73. številka.
Trst v soboto 30. marcija 1901.
Tečaj XXVI
.Zdlnost
I lftit eatrat m dan. tuvn nedei] it
p mzr.itor. ob 4 uri zvec^er >»r«fataa mita :
za oHo leto........24 kron
za pol leta.........12 -
za Žetrt leta........ d -
za en mf*f ........ 2 kroni
Naročnino e plačevati naprej. Na c.a-tofbe brez priJ'itene nim -Kin? apravi »« orira	i
•'o t<>n«karriHh • 1 r-* . *f- :rodl • naftne »teviike p«» utotinK i»fr Truta pa po 8 »totink
*Viwf»a »ta.	^
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V vdiaoitt Je moj!
Oglasi
se računaio po vratah v petitu. /Oh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiaai itd. se računajo po pogodbe
Vai dopiai naj se pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upmvniStvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trat.
Uredništvo In tiskarn« ae ualiM|nLa v ulici Carintia Atv. 12. I'pratviilStvo, in ■prejemanje inscratoa v ulici Molin piccoto stv. 3, 11. iiHii^tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1 atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst
Zasramovalcem sv. Cirila in Metodija.
L
Tudi ljubljanski učenjaki« so udarili |ki sveti rimsko-katoliški unijatski cerkvi ter jo obsodili isti »tako kakor razkolno, pravoslavno in protestantsko <*erkev. Ko smo odločno zavrnili njih kontur.no zmoto ter javno ožigosali! ošabno« t ir> nevednost njihovo, prenehali so za j čas z napadi na svetost in dostojanstvo <'i-: rili »-Meto« lije ve eerkve. Zato so |>a nas iine-nov:i!i konfuzne unija te in naše katoliško prepričanje — konfuzno unijatstvo.
Klasična slika -»vraštva do slovenskega cerkvenega ezika in do obredov sv. ('irila in MetiHiija se nahaja v »Katoliškem Obzorniku« v članku »I 'nijatstvo« — spisal dr. Krek, profesor bogoslovja in bivši "|ov< n>ki dr/. (Mslanfc — žalostna nam tnajka !
l>r. K. zvito molči o groznem preganjanju primorskih Slovencev na cerkvenem |K»lju. A vm' u» mu je znano: saj je »Slovenec« *am večkrat znašal na dan stvari, kakoršne «e ne dodajajo niti na Turškem. Ali dr. K. molči o tem, ker bi drugače ne mogel dokazati. da je bil I* od gor ni k tisti, ki je |>o-iožil temelje unijatstva v Trstu. Na dan torej z Rusijo, panslavistično staroslo'venščino in P<»dgornikotn — potem pa le udri po sveti rimski katoliški unijatski cerkvi ! Tako l»o dokazano, <ta je latinstvo najbolj katoliško, drugo	zlasti pa unijatstvo. je morda
katoliško, vsa kako pa ne tako, kakor lati nst v«».
In branitelji (Dr. K. jih imenuje: agitatorji) >vete unijatske cerkve?! O njih pravi dr. K. ta ko-le : »Z njimi (unij a ti) se ločujemo že pri prvi točki. Nam (latincem) je katoliška religija -sredstvo za večno izveliča-nje, *m1 Koga postavljeno, neizpremenljivo in katoliška vera jedini resnični odgovor na najvišja vprašanja o izvoru, naturi in namenu poeamnikov in človeštva, njim < u ni jatom) pa le izpreinenljiv kulturen poja%'«.
Ali se ne glas: to ravno takti, kakor nekdaj obrekovanje kla vernega latinskega škofa V i e h i n g a proti sv-. Melodiju ?!
Na obrekovanja in neresnice zidati svoje dokaze ni težko — pa tudi častno ne! In tak ;e ves članek »I nijatstvo«, ki ga je spisal dr. K.! Hočete-li dokazov? Kvo !
1 >r. K. uči: obred je zunanja oblika Trnkih idej. ki je vzrastla iz teh idej pod cerkvenim vodstvom«. tem krivim naukom dokazuje : Nar od n a individualnost se lahko razvija bujno ob vsakem verskem obredu, da si i e o h r a n i žive ideje prave vere«.
Kdor ne zna natančno razl«>čevati. kaj je obred i r i t u 1 in kaj je b o g o č a s t j e (c u 11 u si, bi mislil, da je nauk dra. K. pravilen — v resnici je pa kri vo verski.
Pravilno je pa to-le : Jlogočastje I** u 1 t u s) je dvojno, objektivno bogočastje in subjektivno l»"ir očastje. Objektivno l»ogočastje je deja človeškega odrešenja. Subjektivno Imgočastje pa je zunanje, zapazljivo dejanje, s katerim človek pod cerkvenim vodstvom sodeluje na ideji odrešenja, l ako dejanje je na pr. izpovedovanje krščanske vere. sjM»što-vanje, čaščenje živega Boga, spozna vanje svoje »ičv rednosti itd.
Kaj je pa obred (ritu b)?
Pri posamičnih liturgičnih činih so raz-j novrstne oblike. Celota vseh takih oblik, j ki tvorijo jedic»ten liturgičen čin, je obred. Na pr. obred krščenja : to so vse oblike, ki sestavljajo liturgičeu čin : krščenje itd. j
V našem slučaju pa urnemo poti l»esedo j »obred« razliko in [»osebnost oblik, i zlasti! v j e z i k o v n e m o z i r u in zaradi tega go- 1
vorimo o latinskem, grškem, armenskem obredu itd.
Tak je nauk o bogočastju in o
0	l> red i h, kakor ga uči sv. katoliška cerkev.
Po tem nauku ne morejo slovenski Vidi i ngovci nikdar dokazati, da se na pr. narodna indi viduelnost lahko bolj razvija v latinskem obredu, nego pa v domačem obredu ! Tako imajo tudi Slovenci svoj domači unijatski obrad, v katerem se njih narodna individualnost lahko bolj razvija, nego v ptu-jem latinskem obredu ! Da bi mogel izpod-
1	»iti to, je dr. K. zmešal nauk sv. katoliške cerkve o cerkvenih obredih z naukom o bogočastju in je zašel v krivo vero.
Taki so ti zasramovalci obredov sv. Cirila in Metodija !
Dr. K. zna, tla ima slovenska unijatska cerkev evharistične pobožnosti, blagoslove, procesije z Najsvetejšim istotako kakor latinska cerkev. Zakaj bega torej narod z nepotrebnim in nereresničnim govoričenjem,da vsega tega irrški obred nima ! Grški obred ima štiri (»dlomke, in vsaki teh odlomkov živi za-se povsem samostalno. Slovenska unijatska cerkev je povsem samostalna od grške.
Dr. K. povdarja navdušeno, kako slobodno se ljudsko |>etje giblje v latinski cerkvi ! To je železno čelo ! V brk resnici pisati tako gorostasno — neresnico ! Ne samo, da je na Primorskem ravno narobe, ampak tudi drugod |ki Slovenskem, pa tudi na < 'eškem je narodno petje vklenjeno v latinske verige. Milo je nekdaj res vse petje v eerkvi slovensko, ker je bil bogoslužni jezik slovenski. Sedaj pa
Sedaj — o velikonočnih praznikih boste čuli vsaki v svoji župni eerkvi, kako so slovenski jezik — zadavili !
Tako dokazuje dr. K., da nas je latinski jezik rešil nemške sužnosti in nam pre-skrbel slovensko slobodo. In kakor je rešil nas, tako je rešil tudi Cehe, Slovake, Poljake in Hrvate! Povsod i so pač Slovani na čelu vladi in slovanski duh veje po vsej naši državni upravi ! Se ve : ravno tako, kakor po naših cerkvah !
Kaj pa pravi zgodovina? Dr. K. nam obljubuje zgodovinskih dokazov. Na podlagi takih dokazov torej zameče dr. K. slovensko unija teko cerkev in zove slovenske svečenike v boj proti sv. ('irilu in Metod iju ! Slovenski svečeniki znajo, kaj je jarem latinstva. Tudi znajo dobro ločevati: kaj je katoliško in kaj je latinsko?! Latinska cerkev je lepa, sveta, katoliška in apostolska. Njen sedež je Kim. Velika je, sijajna in bogata. Zato so srečni latinski narodi, da imajo svojo latinsko cerkev in še tako veličanstveno !
Mi smo ubož< eki. Našo slovensko cerkev so vsi preganjali. Tudi danes jo preganjajo, zasramujejo in obrekujejo. In kedo ? Slovenski profesorji bogoslovja, slovenski doktorji svetega pisma in slovenski drž. poslan«* i !
Naši c. kr. moderni latinski škofje - -postavljeni čuvarji sv. katoliške cerkve mej
j
Slovenci — pa molčč k temu!!
In vendar je tudi naša slovenska unijatska cerkev istotako sveta, katoliška i., j apostolska, kakor je latinska. Vboga je sicer ; in mala, zato je pa čista in nedolžna, »akor • njen nebeški Ženin. Mi jo ljubimo, nam je j mila, ker je naša ! Zato jo bomo branili, dokler ne bo tudi ona slobodna.
Siromašni Istri na pomoč.
Govor posl. V e k o s 1 a v a S p i n č i c a v seji
zl»ornice poslancev dne 21. marca.
Kar se dostaje mojega drugega predloga, mi ne treba zgubljati mnogo besed;
natisnjen je v prilogi št. -162 k stenografi -škemu zapisniku dne 1. marca t. 1. Jaz se sklicujem tu na to, kar je pisanega, oziroma tiskanega. Deli krajnih občin Podgrad in Materija so bili namreč močno oškodovani |m> mrzlim v decembru 1899. Glavni produkt tamošnjih krajev je sadno drevje. To pa je mraz uničil in oni kraji so oropani glavnega produkta za več let. Potrebno bi bilo torej, da se ljudem da pomoč, kakor sem predložil v svojem predlogu dne 1. marca. Tu naj slednjič povdarim še jeden način, kako bi namreč v Istri na sploh mogli pomagati prebivalstvu.
To so tlela na cestah, gradnja in popravljanje cest. Tako bi bilo n. pr. za vas I Kozjane v krajni občini Materija, jako prizadet«* po omenjenem mrazu, zgraditi cesto, ker ta vas nikjer nima ceste. Istotam bi trebalo zgraditi drugo cesto v bližini Ostro-vice preko Artviž do središča občine. Na-1 dalje bi bila v tem sodnem okraju podgrad-skein cesta, do katere mora vendar kmalu priti, namreč od Podgrada v Mune in potem ona o»i Zejan do Bigenta ali Zovneča. Potem bi bile še druge ceste, od katerih moram vendar nekatere imenovati in jih skupno navesti, ker so za iste že večkrat ali prosile občine ali pa so bile priporočene v državnem zboru. Tako bi bila cesta od doline preko Prebenega, Soeerba, Kastelca do državne ceste, ki spaja Kranjsko z Istro, po kateri bi sel napravila zveza od severne Istre s srednjo Istro in preko Doline s Trstom. Jako važna ' cesta, za katero prosijo ljudje že dolgo časa, 1 bila bi ona od Gologorice do Kršana, v okraju Paz'*n: potem v istem okraju cesta t iz Pazina do Grdosela in Kršikla. Na- ' dalje že projektirana cesta v občini Zminj ; in poprava ceste, ki vodi preko Paza v občini Boljun. Potem bi bile različne ceste, ki so znane organom n. kr. vlade, v občini Kastav okraj Volosko. Potem ceste Ijitpo-glava - Lanišče in Lupoglava - liolun, kakor tudi cesta v občini Marezige od meje občine pomjanske do sv. Antona v okraju Koper. In slednjič na otoku Krku cesta, ki bi vezala občini Dobrinj in Omišalj in poprava ceste Vrbnik-Krk v bližini Vrbnika.
Gospoda moja! Zaključiti hočem, in j sicer z nastopno opazko : Često se očita nam in naši slovensko-lirvatski stranki, zlasti v j gotovih krogih v Trstu, da se brigamo le za j jezik v šolah in v uradih in da sploh tiramo le narodno politiko. Jaz konstatiram stvarno, j tla se mi res borimo tudi za jezik v šolali, j uradih itd. itd., da pa delamo tudi za gospodarska vprašanja, za gospodarsko stanje ljudstva.
Dela, ki naj bi se izvršila in ki jih pri-! poročam tu, so le seznam onega, kar smo zahtevali svojedobno in pogosto. Na vladi bi bilo, da to izvede, sicer ne, to vem, naenkrat, ampak korak za korakom. Ce bo ljudstvo, gospoda moja, enkrat povsodi preskrbljeno z zdravo vodo, potem nehajo tudi mrzlične bolezni in se povzdigne splošno zdravstveno stanje. • < *e bodo izvestni kraji osušeni, potem ne !e da prenehajo bolezni, ampak deželo bo tudi laglje boljše obdelovati. Čim bodo enkrat dodelane najpotreb-neje ceste, potem bodo ljudje mogli odvažati vsaj ono malo, kar dobivajo od svojih tal. In. če se bodo dajala brezobrestna posojila, se vinogradi obnove. Če bo vlada sploh postopala na označeni način, v Istri neha beda in se povzdigne vse blagostanje; o tem postanejo prebivalci krepkeji za plačevanje davkov, nego so do sedaj (Pohvala).
(Zvršetek.i
Politični pregled. .
V TRSTU, dne. 30 marca 1901.
Državni zbor. Zbornica poslancev je imela včeraj zopet vroč dan: govorile so zopet ploščice in sicer v rekah Vsenemcev, ki so tudi — zmagali. No, to pot samo nad dr. Ijiiegerjem, katerega so prisilili z ropotom, da je umolknil. Tudi sicer je bilo obilo prask in psovk meti Vsenemci in krščanskimi socijalisti, kakor jih že tako zahteva vse nadkri-IjujoČa — nemška kultura !
Toda začnimo s poročilom. V svojem odgovoru na razne interpelacije je priznal minister Spens- Boodeu, da je zakonita podlaga konfiskacijske prakse jako potrebna reforme. Vlada se bavi s tako reformo in se hoče potruditi, tla jo završi čim prej. Zajedno pa se je minister za pravosodje obrnil do vseh, katerim je sloboda tiska na srcu, s j prošnjo, naj vlado že sedaj podpirajo v nje prizadevanju, da postulate zdravega razvoja spravi v soglasje z zahtevo, da se varuje zakon kakor temeljni pogoj.
Na to je zbornica odobrila literarno konvencijo z Nemčijo in NVashingtonsko svetovno poštno pogodbo. HrHpni prizori, katere omenjamo uvodoma, pa so se dogodili v debati o poročilu ustavnega odseka o disciplinarnem postopanju proti drž. poslancu in učitelju Seitzu (ki pripada socijalistički j stranki). Ker krščanski socijalisti opravičujejo | to postopanje, je moralo priti tlo spopadov [ z nemškimi ratlikalei »n socijalisti. Sploh so j bili krščanski socijalisti v včerajšnji bitki po-| polnoma osamljeni. Nemške stranke so bile {na strani Seitza — izvzeraši govornika Grab-maverja, ki je menil, da zbornica nima pra-j vice biti sodnikom v nekaterih stvareh ; on obsoja servilizem na zgoraj, ali tudi na spodaj ter obžaljuje zlorabo imunitete — ; stranke desnice pa so ostale v rezervi in niso poslale nobenega govornika v boj. Po daljšem domačem prepiru v nemški družini je zbornica vsprejela pretilog posl. Marcheta, ki nalaga ustavnemu odseku, naj proučuje spremembo zakonitih določil o imuniteti v tem zmisla, da se varstvo imunitete raztegne tudi na disciplinarna in policijska proganjanja. Na to je posl. Lueger hotel nekaj »stvarno popravljati«, ali Vsenemci mu niso dali govoriti in i so — kakor gori omenjeno — priredili prijeten koncert z deščicami pultov tako iz-1 datno, tla je govornik moral utihniti. S tem j epohalnim činom je zbornica zaključila svoje j predvelikonočno zasedanje. Predsednik je p >-i slancem voščil »vesele praznike« in razšli so se. Prihodnja seja se naznani poslancem pismenim potom.
Kvotno vprašanje. Šlo je kakor po loju. Ogri so priši na Dunaj : otlseka sedmorice obeh kvotnih deputacij stase sešla vsaki posebej v vsej naglici, potem sta se sešla na skupno posvetovanje in se sporazumela. Za tem sta sporočila o tem vsaki svoji deputaciji in včeraj sti prišli skupaj obe deputaciji, se videli, malce podebatirali in se — sporazumeli, tla ostane pri starem : »nVG proti 34 4. Poročevalec hofrat Beer — ne pozabite : nemški liberalec ! — malo tla tii proslavil — požrtvovalnosti Matij a rov! Menil je namreč, da so Ogri že opetovano označili in nekateri so hoteli celo le odstotkov kakor maksimum, kar jim je smeti naložiti za skupne potrebe. Kolika milost torej, tla so se dali omehčiti, da bodo še za naprej plačevati .'J4"4. No, tega bi nam še manjkalo, tla bi onemu, ki nas dere, satri priznavali, tla nam deli milosti !
Iz odseka za vinogradstvo. V včerajšnji seji tega odseka je poslanec Marchet predlagal, daje o obnovljenju trgovinskih po-godeb za vsaviua — izvzemši peneča se in vina iz sadja — ostati pri jednotnem, sedaj ve-
Ijavnem avtonomnem <-ariD-kem |w>stavku 20 gld. in da ni ri i k a k o r dovoliti znižanih p o g «» <1 1» e n i h <• a r i n. Le, ako bi bila vlada — da doseže tri;, pogonliu z Itai'jo — prisiljena znižati nasproti f t a-! i j i ta carinski pustavek, naj l»i s<> zgulilo to le za gotove množi n e bele ga v in a za mešanje. nikakor p a ne l> i i s m e i i iti pod \'2 gld. - Te olajšave pa ne -me zahtevati nobena druga država razen i Italije. < *e bi ,*e taka določba ne dala do- j seei, pa naj tudi glede f talij«* velja carinnrski j {KMtavek 'J** gld!
Če dva delata isto — ni isto. Tako
nekako <e ^bsi latinski pretjovor. Maoifokrat je re-ničen ta pregovor. Ali le, če ga apliciramo na pravem mestu. Toda le prej>ogosto ^e d« »trnja. da se ljudje ravnajo po njem, ker hočejo t»vojo lastno nedoslednost, nevrrdnost la>tne^a postopanja {»odtikati — d rusim. 'j-»kov slti'*aj srno videli te dni v «(ini-zer Tag**sp<»«t», ki «»čita Miadočehom vse možno -iabo. In zakaj ? Zato, ker se dodajajo slučaji. da ( e ii i g 1 a s n j e j <» za katero stvar, za katero glasujejo tudi nemški krščanski socijalisti. — S tem da zatajujejo svoje >11 j»ovdarjano slol>odoljubje in načel'» poštenja in dostojnosti. Vatricno s tem pa hvalisa sel*e in svoje Nemce ! To da se protivi nemškemu mišljenju in nemški i nravi, da •• se ,z ozirov na dobiček postavljali v službo gos|»odovalne sile in da bi tlačili pravo. Zato da imajo Slovani v boju proti Nemcem na svoji strani kapital politične brezvesrnosti ! Ali dolgo da ne more trajati — tako hoče moralizirati praški list — ta igra z naj viši m i stvarmi, kajti slalx> da bi bilo - elovešk m napredkom in človeško slo-ImmIo. ako bi germansko umevanje o časti in zve-'*-bi izdajali oni. ki so že svojem plemenu in po svoji krvi poklicani, tla ga brani jo
l ako ostro obsodbo na adreso Mlado-Čehov opira «Grazer Tages[»ost» na dejstvo, ker je -lučajev, da Čehi glasujejo za kako -tvar. za katero glasujejo tudi krščanski so-<*i jali-ti. I vidimo vso roero grde hinavščine, ki jo je tu zagrešil graški list. treba se spomniti : d a i s t i Nemci, katerih nevredno gla-ilo ie »(i razer T»gespost» , sede z istimi krščanski mi s o e i j a I isti v jedni in isti g e m e i n b u r g -s c h a i t ! Treba se spomniti, da je ni stranke, ki bi Uila Jako {Klizila svoja lastna I i bera I n a načela, ker je — dokler je imela vso inoč v rokah — kruto proganjala v-akega uradnika, ako jej ni hotel biti hlapec: ker je brutalno dušila javno menenje, tiraje neljulie jej novinarje — mesto da I »i jih bila postavila pred pristojne jim sodnike iz naroda — pred druge, politično sovražne jim (M»rocnike, s čemer jo zatajila liberalno institucijo {Kirotnih sodiš«*! Treba se spomniti — ako hočemo prav umeti, kolika nezvestoba in breznačelnost je na strani liberalnih Nemcev — da se prav oni fanatično upirajo izvedenju drž. osnovnih zakonov — £ H*.' ! - , U »rej zakonov, katere so ustvarili oni sani!! D.i vidimo, kolika hinavščina je to, aKo Nemci Tajgespoetine barve govore o človeškem napiedku, moramo se spomniti, da so baš oni tisti, ki uprizarjajo parlamentarne revolucije, čim bi država večini prebivalstva hotela dati sredstev za povsj»esevanje na-predka — šol in drugih j k »goje v za slo-: b o d n i razvoj ! !
Nočemo naštevati dalje. Nemci očitajo Cehom izdajstvo na lastnih načelih, ker d i se druži o - krščanskimi socijalisti in jim pripi-aujeje vsa grda svojstva. Sami pa, ti paten- i tirani zastavi iK-sei načela slobode, se družijo: z istimi krščanskimi socijalisti in glasujejo — : ko £re proti Slovanom — -kupno z istimi v vseh narodnih in kulturnih vprašanjih, torej v vprašanjih . ki so temeljni element vsake prave slobode!! Mar je izdajstvo na lastnih načelih le tedaj izdajstvo, nemoralen čin. ako je ne zagrešajo Nemci. A ne, ne : : tu ne velja pregovor: če dva delata isto, ni isto! Izdajstvo je, nič druzega nego črno iz-! dajstvo na najvišem dobru, na slobodi in hu-maniteti, kar j>očenjajo nemški liberalci z avstrijskimi narodi !
Italijanski zakonodajalci. Laške novine delajo kisle obraze, ker čujejo, da mi-nisierstvo za notranje stvari ne misli predložiti v najvišjo sankcijo zakonskih načrtov, vsprejetih od deželnega zbora istrskega glede vprašanja definitivnega naraeščenja občinskih tajnikov, ustanovljenja penzijskega fonda za občinsK« uradnike in ureditve službenega razmerja občinskih zdravnikov. Italijanske novine seveda ne morejo }w.jmiti. kateri vzroki so prisilili
preprečila take — stvari ! Vlada bi morala z mogočnim svojim prstom namigniti tudi onim, ki poživljajo eele trope delavcev iz Italije, da isti delajo na raznih javnih podjetjih v Trstu, med tem, ko so domačini in sploh avstrijski državljani — brez vsakega zaslužka !
To je nezaslišano in vlada bi morala tli govoriti — resno besedo !
Pobožni «Antico» za zgradbo italijanskega gimnazija v Pazinu. Pod tem
naslovom piše «Naša Sloga« : Iz Trsta nam poročajo, da se poznano glasilo mladih italijanskih duhovni ko v-reformatorje v, nazovi-kat. «L'Amico», tako vroče zavzemlje za zgradbo italijanskega gimnazija v Pazinu, kakor da gre za kako cerkev. Kolikor poznamo mi to nazovi-katoliško gospodo okolo onega lista, bi se oni za zgradbo kake katoliške cerkve ne zavzemali tako, kakor za rečeni na-kljubaj-gimnazij — ker n j i m je ve č do š i r -j e n j a i t a I i j a n s t v a, n e g o - 1 i d o cerkve in ver e.
Ditte moudiali slave. Pod tem naslovom prinaša današnji »Piceolo« neslano notico, s katero smeši neki Članek v nekem slovenskem listu (to je bila »Edinost«), ki govori o gospodarskem položaju mesta Trsta z ozirom na interese Slovanov. Ker nam danes nedostaje pr« štora, hočemo v ponedeljek nekoliko posvetiti plitvim glavam »Piccolo-vih« urednikov.
Iz delavskih krogov ladjedelnice S.
tfarco nam pišejo: Cenjeni g. urednik, dovolite mi nekoliko prostora v Vasem cenj. listu, da spregovorim par besed o razmerah v naši ladjedelnici in o — vodjah tržaških socijalisto v.
V i se gotovo še spominjate zadnjega štrajka na južni železnici; spominjate se, kako st;i se g«r. Kristan in Kopač ob tej priliki jez»la in hujskala proti »Edinosti«. V gostilni spri zlatem levu« se je takrat tako upilo o bojkotiranju »Edinosti«, da se je celo tisti zlati lev na leseni tabli tresel od samega strahu, in zakaj vse to? Vse Ie zaradi tega, ker je list »Edinost« opominjal štrajk u joče delavce, naj oprezno postopajo, da ne pridejo v nesrečo. S tem činom se je ta list — v očeh socijalistov, seveda — tako strašno pregrešil, da so mu takrat prepevali že nagrobnico, med tem koje še danes — hvala Bogu — čil in zdrav.
Sedaj si pa dovoljujem vprašati, kako mislita omenjena dva gospoda o zadnjem štrajku v naši ladjedelnici ? Ali se mar delavci niso tudi tu potegovali za ib >lj'anje svojih žalostnih gmotnih razmer? So se-li mar s tem pregrešili proti soeijalističnim idejam, ker so se protivili sprejemanju novih delavcev in povrhu se tujcev, dobro vedoči, d a bo v n a j krajšem času cel o n j i m sami m p > i m a n j kovalo d e 1 a ? ! Mar je to socijalistično načelo, naj jaz prepustim svoj zaslužek tujcu in naj poginem, samo radi tega, da se bo njemu dobro godilo ? ! Da so imeli naši delavci takrat popolnoma prav, dokazuje dejstvo, da so te dni inaše ladjedelnice odpustili 80 delavccv in da jih v kratkem odpuste se več. Le mimogrede naj omenim, da so odpustili same domačine, ki so bili že leta in leta v tem zavodu, med tem ko so obdržali mnogo laških podanikov, katere so še le pred kratkim časom vsprejeli na ćelo.
Kdo pa je štrajkoveem, ki so se borili za svoje delavske koristi, najbolj metal polena pod noge? Mari ne generalštab oficijelnih laških socijalistov — ki pa so veliko bolj laški nego socijalisti — z Ucekarjem na čelu?! Je-li znano gg. Kristanu in Kopaču, da je Ucekar na javnem shodu v družbi z najhujšimi zatiralci delavcev, protestiral in uprizoril najgnusnejšo gonjo proti opravičenim delavskim zahtevam, ter zatrjeval, da je v naši ladjedelnici za več let dovolj dela za domačine in tujce, medtem ko že sedaj, niti dva meseca po onih dogodkih, odpuščajo od dela — domače delavce ! Ako j ma je znano vse to, zakaj ne črhneta niti besedice proti Ueekarjevemu postopanju, da prideta v okom menenju, š i rečem u se bolj in bolj med tržaškimi delavci, da namreč ves tržaški socija-lizcm ni nič drugega nego židovskokapitali-stično hlapčevstvo.
Seveda socijalistiški gospodi je le do reklame. Takrat, ko so protestirali in uprizorili gonjo proti slovenski stranki in njenemu glasilu »Edinosti«, so se bližale <1 r-žavnozborske volitve in štrajk železničarjev je bil kakor nalašč, da se ga izrabi kakor agitaeijsko sredstvo proti slovenskemu kandidatu.
ministerstvo do takega sklepa. O, ti ljuba nedolžnost ! Pa je res težko pogoditi zlasti glede občinskih tajnikov. Gospoda naj le vprašajo italijansko večino v deželnem zboru istrskem, kateri so jej bili resnični motivi, da je sklenila ti-ti zakon : in odgovor iste — seveda, če bo resničen — jim razjasni v hipu tudi tozadevne vzroke, ki so bili odločilni za ministerstvo. Kakor ie bilo že svoječasno ,* tem li-ttti obširno pojasnjeno od jednega občinskih tajnikov-strokovnjakov istrskih, ima ta zakonski načrt namen za v rat nega napada na našo narodnost in bi občinski tajniki vsled tega zakona prišli v popolno odvisnost od deželnega odbora, kar bi zadalo hud udarec samostojnosti naših občin in sploh lašemu narod -nemil življenju v tužni Istri. Slovenske občine bi morale na la način plačevati od italijanskega deželnega odbora odvisne občinske tij-nike, kateri bi bili, pod pritiskom tega dejstva, najhujši luški agitatorji in i»i z vsemi močmi delali za materijalni in moralni pro-pid naših slovenskih občin. Je- li potem res tako čudno, da vlada ne more odobriti zakona s takim izključnim namenom ?!
V Avstriji so priti rali s protislovauskim zistemom sicer že zelo daleč; tako daleč pa kakor bi si želela istrska signoria, pa menda vendar še nismo.
Slavofobska laška večina < lezel nega zbora istrskega je menda tiste zakonske načrte poslala nu krivo adreso in bi jih morala poslati gospodu Zanardelli-ju, kateri bi jih gotovo z veselim srcem predložil v sankcijo svojemu in — nje kralju!
Tržaške vesti.
Izjava. Z današnjo številko smo začeli odgovarjati na napade ljubljanskih duhovnikov nemško-latinskega .breda in pristašev Vichingovih idej in dejanj. Mi znamo, da pri njih nič tie opravimo, ker je pri njih »mala lides« ; o slovenski javnosti pa se nadejamo, da jej ta odgovor prinese popolno jasnost in hočemo prepustiti tej javnosti, naj sama sodi med nami in njimi. Po takem temeljitem odgovoru se bomo lahki* izogibali nadaljnjim pole m i k a m o s t v a r i s a m i in se bomo omejevali na beleženje dogodkov in navajanje dejstev. V polemiko se bomo spuščali odslej le. ako bodo skušali od ka-lere-koli strani — da bi pokrili svoj poraz v stvari sami — zanašati podtikanja, s katerimi bi hoteli odvrniti pozornost od prepor-jH»rnega vprašanja samega ter politične t e n <1 e n c e našega lista spravljati v krivo 1 u 5, kakor je to storil Slovenec« od tninole sobote — radi česar mu hočemo v ponedeljek staviti nekoliko vprašanj, na katera bomo neizprosno zahtevali točnega odgovora. P o 1 i t i š k o sumničiti se ne damo! Ne radi svojih osel). Kadi sebe nam je vse-jedno, če tudi uahujskajo na nas vse detektive države ! Nam zadošča zavest o tem, česar — nismo zagrešili. Ali moramo radi stvari, ker vemo, kaKO orožje v rokah sovražnikov naroda so taka nepremišljena — nočemo rabiti hujega izraza — suinničenja iz lastnega tabora.
Kaj pa pravi vlada? Mestni svetniki tržaški, v prvi vrsti ona trojica Zidov, ki se boje za svojo popularnost, si privoščajo vsaj vsake kvatre — kakega revnega slovenskega delavca ! V zadnji seji so se spravili zopet na one reveže, ki si pri tram\vayu krvavo služijo košček kruha in ki niso zakrivili druzega. nego to, da so — Slovenci ! ! Gonja proti našim delavcem je tako umazana, tako vnebovpijoča in takt* divja, da se kaj takega ne dogaja niti mej divjimi Culukafri!
Naše delavce, ki so pošteni državljani, polteni očetje svojih družin in vestni do skrajnosti proti onim, ki jim dajejo košček kruha — bodi že isti bel ali črn — te naše delavce preganjajo irredentarji sploh in mestni očetje tržaški še posebe !
Vse to se godi javno, pred očmi c. kr. vlade, ki je postavljena za to, da brani in-tere e vseh državljanov in proti komur si bodi !
Ista c. kr. vlada, ki dopušča, da srdi-teži uničujejo eksistence, le zato, ker so bile slučajno porojene iz slovenske krvi, dopušča tudi, da se še danes nahaja lepo število italijanskih podanikov pri istem tram\vavu, od katerega gonijo avstrijske Slovane in ki ima pogodbo z vlado, po kateri ne sme isti držati uslužbencev , ki niso avstrijski podaniki ! ! ! — Ista c. kr. vlada dopušča. da imajo v raznih oddelkih nove luke v službi celo vrsto italijanskih podanikov (!>, da-si ista vlada ima tam toliko moči, da bi lahko
Oni se izgovarjajo, da Ucekar še ni ve« soeijalizem in to rad priznavam tudi jaz ; ali znano je, da ovce gredo za pastirjem, procesija za križem in ravno tako gredo tudi j nekateri tržaški zaslepljeni delavci /a 1'ce-karjem in njegovimi podredpniki. Gospodje j slovenski socijalisti, na vašem programu je • menda tudi jednakopravnost vseli narodov in ! borba proti kapitalu, kakor izkoriščevalcu | delavstva: ali vaše postopanje ne odgovarja I tej točki vašega programa. Ako je »Edinost« svoječasno zaslužila bojkotiranje radi tega, ker je svarila delavce, naj v svojem lastnem interesu previdno postopajo in naj se ne dajo zavajati v nesrečo od ljudij, katerim je vse drugo, tudi židovski kapital, bolj pri srcu, nego koristi delavcev, potem je tudi tisti, kateri je naravnost nasprotoval in s tem škodoval koristim delavcev (štrajkoveem v naši ladjedelnici) in podpiral na ta način koristi kapitalistov, zaslužil vsaj toliko, da se mu v obraz pove, da je odpadel od svojega programa, ali pa, da ga — ni še nikoli iz-j vaj d ! !
Ženska podružnica družbe sv. Cirila
in Metoda, Poročilo gospice tajnice o delovanju te podružnice v minolem letu se je glasilo :
Slavni občni zbor ! Velecenjene gospe in gospice ! Minolo je več nego leto duij, o Ikar ste na občnem zboru od dne 11. marca ltH>0 blagovolile izvoliti sedaj odstopajoči odbor, kateremu je danes dolžnost, da Vam sporoči kako je izvrševal poverjeni mu mandat ter da istega potem zopet izroči v Vaše roke.
Odbor se je v 'svoji prvi seji dne lf>. marca m. 1. sestavil kakor sledi : Predsednica g.a Karla Ponikvarjeva, namestnica g.a Duška Mankočeva, tajnica g.ca A. Iieich-mannova, namestnica g.a Ivana Epplc-jeva, blagajniearica g.a Maša Gromova, namestnica g.ca Matilda Pertot-ova. — Zali bog so mo rale namesto nekaterih, priznano delavnih odbornik vstopiti nove. še neizkušene moči, kajti prejšnja tajnica, g.a Marica Bartol-ova, kakor njena namestnica g.ca Josipina I>elkin*in vzorna blagajničarica, gdč. Milka Manlcoč so odklonile eventuelno zopetno izvolitev ter se vsem prizadevanjem ni posrečilo, ohranit! jih še nadalje v odboru. — Hodi torej imenovanim navdušenim rodoljubkam in izvrstnim delavkam na polju družbinega stremenja še enkrat izrečena naša iskrena hvaležnost za mnogoletno požrtvova'nost njihovo.
Novi odbor se je z najboljšo voljo lotil svojega delovanja ter se je v rednih mesečnih sejali zbiral na posvetovanja. Delovanje naše podružnice se v glavnih potezah giblje v trojni smćri, V prvi vrsti je seveda tudi naši podružnici, kakor vsem ostalim, v smislu njenih pravil, naloga, da podpira glavno družbo, nabiraje različnih gmotnih prispevkov. V drugi vrsti pa so posebno krajevne razmere Trsta in njegove okolice naš-• podružnico z tieod* ratno močjo prisilile do tega, da se je, sporazumno z glavnim vodstvom v Ljubljani, na lastno roko lotila ustanovitve otroškega vrtca na jedni najbolj izpostavljenih postojank, namreč v Kocolu. Meseca marca so so se najeli šolski prostori v hiši g. Prašeljna za letno najemnino 400 kron na dobo petih let. Vrnarica gdč. Antonija Carga, voditelj g. Miloš Kamuščič. Otroški vrtec obiskuje 60 otrok. Pouk je brezplačen, vendar pa se je določilo, da se mora vsaka mati, ki je vpisala svojega otroka v šolo, vpisati še sama v podružnico. — Nadal je je naši podružnici neizogibna naloga, da s primernimi mesečnimi prispevki podpira otroška vrtca, ki sta se po prizadevanju pojedinih slovenskih rodoljubk osnovala pri sv. Ivanu in v Skednju in katere kaj spretno vodita g.a Antonija Grmek in g.ca Karla Gregorič.
V tretji vrsti pa se je odbor ženske podružnice že nekaj let sem držal hvalevredne navade, da je z radodarnimi prispevki blagih mladinoljubov šolsko deco na družbenih zavodih pri sv. Jakobu obdaroval z najpotrebnejšo obleko in obuvalom. Radi obilih troš-kov pa, ki so se letos nagromadili, smo bile primorane tako običajno obdarjenje šolske mladine omejiti na to, da smo le najpotrebnejšim učencem in učenkam nabavile 200 parov čevljev, ki so se razdelili po božičnih praznikih. Razven tega je odbor ob priliki godu slovanskih blagovestnikov »n zaščitnikov naše družbe, sv. Cirila in Metoda, pogostil mladino z mali novcem in slaščicami. Za vse to, pa je treba mnogo, mnogo denarja in je vsled tega glavna skrb vsakemu odboru naše podružnice, »la vso svojo delavnost koncentruje pred vsem na pridobivanje denarnih sredstev.
V to svrlio je jtttdružnica priredila spomladi in jeseni veselici v Roeolu : v pokritje troško v | tov« m lom «»tvoritve tamošnjega otroškega vrtca. l>ne 1. in 4. novembra se je v Skednju in v Barkovljah na korist ženski podružnici predstavljala žal«»igra »Mlinar in njegova hči« in na novega leta dan zopet v Barkovljah igra »Stari Ilija*. Dne 2. dec. m. 1. je v Barkovljah »Slovmsko pevsko društvo« uprizorilo, deloma na korist naši po«lružnici, o|>ereto: »Čevljar baron«, <lne rj. februvarja pa je v Čitalnici odbor tržaških gospa priredil plesni venček na korist otroških vrtcev v okolici.
Na teh nabili veselicah, oziroma predstavah so iz prijaznosti sodelovali »škedenjski tamburaški zbor , pevski zbor »bratovščine sv. Cirila in Metoda«, pevsko društvo s Kolo« diletantje od sv. Marije Magdalene spodnje in naš vrli domači »dramatični odsek«. »Tržaško podporno in bralno društvo« nam je v>elei drage volje posojalo oder in stolice, Slovanska čitalnica nam je prepuščala svoje pr« store za mesečne seje in za občni zb-»r; cenjena Edinost« pa nam je brezplačno objavljala razne oglase in darove.
Vsftehi naših prireditev so bili. toiiko v moralnem, kolikor v gmotnem pogledu, skoro brez izjeme jako ugodni. Natančne številke Vam jtoda j »oročilo g. blagajn i carice. — O priliki otvoritve otroškega vrtea v Roeolu smo s*e obrnile za gmotno jnimoč d-.» nekaterih zesebnih imovitejših rodoljubov in <lo nekaterih načelu i štev javnih društev in zaves lov. Našim pr šojam so se odzvali z večjimi svo-tami : preblag, g.a Antonijeta Sabec. preblag, g. Fran K:d ster, slavna Tržaška posojilnica in hranilnica« iri slavno »Delalsko podporno društvo«, — Bod i torej vsem imenovanim rodoljubom, društvom] in posamičnikom tudi ob tej priliki vnovič izrečena najtoj.leja zalivala. združena s prošnjo, da bi velekoristni naši družbi blagovolili ohraniti svoje nadaljno naklonjenost.
K denarnim prispevkom mi je omeniti še običajni Ciril Metodov dar in takozvano božićnico , ki s** je lettts precej »»bnesla, ker je blagajničariea razjtoslala tiskane (»ozive z nakaznicami vred jiosamienim znanim rodoljubom js» mestu in deželi.
Glavne skupščine, vrši v še se dne 4. avg. m. 1. v Radovljici, se v sled momentannih nepriličnih razmer ni mogla udeležiti nobena odt»ornica. Po-vetovanju. na katero je druž-bino vodstvo pozvalo zastopnice tržaških ženskih jnslrušnic za dan 2*. febr. t. L, sta v imenu oditora prisostvovali g.a predsednica in g.a blagajničarica.
Konečno ini je še omeniti, da je odbor naše podružnice .-klical za dan ll>. decembra 1VMM) izreden občni zbor v Rojanu v svrlio, da bi zopet oživela tamošnja |M»družniea. Zal, da ni imel zaželjenega vspeha vspričo nekaterih njenih ttdltornic in nemarnosti celo takih oseb, ki bi bile v prvi vrsti poklicane brigati se za procvit in blagor naše družbe in ki s«», namesto tla b: kolikor možnt) podpirale družbo v tein kritičnem času, iz nje narav-nt»st — izstopile. I>al Bog, tia se te žalostne razmere skoro zboljšajo.
To bi bila torej, slavna gosftoda, v kratkih potezah slika našega delovanja v pravkar ininoh poslovni dobi. V svesti smo si, da smo poverjeno nam nalogo izvrševale po svojih najltoljših rmtčeh ter le iskreno želimo, da bi naše naslednice dosegale še lepših vspehov. — Si šale ste. velecenjene gospe in gttspice. iz ust g. predsednice, tla je družba sv. Ciriia m Metoda baš sedaj v hudi stiski. Nepotrebno t»i bilo pač govoriti o njeni neizmerni važnosti. Vam. ki z lastnimi očmi lahko zasledujete dan na dan. kako blagodejno in naravnost rešilno je njeno delovanje uprav v Trstu. V sled tega je [ta naravno, da mora ravno naša podružnica predvsem napeti vse siie, da p« td a družbi kar naj izdatne j o podporo, kajti neizreena izguba za narodno stvar bi bila, ako bi družba vsled nedostatka denarnih sredstev morala opustiti le en sam otr«*ški vrtee ali pa le en >am razretl njenih šolskih «avod<*v v Trstu. In zato : kdor čuti za svoj r<»d in kdor razume (»otrelm dične naše družbe — »t>dpri srce, odpri roke« in pomisli, da »dvakrat tla. kdor hitro da !«
Tretje slavno zasedanje priziv ne komisije /a oseh no dohodarimt za I str« t. Včeraj -o otvorili tretje glavno za.-edanje prizivne komisije za t»sebno dohodarino za Istr«».
Pozdravivši došle ude, se je predsednik, dvorni svetnik in fiuančni ravnatelj Oton
Vesti iz Štajerske.
— Prav kakor pri nas! Kakor pri nas Italijani, tako delajo v Celju mestni oblastneži : ljudsko štetje ima zanje jedino ta namen, tla — žre Slovence in da dokaže, tla je v Celju jedino nemščina občevalui jezik. Temu nasproti konstatira »Domovina* : tla se v Celju velika večina trgovskih in obrtnih opravil vrši v slovenskem jeziku in da na drž. uradih in v odvetniških pisarnah—tudi nemškutarskih — govore večinoma slovenski iu tla je tudi uradnih spisov več slovenskih neffo nemških in tla bi torej morali — ako bi hoteli priznati resnico — tudi vsi uradniki zapisati slovenski o'»čovalni jezik. Istotako je v zasebnem življenju Celje bolj slovensko nego nemško. O tem priča cela vrsta celjskih Nemcev — s slovenskimi imeni.
Vesti iz Koroške.
Ljudsko štetje na Koroškem. V Zrelcii poti Celovcem so našteli 12f»5 prebivalcev in sicer: 80f> Slovencev, 441> Nemcev in 5 Lahov. L. 1890 je bilo 1250 prebivalcev, med njimi 99H Slovencev in 2f»7 Nemcev. Slovencev je torej (na znani »čudežni« način) »izginilo« 188.
Razne vesti.
Dragocena knjiga. Papež Lev XIII. dobi v kratkem kakor darilo knjigo, kakoršnjo bi si želel imeti vsaki ljubitelj knjižnic. Vsi listi knjige si I »odo podobni za las, ker bodo to sami — bankovci po 1000 peset. Darovate-Ijiea je neka pobožna Španjolka.
Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno uporabo domačega sredstva »dra. Roze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi, 203. — III. — Glej oglas!
Trgovina in promet.
Pristojbina telefona Dunaj-Trst.
V	zadnji plenarni seji trgovinske zbornice na Dunaju je stavil 513n Selnvitzer nastopni predlog: Glasom došlih obvestil je za pogovor po telefonu med Dunajem iu Reko via Budimpešta plačati 2 K, za pogovor med Dunajem in Trstom pa 3 K. To povišanje pristojbine za Trst se nikakor ne daje opravičiti po prostorni oddaljenosti in more oško-tliti tržaško pristanišče nasproti reškemu. Zbornica naj se torej z ulogo obrne do mi-nisterstva za trgovino in zaprosi isto. naj pristojbino za pogovore po telefonu s Trstom istotako zniža na 2 kroni. — Predlog je bil izročen v razpravo v zmislu poslovnika.
Telefonsko vprašanje v zbornici poslancev.
V	predvčerajšnji seji poslanske zbornice so posl. Spinčič in tovariši interpelir tli trgovinskega ministra radi telefonske zveze Trst-Rek in glede znižanja pristojbine mej Dunajem in Trstom. (Glej predstoječo notico.)
Književnost in umetnost.
->. številka »Slovenke« prinaša sledečo vsebino: Emancipaeija. Zofka K veder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Spomenik
1 možu. Zmagoslava. - Odprto pismo. Ivai\ Podlesnik. — Žena in politika. Rok Drofe-nik. — Slovanska politična tragedija. Stepau Radič. — O spolni vzgeji. Dragotin Lončar. — Nove knjige. — Beležke.
Brzojavna poročila.
Iz angležkega parlamenta.
LONDON 29. (B.) (Spodnja zbornica.) V razpravi proračuna vojne mornarice je izjavil parlamentarni tajnik admiralitete Kttrste r, odgovarjaje na razna vprašanja, tla je častnikom mornarice v ptujih deželah man je prilike za učenje tujih jezikov nego jo imajo častniki vojske, no poskrbelo se je, da se bodo častniki mogli učiti zlasti ruskega jezika. Istotako razmišlja admiraliteta vprašanje kako povspeševati učenje fra n c»zkega in nemškega jezika mej kadeti.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 30. (B.) Kakor je izvedela Reuterjeva pisarna, se kitajska vlada — -z tizirom na oporekanja Japonske in družili vlastij, tla ne bi bilo prav, ako bi Kitaj vodil dvojna pogajanja hkratu —pogaja z Rusijo, tla bi se iz namenjenega dogovora glede Mandžurije izločile tiste točke, proti katerim vlasti oporekajo. In sicer naj bi se izločile dotlej, dokler ne bodo zaključena sedanja pogajanja v Pekingu.
Štrajk v Marzliju.
MARZi LI.J 30. (15.) Tukajšnji fabri-kaotje in trgovci so sklenili, da zasnujejo združenje, s katerim se bodo tnogii vspešno postavljati po robu štrajkom.
Streljivo za Turčijo.
CARIGRAD 29. (B.) V zalogi v Hamburgu leži 2,800.000 komadov za turško vojsko določenih Mauserjevih patron. Te patrone prevedejo skoraj v Carigrad.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 30. <I») »Times« javlja iz Balmorala včerajšnjega pne: Vodje Burov so všeraj provzročili, tla je pri Balmoralu vlak skočil iz t'"ra. Lokomotiva, štiri tovorni vozovi in voz za osebe so se p-evrnili : življenja n« zgubil nihče o tem.
I Aleksander Levi Minzi I
Prva in n.ijvečja tovarna pohištva vseli vrst
•J T
TOVARNA:
R S T
S<
&
ZALOGE:
Via Tesa.	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (5olsko poslopje)
Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21
MOM
Velik izbor tapectirij, zrcal in slik. Izvršuje naručbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILDSTROVAHJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
(g
Si
Si
&
i S1
la
p
vitez pl. Zimmermann, spominjal z gttrkimi besedami j»red kratkim umrlega uda komisije, Nikodeina Corva-Spi nottija ter je pov-tlarjal marljivo, vestnt» in vspešno sodelovanje istega na razpravah prizivne komisije.
Ko je predsednik podal še nekaj splošnih {Hijasnil, začela je komisija posvetovati se in sklepati o posamičnih prizivih.
Vesela vest Skedenjeein. Ker je bila že takrat, ko se je opereta »Čevljar baron« predstavljala v Barkovljah, splošna želja, da se uprizori ista tudi v Skednju, sklenilo je »Slovansko pevsko društvo« ustreči tej želji ter uprizori to lepo opereto po velikonočnih praznikih v obširni šketlcnjski dvorani.
Sreča v nesreči. Včeraj zjutraj je neka kmetica na korzu padla poti voz električnega tramvvava. Zavirač j»a je še pravočasno ustavil voz, <la je niso zajela kolesa, in kmetica se je dvignila sicer prestrašena, a vendar popolnoma nepoškodovana.
Dražbe premičnin. V p->ned., dne 1. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Caserma št. Iti, 75 kilo riža: v ulici Artisti št. 4, in v ulici S. Catterina, hišna oprava: v uliei Castaldi štev. 2. in v ulici Krta št. 1, hišna oprava, likeri, jestvine in oprema v zalogi : v uliei deli' Istria, spomeniki : v ulici Ponziana št. li>S. iu v ulici S. Zaccaria št. 3, krava, voz in hišna oprava ; Pas.-£ggit> S. Andrea št. 21, hišna oprava; v uliei del Pešce št. 1. in v ulici S. Sebastiano št. 2, hišna oprava : v ulici Ceeilia štev. H, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj .*S.*>, ob 2. uri popoludn^ C°. — Tla k o mer ob 7. uri zjutraj 7.~»2.t>.
—	Danes plima ob f>.;V» pred p. in ob 7.20 pop.; oseka ob M,-P.* predpoludne. in ob 0.47 popoln dne.
Občni zbor skedenjske *Citalni»e«
vršil se bo jutri dne ol. t. m. popolutlne v čitalniški sobi, ker je bil na minolo netleljt sklicani občni zbor radi prepičle udeležbe nesklepčen.
Vesti iz ostale Primorske.
X Kanonik P e s a n t e v pravem ogledalu. Ta gospod je bil — kakoi znat.fi sploh — kandidat biskupa Flappa z;i člena v deželnem šolskem svetu istrskem pr«»ti pobožnemu, v zgled nem u iu skrajno konc.li-jantnemu župniku Zamlicu. Ker pa t> prvi podani priliki gotovo zopet srečamo to kandidaturo, ne bo škodilo, ako moža pokažemo v pravem ogledalu !
Pred par leti je imel škof tržaški priti na kanonično vizitaeijo v K rasico blizu Buj
—	kjer je prebivalstvo iz kiju č n o hrva t s k o, a šola je italijanska. (Take gorosnasnosti, bijoče tudi načelu humanitete v obraz, so možne v deželi, v kateri so Italijani mučeniki, kakor gospod Bennati baj^
ne lažeh < rospodu monsignoru Pesa n le je bilo tlo tega, tla bi otroci samo italijanski odgovarjali škofu, a nikakor ne hrvatski. \ dosego svojega namena je dal nekim osebam pismena navodila, kako naj postopajo in iz-vežbajo otroke primerno njegovemu namenu. »Naša Sloga* — po kateri smo posneli te podatke — pripominja: «To je sveta neovržna resnica in je še oseb, ki so čitale ono pismo. Ev« t. takov človek je monsigoor Pesa n te! Po tem se vitli, tla je v njem. četudi nosi Črno
Prva slov. zaloia pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. 1'etra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
X X K
n
x
K X X X X
X
X
odelo, strankar prvega reda iu zagrižen protiv n i k h r v a t s k e g a naroda !»
Ali smo imeli prav, ali nismo imeli prav, ko smo rekli te dni : kandidat Flappov, to je toliko kakor: italijanske, brutalne in brez-verske stranke. Ali naj napišemo zopet svoj ceterum cense«t?! Nočemo, saj ne treba, saj je znan. A kdor hoče delati drugačne zaključke, temu moramo povedati v lice, da ne zasluži imena slovenskega sina. ker rutce, tla bi se nesrečni naš rod v Istri rešil iz sramotnega položenja. v katirem ječi po krivdi — Pesante-jev in njihovih somišljenikov v netluhovski obleki.
I me n o v a nj c. Naš rojak gospod Fran e b a n iz < ernič, c. k. poštni kontrolor in vodja c. kr. poštnega urada Gorica-kolodvor, je imenovan višim oskrbnikom c. kr. jtošte v Opatiji. Vrlemu rojaku častitamo na zasluženem priznanju.
Vesti iz Kranjske.

Baronica de Remel! uljudno vabi k mašam zadušnicam, ki se bodo darovale za njenega pokojnega soproga
NJ. EKSCELENCO BARONA
Karola de Reinelt
v ponedeljek 1. aprila t. I. ob II. uri predpoludne v župni cerkvi sv. Antona novega.
Trst, dne 29. marcija 1901.
* Nov list. Odbor slovenskega trgov-i skega društva «Merkur» v Ljubljani bo iz-j dajal svoj list «Narodno-gospodarski Vestnik*.
Dunajska filjalka
UmIIm vloge na, knjižio« I
uio posredovanje, posojil« m vred-Hd papirje, menični eskompt, vinlcUmji le rezvlnkuliranje obligacij.
Živnostenskš banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 Reservni zaklad nad 7.000.000 iS.
Centrala v Pragi.
PodruiaiVe v Brnu, Plznu, Budcjovicah, Partlubloafe, Taboru, Beneiavi. lylavi. Moravski Gstravi.
Jaz Ana Csillag
* svojimi l.S"> eentimetrov dolgimi Lorelev-laMiii dobila sem jihvtded 14-me--ernc uporabe svoje s«nio-iznajdene ponude. To >o najslovitiše avtoritete pri-male za jedino sredstvo, ki ne provzrora izpadanja las. }K>v8pešuje rast istdi, poživlja lasni k povn[>ešuje pri gospodih polno moćno rast brk ter daje že po kratki uporu!»i lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld. 3 gld., 5 gld.
Poćiljam po poŠti vsak dan. ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se podi} ljajo vsa naročila-
Ana Csillag
Dunaj I.. Seilergasse 5. -•
Važno oznanilo !
Podpisani suiana -i v dolžnost javiti, da VINA i/. VI-A KAsTKI.oV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA i/ VISA. ki se prodajajo v njegovi 7n analizovpna in Ij.-na pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizcvanje. ovlasčenega od c. kr. avstrijskega mmisicrstva. Zato se stavlja na vse sode in i>ot.-ut konrrolna in garancijska znamka št. 137. To dolo«-i.o i/dalo visoko e. kr. notranje ministerstvo radi pn-^ostegai kvarjauja \ina. ki stavlja v resno m vann>«t lju-1-lvo.
Kedor -i torej vkupi vino v moji /.»logi. je gntoi ":- t em ne nahaja drugih snovij, nego j da m v ■ - . m natitvno. ■!:« «*ine z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom. ker a na I i za cij s ki zhmhI	ja pod -voje varstvo samo ona vina. ki
»o i'-i-ta in imajo \ ^o potrebno vsebino, ki jo morajo imeti najtinej~a vitla.
C K N E:
Istr-ki teran . . .	liter po 32 nove,
Vino iz Ka-telov pri Splitu ,, 34 FiDit vino iz Visa ... „ 34 ^ Vino Opollo .... , 38 Belo vino iz Vi«a ... „ 40 „
Zahtevajte vrt-Iej jamstveno znamko.
Josip Tami
uliea Legna it. 6 (Dvorišče^
Za lO K
14 karatni zlati
za dame in gospode pomešani p pristnim srebrom. \ sak prstan nosi e. k. novčarski peeat. Jame: se /.a dolgotrajno stanov i tost. liiseri in barv. kamenčki so zelo umetno izbrušem in se čudežno svetijo. Stane 2 K. močnejši o K : poročni prstani - Iv !?;"> stot. (za mero se v pošlje odreže k papi reka).
IC PrivaDljiva norost!
Koneertna piston piščalka vzbuja povsod radi nje dobre konstrukcije solidnega izdelovanja in nizke eene, veliko presenečenje. I>rez sekirie zamore svirati vsak najlepše plesne komade, korae., pesni itd. Instrument ima '2* glasov, koje spremljajo kaj čudežno basi. Stane f> K. Kogatn ilustr. eenik gratis.
prstani
ger.fska rem. ura iz plaque zlata je edina galvanično s 14 karatnim zlatom pomešana dražestna ura, kojo vsakdo ceni na 1 (Ml K. V resnici pa stane z bogato p^ gravirami ia oilnkočljivim po k ro v eem. i i e j »resež n i m jamstvom v dobroti. in preeiziji da ."> let le 10 K: anker repa strana. .*J okrovci 14 K ; remontoir iz pristnega srebra, s 1 "» kamenčki, s l\ močnimi in Ijotrsito graviranimi srelirnimi okrovei, kot najboljša ura pri pozna na, izvenredno močna 1(1 l\ : nikelnasta, dol>ro regulirana 7 lv ;»<) stof. riajelegantnejša verižica iz pla(|Ue Zlata za gospode in dame 4 K.
Za lO kron
M. Rundbakin. Đunaj, IX., Berggasse 3.
Pozor!
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
1 > e k a n e i , P o 1» e ž e i, <1 e ž a r i j e i , Škofije' in ostali okoličani, ker se bližajo Velikonočni prazniki. — 1 'odpisa nee ima svojo glavno zalogo j e s t v i n in k o 1 o n i j a I i j na izbor v Dekani li št. 7T>. Tu dobite vsakovrstne moke za najfinejše pecivo, kakor so pince itd. dalje otrobi, milo, olje, kis, petrolej — a to vse po istili cenah, kakor v mestu !
liazprodaja tudi sveže goveje meso in razno prašičevim* po zmerni ceni. V gostilni pa toči bela in črna vina 'I o -m a č a pristna in za v a z c m (Veliko noč) bo pekel kruh za odjemnike po zahtevi.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
Nazarij Grižon.
trgovec.
Razsežno jamstvo

iz lekarne B. Fraper-ja t Praii

je že več kakor 30 let obče znano domare zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. vec.
| varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V piišicah po 35 in 25 nč., po pooti 6 nvč. več.
S
Ioženo varstveno znamko.
■I
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvomu zalaptelja „pri trm arln'
Praga, Malastran, ogel Sporuerjeve ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogereke, v Trstu v lekarnah: («. Lnciani. K. Leitenhurff t
P. Prendini, S. Serravallo. A. Suttina. C. Zanetti, A. Praimarer.
i Tržaška posojilnica ii hranilnica	»
jgžisTTOvaBa ladrui i cme enim porošivon,	)
ulica S. Francesco št. 2. I. n.	J
(Slovanska C italnieai.	?
i <
4 I
Hranilne ulotre w sprejemajo od vsakeg«. Će tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°a Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer ni» tiknjižl»o po	na menjie« po *i°0
na z*stave po 51,0',,.
I radne ure s«» : o<i H—12 dopolndne in o<\
3—4 popoludne. lzplaeuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Postno hranilnični račun 816.004.
Vino na dom
i
i I
I »
»
ii
Slovenka
u
Ludovik Borovnik
tovarna in izOelovainica precizijskih pušk Boro vije (FerlaHi) K<»r«»ško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenit«' in ojstrostrelne puške za. iibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega maierijala, najsolidnejse puskarsko roeno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazsij, jih zamenjani ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j sol i d n e j Se m delu o o o o o o zmerne ceue. *> ° ° ° ® ®
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Za 4 K 20 stot.
1 krasna dobra ura z 2 letnim jamstvom,
1	novčarka i/, naj I >ol j šega usnja.
2	krasna u liana z imitiranimi biseri, I najfinejši žepni nožieek, <1 lepih žepnih rut,
1 garnitura manšeinih in >rajčnih gumbo. iz
zlata, 1 kriisiui kravata. 1 žepno toiletno zrcalo,
1	kravatna špila.
2	ustnika za cigarete, 1 beležnica.
Vse te lepe predmete, mej kojimi velja s8m«. ura toliko denarja, razpošilja po postnem povzetju
loublt
se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah:
Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccoloh Majcen (nI. Miraniar), Chiozza (Zitkova hiša), Ponte dt-lla Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — C«*na /vezku 20 novč. (40 stotink.)
Vsebina. 3. zvezka.: Emancipa<'ija. /ofka K veder.	nebesa. Kazimir
Tetmajer. — Sponi: nik možu. Zmagoslava. —— Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Žena in politika, liok Droženik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Radie. — <> spolni vzgoji. Dragotin Lončar. — Nove knjige. — Heležke.
Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Pieeolo 3. 11.
S. Kessler,
skladišče, Krakovo.
Zaloga
tu- in inozemskih vin, špirita in likerjev
i it razprodaja na debelo 111 drobno
Krompir za seme,
fine vrste, pošilja v vsa kej lnožini vedno
A 1 o j / i j Ka 11 c
trii« 1 vec
v Ljubljani, 1 >tin;<jska cesta.
istrsko .... po 32 nve. liter ; 1m*1o vipavsko . . > 36 pristno, franko v mno/inah <h1 litro v naprej prrMiaja
4o/e l lirlall, gostilničar

v Trstu.
Andemo de Franzu
v ulici Geppa št. 14
Varstvena znamka : SIDRO.
1LINEMENT. CAPSICI GOMP. £
Troi-obima reastroraa Mnn
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1.. I. nadstr.
Obrestuje hranilne vlog««, stidne, ki s. nalože za najmanj jedno leto jx» .">0/o. na-
vadne po 4'/s°/o vloge na Oouto- eorrent po 3.60°/e. Sprejema hranilne knjižice družili
i zavodov brez izgul>e obresti ter izdaja v zameno la.stne. Kentni davek plačuje zadruga parna.
GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA
registrovanu društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hifii.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in «e obrestujejo po -4 °/0, ne da l»i se <nll>ijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po <> °fe in na vknjižbe po fj°/o-
Uraduje vsaki dan od 9. do 1 '2. ure dopol. in od 2. do o. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje bran. ?lo£ leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštno-lran. račun štv. 837.315.
J. PERHAUC - TRST
Via flelle Acpe št. 12 (nasproti „Caffe Centrale)
Velik izhor tVancciskega šampanjea, penečih dezermih italijanskih in avstro-ogerskih vin, Bordeaux, Hurgunder, renskih vin, .Mosella in < "hianti. — Rum, Konjak, razna zganja ter posebni pristni trojiinovec. slivovec in brlnjevec. - Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroeha se takoj izvrši. Kazpošiljanje na deželo ]>o poštenem povzetju. tm Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od 1 * litra naprej.

i
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripiznano izvrstna, bolečine blažeee mazilo dobiva	SO "tot.. 1.4o K in
yW	po "Ž K po V!*eh lekarnah.
Pri \ kupovanju tejra pov-od priljub.jenega domaćega z«lravila naj -<e pazi edino le na % originalne steklenice v zavitki z na^o var-«t veno znamko „SII>K (P44 iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da -«e ^r® »pnjine originalni izdelek
^ Ertierjcri lsiaraa pri zlatem Isti ? Pragi (iS
I>aje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevan ie, tekočem računu po dogovorti.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-| lež po HtHJ kron jm> 1 krono na teden, ah daljših obrokih p«? dogovoru. Deleži se obrestujejo |m> 6.1f>°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.306.
Uradne ure: od —dopoludne in od '6—4 popoldne: ob nedeljah in praznikih od —12. dopoludne.
Ivan Godina
klepar (limar)
Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst.
izvršuje vsakovrstna ilula za stavbe, za rabo po morju, in pri obrtnijah. tako nove kakor p o pra v e bodisi iz jednostavneg"a ali dvostrokega pleha, zinka, lamarina, medi, bakra, pakfona itd.
Ivršuje kopke in shaljke po naročbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. j Vse po najnižih cenah.

Eltzabetine nlioe 5.

i5l ig. gosp.
(i;ihrijrl Picvali
dvorni založnik N j. Sve-C? to^ti papeža Leona XIII
v Ljubljani.
Podpisani >i usoja na-^ znaniti Vašemu blagorodju, £ da se je doposlana mi ^ tinktura za želodec rabila z tJ	^ dobrim vspehoni pri želod-
<"n«'m ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne J. fehruvarja 1SI>7.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal : F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Ulag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v drevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspeboni. Z odličnim spoštovanjem Momjan (Istrai, G. oktobra 11'UO.
Don Peter Franeesehiiii,
duhoven.