, ki jih prispevajo,
-	vsak dinar, dan Rdečemu križu, se vrne po najkrajši poti!
Med največje solidarnostne akcije sodi krvodajalstvo. Na Mirni sta letno dve krvodajalski akciji in pride na odvzem krvi približno 500 krvodajalcev.
Vsakodnevne dejavnosti RK pa postajajo akcije za napredek higiene in zobozdravstvene kulture: to so med drugim
—	higienski aktivi,
—	predavanja o aktualnih zdravstveno prvenstvenih ukre-
pih kot so: nalezljive bolezni, bolezni srca in ožilja, boj proti raku, kajenju, alkoholizmu (vsa ta predavanja so poslušali starši naših učencev).
V zadnjem času se naša krajevna organizacija RK delegatsko povezuje s SZDL in znotraj nje usklajujemo delovne programe in akcije.
Smo pa brez vsakršnih prostorov, kamor bi shranjevali osnovno opremo, učna sredstva in material, ki ga zbiramo ob raznih akcijah.
ŠTEFKA GREGORČIČ
O delu Socialistične zveze na Mimi
V obdobju leta 1979 je 10 KK SZDL obravnaval komunalno problematiko. Ena najpomembnejših nalog je bila javna razprava o krajevnem samoprispevku v KS Mirna.
Imenovan je bil politični aktiv za vodenje javnih razprav po vaseh. Na teh javnih razpravah so bili sprejeti sklepi o uvedbi krajevnega samoprispevka na osnovi programa, ki ga je pripravil svet KS Mirna. Izvoljeni so bili gradbeni odbori za posamezna področja KS oz. vasi, ki so tudi nadzorovali izvajanje del na svojem področju.
Načrtno je tekla javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju.
Organiziran je bil sestanek z vodji delegacij za DPS in SIS, na katerem so vodje podali informacijo o delu delegacij in o problemih, s katerimi se srečujejo pri delu. Opombe so bile posredovane OK SZDL.
Pionirji, člani odreda Franca Lunačka z Mirne, so obiskali spomenik na Rojah
Prav tako sta 10 in predsedstvo sodelovala pri organizaciji krajevnih praznikov, pri akciji NNNP, proslavah ter sestavila programe vseh praznovanj v KS Mirna.
Pri vodenju razprav so bili vaški odbori SZDL najbolj aktivni v svojih vaseh, povsod pa se je čutila prisotnost SZDL Mirna.
VELIK NAPREDEK V KOMUNALNEM UREJANJU NAŠIH KRAJEV
Krajani Mirne lahko opažamo ogromen napredek v urejanju komunalnih zadev (asfaltiranje cestišč do vasi, kar je
Telovadna dejavnost v našem kraju je že tradicija, saj teče že tam od leta 1919.
Predvojna telovadna organizacija Sokol je bila zelo močna in znana po vsej Dolenjski, kakor tudi v Sloveniji. Takrat je delovalo v tej organizaciji 6 oddelkov in kulturna sekcija, ki je popestrila program te organizacije z neštetimi igrami ter drugimi odrskimi deli. V tem društvu je bila tudi bogata knjižnica.
Kruta 2. svetovna vojna je pretrgala nit te dejavnosti in uničila vse, razen skromnega doma, v katerem je leta 1946 zaživela nova telovadna organizacija, pod imenom Telovadno društvo Mirna. V tem društvu se je nadaljevalo skorajda isto delo v bivšem Sokolu. Ker pa taka dejavnost v povojnih časih ni povsem ustrezala, se je društvo kmalu preimenovalo v društvo Partizan in z njim tudi program
še naprej ena izmed glavnih tem obravnav in nalog vseh DPO v krajevni skupnosti. Seveda se tu srečujemo še s problemom vodovodnega omrežja nekaterih vasi. Da bi pocenili izgradnjo le-teh, bomo organizirali delovne akcije mladincev in krajanov vasi.
Da bi še bolj približali vasi Mirni, imamo v načrtu v drugem petletnem planu izgradnjo ptt omrežja, saj je ptt centrala na Mirni dovolj močna oz. sposobna za priključek le-teh.
To je tudi pogoj in možnost za čimboljše vodenje SLO v krajevni skupnosti v izrednih razmerah.
dela, ki ga je potrebovala naša mladina.
V povojnem času je bilo društvo zelo aktivno, za kar je prejelo tudi nešteto priznanj. Delo društva se je izražalo v množičnosti. Poznano pa je bilo tudi po drugih dejavnostih. Naj naštejem samo nekaj primerov:	organizacija
in izvedba spomenika prvim talcem v Radohovi vasi, postavitev koče na Debencu, organiziranje nešteto nastopov in akademij, prva obnova doma Partizan. V naši organizaciji smo združevali vedno preko 130 aktivnih članov.
Zadnje čase se je vsa dejavnost spremenila iz telovadne v rekreativno in športno. Danes naše društvo združuje v rokometni, košarkarski, strelski sekciji, sekciji namiznega tenisa, smučarski sekciji in sekciji za rekreacijo 196 aktivnih članov. Včlanjenih pa je v našem društvu skupaj 333 članov.
Ena izmed nalog podružb-Ijanja je usposabljanje prebivalstva v primerih elementarnih in drugih nesreč. Potrebna je frontna usmerjenost pri ljudeh. Vključevati moramo mladino v razna društva, ki jih na Mirni imamo, in jih angažirati v dejavnosti, za kar so sposobni. Mislim predvsem v vaseh, kjer je precej mladih in kjer bi lahko ustanovili celice ZSMS.
Teh nalog je še veliko. Z delom, ki je začrtano in z vestjo ter delovno voljo vsakega krajana naše krajevne skupnosti pričakujemo izpolnitev vseh dolžnosti, s tem pa uspeh in boljši jutri nas vseh.
MIRO DREZA
Ker je dom Partizan bil v slabem stanju in tudi prostori v njem niso povsem ustrezali za vadbo, se je društvo odločilo dom preurediti tako, da bi služil tudi za kulturne namene. Ker nismo bili sposobni sami financirati rekonstrukcijo, smo iskali pomoč pri kulturni skupnosti občine Trebnje, kjer smo našli razumevanje, saj smo tudi dobili več kot polovico fi-t nančnih sredstev, ki so nam omogočila vse to, kar smo si na Mirni želeli.
Danes imamo dom, ki je sposoben prevzeti tudi kvalitetnejše odrske uprizoritve, v katerem so lahko vsi sestanki in koference, skratka, v njem je prostor za vso kulturno dejavnost, katere pa imamo v našem kraju iz objektivnih in subjektivnih razlogov premalo, skoraj nič. Razen malo športne dejavnosti, pevskih vaj, glasbene šole in nekaj sestankov je dom skoraj skozi vse leto prazen. Zakaj?
BOJAN KOLENC
Dejavnost mirenskega PARTIZANA
Planinci na enem izmed svojih zanimivih izletov.
GORE VABIJO.
Vsa leta nazaj na našem območju ni bilo opaziti neke večje in organizirane planinske aktivnosti. Obstajale so sicer skupinice in posamezniki, ki so redno ali občasno hodili v gore, vendar so se povezovali v planinska društva v Ljubljani in drugje. V nekaterih posameznikih pa je vendar tlela želja, da bi se organizirali tudi na tem območju, zato so v letu 1971 ustanovili planinsko društvo Mirna, ki pa je predvsem zaradi kadrovskih težav kmalu prenehalo delovati. Planinski navdušenci so seveda še vedno hodili v gore in v letu 1979 je bilo zopet danih več pobud za organiziranje planincev. S pomočjo planinskega društva „Lisca’’ Sevnica — Krško smo 1. 6. 79 na zboru, na katerem se je zbralo preko 30 planincev, ustanovili planinsko skupino Mirna v sestavi planinskega društva „Lisca”, sprejeli program dela in izvolili vodstvo.
V vsaki večji sredini (TOZD, 00 ZSMS ipd.) ima planinska skupina poverjenika, ki skrbi za obveščanje o aktivnostih, zbira prijave, organizira planince v svojem okolju in sodeluje pri delu izvršnega odbora planinske skupine. Skupina je odprta tudi navzven in v prihodnosti bomo skušali organizirano vključevati tudi planince z območja drugih krajevnih skupnosti.
Skupina je že v času od 1. 6. 1979 do konca leta pripravila predavanje z barvnimi diapozitivi ter 17 planinskih pohodov s 166 udeleženci. V le-
tu 1980 smo sprejeli še obširnejši program, katerega glavne značilnosti so:
—	zajeti vse starostne strukture (člane, mladince in pionirje v okviru akcije PIONIR - PLANINEC ter pričeti s pripravami za organiziranje cicibanov v okviru akcije CICIBAN - PLANINEC);
—	povečanje števila članov v letu 1980 na 100 in vključitev 60 do 80 pionirjev;
—	tri osnovne oblike delovanja (planinski pohodi, usposabljanje kadrov, predavanja z diapozitivi).
V programu za leto 1980
je predvidenih 20 pohodov na različne vrhove v Sloveniji (od tega 9 večdnevnih), sodelovanje na orientacijskih pohodih v občini Trebnje ter po Poteh partizanske Ljubljane.
V	okviru akcije PIONIR — PLANINEC načrtujemo 7 pohodov in marsikateri udeleženec se bo že v tem letu pridobil bronasti znak PIONIR - PLANINEC.
Veliko pozornost posvečamo usposabljanju kadrov, saj jih doslej sploh nismo imeli.
V	tem letu smo pridobili enega planinskega vodnika, dva mladinska vodnika in dva mentorja planinske vzgoje. V oktobru bomo pričeli s planinsko šolo, v kateri si bodo po programu Planinske zveze Slovenije pridobili osnovno znanje tudi pionirji.
Načrtovali smo tudi 5 do 6 predavanj z diapozitivi in od
tega po programu izvedli prikaz uspeha naših alpinistov na Čomolungi — Mount Everestu. Kljub našim naporom za pridobitev prezaposlenih predavateljev, prišel je namestnik vodje odprave Stane Belak — Šrauf, pa njegovo predavanje ni pritegnilo toliko zanimanja kot smo pričakovali. Upamo, da bo več udeležencev na naslednjih predavanjih, ki jih pripravljamo.
Seveda v opisovanju naših aktivnosti ne moremo mimo tega, da smo člani planinske skupine Mirna dali pobudo za organiziranje spominske pohodne poti v občini Trebnje, ki naj bi povezala pomnike iz NOB. Aktivni smo tudi v delovni skupini za pripravo poti, ki bo organizirana po zgledu drugih podobnih poti (Zasavska planinska pot idr.).
V okviru planinske skupine Mima razvijamo seveda še druge aktivnosti (deluje markacijska skupina, fotografi, nekateri poskušajo s plezanjem itd.), zato vabimo vse krajane, ki jih zanima narava in predvsem^ gore, da se nam pridružijo. M ne moremo prikazati tistega pristnega prijateljstva in tovarištva, ki se ustvarja med nami, saj ga mora vsak doživeti le enkrat, pa se bo vedno znova vračal v gore. Zatorej
,,Le pojd’mo v gore
saj tam je lepo,...” kot pravi ena izmed pesmi, ki jih planinci pojemo, ko se po lepem vzponu zberemo pred kočo in zremo v doline pred seboj.
BOJAN PLAUŠTAJNER
preds. planinske skupine
Mima
Gasilci želimo sodobnejšo opremo
V KS imamo 4 gasilska društva, ki so razdeljena tako, da pokrivajo celotno KS.
Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno na Mimi leta 1908. Nato so bila ustanovlje-
Bert Škufca: „V naše vrste vabimo tudi odrasle izobražence!”
na gasilska društva še na Selu (1923), na Sevnici (1927) in Volčjih njivah (1948).
Vsa gasilska društva imajo najosnovnejšo opremo za klasično gašenje požarov (z vodo). Na Mirni pa imamo tudi napravo za gašenje s peno in „tobogan” za reševanje ljudi iz višjih nadstropij.
Največ delovnega področja ima seveda mirensko gasilsko društvo — stanovanjska naselja, industrijske objekte, družbene ustanove, obrtne delavnice itd. Za boljšo delo bi bilo nujno, da kupimo še orodni kombinirani voz, s katerim bi lahko ob večjem požam učinkoviteje gasili, saj ni povsod dovolj vode.
Gasilsko društvo Selo potrebuje gasilski dom. Na Sevnici dograjujejo nov dom, ker dosedanji več ne ustreza.
Vsa gasilska društva sodelu jejo med seboj. Vsi smo tudi vključeni v CZ, v enote za ga šenje požarov, v tehnične eno te za reševanje ljudi in druž benega premoženja. Mislim, da je zelo pomembno, da v naše delo vključimo čimveč mladih. Vabimo jih k sodelovanju!
Pomembno je tudi izobraže-- vanje gasilcev. Pričakujemo in želimo, da v okviru občine Center za kulturo in izobraževanje pripravi primemo obliko izobraževanja.
Zelo radi bi vključili v našo dejavnost ljudi, ki imajo večje tehnično znanje, zato vabimo tudi odrasle izobražence, da pridejo k nam.
Pohvalimo pa lahko sodelovanje s KS, ki ima veliko razumevanja za nas.
bert Škufca
Mima, kot jo je videl zgodovinar J. V. Valvasor
-------------
Mirenski
utrinki
v___________J
m** /-spomin I	'.'Ni.'-iOBt*
#	- B'Bv:	■
,	DfBENE 4.VS1M1
I	g
lir-
KW.VI««
APV.TJS
'»« Ib
kovcrsHN
'
( <VJ >
1 «M w M (\i
aj’v*« n\ski

Na Debencu, kije bil med NOB varno bivališče mnogim partizanskim enotam, so 1951 na koči Plaz odkrili spominsko ploščo vsem padlim junakom s te okolice. — Debenc je najvišji vrii v KS Mima in lepa izletniška točka. Do konca 1985 bi radi tu uredili tudi sodobno gosteče.
Na selu so Nemci leta 1973 ustrelili štiri talce, člane Osvobodilne fronte.
Mima okoli leta 1900: koliko je še prostora ...
Mirna - tokrat ^edana „od zgoraj...”
Bazen, eden najlepših delov Mime, žal ni več tisto, kar je bil — krivi pa smo vsi...
Boris Kobe: MIRNA (tempera, 1975) - iz ciklusa „Po poteh Gubčeve brigade”. Tako je umetnik videl naš kraj, ki na gornji upodobitvi kaže tudi most preko rečice Mirne, zgrajen še v času Marije Terezije. Most je že narušil zob časa, rešili pa ga bomo (in vprašanje prometa čezenj) z novo obvoznico.
Mirenska razglednica, lahko pa ji rekli tudi: nova Mirna.
Mirenčani smo položili v skupno grobnico 106 padlih borcev in aktivistov, katerih počivališča so bila raztresena prej po gozdovih in jasah. „Se dvigne v življenje, kdor pade v smrt“, piše na spomeniku.
Motiv iz Jurčičevega Desetega brata, ddo kiparja Janeza Tavčarja, stoji pred osnovno šolo.
Društvo upokojencev ima 202 člana
Društvo upokojencev (DU) na Mirni je bilo ustanovljeno 1953. Prvi predsednik je bil pok. Egon Tancig, nato pok. Jože Zupančič, dalje Plevanč, Karol Slak, Jože Zakrajšek st., Jože Zupačnič, Anton Gracar, sedaj ga vodi že 6. leto Lojze Krhin.
Ob ustanovitvi društva je bilo število članov še skromno, a se je vsako leto večalo. Tako šteje trenutno 202 člana, ki so iz vrst starostnih, družinskih, invalidskih in kmečkih članov.
DU Mirna ima svoj društveni dom (polovica stavbe), za kar se moramo zahvaliti republiškemu odboru DU Ljubljana, ki nam je s svojimi dotacijami omogočilo nakup doma. Večji del prostorov je oddanih podj. Mercator, ki ima v spodnjih prostorih svoj bife, za kar nam plačujejo najemnino. Društveni prostori (2 sobi) služijo zaenkrat le za se-
je in sestanke. Računamo pa, da bo pozneje zaživela kaka dejavnost za razvedrilo članstva.
Dom bo treba v celoti popraviti, predvsem ostrešje. Denar za to je delno že pripravljen. Z delom bomo začeli skupno s podjetjem DANA, ki poseduje polovice hiše.
Sedanji odbor DU Mirna šteje 11 članov upravnega in nadzornega odbora. Poleg tega je na terenu še 9 članov — poverjenikov, s katerimi imamo občasne sestanke. Tako je povezava med člani resnično popolna. Vsi člani nadzornega in upravnega odbora so v odborih, nekateri celo na vodilnih mestih v družbenopolitičnih organizacijah. Mandatna doba upravnega in nadzornega odbora traja 4 leta. Letne konference in skupščina so v lepo urejenem domu Partizan na Mirni.
V DU Mirna je 50 članov, ki plačujejo republiško samopomoč, 184 članov pa je vključeno v društveno samopomoč. Plača se po 20 din na leto, ob smrti pa dobe svojci 500 din.
Vsako leto prireja društvo za svoje člane 2 — 3 izlete v okviru Slovenije, predvsem v kraje, znane iz NOB. Zaželeno bi bilo, da bi se posamezni člani, ki imajo veselje do petja, vključili v pevski zbor Svobode Mirna, ker za samostojni pevski zbor ne bi bilo dovolj članov.
Nekateri člani izkoristijo 10-dnevno bivanje v počitniškem domu Žirovnica na Gorenjskem. Več članov se poslužuje tudi 10-dnevnega bivanja v Banjolah pri Puli, nekateri pa tudi v počitniškem domu v Strunjanu.
Ob novem letu člani upravnega in nadzornega odbora
Lojze Krhin, zaslužni predsednik mirenskih upokojencev.
obiščejo bolne člane in jim zažele mnogo zdravja in zadovoljstva. Več članov, starih 70 in več let, pa se redno udeleži „Srečanja starejših”, ki ga vsako leto pripravi krajevna organizacija RK Mima.
Celotni odbor DU Mirna vabi, da čimveč upokojenih vaščanov pristopi v naše društvo DU Mirna.
Tajnica: TEREZIJA POTRBIN
Peter Šemrov: .JPotrebujemo delavno občinsko zvezo DPM!”
Dolgoletni predsednik društva prijateljev mladine tov.
Kje so prijatelji mladine?
Peter Šemrov, ki vestno in prizadevno vodi društvo že od leta 1967, ni zadovoljen z delom Izvršni odbor sestavljajo člani, ki so jim otroci v tem času odrasli, pa se je njihov interes zato bistveno zmanjšal. Tako sta letošnjo obdaritev ob novem letu organizirala le predsednik in blagajnik.
Razen kadrovskih pa ima društvo tudi hude finančne težave. Sredstva se zbirajo pri občinski zvezi DPM, žal pa se še pogosto dogaja, da organizacije združenega dela v občini odlašajo z nakazilom ali pa celo nočejo dati sredstev.
Tov. Šemrov se z žalostjo zaradi dmašnje situacije v društvu spominja časov, ko je bila aktivnost DPM veliko večja, ko so zbirali otroke po maškaradah, krosih, srečelovih in so te akcije prinesle pre-nekateri dinar v blagajno društva. Takrat je vse dejavnosti podprla tudi krajevna skupnost.
..Prepričan sem,“ pravi tov. Šemrov, „da bi morala močneje zaživeti občinska zveza, predvsem pa je potrebno izvoliti nov izvršni odbor, sestavljen iz krajanov, ki bodo poživili delo društva. Še
so kraji, kjer DPM sploh nimajo, pa opravijo to delo kar šole. Vendar je vrsta otrok, ki niso zajeti ne v vrtcih ne v šolah, pa nanje ob takem načinu dela radi pozabimo. “
V oktobru bo imelo DPM občni zbor. Prosimo vse krajane, da se zbora udeležijo in pomagajo za uspešnejše delo društva s svojimi predlogi in konkretnim delom, kajti nikomur od nas ne sme biti vseeno, kako živi in raste naš mladi rod.
BARIČA VIDEČNIK
Skupna skrb vseh komunistov
Osnovna organizacija Zveze komunistov na Mirni je precej številna. Če bi sklepali zgolj po številčnosti članstva, bi bili lahko kar zadovoljni. Če pa pogledamo starostni sestav našega članstva, ugotovimo, da je velika večina upokojencev in so v organizaciji le trije mlajši člani. Povedati je treba, da mlajši člani ne ostanejo dolgo v naši organizaciji; ko se zaposlijo, se vključijo v OO na delovnem mestu. Morda bi nam lahko očitali, da smo premalo naredili za sprejem novih mlajših članov, predvsem iz vrst kmečke mladine.
Res je, da se nismo dovolj vključili v ta prizadevanja. Res pa je tudi, da mladi ljudje (tudi iz vasi) nekateri študirajo, drugi se zaposlijo in tako ostane naši organizaciji malo prostora na izbiro.
Kljub taki sestavi članstva lahko ugotovimo, da so naši člani v družbenopolitičnem delu zelo aktivni. Člani delujejo v skupščini KS, v svetu KS, komiteju za SLO in DS, v delegacijah SIS in družbenopolitičnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ne samo v krajevni skupnosti, pač pa tudi
na občinski ravni. Tako se naša organizacija preko svojih članov, ki delujejo v raznih organih in organizacijah ukvarja z vsemi problemi, ki se porajajo v naši krajevni skupnosti.
Pri tem delu pa se počutimo malo osamljene. Opozorili bi na nekakšno navado, da naj se s problemi v krajevni skupnosti ukvarja le osnovna organizacija ZK v KS. Komunistov iz delovnih organizacij, ki živijo na tem območju, pa naj to ne zadeva.
Menimo, da bi morali pri reševanju problemov kraja naj-
ti skupni jezik in pomoč tudi komunistov, ki so vključeni v OO v združenem delu. Pri tem smo najbrž tudi sami malo krivi. Premalo smo naredili, da bi prišlo do boljše povezave v OO ZK v združenem delu.
Ker je nalog in dela pri reševanju problemov v KS precej, bi bilo prav, da bi se vsi komunisti, ki živijo na našem območju zavedali, kako pomembno je reševanje vseh nalog, ki so v zvezi z življenjem naših občanov in bi pomagali pri reševanju vseh vprašanj.
JOŽE MARKIČ
Ljudska tehnika na Mirni in njeno delovanje
Organizirano delovanje društva LT Mirna se je pričelo 1959. Ustanovljena je bila fotografska sekcija, sekcija radioamaterjev in tečaj za voznike motornih vozil. Leta 1961 smo že zabeležili začetke letalskega modelarstva.
Ker društvo v začetku ni imelo svojih prostorov, je delovalo v TVD Partizan, v kletnih prostorih OŠ in v stanovanjskih zgradbah.
Leta 1971 je društvo ob pomoči občinskega odbora LT Trebnje, KS Mirna in delovnih organizacij kraja dobilo ustrezne prostore, kar se je odražalo v kvaliteti dela v društvu.
V letu 1974 je občinski odbor LT Trebnje prenehal delati in tako je društvo LT Mima obstalo edini nosilec tovrstne dejavnosti v občini.
Prenehalo se je delovanje radio sekcije; modelarska sekcija se še naprej nenehno
vzpenja. Tej sekciji so se pridružili še učenci OŠ Šentrupert.
Delovanje modelarske sekcije omogočata telesnokulturna skupnost in kulturna skupnost občine Trebnje.
Društvo vzbuja interes za tehnično kulturo tudi izven krajevne skupnosti, mladim pa omogoča koristno izrabo prostega časa. Člani sekcij se seznanjajo s tehničnimi materiali, kar pozitivno vpliva na izbiro poklica; povezujejo jih trdni tovariški odnosi, krepi se športni duh. Pri delu v sekcijah dajejo poudarek estetiki, samoiniciativi in razvijajo ljubezen do narave.
V celotnem obdobju delovanja društva je bilo število članstva vedno na zavidljivi ravni.
Trenutno šteje društvo 55 aktivnih članov. Pomladek modelarske sekcije je po rezultatih dela med vodilnimi v republiki. Modelarji v pionir-
ski konkurenci so na vseh tekmovanjih dosegli prva mesta in že dvakrat so sodelovali
v republiški sekciji na zveznem tekmovanju.
Društvo je tesno povezano z delovanjem kraja, sodeluje na manifestacijah v občinskem in regijskem merilu. Za ta prizadevanja je društvo prejelo že več priznanj.
Gradivo zbrala in uredila: TRUDA MEDVED
Visoko, više — še boljše uspehe želimo našim modelarjem!
Uspehi in načrti domače SVOBODE
Kulturno življenje na Mirni ima bogato tradicijo že iz predvojnih in vojnih let. Kulturno društvo je bilo ustanovljeno 1946, v društvo Svoboda pa se je preimenovalo 1952. Aktivnost društva se je od ustanovitve do danes večkrat vzpenjala in padala, mno-
gokrat v odvisnosti od kadrov in posameznikov, ki so v društvu delovali in delujejo.
Od ustanovitve do danes deluje v društvu SVOBODA, ki šteje 85 članov, dramsko— literarna sekcija, ki pa se v zadnjem desetletju ne more pohvaliti z uprizarjanjem iger,
temveč se je sekcija zaradi strokovno-kadrovskih težav preusmerila predvsem v sodelovanje pri izvedbah najrazličnejših proslav. Tudi kino sekcija, ki deluje od 1967, ko je bila urejena kino dvorana, je večkrat prenehala delovati, pa se je potem ponovno vzdramila, da bi tako sedaj ponovno doživljala svojo pomlad. Prav ta sekcija se največ srečuje s finančnimi in kadrovskimi težavami, tako da se do sedaj še vedno ni popolnoma urejen status delovanja te sekcije. Še največ uspehov v okviru društva je doživela pevska sekcija, ki deluje že od ustanovitve društva.
Najprej je deloval mešani pevski zbor, ki je leta 1961 nehal; od leta 1963 je nato deloval samo moški pevski zbor, v letošnjem letu pa je bil ponovno ustanovljen mešani pevski zbor, ki bo nadaljeval bogate tradicije petja na Mimi. Ta sekcija je dosegla lepe pevske uspehe, saj je moški pevski zbor dobil več priznanj, izvedel več lastnih koncertov, že osmo leto sodeluje na ta-
boru pevskih zborov v Šentvidu, tako da je postal znan ne samo v trebanjski občini, temveč tudi izven občinske meje, na Dolenjskem, v drugih krajih Slovenije in tudi izven republike v pobratenih občinah in drugod.
V	okviru društva je nekaj časa delovala tudi lutkarska sekcija, katere delo pa ni zaživelo. Na novo je bila ustanovljena plesna sekcija, kateri moramo zagotoviti prostor in strokovno vodstvo za aktivno delovanje.
V	prihodnje nameravamo v okviru društva z večjo akcijo pridobiti čimveč zainteresiranih posameznikov za delovanje v posameznih sekcijah in tako zagotoviti večjo aktivnost sekcij, ponovno poživiti delo lutkarske sekcije, primerneje urediti kinodvorano in zagotoviti večje strokovno delo v sekcijah.
Glede na novo pridobljeni dom Partizan, namenjen kulturni dejavnosti, upamo, da bomo v teh naših načrtih in prizadevanjih za večjo aktivnost uspeli, kot tudi upamo, da bomo zagotovili lahko vsa potrebna sredstva za nemoteno delovanje društva.
Predsednik DUŠAN SKERBIŠ
Obisk pri spomeniku na Rojah: pesem tovarišu Titu in domovini Jugoslaviji je tudi tokrat izzvenela iz navdušenih mladih src pod svobodno nebo...
Po^ed na šolo z novim prizidkom.
Šola dobi nove prostore
Na osnovi uspešno izvedenega referenduma za podaljšanje samoprispevka občanov za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov (1979—1983) smo v letošnjem šolskem letu pričeli z izgradnjo II. faze OŠ Mirna, ki obsega dogradnjo, adaptacijo starega dela in nadgradnjo naše šole. Žal pa izvajalci del - MARLES MARIBOR in njegovi kooperanti — niso pravočasno zaključili vseh del, kar je povzročilo kasnejši pričetek pouka v šolskem letu 1980/81. Vsa navedena dela bodo zaključena do konca koledarskega leta 1980, s čimer bo šola pridobila pribl. 2000 m2 novih površin za naslednje prostore:
—	9 učilnic za razredni pouk,
—	1 učilnico — delavnico za tehnični pouk predmetne stopnje in oddelkov s prilagojenim programom,
—	6 učilnic za oddelke s prilagojenim programom,
—	2 večnamenska prostora za oddelke razredne stopnje oddelka s prilagojenim programom,
—	nove prostore in opremo za kuhinjsko osebje,
—	nove upravne prostore (nadgradnja na obstoječem objektu),
—	garderobe in sanitarija za pouk telesne vzgoje,
—	povečali bomo prostore za knjižnico, z adaptacijo bomo pridobili TV sobo ter kabinet za učitelje telesne vzgoje.
— izvedena bo rekonstrukcija tal in opreme v telovadnici.
Z lastnimi sredstvi, ki smo jih izločili ob zaključnem računu za leto 1979, pa izvajamo modernizacijo učilnic in kabinetov za kemijo — biologijo in fiziko, v katerih bomo imeli z učenci laboratorijsko delo.
V novi stavbi PTT, ki sta jo OŠ Mirna in TVD Partizan gradila skupaj s Podjetjem za PTT promet Novo mesto, smo pridobili garaži za avtobus in kombi, Partizan pa modeme garderobe, ki jih bodo uporabljali tudi naši učenci.
Uredili smo tudi razsvetljavo in modernizacijo zunanjega športnega igrišča, za kar so prispevali finančna sredstva OIS in TKS Trebnje in delovne organizacije, ki so razen tega opravile veliko praktičnih del. Velik delež so k modernizaciji igrišča pripravili tudi učenci s prostovoljnimi delovnimi akcijami.
Otvoritev novozgrajenega dela ter dela adaptiranih prostorov bo 27. 9. 80, kar sovpada v V. srečanjem delegatov pobratenih KS Jugoslavije, ki bo potekalo od 26. do 28. septembra na Mirni. Nadgradnja, s katero bomo pridobili upravne prostore, sejno sobo in sobo šolske skupnosti, pa bo zaključena do konca koledarskega leta.
Vse navedene prostorske pridobitve, rekonstrukcije in modernizacije prostorov in športnorekreacijskih objektov bodo omogočile prehod k enoizmenskemu pouku, k nadaljnjemu razvijanju elementov
in vsebin COŠ, ob dodatni zagotovitvi finančnih sredstev ter pedagoškega kadra za uvedbo COŠ.
IVAN KRAMER ravnatelj OŠ Mirna
K urejanju nove šole smo priskočili na pomoč tudi učenci. Dekleta smo čistila učilnice in druge prostore v šoli, fantje pa so urejali okolico šole. Nosili smo tudi klopi in stole,
Pomagali smo pri urejanju nove šole
učbenike in učne liste v določene učilnice.
Naše delo so usmerjali tovarišice učiteljice in snažilke.
Ker smo delali vse dopoldne, smo bili seveda tudi lačni. Naše kuharice so nam pripravile izdatne malice.
Mislim, da smo s svojim delom vsaj malo pripomogli, da bo naša šola prej urejena.
Skoda, ker delavci, ki so delali šolo, niso opravili del v pravem času.
ŠPELA MEDVED in TADEJA PETROVAC
Prva akcija pionirjev je bilo
urejanje šole
Že v septembra lani so začeli graditi novi del šole. Toda delo ni tako steklo, kot bi moralo in tako so nam podaljšali počitnice do 18. 9. 80. Da pa ne bi doma poležavali od brezdelja, so se odločili da bodo delovne akcije.
Prva delovna akcija je bila že v petek, 30. 8. 80. Odziv je bil še kar velik, saj se je zbralo okrog 80 fantov in deklet. Fantje so zunaj planirali in urejali okolico šole, dekleta pa smo pomivale okna, čistile razrede, pometale, nosile v razrede mize, stole in podobno.
Vladalo je domače vzdušje, saj smo vpili vsevprek in se pogovarjali, kot bi bili doma in ne v šoli.
Vendar mislim, da je bila na prvi akciji slaba organizacija, saj so se nekateri res počutili kot doma. Na delovnih akcijah pa se kaže tudi ubo-
gljivost. Nekateri so pridno ubogali snažilke, dragi pa jih niso in niso hoteli ubogati ter so imeli vedno svoj prav.
Naslednje dni smo delali z vso močjo in tudi precej naredili. Vse to delo pa bo zaman, če se ne bodo pionirji tudi pozneje v prenovljeni šoli zavedali svojih dolžnosti in tega, da je ta lepa šola, moja, tvoja in naša.
MAKSA KURENT
Radosti
In vse je bilo hrepenenje izlivalo se je iz rumenih regratovih senc iz belega smeha razprtih rok
prihajalo je iz mehke melodije mraka
in nežno sinje svetlobe novega jutra.
LIDIJA GAČNIK
Veseli smo sodobnih učilnic!
Novica, da se pouk preloži za celih štirinajst dni in več, se je hitro razširila med krajane in ni bilo učenca, ki tega ne bi vedel. Toda, da bo treba tisti teden pomagati pri raznih delih v šoli, ni bilo za nas tako razveseljivo, ker smo si proste dni zamišljali čisto drugače.
RADI SMO POMAGALI...
Tudi Matej je bil med najbolj pridnimi na delovni akciji. Vidi se, da ima dobre delovne navade, saj nekateri učenci na akciji skoraj niso znali prijeti orodja v roke, mnogim pa se je videlo, da so vajeni dela.
Na žalost je prvi dan akcije minil brez dela, ker nas ni prišlo veliko. Temu v opravičilo so bili drugi dnevi bolj živahni in vsak dan se nas je zbralo okoli osemdeset. Bili smo vseh starosti — od prvošolčkov pa tja do osmošolcev. Tovariši učitelji so nas razdelili v skupine in nam dali delo.
Vsako delo smo z veseljem opravili. Fantje so delali okoli šole, dekleta pa smo čistile in urejale novi del šole. Delali smo od 8. do 12. ure. Pripravljeni pa smo bili tudi popoldne, ko je bilo treba, pa tudi zjutraj smo prišli enkrat že ob 6. uri.
Prijahali smo predvsem zato, ker se dobro zavedamo, da je to delo v korist nam, pa tudi našim zanamcem.
Vesela sem, da bomo v novih in preurejenih prostorih šole bolje razumeli snov, ki jo bomo sprejemali v moderno opremljenih učilnicah za fizika in kemijo.
Prav je, da smo dobili tudi nekaj novih razredov. Prav gotovo pa so najbolj zaslužili
nove prostore učenci šole s prilagojenim programom.
Žal mi je, da kljub naši pomoči niso uspeli pravočasno dokončati dela, da bi začeli s poukom.
DARJA BRATE 8. a razred
Daija Brate in Maksa Kurent, dobri prijateljici in sošolki.
S Stana in z Debenca so učenci radi prišli na pomoč svoji šoli...
„Pi oniiji in mladinci smo v« seli novih prostorov in preurejenih učilnic, telovanice in kabinetov v naši šoli. Vemo, da primanjkuje denarja za zunanjo ureditev, zato smo sklenili, da bomo zunanjost šole uredili sami.“
MATEJ ŠTEFANČIČ, 7. a
— v
Veselim se pouka v novi šoli
Nova šola je lepa. Na njo bomo morali zelo paziti. Ne bonio smeli pisati po mizicah in stolih. Veselim se pouka v novi šoli. Vše č mi je tudi to, da bomo imeli vsi učenci pouk zjutraj. Ta ko borr.o popoldne vsi skupaj doma. Škoda, da niso naredili še ene telovadnice.
DARJA KER ŽAN 1. razred
\______________ J
Eden izmed najbolj prizadevnih učencev na delovni akciji je bil učenec naše šole Toni Kotar.
V pogovoru z njim sem zapisala nekaj misli, ki jih je povedal Toni — sicer res šele enajstletnik, pa vendar kažejo njegove besede, da je morda ne le zelo marljiv učenec, ampak tudi veliko premišlja. Takole pravi:
„Na delovno akcijo sem prišel zato, ker mislim, da je prav, da tudi učenci pomagamo pri urejanju novih in preurejenih prostorov naše šole.
Vesel sem, da bomo imeli enoizmenski pouk, saj se bom lahko vključil v več krožkov. Mislim, da se bomo v učilnicah, ki bodo opremljene za pouk posameznih predmetov tudi več naučili, saj bomo lahko precej znanja tudi praktično preizkusili. — Učenci bomo morali bolj kot doslej paziti na drago opremo, na tla, na stenske obloge. Pomembno je, da ohranimo čiir.dlje lepo šolo.“
Vprašala sem ga, kaj misli o delu in udeležbi učencev na delovni akciji.
„Ni prav, da se mnogo Miren-
čanov ni udeležilo akcije, najbolj pa me jezi lanski 5. razred, saj so se akcije udeležih le redki posamezniki. Sploh pa mi ne gre v glavo, da so hodili na akcijo učenci s Stana in Debenca, Mirenčani pa so bili (nekateri) kar doma. Ti učenci (ki jih ni bilo) so dokazali svoj odnos do šole in najbrž imajo takega tudi do učenja.“
Vprašala sem ga še, kaj meni o tem, kako bi nadomestili izgubljene dneve pouka in kaj on misli, kako da niso bila dela dokončana.
Toni meni takole:
„Najbrž bo hudo nerodno hoditi toliko sobot v šolo in jaz mislim, da bi bilo dobro hoditi malo dlje časa v šolo junija, kakšno soboto bomo pa seveda tudi radi prišli (mislim bolj na tiste sobote, ko delajo tudi naši starši). Ni mi vseeno, da se pouk ni pravočasno začel. Jezim se na delavce, ki smo jih dostikrat videli igrati nogomet ali kaj drugega, namesto da bi delali. Jaz bi jim dal kakšno kazen."
Za konec sem ga vprašala, kaj misli o srečanju pobratenih KS. Toni pravi, da je prav, da so taka srečanja, saj se tu kuje tovarištvo in prijateljstvo med narodi v Jugoslaviji.
,,Moramo jih dostojno sprejeti in urediti svoj domači kraj."
Pa še nekaj je povedal Toni, ne da bi ga kaj posebno spraševala:
„Ni prav, da z akcijami čiščenja urejamo kraj - treba je povsod postaviti smetnjake in predvsem naučiti ljudi, da. bomo znali varovati lepoto svojega kraja!"
Po pogovoru zapisala A. K.
Osnovna šola s prilagojenim programom
Usposabljanje v prilagojenem programu omogoča otrokom z nižjimi umskimi sposobnostmi normalen razvoj. V tem programu otrok dosega uspehe, pohvale, najde samopotrditev.
V	redni osnovni šoli je otrok' neuspešen, zato se uveljavlja! tam, kjer se lahko. To je v pre-: tepanju, beganju od doma, izmikanju sovrstnikom, skratka, otrok postane vzgojni problem.
V	naših oddelkih pa program in zahteve zmore, zato se lahko normalno vključuje v življenje.' Tudi program je prilagojen tako, da otrokom damo to, kar bodo v življenju potrebovali.
Poudariti moram, da smo vsi; delavci in otroci neizmerno srečni, da smo tudi za oddelke s prilagojenim programom dobili novo šolo. Do sedaj smo delali v
neprimernih učilnicah. Na ši no vi razredi pa so veliki, svetli sodobno opremljeni. Lahko' bomo dali še več poudarka tistim predmetom, ki so najbolj potrebni našim učencem. Ti predmeti so: praktična znanja, tehnična vzgoja, gospodinjski pouk. Pn teh predmetih se učenci naučijo pranja, likanja, šivanja, krpanja, ukvarjajo se z ročnimi deli, razvijamo tudi
vrtičkarstvo. Velik poudarek je seveda na osebni higieni in prometni vzgoji.
Pri vsem učno vzgojnem programu otroci pridobivajo delovne navade, kar se najbolj pozitivno pokaže na delovni praksi v delovnih organizacijah. Ker spremljamo naše otroke tudi po končani osnovni šoli, vemo da je 98 % teh otrok pridnih in dobrih delavcev.
Veselili smo se učitelji, vzgojitelji in otroci že takrat, ko so se pričela gradbena dela. Na sestanku pionirskega odbora so junija učenci sprejeli sklep, da bodo pazili na novo šolo, uredili okolico šole, naredili več očiščevalnih akcij v krajevni skupnosti. S tem bi se učenci radi zahvalili občanom za šolo, kajti brez samoprispevka naših krajanov ne bi pričeli dela v novih prostorih.
JERICA MEDVED učiteljica - ortopedagog
Tudi zanje: zgledna skrb družbe

Poslej
neutesnjeni
Vsakdo želi otroku dati kar največ kar more, kot učiteljica pa se zavedam, da morajo učenci pridobiti čimveč znanj, ker jih bodo na vsakem koraku življenjske poti krepko potrebovali. Ve č jim bom lahko nudila v prijetno urejeni, svetli učilnici, kjer se učenci in jaz ne bomo počutili utesnjene.
MARJETA CUCELJ
Na Mimi deluje tudi šola, ki vključuje otroke z nižjimi umskimi sposobnostmi. V šolo s prilagojenim programom prihajajo otroci z območja cele občine. Tu se oblikujejo za življenje in delo; 23 otrokom nudi čez teden drugi dom. V domu živijo zaradi oddaljenosti ali težkih družinskih razmer.
Življenje in delo šole in doma je bilo utesnjeno v pritličju stare šole. Del dejavnosti je potekal še v kletnih prostori! osnovne šole in v prostorih izven šole. Prostorska stiska je omejevala vsestranski razvoj učencev in gojencev. Sodobni šolski prostori so potrebni tudi prizadetim otrokom. Leti se v ugodnih pogojih lahko razvijajo v dobre delavce in poštene ob čane.
Novi šolski prostori so za pri-
zadete otroke velika pridobitev. Tu bo prostora za tiste prizadete otroke, ki niso šolsko učljivi. V oddelku za delovno usposabljanje pridobijo osnovne življenjske navade. Z njimi se vrnejo v družino, kjer lažje živijo oni sami in drugi z njimi.
V prostorih stare šole bodo lepše zaživeli gojenci doma šole. V izpraznjenih učilnicah bodo
pridobili igralne, delovne in učne prostore.
Delavci šole se veseHmo sodobnih prostorov. Znali bomo ceniti pridobitev. Naše delo pi oblikovanju mlade socialistične osebnosti bo kvalitetnejše in uspešnejše.
MALČI MANDEL, vodja oddelkov s prilagojenim programom
Delovni akciji na rob...
Malči Mandel: „Novi šolski prostori so za nas velika pridobitev!”
Najbrž smo vsi pričakovali, da se bo pouk v novi šoli začel kasneje kot smo mislili, vendar smo poskušali zamudo, kolikor se je le dalo, zmanjšati.
Ni moj namen, da pišem o objektivnih in subjektivnih težavah, ki so vzrok zamudi, rada bi povedala le nekaj besed o delovni akciji učencev.
Na delo je prišlo_ vsak dan okoli 80 učencev. Če niso vsi delali, kot je treba, smo najbrž krivi mi, ki smo delo organizirali, saj so otroci premajhni, da bi znali delo sami najti. Vendar kakšnih posebnih „zabušantov" ni bilo.
Čudno pri vsem tem je, da ni bilo na akciji učencev, ki so doma na Mirni in ki bi svojo dolžnost najlaže opravili. Nekateri so iskali izgovore v delu doma, v neobveščenosti in podobnem, vendar so to precej prazni izgovori.
Samo en primer:	učenka
Irena Kralj, doma s Trstenika, je redno prihajala na akcijo, čeprav bi morda prav ona najbolj opravičeno ostala doma, ker imajo veliko kmetijo. To, da je ravno zdaj na poljih največ dela, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Prav je, da omenim še nekaj najbolj prizadevnih učencev: Cvetka Bevec je hodila na akcijo z Debenca, Tratarjev Stane s Trstenika, Hermina Križnik s Sela, Marjan Bevc z Debenca, pa Bevčev Jože z Debenca, pa še bi lahko na-
števala. Vsi ti otroci imajo še kako veliko dela doma.
Zelo dobro so se odrezali na akciji Mirenčani iz 6. a, pa
6.	b in 7. a ter 7. b razreda. Zelo pridni in točni so bili učenci 4. a in posamezniki iz ostalih razredov. Pogrešali pa smo nekaj Mirenčanov, ki so, medtem ko so ostali delali, bili lepo doma.
Najbrž ne moremo valiti krivde na otroke — ti bi prav verjetno prišli — starši so bili tisti, ki so jim odsvetovali (če je to sploh primeren izraz za to) delo.
Starši se včasih premalo zavedamo, da s svojim ravnanjem zelo slabo vplivamo na otrokovo ravnanje v dobi, ko so dovzetni za vplive okolice še veliko bolj kot odrasli. Tak otrok bo morda ostal delo-mrznež, tak otrok se bo morda izogibal učenja in dela, ker je tudi zdaj lahko prišel do spoznanja, da tudi brez svoje udeležbe pri delu uživa sadove naporov drugih. Tem otrokom bo tudi teže dopovedati, da je treba varovati družbeno lastnino, za katero smo vsi dali svoj prispevek s plačevanja samoprispevka in z delom.
V sedanjem težkem gospodarskem obdobju bi morali vzgojitelji in starši posvetiti še več pozornosti vzgoji delovnih navad. Teh pa otroci ne dobe čez noč, ampak so sad našega vztrajnega dela in naših zgledov!
A. K.
Na Jdovki je med NOV dalj časa taboril Zapadno dolenjski odred. Odbor odreda je ob pomoči KO ZB Mirna in Šentrupert ter s sodelovanjem delovnih organizacij in posameznikov obnovil nekdanji tabor. Izredno lepa lega tabora vabita obiskovalce. — Na sliki: 25. maja so se pionirji udeležili slavja na Jdovki in bili sprejeti
UH leta 1942. Ob tej priliki smo poslušali pevski zbor iz Gabrovke in nekaj recitacij. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na umrlega tovariša Tita
Po proslavi smo odšli preko travnikov in sadovnjakov do Jelovke. 't u je bi! med vojno tabor Za-padnodolenjskega odreda, ki je ime! nalogo mobilizirati vse sposobne ljudi po vaseh in minirati proge. Pionirji sedmih razredov so bili v tem taboru sprejeti v mladinsko organizacijo. Na poti domov smo se ustavili v Zabukovju, od tam pa smo se počasi vračali proti domu.
Bila sem utrujena, toda srečna. Preživela sem lep dan.
TADEJA PETROVAC,
4. b razred j
mladinsko organizacijo.
Partizanski pohod na Jelovko
Težko sem čakala ta dan — naš dan mladosti. Mladost, veselje, radost, to vendar sodi skupaj, kljub bolečini v naših srcih, da Tita, s katerim smo se tega dne skupaj veselili, ni več. Vsa mladost Jugoslavije je bila ta dan na nogah in na različne načine je preživela ta svoj in Titov praznik.
Učenci naše šole smo se zjutraj ob 7. uri zbrali pred šolo in skupaj z učiteljem krenili v nekaj kilometrov oddaljeno vas Pečice, kjer je bila proslava. Odkrili so spomenik padlim aktivistom OF. Nemci so jih ujeli in ustre-
Velike razlike med novim in starim
Dvoizmenski pouk, utesnjeni prostori, prehod skozi telovadnico so zelo otežkočali vzgojno-izobraževalno delo na osnovni šoli Mirna. Predvsem smo težko našli primeren čas za organizacijo interesnih dejavnosti, za organizacijo podaljšanega bivanja in male šole. V nemogočih prostorih pa so delali oddelki s prilagojenim programom in internat.
Končno smo le dobili nove, svetle, prostorne učilnice za oddelke razrednega pouka — oddelke s prilagojenim programom. Z adaptacijo starih prostorov bomo lahko takoj prešli na enoizmenski pouk, kar nam bo omogočalo uspešnejše delovanje interesnih dejavnosti, organizacij in društev.
V učilnicah je oprema primerna starostni stopnji učencev, kar vpliva na dobro počutje otrok. Veseli smo tudi prostornih omar, v katere bodo učenci in delavci šole lahko spravljali učbenike, učne pripomočke in ostali didaktični material. Na odprtih policah — stenskih oblogah bomo razstavljali izdelke učencev. Oddelki bodo skrbeli za urejenost svojih učilnic in tako bo estetska vzgoja našla pravo mesto tudi v praksi. Vsak razred bo imel svojo omaro za oblačila in obutev in tako ne bo več toliko izgubljenih copat in oblačil. V prostorni novi avli bomo skrbeli za redne razstave najboljših izdelkov raznih krožkov, razstavljale pa bodo lahko tudi posamezne razredne skupnosti. Vse to bo omogočalo boljšo urejenost dela in zato smo
prepričani, da bo to vplivalo na boljše učno-vzgojne uspehe-
Žal nam je, da se projektanti niso prej pogovorili tudi z delavci, ki delajo v šolskih prostorih, ker bi nekatere stvari lahko bolj ekonomično uredili.
MARIJA DEŽMAN
Prednost
enoizmenskega
pouka
Krajevna skupnost in šola sodelujeta vse leto na različnih področjih.
Del teh sodelovanj predstavlja tudi recitatorski kro žek, ki deluje na OŠ Mirna, Delo krožka bo letos še uspešnejše zaradi pridobitev novih prostorov. Ta pridobitev nam bo omogočila enoizmenski pouk. Vsi učenci bodo imeli pouk dopoldne, pred poukom in po pouku pa bodo lahko sodelovali v različnih interesnih dejavnostih.
Vključevanje v krožke bo tako omogočeno tudi učencem iz oddaljenih krajev. Popoldanski pouk jim je to večkrat preprečeval, ker je trajal do poznih popoldanskih ur.
Ve sela sem, da se bodo otroci lahko še v večjem številu vključevali v različne dejavnosti, da bodo imeli pouk v še boljših razmerah.
ROZI KRHIN
Grenke na račun izvajalcev del
September je tukaj, v šoli in okrog šole pa še vse narobe! Na] učiteljski konferenci smo se do-! govorili, da bomo to uredili! sami s pionirsko delovno brigado.
Kurirski odred je naslednji* dan že pohitel po vaseh z obvestili za delovno akcijo. Otroci so prihiteli od vsepovsod. Tako* so ves teden pridno urejali okolico šole in pospravljali notranje prostore. Prihajali so vsak dan
že zgodaj zjutraj. Tudi v soboto so prišli in namestili vso novo opremo po učilnicah. Pomivali so tla, okna, mize in prijeli za vsako delo. Žulji na rokah jih niso motili. Utrujeni, a ponosni, ker so opravili koristno delo, so' v torek nestrpno pričakovali tehnični pregled
Razočaranje je bilo veliko! Zakaj se izvajalec obnaša tako neodgovorno?
ANGELCA ŠTEFANČIČ
Tovarišica Angelca Štefančič med svojimi učenci.
Obisk pri kiparju
Sandiju
Leskovcu
Les je topel. In toplina veje iz del Sandija Leskovca.
Vse
svoje želje, svoja doživetja, hrepenenja, bolečino, upanje, prijateljstvo, srečanje, strast, laž, ponarejenost družbe je vklesal vanj.
Ljudje smo mnogokrat slepi za lepo, hodimo za svojimi potmi in ne vidomo ne zlatega klasja ne nežnih brstov, ne cvetja ne, bolečine prijatelja, ne žalosti sa-mo.nih ne veselja srečnih, ne čistih ljubezni ne grobosti
Pa.
so ravno čustva tista, ki nas ločijo od živali.
Sa ndi ne piše kritik na račun. ,,kajmebriga” odnosov, ne pri-.
poveduje na sestankih o nepravilnosti v družbi, ne kriči svojih bolečin in spoznanj - daje jih. lesu in v njegovih reliefih prebereš zmago.
Želi biti sam Želi drugače pokazati svet, ki ga (mislimo) poznamo.
Ra d bi si ustvaril dela, ki bi bila samo njegova, zdaj pa mora na žalost delati tudi po naročilu (seveda mu, „naročniki” puste obdelati motiv, tako kot ga on more, goče in zna).
Doslej je iz slovanske lipe izklesal že več kot 270 reliefov, opremil mnogo sodov, izrezljal veliko puškinih kopit. Ne kaj
Sandi Leskovec pri svojem najljubšem opravilu: z dletom oblikuje les, ki zaživi pod njegovimi rokami kot topla, privlačna snov ...
svojih del bo ob srečanju pobratenih KS razstavil v avli šole.
Vabimo krajane, da si ogledajo razstavo, saj bodo morda ob njegovih delih našli tudi kaj, na kar so že davno nehali misliti.
O življenju in delu tov. San-diia bomo v Kraianu še višali.
saj je hudo narobe, da domačini skoraj ne vemo za njegova dela, ki krasijo galerije in stanovanja po mnogih državah sveta, in seveda tudi naših ljudi - tistih seveda, ki vidijo v njegovem izražanju nekaj več.
ALENKA KNEZ
Razstava fotografij Zdravka Kramarja
Hrepenjenje, ljubezen, mladost... (Foto Zdravko Kramar)
V avli šole si bomo lahko ogledali tudi razstavo fotografij, ki jih je posnel in izdelal Zdrav ko Kramar, študent kemijske tehnologije v 3. letniku.
Titov štipendist - odličen študent brez popravnega izpita, predsednik kluba študentov, planinec, jamar (ne vem, kaj je tisto, čemur posveča več svojega časa) fotograf — dokumentalist, fotograf - umetnik, pa najbrž še kaj.
S fotografijo se ukvarja že od 6. razreda osnovne šole, kjer je prve skrivnosti fotografije spoznal v krožku na šoli in v Ljudski tehniki (Žal mi je, da ta ne dela, kot bi lahko — fotografska
sekcija, da se razumemo). Veliko znanja mu je dal znani mojster umetniške fotografije Vla-stja Simončič.
Fotografija je drag konjiček. In če bi ne bilo razumevajočih staršev in če ne bi delal za kulturno skupnost in Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem, potem bi pač ostal brez potrebne opreme, ki seveda ni poceni.
Morda bo njegova razstava tudi spodbuda, da mladi fotografi na Mirni začno organizirano s svojo dejavnostjo, ki ostaja (žal) samo privatni hobi posameznikov.
Po pogovoru A. K.
Uredništvo Krajana uvaja tudi krajši literarni kotiček, ki je tokrat še zelo skromen, bolj v spodbudo tistim, ki imate veselje do takega ustvarjanja, pa vam za to manjka poguma
KRAJAN ponuja roko ustvarjalcem
Ljudje se veselimo delov nih uspehov, splošnega napredka naše skupnosti, vendar nosimo globoko v sebi še svet, ki ga mnogokrat siromašimo v naglici našega živ Ijenja Pogrešamo človečnost, toplino, drobne radosti, ki lahko osrečujejo, bolečine so večje, ker jih puščamo osamljene.
Zato ponujamo priložnost vsem, ki bi hoteli kaj objaviti. Lahko se podpišete z izmišljenim imenom, kajti umetniška svoboda je res velika.
Pogumno sedite k pisanju! Tudi veliki ustvarjalci naše književnosti so začeli skromno, pa še , Krajanov” ni bilo, da bi jim ponujali roko!
UREDNIŠKI ODBOR
NOČI
Zvečer umira trepetajoča resnica meglenih oblakov šla bom za belo senco s krvavimi očmi da si ogrejem roke na ugaslem ognjišču njenih upanj vse tenčice bodo padle na tla.
Rdeči prah se veja v golo telo postaja mehak kot prazen blesk oči, ki ne vidijo več.
Zakaj si dovolil, da sem se utopila v globini tvojih oči?
Zakaj si dovolil, da poznam okus tvojih ustnic?
Zakaj si dovolil, da sta se roki našli?
A.
Pozabljen
b
Prvi november 1952. Si vo in hladno jutro, mokre in blatne poti. Žalostno odmevajo koraki za vasjo.
Ljudje začudeni motrijo rev no dekletce, ki je tiho in samo koračilo po cesti. Nikogar ni poznala v tem kraju. Hitela je na pokopališče, da poišče grob svojih staršev. Med vojno so bili ustreljeni, otroci odpeljani.
Pot je bila dolga in mrzla sapa je stresala staro listje z dreves. Tudi otroku je segel mraz do živega, vendar vroča želja, da poišče poslednje domovanje svojih dragih, ji je pomagala naprej. Hotela je najti grob, hotela je po tolikih letih videti kraj, kjer sta jih usoda in vojna ločila za vedno. V prezeblih rokah tišči dve drobni svečki. Nese ju, da jih prižge na najbolj zapuščeni gomili. Nihče ni vedel za njihov grob, že malo spominov pa so odmaknila leta.
Otrok stoji ob mrtvašnici in s pogledom drsi po grobovih. „Je ta naš grob?" se sprašuje. Otrok se ne more odločiti, na kateri grob naj postavi svečke, vprašati se ni upala. Tava med v rstami in vznemirjenje ji odse-v a iz oči. Na pokopališče prihaja vedno več ljudi. „ Morda je kdo poznal naše starše in ve, kje so pokopani? " Pot je od groba do groba daljša, upanje, da bo po petnajstih letih le prižgala staršem prvo svečko, vedno manjše.
Približa se starejši ženski in jo ogovori. Ženska molče opa-z uje otroka in slednjič je vpra šala: „Ja punčka, čigava pa si, da sprašuješ po teh dveh ljudeh? Dolgo je že, kar so jihl ubili in grob je že prekopan. Poglej, tamle, vidiš, sta ležala," pokaže ženica z roko v smeri križa na obzidju.
Dolgo, predolgo strmi otrok v gomilo in ne more razumeti, zakaj zemlja molče skriva njene drage starše . Prižbe drobni sveč ki in ju postavi na grob. Tu nekje, mati, je strohnelo srce, pod katerim sem zrasla in ki me je ljubilo. Majhna lučka trepeta v vetru Otrok sklene premrle prste okrog plamenčka, ki se počasi umiri.
Koliko let je že preteklo, odkar je tvoje srce takole trepetaje ugašalo? „Si se bala za nas otroke, ko se je tvoje življenje s krvjo iztekalo v zemljo? Je droben plamenček zatrepetal, da pokaže tvojo veliko bolečino slovesa? "
Dekletce čepi ob grobu, misli, da vidi mater, očeta. Ne žnc se dotakne drobnih grudic in majhnih cvetov. Zave se, da nikoli ne bodo starši več božali nje, ne njenih dveh bratcev in sestrice. Velike, grenke solze polzijo čez togo lice dekletca. „Nikoli več se ne vidimo." Konec, konec je ljubezni in trpljenja.
Pomirjena in potolažena se vrača domov. Spremlja jo misel, da je po dolgih letih naši a prostor, kjer so bili pokopani njihovi starši.
Pa ni bilo z vsemi tako. Mnogo grobov je še ostalo neopaženih ob tihih gozdnih poteh. Nihče jih ta dan ni naše I, nikogar ni bilo mimo, ki bi ob trhlem, z mahom in bršljinom preraslemu križu prižgal samotno lučko. Koliko naših očetov in mater, stricev in tet pokrivajo samotne ruše v naših gozdovih. Desetletja so jih odela z mahom in reso, mogočne smreke jim pojo himno svobode. Jesensko ivje je njihovo cvetje, drobni kristalčki majhne lučke.
V nas vseh naj gori zahvala in ljubezen za tiste, ki so dali sebe, da imamo lep danes in bo lep tudi jutri. Posebno vi mladi, ki uživate sadove teh žrtev, bi morali z večjo ljubeznijo obujati spomine na tiste dni, ko so otroci zaman iskali starše, koso starši z bolečino in obupom iskali grobove svojih sinov in hčera. Smo jim dovolj hvaležni, znamo ceniti to, kar so nam kupili s svojimi življenji? Potrudimo se vsi, da bomo pot, ki so jo oni prehodili s krvjo, mi zasadili s cvetjem za njihov spomin.
PAVLINA HROVAT
/	v
Vabimo,
obveščamo,
hvalimo,
grajamo...
Krajan bo izhajal dovolj pogosto, predvidevamo vsak drug mesec, zato imajo vse družbenopolitične organizacije, druuštva in posamezni krajani možnost, da se s krajšimi vestmi oglašajo v tej rubriki..
Več glav več ve, morda bomo lahko razvili celo polemiko, vse pa naj ima le en. cilj: trudimo se za napredek naše krajevne skupnosti!
Mirna ima dolgoletno tradicij o pevskih zborov. Vsi radi prisluhnemo ubrani pesmi, zato smo bili veseli novice, da je ustanovljen mešani pevski zbor. Ta želi pomnožiti svoje članstvo, zato vabi k sodelovanju vse krajane, ki imajo smisel in veselje za petje.
\___________________y
Prvi viri o gradu izvirajo iz leta 1165. Njegov prvi lastnic je bil koroški vojvoda Ulrik, ki se je odrekel gradu v korist oglejskih patriariiov. Okoli 1435 so postali grajski lastniki Celjski grofje, 1456 pa Habsburžani. Potem so s se lastniki hitro menjavali. 1515 so grad razdejali kmečki uporniki. Leta 1937 je bil lastnik gradu dr. RJia iz Celja, zdaj pa ureja okolico gradu Bojan Kolenc, ki je zgradbe in okolje ohranil v prvotnem stilu.
Za dober potek 5. srečanja KS
Za oiganizacijo takega srečanja je potrebno veliko dela — zato je svet KS imenoval naslednje delovne skupine:
1.	častni komite;
2.	komisijo za organizacijske priprave;
3.	komisijo za komunalno tehnično ureditev;
4.	komisijo za pripravo gradiva o krajevni samoupravi in planiranju v krajevni skupnosti;
5.	komisijo za pripravo gradiva v SLO in DS v krajevni skupnosti;
6.	komisijo za informativno propagandno dejavnost;
7.	komisijo za pripravo kulturnega programa;
8.	komisijo za nastanitev in pogostitev.
v Častni komite je svet
IMENOVAL NASLEDNJE ČLANE:
1.	Gregorčič ing. Avgust, predsednik IS SO, za predsednika
2.	Žibert Anton, predsednik SO, za člana
ZOBOBOL?
Nepotrebno!
Zobozdravstvena ambulanta dela spet v polni zasedbi in sicer ob torkih in četrtkih od 13. ure dalje, ostale dneve pa dopoldan.
Za vse, ki jih tarejo skrbi z zobmi, bodo poskrbeli:
-	dr. SINIŠA KULAŠE-VlC
-	zobotehnik ZO^AN VIDENOVIC
-	zobna asistentka JOŽICA SMREKAR.
Mirenčani si toplo želimo, da bi ostali z nami!
3.	Hazar Tomaž, predsednik OK SZDL, za člana
4.	Zajc Janez, predsednik OK ZKS, za člana
5.	Bizjan Miran, predsednik obč. sind. sveta, za člana
6.	Oven Janko, predsednik obč. odbora ZZB NOV, za člana
7.	Ostanek Anka, predsednica Obč. konf. ZSMS, za člana
8.	Golob Ludvik, podpredsednik rep. skupščine SRS, za člana
9.	Kocijan Lado, generalmajor JLA, za člana
10.	Bulc Marko, predsednik slov. delegacije v skup. SFRJ, za člana
11.	Kolenc Riko, sodnik ustavnega sodišča SRS, za člana
12.	Jenko Marjan, Ljubljana, za člana
13.	Ratajc Alojz, predsednik medobč. sveta SZDL, za člana
V KOMISIJO ZA ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE:
1.	Kurent Maks, predsednik sveta KS, za predsednika
2.	Janežič Ivan, predsednik skupščin KS za nam. predsednika
3.	Krištof Darko, tajnik KS, za tajnika
4.	Zore Albin, podpredsednik sveta KS, za člana
5.	Tomažin Jože, KPD Dob pri Mimi, za člana
6.	Dreža Miro, predsednik KK SZDL, za člana
7.	Konestabo Milan, sekretar KK SZDL, za člana
8.	Sladič Franc, predsednik KO ZB NOV, za člana
9.	Markič Jože, sekretar KO ZKS, za člana
10.	Breč Lino, član sekretariata KO ZK, za člana
11.	Golob Ludvik, član odbora KO ZB NOV, za člana
12.	Borštnar Nikolaj, predsednik aktiva ZSMS, za člana
13.	Gačnik Lidija, član aktiva ZSMS, za člana
14.	Skerbiš Dušan, član obč. konf. ZSMS, za člana
15.	Banič-Kranjc ing. Pavla, DANA Mima, za člana
16.	Jevnikar Franc, „Mercator” Trebnje, za člana
V	KOMISIJO ZA INFORMATIVNO PROPAGANDNO DEJAVNOST:
1.	Knez Alenka, OŠ Mirna, za predsednika
2.	Janežič Janez, KPD Dob za nam. predsednika
3.	Kolenc Veli, OŠ Mima, za člana
4.	Leskovec Franc, IMV TO Mirna, za člana
5.	Leskovec Sandi, KPD Dob za člana
6.	Gregorčič Janez, OŠ Mirna, za člana
7.	Kiderič Vlado, Roje II., za člana
8.	Krhin Breda, DANA Mima, za člana
9.	Videčnik Bariča, OŠ Mirna
V	KOMISIJO ZA PRIPRAVO KULTURNEGA PROGRAMA:
1.	Skerbiš Dušan, predsednik društva Svobode, za predsednika
2.	Peček Stanislav, tajnik obč. zveze kult. organ., za namestnika
3.	Kramer Janez, ravnatelj OŠ Mirna, za člana
4.	Gregorčič Štefka, članica društva „Svobode” za člana
5.	Kapus Mirko, OŠ Mirna, za člana
6.	Gorenc Nada, OŠ Mirna, za člana
V	KOMISIJO ZA PRIPRAVO GRADIVA O KRAJEVNI SAMOUPRAVI IN PPLANIRANJU V KRAJEVNI SKUPNOSTI:
1.	Kurent Maks, predsednik sveta KS, predsednik
2.	Janežič Ivan, predsednik skupščine KS, za člana
3.	Camloh Stane, član sveta KS, za člana
4.	Kovačič Janez, član sveta KS, za člana
5.	Kramer Janez, ravnatelj OŠ, za člana
6.	Longar Stane, DANA Mirna, za člana
7.	Dreža Miro, predsednik KK SZDL, za člana
8.	Zakrajšek Janez, član odbora aktiva ZSMS, za člana
V	KOMISIJO ZA PRIPRAVO GRADIVA O DELU KOMITEJA ZA SLO IN DS V KRAJEVNI SKUPNOSTI:
Človek človeku — človek?
(Dogodek je, žal, resničen)
Potem, ko je ves dan delal v vinogradu, se je N. N. odpeljal na mopedu proti domu. Pa ni daleč prišel, namreč od zidanice lastnika, pri katerem je delal. Prevrnil se je (zlobneži: seveda, pijan je bil; resnici na ljubo: tudi to).
Na srečo je kljub precej globoki rani na obrazu ostal še toliko pri močeh, da si je sam (!) brisal kri z gazo, ki mu jo je dal »gospodar”, pri katerem je delal (!) ali pa morda tudi kdo drug, saj je bilo tam več ljudi.
Ponesrečenca (morda je ma-
lo prehuda beseda, pa nič ne de) bi bilo seveda treba odpeljati k zdravniku. Tu je nastal skoraj nerešljiv problem. Avtomobili tovarišev vikenda-šev so vendar »prečisti”, da bi vanje sedel krvav, pa morda še blaten in vinjen (joj!) nesrečni N. N.
Na srečo je pot, na kateri se je to zgodilo, dovolj prometna, da so kmalu »naštopa-li” avto (bila je ravno ŠKODA, ki je menda ni škoda, če se umaže, katerega potniki so bili pripravljeni odpeljati ranjenega N. N. k zdravniku (samo mimogrede — v Novem mestu je dobil v bolnišnici tudi tri šive).
Ni tako važno, kdaj se je to zgodilo, še manj komu, niti to ni tako važno, kdo so bili lastniki avtomobilov, ki jih je bilo škoda za prevoz ranjenca.
Škoda je drugje. Najbrž imajo neodgovorni občani tudi otroke, ki so vse to opazovali in po pregovoru (kar se Janezek nauči — saj vemo naprej) bodo tudi oni prenašali svoje ravnanje na sotovariše, itd. itd.
Po sledeh slabega glasu (ki seže menda še dlje kot v deveto vas, čeprav se je to zgodilo v naši KS) zapisala:	^ K-
1.	Markič Jože, predsednik komiteja za SLO in DS, za predsednika
2.	Kocijan Lado, general-major JLA, za člana
3.	Žibert Rudolf, član sveta KS, za člana
4.	Grabnar Aleksander, član komiteja za SLO in DS, za člana
5.	Škufca Engelbert, član komiteja za SLO in DS, za člana
6.	Golob Ludvik, član odbora za SLO in DS, za člana
7.	Skerbiš Dušan, član obč. konf. ZSMS, za člana
8.	Gorenc Anton, IMV TO Mirna, 6,
9.	Kašič Greta, trgov. Mercator Mima, za člana za člana
V	KOMISIJO ZA KOMUNALNO TEHNIČNO UREDITEV:
1.	Pančur Stanislav, direktor GOP Mima, za predsednika
2.	Mandelj ing. Jože. GOP Mirna, za člana
3.	Križnik Srečko, član sveta KS, za člana
4.	Gracar Anton, član sveta KS, za člana
5.	Lokar Branko, član sveta KS, za člana
6.	Sladič Leopold, član sveta KS, za člana
7.	Dim Anton, član sveta KS, za člana
8.	Cvelbar Stane, Kolinska, za
9.	Bartolj Marjan, IMV TO Mirna, za člana
10.	Jerovšek Ignac, DANA, za člana
11.	Šemrov Peter, KPD Dob, za člana
12.	Dežman Ignac, nač. oddelka za gospod. SOB Trebnje, za člana
V	KOMISIJO ZA NAMESTITEV IN POGOSTITEV:
1.	Kolenc Bojan, Mima 15, za predsednika
2.	Kirm Branko, DANA Mirna, za nam. predsednika
3.	Brate Jože, IMV TO Mirna, za člana
4.	Plauštajner Martin, KPD Dob, za člana
5.	Prijatelj Andrej, Kolinska Mirna, za člana
6.	Pančur Justi, GOP Mirna, za člana
7.	Ambrožič Majda, DANA Mima, za člana
8.	Kozole Marija, OŠ MIRNA, za člana
9.	Kašič Greta, trgov. Mercator Mirna, za člana
10.	Ivanc Frančiška, upokojenca Mirna - Roje II, za člana
Predsednik sveta KS: MAKS KURENT