Političen list za slovenski narod.
Za «de Me pradplačaa l/ri^^pS^Us"^« **rt lata 4 fld., » jedea I W**°*nJn°	*,Pr®iwna »P™"'1"'0 ,B ^.pedlelj« t
meiec 1 fld 40 kr.	k	»»Jtatol. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 3.
V administraciji prejeman valja:	Z	Kokoplci ae na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
S* eelo leto 18 »ld., xa pol leta « »ld., aa četrt lata 8 »ld., aa jeden meaec 1 »1«. I	„ . ... . Q	„ ,	„
V Ljubljani n. dom počiljan valja l »ld. 80 kr. v* na leto.	|	Vredni.tvo ,e t Semenllklh nllc.h It. 2, I., 17.
Poaamna itevilke po 6 kr,	I	Zahaja vaak dan. Uviemii nedelje in prainike, ob pol 6. ari popoldne.
Vredniitva telefdn - itev. 74.
Štev. 297.	V Ljubljani, v petek 29. decembra 1899. Letnilc XXVII.
Gabilo na naročbo.
S I. januvarijem se pričenja nova na-roČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Te cene veljajo le tedaj, ako odpade kolek; sicer ostanejo prejšnje.
Upravništvo »Slovenca".
Deželni zbori.
Večinoma vsi deželni zbori so sklicani na današnji dan sedaj pred novim letom za kratko zasedanje, da dovolijo pobiranje davkov, v drugi polovici meseca januvarija pa za daljše zasedanje za reševanje tekočih deželnih zadev, ako se mej tem zapletene državnozborske razmere na Dunaju ugodno ne rešijo. Kakor hitro bi se to kaki osrednji vladi posrečilo, tedaj Be takoj zaključi zasedanje deželnih zborov, ker vsakdo čuti, da se po ominoznem § 14. ne more država vladati za dalje časa ter da je to tako izredno izjemno stanje,
da mora biti vsakemu državniku na tem, da je kolikor mogoče okrajša.
Deželnim zborom bo rešiti tekoče deželne zadeve, poleg tega Be bo gotovo po raznih dež. zbornicah govorilo tudi o splošnih državnih političnih razmerah tembolj, ker državni poslanci o tem niao imeli prilike govoriti v državnem zboru. — V tem pogledu bo pred vsemi važno zasedanje češkega deželnega zbora. Ko so se namreč poravnave mej Čehi in Nemci na Dunaju razbile, tedaj že so listi pisali, da vlada preloži zasedanje državnega zbora, da skliče deželne zbore ter da hoče vplivati na to, da se dogovarjanja glede sporazumljenja mej Čehi in mej Nemci nadaljujejo v češkem deželnem zboru, vlada je tudi v osebi kneza Windischgraetza že dobila v ta namen svojega posredovalca. Kedor dejanske razmere v Čehih pozna, pritrdil nam bo, da je čas za taka poravnavanja sedaj skrajno neugoden. Kedor je spremljal pazljivo politične dogodke zadnjih mesecev na Dunaju, kedor še ni po^^,-kako so se žalile opravičene zahteve češkega h&-roda, kako se mu je celo drobtina jezikovnih naredeb odvzela na najbolj krivičen način, mora biti prepričan, da Čehi ne bodo brez zdatnih koncesij kazali nobenega vesolja za kake spravne poskuse. Od zasedanja češkega deželnega zbora po vsem tem ne moremo pričakovati nobenih posebnih ugodnih vspehov in ako državniki na Dunaju mislijo, da jim pride v njih stiskah pomoč iz Prage, tedaj se jako motijo, dokler nasproti čehom zastopajo tako stališče, kakoršno so kazali v zadnjem državnozborskem zasedanju.
Ako se ozremo na otvoritev deželnih zborov po onih kronovinah, kjer bivajo Slovenci, moramo odkrito izjaviti, da nas navdajajo bolj tožna nego vesela čutila. Kranjski deželni zbor bo po volji »Narodovcev« tudi v tem zasedanju kazal lice liberalne slovensko-nemške zveze, največje sramote
LISTEK.
Andrejčkov Jože — Jožef Podmilšak,
slovenski pisatelj.
(Slovstvena črtica. — Ob petindvajsetletnih njegove smrti napisal — t.)
(Konec.)
Pot, po kateri je hodil v svojem življenju Andrejčkov Jože, ni bila nastlana s cvetjem, temveč posuta s trnjem. Od mladosti pa do rane smrti mu je bilo biti najstrožji boj za svoj obstanek. V revščini in stradanju je študiral, hudo se mu je godilo pri vojakih, in ko je bil prost, — potem tiste nestalne službe, dokler ni naposled dobil definitivnega mesta pri brzojavu. Jedino, kar mu je lajšalo trde boje in mu je razsvitljevalo temna pota njegovega življenja; jedino, nad čemer se mu je moglo sem in tja rjvzveseliti nemirno srce, to je bilo njegovo pisateljsko z vanje. Slovenski knjigi je posvetil vse svoje moči, posvetil tisti čas, katerega porabijo drugi za počitek, on si ga je pritrgal in žrtvoval pisateljevanju. Presedel je cele noči pišoč svoje povesti, in gotovo je tudi to pripomoglo, da je pod
tem prekomernim duševnim naporom omagalo njegovo telo!
Zgodaj je zastavil pero Andrejčkov Jože. Že kot nižjegimnazijec je sodeloval pri dijaškem listu »Torbica«, katero je izdajal Ljudevit Tomšič najpreje v Ljubljani, potem pa v Zagrebu, in poslal nekaj doneskov »Slovenskemu Glasniku«. Tako se je seznanil z blagim Antonom J a ne ž i če m. Stopila sta v intimno pismeno zvezo, Janežič je mlademu, nadarjenemu mladeniču postal mentor in pod Janežičevim vodstvom so se blagodejn; razvijale duševne sile mladega Jožeka. Andrejčkov Jože je bil jeden najmarlji-vejših sotrudnikov »Glasnika« in se je s svojimi mičnimi, iz kmečkega življenja zajetimi povestmi in črticami posebno prikupil priprostim bralcem. Ko je prenehal izhajati »Glasnik«, oklenil se je Jože »Besednika« in pozneje »Zore«. Pisal je tudi za »Slovensko Matico« in prevajal igre za slovensko dramatično društvo. Ljubljenec slovenskega priprostega čitateljstva pa je postal po svoji povesti »Žalost in veselje«, katero je izdala družba sv. Mohorja leta 1870. Ta povest je še danes na kmetih poleg Ciglarjevega »bvetina«, Jurčičevega »Jurija Kozjaka« in Erjav-
za našo narodno napredno liberalno stranko. Njeni zastopniki bodo skušali pokriti to sramotno zvezo s tem, da bodo udrihali po katoliško-narodni stranki. Tako se nam obetajo zopet sami prepiri, mej katerimi se bo zanemarjala glavna naloga deželnega zbora: skrb za gmotne razmere dežele in njenih prebivalcev.
Kaj naj porečemo o slovenskih zastopnikih v Celovcu in v Gradcu? Njihov glas, kot glas manjšine se ne bo nič vpošteval, naj so udeležujejo sej ali pa ostanejo doma.
Radovedni smo vzlasti na dogodke v štajerskem deželnem zboru, ker ondi so nemški zagri-zenci že naprej grozili, kako da bodo postopali nasproti slovenskim poslancem. Po našem mnenju bo v tem zasedanju slovenskim zastopnikom težavno vatrajati v zbornici, gotovo, pa je, da bodo v danih razmerah slovenski poslanci vedeli, kako jim je najdostojnejše zastopati koristi svojih vo-lilcev in stališče slovenskega naroda, živečega v kronovini štajerski.
Deželni zbori v Primorji še niso otvorjeni, ker so razmere tako zavozljane, da Bi vlada Bkoro ne upa vzbujati duhov, katere bi bilo potem le težko krotiti, zato bo vlada gledala le na to, da se ti zbori skličejo za kar mogoče najkrajšo dobo, da je tem manj priliko za razne politične izgrede, za katere vlada najmanj mara na Bvojih mejah.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. decembra.
Sklep kontrolne komisije za državni dolg. Česar ni mogla doseči Claryjeva vlada, posrečilo se je \Vittekovemu kabinetu. Kontrolna komisija je z večino jednega giasa sklenila vladi dati na razpolago v neki dunajski kleti shranjenih 118 milijonov v zlatu. Za ta sklep se mora Wittek zahvaliti zborničnemu predsedniku dr. Fuchsu, ki
čevega »Hudega brezna« najbolj priljubljeno berilo.
Joželove povesti niso pisane v tako lepem jeziku, kakor P>javčevi spisi, glede tehnike, eete-tične oblike in risanja značajev zaostajajo daleč za Jurčičevimi. Priznati pa moramo, da je imel Jože prav tako kakor Erjavec ali Jurčič nek poseben, redek dar prijetnega pripovedovanja. Beseda mu teče tako gladko, tako neprisiljeno, da človek misli, da je na »slovenski preji« in da posluša ondi zgovornega deda, ki pušeč iz svojega »vivčka« zabava poslušalce s svojimi Bpomini in davnimi pravljicami in povestmi. In prav radi tega, ker je znal pisati Jože tako prijetno in vabljivo, in ker je jemal snov izključno iz slovenskih kmečkih krogov, si jo osvojil priprosto čitatelj-stvo, priljubil mu slovensko knjigo in tako rnnogo pripomogel, da se je popularizovalo naše slovstvo, da se je omilila naša knjiga tudi nižjim slojem, ki preje niso marali zanjo.
Pomisliti pa tudi moramo, ocenjujoč Jožetovo slovstveno delovanje, na neugodne razmere, v katerih je živel in pisal svoje povesti, potopise, obraze in črtice. Sredi gimnazijskih študij je moral pretrgati učenje in oditi k vojakom. Da si ni
je sedaj glasoval za izročitev. Pri seji je bilo navzočih pet članov, ker je član grof Montecucooli opravičil svojo odsotnost. Ker je posl. Fuchs predsedoval, glasovali so najprej samo štirje člani, in sicer dva za in dva proti izročitvi. In sedaj je s svojim glasom odločil predsednik. Kakor znano je predsednik dr. Fuchs pri prvih dveh sejah vselej glasoval proti izročitvi, in vendar se mu sedaj ne more očitati nikaka nedoslednost. Svoje prvotno stališče v tem oziru je predsednik utemeljeval s tem, da je bil tedaj zbran državni zbor, ki ima jedini pravico razsojati o tem vprašanju. Dokler zboruje parlament, rekel je tedaj posl. dr. Fuchs, kontrolna komisija nima prav nikake pravice vmešavati se v to zadevo. Sedaj so se razmere spremenile in dr. Fuchs je mogel ustreči vladni zahtevi, ne da bi bil postal vsled tega nedosleden. Češki in poljski zastopnik kajpada tudi sedaj nista hotela glasovati za vlado, ker sta bila načelna nasprotnika te vladne zahteve.
Avstrijska delegacija je imela včeraj svojo plenarno sejo, v kateri je bil na dnevnem redu štirimesečni skupni državni proračun. Proti proračunskemu provizoriju so se oglašali, kakor smo že omenili, češki delegatje, ki so povedali v včerajšnji drugi popoludanski seji vse, kar so na srcu imeli. Seveda niso zmagali s svojo zahtevo, ostali so v manjšini in provizorij je bil vsprejet v vseh treh branjih v največje zadovoljstvo zunanjega ministra. Prihodnja plenarna seja avstrijske delegacije bo 9. januvarija in zadnja baje 18. januvarija. Mej tem časom bo budgetni odsek pre-rešetaval redni skupni proračun.
Clary in Kindinger, člana bivše avstrijske uradniške vlade, sta že dobila novi službi, oziroma zasedla prejšnji svoji mesti, ki dosedaj še nista bila spopolnjeni. Grof Clary je šel v Gradec nazaj kot štajerski cesarski namestnik, vitez Kindinger pa v Trst, kjer ga je še čakalo mesto predsednika pri tržaškem deželnem nadsodišču. Dotična odloka sta podpisala ministra Stummer ozir. Schrott. Časi se spreminjajo, si mislita sedaj bivša ministra, posebno pa vitez Kindinger, ki je menil ostati na krmilu vsaj tako dolgo, da bi bili premeščeni iz slovenskih pokrajin vsi slovenski pravosodni uradniki.
Tajne pogodbe in delagoaški Ttaliv. Kolike važnosti je v sedanji burski vojski za Angleže zaliv Delagoa, ki je z bližnjim kosom zemlje vred v portugalski posesti, je pač znano vsakomur, ki le samo pogleda na zemljevid. Samo ob sebi je toraj umevno, da si Angleži mnogo prizadevajo, pridobiti si v svojo oblast to važno točko v Južni Afriki. Drezali so toraj tako dolgo, da so konečno le nekaj izdrezali in zvodili Portugalce na svojo stran. Sklenili so namreč tajne pogodbe z Nemčijo, ki se je neki zavezala, da ne bo nasprotovala odstopu imenovanega zaliva, s-Portugalci so se pa Angleži pogodili, da bodo le njim in nikomur drugemu odstopili svojo posest v Južni Afriki. Nova tajna pogodba se objavi v januvariju ali februvariju prihodnjega leta. Portu-
mogel potem pridobiti popolne omike, je samo ob sebi umevno, in kar si je pridobil znanja, pridobil si ga je kot samouk. Kje naj bi se bil torej navzel onega finega umeteljniškega takta in prave estetične naobrazbe, ki sta potrebna vsakemu, ki hoče postati res pravi pripovedniški umeteljnik. Pozabiti se tudi ne sme, da je Jože v resnici pisal z neko naglico in površnostjo in da ni likal svojih del, kakor bi bilo treba, da je hotel podati kaj dovršenega. Vsekako pa moramo priznavati njegovo izvanredno marljivost in nenavadno plo-dovitost, s katero se more ponašati malokateri slovenski pisatelj.
Klasik ni bil Jože, a ljudskih pisateljev imamo pa malo boljših od njega. In dočim so dela mnogih slovenskih pisateljev pozabljena, prebira še danes naše ljudstvo Podmilšakovo povest »Žalost in veselje« z isto naslado in vnemo, kakor pred tridesetimi leti, ko je ugledala beli dan. Kot ljudskemu pisatelju gre Jožetu častno mesto v naši književnosti in spodobilo se je tudi, da smo se s temi kratkimi potezami danes spomnili petindvaj-setletnice njegove smrti, smrti mladega nadarjenega moža, ki je toliko lepih osnov in namer ponesel sabo v rani svoj grob. A dasi hitro vzet — veliko je končal. Pustil je za sabo lepo vrsto slovstvenih del in v teh mu je ohranjen nesmrten spomin.
galci se bodo neki po španskem vzgledu polagoma iznebili vseh naselbin, ker jih uprava stane mnogo več nego imajo od njih dohodkov. Angleži Be toraj, ako se ta vest obistini, polastč v sedanjem hipu zanje najvažneje postojanke in potem jim je odprta najkrajša pot v Pretorijo. Seveda je predsednik Krtlger že tudi poučen o tem načrtu in bodo umevno Buri storili vse potrebne korake, da preprečijo to angleško • nemško - portugalsko mešetarjenje, a gotovo je, da Be ne bodo mogli ustavljati angleški sili na morju Ako Buri to dosežejo, da jim zapro pot v svojo zemljo, dosegli so dovolj.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. decembra.
(Deželni zbor kranjski.) Danes se je sešel v posvet tudi deželni zbor kranjski. — Dež. glavar Oton pl. D e t e 1 a pozdravi poslance ter v daljšem zanimivem govoru opisuje, ozirajoč se, da ima ob koncu stoletja to leto zadnjo sejo, deželne razmere v tem Btoletju. Začetek tega stoletja je bil za Avstrijo in tudi za našo kronovino osodepoln. Prvi seji deželnih stanov v tem stoletju 25. nov. 1801 je bil izročen predlog, naj dežela plača 260.000 gld. kontribucije za vojne namene. Potem je prišla dežela pod Francoze 1. 1811 kot pokrajina Ilirija. L. 1818 je bil zopet sklican deželni zbor zaradi uvedbe stanovskega zastopa, predložen mu je bil tudi statut, ki je bistveno omejil njegove pravice; stanovi so namreč imeli pravico vzeti v vednost svoto davkov, skrbeti za primerno razdelitev te svote in pa svoje želje izražati na najvišjem mestu. — Velik napredek v parlam. življenju je rodilo 1. 1848; tedaj se je rodila misel, naj se razširi volilna pravica, v zbor je bilo poklicanih tudi 6 zastopnikov meščanstva in 3 zastopniki kmetov. Takrat 1. 1848 je deželni zbor že zahteval razne stvari, katere so nekatere še danes ostale le nerešene zahteve, kakor pouk v slovenskem jeziku, slovenski uradni jezik itd. — Ob sklepu svojega govora glavar zakliče Slava presvetlemu cesarju, kateri klic je glasno odmeval po dvorani mej poslanci. Deželni glavar se je nato sožalno spominjal smrti bivšega poslanca Perdana ter označil njegove vrline. — Deželni predsednik ekscel. baron Hein pozdravi zborovalce ter zagotovi, da bo vlada rada sodelovala in podpirala posvetovanje deželnega zbora, — Potem je bil brez debate po poročilu posl. Murnika vsprejet predlog, ki dovoljuje dež. odboru pobiranje deželnih naklad. Za pol leta je vlada še dovolila 30 % doklado na žganje. — Prihoctnja_seja se naznani pismenim potom.
(V deželno prizivno komisijo) za odmerjenje osebnega dohodninskega davka so bili izvoljeni gg. Detela, Grasselli, Kalan, dr Ma-jaron in dr. Max pl. Wurzbach; kot namestniki : Božič, Luckmann in Rudesch.
(Imenovanje.) Okr. komisar pri primorskem namestništvu, Filip baron Winkler, je imenovan začasnim namestniškim tajnikom.
(Vipavske občinske volitve.) Pri občinskih volitvah v Vipavi je včeraj zmagala liberalna stranka v prvem in drugem razredu. V tretjem razredu, v katerem ji ni bilo mogoče z imenovanjem častnih občanov nadomestiti manjkajočih ji glasov, je zmagala katol. narodna stranka.
(Slovensko gledališče.) ahakespearjeva drama je prav redka prikazen na slovenskem odru. Pač smo videli pred leti parkrat »Otela" in »Beneškega trgovca«, a po^em smo se morali zadovoljiti le z obljubami. Zadnji čas se je pa intendanca ojunačila ter nas osrečila z najkrasnejšo žaloigro Shakespearjevo. Uprizorili so sinoči »Hamleta«. Po pravici smo se bali in dvomili na vspehu, saj se »Hamlet« celo po večjih glediščih dostikrat ponesreči. Toda sinočnja uprizoritev nas je prijetno iznenadila. Tolike zmožnosti in moči doslej nismo zaupali našemu dramatičnemu osobju. — Pred vsemi zasluži priznanje g. Inemann. On sam je igral ulogo Hamleta. Pravijo, da tudi najboljši in najslavnejši igralci ne pogodijo v nekem oziru Hamletove uloge. Ne vemo, koliko je na tem resnice, a gotovo je, da si Hamletove osebe ne predstavlja vsak jednako in da ima tudi o igralcih vsak svoj okus. O g. Inemannu pa mora priznati vsakdo, da se je uglobil v ulogo z vso dušo; kako izborno je znal hliniti blaznost, kako naravno je nastopal v tragičnih momentih. Boljšega Ham-
leta si vsaj mf v naših skromnih razmerah ne moremo želeti. — Osupnila in iznenadila je pa občinstvo sinoči gdč. Ogrinčeva (Ofelija); doslej še ni povspela nikoli do tako popolnega vspeha. Zlasti v četrtem dejanju, ko blazni, je njen ganljivi nastop privabil marsikomu solze v oči.— G. Deyl (Laertes in igralec) je igral"z globokim čutom; tudi njegova zunanjost in prikupljivi glas sta mu pripomogla do lepega vspeha. Prav tako je ugajal tudi g. Housa (Polonij in grobar); izvrstno zna zadeti tip priprostega starca. Primerno je predstavljal g. Verovšek zlobnega in hinavskega kralja Klavdija. Druge manjše uloge so po-voljno rešili: g. Danilova (kraljica), gosp. Danilo (Horacij), g. Polašek (duh Haml. očeta) in slednjič tudi g. Orehe k, g. Veble in gdč. Polakova. — Igro so seveda precej skrajšali; škoda pa je bilo, da so opustili v petem dejanju duhoviti nastop prvega in drugega grobarja. A zadovoljni smo, da je bila uprizoritev vsaj taka; vsaj trpelo je že itak precej dolgo. Gledališče je bilo — kar je pri nas nekaj nezaslišanega ob dramatičnih predstavah — do poslednjega sedeža razprodano, v parterju so pristavili stole, in celo lože bo bile prenapolnjene. Opazili smo ta večer lepo število vnanjih gostov, posebno iz Gorenjske jih je mnogo prišlo.
(Imenovan je) računski praktikant Fr. G o -ritschnigg rač. asistentom pri tuk. finančnem ravnateljstvu.
(Javna predavanja v »Slov. kršč. soc. zvezi«.) Sinoči je predaval pred polno dvorano »Katoliškega Doma« poslanec dr. K r e k o socijalizmu in anarhizmu. Predavanje priobči g. poslanec v »Obzorniku«. Zelo so zanimali prečitani odstavki iz anarhistiškega lista »Die Freiheit«. Prihodnjo sredo predava točno ob uri gosp. dr. Jožef Gruden.
(Prepovedana slovenska slnžba božja na Vest-falskem.) Z Vestfalskega dohaja vest, da je nemška vlada patru Ananiji, ki je došel iz Brežic, da deli vestfalskim slovenskim delavcem pouk v veri v slovenskem jeziku, prepovedala vsak nastop ter pristavila, da bo tudi na drugih krajih proti slovenski službi božji nastopila z isto strogostjo.
(Božičnica v Marijanišču) dne 27. t. m. je kazala svoj navadni značaj: dobrotnikom je ponudila priliko ogledati si zavod. Iz nagovora hišnega predstojnika smo slišali, da je v zavodu samem 165 gojencev, 24 pa jih je^v »zavetišču«, kjer imajo hrano in pouk čez dan, a spat hodijo ven. 19 gojencev hodi v gimnazijo. Da se Ljubljana zanima za ta zavod, to je kazala obilna udeležba : videli smo premil. knezoškofa z mnogo duhovniki in prevzv. dež. predsednika s številnimi gospodi in gospemi. Proizvajanje je bilo preprosto pa lahkotno, dasi se je glasovom poznala utrujenost. Petje je vodil g. Evgen Lampe, semen, pristav, harmonij je igral g. Fr. Ferjančič, kapelan pri Sv. Jakobu, in klavir je igral g. inženir Avg. Neumayr. — Bogato je bilo božično drevo — nakičeiio z darovi dobrih ljubljanskih trgovcev. Občinstvo je bilo z božičnico prav zadovoljno.
(Z Dnnaja.) O prijateljskem sestanku slovenskih rojakov na Dunaju na povabilo začasnega odbora društva »Zvezda« se nam poroča: Sestanku, ki se je vršil dne 26. dec. v prostoru »Češkega narodnega doma« (Dunaj XV. okraj) je bil namen, da se nekoliko pogovorimo, kateri gospodje bi prevzeli mesta v odboru novega društva. Prijetno je bilo v vrli družbi Slovencev, ki so v precej obilnem številu skupaj prišli. Čulo se je ne-le enkrat: vidi se, kako potrebno je to društvo Res, toliko zanimanje za društvo in pa srčna prijaznost slovenskih rojakov med seboj daje upanje, da bo »Zvezda« milo svetila Slovencem na Dunaju. Politika je v društvu izključena. Društvo ima trojni namen: izobraževalni, zabavni in podporni. Podučna predavanja bodo služila prvemu namenu; zabava bo vsikdar poštena, kakor se spodobi Slovencem; podpora bo pa obsegala sploh dela krščanske ljubezni do slovenskih rojakov. Želim, da ta dopis kaj pripomore k temu, da se znabiti v Blovenski domovini oglasijo blagohotni dobrotniki, ki bi k društvu pristopili kot ustanovni člani; ali sploh, da bi bilo to novo društvo med slovenskim občinstvom znano ter mu priporočeno v blago naklonjenost; posebno pa naj bi se dunajski Slovenci z vso vnemo stvari poprijeti ter s krepkim sodelovanjem obilo dobrega storili. Bog daj svoj blagoslov.
(Diplomo častnega občanstva) so izrodili včeraj zastopniki polhograške občine vodji, drž. in dež. poslanou g. Fr. P o v š e t u v priznanje zaslug, ki si jih je iztekel za ondotni vodovod.
(Iz Vižmarlj) se nam poroča: Zelo občutno poskušamo pomanjkanje vode. Cele tri tedne je že tega, kar so se popolnoma posušili vsi vodnjaki v vasi. Sod za sodom morajo sedaj posestniki, kateri imajo vozno živino, dovažati vodo iz toave. Še bujše pa je za one posestnike, mizarje in druge, kateri vozne živine nimajo in imajo le govejo živino. Ti pa morajo plačevati vsak po 85 kr. na dan za sod vode. To se ponavlja pri nas leto za letom, po letu o suši in po zimi o mrazu. Kako žalostno je tudi o slučaju požara, ker nimamo nikake vode za gašenje. To se je pripetilo po ognju 1871, ki je vpepelil celo vas že trikrat. Zatoraj je z zgoraj omenjenih težkoč tudi opravičeno vedno večje vprašanje vaščanov po vodovodu, za katerega prispevek prosimo mero-dajne faktorje že dolga štiri leta, katero prošnjo nam je visoki dež. odbor z odlokom št. 2935 z dne 11. maja 1898. 1. uže uslišal ter dovolil k zgradbi vodovoda 20% dež. podpore. Tem težje pa pričakujemo, da bi nam poljedelsko ministerstvo našo prošnjo za 50 % državno podporo kmalu in ugodno rešilo, da preje pričnemo z gradnjo vodovoda, katerega smo tako zelo potrebni.
Eden v imenu vseh vaščanov.
(V odbor slov. učiteljskega društva) so bili na včerajšnjem občnem zboru izvoljeni: Režek, Likar, Gangl, Črnagoj, Dimnik, Jelene, Gabršek, Letnar in Verbič.
(Z Vrha pri Vinici) se javlja: Dne 25. t. m., t. j. na Božič ob 5. uri popoludne so našli na pol zmrznjenega Pavla Žagarja, krojaškega pomočnika, doma iz Kučke Rebri hišna št. 34. Vračal se je iz Ljubljane, kjer je bival, da bi preživel božične praznike pri svojih stariših, pa je onemogel na nepregaženej sneženi plasti na dve uri dolgej cesti med Starim Trgom in Špeharji. Prejel je sv. poslednje olje.
(Iz Št. Gotarda pri Trojanah.) Minulo je 12 let, da smo v tukajšnji župniji obhajali sv. misijon, pri katerega sklepu nas pa je zadela britka zguba, ter ravno tedaj, ko ao vzdignili misijonski križ, vzdihnil je svojo blago dušo naš dušni pastir č. g. Ivan Štupar. — Letos bili smo zopet deležni sreče misijona. — Obhajali smo misijon od 7. do 14. t. m., vodili so ga čč. gg. lazaristi iz Ljubljane: Hajdrih, Klančnik in Pediček. Žal, da se je ravno tedaj lepo vreme spremenilo in začelo snežiti, da je bilo snega kmalo za meter visoko, zraven pa je pomagala silna burja, ki je vsa pota zamedla in na nekaterih krajih napravila za moža visoke žamete, zato se tudi k sklepu sv. misijona ni mogla vršiti procesija. A kljub tako slabemu vremenu so se farani, zlasti ko je burja nekoliko ponehala, v obilnem številu vdele-ževali misijona, pa tudi iz sosednih župnij. — Zahvaljujemo se pa tudi čč. sosednim gg. iz Vranske, Motnika, Špitaliča in Čemšenika, ki so vkljub tako neugodnemu vremenu prišli in pomagali pri delu Vzlasti pa iskrena hvala vrlim misijonarjem, katerim naj Bog stotero poplača njih trud I
(»Adriatiscbe Post«) je nehala izhajati.
(V Trst) je parnik »Semiramis« v sredo iz Aleksandrije pripeljal 80 potnikov, ki so večinoma delavci in se vračajo iz Egipta, kjer so delali na utrdbah reke Nil.
(Občinske velitre v Kastvu) so se minoli teden izvršile s sijajno zmago hrvatske stranke. V Istri so občinske volitve sploh velikega pomena, a posebe še v Kastvu, ker je ta občina ena največjih v Istri. Italijanaši že nad 20 let preže na to občino, da bi jo razdelili in dobili v svojo pest. Občina šteje nad 3000 volivcev; volitve so se vršile dne 18., 19., 20. in 21. t. m. V vseh treh razredih je hrvatska stranka zmagala z ogromno večino.
(Zdravje v Ljnbljani) od 17. do 23. decembra t I.: Število novorojencev 14, mrtvorojencev 1, umrlih 17; mej njimi za vratico 1, za jetiko 4, za vnetjem sop. organov 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi so 4 tujci in 9 iz zavodov. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: zaškar-latico 3, za vratico 2, vsled norice 1.
(Žalostna burka.) Dne 18. decembra je prišel v občinski urad v Sošicah Tomo Vlahovič iz Topline po raznih opravkih. Ker ni mogel precej
obaviti svojega opravila, odšel je v gostilno N. Hranilovica, da se malo ogreje. Tu je bila zbrana družba pivcev, kateri so tudi prišedšemu Vlaho-viču nudili piti. Mož se gotovo ni branil in se ga je po malo nalezel. No vesela družba hotela je moža čisto napiti. Ko je bil uže popolnoma pijan, vrgli so ga za peč na klop. Ko ga je gostilničar popoldan budil, da ga spravi spod strehe, ni ga žal mogel več zbuditi, — mož je zaspal na veke. Žalostno se je dovršila burka teh popivačev. Pripoveduje se pa, da so moža imeli za bedaka in mu vlivali rakijo, vino in pivo skupaj, povrh tega pa da so mu v to pijačo vrgli še drugih opojnih tvarin. Sodnijska preiskava bo dognala gotovo celo resnico in po pravici kaznovala take lahkomišljene prijatelje.
(Dva prašiča sta zmrznila) 26. t. m. posestniku Jož. Goletu v Vel. Kalu pri Mirni peči.
* *
*
(33 let v temnici.) Bivši hajduški harambaša Andrija Šimic je bil v letih 1869—71 strah in trepet v gorenji Hercegovini. L. 1871 je bil v Spljetu obsojen na dosmrtno temnico. Preživel je torej 29 let v Kopru. Sedaj je pomiloščen kot zadnji svoje hajduške družbe.
(To dela »mrtva roka«.) Na zadnjem katol. shodu v Neissu je opozarjal dr. Warthmann na dejstvo, da streže 30.000 usmiljenk in usmiljenih bratov v 1000 bolnišnicah pol milijona bolnikov. »Mari ni to, gospoda moja, vpraša poročevalec, »narodno delo?« Se-li sme po pravici očitati, da se po samostanih odjemljejo moči narodnemu delu?« — Na Francoskem oskrbljuje mali red sester ubogih v 208 samostanih s 3400 sestrami noč in dan 25.000 starcev in stark, in sicer z milimi darovi, ki jih nabero sestre pri vratih bogatinov.
(Najstarejši mož v Evropi.) V Vacovu so pokopali moža, ki je učakal starost 141 let. Starček se je zval Deffbergy ter je služil do svojega 90. leta kot vojak. Bil je do zadnjih dnij popolnoma krepak in je še celo delal na Podonavju. V času, ko je bil Deffbergy rojen, je bil cesar Jožef II. star še le 17 let, Mozart je štel 2 leti, Schiller je prišel še le leto pozneje na svet. Ko je zagledal Napoleon I. luč sveta, je imel Deffbergy že 11 let, ko se je porodil Beethoven, pa 12 let. Ob rojstvu cesarja Viljema I. je bil Deflbergy že mož 39 let. Bržjtone je bil Deflbergy najstarejši mož v Evropi.
(Odlikovanje je odklonil) v Mogunciji na Nem škem stolni kapitular dr. Holzammer, kar je oficijozne kroge na Nemškem precej razburilo. Stvar je taka: Luter je bil »dovolil« tedanjemu hesenskemu deželnemu grofu Filipu, da sme poleg svoje prave žene vzeti še jedno, kar je ta tudi storil. Na čast temu famoznemu Filipu so ustanovili protestantovski grofi »Filipov red«, in sedaj je mislil grof, da bo odlikoval katoliškega duhovnika, stolnega kapitularja dr. Holzammerja, če mu podeli Filipov red. Ta je pa poslal red nazaj in se sklicuje na to, da so katoliški duhovniki že pred njim odklanjali odlikovanje z redom, ki je ustanovljen na čast grofu, ki je z Lutrom tako čudno umeval nravne zapovedi Kristusove.
(Razkralj Milan in dijaka.) Pred nekaj dnevi je Milan na svojem sprehodu v nekem drevoredu v Nišu srečal dva dijaka osmošolca, ki sta pa molče šla mimo njega in ga nista pozdravila. Milan ju ustavi ter vpraša po imenu, drugo jutro pa naznani gimn. ravnatelju. Kajpada je vodstvo takoj odslovilo oba dijaka in potom odgona so ju odvedli v domači kraj. Pri zaslišanju sta oba izjavila, da Milana ne pripoznata za kralja in mu nista dolžna nikakih poklonov. Imenovana »revo-lucijonarca" sta sinova dveh radikalcev, ki so ju usmrtili povodom vstaje v Zajčarju.
(Zoper cigarete!) V Londonu mladina vedno bolj kadi cigarete, in sedaj so začele še šolarice paliti te škodljive klince. Voditeljice šol so nastopile proti njim, in glej: pokazal se je uspeh! Dekliči so naredili »zvezo zoper cigarete«. Dekliči pravijo, da ne bodo nobenega mladeniča počastili v svojim »znanjem«, kateri puši cigarete, in da bodo tudi »z drugimi sredstvi, katere znajo gospodične rabiti«, nastopili proti temu »pogubnemu zelišču«. V pedagogičnih krogih pa pravijo, da naj to dekliško rešilno društvo za zdaj še nastopi proti cigaretam samo med svojimi koleginjami, mladeniče naj pusti za zdaj še pri miru.
(Srečno izgubljeno!) V češki vasi L. je bil setaienj. Neka ženica je v semnju naredila dobro kupčijo. Nazajgrede položi mošnjiček na cestni kamen in prešteje denarce. Nato še malo posedi, da si odpočije, in gre nato domov. Doma pa vidi, da nima mošnjička. Pozabila ga je na kamnu. Hitro teče nazaj, pa kamen je prazen. Vsa žalostna išče ob cesti, in kakih 8to korakov od kamna najde mošnjiček na tleh. Odpre ga, da vidi, če je kaj v njem. Pa čudo: v mošnjičku je 7 gld. več, nego prej. Oni, ki jo bil našel mošnjiček, se ga je polastil, vtaknil še svoj denar vanj, in nato vse skupaj izgubil.
(Ženska — astronom.) V Londonu je umrla M. Elizabeta Brown, ki se je nenavadno zanimala za astronomijo in je tudi spisala nekaj del o zvezdoslovju. Bila je nekaj časa tudi podpredsednica znanega »britiškega astronomičnega društva«.
Društva.
(Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec«) priredi v soboto (praznik) dne 6. januvarija 1900 šaljiv koncert s plesom v telovadnici »Narodnega doma«. Iz prijaznosti sodelujejo: režiser gospod R. Inemann, operni pevec gospod L. Pestkovvski, dramatični igralec gospod V. H o u s a. — Godba sl. c. in kr. pehotnega polka kralj Belgijcev št. 27. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 krono za osebo, čč. društveni člani so vstopnine prosti. — K mnogo-brojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Narodno gospodarstvo.
Amerika napreduje.
Za nas je Amerika nevaren konkurent, ker amerikanski izdelki naše hudo izpodrivajo. Letos se Amerikanci hvalijo z dobrimi pridelki. Argen-tinija ima letos mnogo ovčje volne. Volna ostriženih ovac znaša 225.000 ton in kakovost je boljša od lanskega leta. Lanenega semena bodo izvozili letos 350.000 ton, to je 40% več, nego lani. Pa nas to toliko ne zadene, kulikor velikanski napredek v pšenici. Od lanske žetve nalagajo na ladije še 150.000 ton. Letos pa se je začela ravnokar tam žetev, in Amerikanci bodo postavili na trg dva milj o na ton pšenice v konkurenco našim kmetr m.
Kako se Špekulira z našim zlatom?
Angležem manjka zlata, čemur se ne čudimo po njihovih uspehih v Afriki. Angleška banka išče sedaj zlata po svetu, ker jim Buri ne prepuste svojih zlatih poljan. Angleška banka ima sedaj le dve pomoči iz zadrege: Ali poviša obrestno mero ali pa dobi zlato. Prvega se boji, torej poskuša drugo. Francozi ga ne drfjo, in sedaj nas je jako iznenadila novica, ki jo je prinesel londonski »Daily-News«, da se pričakuje v kratkem izvoz zlata iz Avstrije na Angleško! To bi bilo pač čudno, da bi šlo avstrijsko zlato na Angleško, ko pri nas niti v širji promet ni prišlo, dasi so samo špekulacijski krogi v škodo ljudstvu pripomogli do — zlate veljave! Upamo, da se na merodajnem mestu ta stvar preišče in varuje domače ljudstvo pred internacijonalnimi špekulacijami.
Angleiko-burska vojska
na borzo jako upliva. Na Dunaju bo po vsakem afriškem porazu majejo cene angleškim papirjem, Angleži pa se trudijo vsakikrat, da jih zopet dvignejo.
Pisan« Storilko „Slomca"
v Ljubljani • o na prodaj
razua v upravništvn lista Kopitarjev« ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka;
Pred škofijo štev. -13, pri g. Štefetu; na trgu sv. lakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14, pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sutnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vipava, 29. decembra. Pri občinski volitvi so v tretjem razredu liberalci vlovili
tri glasove, naših je na stotine. V drugem razredu ima vsaka stranka po 17 glasov, pa komisija nam je protipostavno zavrgla en glas, zato smo takoj vložili pritožbo z opombo, da se radi nepostavnosti ne moremo vdeležiti nadaljne volitve.
Dunaj, 29. deoembra. Avstrijska delegacija je v včerajšnji plenarni seji z večino glasov v vseh treh branjih vsprejela štiri-mesečni skupni državni provizorij. Proti so govorili samo češki delegatje Gregr, Kramar in Pacak. Del. Gregr je omenjal odprave jezikovnih naredeb ter navajal nekatere liste, ki trdijo, da so se naredbe odpravile vsled vpliva Nemčije. To, pravi govornik, kaže, kako slabo vpliva na razmere v Avstriji trozveza, ki je oropala državo celo notranje slobode. čehi so takoj v pričetku ugovarjali trozvezi kot faktorju proti pravu češkega naroda. Govornik je potem prijemal višjo avstrijsko birokracijo, ki je najnevar-neji in najsilneji nasprotnik Cehov. Dokler se ne zlomi njena premoč, tako dolgo bodo češki zastopniki pobijali sedanjo ustavo, ki ovira uresničenje češkega državnega prava.
—	Del. Kramar je izjavil, da čehi nikakor nočejo zatirati Nemcev, uživati hočejo le popolno jednakopravnost. Voljni so podati roko v spravo in iti v prijenljivosti do skrajnih meja. Mir mora zavladati in bo zavladal v interesu obeh narodov in države same. Češkemu državnemu pravu se pa čehi nikakor ne odreko. — Za spravo mej čehi in Nemci je govoril tudi delegat P a c a k, ki je izjavil, da so Čehi voljni pričeti razgovore z Nemoi, a le na podlagi mejsebojne jednakopravnosti.
—	Odgovarjali so jim, posebno Gregru, nemški delegatje Russ, Lemisch inFunke, ki so naglašali, da se more skleniti mir le na Dunaju in na podlagi dejanjskih razmer. Pri tej seji so češki delegatje tudi interpe-lovali zunanjega ministra radi izgona avstrijskih slovanskih delavcev iz Nemčije, ka-žoč na svojedobno izjavo bivšega min. predsednika grofa Thuna. Grof Goluhovski še ni odgovoril na to vprašanje.
Dunaj, 29. decembra. „Wiener Zeitg." objavlja potrjeni zakon o uravnavi služabniških plač.
Dnnaj, 29. decembra. V nedeljo objavi uradni list cesarjevo odločitev radi kvote, potrditev sklepa v delegacijah za 4 mesečni provizorij, porazdelitveni zakon po § 14. in proračunski provizorij za pol leta.
Dnnaj, 29. decembra. V železniškem ministerstvu so še te dni pod Wittekovim predsedstvom vršili razgovori, kako priti v okom vedno se množečim nesrečam na železnici in zagotoviti varnost prometa.
Praga, 29. decembra. V današnji seji češkega deželnega zbora je Wolf napal ces. namestnika, ker nekaterim novim poslancem vlada še ni doposlala certifikatov, ter mu očital nezmožnost. Namestnik je dejal, da
Wolfa ne smatra resnim zato da mu tudi resno ne odgovarja. Wolf je odgovoril, da je namestnik njemu odgovoren in ne on namestniku, sploh pa da ta ni resen, ker je nezmožen.
Praga, 29. decembra. Klub nemško-li-beralno stranke si je mesto umrlega posl. Schlesingerja izvolil začasno vodstvo treh poslancev in sklenil udeleževati se deželno-zborskih sej. — Deželni maršal je v današnji seji izrazil svojo radost nad dohodom nemških poslancev.
Praga, 29. decembra. Klub nemško-li-beralnih poslanoev je sklenil vložiti predlog v deželnem zboru glede določitve narodnih mej A.
Praga, 29. decembra. Slovesno ustoli-čenje praškega nadškofa barona Skrbenskega bo 14. januvarija.
Poznanj, 29. decembra. Poljski uradniki bodo s Posnanjskega prestavljeni v nemške okraje in nameščeni z nemškimi, da se tako pospešuje germanizacija.
Vojska v Južni Afriki.
Današnja poročila z bojišča v Natalu bo tako sostavljena, da kažejo na neko angleško zmago v bližini Chieveleya, toda dejstvo, da so Bi Buri zgradili nov most preko Tugele in da sta se vrnila konja dveh angleških ritmojstrov brez jezdecev, kaže to zmago v zelo dvomljivi luči. Tudi Montmorencyjeva »zmaga« nad 130 vstaši še ne bo rešila angleške slave.
Zelo neugodno za angleško armado pa je iz Angležem prijaznega vira došlo poročilo, da so Buri pokupili 30.000 konj pri Basutih, ki so jih že poprej angleški agentje »zaarali« za angleške vojake.
London, 29. decembra. Reuterjev urad poroča iz Chieveleya 28. t. ra.: Včeraj sta odšla od tu oba ritmojstra Kirkwood in Greenfell, da nadzorujeta straže, a nista se še vrnila. Konja sta se vrnila brez jezdecev.
London, 29. decembra. Iz Sterkstrooma poročajo 22. t. m., da je polkovnik Mont-morency s svojim oddelkom v četrtek raz-gual oddelek 130 vstašev ter jim pobral vse orožje.
London, 29. decembra. Iz tabora pri Chieveleyu poročajo „Daily Telegraph"-u 20. t. mes., da so Buri napravili nov most
preko Tugele blizu postaje Pieters. Angleži so poslali iz Pietersa večji oddelek, da utrdi goro Inhlave. — Dne 22. t. m. poročajo i& tega kraja, da so opazili večje število Burov južno od Tugele. Angleški oddelek pod vodstvom Dundonaldovim je napadal Bure, ki so se umaknili onstran reke. Angleži so se polastili 500 glav živine (?).
Umrli so:
36. decembra. Marija Zemljak, delavčeva žena, 52 let, Zalofka cesta 7. pljučnica.
V beliiiniel:
22.	decembra. Meta Juttia, dninarica 53 let, Caeheria.
23.	decembra. Franja Fric, redarjeva žena 42 let, vnetje ledic. — Katarina Pipan, gostija, 69 let, naduha. — Marija Snedic, delavčeva žena, 35 let, dementia paral.
Gena žitu na dunajski borzi
dntf 28. decembra 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . . gl.	8-04 do gl.	8 05
Rž za pomlad . . . . »	6-74 » »	6 75
Turšica za maj - junij . . »	5-27 » »	5 28
Oves za pomlad ...»	5-37 » »	5.38
Meteorologidno porodilo.
VlSina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 786-0 mm.
I
Ca« opau-Tanja
S tuje barometra
gft[ 9. zvečer | 7329
„„| 7. zjutraj j H 2. popol. |
730-5 729 0
Temperatura p• Celzija
Tetreri
NeV.
II i
^OTi I sl. sever j oblačno
+50 +6 6
sr. jzah. sl. zah.
oblačno 00
Srednja včerajšnja temperatura — 1 0\ normale: —2-6°.
TfnniflrJ Je »vrstno sredstvo za Učenje sobnih J-btvpiLlUl tal_ lst0 odstranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske
ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 1 12-9 ---
„%ja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefti Valenčlču na Dunaja, m., Hauptstrasse 84, 3. Stiege, n. Stook, Th. 38.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal kDjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena Je skrajno zniiana, knjig Je malo več.	1000 3
(KKKKKKKKKKKK3
Naznanilo.
1007 1-1
P. n občinstvu se uljudno naznanja, da bodo
Špecerijsko
t ponedeljek dne 1. januvarija Z&prte. GOCOOOOOtKKKKHKJ
Telefon štev. 135. Kapnje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodličn protokollrana ,35ANM/t Maks Veršec' v LJUBLJANI.	Poitni čekovni promet itev. 847 533. ji Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Q Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro-konto), n obresti od dt»6 do dnž po 41 Poitno - hranilnične položnloeso na razpolago. Q		
-^ 1> u 11 a j s k a borza.				-
Dn6 29. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.	40 kr.
Skupni državni dolg t srebrn.....98	»	35 »
Avstrijska zlata renta 4°/„......9b	»	20 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	98	»	80 »
Ogerska zlata renta 4%.......96	»	75 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ....	94	»	46 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	921	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............372	»	— »
London vista...........121	>	371',.
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59	>	07",»
20 mark............11	»	81 »
20 frankov (napoleondor)............9	»	66'/j»
Italijanski bankovci...... . .	44	»	70 ►
C. kr. cekini....................5	.	72 »
Dn6 22. deoembra.!
4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . .	167	gld.	-	kr.
6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	166	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199	>	75	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	25	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	—	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	25	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106	»	50	»
Posojilo goriškega mesta.......—	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma a v. osr.zem.-kred. banke 4°/0	96	»	—	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	207	»	75	»
» » južne železnice 3°/0 .	162	»	—	>
» » južne železnice 5°/„ .	119	»	25	»
» » dolenjskih železnic 4°/„	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld............202 gld	15 to.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	— »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	10 >
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	»	— >
Salmove srečke, 40 gld........86	.	25
St. Gen6is srečke, 40 gld.......86	>	75
Waldsteinove srečke, 20 gld......90	»	—
Ljubljanske srečke.........26	•	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	147	»	25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3030	»	—
Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . .	412	»	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	65	»	25
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	97	»	—
Montanska družba avstr. plan..........266	»	76
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	203	»	—
Papirnih rubljev 100 ...... .	127	.	25
«01
JBUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M KRČU K"
I., Wollz8ile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
AJT Pojasnila "3£S v vseh gospodarskih in flnanfinih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SSJT naloženih (f ln vnlo,
m