Terme Ptjj s/m hotels a resorts ■ ''sii Torek: Tednikov kopalni dan -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si «¿j___- , Stranka SMC na obisku Pojasnili so nam, da imamo velike razvojne priložnosti O Strani 2 in 3 Ptuj, petek, 17. marca 2017 letnik LXX • št. 22 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski SE AvtoDJSOM Spodnje Podravje * Zapostavljen vzhodni del države Ljubljana dobi vse, manjše občine nič 68 županov iz območja Podravja in Pomurja je predsedniku vlade januarja poslalo peticijo z zahtevo za delovno srečanje, na katerem bi razpravljali o možnostih črpanja evropskih sredstev v tej finančni perspektivi. Predsednik vlade jim do danes ni niti odgovoril. Aroganca in ignoranca vlade ter neposluh za projekte, ki jih regija potrebuje, so župane ujezili do te mere, da so začeli resno razmišljati o organizaciji protestnega shoda v Ljubljani. Več na straneh 2 in 3. Stajerskitednik. Stajerskitednik Podravje Ptuj • Audi Q5 bo (najverjetneje) novo občinsko vozilo O Stran 6 Podravje Slovensko zemljo naj obdelujejo družinske kmetije O Strani 8 in 9 Šport Nogomet • Cilj Drave je obstanek O Stran 11 Boks • Dogodek z možnostjo druženja in izmenjave informacij O Stran 12 Ptuj • V mestni upravi odprli pismo, naslovljeno na svetnico S Strani 4 in 5 Podravje * Zapleti pred gradnjo dveh novih globinskih vodnjakov O Stran 6 Ptuj * Nobena župnija in cerkev ni in ne bo ukinjena ali zaprta O Strani 4 in 5 O Strani 4 in 5 2 Štajerski Aktualno petek • 17. marca 2017 Spodnje Podravje • O zapostavljenosti vzhodnega dela države Ljubljana dobi vse, za manjše občine Župani občin Spodnjega Podravja so na ponedeljkovi seji kolegija, ki je tokrat potekala na Destrniku, največ razpravljali o nezmožnosti črpanja perspektivi gradnja in obnova vodovoda z dograditvijo kanalizacijskih sistemov. A administracija in politika na državni ravni za projekt nikakor Kot smo poročali, je 68 županov iz območja Podravja in Pomurja predsedniku vlade januarja poslalo peticijo z zahtevo za delovno srečanje, na katerem bi razpravljali o možnostih črpanja evropskih sredstev v tej finančni perspektivi. Predsednik vlade jim do danes ni niti odgovoril. So pa pred dnevi prejeli dopis ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška oz. njegovega državnega sekretarja Aleša Cantaruttija. Na dveh straneh dopisa ministrstvo ni povedalo oziroma obljubilo praktično nič. Navedli so postopke, ki potekajo na področju črpanja evropskih sredstev. O delovnem srečanju, ki so ga predlagali podravski in pomurski župani, pa niti besede. Aroganca in ignoranca vlade ter neposluh za projekte, ki jih regija potrebuje, so župane ujezili do te mere, da so začeli resno razmišljati o organizaciji protestnega shoda v Ljubljani. V razpravi na seji kolegija je bilo ponovno slišati očitke, da je Ljubljana prejela 300 milijonov evrov evropskih sredstev, Podravje nič. Pa tudi, da se je večina doslej počrpa-nega evropskega denarja dodelila na zahod države, čeprav je Slovenija večjo vsoto denarja iz bruseljske blagajne izpogajala na račun manj razvitega vzhoda. Leskovar o razdelitvi Slovenije na dve regiji Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je predlagal, naj se Slovenija formalno razdeli na dve regiji, vzhodno in zahodno. »Tako bomo lahko sami z Brusljem neposredno kon-taktirali, saj bi na ravni regije imeli svoje organe odločanja. Preko Ljubljane ne dosežemo čisto nič. Mi, ki smo vzhodno od Trojan, smo deležni samo drobtinic. Niti nas ne poslušajo, ne odzivajo se na dopise za Župani o evropskih sredstvih Janez Jurgec: »Tri leta sem vedel, da s tega denarja ne bo nič. Ne vem, ali niste bili pozorni ali niste ocenili, da je vse dogovorjeno.« Rajko Janžekovič: »Saj smo vse delali po navodilih, ki so nam bila dana. Mi smo nabor projektov naredili.« Janez Jurgec: »Smo delali ja. Ampak smo vedeli, da ne bomo dobili niti evra.« Darja Vudler: »Ja, res smo govorili, da so to spiski želja.« srečanje ... Vprašanje je, ali nas bo od vlade, če se bomo odločili za protest, sploh kdo sprejel. Morda nas bodo opazili mediji. Pooblastimo Bistro, da pelje postopke. Povabimo še prekmurske župane in organizirajmo protest. V občini Kidričevo ne bo problem zbrati za en ali dva avtobusa ljudi. Povabimo na protest celotno vzhodno regijo. Problem je, da evropski denar do lokalnih skupnosti sploh ne pride.« Župan občine Žetale Anton Butolen je dodal: »Zdaj smo pa tam. Denar za manj razvite se daje razvitim. Spomnite se, tam nekje leta 2010, 2011, ko smo sedeli na srečanju z državno sekretarko. Niti se več ne spomnim, iz katere vlade je bila, toliko se jih je v tem času zamenjalo. Že takrat je bilo jasno, da bodo denar v tej finančni Številne občine v Podravju v tem finančnem obdobju niso dobile niti Odgovor na članek Ptuj • Sestanek poslancev SMC z Levaničem in Petek Uhanovo »Hiše zgrajene, občina postavlja ovire« Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju v imenu Mestne občine Ptuj ugotavlja, da je članek novinarke Mojce Zemljarič z naslovom »Hiše zgrajene, občina postavlja ovire«, objavljen v Štajerskem tedniku z dne 24. 2. 2017, v zvezi s parcelacijo zemljišča na Potrčevi cesti v lasti Voh, d. o. o., zapisan nepopolno, saj se novinarka z nobenim vprašanjem ni obrnila na nas oziroma ni poskušala preveriti navedb lastnika Voh, d. o. o., in prikazuje, kot da je za neizvedljivost parcelacije stavbnega zemljišča odgovorna Mestna občina Ptuj oziroma Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju. Uvodoma moramo poudariti, da je temeljna dolžnost občinske uprave, tako Občinske uprave Mestne občine Ptuj kot Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, da spoštuje veljavno zakonodajo in na mestnem svetu sprejete občinske akte. V takšni vlogi je občina od začetka postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja kot stranka v postopku sodelovala tudi pri projektu izgradnje stanovanjskih hiš na zemljišču na Potrčevi cesti. S strani investitorja predvidena gradnja ni bila skladna s pogoji za gradnjo iz prostorskih aktov, zato smo investitorju večkrat svetovali, kakšna je lahko prostorska ureditev, da bo skladna s prostorskimi akti, kasneje pa ne bo imel težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in parcelaciji zemljišča. Investitor je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja vztrajal pri svoji rešitvi, ki ni skladna s pogoji za gradnjo, a je kljub temu gradbeno dovoljenje dobil, saj je na javni obravnavi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja uradno zatrdil, da zemljišča ne namerava parcelirati in bodo vse hiše ostale na eni parceli. V projektni dokumentaciji so bili odmiki stavb od parcel v sosednjem lastništvu prikazani kot ustrezni. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa je investitor kljub prvotnim zagotovilom začel postopek parcelacije stavbnega zemljišča, za kar je bil že v času pridobivanja gradbenega dovoljenja s strani občine seznanjen, da je neizvedljiva, ker se ne sklada s pogoji za parcelacijo iz OPN. Pri tem je treba opozoriti tudi, da občina ne izdaja nobenih soglasij za parcelacijo, ampak pripravi le potrdilo o pogojih za parcelacijo in v njem samo povzema določila prostorskega akta, na podlagi teh pogojev pa pooblaščeni geodet izvede parcelacijo. Če parcelacija ni skladna s prostorskimi akti, to pomeni kršitev določil OPN, zato mora pristojna geodetska uprava zavreči izdajo odločbe o parcelaciji. Na tak način se zagotavlja spoštovanje določil prostorskega akta tudi s strani pooblaščenega geodeta. Dodati je še treba, da je občina skupaj z investitorjem prišla do izvedljive rešitve, kako bi zemljišče bilo možno parcelirati, novinarka pa o tem v članku ni poročala. Glede na zelo majhne odmike med hišami je bilo ugotovljeno, da bi se hiše dalo povezati in s tem ustvariti niz treh vrstnih hiš. Vrstne hiše imajo drugačne pogoje za parcelacijo kot individualne in bi parcelacija v primeru spremembe gradbenega dovoljenja v vrstne hiše bila izvedljiva. To še dodatno ovrže mit o občini kot birokratski oviri, saj je namen občine ravno spodbujanje razvoja in skrb za red v prostoru. Upoštevanje prostorskih aktov pri postopkih parcelacij in pridobivanju gradbenih dovoljenj zagotavlja kakovostno urbanistično ureditev in kakovost bivanja, ki sta temeljna cilja urejanja prostora. Oboje je ključno pri ureditvi stanja na področju nelegalnih gradenj in številnih špekulacij pri parceliranju stavbnih zemljišč, pomeni pa tudi zaščito bodočih kupcev že zgrajenih hiš oziroma stanovanj. Vztrajanje občine, da je treba spoštovati prostorske akte, se torej nikakor ne more obravnavati kot postavljanje ovir investitorjem. Alenka KORPAR, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Levanic prepričan, da se bo izgradnja urgentnega centra začela še letos Največja poslanska stranka SMC je med svojim obiskom Ptuja in okolice spoznavala problematiko tega območja. Del poslancev - razdelili so se v štiri skupine - se je na temo Urgentnega centra Ptuj v ponedeljek dopoldan sestal z direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan in Andrejem Levaničem, direktorjem Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Petek Uhanova po sestanku ni želela dajati izjav, dejala je, da bo najprimernejše, če o tem spregovori direktor bolnišnice. Neuradno je sicer bilo slišati, da je Petek Uhanova tudi tokrat izrazila nekaj bojazni in odprtih vprašanj v primeru izgradnje urgentnega centra. Je pa o vsebini sestanka spregovoril direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič, ki je izrazil zadovoljstvo, da so imeli možnost poslancem vladajoče stranke SMC razložiti problematiko SB Ptuj. »O njej so že bili dobro in poglobljeno seznanjeni in temu primerno je potekala tudi razprava. Zaključke bomo še sicer morali počakati, a začutil sem popolno razumevanje in podporo, da se enkrat končno reši elementarna težava ptujske bolnišnice; izgradnja urgentnega centra in ustrezno financiranje za normalno delovanje bolnišnice,« je dejal Levanič. Prepričan je, da so odgovorili tudi na vprašanja, ki se vedno znova pojavljajo v javnosti, pa tudi na poskuse diskreditacije tega projekta. »Mnenje vseh nas na sestanku je bilo enotno, da je vse pravilno začrtano in da gremo do cilja; to je izgradnja ptujskega urgentnega centra še letos,« še dodaja direktor SB Ptuj. Ključna pa ostajata dva problema, ki zavirata omenjeno, za Spodnje Podravje ne le pomembno, temveč ključno investicijo: zagotavljanje lastnega deleža sredstev (bolnišnica je ponudila rešitev, potrditi jo mora le še Ministrstvo za zdravje z odobritvijo prodaje stvarnega premoženja) in novela-cija investicijskega programa. Pri obeh ima zadnjo besedo pristojno ministrstvo, ki čaka izsledke revizije. Ta je v teku, trenutno se izvaja le še recenzija PZI in nove-lacije. »Prepričani smo, da bodo stvari šle nam v prid. Letos se mora začeti izgradnja urgentega centra, druge možnosti za nas sploh ni,« optimistično napoveduje Levanič. Dženana Kmetec Del poslancev se je seznanil s problematiko, zaradi katere se izgradnja urgentnega centra na Ptuju še ni začela. Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 17. marca 2017 Aktualno Štajerski 3 ne ostane nič ^/////////////////////^^^^ O denarju na lepe oči evropskih sredstev. Organi na ravni regije so odločili, da bo prednostni projekt v tej finančni ne prižgeta zelene luči. perspektivi dobila samo velika mesta.« Dopolnil ga je hajdinski župan Stanko Glažar: »Ljubljana dobi veliko, mestne občine malo, majhne podeželske pa čisto nič. Strinjam se, da če ne bomo glasni in če ne bomo začeli pritiskati, nas ne bo nihče slišal in upošteval. Določimo rok, se organizirajmo in napo-vejmo protest. Sicer ne bo nič.« Ptujski župan Miran Senčar je pripomnil: »Če gremo, moramo vedeti, kam bomo šli, kdaj in kdo. Shoda se lahko udeležimo župani in svetniki, protestiramo pred vlado. Menimo, da je šlo za triletno zavajanje. Na ravni regije smo se vsi strinjali, da je projekt oskrbe s pitno vodo za nas najpomembnejši. Vlada pa to ignorira.« Direktor ZRS Bistra Ptuj in nekdanji ptujski župan Štefan Čelan je predlagal: »Povežimo vse podravske in pomurske lokalne skupnosti. Shoda bi se udeležili župani in občinski svetniki, prvi teden po veliki noči.« centa evropskega denarja. Pojasnili so nam, da imamo velike razvojne priložnosti Poslanci Stranke modernega centra (SMC) so prišli na terensko sejo v Spodnje Podravje, »območje z velikimi razvojnimi priložnostmi«, da bi se seznanili z razvojnimi procesi in problematiko tega območja. Odšli so s trdnimi sklepi in nejasnimi obljubami. Vodja poslanske skupine dr. Simona Kustec Lipicer je poudarila: »Poslanci SMC smo prepričani, da lahko delujemo v dobro ljudi zgolj tako, da se osebno seznanimo z lokalnimi razvojnimi priložnostmi in izzivi ter prisluhnemo predlogom ljudi v njihovih lokalnih skupnostih.« Po njenih besedah je bil namen terenske seje prisluhniti tako pohvalam kot kritikam, ki jih ljudje namenjajo delu stranke. V resnici so lahko poslanci prisluhnili le predstavnikom občin ter tistih društev, organizacij oz. institucij, ki so jih na pogovor povabili sami. Navadnim smrtnikom, mednje kakopak uvrščam tudi novinarje, so vrata ostala zaprta. Tudi župan Cirkulan Janez Jurgec je bil na seji Kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je istega dne kot terenska seja poslancev potekala na Destrniku, nad tem neprijetno presenečen: »Ta vlada in največja vladna stranka nimata nobene kulture. Danes so bili predstavniki poslanske skupine na obisku v Spodnjem Podravju, tudi v občini Cirkulane, kot župan pa o tem nisem vedel ničesar. Če bom sam šel h komu na obisk, bom obisk napovedal in o tem obvestil glavo družine. Župani smo predstavniki naših ljudi in mislim, da je osnovna kultura, da se župana o obisku obvesti. Pri stvareh, ki so interne narave, županu ni treba biti zraven. Podobno, kot so se danes ti poslanci vedli na našem območju, dela vlada z nami. Stranka SMC svojih županov nima in se do nas obnaša ignorantsko.« V SMC so poudarili, da je župan za terensko sejo moral vedeti. Vabila na srečanja županov glede brezžičnega omrežja so sicer pošiljali na Občini Žetale - vsem občinam v konzorciju za omrežje (poleg omenjenih Cirkulan in Žetal ga sestavljajo še Majšperk, Makole, Podlehnik, Foto: Črtomir Goznik Videm in Zavrč, Kidričevo pa je iz konzorcija zaradi izkazanega tržnega interesa izstopilo). Novinarska konferenca je celo potekala v stari cirkulanski večnamenski dvorani, s katero upravljajo (in stroške zanjo zaračunavajo) na Občini Cirkulane ... Župan je vendarle pričakoval vabilo, morda od lokalnega odbora stranke: »Ne gre za strankarsko pripadnost, ampak ljudski odnos do predstavnikov občine. Kot župan ne predstavljam sebe, ampak ljudi, ki tu živijo.« Podpora avtocesti se nadaljuje, če vas je morda skrbelo Obisk Spodnjega Podravja naj bi rezultiral v konkretnih sklepih, a je vodja poslanske skupine naštela naslednje zaveze - dovolj splošne, da to pravzaprav niso: »Vse svoje moči bomo vložili v to, da bomo razvojne potenciale, s katerimi smo se na seji seznanili, podprli. To pomeni vzpostavitev urgentnega centra na Ptuju, skrb za ljudi, ki potrebujejo posebno pozornost, skrb za nadaljnjo sanacijo opuščenega gradu Borl, aktivnosti, povezane z vzpostavitvijo širokopasovne medmrežne povezave, nadaljevanje podpore infrastrukturnim projektom (tako avtocestnemu odseku Draženci-Gruškovje kot hitri cesti Ptuj-Ormož) in velikemu razvojnemu projektu Haloz.« Poslanci so se srečali tudi s člani delovne skupine za razvoj Haloz, ki naj bi povezala številna področja v pristojnosti različnih ministrstev, v resnici pa so doslej konkretne predloge pripravili le na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Župan Cirkulan je ob tem opozoril, da so isti poslanci, ki so prišli v Haloze, zakon o Halozah zavrnili ... Na vprašanje, ali gre ukrepe za pomoč temu območju vendarle pričakovati tudi z drugih ministrstev (za finance, gospodarstvo, socialo, okolje itd.), je Kustec Lipicerjeva odgovorila: »Res se je najbolj intenzivno začelo delati na kmetijstvu, zdaj pa je treba narediti razvojni premik naprej.« Tako, zdaj veste. Eva Milošič Župan občine Cirkulane Janez Jurgec: »Že dolgo gledamo, da se sredstva na lepe oči namenjajo glavnemu mestu. Vse, kar smo podravski župani doslej naredili, je bila peticija. Že pred začetkom perspektive smo vedeli, da ne bomo dobili nič. Mariborsko in ptujsko razvojno agencijo financiramo, a ne vemo, zakaj. Saj nam je bilo pred perspektivo povedano, da bodo denar dobili veliki centri in da za majhne denarja ne bo. Ne vem, ali bo ropotanje v Ljubljani kaj pomagalo.« Aprila bi se srečali z vlado Županja občine Majšperk Darinka Fakin je razmišljala, da bi morda lahko pred protestom še poskusili s pogajanji: »Mi sami kot župani še nismo naredili dovolj pritiska, da bi zdaj kar naložili ljudi na avtobuse in jih peljali v Ljubljano na protest. Vedeli smo, da ne bo toliko denarja, kot ga je bilo v prejšnji perspektivi. Nismo pa vedeli, da ga ne bo nič. Da bo denar namenjen za mehke projekte, je bilo povedano. Sedaj tudi tega ni, za ta sredstva lahko kandidira še zasebni sektor. Menim, da bi morali na ravni lokalnih skupnosti in razvojnih agencij narediti še kak korak v pogajanjih. Projekt vodovod morda razdeliti na faze, ga modificirati ...« Županja občine Sv. Andraž Darja Vudler je pripomnila, da so pričakovanja občanov, kljub temu da občine v primerjavi s preteklimi leti prejmejo manj denarja, še vedno velika.« S Fakinovo je pritegnil župan občine Podleh-nik Marko Maučič in predlagal reševanje situacije po bolj diplomatski poti: »Organizirajmo sestanek z vlado v dvorani državnega sveta. Od obiska vlade v Podravju je minilo leto dni. Ali se je kaj spremenilo, smo kaj dobili? Čisto nič.« Kolegij županov je po razpravi prikimal predlogu podlehniškega župana. Sklenili so, da naj ZRS Bistra Ptuj in Mariborska razvojna agencija v Ljubljani organizirata sestanek predstavnikov podravskih (in morda še pomurskih) lokalnih skupnosti z vlado. Srečanje bi bilo v aprilu, v tednu po veliki noči.« Mojca Zemljarič Terenska seja je potekala v štirih skupinah Poslanci največje vladne stranke so se sestali z župani haloških občin glede vzpostavitve širokopasovnega interneta na območju Haloz, si v Podlehniku ogledali gradbišče bodoče podravske avtoceste, se s člani Delovne skupine za razvoj Haloz pogovorili o izvajanju ukrepov za celostni razvoj tega območja, si ogledali Vidovo klet kot poslovno enoto Vinarske zadruge Haloze, Ptujsko jezero in grad Bori, v Bolnišnici Ptuj so razpravljali o pomenu izgradnje ptujskega urgentnega centra, obiskali so društvo Sonček in Dom upokojencev Ptuj, obisk Spodnjega Podravja pa sklenili s plenarno sejo v Cirkulanah. I I I I I 1 I Foto: arhiv SMC Poslanci največje vladne stranke SMC so obiskali Spodnje Podravje oz. Ptuj in Haloze. I ^////////////////////////^^^^^ / 4 Štajerski V središču petek • 17. marca 2017 Ptuj • Življenje v ptujskih župnijah po odhodu bratov kapucinov Nobena župnija in cerkev ni in ne bo ukinjena Po odhodu bratov kapucinov s Ptuja 1. avgusta lani je prišlo do delne preureditve župnijskega življenja posameznih župnij na Ptuju. drugje zmanjšalo. Veliko je tudi starejših bratov, ki niso več tako pri močeh, da bi lahko vodili župnije, zato so pred tremi leti na nili, da bodo morali zapreti dva samostana, med njimi ptujskega. Lani so to tudi uresničili, bratje kapucini iz ptujskega samostana so odšli v druge samostane, ki so se še ohranili. Drugih ozadij, ki so vodila v te spremembe, ni. V vseh takih primerih je tako, da se župnija vrne škofu; bratje kapucini so jo vrnili mariborskemu nadškofu msgr. Alojziju Cviklu, ki bi sicer kot odgovoren za župnije lahko nastavil svojega škofijskega duhovnika. Ker ga ni imel, kot ni imel nobenih drugih redovnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti župnijo, je prosil minorite iz minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, da rešijo Spremembe niso posledica zgrešenih naložb mariborske nadškofije Do spremembe v življenju ptujskih župnij je prišlo izključno zaradi pomanjkanja duhovnikov; ni nobenega drugega vzroka ali ozadja. Vsaka župnija je samostojna pravna oseba. Nobena od ptujskih župnij ni sodelovala pri zgrešenih investicijah oz. naložbah mariborske nad-škofije, zato tudi ne nosijo teh posledic, še pojasnjujejo ptujski minoriti. to župnijo tako, da jo vzamejo v upravljanje. Rešitev so minoriti našli v povezovanju vseh treh župnij, skupnem vodenju in koordinaciji, ker tudi sami nimajo dovolj duhovnikov. V mestu ostali samo minoriti Za vse tri ptujske župnije (nadžupnija sv. Jurija, župnija sv. Petra in Pavla ter župnija sv. Ožbalta) so tako postali odgovorni minoriti iz minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju. Z odhodom bratov kapu-cinov s Ptuja so se delno spremenili programi župnijskega pastoralnega dela po župnijah, niso pa se ukinile župnije ali zaprle cerkve. Tako bo po za- gotavljanju odgovornih ostalo tudi v prihodnje. Vsi bratje minoriti, tudi tisti, ki so bili prej v samostanu sv. Viktorina (nadžupnija sv. Jurija), so zdaj v samostanu sv. Petra in Pavla. Delno spremenjeni le urniki maš „Župnijsko življenje smo delno prilagodili našim možnostim: delno so se spremenili urniki svetih maš, tako da vsak dan ni več svete maše v nadž-upniji sv. Jurija in v župniji sv. Ožbalta. V obeh župnijah še naprej potekajo maše ob določenih dnevih v tednu kot tudi ob nedeljah in v podružni cerkvi sv. Leopolda Mandiča. Ostale pastoralne dejavnosti po žu- Provincial p. Milan Kos Ptuj • Pomagati ali ne: se bomo odslej tudi to spraševali? Ko je želela pomagati, je bila v podhodu pri Borovem sama žrtev napada »Šla sem iz mesta skozi podhod proti trgovskim centrom in na tleh videla moškega, ki je ležal nezavesten. Stopila sem do njega, hitro je pristopila še ena ženska in skušali sva ga obrniti na bok. Zelo kmalu je prišel k sebi, nato pa se je začela moja najhujša mora. Zgodilo se je tisto, o čemer poročajo le v ameriških filmih,« vsa v solzah svojo zgodbo, s katero želi ljudi opozoriti, naj bodo previdni, začenja Ptujčanka Gordana Rozman. Podhod pri Borovem je precej prometen, zato se Rozmanovi niti sanjalo ni, da jo lahko ravno tam, kjer se sprehaja skorajda vsak dan, doleti grozljiva izkušnja. Na poti do trgovine je na tleh videla ležati moškega. Brez razmišljanja je pristopila k njemu, da bi mu pomagala. V nekaj sekundah je bila ob njej še ena ženska, z vodo sta ga po obrazu rahlo zmočili, sočasno pa poklicali reševalno službo Zdravstve-negadoma Ptuj. V samo nekaj minutah je možakar prišel k sebi. Takoj, ko se je zavedel, je Rozmanovo prijel in vrgel v zid. Nato jo je začel brcati, za ušesom in po čelu so se ji posledice videle še nekaj dni po dogodku, ko je prišla v našo redakcijo. Razbil ji je tudi očala in ji povzročil materialno škodo v vrednosti 600 evrov. Ker se je razumljivo ustrašila odziva možakarja, ne dojemajoč se, kaj se ji dogaja, je skušala pobegniti. V tistem času se je v podhodu nabralo še kar nekaj ljudi, a najbolj je napadeno prizadelo ravno to, da ji prav nihče ni pomagal. Kot pravi, jo je moški, ki mu je želela le pomagati, razjarjeno iskal v množici ljudi. Zbežala je skozi podhod proti parku, ne vedoč, kaj je storila narobe. Ko se je zavedla dogodka, je poklicala policijo in zade- Foto: DK Gordana Rozman je šokirana nad izkušnjo, ki jo je doživela. vo prijavila. »Napad se je zgodil okrog 12.20, na policijo sem šla kakšne tri ure kasneje. Bila sem v šoku. Povedala sem zgodbo, a so mi odgovorili, da ima gospod epilepsijo in psihične težave in da mu ne morejo nič. Ko pride k sebi, se ustraši, da ga skuša tisti, ki mu pomaga, napasti in tako reagira. Lahko bi podala kazensko ovadbo in ga tožila. Ampak kaj mu bodo vzeli? Moj namen je ljudi le opozoriti, naj bodo previdni, komu pomagajo. Sprašujem se, ali bomo živeli v strahu. Zame je bila to grozljiva izkušnja. Izvedela sem, da je že večkrat napadal ljudi, prosto hodi po mestu, pa mu nihče ne pomaga. Kaj če bi tam v podhodu napadel kakšnega otroka? Tudi meni bi lahko še marsikaj naredil. To so zgodbe, ki jih gledamo v filmih,« pravi Rozmanova. Policija s primerom seznanjena Številni mimoidoči, ki so bili priče dogodka, so povedali, da so o podobnih dogodkih slišali večkrat. Zato smo preverili tudi na policiji, kolikokrat so obravnavali napade dotičnega moškega. »Policisti PP Ptuj so v obdobju od julija 2016 do februarja 2017 na območju mesta Ptuj obravna- Podhod pri Borovem je precej prometen, zato se Rozmanovi niti sanjalo ni, da jo lahko ravno tam, kjer se sprehaja skorajda vsak dan, doleti grozljiva izkušnja. Na poti do trgovine je na tleh videla ležati moškega. Brez razmišljanja je pristopila k njemu, da bi mu pomagala. vali štiri dogodke, v katerih naj bi moški, ki boleha za epilepsi-jo, napadel zdravstveno osebje in naključno mimoidoče, ko so mu poskušali nuditi pomoč. V treh primerih (v času epilep-tičnega napada oz. ob nudenju pomoči) niso nastale negativne posledice. V zadnjem primeru, 27. 2. 2017, pa je ta moški udaril mimoidočo, ko mu je skušala pomagati, povzročil pa ji je tudi materialno škodo. Ženska zdravniške pomoči ni iskala. V nobenem od obravnavanih primerov ta moški ni napadel policistov. Agresiven je bil le do zdravniške- ga osebja, v dveh primerih pa so policisti, na zahtevo zdravnika, medicinskemu osebju nudili asistenco policije (55. člen Zakona o duševnem zdravju). V nobenem od obravnavanih primerov tudi nismo zaznali, da bi bil kdo huje poškodovan,« odgovarja Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostjo Policijske uprave Maribor in dodaja, da mimoidočim ptujski policisti svetujejo, da ob srečanju z osebo, ki doživi epi-leptični napad, o tem takoj obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112, mu sami nudijo prvo pomoč po svojih zmožnostih, a ob tem pazijo na lastno varnost. Z omenjeno zadevo so seznanjeni tudi v Medobčinskem re-darstvu SOU občin Spodnjega Podravja. Redarjev doslej sicer še ni napadel, saj do sedaj niso intervenirali zoper navedeno osebo. »V konkretnem primeru gre za specifiko, poleg tega osebe vsi ne poznajo, zato je občane težko opozoriti na nevarne posledice, ki so se pri osebi, ki mu je nudila pomoč, že zgodile. Vsekakor je treba vedno, ko nudimo kakršno koli pomoč, v prvi vrsti poskrbeti za lastno varnost. Ker gre za dokaj nevarno in nevsakdanjo problematiko, ne bi rad podal nestrokovnih odgovorov ali nasvetov, kako ravnati, za to so pristojne druge službe,« pravi vodja redarstva Robert Brkič. Da gre za izjemno kompleksno zadevo, o kateri pa zaradi varovanja osebnih podatkov ne sme govoriti, pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Potrdila je le, da so dotično osebo večkrat obravnavali, da je bolan in potrdila, da je trenutno na zdravljenju. Kot smo izvedeli neuradno, je tudi reševalno osebje kar nekajkrat skušal napasti, zato so pri ravnanju z njim izjemno previdni . Dženana Kmetec Foto: CG petek • 17. marca 2017 V središču Štajerski 5 ali zaprta Število bratov kapucinov se je podobno kot svojem rednem provincialnem kapitlju skle- pnijah pa so bolj ali manj ostale nespremenjene. Tako poučevanje verouka še naprej poteka v vseh treh župnijah, še naprej so tudi aktivne različne župnijske skupine, tudi Karitas; njihovi urniki se niso spremenili. Od 1. avgusta lani v nadžupniji sv. Jurija in župniji sv. Ožbalta tudi ni več nobenega duhovnika, ki bi tam stalno živel. V obeh župnijah pa se lahko verniki in drugi, ki prihajajo zaradi različnih potreb, oglasijo v času uradnih ur, ki sta jih župniji ohranili, ali po vsaki sveti maši. Zunaj uradnih ur pa lahko vse potrebno za obe župniji urejajo tudi v kloštru," je o nekaterih spremembah v življenju ptujskih župnij povedal provincial p. Milan Kos, ki je kot predstojnik minoritov odgovoren, da župnijsko življenje vseh treh župnij poteka nemoteno. Foto: Črtomir Goznik Verniki so se v tem času že dobro navadili na spremembe v delovanju posameznih župnij, sprejeli dejstva, ki so vodila v te spremembe, ki so posledica splošnega stanja na področju duhovništva, duhovnih poklicev, ki pa ni značilno samo za Ptuj, temveč širše okolje. Tako maše in druge verske obrede obiskujejo v okviru vseh treh župnij. Nobenih sprememb pa ta preureditev ni prinesla pri dostopnosti posameznih cerkva, ki so zanimive tudi za turistične oglede. Minoritska cerkev je odprta ves dan. Samostan oz. druge samostanske znamenitosti pa so na ogled po predhodni najavi. Nadžupnijska cerkev sv. Jurija je prav tako na ogled kot doslej, pri vhodu, za vstop v notranjost in ogled ter vodenje pa se je treba predhodno dogovoriti. Cerkev sv. Ožbalta pa je že doslej bila odprta le za potrebe maše in drugih obredov, ker je nekoliko odmaknjena od samostana in župnišča. Na ta način so želeli preprečiti uničevanje njene notranjosti, ki je bilo precej pogosto, dokler je bila cerkev še odprta. Podobno je tudi pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča, ki odpira vrata le za maše in druge obrede. MG V prazne prostore želijo vrtec Montessori Z odhodom bratov kapucinov s Ptuja so ostali nekateri prostori v obeh župnijah nezasedeni. Prostori na Potrčevi cesti 24, kjer so bili do avgusta lani bratje kapucini, se še naprej uporabljajo za župnijske dejavnosti, poučevanje verouka, srečanja različnih skupin, delovanje župnijske pisarne. Prostori, ki so jih bratje kapucini uporabljali za svoje lastne potrebe, pa so trenutno prazni. Skupaj s farani župnije sv. Ožbalta se trudijo, da bi jim čim prej našli primerno vsebino. Tudi nekateri prostori v nadžupniji sv. Jurija na Slovenskem trgu so prazni. Tudi za te prostore iščejo primerne vsebine oz. novo namembnost, razen za tiste, ki se še naprej uporabljajo za pastoralno dejavnost. Tudi zaradi stroškov, ki nastajajo pri vzdrževanju teh prostorov, si minoriti prizadevajo, da bi jim čim prej našli novo vsebino. „V prostorih na Slovenskem trgu bi lahko deloval vrtec Montessori, o tem razmišljamo, o tem se pogovarjamo. S tem bi staršem in otrokom z našega območja ponudili možnost izbire, drugačne oblike vzgoje najmlajših. V tem trenutku ti prostori niso primerno urejeni za to obliko dejavnosti, potrebna bi bila večja vlaganja. Ne gre pa samo za stroške preureditve, gre tudi za vprašanje naklonjenosti okolja, občine in mestne uprave tej novi obliki vrtčevske dejavnosti, ki ima veljavni program, že zaradi samega sofinanciranja," pove p. Milan Kos. Foto: Črtomir Goznik Tudi za prostore na Slovenskem trgu 10, v katerih ne izvajajo župnijskih dejavnosti, iščejo nove vsebine. Ptuj • V mestni upravi odprli pisemsko ovojnico, naslovljeno na mestno svetnico Ali so prekoračili pooblastila in posegli v zasebnost? Ptujska mestna svetnica Nuška Gajšek (SD) je na februarski seji mestnega sveta opozorila, da so v upravi mestne občine (MO) Ptuj odprli pisemsko pošiljko, naslovljeno na njeno ime: Nuška Gajšek, svetnica MO Ptuj, 2250 Ptuj, Mestni trg 1. Gajškova meni, da je tovrstna praksa odpiranja ovojnic sporna, saj pisemska pošiljka ni bila naslovljena na občino, temveč na njo kot mestno svetnico. Zakaj so odprli pošiljko, na MO Ptuj ne pojasnjujejo. Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje so se oprli na pravno mnenje Ministrstva za javno upravo (MJU), za katerega so zaprosili po tem, ko je svetnica javno opozorila, da je bila njena pošta odprta. A pri posredovanju vprašanja na MJU je MO Ptuj situacijo očitno priredila nekoliko po svoje. Kot je razvidno iz pojasnila MJU, so navedli, da je bilo na ovojnici najprej zapisano ime občine, v naslednji vrstici ime mestne svetnice in nato naslov občine, brez pripisa, da se pošiljka vro- či osebno naslovniku. V resnici, kot je razvidno iz fotografije pisma, na pošiljki ni nikjer navedeno, da je naslovljena na MO Ptuj, temveč je naslovljena na mestno svetnico. Na občini pojasnjujejo, da je njihova služba s poštno pošiljko, naslovljeno na mestno svetnico, ravnala v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju. »Glede prepovedi odpiranja pošte je v Uredbi določeno, da javni uslužbenec, ki je določen za odpiranje pošte, ne sme odpreti pošiljke, ki je naslovljena na javnega uslužbenca (ali funkcionarja, op. a.), če je na ovojnici navedeno, da se vroči osebno naslovniku. Ugotavljamo, da v predmetni zadevi, na- slovljeni na mestno svetnico, ni bilo oznake »osebno« ali »v roke« ter da je pristojni organ pri od- piranju pošte ravnal v skladu z veljavnimi predpisi,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj. »Ravnanje skrajno nenavadno in nedopustno« In kako nastalo situacijo komentira Gajškova? »Najprej želim poudariti, da sem bila ob prejemu pošte zelo negativno presenečena naj dejstvom, da je bilo pismo, na katerem je bil naslovnik jasno označen, odprto. Na naslovnici je bilo namreč najprej navedeno moje ime Nuška Gajšek, nato moja funkcija in potem še naslov občine. Torej najprej osebno ime in ne ime in- Gospa NUŠKA GAJŠEK Svetnica Mestne občine Ptuj Foto: Črtomir Goznik Svetnica Nuška Gajšek meni, da v upravi MO Ptuj poštne pošiljke, naslovljene na njeno ime, ne bi smeli odpreti in da gre za poseg v zasebnost. 2250 PTUJ Mestni trg 1 Faksimile pisemske ovojnice z navedbo naslova Foto: osebnih arhiv svetnice stitucije, kot je ((ne)namerno?) napačno navedla MO Ptuj v dopisu na MJU, v katerem zaproša za pravno mnenje. Iz odgovora MJU nedvoumno izhaja, da je občina navedla, da je na ovojnici bilo najprej zapisano ime občine, v naslednji vrstici ime mestne svetnice in nato naslov občine, kar pa seveda ne drži. Na ovojnici je bil naslovnik jasno izražen, zato je argument, da ni bilo napisano "osebno" ali "v roke" na trhlih temeljih. Takšno ravnanje je zame skrajno nenavadno in nedopustno, saj sem tudi sama zaposlena v instituciji, kjer funkcionarji dnevno dobivajo pošto, pa vanjo v glavni pisarni ne posegajo. MO Ptuj je, ker nima določenega lastnega protokola ravnanja s pošto, svoje ravnanje opravičila z določili Uredbe. A to po mojem mnenju tovrstnega prekomernega posega v zasebnost ne opravičuje. Po mojem mnenju je Uredba v tem segmentu pomanjkljiva, zato je tudi ustaljena praksa večine občin taka, da sprejemajo posebne predpise, ki določajo upravljanje z dokumentarnim gradivom. Pričakujem, da bo MO Ptuj v bodoče ravnala drugače. Da se bomo dogovorili za nov protokol, ki bo zajemal takšne in podobne primere in se zedi-nili, da se v pošiljke, kjer je naslovnik, svetnik/svetnica, jasno izražen na prvem mestu, ne bo več posegalo. Taka navodila ima tudi večina drugih občinskih uprav, kjer sem preverjala njihovo prakso in kjer zagotavljajo, da se to pri njih ne bi zgodilo. Pri vsem poudarjam, da zadeve ne bom več razčiščevala in ne bom terjala osebne odgovornosti, ker je očitno, da so navodila nejasna. Pričakujem pa, da bo ta primer prinesel novo prakso v tovrstnih situacijah. Opravičilo organa pa tudi ne bi bilo odveč.« Mojca Zemljarič 6 Štajerski Podravje petek • 17. marca 2017 Spodnje Podravje • V Skorbi dva nova globinska vodnjaka Župani zahtevajo popis del in specifikacijo cen Komunalno podjetje (KP) Ptuj namerava letos v Skorbi zgraditi dva globinska vodnjaka globine do 150 metrov. Prvotni načrti so bili, da bi gradili en vodnjak globine 200 metrov. A ker bi z enim vodnjakom načrpali premalo vode, da bi lahko zagotavljali neoporečno in zdravstveno ustrezno pitno vodo, so se odločili, da bodo zgradili dva. Oba bosta v Skorbi, na zemljišču, ki je v lasti KP Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Zetalski župan Anton Butolen svari: »Naj se pripravi spisek predvidenih del s stroškovnikom, da bomo videli, ali so cene realne. Samo tako dajati bianco menice, se mi ne zdi najboljša pot.« Foto: Črtomir Goznik Zakaj dva vodnjaka namesto enega Pitna voda na delu ptujskega vodooskrbnega sistema je preobremenjena s pesticidi in nitrati. Zdravstveni inšpektorat je upravljavcu sistema, to je KP Ptuj, naložil ukrepe za zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti. Za izboljšanje parametrov se je upravljavec odločil za izgradnjo novega globinskega vodnjaka. S tem bi v sistem dovedli več vode in zmanjšali koncentracijo pesticidov. »Predvideli smo gradnjo enega globinskega vodnjaka globine 200 metrov, ki bi na sekundo načrpal 20 litrov vode. Rezultati meritev, ki smo jih izvajali na treh raziskovalnih vrtinah, so pokazali, da bi lahko z vodnjakom globine 200 metrov dosegli maksimalno izdatnost med 12 in 14 litri na sekundo. Analize in preračuni kažejo, da bi bila zanesljivejša izgradnja dveh vodnjakov globine 150 metrov. Vsak bi na sekundo načrpal osem ali devet litrov vode, oba skupaj torej med 16 in 18 litrov na sekundo. Z vidika stroškov gradnje pa ni bistvenih razlik. Gradnja vrtine v globino 200 metrov bi zaradi zahtevnosti, potrebne tehnike in opreme stala približno enako kot gradnja dveh vodnjakov globine 150 metrov. Rešitev z dvema vodnjakoma je po naši oceni optimalnejša, zanesljivejša in kakovostnejša,« pojasnjujejo na KP Ptuj. Gradnja dveh vodnjakov občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, ne bo dodatno finančno obremenila. Po zagotovilu direktorja KP Ptuj Janka Širca bodo za izvedbo naložbe zadostovala sredstva, ki so jih iz dela amortizacije občine že zagotovile in so bila predvidena za gradnjo predhodno načrtovanega vodnjaka. O gradnji vodnjakov, financiranju naložbe in izbiri izvajalca del (ali bo to KP Ptuj kot upravljavec sistema in podjetje v 100-odstotni lasti občin ali katero drugo na razpisu izbrano podjetje) so se mne- Ptuj • Nov avtomobil na ptujski občini: toyoto bodo nadomestili z audijem Q5 bo (najverjetneje) novo občinsko vozilo Kot vse kaže, bodo daljša poslovna potovanja nekaterih zaposlenih na ptujski občini odslej bistveno udobnejša. Minuli teden se je namreč iztekel rok za oddajo ponudb za poslovni najem osebnega vozila, in ker je prijavljen le en ponudnik, z vozilom Audi Q5, zapletov ni pričakovati. »Na Mestni občini Ptuj smo zaradi poškodovanja vozila Toyota land cruiser (TLC) v prometni nesreči leta 2016 (totalka) primo-rani nabaviti novo/nadomestno vozilo, saj z obstoječim voznim parkom ne moremo pokrivati vseh potreb po prevozih,« so v odgovoru na naše vprašanje, zakaj potrebujejo nov avtomobil, odgovorili iz ptujske občine, ki tokrat vozila ne kupuje, temveč najema. To odločitev so argumentirali z be- sedami, da so se za financiranje v obliki poslovnega najema (operativni leasing) odločili zaradi pozitivnih učinkov za likvidnost občinskega proračuna. Ponudbe za poslovni najem službenega vozila so sprejemali do 9. marca, v roku pa so prejeli le eno ponudbo. Ponudnik je na podlagi javnega naročila poslovni najem osebnega vozila za potrebe Mestne občine Ptuj, objavljenega na spletni strani Mestne občine Ptuj, ponudil vozilo Audi Q5. Sledi še formalni del, končna odločitev o ustreznosti vozila bo znana po prejemu vseh potrebnih dokazil in potrdil, ki sledijo iz postopka javnega naročanja, a vse to naj bi na občini prejeli že čez nekaj dni. Letna vrednost poslovnega najema bo stala predvidoma 8.710 evrov, vozilo pa se bo uporabljalo za daljše službene prevoze zaposlenih na Mestni občini Ptuj, vključno z županom Miranom Senčarjem. Ker gre za terensko vozilo, na občini pravijo, ga bodo uporabljali v različne namene: »Tudi za terenske vožnje ob morebitnih naravnih nesrečah.« Rok dobave vozila je 15 dni od sklenitve pogodbe. Ponudnik mora ponuditi poslovni najem za vozilo, navedeno v tehničnih specifikacijah, za obdobje 5 let, vozilo pa mora biti novo. Dženana Kmetec Seznam službenih vozil MO Ptuj Na razpis se je prijavil le en ponudnik, in sicer z vozilom Audi Q5. I Zap. : št. | Tip vozila | Letnik | 1. Toyota Corolla Verso 2009 2. Peugeot Partner 2009 3. VW Tiguan 2015 4. Renault Clio (SOU SP) 2003 5. Toyota Yaris (Oddelek za GD) 2008 nja kresala na marčevski seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja. Župan občine Cirku-lane Janez Jurgec je poudaril, da naložbo podpira, saj da je zadnji čas, da se to uredi. Župan Kidričevega Anton Leskovar je ponovil zahtevo, ki jo je podal že na predhodnih sejah kolegijev, naj se preveri cena gradnje. »Kako je sedaj možno, da bomo z enakimi sredstvi zgradili dva vodnjaka? Kako naj verjamemo in zaupamo v verodostojnost predstavljenih stroškov investicije? Podpiram, da vodnjaka zgradi KP Ptuj. Imam pa pomislek o verodostojnosti cene in se sprašujem, ali je za ta isti denar morebiti možno zgraditi tri vodnjake ...« Direktor Komunale Janko Širec je pojasnil, da velik strošek investicije predstavlja transport opreme za globinsko vrtanje oziroma dostava mehanizacije na teren. Pa tudi tehnologija, ki se vgrajuje v vodnjake globine 150 ali 200 metrov, je po njegovih besedah drugačna in ima različno ceno. Ko bo mehanizacija na lokaciji, bo to, tudi če zgradijo dva vodnjaka, samo enkratni strošek. Zaradi navedenega naj bi bili stroški gradnje ene 200-metr-ske ali dveh 150-metrskih vrtin približno enaki. Javni razpis ali neposredna oddaja del Župan občine Gorišnica Jože Kokot je razmišljal: »Če smo občine lastnice KP, je prav, da svojemu podjetju na nek način pomagamo. Zakaj pomisleki, da Komunala ne bi smela poslovati z dobičkom? To je naše podjetje in tudi dobiček je potencialno naš. Soglašam, da se zgradita dva vodnjaka. Kar se tiče tehnologije in stroškov, pa morate vedeti, da so črpalke in oprema za vodnjake različne globine različni.« Župan občine Dornava Rajko Janžekovič, ki investicijo prav tako podpira, je dejal, da bi bilo najbolj prav, če bi izvajalca gradnje izbirali z javnim razpisom. »Če je ponudba KP Ptuj najugodnejša, potem ni bojazni. Ampak ne vemo, ali je ali ni, ker nimamo konkurenčne ponudbe. Pri poslu na zaupam niti svojemu bratu, kaj šele, da bi zaupal Komunali,« je imel pomisleke Janžekovič. »To je naše podjetje, mi smo lastniki. Ne vem, zakaj bi se posluževali razpisa. Da bomo imeli še dodatne stroške? Ne razumem, zakaj bi dvomili v cene?« je vztrajal župan Kokot. Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek je predlagal, da bi konkurenčne ponudbe priskrbela Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja. Kdo Komunali zaupa in kdo ne Direktor KP Širec je na pomisleke v zvezi s ceno investicije županom odgovoril: »Občine ste lastnice podjetja. Če ne zaupate svojemu podjetju, potem ne zaupate same sebi.« Nadaljeval je župan Hajdine Stanko Glažar: »Investicijo podpiram, ker je nujno potrebna. Mi smo lastniki KP Ptuj. Če mu sami ne bomo zaupali in verjeli, potem ne vem, kdo mu bo. Da mi sami kot lastniki ne zaupamo svojemu podjetju, ne vem ... Naj se določi nekoga, ki bi lahko sodeloval pri preverjanju cen, ki jih je pripravila Komunala. Če gremo v javni razpis, izgubimo leto dni. Vodnjak pa moramo zgraditi letos do konca leta.« Župan Butolen je poudaril: »Poznamo primere, ko so javna komunalna podjetja občine spravila v blokade. Naj se pripravi spisek predvidenih del s stroškovnikom, da bomo videli, ali so cene realne. Samo tako dajati bianco menice, pa se mi ne zdi najboljša pot.« Župan mestne občine Ptuj Miran Sen-čar je sklenil, naj KP pripravi specifikacijo del z navedbo cen, županja Majšperka Darinka Fa-kin pa je dodala, da javni razpis po njenem mnenju pri tem projektu ne pride v poštev. Mojca Zemljarič Foto: ČG petek • 17. marca 2017 Podravje Štajerski 7 Kidričevo • Obnova cestne infrastrukture Ljutomer • Podjetje Cleangrad Vrednost naložbe 104.000 evrov Prejemnik nagrade GZS Občina Kidričevo bo obnovila 650 metrov dolg cestni odsek na relaciji Cirkovce-Dragonja vas-Mihovce, od kapele Mihovce do gasilskega doma v Dragonji vasi. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP). »Izvedli bomo obnovo javne poti dolžine 651 in širine 6,7 metra. Obstoječo asfaltno plast bomo odstranili do debeline devet centimetrov, debelina nove asfaltne plasti bo deset centimetrov, enako tudi sloj na ban-kinah. Po celotni trasi bomo uredili meteorno kanalizacijo ter namestili prometno signalizacijo. Dela bomo začeli v začetku aprila, predvidoma bodo končana do konca junija. Namen investicije je izboljšanje stanja občinske javne infrastrukture. Po pogodbi sklenjena vrednost del znaša 104.000 evrov z DDV,« so povedali v upravi občine Kidričevo in dodali, da je na razpis, ki je bil objavljen v januarju, prispelo osem ponudb. Poleg CPP, ki je bil najugodnejši ponudnik, so ponudbe oddala še podjetja Markomark Nival, Gradnje Žveplan, gmw, Strabag, Asfalti Ptuj, Nigrad in Izvršna direktorica CPP Meta Zajc Pogorelčnik in župan občine Krt gradnje. Kidričevo Anton Leskovar sta pogodbo o izvedbi del podpisala v MZ ponedeljek, 13. marca. Promocijsko sporočilo PREPREČITE VLOM V SVOJ DOM! Pravočasno poskrbite, da vaš dom ne bo lahka tarča vlomilcev! Tako med poslovnimi subjekti kot tudi med lastniki zasebnih stanovanjskih nepremičnin je povpraševanje po tehničnem varovanju objektov čedalje večje. Nasvet podjetja Varnost Maribor za varovanje stanovanjskih nepremičnin je preprost: Najprej objekt in okolico dobro osvetlite in fizično zaščitite, le tako bo strokovno nameščeno tehnično varovanje res učinkovito. »Storilci najpogosteje vlamljajo v objekte, ki so na zu- Zelo zanimiva tarča za priložnostne ali organizirane tatove postaja poleg mestnih in primestnih sosesk tudi podeželje. naj lepo urejeni, saj to kar sili v sklep, da so taki tudi znotraj,« pravi Sebastijan Zinrajh, komercialist v podjetju Varnost Maribor. Dodaja, da so hvaležna tarča vlomilcev manj obljudeni, odročni, neosvetljeni predeli naselij, kjer lahko neopazno do-stopijo do objekta, opravijo svoje in se po kriminalnem dejanju preprosto umaknejo. Tarča vlomilcev seveda niso le odročna naselja, pričakovati jih je mogoče tudi v stanovanjskih blokih. Najlaže je dostopati do pritličnih atrijskih stanovanj. Podeželje postaja tarča za tatove Zelo zanimiva tarča za priložnostne ali organizirane tatove so podeželja pri delavno aktivnih kmetovalcih. Ti so na varnost svojih domov manj pozorni saj so "doma". Velikokrat je tako, Najučinkovitejše varovanje stanovanjskih hiš je kombinacija MEHANSKEGA IN ELEKTRONSKEGA VAROVANJA! da med delom na vrtu ali polju vhodnih vrat sploh ne zaklenejo ali pa še veliko huje, ključe puščajo na zunanji strani vrat. To je velika napaka, saj vlomilcu daš signal, da v hiši ni nikogar in hkrati, da si zaposlen na polju ... Vlomiti pa ni težko niti takrat, ko lastnikov ni doma. Izkušen tat ve, da lahko v hišo vstopi že v nekaj sekundah, vse na račun lahkovernih lastnikov. Možen tudi dnevni najem varnostnih sistemov Dodatna možnost, ki še poveča varnost lastnine pred vlomi, je tehnično varovanje. Lastniki lahko med odsotnostjo premoženje zavarujejo na več načinov. Varovanje je lahko stalno ali priložnostno. Poslovni sistem Varnost Maribor ponuja tudi dnevni najem sistemov za sporočanje vloma, kar je še posebej primerno za čas dopustov. V ta namen namestijo brezžični sistem, ki ga povežejo z dežurnim centrom podjetja Varnost Maribor. Ob alarmu na objektu ukrepa skupina ustrezno opremljenih in usposobljenih varnostnikov, ki preveri vzrok za alarm in ustrezno ukrepa. Le strokovnjak lahko določi kritične točke »Za uspešno varovan dom je treba strokovnjaku zaupati predvsem bojazni, življenjske navade in skupaj določiti primerno varovanje,« razlaga projektni vodja Matej Kop. Po naročilu se objekt pregleda, s čimer se odkrijejo kritična Varovanje premoženja zaupajmo le licenciranim strokovnjakom s preverjenimi in zanesljivimi rešitvami. mesta, ki jih je treba najbolj varovati. Pri novogradnjah v podjetju Varnost Maribor priporočajo, da je tehnično varovanje zajeto že v projektu za gradnjo, pri čemer je treba na varovanje gledati celostno. Predlaga tudi rešitev mehanskega varovanja, ki se navadno dopolni s sistemi tehničnega varovanja. Le z uspešno kombinacijo različnih sistemov so lahko tudi rešitve ugodne, gledano s stališča učinkovitega varovanja in ekonomske racionalizacije. Med letošnjimi prejemniki nagrad Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2016 je tudi ljutomersko podjetje Cleangrad, ki ga vodi 45-letni Jernej Zupančič. Podjetje, ki je v slovenskem, švicarskem in avstrijskem lastništvu, je Zupančič soustanovil leta 2002, deset let pozneje pa se je proizvajalec certificiranih čistih prostorov farmacije, laboratorijev, operacijskih sob, bolnišnic in prehrambne industrije preselil v obnovljene prostore nekdanjega tekstilnega obrata Mura na Prešernovi cesti v Ljutomeru. Od okoli 4700 kvadratnih metrov poslovnih površin je domala tri tisoč namenjenih za proizvodnjo, preostanek je namenjen skladiščnim in pisarniškim prostorom. Skoraj 100 odstotkov produktov izvozijo na tuje trge - v Belgijo, Nizozemsko, Avstrijo, Srbijo, Švico in Rusijo; v sklop njihovih kupcev sodi sedem največjih farmacevtskih družb, tudi luksem-burški Pfizer, s katerimi sodelujejo že vrsto let. Visoke naložbe v nove tehnologije, opremo in izboljšave proizvodov prispevajo k doseganju rezultatov, ki jih uvrščajo med najboljše v panogi, saj podjetje dosega visoko dodano vrednost z nizko zadolženostjo. Izvrstne poslovne dosežke direktor Zupančič Jernej Zupančič s priznanjem GZS pripisuje lastni razvojni skupini, ki se nenehno povečuje. Trenutno je zaposlenih 109 delavcev, dodatno bo za obdobje dveh mesecev delo v Cleangradu dobilo še šest ljudi. V | Štajerski T ED INI K www.tednik.si tiiSstajerskitednik _Stajerskitednik Po besedah Zupančiča bi takoj zaposlili za nedoločen čas kader s poklicem mizarja, ključavničarja in orodjarja, a ga žal ni na voljo. Sicer pa je Jernej Zupančič izjemno ponosen na prejeto priznanje GZS. »Je dokaz, da smo skupaj s sodelavci na pravi poti, da delamo dobro in smo zato tudi uspešni. Vsekakor odlična spodbuda za prihodnost, kjer želimo, da ne bi bili prepoznavni le na tujem, pač pa tudi na domačem trgu,« pravi Zupančič. NŠ Poslovni sistem Varnost Maribor vcirno^t SAMO DO KONCA MESECA MARCA Varnost Maribor subvencionira 800 EUR Sedaj je pravi čas, da poskrbite za varovanje! Sistem brezžičnega ali žičnega varovanja doma Ei Vključuje opremo v vrednosti do 800C, Ei povezava na varnostno-nadzorni center in 24-urna pripravljenost intervencijskih skupin, Ei certificiran in zanesljiv sistem ter takojšnja intervencija v primeru alarma, Ei hitra in enostavna montaža, preprosta uporaba ter možnost nadgradenj, Ei več na www.varnost.si 0- 0 CENA PAKETA že za 30,50€ na mesec Opremo v vrednosti do 800€ SUBVENCIONIRAMO Ml! Vse cene so 2 DDV in veljajo za fizične osebe, ponudba velja do preklica. Fotografije so simbolične. Pridržujemo si pravico do sprememb. Varnost Maribor d.d. Kraljeviča Marka ul. 5 2000 Maribor PE Maribor 02 230 30 40 PE Ljubljana 01436 60 66 PE Celje 041 736 504 PE M. Sobota 02 532 16 07 www.varnost.si ¡nfo@varnost.si Varovanj'e premoženja prepustite profesionalcem! 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 17. marca 2017 Podravje • Iniciativa za nove temelje kmetijske zemljiške politike Slovensko zemljo naj obdelujejo dru Stanje na področju kmetijske zemljiške politike v Sloveniji je po mnenju predsednika Območne enote (OE) KGZS Ptuj Milana lastniki državnih zemljišč, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč, v prihodnosti postali tujci. Obdelovalna zemlja mora ostati v Za preživetje potrebnih najmanj 50 ha obdelovalnih površin V delovni skupini o kmetijskih zemljiščih, ki je ustanovljena na pobudo OE KGZS Ptuj, so prepričani, da mora družinska kmetija postati steber razvoja slovenskega kmetijstva. Povprečna družinska kmetija bi po njihovem izračunu morala zagotavljati delo za tri družinske člane. Za tri osebne dohodke iz kmetijske dejavnosti bi morali obdelovati vsaj 50 ha kmetijskih zemljišč. Podobne površine so pri kravah za mleko, govejih pitancih in plemenskih svinjah, bistveno več pri pitanju prašičev. Pri trajnih nasadih, jablanah in vinogradništvu bi družinska kmetija potrebovala vsaj 20 ha trajnih nasadov. Bistveno več površin bi potrebovale poljedelske kmetije. Seveda so tam potrebne površine močno odvisne od kolobarja, ki je poleg tehnoloških zahtev pogojen tudi z ekonomiko. »Opazen je velik pritisk tujih vlagateljev na slovenska zemljišča, ki ležijo na najboljših območjih za kmetijsko pridelavo. Istočasno zaznavamo zaraščanje in opuščanje kmetijske pridelave na manj kakovostnih in težje dostopnih kmetijskih zemljiščih. Slovenija je imela po osamosvojitvi in do leta 2004 skoraj 100-odstotno samooskrbo s hrano. Po letu 2004 so se začele velike spremembe v lastniški strukturi predelovalnih obratov. Danes tako opažamo, da jih je večina v tuji lasti, ali pa so prenehali obratovati, kar je z vidika nacionalne varnosti samooskrbe zelo problematično. Primeri: Tovarna sladkorja Ormož, MIP Nova Gorica, Fructal Ajdovščina, Mesna industrija Pomurka, Žito ... Podjetja v tuji lasti imajo v uporabi velika državna kmetijska posestva, kar iz stališča nacionalne varnosti samooskrbe in razvoja družinskih kmetij ni dobro. Za nami je 20-letno obdobje delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Postavlja se vprašanje, ali še Sklad opravlja funkcijo, za katero je bil ustanovljen, ali deluje v interesu slovenskega kmeta. Ali pa deluje samo v in- teresu kapitala? Iz različnih razprav smo zasledili, da trenutno vlada nezaupanje v delo Sklada, kar ni dobro. Menimo, da mora Sklad igrati odločilno vlogo pri upravljanju in prometu s kmetijskimi zemljišči v korist razvoja slovenskega kmetijstva in nacionalne varnosti ter samooskrbe. Pri upravljanju Sklada morajo sodelovati kmetje uporabniki in zakupniki državnih zemljišč,« pozivajo člani delovne skupine za področje državnih kmetijskih zemljišč, ki je ustanovljena na pobudo OE KGZS Ptuj. Njeni člani so Andrej Rebernišek, Milan Unuk, Vojmir Bizjak, Stanislav Leskovar, Srečko Kolar, Črtomir Rozman, Martin Brus in Franc Obran. Ščititi in preverjati promet najboljših kmetijskih zemljišč »Zaradi izredno nizke samooskrbe ter z vidika nacionalne varnosti pridelave hrane je v Sloveniji smiselno, da ima država večji vpliv na zakup državnih kmetijskih zemljišč. Sklad mora delovati v interesu nacionalne Slovenija letno izgubi tisoč hektarjev Lovrenc na Dr. polju • 16. ocenjevanje podeželskih dobrot Suha salama in kozarec gemaja Turistično društvo občine Kidričevo je letos pripravilo 16. ocenjevanje podeželskih dobrot. Komisija je ocenjevala vzorce vina iz brajd, suhomesnate izdelke, bučno olje in pekovske izdelke: kruh, potice, domače kekse, pletenice ... Za vse skupine ocenjenih izdelkov je komisija navedla tudi pripombe oziroma priporočila. »V ocenjevanje smo prejeli največ vzorcev vina in mesnih izdelkov. Pri suhomesnih izdelkih je viden napredek, kljub temu je komisija za nekatere opozorila na viden rob ob ovoju, preveč dodane slanine in premajhen premer salame. Pogrešali smo tipično domačo salamo s samo osnovnimi dodanimi začimbami, kot so sol, poper, česen in kumina. Komisija je poudarila, da naj bodo pridelovalci mesnih bunk posebej pozorni na sušenje, za zaseke priporočajo, naj zorijo vsaj tri mesece. Pri pecivu je komisija izpostavila inovativnost, prav tako uporabo domačih sestavin. Priporočili so, naj se namesto rastlinske smetane uporabi mlečna, teh izdelkov bi lahko bilo po mnenju komisije na ocenjevanju več. Pri kruhu so pogrešali vzorec, ki bi bil pečen v krušni peči, sicer pa so bili vsi polnega in dobrega okusa. Pri domačem vinu (gemaj, kvinton) je komisija ocenjevala barvo, bistrost, cvetlico, okus in harmonijo. Zelo dobre vzorce smo prejeli v kategoriji ocenjevanja bučnih olj. Praktično ni bilo slabega vzorca, ocenjevali smo barvo, vonj, okus in bistrost,« so pojasnili organizatorji tradicionalnega ocenjevanja podeželskih dobrot v občini Kidričevo, ki so vsem sodelujočim podelili priznanja za sodelo- Obiskovalci prireditve so ocenjevane izdelke tudi poskusili. vanje. Posebna priznanja oziroma odlikovanja so prejeli zmagovalci za posamezne izdelke. Letošnji zmagovalci ocenjevanja dobrot s podeželja so Mihael Žitnik iz Staro-šinc in Štefan Gregorec iz Orešja za gemaj, Roman Mesarič iz Staro-šinc in Marjan Lenartič iz Ptuja za kvinton, Franc Planinšek iz Plete-rij za bučno olje, Silva Mesarič iz Lovrenca za kruh, Ana Teskač iz Zgornjih Jablan za drobno slaščičarsko pecivo, Anton Bauman iz Dragonje vasi za šunkarico, Stanko Medved iz Lovrenca za suho salamo, Milan Fideršek iz Zgornjih Jablan za bunko ter Peter Čelofiga iz Zgornjih Jablan za suho slanino s poprom, špehovko in meso v zaseki. Na sklepni prireditvi letošnjega ocenjevanja, ki je potekala v dvorani v Lovrencu, so se predstavile skupine domačih pevcev. Nastopili so vaško-ljudski pevci iz Župečje vasi, ljudske pevke katoliškega društva Zvezdni dol Kidričevo ter Fantje treh vasi iz Lovrenca. Zaplesali so člani starejše plesne skupine FS Vinka Koržeta Cirkovce, obiskovalce je pozdravil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Po koncu prireditve so navzoči v dvorani v Lovrencu druženje nadaljevali ob degustaciji vseh razstavljenih in ocenjenih dobrot. Mojca Zemljarič Ormož • Ormoška tržnica se je lepo prijela Mala tržnica velikih Ormoška tržnica, ki deluje že približno dve leti in pol, središče lokalnih dobrot, pač pa je tudi kraj, kjer se Poleg stalne petkove ponudbe različne zelenjave, domačega kruha in slastnih gibanic, klobas, pa sirnih izdelkov, perutnine, domačih jajc in testenin so ponudbo na ormoški tržnici minuli petek bogatili tudi izdelki domače in umetnostne obrti, od ročno izdelanega nakita, rokodelskih izdelkov, volnenih izdelkov in še in še. Na gregorjevi tržnici se je z izključno lokalnimi pridelki in izdelki predstavilo kar 12 ponudnikov, med njimi tudi Marija Štuhec iz Kmetije Štuhec s Svetega Tomaža, ki jo imenujejo tudi mati tržnice. Na njenem zelniku je namreč zrasla ideja o oživitvi ormoške tržnice: »Bila sem prvi ponudnik na ormoški tržnici. Dejansko sem si iskala službo, ker sem izgubila zaposlitev in sem videla priložnost v tej zapuščeni ormoški tržnici. Imela sem občutek, da bi se dalo Kupci zadovoljni, a bi radi več ponudnikov Pogovarjali smo tudi se z nekaterimi obiskovalci tržnice, ki so s slednjo zelo zadovoljni, nekateri pa v prihodnosti pričakujejo več ponudnikov. »S ponudbo na ormoški tržnici sem zadovoljna, ker je res kakovostna, pristna, lokalna. Ponudniki so prijazni. Škoda, da ni več ponudnikov domačih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Sicer pa najraje posežem po mesnih izdelkih,« je vtise strnila Stanka Mitrovic. Med rednimi obiskovalci je tudi Simona Kosi: »Skoraj vsak petek obiščem tržnico, se podružim s ponudniki in tudi kaj nabavim. V prihodnosti bi sicer lahko bili morda dva oz. trije ponudniki s kmetijskimi pridelki in izdelki več. V osnovi pa na ormoški tržnici dobimo vse, kar potrebujemo - od domačega kruha, mesa, različne zelenjave ... Vse je domače, lokalnega izvora, kar vsekakor moramo vzpodbujati.« Foto: MZ petek • 17. marca 2017 Kmetijstvo Štajerski 9 žinske kmetije Unuka skrb vzbujajoče. Poudarja, da ne bi smeli dopustiti, da bi rokah slovenskih lastnikov, opozarja Unuk. najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetje opozarjajo na ranjenost nacionalne varnosti prehranske samooskrbe. varnosti pridelave hrane, voditi aktivno zemljiško politiko pri zaokroževanju zemljišč, formiranju družinskih kmetij in varovanju najboljših kmetijskih površin. Ukrepi kmetijsko-zemljiške politike morajo biti usmerjeni v razvoj družinskih kmetij. Zaradi velikih strukturnih sprememb v Republiki Sloveniji v pridelavi hrane v zadnjih 25 letih je smiselno na novo določiti kriterije za zakup državnih kmetijskih zemljišč. Med drugim oblikovati zgornjo mejo za zakup, ločeno posebej za družinske kmetije in pravne osebe. Smiselno bi bilo določiti prednostne kriterije, pa tudi širša merila. Zgornja meja zakupa državnih kmetijskih površin za družinske kmetije pod ugodnimi pogoji bi bila 50 ha, za trajne nasade pa 20 ha. Za zakup zemljišč pod ugodnimi pogoji bi sklepali dolgoročne 10-letne pogodbe, za nasade 30-letne. Za zakup zemljišč nad pragom bi sklepali letne pogodbe. Po našem mnenju je smiselno čim prej zaščititi in preverjati promet najboljših kmetijskih zemljišč, da ne bi v preveliki meri prešla v tujo lastnino.« Slovenija za povprečjem EU V zadnjih 20 letih v slovenskem kmetijstvu potekajo nenehne strukturne spremembe, ki se kažejo predvsem v večji koncentraciji in specializaciji kmetijskih gospodarstev. Število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, vzporedno narašča njihova povprečna velikost. Slovenija po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev kot tudi po produktivnosti precej Obdelovalne površine v državah članicah EU v letu 2013 1 Država Francija 18.466.200 2.781 Nemčija 11.875.890 1.463 Španija 11.294.620 2.429 Poljska 10.759.570 2.831 Romunija 8.197.590 4.140 Italija 6.728.360 1.107 Velika Britanija 6.268.770 967 Madžarska 3.800.820 3.878 Bolgarija 3.279.390 4.555 Švedska 2.582.290 2.662 Češka 2.492.390 2.373 Danska 2.397.220 4.281 Litva 2.277.830 7.855 Finska 2.223.230 4.042 Grčija 1.816.800 1.682 Avstrija 1.363.860 1.586 Slovaška 1.363.420 2.525 Latvija 1.204.140 6.021 Portugalska 1.100.860 1.059 Irska 1.041.970 2.265 Nizozemska 1.037.860 614 Hrvaška 878.430 2.092 Belgija 799.810 708 Estonija 628.310 4.833 Slovenija 172.690 839 Ciper 80.120 1.002 Malta 8.570 214 Baltske države Litva, Latvija in Estonija nih površin na prebivalca, najmanj pa Beneluxa Nizozemska in Belgija. imajo največ obdeloval-otoška Malta ter državi zaostaja za povprečjem Evropske unije. Uvršča se v skupino članic z najmanj ugodno strukturo kmetijstva. Več kot 80 odstotkov kmetijskih gospodarstev še vedno gospodari z manj kot 10 ha kmetijskih zemljišč. Zaostaja tudi v procesu proizvodnega in tržnega povezovanja kmetij, kar ima za posledico šibko pogajalsko moč kmetijstva v prehranski verigi ter neuravnoteženo razporeditev ekonomskih koristi med posameznimi členi verige. Dosedanji ukrepi skupne kme- tijske politike (neposredna plačila, ukrepi programa razvoja podeželja) so delovali v smeri ohranjanja obstoječe strukture, kar je za Slovenijo razvojno zaskrbljujoče. Podatki tudi kažejo, da je ekonomski položaj precejšnjega dela kmečke populacije med najnižjimi v Sloveniji, še zlasti za tiste z manjših družinskih kmetij. Med kmečkim prebivalstvom se povečuje delež starejše generacije, medtem ko se delež mlajše generacije vztrajno znižuje. Mojca Zemljarič Foto: MZ dobrot lokalnega izvora se je lepo prijela tako med kupci kot med ponudniki. Tržnica pa ni samo nakupovalno Ormožani družijo. nekaj prodati.« In občutek je ni varal. Pomemben vir dohodkov namreč zanjo predstavlja ravno prodaja na ormoški tržnici: »Na začetku nisem točno vedela, koliko zelenjave naj pridelam in koliko je bom lahko sploh prodala. Tako se je dogajalo, da mi je kmalu zmanjkalo vsega in kaj hitro mi je postalo jasno, da bova z možem morala pripraviti več.« Marija, ki se poleg pridelave zelenjave v okviru dopolnilne de- javnosti ukvarja tudi z izdelavo testenin in peko keksov, opaža, da se kupci radi vračajo. »Prihajajo različne generacije, po večini upokojenci in mlade mamice, ki dajo nekaj na svoje zdravje, veliko pa jim pomeni tudi druženje, klepet. Pogrešam morda več srednje generacije. Menim, da je lokalna, kakovostna hrana še premalo oglaševana. Pred dnevi sem zasledila oddajo, da se Slovenci uvrščamo med države, ki kupu- jejo poceni in manj kakovostno hrano. Zato vidim priložnost v tržnicah, ki bi se s cenami vsaj malo morale prilagajati trgovskim centrom, ker če je hrana predraga, si je ljudje ne morejo privoščiti,« je prepričana. Da je presenetljivo, kako dobro je v Ormožu obiskana tržnica, pripomni ponudnik na sosednji stojnici, založeni z mesnimi in širnimi izdelki po prleških recepturah, Slavko Pere s Kmeti- je Pere s Koga. Vsak petek speče okoli deset hlebcev domačega kruha in ga še toplega prinese na tržnico. Običajno ga zmanjka v približno dveh urah po odprtju. Da gre za trdo delo, pa k povedanemu pristavi Dragica Sever s Kmetije Sever s Središča ob Dravi, ki na ormoški tržnici ponuja kakovostno meso perutnine. Perutninarstvo ima pri Severjevih že dolgo, 50-letno tradicijo, približno dve desetletji pa imajo tudi svojo klavnico. Na leto vzredijo okoli 5000 piščancev domače reje, še okoli 72.000 njihovih piščancev pa pod svojo blagovno znamko prodaja Panvita. Severjeva ob tem še ne more mimo zakomplicirane zakonodaje in dolgotrajnih postopkov, ki zavirajo razvoj kmetijstva. Monika Levanič Lokalno pridelana hrana je prihodnost Da je projekt ormoška tržnica padel na plodna tla in da je lokalna hrana prihodnost, odločno pove Anita Bolčevič, ki je v Komunalnem podjetju Ormož zadolžena za tržnico. Še posebej jo veseli, da je odziv kupcev vse večji, med njimi je tudi vse več mladih, ki se zavedajo pomena lokalne hrane. Kot je še dejala, tržnica obratuje vsak petek med 8. in 12. uro, od maja do junija pa tudi v popoldanskem času od 16. do 18. ure. Občasno organizirajo tudi večje tržnice in sejme, na katerih se zbere večje število ponudnikov. Prvi takšen bo »sejem na cvetni petek«, 7. aprila. / Mariji Stuhec, ki se pridelavi zelenjave posveča s srcem, pomemben vir dohodkov predstavlja prodaja na ormoški tržnici. Foto: ML 1G Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 17. marca 2017 Ptuj • Razstava And Anje Blues Upanje v odtenkih modre V Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj so odprli razstavo Blues. Z dvajsetimi umetninami se predstavlja mlada ptujska samouka umetnica, ki je včasih ustvarjala pod umetniškim imenom antiZOLOFT in ga nedavno zamenjala z And Anja. S !" Razstavljena dela so raznolikih formatov (tudi srce se najde med njimi), motivov in slikarskih tehnik; večinoma gre za tradicionalne oljne ali akrilne barve na platnu, _____ sicer pa umetnica posega tudi po »Hli^HsiSK pastelnih kredah, nalivnih peresih in modrih kemičnih svinčnikih na papirju ... Anja je pojasnila, da tokratna razstava nosi naslov Blues, ker prikazuje žalost in soočanje z njo, naslov pa je primeren tudi v dobesednem prevodu, saj v razstavljenih delih prevladujejo odtenki modre barve. »Uporabljam črno, modro, vijoličasto in roza barvo, za vsa moja dela pa so značilne mehke, nežne ........... linije. Ljudje moje slike opisujejo kot srhljive, čeprav dejansko ne Melanholija in žalost v delih mlade umetnice And Anje preraščajo v upanje, upodabljam nikakršnega nasilja. V resnici večina mojih del prika- nje in slikanje le del umetničinega zuje upanje,« je povedala umetni- ustvarjanja, ki sega tudi na številna ca. »Avtoričina dela so največkrat druga področja. surrealistična in vsebujejo veliko Ljubiteljska likovnica, ki kot mero črnega humorja,« so dodali v svojega najljubšega likovnega CID Ptuj in poudarili, da sta risa- umetnika navaja kar mater naravo, •ÍÍrH!ív {? M f i^feL'f -••'C L m —J f i mm f < vio, v. mm je razstavljala že nekajkrat. »Blues ni moja prva samostojna razstava, je pa do zdaj moja najljubša, saj so mi platna zelo všeč,« je priznala. Priložnost za obisk razstavišča na Osojnikovi ulici imate do 20. Foto: arhiv CID Ptuj aprila letos, za pokušino pa si lahko nekaj umetnin And Anje ogledate tudi na različnih družbenih omrežjih in spletnih umetniških platformah. EM Ljubljana • Prvo srečanje ljubiteljev solfeggia Lepi uspehi mladih glasbenikov V soboto, 11. marca, se je šest učencev (Andraž Alič, Dominika Raušl, Jada Kondrič, Lara Hozjan, Gaja Plohl in Lana Kunčič) udeležilo prvega srečanja ljubiteljev solfeggia v Ljubljani. Učenci so svoje znanje izkazovali v treh različnih kategorijah. Srečanja se je udeležilo 24 mladih solfe-ggistov. Andraž Alič je svoje znanje izkazal v A-kategoriji in prejel priznanje za posebej lepo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Jada Kondrič je izkazala znanje v B-kategoriji in prejela posebno priznanje za odlično znanje solfeggia. Gaja Plohl je izkazala znanje v B-kategoriji in prav tako prejela posebno priznanje za odlično znanje solfeggia. Sicer pa so se učenci srečanja udeležili predvsem z namenom, da se družijo s solfeggisti iz treh drugih Willems šol. Na srečanju so bili sproščeni, lahko so izrazili svoje znanje in se predvsem družili. Učitelja Peter Gojkošek in Klavdija Zorjan Škorjanec sta ponosna na izjemne dosežke svojih učencev. Srečanje so priredile naslednje šole: Glasbeni center Edgar Willems iz Ljubljane, Glasbeni center DoReMi z Bleda, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla iz Ptuja in Glasbeni center Zvočna zgodba iz Ljubljane. K.Z.Š. Opravičilo V Štajerskem tedniku, ki je izšel 14. marca, smo na deseti strani v članku z naslovom »Bo na Panorami zrasel kompleks devetih novih hišk?« nehote napačno zapisali priimek ene izmed dijakinj. Pravilno se glasi: Sara Gre-gorec (in ne Gregorič). Za napako se opravičujemo. Uredništvo Tednikova knjigarnica Kam bi dala takle dan Pa res. So dnevi, ki bi jim najraje odrekli resnično prisotnost. Najraje bi, da se sploh ne bi zgodili. Ali pa bi bilo najbolje, če bi jih v najkrajšem možnem času enostavno pozabili. Le komu se kdaj ne pripeti, da se zalomi kak dan in gre vse narobe. Kam bi dala takle dan je naslov knjige avtorice Metke Lampret, ki je minulo leto izšla pri Cankarjevi založbi v okviru progama, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Do tedaj je bilo ime Metka Lampret domala neznano v literarnih krogih. Lani pa - presenečenje! Avtorica je namreč prejela nagrado za najboljši prvenec, ki jo podeljujejo na vseslovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. In seveda, taka nagrada takoj spodbudi bralsko radovednost, tudi zato, ker je avtorica zrelih let in se je pisanju posvetila po zaključku službene delovne dobe. Presenečenje torej, saj so običajno za prvence nagrajeni mlajši pisci. Radovednost je tem večja, saj gre za uveljavljen založniški program, ki ga ureja Andrej Blatnik. Knjiga Kam bi dala takle dan je zbirka enaindvajsetih zgodb, ki so tako domače, prijazne, enostavne, resnične in so od tu, iz naše vsakdanje bližine. Za branje teh zgodb niso nujne zahtevne bralske veščine, a zgodbe dajejo možnost premišljevanja o teh naših malih življenjih. Lampretova je odlična opazovalka drobnih, navadnih življenjskih drobcev, ki jih začini z nekaj humorja in samoironije ter s prijetno mero živahnosti. Naslovna, prva zgodba začenja tako: Zaprla sem vrata, a še vedno slišim, kako stoka. Mencam v postelji, res me tišči lulat, pa bi morala mimo kavča v dnevni sobi in kdo ve, ali bi mi ne obrisala solz, ki mu tečejo v kosmata ušesa. Hecno, res so dlakava, šele pred kratkim sem opazila. Kje sem vendar imela oči vsa ta leta ? Nič ne pomaga jutranja telovadba na balkonu, ko gol do pasu dela sklece. Srajce mu lezejo izza hlač, ker se okrog pasu potuhnjeno veča salo. Naj joče, zdaj ni več sramotno, če moški joče. Ko bi imel vsaj razlog. Ga je spodila, ga je zalotil rogonosec, ima tekmeca?... Prvoosebna pripovedovalka se spominja, da ji je mama govorila, da naj kar joče, saj bo tako dobila lepe oči. Ali pa, da je jok dober, vsaj lulat ni treba. Modrost njene mame, ki si ji je zdela namišljena žrtev in ji je kot taka šla na živce, je bila tudi misel o boljšem pijancu kakor o babjeku ... Ob tem je njena mama rada poudarila, kako je trpela z njenim očetom, ona pa, hčera, je imela njega raje od nje, od mame. V vsej zgodbi teče zamera pripovedovalke do življenjskega sopotnika, razmišlja in ko se končno odpravi na pot do stranišča, tam, mimo kavča v dnevni sobi ..., sledi nenavaden preobrat in besede: Ljubi, rečem, ljubi moj starček, jaz ... V drugi zgodbi, Ko bom mrtev in bel, je pripovedovalec moški: Ženske! si rečem in sem dobre volje. Nobenih slabih izkušenj nisem imel v življenju z lepšim spolom. Včasih poslušam svoje znance, ki pravijo: baba, najboljša je slaba, in se režim, da ne izpadem peder, a pri sebi si mislim, pa kaj imajo oni proti rožicam. Je pa res, moja je umrla še mlada, uboga Cvetka, tako rekoč v najlepših letih, pri petdesetih. Nikoli ni bila moja ena in edina, ampak ni umrla od žalosti, ker sem skakal čez plot, če seje le dalo in je bila prilika. Ne vem, če je sploh kdaj pogruntala. Jaz sem diskreten: nikoli nobene iz službe ali sosede, ki bi se razgovorila, nikoli držanja za roke na cesti, pa telefoniranja z domače številke, pa kake šminke na srajci... Vsakdanje zgodbe vsakdanjih ljudi Metke Lampret so simpatično, kratkočasno branje, ki preseneča s svojo preprostostjo in hkrati širino ter mestoma bridko duhovitostjo. Vabimo vas, cenjeni bralci, da se nam pridružite na literarno-glasbenem večeru z Metko Lampret (dobitnica nagrade za prvenec 2016) in Gregorjem Korošcem (prvi avtorski CD z naslovom Deklica iz stekla) v razstavišču knjižnice v četrtek, 23. marca 2017, ob 19. uri, ko bomo svečano pričeli novo sezono bralne značke za odrasle 2017. Liljana Klemenčič 4* J--. sjr. ^ ; H Dejan Zavec Športni dogodek z možnostjo druženja Stran 12 Kikboks V KBV Ptuj organizirali Nepogrešljivi 2017 Stran 12 European Championship 10n MARIBSR201/ Strelstvo Organizatorji zadovoljni, naši tekmovalci manj Stran 13 Rokomet Ormož v Hrastnik, Drava doma z Dobovo Strani 13 Nogomet Začetek drugega dela v 3. ligi sever in Superligi Strani 14 Smučanje llkin je tudi smukaški globus Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na mztovnim íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga Prikazati najboljše iz Maribora skozi celotno tekmo 1. SNL, 25. krog: Aluminij - Rudar, nedelja, 19. 3., ob 15.00 v Kidričevem Nogometaši v 1. SNL se bodo konec tedna merili na srečanjih 25. kroga, ki znova prinaša zanimive obračune. V praktično vseh primerih se bodo namreč med seboj merile ekipe, ki so na lestvici blizu skupaj. V zgornjem delu lestvice bo vroče v Celju, kjer gostuje Maribor, štajerski derbi pa na Areno Petrol tradicionalno privabi veliko gledalcev - tudi zaradi navijačev vijoličastih, ki zasedejo dobršen del tribun. Olimpijo po vseh pretresih čaka domača tekma s Koprom, ki spomladi še ni izgubil tekme (zmagi z Domžalami in Radomljami, remi s Celjem). Bo Marijanu Pušniku po dobrem tednu skupnih treningov uspelo dvigniti krivuljo rezultatov Olimpije? Težko, še posebej zaradi tega, ker je klima okrog ekipe zelo slaba. Še tretji obračun v zgornji polovici lestvice bosta odigrali ekipi Gorice in Domžal, obe sta v prejšnjem krogu slavili zmagi. Svoja derbija imajo tudi ekipe iz spodnjega dela. Kal-cer bo gostil Krško, ki na gostovanje prihaja z novim trenerjem; Tomaža Petroviča je zamenjal Rok Zorko, dosedanji trener v mladinski Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija v nedeljo na domačem igrišču pričakujejo goste iz Velenja. Eden izmed adu-tov bo znova Francesco Tahiraj, ki je bil najboljši posameznik Aluminija na tekmi v Mariboru. šoli. Brez zamenjave trenerja v tej sezoni sta tako le še ekipi Maribora (Darko Milanič) in Gorice (Miran Srebrnič). Visok tempo brez padca koncentracije Kidričani po porazu v Ljudskem vrtu pričakujejo domači obračun z Rudar- jem. Velenjčani so jih na prvi medsebojni tekmi v sezoni v Kidričevem premagali, zato se jim bodo igralci v rdečem poskušali tokrat oddolžiti. To bo vse prej kot lahka naloga, saj je ekipa Rudarja zelo neugoden tekmec v gosteh: na tujih igriščih so osvojili celo več točk (16) kot na domačem (13)! Za nameček bo kidričevski trener Slobodan Grubor srečanje moral odigrati brez Lovra Bizjaka, ki je proti Mariboru prejel četrti rumeni karton v sezoni. V ekipo se vrača Nemanja Jakšic. Znova pa za mesto v ekipi kandidira Francesco Tahiraj. Gre za zelo zanimivega igralca, ki je zelo spreten v preigravanjih. Svoje prve no- Nogomet • NK Drava, 2. SNL Cilj spremenjene ekipe bo obstanek Ekipa Drave je pred začetkom priprav doživela manjši igralski »potres«, saj je vrste ptujskega nogometnega drugoligaša zapustilo precej igralce. Ne glede na odhode je novi predsednik Nastja Čeh zavihal rokave in pripeljal nekaj nadarjenih mladih igralcev, ki bodo v prvi vrsti NK Drava, prestopni rok: - prihodi: Marko Pani-kvar, Matic Golob, Jure Perger, Luka Šalamun, Luka Domjan, Fran Ku-kec, Nino Dirnbek, Timotej Acman, Matic Marcius, Jon Šporn, Mitja Križan; - odhodi: Mitja Rešek, Aljaž Musič, Žan Hliš, Gašper Hribernik, Naser Kaj-tazi, Enes Rujovic, Marko Milojevic, Jetmir Torra. igrali za mladince, prav tako pa je trenerju Simonu Sešlar-ju uspelo privabiti na Ptuj nekaj igralcev iz prvoligaških sredin, iz Celja in Velenja. Gledano na imena bodo »modri« v spomladanskem delu imeli zelo solidno ekipo, njihov primarni cilj bo nedvomno čimprejšnja zagotovitev obstanka v ligi. Na drugi del sezone so se pod vodstvom Simona Se-šlarja pripravljali dobra dva meseca, ko so se uigravali na številnih prijateljskih tekmah, na katerih so nanizali večinoma pozitivne rezultate. Z zmago na generalki proti Rogaški z 2:0 odhajajo na uvodno gostovanje k vodilni ekipi Triglava. Krajnča-ni so favoriti, vendar Ptujčani imajo svoj plan za to tekmo in tudi za celotno prvenstvo. Kljub težki situaciji v klubu gredo nogometaši Drave v drugi del s pozitivnimi občutki. »Imamo kakovost v ekipi« V pripravah je Drava odigrala veliko število prijateljskih pripravljalnih tekem. Kakšna je slika ekipe v tem trenutku? S. Sešlar: »Res je, da smo igrali veliko tekem, saj je v ekipo prišlo ogromno novih igralcev in smo zato skozi tekme iskali pravo povezanost igralcev med seboj. Za nami je dober pripravljalni del, v katerem smo naredili veliko stvari. Večina igralcev je opravila v glavnem vse treninge ter se je dobro uigrala za nadaljevanje prvenstva.« Ali je ta nova Drava igralsko močnejša kot gometne korake je Albanec z italijanskim potnim listom naredil na Apeninskem polotoku, v mlajših selekcijah slovitega Juventusa. Igral je še za podmladek Caprija in Torina, od koder je avgusta leta 2015 prišel v Slovenijo, k Zavrču. 20-letnik je bil morda celo najboljši igralec svoje ekipe v Mariboru, s svojimi hitrimi prodori in preigravanji je predvsem v prvem polčasu vijoličastim povzročal kar precej preglavic. »Tekmo z Mariborom bi ocenil nekako polovično - delno dobro, delno slabo. V Maribor smo odšli igrat kompaktno in agresivno, z željo po doseganju zadetkov. A so se nam dogajale napake v obrambi, zato smo prejemali poceni zadetke. Razočaran sem predvsem z rezultatom,« je v italijanščini povedal Tahiraj, za prevod je poskrbel maser in zdravnik ekipe Tomislav Pincetič. Medsebojni tekmi v sezoni 2016/17: 7. krog: Aluminij - Rudar 0:3; strelca: John Mary 2x, Lotrič; 16. krog: Rudar - Aluminij 0:0. Celoten prvi polčas ste v Mariboru držali visok tempo. »To nam je res uspevalo vse do prvega zadetka, ki ga ne želim komentirati. Moje mnenje pa je, da se takšne enajstmetrovke res ne sodi. Resda smo bili več v obrambi, a do zadetka bi polčas ocenil kot vrhunski,« se je na tekmo še obrnil Tahiraj. Njega in njegovo ekipo čaka v nadaljevanju sezone težak boj za neposredni obstanek v ligi, ki ga prinaša 8. mesto. »Mislim, da smo s predstavo proti Mariboru, predvsem v 1. polčasu, pokazali, da lahko obstanemo in da si to tudi zaslužimo. Zagotovo smo neugodni tekmec za vsako ekipo v 1. ligi, smo nepredvidljivo moštvo s precej dobrimi posamezniki. Ni me strah, da ne bi obstali v ligi,« je optimističen 20-letnik, ki se je obrnil tudi k nedeljskemu srečanju z Rudarjem: »Dvakrat smo letos že igrali z njimi, poznamo se med seboj, zato vemo za njihove dobre in slabe lastnosti. Cilj je čim bolje unovčiti naše dobre elemente in vknjižiti tri točke. Cilj je nedvomno zmaga.« Jože Mohorič tista, ki je igrala v jesenskem delu tekmovanja? S. Sešlar: »Težko je trenutno odgovoriti na to vprašanje. V klubu so ostali tisti igralci, ki so bili pravi in so si to tudi želeli. Med tistimi, ki so odšli, bi si sam najbolj želel, da bi ostal Mitja Rešek, ki nam bo najbolj manjkal. Gotovo pa je tudi to, da so novinci kakovostni in mislim, da bo ekipa igrala dober nogomet.« Osnovni cilj obstaja obstanek v ligi ali se pomakniti proti sredini prvenstvene lestvice? S. Sešlar: »Čim prej si bo treba zagotoviti obstanek in zato bo zagotovo treba še zmagati nekaj tekem. Vemo pa, da je v drugi ligi vsaka tekma težka, in če prideš v nek negativen niz, je lahko problem. Če bodo fantje delali tako kot do sedaj in bodo šli v tekme tako, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave pričakujejo spomladanski del sezone v 2. ligi v precej spremenjeni sestavi. Trener Simon Sešlar bo močno pogrešal Mitja Reška. kot je treba, se nam ni treba bati za obstanek v ligi.« Čaka vas težek start proti Triglavu. Kakšne so vaše želje na tekmi v Kranju? S. Sešlar: »V Kranj gremo pokazat pogumno igro. Imamo kakovost v ekipi, ki se lahko dobro predstavi. Naša želja je, da se iz Kranja vrnemo neporaženi.« David Breznik 12 Štajerski Šport petek • 17. marca 2017 Boks • Dej'an Zavec boxing gala Športni dogodek z možnostjo druženja in izmenjave informacij V soboto je v Ljubljani pre-mierno potekal gala boksarski večer v organizaciji našega najuspešnejšega boksarja Dejana Zavca. Odzivi so pozitivni, strnil pa jih je glavni protagonist dogodka. „Ko je dogodek mimo, sem na trenutke celo prezadovo-ljen s tem, kako je vse skupaj izpadlo, vsekakor pa ostajam na realnih tleh in vem, da je določene stvari mogoče še izboljšati. Zavedam se, koliko truda je bilo potrebnega za vse skupaj, a sedaj lahko že rečem, da se je vse izplačalo. Sam v tem pilotskem projektu v Sloveniji vidim veliko več, kot je vidno očem gledalcem." Je bilo treba prebiti veliko ledu za zagon takšnega projekta? D. Zavec: „Zagotovo, a s tem se srečujejo vsi, ki hočejo vpeljati kakšno novost ali izvesti kakšen nov projekt. Na poti smo se srečevali z ovirami, o katerih nismo niti razmišljali. Nekajkrat smo se zaleteli v njih, a nas je pozitivno odbilo in smo nadaljevali pot (smeh). V sredini decembra smo začeli urejati vso potrebno dokumentacijo, od sredine januarja pa smo dejansko garali za čim boljšo izvedbo, tudi veliko neprespanih noči je bilo vmes. Če samo omenim področja izbira tekmo- valcev, pogovori s potencialnimi partnerji, organizacija spremljevalnih dogodkov ..." Poslovni partnerji pa so se odzvali v lepem številu. D. Zavec: „Res je, tudi podjetji iz našega okolja - Talum in Ilkos - sta prisluhnila naši ideji, na kar sem še posebno ponosen in tudi počaščen. Dejansko so pomagali tudi s svojimi idejami, ne samo fi- nančno. To nam je dalo dodaten zagon, da smo lahko bolj mirno delali naprej svoj del." Če se obrnemo k športnemu vidiku dogodka: šest domačih boksarjev se je merilo s tekmeci iz Italije. D. Zavec: „Glede samega števila dvobojev smo vedeli, da dogodek ne sme trajati tri ure in več, saj je težko toliko Kikboks • KBV Ptuj, Nepogrešljivi 2017 Promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov V petek, 10. marca, je v Kickboxing centru Ptuj potekala tradicionalna promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov borilnih veščin in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi 2017. V klubu so poudarili, da letos poteka že 42. leto neprekinjenega delovanja. V centru se je zbralo veliko število članov (mojstrov, predsednikov, mojstrskih kandidatov...) od ustanovitve kluba leta 1975 pa vse do danes. Povabljeni so bili člani Kluba borilnih veščin Ptuj in člani Klubov borilnih veščin Ormož, Murska Sobota, Kranj in drugih, ki izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar. Tokrat je potekal trening eno uro samo za mlajše aktivne člane kluba, nato pa še eno uro skupaj starejši in mlajši, ki so med seboj izmenjavali izkušnje. Nato so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. V imenu predsednika KBV Ptuj dr. Zoltana Mileta je vse prisotne pozdravil Franc Slodnjak in se zahvalil vsem, ki klubu pomagajo, z njim sodelujejo ter vsako leto prihajajo v klub. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba prof. Vladimir Sitar, ki je vodil prireditev do konca. Posebej sta se v imenu kluba zahvalila ustanovitelju kluba iz leta 1975 SrečkuArnušuter aktualnemu glavnemu sponzorju kluba Branku Pečarju iz podjetja MONTPRO. Ob tem sta poudarila, da ima klub veliko manjših sponzorjev in donatorjev in se jim tudi zahvalila. Športni in poslovno-družabni del Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi družabnemu delu dogodka. D. Zavec: „Zame je zelo pomembno, da tak večer ne dobi samo ene note, torej športne. Zelo smo se trudili, da pride tudi do izmenjave informacij med skupinami poslovnežev, druženja. Želel sem tudi, da dobijo ljudje občutek o športnikih, da lahko z njimi spregovorijo nekaj besed - fantje s tem rastejo, družba pa izgubi predsodek o nedotakljivosti boksarjev." Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: „V sredini decembra smo začeli urejati vso potrebno dokumentacijo, od sredine januarja pa smo dejansko garali za čim boljšo izvedbo, tudi veliko neprespanih noči je bilo vmes." časa sedeti na mestu. Šest, morda sedem je tisto idealno število, pri katerem bomo ostali, saj potem ostane dovolj časa tudi za druženje, ki je v tej zgodbi tudi pomembno. Za nastop nisem izbral vseh državnih prvakov, kar bi bilo samoumevno, ampak sem izbral garače in tiste, ki imajo najboljši potencial. Kot Vsi prisotni, ki imajo status Nepogrešljivi, so prejeli spominske diplome: Sabina Kolednik, Renata Kozel, Timi in Vladimir Sitar, Luka Vindiš, Franc in Kristjan Slodnjak, Edvard Štegar, Slavica in Matic Bedenik, Franc Vrbančič, Branko Breg, Milan Breg, Branko Pečar, Edi Koro-taj, Gašper Mlakar Valentin, Ivan Babič, Mehme-dalija Mujanovič - Mrki, Filip Janžekovič, Tadej Valenko, Barbara Murat, Silva Skledar, Zvonko Zi-nrajh, Srečko Arnuš in Drago Rus. Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu. Franc Slodnjak organizator ne morem reči, da moji varovanci nimajo privilegija, a je pomemben tudi drugi vidik: rad bi združil slovenski boks. Ne želim, da se ločujemo po klubih, ampak zgolj po kakovosti. Za zdaj se je ta strategija izkazala za pravo, v prihodnjih večerih pa se bodo boksarji menjavali. To naj bo motivacija tudi za tiste, ki se doslej niso mogli prebiti v ospredje. Še enkrat pa poudarjam, da je trdo delo edino merilo, ne glede na to, iz katerega kluba prihaja. Dogodek se je izkazal za pozitivnega tudi iz tega vidika, da so se boksarji merili v prestižnem okolju (npr. business dress code oblačenja), ob glasbeni spremljavi in svetlobnih učinkih. Zaradi tega so bile na začetku njihove predstave popolnoma drugačne od običajnih, na trenutke so bili celo zmedeni. Vsekakor nova izkušnja, ki jih bo obogatila." Kateri od boksarjev pa je v Ljubljani najbolj pozitivno presenetil? D. Zavec: „Vsi fantje so opozorili nase, ne bi želel koga izpostavljati. Od samega presenečenja zaradi ambienta niso vsi dali od sebe maksimuma, vsi so se bolj sprostili proti koncu borb. A to so zgodbe zase, to je nujno potreben del rasti in v prihodnosti uspešnega udejstvo-vanja na mednarodni sceni. Pozitivno pa so me s svojo kakovostjo in pristopom presenetili Italijani, saj so prišli v zelo močni zasedbi." Naslednji dogodek bo 22. aprila v Laškem. Kdo bodo tekmeci naših borcev? D. Zavec: „Po številnih pogovorih se je nabor zožil na Srbe in Madžare. Izmed naših bo zagotovo prisoten Denis Lazar, ki je v Ljubljani osvojil prvi pas. Ob njem Aljaž Ven-ko, morda Jan Sekul in Tomi Lorenčič, prvi mora pozdraviti poškodbo, drugi pa mora pri delu pokazati nekaj dodatnega 'gasa'. Vsa preostala mesta so odprta in se bodo izkristalizirala v zadnjih dveh tednih, saj so domača tekmovanja v polnem teku: konec tedna je liga, čez 14 dni sledi še tridnevno državno prvenstvo. Na teh lahko v ospredje stopi kakšen nov obraz, vsi bodo imeli možnost dokazovanja, zato puščam odprta vrata." Jože Mohorič Rokomet • Jeruzalem Ormož Pomembna tekma Nepogrešljivi 2017 Foto: Franc Slodnjak Kljub težavam s poškodbami in boleznimi so rokometa-ši Jeruzalema z odliko opravili svojo nalogo v 1. krogu Lige za obstanek. Na Hardeku je pred več kot 200 gledalci z izidom 26:22 padla borbena ekipa Slovenj Gradca, ki skupaj z Dolom Hrastnikom še upa, da ulovi 8. mesto, ki še zagotavlja obstanek v ligi. Prav Dol Hrastnik je naslednji nasprotnik Ormožanov. »Gre za ekipo, ki smo jo letos dvakrat premagali, kar pa ni zagotovilo, da bo tudi tokrat tako. Smo igralsko kakovostnejši, vendar če ne bomo z glavami pri stvari, kot je potrebno, lahko gre vse narobe. Spomnimo se prve tekme v Ormožu, ko smo povedli že za osem zadetkov in na koncu komaj izvlekli zmago z golom prednosti. Nasprotnika dobro poznamo in njihovo prvo ime je Gregor Klepej. Od njega se pričnejo vsi napadi Dolanov, ki so še posebej nevarni na domačem parketu. Ko smo Klepeja ustavili na tekmi pred dobrim mesecem, smo zaustavili tudi celotno ekipo Dola. Podobno taktiko bomo ubrali tudi tokrat. Žal ekipi ne bosta mo- gla pomagati oboleli Gregor Ocvirk in poškodovani Nejc Zidarič. Dolu je to ena izmed zadnjih možnosti, da naredi čudežni preobrat in obstane v ligi,« je pred gostovanjem v Dolu povedal trener Saša Prapotnik. Upajoč na pozitiven šok so v taboru naslednjega ormoškega tekmeca zamenjali tudi trenerja. Primoža Cenkarja je zamenjal njegov pomočnik Tadej Simončič. Dolani so v zadnjem krogu izgubili v Do-bovi, kjer so vodili že za pet zadetkov (12:17), na koncu pa izgubili za štiri zadetke (30:26). Zmaga v Dolu bi Jeruzalemu prinesla zelo veliko. »V prvi vrsti bi prinesla mirno nadaljevanje sezone, kjer bi lahko v igro vse bolj in bolj vključevali naše mlade rokometaše, ki nujno potrebujejo minute in izkušnje. Igranje mladinske lige in članske lige je le velika razlika,« je ob našem obisku enega izmed treningov v trdnjavi Hardek povedal kapetan Bojan Čudič Hugo. Tekma med Dolom Hrastnikom in Jeruzalemom je na sporedu v soboto, 18. 3., ob 19.30. KU petek • 17. marca 2017 Šport Štajerski 13 European Championship 10m MARIBSR2017 Foto: Strelska zveza Slovenije Foto: Strelska zveza Slovenije Spodnjepodravski strelci in člani slovenske članske reprezentance na EP 10 m Maribor 2017, z leve Izjemna kulisa finalne-Turnerjeve dvorane v hotelu Habakuk je poskrbela za izjemne emocije tekmo-strani Kevin Venta, Urška Kuharic, Sašo Stojak in Majda Raušl valcev in gledalcev na EP. Strelstvo • Evropsko prvenstvo 10 m Maribor 2017 Organizatorji zelo zadovoljni, tekmovalci s svojimi dosežki manj Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem na 10 m, ki je potekalo med 6. in 12. marcem pod Pohorjem v Mariboru, bo ostalo z zlatimi črkami vpisano v slovensko in evropsko strelsko zgodovino, saj smo po izjavah vodilnih predstavnikov Evropske strelske zveze (ESC) doživeli odlično organizirano tekmovanje, nekateri izmed njih pravijo, da je to bilo celo najboljše EP v zgodovini! Slovenci smo se glede organizacijskih pristopov veliko naučili od lanskih organizatorjev EP v Gyoru na Madžarskem, kjer je bilo videti vse popolno. V pogovoru z madžarskimi kolegi, ki bodo v naslednjem letu znova organizatorji EP, tokrat v Budimpešti, pa so nam zaupali, da so tudi sami prepoznali nekatere dobre slovenske pristope in imajo ideje, kako bi lahko organizacijo EP 10 m v letu 2018 še izboljšali. Predsednik OO Ljubo Germič čestital ekipi za izvedbo EP »Pred EP smo v organizacijskem odboru mislili, da bo dislokacija strelišč lahko naša velika pomanjkljivost, pokazalo pa se je, da je bila to velika prednost. Finalno strelišče smo umestili v hotelski prostor, kjer so tekmovalci bivali, ob tem pa smo se tudi potrudili za prevoze strelcev in strelk iz kvalifikacijske dvorane Draš do hotela Habakuk, kjer so bile na sporedu končne odločitve, kar so vsi zelo dobro sprejeli. Lani v Gyoru smo ves teden budno spremljali EP in proučili vse najmanjše detajle, a nismo ostali samo pri tem. Letošnje tekmovanje smo nadgradili, najboljše priznanje pa smo prejeli ravno od lanskih madžarskih prirediteljev, ki so bili presenečeni nad številnimi organizacijskimi novostmi v Mariboru,« nam je v uvodu povedal predsednik organizacijskega odbora EP in podpredsednik Strelske zveze Slovenije, Ljubo Germič. Proračun mariborskega EP je sprva znašal 300.000 evrov, nato je narasel na več kot 500.000 evrov, a Germič je poudaril, da so ves čas budno pazili na finančno uravnoteženost pri organizaciji tekmovanja. »Z denarnega vidika je bil projekt zahtevnejši od naših pričakovanj, smo pa zato vselej pazili, da ne bi ogrozili pozitivnega finančnega rezultata prvenstva. Če smo povečali odhodke, smo poskrbeli tudi za prihodke. Rad bi poudaril, da smo v tem projektu vsi delali brez denarnega nadomestila, v nasprotnem primeru tudi samega evropskega prvenstva ne bi mogli organizirati,« je na koncu dejal, po uspešni organizaciji EP, vidno olajšani Germič. Slovenci s slabšimi dosežki na EP brez finalistov Po tekmovalni plati smo Slovenci dobili manj, kot smo se nadejali, pozitivna pričakovanja pa so slonela predvsem na dosedanjih izkušnjah, saj smo videli številne dobre nastope slovenskih strelcev, s finalisti in osvoje- Rokomet • Kadeti RK Drava Visoko slavje Drave: Pomurje - Drava 32:42 (14:23) RK DRAVA: Lazič, Šilak 14, Godicelj 6, Pšajd 1, Simonič 4, Ivaniševič 8, Lovrenčič 4, Nikl, Pogelšek 3, Jan 2. Trener: Sašo Petek, pom. trenerja Rok Fridrih. Ptujski kadeti so se v petek, 10. marca, odpravili na gostovanje k ekipi iz Pomurja. Ekipa Pomurja doma zmeraj igra v popolni postavi, saj ji pomagajo posojeni igralci iz Radgone in je tudi zato zelo nepredvidljiva. Ptujčani so na tekmo odšli v okrnjeni zasedbi, saj je od 16 igralcev na tekmi nastopilo le 10 ro-kometašev. Kljub temu zma- nimi odličji na dosedanjih velikih domačih tekmovanjih, svetovnem pokalu leta 2014 in evropskem prvenstvu leta 2015 v Gaju pri Pragerskem. Žal se ta pozitivna tradicija ni nadaljevala v letu 2017, slovenski strelci so izkusili samo tekmovalne pogoje v kvalifikacijski dvorani z osemdesetimi strelskimi mesti v Športnem centru Draš, finalna dvorana v hotelu Habakuk pa je ostala brez slovenskih nastopov. Za primerjavo, na EP v Gyoru so se Slovenci trikrat uvrstili v finalne boje, dvakrat v novo nastajajoči (bodoči olimpijski disciplini) mešanih parov (4. mesto mladinci pištola Čeper/Tkalec in 7. mesto člani puška Moi-čevic/Dvoršak) in enkrat v posamični tekmi - 8. mesto zračna puška članice Živa Dvoršak. Generalno smo na EP v Mariboru videli odlično streljanje najboljših strelcev v Evropi in na svetu, v povprečju so bili rezultati strelcev zelo visoki, kar v praksi potrjuje dobro pripravljena prizorišča za EP. Kevin Venta na 38. mestu Med štirimi ormoškimi in ptujskimi strelci si je najvišjo uvrstitev z 38. mestom priboril slovenski državni rekorder z zračno in malokalibrsko pištolo, Ormožan Kevin Venta. Njegov rezultat 572 krogov (96, 95, 94, 95, 95, 97) je bil sicer najboljši doslej na EP, vendar za šest krogov slabši od osmouvrščenega finalista. V konkurenci 68 strelcev pa je kar 13 strelcev doseglo 572 oz. 573 krogov. Na EP 2016 je Venta s 569 krogi osvojil 46. govalec nikoli ni bil vprašljiv, na koncu je bilo 32:42. Na tekmi so vsi dobili priložnost za dokazovanje, najbolje pa so minute izkoristili Šilak s 14, Ivaniševič z 8 in Godicelj s 6 zadetki. Naslednja tekma ptujskih kadetov je na sporedu v 25. marca, nasprotnik pa bo ekipa Dola iz Hrastnika. tp mesto. »V Maribor sem prišel dobro pripravljen, a domača tekma je naredila svoje. Vseskozi sem čutil nervozo in tremo, težko sem nadzoroval svoja čustva in misli,« je takoj po tekmi dejal Venta in dodal: »Zame so domače tekme vselej težke, lažje mi je nastopati v tujini. Tekma se mi je ponesrečila, v tej izostreni konkurenci pa mi je enostavno zmanjkalo nekaj krogov. Ob tem sem imel ogromno močnih devetk (petkrat 9,9, op.a.), tudi to mi je 'odneslo' boljši rezultat.« Sašo Stojak na 62. mestu Mladi Ptujčan Sašo Stojak je prvič nastopil v članski konkurenci na Ep v letu 2016, kjer je s 568 krogi osvojil 49. mesto, svojega dosežka na drugi članski tekmi na EP mu ni uspelo izboljšati. S 562 krogi (92, 94, 91, 95, 95, 95) je osvojil 62. mesto, kar je bistveno slabše od njegovega povprečja rezultatov v letošnji sezoni. »Zame je bilo kar napeto, predvsem to velja za začetek tekme, ko sem na svojih ramenih začutil močan pritisk nastopa pred domačimi gledalci, ob tem pa sem tudi sam preveč 'kompliciral' na strelski črti. V drugi polovici tekme sem se sprostil in prikazal veliko boljšo predstavo. Vidim in čutim, da imam še veliko rezerve in lahko napredujem. V Mariboru se mi ni izšlo, a tekmo bom vzel kot močno spodbudo za naprej,« je po tekmi dejal Stojak. Urška Kuharič na 39. mestu Ormoška strelka Urška Kuharič se razvija v vrhunsko strelko, to dokazuje s svojimi rezultati v preteklih letih, njeni letošnji dosežki so bili odlični in so ji dajali dobro popotnico za nastop na EP. Delno se je to odrazilo tudi z rezultatom in uvrstitvijo na EP. S 412,6 kroga (103.9, 102.4, 101.4 in 104.9) je osvojila 39. mesto in se uvrstila v prvo polovico nastopajočih. S tem dosežkom je tudi močno popravila slab vtis z lanskega EP, kjer je s 406,0 krogi Rezultati Slovencev: Zračna pištola moški: 38. Kevin Venta, SLO 572 62. Sašo Stojak, SLO 562 66. Blaž Kunšek, SLO 560 Zračna pištola ženske: 24. Katja Vodeb, SLO 375 40. Denis Bola Ujčič, SLO 372 56. Majda Raušl, SLO 366 Zračna puška ženske: 19. Živa Dvoršak, SLO 414,5 34. Sonja Benčina, SLO 413,1 39. Urška Kuharič, SLO 412,6 Mešani pari pištola: 15. Slovenija (Venta/Vodeb) 470 osvojila 77. mesto. »Evropskega prvenstva v Mariboru sem se veselila, zaradi več znanih obrazov je bilo vzdušje namreč bolj sproščeno, domača podpora pa je vlivala več poguma in samozavesti za tekmo. Poleg tega smo v kategoriji članic nastopile z močno ekipo, zaradi česar so bile želje in pričakovanja visoka. S slabo drugo in tretjo serijo je bil rezultat 412,6 kroga največ, kar sem lahko tisti trenutek naredila. Cilj je bil zastavljen više in nad rezultatom sem bila razočarana, vendar se iz takšnih tekem na koncu največ naučiš. Poiščeš pozitivne stvari, tiste, s katerimi si bil med streljanjem zadovoljen, in jih uporabiš za naslednje tekmovanje,« nam je vtise iz nastopa na EP strnila Kuharičeva. Majda Raušl na 56. mestu Ptujčanka Majda Raušl je prvič na EP nastopila leta 2008, ko je v švicarskem Win-terthurju s 379 krogi dosegla svojo najvišjo uvrstitev - 16. mesto. Z dobrim streljanjem in visokimi uvrstitvami na EP je nadaljevala tudi v letih 2009 v Pragi (377), v norveškem Merakerju (375) 2010 in italijanski Brescii (380) 2011, kjer je osvojila 23., 37. in 18. mesto. V obdobju 2012-2015 zaradi slabšega streljanja ni bila na EP na Finskem, Danskem, Moskvi in Nizozemskem, na lanskem EP v Gyoru pa je s 372 krogi osvojila 40. mesto in skupaj s Katjo Vodeb dosegla naj- višji rezultat med članicami s pištolo. V Mariboru je Ra-ušlova s 366 krogi (89, 93, 92 in 92) osvojila 56. mesto, kar je doslej njena najslabša uvrstitev na EP, 366 krogov pa predstavlja drugi najslabši rezultat na vseh dosedanjih 22 velikih tekmovanjih, ki se jih je udeležila Raušlova od leta 2003 naprej. »V uvodu sem imela veliko tremo, le 89 krogov v prvi seriji je dokaz za to. Škoda, razmere na strelišču so bile odlične, evropsko prvenstvo je bilo sijajno organizirano, tako da razloge za slab izid lahko pripišem le sebi,« je po koncu tekmovanja povedala Raušlova. Venta z Vodebovo ■ ■ v ■ pm najvišje na EP - na 15. mestu Najvišjo uvrstitev v članski konkurenci na EP sta si s 15. mestom v mešanih parih z zračno pištolo priborila Kevin Venta in Katja Vodeb. Venta je dosegel 237 krogov v 25 strelih (45, 47, 47, 49, 49), Vodebova 233 krogov (46, 44, 47, 50, 46). V konkurenci 26 parov pa je Slovencema s solidnim nastopom s 470 krogi za preboj v polfinale zmanjkalo sedem krogov. »Začetek tekme je bil pri obeh z nekaj treme. Bolj ko je šlo proti koncu, boljše je bilo. Kljub slabšemu začetku sva se borila do konca in na koncu iztisnila dovolj za 15. mesto. Mislim, da sva lahko oba zadovoljna. Tudi po občutku je bilo streljanje boljše kot na lanskem EP na Madžarskem (19. s 465 krogi, op.a.),« je po tekmi povedal Venta. Maribor predal štafeto Bakuju Podobno uspešna kot celotna organizacija EP pa je bila tudi zaključna protokolarna slovesnost, ko so Slovenci ob igranju himne spustili zastavo ESC in jo slovesno predali naslednjemu organizatorju EP - Azerbajdžanu za t. i. poletno Evropsko prvenstvo na 25, 50, 300 m in puško šibre-nico, ki bo potekalo med 21. 7. in 1. 8. v Bakuju. Simeon Gonc, STA 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 17. marca 2017 Nogomet • NK Videm, 3. SNL sever V Vidmu kljub težavam optimistični V taboru edinega predstavnika MNZ Ptuj med tretjeliga-ši že z nestrpnostjo odštevaj zadnje ure pred začetkom nadaljevanja prvenstva. Ru-meno-zeleni bodo v nedeljo v svojem tradicionalnem dopoldanskem terminu gostili neugodno ekipo ravenskega Fužinarja. Kljub številnim, predvsem zdravstvenim težavam rumeno-zeleni optimistično pričakujejo spomladanski del prvenstva. V nedeljo v uvodu zaradi kazni štirih rumenih kartonov ne bo mogel nastopiti Pintarič, ki ima poleg vsega še zdravstvene težave. Prav tako skoraj zagotovo ne bodo igrali niti Kajtna, Žuliček in Hliš, ki so poškodovani oz. bolni. Poleg tega imata težave tudi Kmetec in Krajnc, ki prav tako nista stoodstotna, in če k temu prištejemo še povratnika Murica in Boža-ka, ki se po poškodbah šele vračata v pogon, potem se zdijo težave Vidma res precejšnje. A v klubu ob Dravi-nji ne obupujejo, kar nam je potrdil tudi kapetan moštva Mihael Lah: »Za nami so naporne in dolge priprave, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma v nedeljo začenjajo drugi del sezone v 3. SNL sever. ki pa so bile žal začinjene z veliko zdravstvenimi težavami, kajti nobene od šestih prijateljskih tekem nismo odigrali v isti postavi. Kljub težavam verjamem, da bomo kmalu pravi, verjetno pa bo za kaj takšnega treba odigrati še kakšen krog ali dva. V vsakem primeru bomo dali vse od sebe, obstanek smo si v bistvu že zagotovili in zato lahko razmišljamo tudi o kakšnem mestu višje. Naredili bomo vse, kar se bo dalo in kar je v naši moči, da se pov-zpnemo na lestvici.« Uvod prinaša neugodne Korošce, o prvi uradni tekmi letos pa Lah razmišlja: »Eki- pa Fužinarja nam nekako ne ugaja, saj smo z njimi izgubili vsa tri dosedanja srečanja. Kljub težavam se bomo na prvo spomladansko srečanje skušali kar se da najbolje pripraviti, ne nazadnje igramo doma, zato bomo seveda igrali na zmago.« tp Nogomet • Superliga Gerečja vas glavni kandidat za vrh Ta konec tedna bo oživela tudi večina igrišč v članskih ligah pod okriljem MNZ Ptuj. S svojim spomladanskim delom prvenstva namreč pričenjajo »superligaši« in igralci 1. razreda. Zimski prestopni rok je bil v nekaterih klubih kar pester, zato je pred nami prav gotovo razburljiva pomlad, kjer bodo na svoje prišli ljubitelji svojih lokalnih klubov, ki bodo prav gotovo že v uvodu zaradi dolgega zimskega premora dodobra napolnili svoje prostore ob igriščih. V Superligi za zdaj najbolje kaže Gerečji vasi, ki ima šest točk prednosti pred zasledovalci, obenem pa moštvo pozimi prevelikih pretresov ni doživelo. Najbolj zveneče ime med novinci in v klubu nasploh je nedvomno trener Bojan Špehonja, ki je ekipo vijoličastih prevzel po slovesu od Aluminija. Večjih kadrovskih sprememb ni bilo niti v Bukovcih, kjer prav tako razmišljajo zgolj o borbi za vrh, v kateri pa bodo imeli Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi bodo pod vodstvom novega trenerja Bojana Špehonja začenjajo obrambo 1. mesta, ki so ga zasedli po jesenskem delu sezone. kar nekaj močnih konkurentov, saj so na lestvici zelo blizu spremenjena Bistrica, letos odlična Hajdina in vedno neugodni in nepredvidljivi Stojnci. Že v uvodu bo derbi prav v Stojncih, kamor prihajajo lokalni rivali iz Bukovcev. Sledijo ekipe, ki jih med šestim in zadnjim mestom loči le pet točk, tako da se obeta izjemna borba tudi v spodnjem delu tabele. Boj za obstanek se še namreč niti ni dobro razplamtel, nobena ekipa še ni odpisana. Sploh Apače in Cirkulane imata z novima trenerjema Damjanom Bezjakom in Damjanom Vogrincem svojo računico, predvsem »Vareža-ni« se v drugem delu želijo povzpeti na lestvici. Trenutno najslabše kaže Skorbi, Podvincem in Središču, toda do konca prvenstva je še 11 krogov (igra se po trikro-žnem sistemu, po končanem dvokrožnem sledita liga za prvaka in liga za obstanek, ekipe pa v zadnjo fazo prenesejo vse točke iz dvokro-žnega sistema, op. a.), tako da se lahko karte še dodobra premešajo. Z 12. krogom bodo ta konec tedna na zelenice stopili tudi nogometaši v 1. razredu MNZ Ptuj. Sistem tekmovanja je enak kot v Superligi, trenutno pa najbolje kaže Markov-cem, ki vodijo. Toda njihova prednost je zanemarljiva, kar razkriva, da se bo iskrilo tudi v drugem najkakovostnejšem tekmovanju pod okriljem MNZ Ptuj. tp Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Ptujčanke visoko poražene na Koroškem Slovenj Gradec -Drava 7:1 (3120:2848) DRAVA: Nada Fridl 498, Milena Štampfer Golob 479, Marija Kozoderc 467, Ivanka Plajnšek 449, Andrejka Kavčič 439, Marina Kramberger 516 podrtih kegljev. Kegljačice Drave so gostovale pri vodilni ekipi 2. slovenske kegljaške lige vzhod Slovenj Gradcu, ki je po pričakovanjih visoko zmagala. Pet od šestih Koro-šic je krepko preseglo mejo 500 podrtih kegljev. Najbolj se je izkazala Marija Rep-nik, ki se je ustavila pri rezultatu 561. Na drugi strani je pri gostjah le eni uspelo prebiti mejo 500 podrtih kegljev, Marina Kramberger je podrla 516 kegljev. S tem rezultatom je osvojila edino posamezno točko za svojo ekipo, medtem ko je bila blizu te tudi Nada Fridl, saj je bila izenačena v nizih, a je podrla manj kegljev kot Ana Oder. Ptujčanke so z novim porazom ostale na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. V zadnjem krogu tekmovanja bodo to soboto ob 1330 na domačem kegljišču v Deta centru igrale proti Nafti. DB 2. SKL vzhod (ž) 1. SLOVENJ GRADEC 11 9 0 2 18 2. NAFTA 11 6 1 4 13 3. RUŠE 11 6 1 4 13 4. ŠOŠTANJ 12 6 1 5 13 5. FUŽINAR PE 11 5 0 6 10 6. TRO KOROTAN 11 2 2 7 6 7. DRAVA 11 2 1 8 5 Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Gorica - Domžale; SOBOTA ob 18.00: Radomlje - Krško; SOBOTA ob 20.15: Celje - Maribor; NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Rudar; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Koper. 2. SNL PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Krka - Zarica Kranj; SOBOTA ob 15.00: Farmtech veržej - Ankaran Hrvatini, Roltek Dob - Brežice Terme Čatež; NEDELJA ob 15.00: Triglav Kranj - Drava Ptuj 3. SNL SEVER PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Maribor B - Mons Claudius; SOBOTA ob 15.00: S. Rojko Dobrovce - Šampion, Rogaška - Dravograd; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje -Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 10.30: Videm - Fužinar Ravne Systems; NEDELJA ob 15.00: Šmartno - AjDAS Lenart; NEDELJA ob 15.00: ZU-VIL Brunšvik - Dravinja SUPER LIGA PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Središče ob Dravi - Hajdina, Podvinci - Gerečja vas, Apače - Cirkulane, Kety Emmi Bistrica - Skorba; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Bukovci 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Rogoznica - Boč Polj-čane, Dornava - Leskovec, Tržec - Markovci, Ormož - Prager-sko; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Podlehnik. 1. SML 17. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (PETEK ob 16.00) 1. SKL 17. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (PETEK ob 14.00) 2. SML 18. KROG: Drava Ptuj - Mura (PETEK ob 15.00); Brežice 1919 - Zavrč (NEDELJA ob 15.00) 2. SKL 18. KROG: Drava Ptuj - Mura (PETEK ob 13.00); Brežice 1919 - Zavrč (NEDELJA ob 13.00) Rokomet • 1. A DRL - končnica za obstanek 2. KROG: Drava Ptuj - Dobova (SOBOTA ob 19.00); Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.30) 1. B DRL (m) 20. KROG: Moškanjci Gorišnica - Škofljica Pekarna Pečjak (PETEK ob 19.30) 2. DRL (m) 14. KROG: Kronos - Velika Nedelja (SOBOTA ob 20.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) 16. KROG: NTD Kajuh Slovan - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL (m) 9. KROG: NTK Ptuj - NTK Logatec (SOBOTA ob 10.00); NTK Ptuj - NTK Križe (SOBOTA ob 16.00) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 14. KROG: Drava Ptuj - Nafta (SOBOTA ob 13.30) Atletika • Zimsko DP v metih na Ptuju Atletski klub Ptuj organizira Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji. Tekmovanje bo v soboto od 10.30 naprej na Mestnem stadionu na Ptuju. Badminton • Rekreativni turnir dvojic Badminton klub Ptuj organizira 2. rekreativni badminton turnir dvojic Ptuj Open 2017. Tekmovanje bo v soboto od 9.30 naprej v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Bowling • 4. turnir za gostince Bowling center Ptuj vabi na 4. bowling turnir za gostince. Turnir bo potekal v četrtek, 30. 3., od 16.00 naprej. Ekipo sestavlja pet članov/članic, vsak bo odigral tri igre (ekipa skupaj 15 iger). Najboljše štiri se bodo uvrstile v finale. Prijavnina za ekipo znaša 35 evrov, v ceno je všteta tudi pogostitev. Organizatorji so za najboljše tri ekipe pripravili pokale, vse pa bodo prejele tudi praktične nagrade. Prijave sprejemajo do 29. 3. na recepciji Bowling centra Ptuj ali na e mail: rezervacije@bo-wling-ptuj.si David Breznik, JM petek m 17. marca 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Smučanje • Svetovni pokal Ilkina zgodovinska sezona, tudi smukaški globus je njen V Aspnu v ameriški zvezni državi Kolorado je bil v sredo na sporedu še zadnji ženski smuk sezone, ki se ga bodo še dolgo spominjali vsi ljubitelji alpskega smučanja v Sloveniji. lika Štuhec je kot prva Slovenka osvojila smukaški seštevek sezone svetovnega pokala 2016/17. In to na kakšen način. Z zelo prepričljivo zmago. Osem smukov, štiri zmage like Na osmih smukih je v tej sezoni štirikrat zmagala, kar je v zadnjih desetih letih uspelo le še Američanki Lindsey Vonn in Avstrijki Renate Gotschl. Vodstvo je prevzela že takoj na začetku sezone, ko je osvojila zmago na treh uvodnih smukih, na obeh v Lake Lo-uisu ter nato še v Val d'Iseru. Tako kot je začela sezono, jo je tudi končala. Onstran Atlantika, na prav posebnem njej zelo ljubem ameriškem snegu, na visokih nadmorskih višinah. Start smuka je bil na višini 3246 m nad morjem, cilj pa na 2484 m nad morjem. Štuhčeva ima izjemno smu-kaško statistiko, ko v sezoni ni bila slabša od osmega mesta, na kar šestih od osmih smukov pa je bila na stopničkah. V Zauchenseeju je bila peta, v Garmisch-Partenkirchnu osma, v Cortini d'Ampezzo in na olimpijski generalki v Jeongseonu je bila tretja. V Aspnu pa je položaj najbolj dominantne smukačice le še Ilka Štuhec je prva Slovenka z osvojenim malim kristalnim globusom v smuku. Foto: splet Ilka Štuhec: »Noro sem uživala« 26-letna Mariborčanka je v sredo tekmicam odčitala pravo lekcijo iz smuka. Njena vožnja je bila na oko popolna, vendar pa je sama v svoji vožnji še našla rezerve: »Ni bila čisto popolna, vsaj ne v celoti. Uživala sem noro. Sem vesela, da je bil še en super dober dan.« Tokrat je bilo v igri še precej več kot običajno, saj se je prav na zadnjem smuku odvijal tudi boj za smukaški seštevek, zato je čutila tudi nekaj treme: »Mogoče malenkost, ampak sem si rekla, tako ali tako sem naredila že praktično vse letos in dejansko sem tu samo zato, da uživam in to sem tudi naredila.« O prvih mislih ob prihodu čez ciljno črto pa je dejala: »Najprej sem se hotel pošteno ustaviti v cilju, ker je malce težje, ker je še vedno strmo, malce 'razrukano' in relativno kratko. Ko sem se dejansko ustavila, sem pogledala čas in videla, da je še hitrejši, kot je bil včeraj na treningu. Od-delala sem svoje in potem stala tam in upala na najboljše.« Ob dvakratnem poslušanju himne je bil prizor kot z začetka sezone, ko kar ni mogla verjeti, kaj se ji dogaja? »Mislila sem isto. Kam smo prišli, kaj vse še lahko naredimo in da skoraj ne bi moglo biti lepše.« Za globus je že našla svoje mesto: »Ja, v omari s pokali.« potrdila, z najhitrejšo vožnjo, najhitrejša je bila že na treningu pred tem. Štuhčeva je na najlepši možni način sklenila sanjsko smukaško sezono. Dobila je štiri smuke, štiri zmage v kraljevski disciplini, v kateri je postala tudi svetovna prvakinja na svetovnem prvenstvu v Sankt Maritzu. To so bile že njene 12. stopničke ter skupno sedma zmaga v tej sezoni in karieri. Pred to sezono še ni zmagala in ni stala na stopničkah. Za Štuhčevo je najboljša sezona v karieri. V vseh prejšnjih šestih sezonah, v katerih je tekmovala, tri sezone Bowling m Podjetniška liga Težak vzorec, slabi rezultati Sedmi krog lige so zaznamovali najslabši rezultati v sezoni, vzorec mazanja BC Ptuj je praktično vsem »profesionalcem« povzročal velike težave. Najboljši so bili člani ekipe Tames, ki so se edini približali meji 2800 podrtih kegljev. Tames je obenem ekipa, ki je sedaj prva zasledo-valka ekipe Dokl gostinstvo, a razlika je že ogromna - 10 točk ... Tudi tokrat gostinci niso izpustili niti točke, Perutnina Ptuj je za nameček igrala v nepopolni postavi. Visokih zmag so se veselili tudi v ekipah Restavracija Pan in SKEI, lepo zmago so dosegli tudi Talumovci. Najlepše presenečenje so pripravila dekleta iz ekipe Tiskarna Ekart, ki so celo remizirala z VGP Drava. Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Igor Vido-vič (Tames) 748, 2. Timi Kramar (Dokl gostinstvo) 734, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 731, 4. Zvon-ko Čerček (Talum) 721, 5. Andrej Trunk (Tames) 713, 6. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 702, 7. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 701, 8. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 697, 9. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) in Robert Šegula (Tames) oba 689. je izpustila zaradi poškodb 2009, 2010, 2011, je skupno osvojila 817 točk, torej 428 točk manj, kot je točk, ki jih je osvojila doslej v tej sezoni. Sezona pa se še ni končala. Izkupiček 1245 točk lahko še nadgradi. In to že v četrtek na superveleslalomski progi. Več kot 100 točk prednosti pred Goggio Točkovni izkupiček Štuh-čeve v smuku je bil na koncu 579 točk, Goggie 460 in poškodovane Lare Gut 360. Štuhčevi je čestital tudi reprezentančni kolega in prav tako Mariborčan Boštjan Kline, ki je na moškem smuku pred tem padel in odstopil. Štuhče-vi pa so za nagrado in v njeno čast zmagovalke tekme in dobitnice smukaškega seštevka že takoj po tekmi dvakrat predvajali slovensko državno himno Zdravljico. Štuhčevi so že izročili mali kristalni globus. Čeprav gre za drugega osvojenega, pa je prav smukaški prvi v njenih rokah. Kombinacijskega bo prejela na petkovi slovesnosti. sta Namizni tenis m 1. SNTL Derbi začelja Jesenicam 1. SNTL (ž) Med posamezniki je največ prikazal Igor Vidovič (748), blizu sta bila še Timi Kramar in Branko Kelenc, za uvrstitev v najboljšo deseterico pa je zadostoval že rezultat 689. REZULTATI 7. KROGA: Perutnina Ptuj - Dokl gostinstvo 0:8, Radio-Tednik Ptuj - Talum 3:5, Saubermacher Slovenija - SKEI 1:7, VGP Drava - Tiskarna Ekart 4:4, Restavracija Pan - Novo prodaja 7:1, Tames - Elektro Maribor 6:2. Srečanje Bovling center Ptuj - Gostišče Iršič je bilo prestavljeno. 1. DOKL GOSTISTVO 7 2704 47 2. TAMES 7 2798 37 3. RADIO TEDNIK PTUJ 7 2446 36 4. VGP DRAVA 7 2640 35 5. SKEI PTUJ 7 2664 32 6. BOWLING CENTER PTUJ 6 - 30 7. ELEKTRO MARIBOR 7 2419 30 8. TALUM 7 2559 28 9. PERUTNINA PTUJ 7 1904 22 10. GOSTIŠČE IRŠIČ 6 - 20 11. RESTAVRACIJA PAN 7 2494 20 12. TISKARNA EKART 7 2509 17 13. NOVO PRODAJA 7 2276 15 14. SAUBERMACHER SLOV. 7 2304 15 PARI 8. KROGA: ponedeljek, 20. 3., ob 19.00: Perutnina Ptuj - VGP Drava, Bovling center Ptuj - Radio Tednik Ptuj, Gostišče Iršič - Tiskarna Ekart, Novo prodaja - Saubermacher Slovenija; torek, 21. 3., ob 19.00: Restavracija Pan - Elektro Maribor, Tames - Talum, Dokl gostinstvo - SKEI. JM 15. KROG: Ptuj - Jesenice 3:5, Vesna - Kema 5:2, Logatec - Muta 2:5, Letrika - NTD Kajuh-Slovan 5:3. Prosta je bila ekipa Arrigoni. 1. NTK MUTA 13 13 0 26 2. NTK ARRIGONI 13 11 2 22 3. NTK VESNA 13 9 4 18 4. NTK LETRIKA 13 7 6 14 5. NTK LOGATEC 13 6 7 12 6. NTD KAJUH-SLOVAN 13 6 7 12 7. NTK KEMA 14 4 10 8 8. NTK PTUJ 14 2 12 4 9. NTK JESENICE 12 1 11 2 PTUJ-JESENICE 3:5 Komovec - Bolte 0:3, Krajnc - Jančič 2:3, Butkovska-Toma-nič - Smolej 3:2, Krajnc - Bolte 3:1, Komovec - Smolej 1:3, Butkovska-Tomanič - Jančič 2:3, Krajnc - Smolej 3:0, Butko-vska-Tomanič - Bolte 0:3. V nedeljo je v dvorani Mladika potekal dvoboj ekip iz začelja 1. slovenske lige, krajšo pa so na koncu potegnile domačinke. Gorenjke so se tako oddolžile Štajerkam za poraz v prvem delu sezone, ko so na Jesenicah slavile 2:5. Gostje so si prednost priborile že na začetku (0:2), ko je izkušena Barbara Jančič tesno ugnala Katjo Krajnc (10:12 v 5. setu). Po izenačenju na 2:2 je sledil poraz Martine Komovec, nato pa že kar odločilni trenutek dvoboja. Jančičeva je v svojo korist obrnila še drugi tesen dvoboj dneva, tokrat z Danielo Toma-nič Butkovsko (5:11 v 5. setu). Vrnitve ni bilo več, čeprav je Katja domači ekipi še priborila tretjo posamično točko. Foto: Črtomir Goznik Katja Krajnc (NTK Ptuj) Tenis Filip do finala, Tara do polfinala Konec tedna so bili aktivni trije igralci TK Terme Ptuj, vsi v konkurenci U-16 na turnirjih Zala. Filip Jeff Pla-ninšek je bil 1. nosilec na turnirju v Velenju, Tara Go-rinšek in Ana Teja Tabor pa sta tekmovali v Ljubljani. 3. OP ŠTK Velenje Filip (letnik 2001, 2. na lestvici TZS U-16) je po vrsti ugnal štiri tekmece, v 2. krogu je bilo tesno v dvoboju z Miho Vetrihom (Slovenj Gra- dec). Nato je po vrsti ugnal dva nosilca iz LTC (Ljubljanski teniški center), tretji pa ga je ustavil v finalu: 2. nosilec Gašper Oblak. „Z igro Filipa sem zadovoljen, saj trenutno veliko pozornosti posvečamo bolj agresivni igri, za katero pa bo potrebno še nekaj časa, da jo povsem osvoji," je povedal trener Luka Hazdovac. Rezultati: 1. krog: Planinšek (1.) - Gro-sman (ŠTK Velenje) 6:0, 6:0; 2. krog: Planinšek (1.) - Ve- trih (Slovenj Gradec) 5:7, 7:5, 6:4; četrtfinale: Planinšek (1.) -Kaljevič (LTC, 5.) 4:2, predaja; polfinale: Planinšek (1.) - Jur-jevčič (LTC, 4.) 6:2, 6:4; finale: Planinšek - Oblak (LTC, 2.) 2:6, 4:6. 3. OP TC Ljubljana Pri dekletih je podoben turnir potekal v Ljubljani, 1. nosilka je bila Eva Kalan (Maja). A ta ni prišla daleč, podobno kot Ptujčanka Ana- 1. SNTL (m): Krka previsoka ovira za Maribor 15. KROG: Maribor - Krka I 2:5, Arrigoni - Olimpija 5:4, I li-rija - Kema 0:5, Inter Diskont I - Sobota 5:1, Mengeš I - Ka-juh-Slovan I 5:1. 1. NTK KRKA I 14 14 0 28 2. NTK KEMA 15 14 1 28 3. NTK INTER DISKONT I 14 10 4 20 4. ŽNTK MARIBOR 15 9 6 18 5. NTK ARRIGONI 15 8 7 16 6. NTS MENGEŠ I 15 7 8 14 7. NTK SOBOTA 15 7 8 14 8. NTD KAJUH-SLOVAN I 15 3 12 6 9. NTK OLIMPIJA 15 1 14 2 10. NTK ILIRIJA 15 1 14 2 Igralci ŽNTK Maribor so v derbiju kroga v torek v domači dvorani izgubili proti prvi ekipi Krke, ki tako še naprej ostaja edina neporažena ekipa v 1. ligi. Za domače sta posamični točki proti Tilnu Novaku osvojila Danilo Piljak in Matic Slodej, pri gostili sta bila prepričljiva Uroš Slatin-šek in Peter Hribar. JM -Teja Tabor. Uspešnejša je bila 3. nosilka Tara Gorinšek, ki je morala šele v polfinalu priznati premoč kasnejši zmagovalki turnirja Alei Bubek. Rezultati: 1. krog: Tabor - Stefanovič (ŠTK Velenje, 5.) 1:6, 2:6, Gorinšek (3.) - Šulin (Radomnlje) 6:3, 6:4; 2. krog: Gorinšek (3.) - Poglajen (AS Litija) 6:1, 6:2; četrtfinale: Gorinšek (3.) - Ju-rič (ŽTK Maribor, 7.) 6:1, 7:6(5); polfinale: Gorinšek (3.) - Bubek (N. Gorica, 2.) 6:7(1), 1:6; finale: Bubek (2.) - Semen-staja (Hari) 6:3, 6:2. JM 16 Štajerski Šport, rekreacija petek • 17. marca 2017 Odbojka • 3. turnir Pokal Urban Destrnik znova središče vrhunske odbojke Skupinski posnetek nastopajočih na turnirju Pokal Urban Foto: Aleš Flajšman V nedeljo, 12. 3-, je v športni dvorani OŠ Destrnik potekal odbojkarski turnir, ki je znova dokazal, da je eden izmed najboljših v severovzhodni Sloveniji. Na turnirju je tekmovalo 10 mešanih ekip, ki so prišle iz Ljutomera, Lenarta, Sv. Ane, Maribora, Ptuja, Ljubljane, Kranja in doma- čega Destrnika. Ekipe so bile v petkovem žrebu razdeljene v dve skupini, v katerih so na dveh igriščih odigrale tekme vsaka z vsako. Po skupinskem delu sta se v polfinale uvrstili po dve najboljši ekipi iz obeh skupin. Že v skupinskem delu smo bili priča vrhunski odbojki, s pokazano veliko mero znanja, borbenosti in športnega duha. Vsi gledalci so komaj čakali, da se začneta polfinalni tekmi, saj so vedeli, da bosta na najvišjem nivoju. V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Framski tigri in ekipa Ne vem (DAME). Po razburljivi končnici so se uvrstitve v finale veselili lanskoletni zmagovalci Framski tigri. V drugem polfinalu sta se pomerili ekipi AJM in ALL IN iz Kranja, ki je pokazala več preudarnosti v igri in se uvrstila v finale. Po nekajminutnem odmoru sta ekipi Ne vem (DAME) in AJM odigrali tekmo za 3. mesto, ki se ga je na koncu veselila ekipa Ne vem (DAME). Na koncu je sledila finalna tekma in poslastica turnirja. V napeti tekmi, kjer ni manjkalo izjemnih potez, je slavila ekipa ALL IN ter tako osvojila pokal Urban, ki ga bodo za eno leto ponesli v Kranj. Pokale in nagrade je nato Rezultati: polfinale:Framski tigri - Ne vem (DAME) 18:21, 21:17, 21: 15, ALL IN - AJM 21:15, 21:11; tekma za 3. mesto: AJM - Ne vem (DAME) 13:21, 14:21 finale: ALL IN - Framski tigri 21:14, 18:21, 15:12 Končni vrstni red: 1. ALL IN 2. Framski tigri 3. Ne vem (DAME) 4. AJM 5. Kaboom 6. Vedno smo skupaj 7. Legends 8. Vrbenske burkle 9. OK Lenart 10. OK Sv. Ana v družbi delegatov/delegatk podelil organizator Aleksander Potrč. Prehodni pokal Urban je zmagovalcem predal kapetan ekipe Framskih tigrov Nejc Ekart. V svojem nagovoru se je Aleksander zahvalil vsem sponzorjem, navijačem, tekmovalcem in vsem, ki kakorkoli prispevajo k bogati zgodbi Pokala Urban. Vsem je zaželel uspešno odbojkarsko leto v upanju, da se srečajo tudi naslednje leto. UR Šah • Slovenskogoriška liga Kegljanje na ledu Ekipna zmaga letos pripadla ŠD Juršinci Letos je bila odigrana že 11. sezona Slovenskogoriške šahovske lige. Od decembra 2016 do februarja 2017 se je merilo deset ekip (lani 8). Tekmovanja so potekala po ustaljenem sistemu gostovanj, tradicionalni zaključek pa je bil na turistični kmetiji Amor Juršinci s posameznim hitropoteznim turnirjem. V času od začetkov lige leta 2007 pa vse do letošnje enajste izvedbe je sodelovalo različno število ekip, največ celo trinajst. Naslov najboljšega je tokrat pripadel domačinom, ekipi Športnega društva Jur-šinci, lanskoletni prvak, ekipa Bar ring Ptuj, je osvojila šele 4. mesto. Juršinski šahisti so naslov najboljšega osvojili drugič, vendar so prvega leta 2007 osvojili pod imenom Občina Juršinci. Na seznam dosedanjih zmagovalcev se je tako vpisalo osem različnih ekip, največ - tri naslove -je osvojila ekipa Bar desetka Leskovec (2011, 2012, 2013), ki tako kot lansko leto tudi letos ni sodelovala. Po daljšem času je ponovno sodelovala ekipa iz Svetega Tomaža, ki sodi med tri pobudnike tega šahovskega druženja, ki je sčasoma preraslo v pravo tekmovalno ligo. Ekipo letošnjih prvakov Športnega društva Juršinci so sestavljali trije člani družine Skuhala iz Ljutomera: brata Jernej in Luka ter njuna sestra Barbara, pa Tonček Kukovec, Miran Lipušek, Anton Lajh, Samo Bezjak in Marjan Rojec. Ligo je vodil državni šahovski sodnik Branko Orešek iz ŠD Ptuj, ki je igralsko še okrepil ekipo Sivih panterjev iz Ptuja. Zaključni turnir posameznikov, na katerem se je zbralo kar 34 šahistov (9 več od lani), je suvereno izpeljal sodnik Igor Šenveter iz ŠK Ma-lečnik. Za presenečenje na hitropoteznem turnirju sta poskrbela član ŠD Ptuj Miloš Ličina, ki je kot enajsti nosilec ob koncu osvojil 3. mesto, ter Izidor Šoštarič iz ŠK Ma-lečnik s sedmim mestom, po začetnem izhodišču pa je bil na 34. mestu. Da je vse potekalo brez zapletov tako v času lige in na zaključnem turnirju, je poskrbel vodja šahovske sekcije pri ŠD Juršinci, neumorni Anton Lajh. Ta je skupaj z županom občine Juršinci Alojzijem Kaučičem in predsednikom društva Kristjanom Lovrecem podelil zaslužene pokale in medalje, praktične nagrade ter pisna priznanja. Slednje so prejeli Foto: Mirko Molen Udeleženci zaključnega turnirja najboljši po posameznih šahovnicah skozi celotno ligo, najbolje uvrščena članica v ligi Barbara Skuhala, pa glavni sodnik lige Branko Orešek, najmlajši udeleženec lige Martin Mohar iz ekipe Krog-Znak Radgona, najstarejši udeleženec Martin Majcenovič, član ekipe ŠS Spuhlja, sicer častni član ŠD Ptuj, prav tako tudi avtorica tega prispevka. Za uspešno izvedbo letošnje lige in zaključnega hitripoteznega turnirja posameznikov gre zahvala nekaterim sponzorjem, posebej turistični kmetiji Amor Juršinci, Baru Kavalo Hajdina, ŠD Juršinci in ŠD Žetale. Ob koncu druženja so bili prisotni enotnega mnenja, da se ponovno srečajo naslednje leto morda v še večjem številu. Vrstni red ekip: 1. Športno društvo Juršinci 17 (28,5), 2. Bar Kavalo Hajdina 13 (24), 3. ŠK Malečnik 13 (21,5), 4. Bar Rig Ptuj 12 (23,5), 5. Sivi panterji Ptuj 12 (18), 6. Športno društvo Žeta le 11 (21), Krog--Znak Radgona 4 (15), ŠS Spu-hlja 4 (12,5), 9. Društvo upokojencev Gorišnica 3 (11), 10. Sveti Tomaž 1 (5) Rezultati posameznega hitropoteznega turnirja: 1. Jernej Skuhala 8,5, 2. Barbara Skuhala 7,5 oba ŠD Radenska Pomgrad, 3. Miloš Ličina 6,5,4. Darko Dominko 6 oba ŠD Ptuj, 5. Denis Šoštarič ŠK Malečnik 5,5, 6. Silvo Zaje ŠD Ptuj 5,5, 7. Izidor Šoštarič ŠK Malečnik 5,5, 8. Andre Keglevič Radgona 5,5, 9. Anton Zagoršek ŠD Ptuj 5,5, 10. Jožef Kopše ŠD Žetale 5,11. Anton Butolen ŠD Ptuj 5, 12. Branko Cvetko ŠD Destrnik 5, 13. Mirko Prelog ŠD Ptuj 5, 14. Franc Šenveter 5, 15. Jure Pleič 5 oba ŠK Malečnik itd. Silva Razlag Sabina Jancic Dobnik 2. na svetovni lestvici Kegljanje na ledu zelo redko najde mesto na straneh športnih časopisov, saj panoga ni zelo razširjena, kljub temu pa si kakšen rezultat zasluži objavo. In prav to je pred dnevi uspelo Sabini Jan-čič Dobnik iz Makol. Konec februarja je bilo na Jesenicah izvedeno državno prvenstvo, na katerem je tekmovalka iz Makol dosegla izjemen izid. Med sedmimi tekmovalkami iz štirih slovenskih društev je zasedla 1. mesto, pri tem pa dosegla zares izjemen rezultat - 192 podrtih kegljev! S tem izidom se je uvrstila na lestvico 20 najboljših na svetu, in to kar na 2. mesto! Na prvem mestu je Nemka Regina Gilg, ki pa ima enak rezultat kot Jančič Dobnikova (dosegla ga je leta 2015). Med 20 najboljšimi na svetu so zvečine Nemke in Avstrijke, od tekmovalk iz drugih držav je poleg Slovenke na lestvici le še tekmovalka iz Italije na 15. mestu. Na DP je bilo tekmovanje v uvodu sestavljeno iz dveh rund, vsaka je vsebovala štiri igre (pri vsaki je na voljo 6 metov, oz. 60 možnih točk, skupaj 240). Najboljši dve -Sabina Jančič Dobnik in Valerija Šrefalin iz Bleda - ločil ju je le en kegelj) sta se uvrstili v finale, kjer sta bili znova na sporedu dve rundi. Tukaj je v prvi rundi Makolčanka dosegla izjemen rezultat 192, v drugi je dodala 139, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. „Rezultati na DP štejejo tudi za lestvico 20 najboljših kegljačic na svetu, kamor sem se z rezultatom 192 tudi uspela uvrstiti. Sem zelo vesela, saj bom očitno zelo dolgo na tej lestvici," je povedala Jančič Dobnikova. JM Sabina Jančič Dobnik in njen mož Franc Dobnik, prav tako dober tekmovalec v kegljanju na ledu petek • 17. marca 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Priprave na novo turistično sezono in čiščenje okolja Spomladanske aktivnosti Turističnega društva Ptuj V letu 2016, ki je bilo ob 130-ietnici jubilejno leto za TD Ptuj, je to pripravilo številne prireditve in druge aktivnosti, s katerimi je obogatilo mestno prireditveno dogajanje. V teh dneh pa je začelo aktivnosti za ocvetličenje mesta. Po Murkovi ulici in delu Slovenskega trga bo tudi letos izobesilo cvetlične obešanke, nad ptujsko tržnico pa postavilo 24 velikih cvetličnih loncev. Z MO Ptuj se dogovarja, da bi ponovno „prevzelo" pod svoje okrilje ocvetli-čenje mesta, zasaditev v starih in tudi novih koritih, kjer se lanska večkratna zasaditev ni obnesla. Izvedlo pa bo še brezplačno delitev cvetja, da bi bilo staro mestno jedro čim bolj ocvetli-čeno. Če bo le mogoče, naj bi staro mestno jedro ocvetličili do 6. maja, ko bo TD Ptuj skupaj z osnovnimi šolami s Ptujskega, GS Karola Pahorja Ptuj, Vrtcem Ptuj in srednjimi šolami po enoletnem premoru ponovno izvedlo prireditev pod naslovom Spoznajmo države EU. Na Mestnem trgu se bodo letošnji udeleženci predstavili z najlepšimi, najbolj znanimi pravljicami ene izmed članic EU. Ob predstavitvi na Foto: Črtomir Goznik V spomladanskem čiščenju okolja bo tudi na Ptuju treba očistiti marsikateri kotiček; odstraniti tudi prireditveni oder na fotografiji, pod katerim se že nekaj mesecev nabirajo odpadki. stojnici bodo izvedli tudi kratke kulturne programe oz. značilne plese določene države. Kot je povedala koordinatorica projekta ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič, se v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcu že pridno pripravljajo na letošnjo predstavitev, ki je ena od tradicionalnih prireditev Ptuja. Že po tradiciji naj bi udeležence prireditve in Ptujčane ob tej priložnosti nagovoril tudi eden izmed evropskih poslancev. Že 1. aprila pa se bodo člani TD Ptuj aktivno vključili v akcijo čiščenja okolja, ki je vsako leto tudi prva aktivnost v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežala - lepa in gostoljubna. Sedmega aprila bodo v trgovsko-poslovnem centru Qlandia postavili veliko ptujsko jajce, na manjši priložnostni razstavi pa predstavili velikonočne izdelke različnih avtorjev. Pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča pa bodo 23. aprila izvedli blagoslov konjev in konjenikov. V letu 2018 pa bo ena od večjih prireditev TD Ptuj tradicionalna Prangerijada, ki jo bo pripravilo 10 let po zadnji prireditvi v letu 2008. MG Promocijsko sporočilo Poljčane / Pogovor s svetnikom Tomažem Kokotom »imamo veliko potencialov, izkoriščamo jih premalo« Od lokalnih volitev sta minili že dobri dve leti, kako bi ocenili prvo polovico mandata z vidika razvoja občine? Živimo v občini, skozi katero poteka glavna železniška proga Trst-Dunaj. Maribor, Ptuj in Celje so oddaljeni 30 minut. Ljubljana, Zagreb in Gradec so oddaljeni 60 minut vožnje. Avtocestna povezava je oddaljena 10 minut vožnje. Imamo nadpovprečne naravne danosti: Boč, Dravinja, velikonočni-ca, redke živalske in rastlinske vrste. Imamo delovne občane, podjetnike in aktivno kmetijsko dejavnost. Imamo dom upokojencev in podjetja, ki zaposlujejo večje število prebivalcev. Imamo vse možnosti in danosti za razvoj in dvig življenjskega standarda. Ali nam to uspeva? Mislim, da ne. Konkretno bi lahko delo župana v prvi polovici mandata opisal kot stagniranje, kar je posledica v preteklih letih neupravičenega zadolževanja občine v višini 3.000.000,00 . Zaradi tega razloga danes delujemo pod svojimi zmožnostmi in potencialom, ki ga imamo. Med večjimi projekti občine sta zagotovo ureditev vodovodnega sistema in zbirnega centra. Vsaj slednji pa je poljčansko občino stal kar sedemkrat več kot po številu prebivalcev primerljivo občino Majšperk. Izgradnja zbirnega centra je bila umeščena na lokacijo bivšega kamnoloma, na območje, kjer veljajo posebni vodovarstveni pogoji in posledično najdražja cena gradnje. Župan nas je postavil pred zid, ali potrdimo ali pa plačamo visoko kazen. Zakaj že nismo nekaj let prej pričeli postopkov izgradnje zbirnega centra. Zavedati se je treba, da je občinski denar last vseh občanov. Občinski proračun mora biti nadpovprečno učinkovito porabljen za dobrobit in življenje vseh nas in naših potomcev. Občina Poljčane je ena izmed občin, ki mora postaviti centralno čistino napravo. Do izvedbe tega projekta še ni prišlo, na drugi strani občina kupuje nepremičnine v vrednosti več 100.000 evrov (kozolec, nepremičnina KZ Slovenska Bistrica). Občinska uprava je strokovno usposobljena, da izpelje druge boljše projekte, kot pa je prenova kozolca v vrednosti 80.000,00 . V Poljčanah imamo še veliko prednostnih vprašanj, ki so potrebna našega ukrepanja. Že več let zamujamo s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, ki je ključen za širitev in razvoj občine. Dotrajane stavbe v centru Polj-čan in okolici bi bilo treba prednostno porušiti oziroma jim nameniti novo vsebino. Od leta 2010 se je število prebivalcev v vaši občini znižalo za 140. Kakšni so vaši predlogi/ukrepi, da občina Poljčane postane prijaznejša oziroma zanimivejša občina za mlade? Predvsem moramo narediti več na spodbujanju razvoja gospodarstva, kar krepi obstoječa in prinaša nova delovna mesta. Investicije na področju malega gospodarstva so se v zadnjih letih v občinskem proračunu povišale, ampak šele na naš predlog in bodo tako dajale rezultate v prihajajočih letih. Največja investicija občine je bila usmerjena v izgradnjo predimenzioniranega novega vrtca, kar finančno danes občutimo vsi. Svetniki SDS, NSi, SLS in Neodvisne liste že lep čas opozarjamo na pomanjkanje investicij prav za področje spodbujanja rodnosti ter ustvarjanja pogojev za mlade družine in njim prijazno občino (npr. javni razpisi ali subvencije mladim za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja). Sofinanciranje ali donatorstvo projektov in programov, ki rešujejo problematike mladih družin, bi morala biti osnova, na podlagi katere bi občina dejansko tudi nekaj naredila v smeri dviga natalitete svojega prebivalstva. Samo tako bo tudi največja občinska investicija lahko v prihodnosti služila svojemu namenu. Število prebivalcev pogosto gre z roko v roki z razvojem Tomaž Kokot gospodarstva, ugodnimi prometnimi povezavami, kar je mogoče videti v občini Slovenska Bistrica. Kakšna je na tem področju slika v Poljča-nah, kakšni so vaši predlogi za izboljšanje? Trenutno potekajo aktivnosti v smeri izgradnje nadvoza v naselju Sp. Brežnica in podvoza v centru Poljčan. Gre sicer za dve izredno pomembni pridobitvi, ki bi za naše občane pomenili veliko olajšanje v prometni povezavi s sosednjo občino Slovenska Bistrica. Zavedati se moramo, da gre tukaj za investiciji, katerih izvedbo zagotavlja in financira država. Na sestanku pri DRSI smo ugotovili, da smo zamudili preveč let, pri čemer se kar ne morem znebiti grenkega priokusa, da je Občina Poljčane vsaj do se- daj za čimprejšnjo izvedbo navedenih investicij igrala preveč apatično vlogo. Aktivni ste tudi na tem področju, saj ste predsednik sveta zavoda Doma dr. Jožeta Potrča, doma za starejše občane. S kakšnimi izzivi se srečujete tam? Na vlogo predsednika sveta zavoda sem zelo ponosen in hvaležen članom, ki so mi jo zaupali. Ponosni smo lahko, da imamo v Poljčanah Dom dr. Jožeta Potrča, ki ga je soustvarjalo več generacij zaposlenih. Dom je tudi eden izmed največjih delodajalcev v naši občini. V domu nas čaka kar nekaj izzivov: prednostno je treba urediti razmere v delovanju in notranjih medsebojnih odnosih, zmanjševanje bolniškega staleža, večje transparentnosti delovanja in skrbnosti na vseh področjih. Zvišanje standarda oskrbe, povečanje prehranske oskrbe z izdelki lokalne pridelave. Zmanjševanje čakalnih vrst zunanjih pacientov, ki čakajo na storitev fizioterapije. Potreben bo tudi razmislek in preučitev možnosti širitve doma in povečanja kapacitet. V katero smer bi si želeli, da se občina Poljčane razvija v prihodnje? Želim si, da bi Poljčane postale gospodarsko razvitejša občina, ki bi bila usmerjena v trajno-stni razvoj in v katero bi se mla- di po končanem izobraževanju radi vračali in si tukaj ustvarjali družine. Želim si, da bi Poljča-ne zopet postale kraj, kjer bi se občani lahko zaposlili v dobrih službah, se udeleževali družabnih prireditev in da bi upokojenci dočakali mirno in visoko starost. Za to potrebujemo zelo jasen lasten razvojni program občine, ki ga bomo financirali z racionalno porabo proračunskega denarja in maksimalnim pridobivanjem evropskih sredstev. Potrebno bo aktivno pridobivanje dodatnih sredstev iz državnega proračuna in prenehanje investicij v nepotrebne, nekoristne in neracionalne projekte, kot je bila ptičja opazovalnica, namesto nje bi na primer lahko naredili cenejši fi-tnes v naravi. Glede na številna področja, kjer ste aktivni, koliko prostega časa vam sploh še ostane in kako ga preživljate? Z leti vedno bolj cenim prosti čas, ki ga najraje preživim z ženo Marušo in hčerko Zalo. Rad igram kitaro, košarko in berem knjige. Ob skupnem prostem času se odpravimo na sprehod, v poletnih mesecih grem rad na Boč. Zbiram stare poštne razglednice Polj-čan, s pomočjo katerih in s pogovorom s starejšimi občani spoznavam zgodovinski razvoj kraja. TK S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE ŠTEVILNE UGODNOSTI: NAROCILNICA ZA V Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogoTV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike OČNIKaŠTAJERSKEGA TEDNIKA IZPLAČA! 18 Štajerski Nasveti petek • 17. marca 2017 Zdravstveni nasveti Ergonomija dela (2. del) Izraz 'ergonomija' izvira iz starogrških besed 'ergon' (delo) in 'nomos' (načelo ali zakon) in pomeni vedo o delu. Ko uvajamo ergonomijo pri delu, bodisi odpravimo obstoječi ergonomski problem (reaktivna ergonomija) bodisi uvedemo ergonomsko izboljšavo, še preden se problem pojavi (pro-aktivna ergonomija). (Ker-mavnar in Dodič Fikfak, 2013) Z upoštevanjem načel ergo-nomije zmanjšamo tveganje za nastanek sindroma čezmerne obremenitve gibal. Za razumevanje teh načel je pomembno poznati glavne ergonomske dejavnike tveganja. To so: dolgotrajni položaji telesa ali telesnih delov, čezmerna uporaba mišične sile, ponavljajoči se gibi, točkovni pritisk na telo in vibracije. (Kermavnar in Dodič Fikfak, 2013) Načela ergonomije: 1. načelo: Ohranjaj nevtralni položaj telesa Nevtralni položaj telesa je položaj, za katerega je potrebna minimalna mišična aktivnost in je v bližini sredine razpona giba določenega sklepa. Bolj ko se položaj sklepa odmika proti enemu od koncev v razponu giba, bolj nepravilna postane drža in se zato premikajo tudi tiste vezi in mišice, ki v nevtralnem položaju ostajajo pasivne. Primeri nepravilnih drž so dvig roke nad višino ramen ali odročenje, čepenje, klečanje (pri polaganju ploščic), pripo-gibanje in zvijanje hrbta/trupa (delo pod višino kolen), sklanja- : Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan nje vratu navzdol (npr. prenizka delovna površina ali računalniški zaslon) ali navzgor (pri pleskanju). Zaradi dela v nepravilnem položaju se zmanjša moč in spretnost pri delu, delo pa je težje opravljati. Vse to povzroča hitrejše utrujanje. Pomembno je, da se zavedamo položaja telesa pri delu in ga sproti popravljamo. To še posebej velja pri pretežno stoječem ali sedečem delu. Ko sedimo ali stojimo, moramo ohranjati naravno »S« ukrivljenost hrbtenice; vrat mora biti poravnan, komolci in rame sproščeni, roke pa v isti višini kot podlaket. Pri sedečem delu je pomembno, da stol podpira ukrivljenost hrbtenice v ledvenem delu in da delovna naloga ne zahteva čezmernega nagibanja vratu naprej. Pri stoječem delu ohra- njamo nevtralni položaj tako, da postavimo delovno površino na ustrezno višino, zaposlenemu pa s podporo noge (podnožnik višine 20 cm) omogočimo, da izmenično počiva z vsako od spodnjih okončin. Temu služi (sicer za goste), tudi drog (štanga) na tleh pri točilni mizi v gostilnah. Pomembno je, da podlaga, na kateri oseba stoji, ni pretrda. V proizvodnih obratih se zato pri stoječih delovnih mestih na beton polagajo gumijasti predpražniki ali podlaga iz lesa oz. pluta. Oporo telesa med stoječim delom nudi tudi stoječe/sedeči nagibni stol in podlaga za podlahti. Kljub temu je pomembno, da se zavedamo, da pomanjkanje gibanja, pa čeprav v nevtralnem položaju, lahko prav tako povzroči bolečino in neugodje. Ohranjanje telesa ali dela telesa proti težnosti zahteva uporabo sile brez gibanja. Če se mišica med fiksno držo ne more sprostiti, se začnejo kopičiti presnovni odpadki. Kopičenje teh snovi je razlog utrujenosti, bolečin in neugodja. Delo je treba organizirati tako, da se delavcem med delovnim časom omogoča delo v različnih delovnih položajih z enako varno in zdravo držo. To se lahko doseže tudi tako, da takšnemu statičnemu delu sledi aktivni odmor. Namen aktivnega odmora je, da se med razgibavanjem izboljša prekrvavitev in se odplaknejo škodljive snovi iz mišic. Za izvajanje aktivnega odmora ni treba imeti posebnega prostora, vaje se izvajajo na delovnem mestu. Priporoča se več kratkih odmorov, npr. vsakih 15 minut dela 2-ali 3-minutni odmor, ali po vsaki uri dela 5-minutni ali po dveh urah dela 10-minutni odmor. Vaje so usmerjene v razgibavanje tistih delov telesa, ki so pri delu najbolj obremenjeni zaradi statične drže ali ponavljajočih gibov. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. MDPS Tačke in repki Pomagajmo si Problematika klopov in klopnih bolezni pri psih in mačkah Pomlad se intenzivno prebuja in sončni žarki postajajo vse močnejši. Prav tako pa se tudi vse bolj pojavljajo bolhe in klopi in ogrožajo zdravje naših kosmatincev. V današnjem prispevku se bom posvetil klopom, njihovi nevarnosti in kako zaščitimo svojega ljubljenčka. Klopi za razliko od bolh ne povzročajo pri mačkah in psih alergičnih reakcij in s tem povezanih srbenj, praskanj izpadanj dlake in ostalih kožnih tegob. Izredno nevarni so zaradi tega, ker prenašajo zelo zahrbtne bolezni, ki so pogosto smrtne, če se ne diagnosticirajo in zdravijo pravočasno. Te bolezni so lim-ska borelioza, erlihioza, klopni meningoencefalitis, babezioza. Borelioza prizadene sklepe v organizmu, povzroča močne bolečine, šepanja, kasneje se naseli v notranjih organih in lahko povzroči smrt živali. Erlihijo imajo nekateri evropski kolegi veterinarji za tihega in smrtonosnega ubijalca. V prvi fazi bolezni so klinični znaki zelo nespecifični in se zlahka spregledajo. Povzročitelj bolezni (Anaplasma phagocytophilum) se naseli v notranjih organih in jih okvari do te meje, da povzroči smrt živali. Pri babeziozi, ki je prav tako izredno nevarna bolezen, pa se povzročitelj naseli v rdečih krvnih telescih in povzroči močno slabokrvnost. Meningoencefali-tis prizadene možgane, pride do močnega vnetja, omotice, nezavesti in smrti živali. Problematika je akutnejša in pogostejša pri psih kakor mačkah, vendar tudi te lahko trpijo hude posledice zaradi klopov. Skratka, boj proti klopom in seveda tudi bolham mora postati prednostna naloga lastnikov psov in mačk skozi vse leto. Klopa, ki se je zaril v kožo, nikoli ne mažemo z oljem ali alkoholom. V specializirani trgovini za živali si kupimo posebno pinceto za odstranjevanje klopov, s katero nežno primemo klopa za vrat in ga zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca in odstranimo. Če nam slučajno ostane glavica klopa v koži, lahko to kasneje vodi v vnetje kože na tem mestu, največkrat pa zaradi tega ni Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. večjih težav. Za kužka ali muco si moramo zagotoviti tudi sistemsko zaščito proti klopom skozi vse leto v obliki ampul, katerih vsebina se nanese na kožo na vratu živali. Postopek se ponavlja enkrat mesečno. Lahko uporabimo tudi kakovostne ovratnice z repelentnim delovanjem zoper bolhe in klope. Najnovejše zdravilo zoper klope in bolhe pa so tablete, ki delujejo od mesec dni do tri mesece. V lanskem letu so se tablete pokazale kot zelo učinkovita zaščita zoper omenjene male krvosese. Vsa navodila in napotke za uporabo dobimo v specializiranih trgovinah za male živali in pri veterinarjih. Lastnike psov, ki so v dvomih in zaskrbljeni, ali je njihov kosmatinec okužen z borelijo ali erlihijo in opažajo, da so živali kon-dicijsko manj sposobne, pogosto šepajo, izražajo bolečino, vabim, da se oglasijo v ambulanto na pregled in odvzem krvi. Ugotovili bomo, ali je kuža bolan in tudi v kateri fazi bolezni je. Bolezen, ugotovljeno še pred izbruhom, lahko uspešno in v celoti pozdravimo. Marsikateri kosmatinec nam bo za pravočasno ukrepanje hvaležen, saj spregledane zgoraj omenjene bolezni povzročajo nepredvidljive neprijetnosti in močno zmanjšajo kakovost življenja našega ljubljenčka. Emil Senčar, dr. vet. med. Otroci z odločbo in inkluzija Preseneča me dejstvo, da je v vrtcih vsako leto več otrok, ki že imajo takšne in drugačne odločbe. Veliko otrok potrebuje dodatno pomoč, usmerjeno motivacijo za zdrav mentalni in gibalni razvoj. Seveda se mi zdi zelo prav in čisto normalno, pravzaprav samoumevno, da se izvaja celostna zgodnja obravnava otroka. Včasih pa vidim ali srečam koga, za kogar ne morem razumeti, zakaj bi ta otrok potreboval dve ali tri ure dodatne pomoči na teden, če je pa čisto v redu mali človeček; zvedav in radoveden. Res pa je, da pri treh letih ni natanko takšen, kot piše v knjigah o razvoju otroka in ne ustreza po doktorskih in predvsem starševskih diagram-skih krivuljah. Rdeči alarm! Za nameček dobi še super zdravilo za pomirjanje, ker je otrok hiperaktiven in ne vzdrži koncentracije. Tako. Stvar je rešena. Zdaj lahko delamo dalje. Potem pa pride čas, ko je treba otroka vpisati v šolo. Seveda v redno osnovno šolo, druga opcija ne pride v poštev. Ker otrok je zdrav, čisto normalno bitje, ki bo z malo spodbude in malo pomirjeval uspešno zaključil osnovnošolsko obveznost. Sicer pa po zakonu tako ali tako lahko obiskuje redno osnovno šolo. V neki meri se celo strinjam. Strinjam se, da si vsak starš na tem svetu želi, da se otrok veliko nauči, da je v šoli uspešen, da je pri krožkih uspešen, da blesti v obšolskih dejavnostih in da je v družbi opazen kot super otrok. Po tem lahko predvidevamo, da bo tudi super človek, ko bo od-rastel. Po študiju arhitekture ali medicine bo blestel na svetovnih konferencah, domov se bo vračal v ateljejsko vilo, obdano z steklom, ograjeno z bogato živo mejo, kjer ga bo čakala prijetna, srečna družina z velikim rjavim psom in objeti se bodo skobacali v ogromno limuzino, da se popeljejo na vikend ob morju. Lahko samo upamo, da nas kdaj povabijo zraven. Ampak življenje ni tako enostavno. Ta kozarec upanja se lahko začne krhati že zelo zgodaj, če ga redno ne opazujemo, iz njega izbrišemo prah, ga pobožamo in spoliramo. Kot mama zdravega otroka in otroka s posebnimi potrebami se zmeraj vprašam, kaj je naj- bolje zanj. Moj zdrav otrok se je odločil za učenje harmonike. Ko je prišel s to idejo, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem dojela, da misli resno. V sebi sem navijala za kitaro ali karkoli drugega, samo harmonike ne. Danes ga veselo vozim na vaje, on še ni obupal, naučil se je že 30 pesmi in že zna narediti zabavo. Jaz sem pa ugotovila, da je to pravzaprav čudovit inštrument, na katerega moj sin z veseljem igra, jaz ga pa z veseljem poslušam in ga vzpodbujam, če ima slabi dan za igranje. Volk sit in koza cela. Oba sva od tega nekaj odnesla, ker sem ga pravi čas poslušala, pa vendar mu dala čas, da še razmisli. Odločil se je sam in ta odločitev ga obvezuje, da mora vztrajati, tudi ko niso ravno dnevi za igranje. Za mojega otroka s posebnimi potrebami pa smo se morali odločati starši, strokovna mnenja in Zavod za šolstvo. Se nadaljuje ... Romana Bošnik Foto: Inkluzija petek • 17. marca 2017 Za kratek čas Štajerski 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: AMAT = naš klasični filolog Škerlj, ANABOLIK = športno poživilo, BELI LED = led za ledno plezanje, BREK = odprta kočija, DANDY = nadut moški, OCETOVEC = rastlina navadni octovec, STYRON = ameriški pisatelj (William), ZEI = slovenski slikar (Zlatko). ■ooaj 'rawz 'oiwieaz 'eieh 'aaiaan 'Q3i naa 'miviv 'isai Maaoavd 'oio MnoavNV 'ni/\i3 'sv 'iod 'hviai 'nouais Moiai '3d 'um Mmai 'iviaiv '33N3nvs 'isvi 'Ndi hviai 'onzwinvz 'avoiaiso '3mvdiav 'n3hva 'aaoviv 'dodvi 'U3d>i :ouabjopoa ^nvzihm 3i a3iis3h Radenci • 21. pomurska salamijada Najboljša salama je iz Lutvercev Turistično društvo Radenci je pripravilo že 21. pomursko salamijado, na kateri je minulo soboto v hotelu Radin potekala slovesna razglasitev najkakovostnejših izdelkov. Na tekmovanju so izdelovalci domačih salam dobili strokovno oceno za svoj vzorec. Tokrat je največ točk (53,8) pripadlo salami Andreja Kardinarja iz Lutver-cev v apaški občini. Strokovna komisija v sestavi Vladka Hradil Barbarič, Zdenka Tompa, Ljubo Fekonja, Milko Lebarič, Igor Kustec in Milan Hari je ocenila 51 vzorcev ena-inštiridesetih izdelovalcev do- mačih salam. Najvišja možna skupna ocena štirih sodnikov je znašala 60 točk. Ocene so se dodeljevale za okus (do 6 točk), prerez (do 4 točke), vonj (do 3 točke) in zunanjo podobo (do 2 točki). Andrej Kardinar, sicer poklicni mizar (!), je letos oddal dva vzorca, ob zmagovalnem še vzorec, ki je zasedel tretje mesto (51,1 točke). Zanimivo, da je na lanskem tekmovanju njegov vzorec salame končal na okoli 40. mestu. Na finale slovenskih salamijad, 14. maja v Straži na Dolenjskem, so se ob zmagovalni salami Andreja Kardinarja uvrstile še salame Matjaža Der-variča iz Murske Sobote (53,6 točke), Franca Podleska iz Peča-rovcev (49,4), Milana Kolarja iz Beltincev (49,3) in Katje Grego-rec s Čakove (49,3). NŠ ÜNká¿* ¿slÁÉL- 2JL Prlekija • Center DUO Veržej Rokodelske delavnice Center domače in umetnostne obrti (DUO) v Veržeju deluje od leta 2007 kot eden od desetih regijskih razvojno-izobraževalnih centrov v Sloveniji. Veržejski Zavod Marianum, v sklopu katerega deluje Center DUO, je v minulem obdobju veliko pozornost namenjal rokodelskim delavnicam. Najobsežnejša je lončarska dejavnost, ki jo vodi Urška Ambrož iz Vičancev. Kot veliko ljubiteljico keramike in gline jo je neizmerna kreativnost pripeljala v Veržej, kjer je vseskozi delovala pri projektu rokodelske akademije in zasno- vala nadaljnjo pot, ki se vse bolj uveljavlja. Te dni se je pod njenim mentorstvom zaključil 180-urni rokodelski tečaj lončarstva, na katerem je sodelovalo deset brezposelnih oseb iz Prekmurja in Prlekije. Usposabljanje je potekalo v sklopu programa aktivne politike zaposlovanja, udeleženci pa so si pridobili osnove znanj in spretnosti, ki jih bo treba nadgrajevati, če se bo kdo izmed njih želel samozaposliti na področju domače in umetnostne obrti. Sicer pa Urška Ambrož kot zaposlena delavka v veržejskem zavodu animira šolske skupine, ki prihajajo v tamkajšnje delavnice in spoznavajo rokodelske poklice, kot so pletenje iz slame, izdelava igrač, kvačkanje in šivanje ter številnih drugih, tudi ko-vaštva. NŠ Urška Ambrož (stoji v sredini) daje navodila udeležencem rokodelskega tečaja v Veržeju. Foto: NS 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 17. marca 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (27.) Borgarnes Že lep čas sem se vozil proti celini, levo in desno od mene pa so kraljevali široki zeleni pašniki, ki so predstavljali prijetno barvno spremembo od temnih polj lave. Moj načrt za ta dan je bilo mestece Borgarnes, do katerega pa je bilo sicer še kar nekaj vožnje. Borgarnes, najstarejša naselbina na Islandiji V avtu sem imel še nekaj starega kruha, zato sem ustavil ob pašniku, kjer so se pasli konji. Živali me imajo kar rade, tako da se jih kmalu nisem mogel rešiti. To bi pa bil spominček, če bi si z Islandije domov pripeljal konja ... Pašniki in lokalne kmetije so po navadi dokaj narazen in težko prideš v stik z gospodarjem, ker so velikokrat tudi sami na terenu. Namreč, zaželel sem si malo jahanja po divjini, ki je v tem predelu sicer izgledala bolj ameriško, bolj kot prerija. Ustavil sem se na dveh farmah ter povprašal, kako je s tem, vendar bi povsod moral precej počakati, kar mi pa ni bilo po godu. Ko sem imel priložnost, nisem šel jahat, zdaj pa mi je ostalo nekaj denarja, ki je bil predviden za potovanje, pa sem ga hotel zapraviti na kakšen koristen način. Vmes sem se ustavil še na razgledni točki ob obali, kjer je stala tabla z zanimivo zgodovinsko pripovedko. V teh krajih je v 17. stoletju namreč živel možak z imenom Axlar-Bjorn, ki je s sekiro pobijal popotnike. Menda velja za edinega serijskega morilca na Islandiji . No, mene to ni preveč skrbelo, saj bi moral takoj kaj posumiti, če bi srečal koga s sekiro. Na Islandiji raste sila malo dreves in grmovja, in če si človek s sekiro, recimo, ne trebi nohtov ali brije nog, ima lahko gotovo zgolj slabe namene. Ampak to je bil takrat hiter preblisk, raje sem se osredotočil na hrano v prtljažniku in na pokrajino. Če še pred Borgarnesom zaviješ levo, bolj proti notranjosti države, prideš do kraja Husafell, od koder je potem mogoče s posebej prirejenimi vozili nadaljevati pot do ledenika Langsjokull. Pod tem ledenikom imajo namreč skopane rove in različne barvne dvorane, ki jih potem predstavljajo obiskovalcem. Cena za tak izlet je sicer visoka, je pa to stvar, ki jo človek doživi le enkrat v življenju. Ti rovi se potem sčasoma počasi znova zaraščajo z ledom, računajo pa, da naj bi zdržali vsaj 10-15 let. Bil sem še prehiter, saj je v tem času pred sezono potekalo še vzdrževanje in obnavljanje teh tunelov. Ledenik Langsjokull je sicer drugi največji v Evropi (takoj za Vatnajokullom, ki prav tako leži na Islandiji), ti tuneli pa so pod njim na nadmor- ski višini približno 1260 metrov. Vse to sem izvedel na bencinski črpalki, ko sem znova prijahal v bolj obljudeno območje. Borgarnes je ena najstarejših prvotnih naselbin na Islandiji, ki pa je po njihovih merilih pred časom zrastla v mesto. V mestecu so uredili Center o naseljencih, kjer lahko izveste vse o prvem naseljevanju Islandije, med drugim pa sem izvedel tudi, da je nekaj kilometrov stran ena redkih pivovarn v državi. To pa še ni vse. Na obrobju tega kraja stoji edina destilarna žganja v državi, kjer pripravljajo njihovo nacionalno žgano pijačo, vodko 'reyka'. Ker sem se že večkrat imel priložnost prepričati, da si človek v različnih proizvodnih obratih v državi lahko obeta vodene oglede, sem se kar na slepo odpravil tja pogledat. Za tovrstne stvari so imeli na voljo kar recepcijo in imel sem srečo, saj je bila čez slabo uro naročena ena skupina za ogled, ki sem si ji priključil. Tura po obratu je bila zelo zanimiva z več vidikov, ne samo zaradi tega, da so nam ta čudodelni špirit dali za poskusit. Ideja te pijače je, OVEN (21.3. - 20.4.) Iskali boste svoje sanje. Našli jih boste v objemu srčnega izvoljenca. Ce ste še samski, so vam zvezde v ljubezni naklonjene. Ognjena energija vam bo pomagala pri napredovanju v službi in pri odkrivanju novih obzorij. Pogumno se boste soočili z novimi izzivi. In sprostila vas bo narava. BIK (21.4. - 20.5.) Ugoden čas, da boste v miru razmislili o tem, kaj vas veseli. Naredili boste tudi osebno bilanco in tako bo čas primeren za odkrivanje novosti. Se posebej cvetoče bo v ljubezni. Zdi se, da se vam bodo odprle nove poti. Na delovnem mestu bo sprva stresno in vendarle se bo našla rešitev. «a DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Ah, ~ Kovali boste načrte o lastni prihodnosti. V veliki meri boste blesteli na delovnem mestu. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Zanimivo je, da bo to obdobje namenjeno tudi organizaciji. Več boste na poti in med ljudmi. Popazite na ostrino besed. V ljubezni bo vladalo ravnovesje. RAK r^m (21.6. - 22.7.) Izbrali si boste pravilno pot. Raziskovanje duhovnih znanj in ezoteričnih zakonitosti bo vaša strast. Spoznali boste svojo moč in verjeli v ljubezni. Ravno tam se vam odpirajo vrata sreče na stežaj. Našli boste tudi ravnovesje in poslovno priložnost. Od sebe boste oddajali magnetično energijo. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Končno boste razrešili s preteklostjo. Napak si ne boste priznali in vendarle jih boste uvideli. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. Skozi duhovni uvid spoznate pravo pot. V ljubezni bodo vladala močna čustva in ključno vlogo bo igrala pozornost. Iz majhnega raste veliko. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Obeta se kreativen in ustvarjalen teden. Blizu vam bo raziskovanje in iskanje nekih odgovorov. Zadeve boste morali sprejeti in jih postaviti na pravo mesto. Drzna energija vas bo spremljala v ljubezni. V splošnem pogledu bo spodbudno, če bost naravne vitamine. da je v njej združen del tega, kar lahko vsak dan izkusiš na Islandiji. Voda je glavna sestavina, zbirajo pa arktično pitno vodo, ki nastane iz taljenja ledenikov in priteče čez nekaj tisoč let staro lavino polje. To skalnato površje naravno filtrira vodo in jo očisti, da pa ji tudi kanček okusa. Destilira se v bakrenih kotlih s pomočjo geotermalne energije, da je postopek čim bolj naraven. Prav to je najbolj zanimivo pri Islandcih, da produkta kot takega nikoli ne hvalijo, ampak vedno poudarjajo naravnost in čistost postopka pridelave. Tudi ko sem se kdaj pogovarjal s kom, ki goji konje ali ovce, je vedno najprej povedal, kaj te živali jedo in kakšne so njihove bivanjske razmere. V Borgarnesu sem se utaboril kar v mestnem kampu, kjer naj bi upravnik naslednje jutro do devete prišel pobrat denar, ki je bil sicer simboličen. Ker možaka še do desetih ni bilo, se nas je večina kar pobrala naprej, sem pa tam pozabil spodnjice in nogavice, ki sem jih dal sušit. No, sem pa tako končno dobil idejo, kaj si bom nabavil za spominek . TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) 1 Prijatelji vam bodo pokazali pravo pot. Označeval vas bo občutek povezanosti. Z novimi jI znanji boste uvideli, kaj bo treba še -s spremeniti. Vsekakor bo štela premi- "§ šljenost in diplomacija. Sprostili vas ;g bodo dolgi pogovori in romantični JS večeri v dvoje. Vodila vas bo brezpogojna ljubezen! ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Pridni in marljivi boste na delovnem mestu. Energija se bo sprostila in tako vas bo spremljala paleta ugodnosti. V čustvenem življenju boste hrepeneli po varnosti. O Besedna zbadljivost prav gotovo ne bo pot do nje. Jasno boste morali izoblikovati mnenje in usmeriti tok misli v pozitivnost. STRELEC _______ p ^ (23.11. - 21.12.) R Našli boste določeno jedro problema in ga boste tudi razrešili. V ljubezni boste dobili krila in srčni izvoljenec vam bo trdna opora. Primanjkovalo vam bo vztrajnosti, Q kar boste uspešno prekrili. Na delovnem mestu ne iščite lažjih poti. Zapisujte si svoje občutke in bodite ustvarjalni. ÍV' KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Besedno boste napredovali. Cas bo ugoden za komunikacijo in vsa intelektualna dela. Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana sreča in paleta ugodnosti. Po drugi strani se boste družili z lju- K dmi, ki vam bodo pomagali. Tako O VODNAR Jfy (21.1. -18.2.) Pozitivna energija vam bo podarila moč in določen razcvet. Zvezde so prepričane, da boste našli notranjo moč in tako boste lahko zasijali s svojimi talenti. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. p Teden, v katerem se boste lahko odpravili po nakupih. Custveno boste hrepeneli po varnosti. m&l ribi (19.2. - 20.3.) g ^--. co Postali boste zelo aktiv- E m ni in delavni. Svojo energijo boste ™ morali usmeriti in se odločiti, kaj ¡2 vam je blizu in kaj ne. Odločno bo- -g ste odšli naprej po svoji poti. Ljube- & zen in prijateljstvo bosta šla z roko v | roki. Strmeli boste po prepoznavno- ~ sti in veliko svoje energije usmerili v § pisanje esejev ali zgodb. j® Foto: Dani Zorko Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Bakreni kotli v edini destileriji v državi Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Foto: DZ petek • 17. marca 2017 Zanimivosti, šport mladih Štajerski [ 21 Judo • 4. turnir Judo Jaka Šolski šport • Košarka, dekleta Mladi judoisti uspešni v Vojniku Najboljše košarkarice so na OS Markovci Mladi ptujski tekmovalci od 2. do 7. razreda Vojnik je v soboto gostil že 4. turnir Judo Jaka, ki je bil namenjen otrokom, ki vadijo judo v okviru krožkov v osnovnih šolah ter klubih. Namen tekmovanja je bilo pridobivanje športnih oz. tekmovalnih izkušenj ter druženje mladih judoistov. Tekmovalci in tekmovalke so bili razdeljeni v starostnih kategorijah po razredih v osnovnih šolah, v težnostne kategorije ter večinoma v skupine po pet tekmovalcev, tako da je bilo moč videti veliko borb. Pod okriljem Judo kluba Drava se je tekmovanja udeležilo 36 otrok iz sedmih osnovnih šol: OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglic, OŠ Breg, OŠ Videm, OŠ Destrnik in OŠ Cirkulane, ki trenirajo in vadijo pod strokovnim vodstvom trenerk Silve Čuš in Urške Urek. Mladi judoisti in judoistke so prikazali dobro tehnično znanje in veliko motiviranost. V kategoriji med prvimi in drugimi razredi sta zmagali Liza Rotar Čeh in Maruša Frank, drugi sta bili Lara Sledič in Klara Hvalec, medtem ko so tretja mesta osvojili Filip Rom, Aneja Vidovič in Du-nja Lajbaher. Tekmovali so še Grega Markež, Munda Tiana in Mia Jovanovic. Tudi v starejši starostni kategoriji od 2. do 7. razreda so bili ptujski judoisti in judoi-stke zelo uspešni, saj so zmagali Taj Sledič, Lan Milošič, Tilen Ivančič, Maša Vidovič in Eva Fajt. Druga mesta so zasedli Nastja Korez, Vid Krajnc, Teo Kostanjevec, Teo Škrofič, Urban Tetič-kovič, Jaka Založnik, Ana Tetičkovič, Zarja Fajt, Ža-net Polanec in Nejc Ladič. Na tretje mesto so se uvrstili Niko Žgeč, Staš Pevec, Ina Mlakar, Eva Šegula in Neja Kelc. Tekmovali so še Tadej Šmigoc, Jurij Farič, Jan Fišer, Evelina Šimenko, Matej Mlakar in Gašper Cafuta. David Breznik Ekipa OS Markovci je postala medobčinska prvakinja v košarki za dekleta. V ponedeljek, 6.3., je v športni dvorani OŠ Poljčane potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učenke letnika 2004 in mlajše. Nastopale so tri ekipe, ki so se merile po sistemu vsaka za vsako. Najuspešnejše so bile učenke OŠ Markovci, ob njih so se v četrtfinale državnega tekmovanja uvrstile še učenke OŠ Majšperk. Rezultati: OŠ Kajetana Kovica Poljčane - OŠ Majšperk 9:26, OŠ Majšperk - OŠ Markovci 11:20, OŠ Markovci - OŠ Kajetana Kovica Poljčane 40:5. Vrstni red: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Kajetana Kovica Poljčane. UR V četrtfinale državnega tekmovanja se je z osvojenim 2. mestom uvrstila tudi ekipa OŠ Majšperk. 2 GLASBO DO SRCA ^GE^r, POSVEČEfiCMfcVU JOŽEFOM vj. / TnimK RADIOPTUJ Nedelja, 19. marec 2017 ob 16.00 VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI Cena vstopnice: 10€ Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, bar La Siesta Markovci, Villa Monde Spuhlja, Bar Brigita na Osojnikovi cesti na Ptuju ter dve uri pred prireditvijo v večnamenski dvorani Markovci. Informacije na tel. 02 749 3410. -T- 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 14. marca 2017 Prireditvenik Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGID0 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva renault cli01.216v expression 2012 7.700,00 ( prvi last. bela opel astra 1.6 gtc cosmo 2008 4.650/10 i serv. knjiga kov. siva opel meriva 1.616v enjoy 2004 3.090,00« prvi last. kov. črna peugeot 2071.416v breaktrendy 2007 4.450,00 € prvi last. kov. srebrna audi a62.0tdi limuzina 2007 11.200,00« prvi last. kov. srebrna renault modus grand 1.216v expression 2008 4.490/10 £ klima kov. viola otroen cs 2.0 hdi sx limuzina 2004 2.390/10 { avt.deu. klima kov. srebrna bmw 320 d limuzina 2006 7,990/10 € prva reg. 2007 kov. srebrna mazda 31.61 plinska naprava 2008 5.990/10 € prvi last. kov. Črna vw sharan 2.0tdi bluemo. comfortline 2011 13.990/10 € serv. knjiga kov. Črna fiatpanda 4x41.2 8v 2006 4.150/10 € serv. knjiga kov. srebrna bmw 3181 coupe 2000 2.990/10 ( avt. klima kov. modra citroen c5 2.0 hdi sx break 2007 3.550/10 € avt. klima kov. srebrna fiatstil01.9jtd dynamic 2003 1.990/10 € cityserv0 kov. sv. modra renault megane 2.0 dcigt line 2008 4.990,00i avt. klima kov. Črna peugeot partner 1.6 hdi tepee active 2013 10.690/10« cenazddv bela toyota yaris1.0terra 2011 6.490/10 € 68.675 prev. kov. srebrna renault megane 1 j dcigt line 2011 7.650/10 £ prvi last. bela opel zafira1.616v club 2002 2.390/10« prvi last. kov. srebrna opel astra 1.7 cdti enjoy 2011 8.600/10« prvi last. kov. sv. zelena ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA CHEVROLCT SPARK 0,8 STAR 2007 2.480 ODLIČEN, 2.LAST, P0TR.SK KOV. SV. MODRA CITROEN C4 FURIO VT195 BUM 1.4 2012 8.790 1.LAST.. IZREDNO LEP KOV.BORDORDEČi FORD FIESTA 1.4 TREND 2013 7.990 MOŽEN NAKUP NA TRAJNIK BELA FORD FOCUS 1.6 TREND 2006 4.390 1.LAST.. SERV.KNJIGA KOV. SV.ZEIENA FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2014 18.490 1.LAST., ODLIČNA, SK KOV. ZELENA FORD MONDEO TITANIUM 2.0 TOCI 2011 13.590 1.LAST, REDNO SERVIS. KOV. ČRNA FORD TRANSIT 300S 2.2 TDCI 2010 12.200 6 SED.+TOVOR, DDVZAPO BELA FORD TRANSIT CUSTOM KOMBI 2015 19.990 6 SED.+TOVOR, DDVZAPO BELA HYUNDAI ELANTRA 1.6 MPI LIFE 2012 9.990 1.LAST..U41.845KM KOV. SREBRNA HYUNDAI GET7 1.3 GL 2004 1.490 If 97823 KM, SERV. KOV. SREBRNA NISSAN OASDA11.616V VISIA 2010 10.290 ODLIČEN, REDNO SERV. KOV. SREBRNA OPEL CORSA 1.4 2012 7.270 1.1AST, 43875 KM KOV. SREBRNA RENAULT CAPTOR TCE 0.9 2013 11.790 1.LAST., SAMO 34426 KM KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V GRANDTOUR 2008 4.690 LEPO OHRANJEN KOV. T. MODRA RENAULT TWINGO 5 VRAT DYNAMIC 2015 8.590 SAMO 48358KM, ZELO LEP KOV. MODRA PBFn NAKUPOM VQ7ILA MO»FM PRFVFNTiVMi TFHMifiNi PBFBLFn M SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.nat/avtomobiMpr LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TOI 4X4 2013 18.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDIA5S-UNE 2013 23.990 1.LAST., ODLIČEN ČRNI BMW 118 DM-PAKET 2013 15.500 1.LAST., ODLIČEN MODRA BMW 520D TOURING 2013 20.990 1.LAST..NAVI BELA BMWX5X-DRIVE 2009 17.990 SLO, VSA OPREMA ČRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA 2012 7.990 1.LAST., ODLIČEN SIVA FORDS-MAX TITANIUM 2010 12.990 1.LAST., VSA OPREMA BELA HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 1.799 ZELO UGODEN SV. KOV. MODRA MERCEDES BENZ B 200 2013 15.990 LEPO OHRANJEN ČRNA OPEL ASTRA SW1,7 COSMO 2012 9.490 1.LAST. SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO 2011 7.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE 2011 9.390 1.LAST., ODLIČEN SIVA VWGOLFTDI 2005 4.990 1 LAST., SLOVENSKI ČRNA VWGOLFTDI V.GOAL 2006 5.500 1.LAST. SREBRNA VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI 2013 11.490 LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJAL. 2011 11.300 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN 2,0 TDI NÄVI 2014 13.490 1.LAST. ČRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 ODLIČEN ČRNA 0PELASTRA 1.4 2006 2.490 ODLIČEN MODRA SSANY0NG KYR0N 2006 4.290 ODLIČEN SREBRNA VW TOURAN 1.9 TDI 2009 8.990 ODLIČEN SREBRNA IVEC0 DAILY 35S 2006 5.990 17M3 SV. RUMEN PEUGEOT 407 COUPE 2007 5.990 ODLIČEN SREBRNA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODLIČEN SIVA T0YATA AVENSIS 2.2 D 2007 5.990 ODLIČEN B0RD0 RDEČA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA PEUGEOT 508 2.0 HYBRID 2013 13.990 ODLIČEN ČRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com w m PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 17. marec. 7:30 Glasbena osmica (tuja)f pon. 8:05 Çisanka. pon, " "" " S0ÓE23, p 8:15 ŠKL í , pon. NEDELJA 19. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 Risanke pon. 8:45 Pregled tedna, pon. 8:30 5KL S03E24 9:10 Soja, da se rt zrola: S5 Slovenj Gn 10:25 Povabilo' na' _____ Metka Petek Uhan, pon. 11:05 Sekvenca, pon, 11:25 Pogled naaj, pon. 11:50 Zapuščina Štefke Cobelj. !2:00Pr—1 '1----- 12:25 Pi - marec, pon. 8:40 Sala, da se ti zrola: OS Slovenj Gradec, pon. 9:35 Povabilo na kavo: Metka Petek Uhan, pon. 10:15Kuhinjica,pon, , 10:40 Športno]: Karel Sauperl, pon. 11:15 Charlie Chaplin Easy Street pon. 11:35 Charlie Chaplin Shangheid, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Glasba, pesem združuje, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 13:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (slo.), pon, 19:05 Glasba za vse, pon. 19:35 Sekvenca, pon. 19:50 Risanka 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 Regata Ptujčanka, pon. 22:10 Btuiska kronika, pon. 22:35 Cista umetnost - mar« 23:10 Videostrani SOBOTA 18. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 3:00 Risanka pon, 8:40 SKL S03e23 pon. 9:05 Soja da $e ti zrola: OS Slovenj Gradec, pon. 10:00 Cista umetnost - marec, pon. 10:35 Sekvenca, pon. 10:55 Pogled naiaj, pon. 11:20 Povabilo na kavo: Metka Petek Uhan, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Okus Posada, pon. 13:35 Sport(no): Karef Sauperl, pon, 14:10 vTdeostrani 1^:40 Guliverjevo potovanje, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 1E:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:50 Glasba za vse 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 PITA, pon. 21:45 Film Campus, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Reqata Ptujčanka, pon. 23:55 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv . In Muta luperl, pen- ciled tedna, pon. al, pon. pon. 12:35 Regata Ptujčanka, pon. 13:05 Gostilna »rr Francetu 14:00 Videostrani 16:10 Regi Gorisnica 17:10 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika, pon. 16:25 Pogled nazsj 18:45 Cista umetnost - marec, pon. 19:20 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:50 Risanka 20:00 Pregled ledna, ppr, 20:25 Sport(no): Karel Sauperl, pon. 21:00 Povabilo na kavo: Metka Petek Uhan, pon. 21:40 Sekvenca, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski magazin S02E05, pon. 23:25 Videostrani PONEDELJEK 20. marec 7:30 Glasbena osmica (slo,) pon. 8:05 Risanka pon. 8:15 Pregled tedna, pon, 8:40 SKL 5&3E24, por,. 9:05 Spla, da se ti zrola:, SS Slovenj Gradec in Muta, pon. 9:45 Boksarski magazin S02E0S, pon. 10:55 Pogled nazaj, pon, 11:20 Povabilo na Wvo: Metka Petek Uhan, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Okus Posavja, pon. 13:35 Sekvenca, pon. 13:50 Videostrani pon. 19:00 Sport(no): Karel 19:35 Sekvenca, pon 19:50 r 20:00 ________ 20:25 Dan D, 22:00"' ■1 22:25 Risanke pin, tujska kronika, pon, )an D, pon. tujska Kronika, pon. .olfta, pon. I 08:00 Z glasbo do srca 3. del 09:15 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Videostrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 120 let Tamburašev Gorišnica SIP 22:00 utrip iz Ormoža _[ 23:00 Video slrani PROGRAMSKI NAPOVEBN IK t.'r na spletnih atrinch www sipi v si 08:00 09:00 09:30 10:00 12:00 15:00 18:00 20:00 21:15 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Gospodinjski večer z domačimi 11:00 Dan Civilne zaščite 13:00 Regijsko srečanje godm 2017 15:00 120 let Tamburašev Gorišnica 17:00 16. redna seja Destrnlk 20:00 Rez potomke vinske trle 21:00 Veseloigra 23:00 Video slrani Uredništvo: www.siptv,si 02 754 00 30; info@siptv.ai Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Kronika iz občine Markovci ŠKL Ptujska Kronka Oddaja Iz Slovenskih Goric Video strani Italijanska trgovina - v živo Revija tam burili k ih skupin Predavanje o delovanju metode EFT Ujemi sanje, polka in Majolka rezanci program VZIVOtutli preko spleta www.5iptv.si 08:00 Z muzikantt po domače 10:00 SKL 10:30 Ptujska Kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan Civilne zaščite 20:00 Predavanje o delovanju metode EFT I 21:15 Kronika iz občine Markovci Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto y Petek, 17. marec 10:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, simpozij o dr. Jožetu Pučniku 11:00 Slovenska Bistrica, Špindlerjeva 2 e, Kako s čim nižjimi stroški preoblikovati, prenesti, brezplačna tematska delavnica 16:30 Sveti Tomaž, športna dvorana OŠ, območna revija otroških pevskih zborov 2017, Cicido 2017 17:00 Slovenska Bistrica, Zadruga CDUO, Grajska 13, Magija gline, tehnika Terra Sigilata 18:00 Sveta Trojica, Kulturni dom, športnik leta Slovenskih goric 2016 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., 13. sezona Primusovih vinskih zgodb, Vina Erzetič/Ščurek - Goriška brda 20:00 Majšperk, KPC, Stand up show za gasilce, Tadej Toš: 70 let PGD Majšperk - Breg Sobota, 18. marec 09:00 Majšperk, Čistilna akcija v občini Majšperk 09:00 območje občine Trnovska vas, čistilna akcija v občini Trnovska vas 09:00 Slovenska Bistrica, Zadruga CDUO, Grajska 13, Magija gline, tehnika Terra Sigilata 10:00 ptujski grad, Senčne lutke, Muzejski vikend za družine 10:30 Slovenska Bistrica, Trg svobode, lutkovna predstava Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba 18:00 Leskovec, gasilski dom, 89. občni zbor PGD Leskovec 18:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, komedija Matiček se ženi 19:00 Žetale, večnamenska dvorana, 21. redni občni zbor strojnega krožka Žetalanec 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Tribute to Mugrew Miller Music, Renato Chicco in Jaka Kopač kvintet, koncert in Workshop, jazz delavnica v GŠ Karola Pahorja od 12.00 do 13.30 in 15.00 do 17.00 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Tomaža Gajserja Žetale-Katmandu Nedelja, 19. marec 09:00 Ptujska Gora, galerija TD, odprtje razstave Čebelarstvo nekoč in danes 09:00 Tinje, predavanje Sonje Plaznik Moč in nemoč zdravilnih rastlin 15:00 Podlehnik, večnamenski kulturno-turistični center, predstava Zgodbe iz Butal 15:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, predstava Mrtve duše 16:00 Markovci, večnamenska dvorana, Z glasbo do srca, koncert, posvečen dnevu žena, Jožefom in materinskemu dnevu, vodi Marjan Nahberger 17:00 Spodnja Polskava, OŠ, koncert ob 5-letnici Ansambla POK 18:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, produkcija 1., 3. in 4. stopnje gledališke šole Prov hudo/ ja, fajn/ kul Ponedeljek, 20. marec 17:00 Ptuj, Gimnazija, 58. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2017 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Mateje Jurkas Medijstvo kot dar Mestni kino Ptuj Petek, 17. marec: 15:45 Lepotica in zver; 18:00 Teden z oskarjevci: Lev: dolga pot domov; 20:20 Teden z oskarjevci: Greben rešenih. Sobota, 18. marec: 15:45 Lepotica in zver; 18:00 Teden z oskarjevci: Dežela la la; 20:20 Teden z oskarjevci: Za vsako ceno. Nedelja, 19. marec: 15:45 Lepotica in zver; 18:00 Teden z oskarjevci: Jackie; 20:00 Teden z oskarjevci: Prihod. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 47. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017, finalni večer, 2. del, nastopajo: Prleški kvintet, Mladi upi, Veseli Dolenjci, ansambel Vihar, ansambel Vikend, Gorenjski kvintet, glasbeni gost ansambel Trim, Oddaja o lovstvu, Dober pogled, Alfi Nipič na turneji v Avstraliji. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, videoprodukcija Tinček Ivanuša. ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmitdrafcoÉ torek • 14. marca 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KAMNOSESTVO Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišol? Poleg obratnega plačevanja z Dlnersom do 24 obrokov vam zagotavljamo poštene cene brez namišljenih popustov, za prednaročila spomenikov do velike noči pa popust In darilo (Iz kamna, seveda). Za vse Informacije In vprašanja smo dosegljivi na: mobltel: 041/902 648 ali na e-mall: bojan.kolarlc@gmall.com. Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na RancI) www.kamnosestvo-kolaric.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM traktor IMT 539, plug, brane in škropilnico, 200 l. Tel. 040 204 023. PRODAM večjo količino hlevskega gnoja. Tel. 030 627 542. PRODAM BCS-kosilnico in balirko Si-pma. Tel 031 395 790. PRODAM teličko simentalko, staro 14 dni. Tel. 031 840 282. PRODAM njivo, 11.100 m2, v Preradu in gozd, 6.200 m2. Tel. 031 461 662. PIŠČANCE, purane in bele kokoši. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. KOKOŠI nesnice, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajmo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. PRODAM telico simentalko, pašno, v devetem mesecu brejosti. Tel. 051 273 093. DOM-STANOVANJE V NAJEM oddam opremljeno garsonjero pri Šolskem centru na Ptuju. Tel. 070 704 518. VZAMEM v najem enosobno stanovanje na Ptuju ali v okolici. 041 212 136. NEPREMIČNINE NA KVEDROVI ulici 2 na Ptuju prodamo enosobno stanovanje v pritličju brez bremena, telefon 041 669 710. IŠČEM delo, lahko nega starejše osebe. Tel. 070 586 736. VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, www.lamot.si. RAZNO KONTEJNER, železni, 1-fazni cirkular, 1000-litrsko cisterno za vodo, prodam. Tel 070 826 526. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 40 do 110 kg, prodamo, možnost čiščenja. Tel. 041 978 309. BUČNICE odlične kakovosti, pakirane po 35 kg, prodamo. Tel. 031 743 951. BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam in kupim hidravlični cepilnik za drva. Tel. 051 336 879. NESNICE, rjave, stare 16 tednov, prodam - 5 EUR, dostava na dom. Mar-čič, Starošince 39, tel. 02 792 35 71. KUPIMO traktor, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Deutz ali podobno. Tel. 051 639 777. PRODAM 30-kg odojke in jedilni krompir marabel. Tel. 040 764 020. PRODAM pajek 340 Sip in krožno brano 24 diskov. Tel. 781 01 71. PRODAM star hlevski gnoj, možna tudi dostava. Tel. 031 656 718. PRODAM teličko lisaste pasme, staro 4 mesece, za 550,00 €. Tel. 041 271 284. PTUJ, ugodno prodamo dobro vzdrževano hišo v naselju Bratje Reš, velikost parcele 633 m2,1.1976. Cena: ne/A AKt/ 119.000 €. Kontakt: \ft//Vmk 051/455 010 ali 02/6208816 www.re-max.si/Poetovio KUPIM stare razglednice, pisma in dopisnice. Tel. 040 746 621. LAS UE Ormož je 15. 3. 2017 objavil 1. Javni poziv za ESRR. Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša do 277.687,19 evra. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za operacije sofinancirane iz ESRR znaša 80 %. Informacije o javnem pozivu lahko dobite: • po elektronski pošti info@las-ue-ormoz.si, • na sedežu vodilnega partnerja (Vrazova ulica 9, Ormož), • na telefonu 02 741 53 52 v ponedeljek, torek in četrtek med 7. in 15. uro, v sredo med 7. in 17. uro in v petek med 7. in 12. uro, • na spletni strani http://las-ue-ormoz.si/1-javni-poziv-las-ue-or-moz/. Delavnica za predstavitev 1. javnega poziva za ESRR bo v sredo, 22. 3. 2017, ob 16. uri v Mladinskem centru v Ormožu. Predloge operacij z vlogo na javni poziv je treba poslati priporočeno po pošti na naslov Javne razvojne agencije Občine Ormož, Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, do 15. 5. 2017 do 24. ure ali osebno dostaviti na sedež vodilnega partnerja Javne razvojne agencije Občine Ormož, Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, do 15. 5. 2017 do 12. ure. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. amnoseK F spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 7648991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA- LANCDVA VAS 2 b MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. PVC okna, vrata, senčila v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ABA Stajerskitednik Stajerskitednik PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si AMMKA PONUDBA M MIMmM ħ®Iü& V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, Z0RJENA SV. RIBA, Z0RJEN ROZBIF IN SE MNOGO VEČ.. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150 Srce je omagalo, dih ti je zastal, a spomin na tebe, draga mati, za vedno bo ostal. ZAHVALA ob izgubi mame, tašče, babice, prababice in praprababice Veronike Fostnarič IZ BELSKEGA VRHA 106 A PRI ZAVRČU *10. 1. 1926 t 1- 3. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste pokojno mamo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge darove, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala župniku Jožetu Pasičnjeku, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir za lep obred. Prisrčna hvala pa tudi govornici Marti Bosilj za lepe besede slovesa, zastavonošu, nosilcu cerkvenega znamenja in praporščakoma. Vsi njeni najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Danes, 17. marca, mineva 5 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Barbara Mesarič IZ STAROŠINC 27 Iskrena hvala vsem, ki se je s hvaležnostjo spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega sina Blaža Kovačiča študenta Strojne fakultete IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 102 se iskreno zahvaljujem vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujem se tudi Gasilskim društvom, posebej PGD Lovrenc na Dravskem polju, sošolcem in profesorjem Osnovne šole Kidričevo in Gimnazije Ptuj, govornicama za poslovilne besede, godbeniku za odigrano melodijo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoč ati Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje, pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA / A ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, sestrične in botre Otilije Klinc IZ BUKOVCEV 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, cerkvene potrebe in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljena obreda, pevcem za odpete žalostinke, govornici, molivki, zastavonošema, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvala tudi kolektivu Tuš market Špic za razumevanje in podporo v času bolezni. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Hčerka Irena z družino Slovenija, Podravje • Zakonodaja o nabiranju rastlin in plodov Kako vas lahko skleda regrata stane sedem tisočakov Regrat je dovoljeno nabirati kjerkoli, tudi količine niso zakonsko omejene, pri prodaji tega živila pa se stvari precej zapletejo. Delo na črno se lahko kaznuje z do 7.000 evri globe, lahko pa se prodajalci regrata pač zanašajo na zagotovilo, da nabiranje regrata ni »visoko tvegano področje« ... Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pojasnili: »V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča na svojih zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih med drugim dopustiti rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin in zelnatih prostoživečih rastlin, kamor sodi tudi regrat, ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih - pod pogojem, da se s tem ne povzroči škoda.« No, hitro se izkaže, da to pravzaprav sploh ni nikakršen pogoj. »Če je škoda povzročena, je povzročitelj odškodninsko odgovoren lastniku kmetijskega zemljišča v skladu s predpisi. Vendar teh predpisov pri nabiranju regrata nimamo, zato tudi globa ne more biti izrečena,« so priznali na kmetijskem ministrstvu. Regrat je priljubljeno živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. Ker ugodno vpliva na delovanje živčevja, tovo šel v slast tudi samim prodajalcem regrata ... Foto: MZ bo po težki bitki z birokracijo go- Dodali so še, da kmetijski inšpektorji zakonskih pooblastil in pristojnosti za nadzor nabiranja regrata na neobde- »Ne gre za visoko tvegano področje« Na Finančni upravi RS (FURS) so o prodaji regrata povedali: »V zvezi z nadzorom lahko pojasnimo, da ne gre za visoko tvegano področje, zato FURS na tem področju ne izvaja ciljno usmerjenih nadzorov. Če pa na tem področju odkrije prekrškarje, jih seveda obravnava skladno z zakonom. Če posameznik nima priglašenega osebnega dopolnilnega dela, se šteje, da gre za delo na črno, za kar je zagrožena kazen od 1.000 do 7.000 evrov.« Podatkov o nadzorih dela sicer ne vodijo na tak način, da bi lahko doslej zasačene »prodajalce regrata na črno« prešteli ... lovalnih kmetijskih zemljiščih nimajo. Tudi količinske omejitve za nabiranje regrata ne obstajajo, zato po veljavni zakonodaji globe niso predvidene, drugače pa je pri nabiranju rastlin in plodov v gozdovih. »Pri rekreativnem nabiranju, ki je dovoljeno nelastnikom gozdov, se po Pravilniku o varstvu gozdov sme nabrati največ dva kilograma gozdnih sadežev oz. plodov ter en kilogram zelna-tih rastlin. Z novelo Zakona o gozdovih, ki je stopila v uporabo s 1. januarjem letos, pa je za kršitev te določbe predvidena tudi globa v višini 200 evrov.« Koliko regrata je dovoljeno nabrati, če ta raste na gozdnem parobku? Je treba poklicati geodeta? Kmetje lahko regrat s svojih kmetijskih zemljišč prodajajo v okviru osnovne kmetijske dejavnosti, za vse druge pa je postopek precej bolj zapleten. Odisejada prodajalca regrata Na Finančni upravi RS (FURS) so pojasnili, da lahko regrat (pa tudi šparglje, če-maž, borovnice in druge gozdne sadeže ali zelišča) posameznik nabira in prodaja le v okviru registriranega opravljanja dejavnosti (torej kot s. p.) ali pa mora priglasiti osebno dopolnilno delo (ODD) nabiranja in prodaje gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki. V nasprotnem primeru bo šlo za delo na črno, kar se lahko kaznuje z do 7.000 evrov globe. Tisti, ki niso samostojni podjetniki, se morajo priglasiti pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). To velja tako za zaposlene kot brezposelne in upokojence. Priglasitev je mogoča prek spletnega portala AJPES. Pri tem je potrebno kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga je s spletno vlogo mogoče brezplačno pridobiti na upravni enoti. Na elektronski naslov vlagatelja pošljejo geslo, dva dni kasneje po pošti še drugo, šele nato pa lahko uporabnik prek spleta potrdilo prevzame. Tisti, ki uporabe računalnika niso vešči, lahko ODD priglasijo osebno na upravni enoti, kjer bodo vlogo prek spleta oddali zaposleni. Poleg priglašene dejavnosti posameznik za prodajo regrata potrebuje še vrednotnico, ki jo pridobi na spletnem portalu e-uprava ali osebno na upravni enoti. Pridobiti jo mora pred začetkom opravljanja dela, pri prodaji pa jo mora imeti ves čas pri sebi (v nasprotnem primeru mu grozi globa od 400 do 5.000 evrov). Cena vrednotnice znaša 9,06 evra; od tega gre okoli sedem evrov za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, preostala dva pa za obvezno zdravstveno zavarovanje. In še češnja na torti: vrednotnica velja samo en koledarski mesec ... Obveznosti prodajalca regrata s tem seveda še ni konec. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili: »Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Konkretno to pomeni, da prihodek v posameznem polletju ne sme presegati 3.016,64 EUR.« Posameznik mora zato FURS polletno poročati o doseženih prihodkih iz naslova dopolnilnega dela. Prodajalec regrata mora enkrat mesečno vložiti še napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (seveda v letno odmero dohodnine štejejo prav vsi dohodki od prodaje regrata). So pa na FURS zagotovili, da davčna blagajna za prodajo regrata ni potrebna; izstavljenih računov ni treba davčno potrjevati. Jih je pa treba hraniti deset let . Eva Milošič OKNA, VRATA , GARAŽNA VRAM www.naitors.si BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI i NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO NAITORS, Hardek 34g, 2270 Ormož Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 sladice s Čokolada Pasijonka Mille Follie www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si 02 788 00 28 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo pretežno jasno. Sredi dneva in popoldne bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bo pooblačilo, zjutraj in dopoldne bo predvsem v vzhodni polovici Slovenije občasno rahlo deževalo. V soboto popoldne bo pretežno oblačno in povečini brez padavin. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Vremenska slika Nad večjim delom zahodne in južne ter nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda doteka k nam razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak.