TRST, sobota !8. oktobra 1958 Leto XIV.. Št. 21 ! 18 (1093) PRIMORSKI DHEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini LREDNISTVO* Ji*. 37438'"jr.,T*bE,f?,N *3^,* -P^ed®1 vj® — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — »oušov: Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. —" Tel. 37-338 — CENE vsak mm viiine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 V' Škandal 8 surovim maslom na seji vlade Prekupčevanje z uvoznimi dovoljenji Preiskava o aferi Giuffre bo omejena Ce/m bencina bo znižana za 7 lir? - Kaj se skriva za liberalizacijo trgovine na debelo - Tudi Longo se je pridružil «kritikom> voditeljev ZKJ 17. (Od našega dopisnika) Senatorji so danes odobrili zakonski .Ustanovitev preiskovalne komisije o aferi ^ifajivr»c a komisije bo »ugotoviti morebitne po-2ak stl državnega aparata* v zvezi s to afero. ’ i„?n,.bo stopil v ve- “bdtiMv, ..ko objavljen v *lo £*>tu. Nato bo sle-Riisji, .ovanje članov ko-% sL„5erner se bosta mo-^ta ^azumeti predsednik ® Predsednik po- ak° tgo^mice- Vse t0 se j dnith ?,aJP°^neje v pr-•* natn Pnb°dnjega tedna. „ komisija lahko Hd pre!skavo- k tomit::2akon 0 ustanovitvi !“)e ni t bll>, ker jCS ,ni tak, kakršen bi Hm B,|nii„ svobode če se nameravajo posluževati izgovorov na uradno tajnost. Ko so o gornji zahtevi glasovali sta vladni stranki spravili skupaj 94 glasov medtem ko je 91 senatorjev glasovalo za predlog. Tako je torej pristojnost preiskovalne komisije bistveno omejena. Poslanci so danes zaključili razpravo o proračunu notranjega in začeli z razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Komunistični poslanci, ki so v razprdvo posegli, so zahtevali, naj država uvede strogo nadzorstvo nad delovanjem »Pontificia Opera di Assistenza#, ki je protizakonito prodajala in »transformirala« darovano ameriško moko in drug žiVež. Vlada je na svoji seji odobrila zakonske predloge za u-reditev trgov, na katerih se prodajajo živila. Prvi zakon olajšuje in liberalizira trgovino na debelo z živežem, z drugimi zakoni pa se nameravajo znižati stroški proizvodnje. Novinarji so takoj vprašali Fanfanija, ali spada v okvir tega znižanja tudi Znižanje cene bencina, ki je bila zvišana med sueško krizo. Fartfarii je odgovoril: »Upajmo, da bo tako.# Toda že popoldne je Uradni list objavil samo zakonske predpise o trgih. V zvezi z liberalizacijo trgovine na debelo se je zvedelo, da bo trgovanje s sadjem, zelenjavo, mesom in ribami dovoljeno vsakomur, ki se bo prijavil pri trgovinski zbornici, kar bo zadostovalo, da ga bodo vpisali v seznam trgovcev. Jutrišnje socialdemokratsko glasilo «Giustizia» pa bo ob; javilo vest, da je nekdanje povišanje cene bencina znižano od 14 na 7 lir. Baje bo ta ukrep stopil v veljavo že pojutrišnjem. Na vladni seji je bilo zelo mnogo govora o draginji, zlasti pa o škandalu s surovim maslom, katerega cena se je v zadnjih dheh tako visoko dvignila po krivdi vlade. Ministra za kmetijstvo in za zunanjo trgovino sta povedala, da je vlada v zadnjih dneh dovolila uvoz za 24.000 stotov surovega masla iz inozemstva, /a kar je izdala 222 dovoljenj okrog 70 uvoznim tvrdkam. Hkrati sta napovedala, da bo ne bo kratila vlada dovolila uvoz v prihod- -inost „ ’ Je njena pn- i l*eB!olr^/,-ena zaradi odpo. SOS,!:Jansk‘h in social-s °8om poslancev proti j:naJ bo pristojnost lk bo v?a\ funkcionarji, ki /da na mjsija zasliševala, SSl'ec imel* možnost, «t,t ogovarjajo na obvez->o »,fe smejo izdati dr-, stki ,.}nost. Obe vladni iSe *aki razširitvi k* v po-i misije uprli naj-l Pa ionski zbornici, na-.M st v senatu, v senatu r''vau S^ke razen vladnih S ? “d vlade, naj upo- ii e. , preiskava ni stvar ,W : ** obvezuje uradno S o k.,* Pfav tako ni do-Jfeti tr. erern bi se moralo lb ^ 7.PoJUradni dolžnosti« KS1 teka.da ne 2S ali va>nosti in po-Vostim j . Pa mednarodnim S' rzave. Vlada bi se Vezat|. da bo tako K. taintP<>rob'la vsem svo-i» f,, ^esiran>m uradnici , kt'ionarjem. funh Ster nbte,^° je odgovoril 8°. ki je pred- ^a”nUcelfri t6m S? jC ha , 10 na ustavo hii *u dH0 nekdanjo weimarsko itd. Minister je talk delo preiskovalne njts 6r?.* en' strani bo vla- s 4 konu*\ pa parlament s lupilu -Sj)0- Preiskavo naj zadostna. Gle V r J \ brftylacla. komisija pa >Ksk® vJala ali je vladi- •»uu, ,tain°sti pa vlada lu'(8a j, a uradnikom, naj K ssttio ?v°ra poslužujejo. :(4Jttien, .0 ln nič več. To Ii ,*i bn a se bo tisti urad-,*t i bko :1Inel to za potreb-Otost f?Varjal na urad-n*kako’ “*’n>Ster se je ce-*t i Vriji Pohvalil da vlada s. "»»n Pnltf.,- nobenega pritiska 'i in ..arie ki bodo za- njih dneh še za 50.000 stotov surovega masla. Fanfani je po seji vlade Izjavil, da se vlada ni hotela neposredno vmešati v uvoz surovega masla ter da je rajši prepustila to privatnikom, češ da je še vedno čas — v primeru, da na ta način ne bodo doseženi zaželeni nameni —- obdavčiti nedovoljene dobičke. Fanfani je poudaril, da vlada ne namerava ustanavljati državnih podjetij, češ da je to spolzka pot. Seveda bi morala vlada to že storiti, saj morajo potrošniki še vedno plačevati za surovo maslo neverjetno visoke cene. In zato je upravičena trditev, da je spolzka pot prav sedanja pot špekulacij. Poleg tega pa se govori, da se je že začelo prodajanje in kupovanje uvoznih dovoljenj. Na vsakem trgu bo posebna komisija ki jo bo imenoval prefekt. Dejansko pa bodo nadzorovale trg dotične kategorije trgovcev ali pa »ustanove ki so še prav posebej zainteresirane pri gospodarskem razvoju področja.# Na splošno se misli da se zadnje besede nanašajo na »Feder-consorzi«. Vlada je odobrila še zakonski ukrep za izvedbo ustavnega določila o referendumu. Odobrila je tudi zakonski načrt za izvedbo najnujnejšega programa za ureditev in zboljšanje glavnih državnih cest. Končno je vlada razširila obvezo zavarovanja za invalidnost in starost tudi na obrtnike in člane njihovih družin. Odobrila je tudi predlog, naj se izdajajo potni listi emigrantom brezplačno. V nadaljevanju zasedanja CK KPI je danes Luigi Longo prebral svoje poročilo o mednarodnem položaju. Hvalil je ZSSR in njen napredek ter poudaril, da so bili vsi sklepi XX. kongresa KP SZ konkretizirani. .(Seveda ni moč trditi da bi bila ta trditev točna.) Dejal je še, da gre Kitajska odločno po poti nad-kriljevanja največjih kapitalističnih držav v industrializaciji. Napovedal je tudi, da bo odšla na Kitajsko posebna delegacija KPI. Končno si Longo ni mogel kaj, da ne bi kritiziral Zveze komur istov Jugoslavije in se s tem uvrstil med vsakodnevne napadalce in kritike tako imenovanega jugoslovanskega revizionizma, najbrž zato, da bo imela delegacija KPI na svojih obiskih v Jugoslaviji je Longo govoril povsem drugače. Danes pa je izjavil med drugim: «Hotenje jugoslovanskih voditeljev, da ostanejo izven socialističnega tabora, lahko samo škoduje razvoju socialistične stvarnosti v Jugoslaviji. Misliti, da se socializem lahko gradi samo z a-meriško pomočjo je iluzija.# O sestanku s Hruščevom, do katerega je prišlo kmalu po njegovi vrnitvi iz Kitajske, je longo govoril zelo obširno, pri čemer je navedel besede Hruščeva: »Kapitalizem bo končno premagan, ko ga bo socializem prekosil v količini industrijske in kmetijske proizvodnje in v razni blaginje, ki jo bo zajamčil vsakemu državljanu.# A. P. Libanonska vlada je dobila zaupnico Libanon hoče ostati ponosna, svobodna in neodvisna arabska država in vlada si bo prizadevala za sodelovanje in zaupanje vseh državljanov BEJRUT, 17. — Vlada Rašida Karamija je danes prejela v parlamentu soglasno zaupnico vseh 50 navzočih poslancev. V vladni deklaraciji, ki jo je prebral ministrski predsednik. je rečeno, da hoče vlada ohraniti suverenost Libanona ter obraniti njegovo neodvisnost, da bo »za nas ostal to, kar je: ponosna svobodna in neodvisna arabska država.# Po skUDnem sporazumu se je sklenilo, da se pozaDi preteklost, in vlada ki se zaveda odgovornosti v sedanjih razmerah, ima za svojo prvo dolžnost, da utrdi narodno e-notnost in da doseže sodelovanje in zaupanje vseh državljanov. Rašid Karami je tudi poudaril, da bo vladna politika v glavnem sledila smernicam, ki jih je predsednik republike nakazal v svojem govoru ob nastopu. Po izglasovanju zaupnice so poslanci z enominutnim molkom počastili spomin žrtev nedavnih incidentov v deželi. Parlamentarna zaupnica Ka-ramijevi vladi bo gotovo v vsej javnosti ugodno sprejeta. Predsednik vlade je s svojo deklaracijo tudi pregnal dvome tistih, ki. so kazali neko zaskrbljenost, boječ se, da lahko pride do radikalnih sprememb v libanonski zunanji politiki. Poudarja se tudi, da je bila vladna deklaracija zelo kratka, kar se razlaga tako da se hoče vlada spraviti takoj na delo. Poslanci pa so stvar olajšali, ker so se vzdržali dolgotrajnih debat. Le trije so po deklaraciji spregovorili, da so odobrili politiko nove vlade. V Bejrutu postaja življenje vedno bolj normalno. Oddelki vojske v sredi mesta so se u-maknili. Kinematografi in nočni lokali v prestolnici se bodo s ponedeljkom zopet lahko odprli. Prihodnji teden se bo verjetno obnovil tudi promet s filobusi, ki je bil prekinjen od maja meseca, to je od tedaj, ko je v nekem vozilu eksplodirala bomba. Pet resolucij o razorožitvi pred političnim odborom OZN liana poziva Francijo, naj ne dela atomskih poizkusov v Sahari • Krišna Mnnnn kritizira KIIA, Anglijo in SZ zaradi nadaljevanja jedrskih poizkusov • Obsodba politike juž< noatrišhe vlade • Francoski Togo neodvisen leta 1960 NEW YORK, 17. — V političnem odboru OZN se nadaljuje razprava o razorožitvi. Kakor je znano, je bilo položenih pet različnih resolucij. Prvo je položila Sovjetska zveza, drugo 13 afi iških in azijskih držav, med katerimi Indija, tretjo 17 zahodnih držav, med katerimi ZDA in Velika Britanija, četrte Sovjetska zveza, peto pa Irska. Vse resolucije govorijo o prekinitvi jedrskih poizkusov razen druge sovjetske resolucije, ki se zavzema za znižanje vojaških proračunov. Predstavnik Gane je danes izjavil, da ne zadostuje enostavna prekinitev jedrskih poizkusov, ter je pozval Francijo, naj se odpove napovedanim atomskim poizkusom v Sahari. Indijski delegat Krišna Me-non je omenil, da so ZDA in Velika Britanija nadaljevale jedrske poizkuse tudi potem, ko je SZ sporočila prekinitev svojih. Dodal je, da sklicevanje na to nikakor ni opravičilo za obnovitev poizkusov v l SZ. Predlagal je na j bo skup- iiiiilittiiiiiiiiHiiiiiitliiitiiiiiiiiiHiiuiililiiliiiiiiuiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiitliiiiiiiiiiiiiirfftiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii DuIIes prihodnji teden na Formozi kjer se bo posvetoval s Cangkajškom Uradno sporočilo o izročitvi raketnih izstrelkov «Nike-Her- v v cules» Cangkajškovi vojski - Ze dosežen sporazum o zmanjšanju števila Čangkajškovih čet na Kvemoju ? WASHINGTON, 17. — Ameriški držuvni departma javlja, da bo državni tajnik Duiles v kratkem odpotoval v Tajpeh na vabilo formoske vlade. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bo Duiles verjetno prišel v Tajpeh pred četrtkom. Na Formozo bo odpotoval naravnost iz Rima z istim vojaškim letalom, s katerim potuje danes v Italijo. Uradno poročilo pravi: »Vlada kitajske republike je povabila državnega tajnika Dullesa, naj obišče Formozo za posvetovanja v skladu s čl. 4 pogodbe o vzajemni obrambi. Državni tajnik je to vabilo sprejel in upa, da bo odpotoval v Tajpeh v bližnji prihodnosti.* Predstavnik državnega departmaja je dejal, da načrti za to potovanje niso bili' še dokončno pripravljeni. Dodal je, da bo za Duliesom prišel v Tajpeh pomočnik državnega tajnika za zadeve Daljnega vzhoda Walter Robertson. Pcvedal je tudi, da so vabilo iz Tajpeha dobili pred Kitajskem boljši sprejem. Po nekaj dnevi in so ga takoj '■UlllIlllliiiiiiiiitllllllliillNIItllMIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMNIIIIIlIftllllllllllMIlIMMIIIIIIIIIIIIKIIIIMIIIIIIIIIIIIUMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllMIIIIIIIIII ,Hropski združitvi I Akcijski odbor ave Evrope je • h*. w 1> ni DViujJf jc da .oval resolucijo, Svrnl Politična zdru- ni »m. w «— uuiu x ai.nu V^Uitva Aaterih )e P°-j, he t akeiJa, ter glav- >%„ Vrot..r u“tlcna zuru‘ ) »’ °dvkl, kl le končni Sl!,°sPod»rPa od napredka n»u m Področju. ®ava« nato razna l. AltiJ^treh CI)e. Nato pou-bi*0, /manjšanja ca-Ari 'n kontingen-M*Sa i°d i .ami skupnega , ti *a, tJanuarja prihod-r»zutn r določa rim-žh ** tii„’ ,‘koj eSoh,„ . 'vratoma, pou- l* Sh c(5! *ev jedrskih S?5- iSK?1- ‘ako da bo u* težnja stal- >St SvroiJenerK<“tskega u- 5li fv ’I’,Cjeki*VOpske prc' #Srlv* )akla,\sKe skupno-'l> prpSr,0lu,clJa visoko hi Uk, Pred ti ,upno skup‘ ‘iMj ePe, k- adimi ohraz- lV rfa rej:*1 Hh misli iz-& S Premogovne r,k* “«- *. jih lif»o ,evr°P- vVi&i^neij držav ter Hški °h izVn(?.e sodelovanje %Hf?°taio , lm' organiz-PriPr»- *:i 'j?' izvii5,e sodelovanje (dt*v‘oE ir|U to°’itiko na VSeh ip , sPorazumno s b“- ’«■ s- 1 tinanči m : Ainancno po- -• da i*Vaiati Potr®b- as'«« vy • >« 1^1, Mač,,;** /Ognejo kri •i*»il '• Na t, bl|ancah drse bo e v- Prtvta način s *Vi ni*S 0 bodoče ev- V * m? trž«'o. SSV'>b°dn'Lajanji o P°d-N51* JasoluL ■ lzmenjave SNn P,0s‘opka?* potrebo -boT":: Protest FLRJ Vzhodni Nemčiji „Izvestjau in obljube o dobavah Nenačelnost avstrijskega tiska - Program Titovega potovanja v inozemstvo se ne bo spremenil bo morala , v . vlad poobla-i%,N >l>08ajal'tlenu celotne 'n4‘l»ii »eiit„° nafrtu pri- $£>&*■ p i* -s i hi '* na zv°dov, ki \ »olj bone'ndustrial,zira-v. morala v večj, Wvoznica kapi- ^ 5f tiVvk ?.BAn0 Potovanje i (jd Psbk Predsednik SSfe podpirati ,ld»iu ske stran- r*k« volitve. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, IV. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je državno tajništvo za zunanje zadeve protestiralo pri poslaniku Demokratične republike Nemčije v Beogradu zaradi nenačelnih napadov in podpore, ki jo je Vzhodna Nemčija dala »šovinističnim in iredentističnim tendencam# bolgarske vlade v skupnem poročilu, ki je bilo objavljeno po končanem obisku partijsko-državne delegacije Vzhodne Nemčije v Bolgariji. Na vpra.šapje. kako ocenjuje predlog predsednika alžirske vlade Abasa predsedniku francoske vlade De Gaullu o začetku razgovorov za rešitev alžirskega vprašanja, je Kunc izjavil, da bi bila pogajanja najboljša pot, da bi se našla mirna in sporazum-na rešitev alžirskega vprašanja, in da bi na ta način prenehala dolgotrajna vojna, ki je povzročila na obeh straneh hude človeške in materialne žrtve. Kunc je nadalje ocenil sklep alžirske narodnoosvobodilne vojske o izpustitvi na svobodo ujetih francoskih vojakov kot človeški in pozitiven postopek, in je dodal, da bi prispevalo k ustvarjanju ugodnega ozračja, če bi enako ravnale tudi francoske oblasti. V zvezi z ustanovitvijo nove afriške države Gvineje jfe Kunc izjavil, da Jugoslavija gleda s simpatijami na proces osamosvojitve narodov Afrike in Azije, in je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost vsestransko podprla Gvinejo v njenih naporih, da utrdi svojo neodvisnost in' da si gradi boljše življenje. Na vprašanje, ali bo zdravstveno stanje predsednika Tita vplivalo na predvidena potovanja v inozemstvo, j* Kunc odgovoril, da predsed-nikeva bolezen ni tako resna, da bi se spremenili predvideni načrti, »Pisanje nekaterih avstrij- skih listov v zvezi z noto jugoslovanske vlade o položaju, ki je nastal na Koroškem po razpisu deželnega glavarja Wedeniga o dvojezičnih šolah, je nenačelno,# je poudaril Drago Kunc. Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in ZDA se po izjavi zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve nadaljujejo in ko bodo pogajanja končana, bo objavljeno uradno poročilo. Po trgovinskem sporazumu in dodatnem dogovoru bi morala Sovjetska zveza v drugi polovici 1958. letu dobaviti Jugoslaviji 200.00j ton pšenice. Beograjska »Botba# je 24. avgusta obvestila jugoslovansko javnost, da se SZ izogiba izpolnitvi napovedane dobave. Uradni sovjetski krogi in tisk še niso demantirali te vesti. Predvčerajšnjim pa so se nenadoma oglasila »Izvestja# s trditvijo, da je vest »Borbe# od 24. avgusta »predrzna izmišljotina# ljudi, ki «so se specializirali v sleparjenju jugoslovanske javnosti o namenih in akcijah SZ», Mar ni 54-dnevno molčanje sovjetskega tiska, ki se sicer v svoji protijugoslovanski gonji poslu/uje tudi falzifikatov — v pomanjkanju stvarnih dejstev — najboljši dokaz, da je bila vest »Borbe# točna? S člankom »Izveslij#, ki so ga takoj prenesle vse radijske postaje in tisk vzhodnoevropskih držav, se skuša z netočnimi argumenti »dokazati# javnosti vzhodnega bloka, da je »jugoslovanski tisk sprožil lažno gonjo v zvezi z vprašanjem dobave pšenice, da bi v jugoslovanskem ljudstvu razvil sovraštvo proti SZ». ž Vzhodnoevropski tisk si prav gotovo ne bi upal objaviti tuke trditve če ne bi bil prepripan, da njihovi bralci nimajo nobene možnosti ugotovili resnico, ki jo objavlja nocojšnja »Borba#. Pisma in brzojavke', ki jih navaja »Borba#, doklizujeja, da sp je ju-goslovansko podjetje «Gran-ekspovti 5 j liliji obrnilo na namestnika trgovinskega zastopnika ZKSR v Beogradu U-solčeva, naj stori vse potrebne ukrepe, da pride do pogajanj s sovjetskim podjetjem «Eksporthleb» iz Moskve v zvezi z dobavo pšenice. Ker jugoslovansko podjetje še ni dobilo odgovora v enem tednu, kot je bilo obljubljeno in ker je zaman skušalo priti ponovno v stik z namestnikom ^trgovinskega zastopnika v Beogradu, je 18. in 14. avgusta poslalo dve brzojavki v Moskvo. Sovjetsko podjetje je odgovorilo šele na drugo brzojavko in sicer, »da ni pripravljeno začeti pogajanja o dobavi pšenice#, in da ga sovjetsko trgovinsko zasiopstvo v Beogradu sploh ni obvestilo o zahtevi jugoslovanskega podjetja dne 5 julija. #Gnnevs-port» je 18. avgusta ponovno urgiral pri sovjetskem podjetju v Moskvi in pri trgovinskem zastopništvu poslaništva v Beogradu in prosil za takojšnji odgovor. «Eksporthleb# je odgovoril šele 1. oktobra, da je pripravljen pričeti pogajanja o dobavi pšenice. Jugoslovansko podjetje je takoj pozitivno odgovorilo in poslalo svoje zastopnike v Moskvo To so dejstva. Nocojšnja, »Borba#, ki objavlja celotno dopisovanje, poudarja, da je jasno videti, da jugoslovanski tisk ni objavil vesti o pripravnosti »Eksporthleba# na pogajanja zaradi slabe izkušnje v dosedanjih pogajanjih s SZ in znanega dejstva, da SZ ne izpolnjuje niti sprejetih obveznosti. »Ko pa bo prišla pšenica v Jugoslavijo.# poudarja »Borba#, »bomo to vest objavili na vidnem mestu.# List poudarja zagotavljanja »lzvestij#, da bo SZ gotovo dobavila pšenico in ugotavlja, da je Jugoslavija vedno zavzemala stališče, da teoretične in druge razlike ne smejo vplivati na dober razvoj odnosov, posebno pa ne nn izoolni'ev dogovorjenih • bveznosti in zu zaečnjanje borbe proti socialistični Jugoslaviji.# sprejeli. Ni pa hotel povedati, ali bodo Djlles, Cangkaj-šek in njegov zunanji minister govorili o delnem umiku Čangkajškovih čet s kitajskih Obalnih otokov. Clen 4 pogodbe med ZDA in Cangkajškom, ki ga omenja uradno poročilo, se glasi: »Visoki pogodbenici še bosta posvetovali od časa do časa glede izvajanja pogodbe s pomočjo svojih zunanjih ministrov ali njihovih namestnikov.# Zatrjuje se, da bi ZDA ho-, tele. da bi Čangkajšek zmanjšal število svojih cet na Kvemoju, du bi zagotovil, da ne bo napadal kitajske celine ter da ne bo izvršil nobenega izzivalnega dejanja. V diplomatskih krogih v Tajpehu menijo, da je bil praktično že dosežen sporazum o zmanjšanju Čangkajškovih čet na obalnih otokih. V zameno za to pa so Američani okrepili vojaško moč na Formozi, s tem da so izročili Cangkajško-vim četam raketne izstrelke #Nike-Hercules». To so danes uradno javili s pripombo, da ti izstrelki ne bodo opremljeni z jedrskimi konicami. Osebje ameriških enot opremljeno s temi izstrelki, ki je nedavno prišlo iz ZDA na For-mezo, bo vežbalo Cangkajško-ve vojake. Izstrelke bodo izročili Cangkajškovi vojski, takoj ko bo to vežbanje končano, t j. čez dvanajst ali osemnajst mesecev. Tudi več formoških študentov obiskuje v ZDA teoretične in praktične tečaje o uporabljanju vodljivih izstrelkov. Na tiskovni konferenci, na kateri sta ameriški general Leander Doan in vrhovni poveljnik Čangkajškovih sil u-radno sporočila vest o izročitvi raketnih izstrelkov, je general Doan med drugim izjavil, da ti izstrelki tudi z običajno konico lahko uničijo »več kakor eno letalo#. Dejal je, da bi bila potrebna dva bataljona s temi izstrelki za obrambo Formoze, in da je že od konca avgusta na otoku en bataljon z izstrelki. Ni pa povedal, ali bo na otok prišel še drugi bataljon. Prav tako ni hotel povedati, ali so na Formozo pripeljali tudi a-tomske konice za omenjene izstrelke. Poleg tega so v zadnjem času izkrcali na Formozi večje število ameriških tankov za Cangkajškovo vojsko. Nadaljujejo se posvetovanja o Cipru PARIZ, 17. Svet stalnih predstavnikov NATO se je ponovno sestal danes popoldne ter razpravljal o Cipru. Sestanek je sledil včerajšnjim in današnjim razgovorom grškega zunanjega ministra A-verofa s tajnikom NATO Spaakom. Grški zunanji minister Averof se ni udeiezil seje, pač pa je bil, na razpolago grškemu delegatu Mela-su za navodila. Po seji je predstavnik NATO ii javil, da so pri naporih za sklicanje konference o Cipru »ponovno napredovali#, in da »zadeva naglo napreduje# Predstavnik je dodal: »Se- daj se približujemo sporazu- mu in - delegati poročajo svo^ jim vladam.# Grški zunanji minister Averof bo podaljšal svoje bivanje v Parizu do prihodnjega tedna. Danes se je sestal tudi s francoskim zunanjim ministrom De Murvillom. Duiles prispe danes v Rim Včeraj je umrl kardinal Costantini RIM, 17. — Danes zvečer ob 19.11 je umrl kardinal Co-stantini. Pred 20 dnevi ga je urolog Minguzz.ini operiral na prostati in govorilo se je že, da bodo uredili v konkla-vu tudi zanj tako, da se bo lahko udeležil volitev novega papeža. Danes ob 17. uri pa je nastopiia kriza in v dveh u-rah je umrl, ker mu je nenadoma odpovedalo srce. Kardinal je imel 82 let. Costantini je bil iz Castio-na di Zoppola (v portogruar-ski škofiji). Po prvi svetovni vojni je bil imenovan za apostolskega administratorja na Reki v času D'Annunzia. Pri tem se je baje izkazal kot velik patriot in diplomat. L. 1922 je postal naslovni nadškof in nuncij na Kitajskem. Pij XII. ga je 1. 1953 imenoval za kardinala. S smrtjo kardinala Costan-tinija se je število kardinalskega kolegija zmanjšalo na 54 in konklava se bo udeležilo 52 kardinalov. Državni tajnik ZDA Foster Duiles je zvečer ob desetih (po srednjeevropskem času) z letalom odpotoval i>z Wa-shingtona v Rim, kjer se bo v nedeljo udeležil pogrebne 7Večanosti za pokojnim papežem. V Rim bo prispel jutri zjutraj. Iz Pariza pa je odpotoval '/ Rim francoski zunanji itif-uister Cueve de Murville. Hakim Aiucr obišče Moskvo KAIRO, 17. — Agencija »Srednji vzhod# javlja, da bo ministrski podpredsednik in obrambni minister ZAR maršal Amer odpotoval jutri z 'ctalom v Moskvo, kamor ga je uradno povabila sovjetska vlada. Maršal Amer je sedaj na uradnem obisku v CSR. Izjava tajništva RABAT, 17. — Po tridnevnem zasedanju stalnega tajništva arabskega magreba so nocoj objavili poročilo, ki izreka željo, naj bi države, ki niso še priznale alžirske vlade, to storile. Poudarja se, da kljub zadnjemu referendumu v AlžLiji, ostaja .še, vedno odprto politično vprašanje. Izi javn pravi dalje, da so napovedane volitve v Alžjriji samo spletka, ter dodaja, da so napredovali, kar se tiče ustanovitve posvetovalne skupščine arabskega magreba. Džtiiinda v Sloveniji j ZAGREB. 17. — Predsednika indonezijske vlade Dzuan-do, ki je danes zjutraj prispel J Zagreb, so na železniški postaji pozdravili naj- uglednejši zastopniki LR Hr-vatske s predsednikom sabora dr. Vladimirom Bakaričem, ki je gostu opoldne priredil kosilo. Popoldne je Džuanda obiskal tovarno električnih strojev »Rade Končar# in nove razstavne prostore zagrebškega velesejma. V razgovoru z novinarji je izjavjl, da je napravil nanj velik vtis uspeh Jugoslavije na gospodarskem, tehničnem in socialnem področju, in da nestrpno pričakuje sestanek s predsednikom Titom. Jutri bo Džuanda obiskal avtomobilsko cesto Ljubljana-Zagreb nato pa bo odpotoval na obisk v Slovenijo. BUDIMPEŠTA, 17. — Bivši voditelj madžarske komunistične stranke Rakoši je po poročilu agencije Reuter hu-poročilu agencije Reuter v Sovjetski zvezi. Baje leži v neki kliniki v Moskvi. Prav tako je baje bolan tudi njegov naslednik Geroe. Pravijo, da je Geioe popolnoma oslepel na eno oko, na drugo pa deloma. ■iHHHHlliiliillHiiilliiiiiiiilliiimlltiliiMliiililimnutiiiillllliMliiiitiiiiimiuiiiiiiiiimliitiiiiiii Slaho vreme daleč naokrog SOVJETSKI RIB TREŠČIL OB Š Vež sovjetskih mornarjev mrtvih - \ Alpah sega sneg ponekod že do 790 m ščina pooblaščena obravnavati razorožitveno vprašanje v celoti, ker dosedanji razgovori niso imeli uspeha. Na ta način bi lahko vodili privatne razgovore med velikimi državami. Dejal je, da bo njegova delegacija predložila glede tega jasen predlog v primernem trenutku. Poudaril je tudi, da je treba sicer načelno odobriti neposredne stike med velikimi državami, vendar pa naj ostane razorožitev v pristojnosti OZN. ■ Rovjetski predstavnik Soboljev je v intervjuju po radiu OZN poudaril, da bi soglasen sklep skupščine OZN Za dokončno ukinitev jedrskih poizkusov in rie samo njihova prekinitev, ter poziv skupščine v tem smislu vladam, ki se bodo udeiežile ženevske konte-renče, zelo ugodno vplivala na izid teh pogajanj. Soboljev se je izrekel proti predlogu irskega zunanjega ministra, naj bi se atomski klub omejil na ZDA, Sz Veliko Britanijo in Francijo. «Francija, ki skuša pripraviti svojo atomsko bombo čim hi-tčeje, je ičitno odločena postavljati ovire na poti, ki vodi k sporazumu o splošči u-kinitvi jedrskih poizkusov,# je izjavil Soboljev. Zatem je dejal da bi odobritev irskega predloga pomenila. da bi OZN uzakonila to orožje za množično uničevanje. Dodal je. da ima OZN dolžnost stremeti po prepovedi uporabe atomskega orožja in njihovega uničenja brez izjem. Francoski delegat Jules Moch je vprašal, černu indijski delegat ne zahteva z enako vftemo, kakor zahteva u-stavitev jedrskih poizkusov, tudi prenehanje proizvajanja atomskih snovi v vojaške na-, mene in začetek preoblikovanja vojaških atomskih zalog v miroljubne namene. Dodal je, da bi to bilj pravi razoroži i veni ukiepi docim prekinitev poizkusov ni tak ukrep. Na koncu je Moch dejal, da skupščina ne sme »zamenjavati videza s stvarnostjo#. Ob koncu popoldanske seje ie prišlo do živahnega prčie-knnja med predstavniki SZ, ZDA in Velike Britanije. Sovjetski delegat Zorin je obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da hočejo samo enoletno pre- Ohladitev, ki je v zadnjih dneh o: čutna daleč naokrog, je razumljiva, če upoštevamo, da so se pobelili s snegom gorski vrhovi tako v Apeninih kot v Alpah in na Bal-kanu. Iz Aost« pu poročajo, da je tam zapadel sneg vse od višine 700 m navzgor. Na preluzih Malega in Velikega Sv. Bernarda je snežna odeja dosegla v.isiuo 4U cm tuko du so prelaza za promet zaprli. Nekateri avtomobili, ki so hoteli z verigami le zvoziti čez mejo, so morali tak načrt o-pustiti ter se z veliko težavo vrniti v dolino. V Dolomitih je v višjih predelih že tudi po 20 cm snega, na prelazu Stelnio so ga pa namerili že 70 cm. Temperatura je marsikje ie kar zimska in tudi v Bocnu so letos prvič zabeležili temperaturo pod ničlo. Vihar okrog Gardskega jezera je podrl več dreves. Valovi jezeru pa so odnesli 1500 kubičnih metrov odpadnega materiala, s katerim se je nameravalo razširiti obrežje v dolžini okrog 100 m polarnega zraka je temperatura v Bosni padla povprečno ra 10 stopinj. Na Bjelašnici so zabeležili najnižjo temperaturo -v-7, v Drvarju —2. Na področju med Crno goro ni južno Srbijo in okrog Ca-kor planine že pet dni sneži. Sneg je padel na Sar planini, Vu Kopnotiiku, nu Golju in Gočh. INNSBRUCK, 17. — Za ta čas izredni snežni meteži'se na Tirolskem še nadaljujejo. Deževje zadnjih dni je povzročilo. da je reka Enns na več mestih prestopila bregove ter tudi preplavila cesto. Na gori Sonnblick (J 100 m) je termometer pokaral 14 stopinj pod ničlo. Tudi okrog Salzburga so hribi zasnežen i. Močno škodo so nevihte in razburkano morje povzročili jezovom v Holandiji, zlasti na področju Zelandg, kjer je bila leta 1053 katastrofalna poplava. Na mnogih mestih so že pripravljene skupine za pomoč, če bi nastal kak vdor vode. LONDON, 17. — Danes dopoldne se je med nevihto po- Močni viharji, ki so ie vle- | J , 1 nru ro„„oa„ ,r,c„m*, m j*" «^3 ’SSS BS land v Severni Irski. Na ladji je bilo 25 mornarjev, od še danes divjali po vsem področju Lago Muggiore. Iz Švice pa prihajajo vesti, da je zapadlo precej snega in švicarski avtomobilski klub je ie objavil seznuin prelazov, ki so neprevozni. O močnih vetrovih pa poročajo tudi s Sicilije. Poleg znatne škode, ki jo je povzročil na telefonskih napeljavah, pa veter tudi onemogoča letalski promet med otokom in kontinentom. Neka motorna ladja ki vozi na Pelagijske o-tokc, davi sploh ni zapustila pristanišča Porto Empedncle. LJUBLJANA, 17. — Unnes ponoči je v jilantnskih področjih Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije zapadel sneg. Zaradi prodora je bilo 25 mornarjev rater ih je neki rešilni čoln spravil tri na otok Shetland. Zu itiri se ve, da so utonili, ker so valovi vrgli njihova trupla na obrežje. Angleške '71 sovjetske ladje iščejo osta-ir nigrparje, je pa malo verjetnosti, da je še kdo živ v tako razburkanem morju. AMSTERDAM, 17. — Kapitan ladje *Adler Svanhohns je utonil; kb se je njegova ladja potopila. • * • bUEnG’s AIRES, 17. — Pomožna ladja argentinske vojne mornarice »Guarani#, o kateri ni vesti tri dni, je treba imeti za izgubljeno z vsemi 50 člani njene posadke vred, kinitev jedrskih poizkusov namesto dokončne ukinitve, zato da bodo imele čas za pripravljanje novih poizkusov. Ameriški delegat je izjavil, da pomenijo Zorinove besede žalitev, britanski delegat pa je izjavil, da izreka Zorin te obtožbe v slabi veri. Oba sta vprašala sovjetskega delegata, naj pove ali bo SZ nadaljevala poizkuse tudi po začetku ženevske konference. Zorin pa ni na to vprašanje odgovoril. V posebnem političnem odboru je urugvajski delegat formalno predložil in obrazložil resolucijo v zvezi z rasno diskriminacijo v Južni A-friki. Resolucijo je včeraj pod-j';salo 30 držav. Tem se je danes pridružila tudi Jugoslavija. Urugvajski delegat je izjavil, da bi želel bolj odločno reakcijo OZN, k' bi obso- vžige, ob 12.22 in zatoije «b «• Jutri NEDELJA, 19. oktobra Ettoin, Inko Delovanje strank za sestavo novega občinskega odbora KD hoče obnoviti staro štiristrankarsko koalicijo Tajnik federacije PSDI je takoj po volitvah izjavil, da ne bodo sodelovali z liberalci - Demokristjani že grozijo s prefekturnim komisarjem Glavna pozornost političnih krogov je sedaj obl mer a na vodstva strank, ki so tmeie v povojnih letih monopol‘v občinski upravi. Te stranke (KD, PSDI, PRI in PLI) -so dobile na nedeljskih in ponedeljskih volitvah skutno 31 od 60 svetovalcev oziroma absolutno večino, ki jim omogoča, da lahko izvolijo župana in sestavijo občinski odbor z večino glasov. Zato so se tudi takoj po neuradni objavi volilnih izidov (uradne izide bo objavila osrednja volilna komisija najkasneje do ponedeljka) pojavile želje po obnovitvi stare štiristrankarske koalicije med demokristjani, socialdemokrati, republikanci in liberalci. V tem smislu so se že izjavili liberalci, ki so pripravljeni sodelovati v novi občinski upravi. Tudi demokristjani so že dali vedeti, da bi najraje sprejeli to rešitev čeprav bodo o tem vprašanju baje dokončno razpravljali na današnji seji svojega pokrajinskega odbora. Republikanci pa se do sedaj niso izjavili proti obnovitvi stare koalicije, med. tem ko so socialdemokrati z izjavo pokrajinskega tajnika dali vedeti, da ne marajo sodelovati z liberalci. Po drugi strani pa so začeli podpirati to rešitev tudi ostali desničarski krogi, ki vidijo zlasti v sodelovanju liberalcev v občinskem odboru jamstvo da se bodo v občinski upravi utrdile konservativne sile, ki so zlasti med tržaškimi demokristjani zelo močne. To nam dokazujejo tudi nekatere izjave demokristjanskih desničarskih elementov, ki zahtevajo od svojega vodstva, naj se ne spušga v poskuse sodelovanja s socialdemokrati in s podporo BSI. Nosilec demokristjan-‘ ske liste dr. Franzil. ki ga je KD namenila za bodočega župana, pa je mnenja, da se bo morala njegova stranka prilagoditi sodelovanju z drugimi strankami in v tej zvezi prilagoditi tudi svoj program s programom bodočih zaveznikov. Sicer pa ima KD kot relativno večinska stranka sedaj pred seboj dve možni potit sestavo štiristrankarskega občinskega odbora oziroma obnovitev stare sredinske koalicije, ki jo podpirajo ne samo njen« desnica, ampak tudi o-stali desničarski krogi, ali pa sestavo tristrankarskega manj. šinskega odbora (KD, PSDI in PPI) z zunanjo podporo socialistov. Tretja možnost sestave enobarvnega demokrist-janskega odbora bi prišla v poštev samo pod pogojem, da bi se K.D odkrito usmerila na desno in sprejela jaVno podporo fašistov. Toda tako prva kot tudi druga rešitev bosta naleteli na velike težave zlasti politične narave. Ne smemo pozabiti, da bi sodelovanje PSDI z liberalci pomenilo za socialdemokrate velik korak nazaj v njihovi politiki do ustvaritve v našem mestu tako imenovane »demokratične levičen. Na tej politični formuli so socialdemokrati v zadnjih letih gradili vso svojo politično stavbo. Tukajšnja PSDI se je po letu 1956 hotela na vsak način o-tresti naziva meščanske stranke in je z vztrajnostjo hotela dokazati, da je delavska stranka, ki brani delavske in splošne mestne koristi. Na osnovi te politike so socialdemokrati po volitvah leta 1956 pokopali dolgoletno štiristrankarsko koalicijo in uspeli, da so bili liberalci izključeni iz občinskega odbora. Poleg tega pa so se v občinskem svetu in z raznimi akcijami odkrito zavzeli za prosto cono in za deželno avtonomijo. Na političnem področju pa so vseskozi zagovarjali enotnost s PSI in v mnogih primerih tudi skupno nastopali s tukajšnjimi socialisti. Vsa ta njihova politika je seveda v popolnem nasprotju s politiko liberalcev, ki so odločno proti prosti coni in pro‘ti ustanovitvi avtonomne dežele. Vsako sodelovanje socialdemokrfatov z liberalci bi zahtevalo od njih, da se odpovedo tej avoji politiki, na kateri je v zadnjih dveh letih slonelo vse njihovo delovanje in jim je v neki meri tudi pripomoglo, da so prodrli zlasti med zagovorniki proste cone in med nekaterimi malomeščanskimi naprednimi elementi, kar jim je tudi omogočilo, da so na navadnih volitvah pridobili okrog 700 glasov. Zato so se tudi se daj najprej izjavili za usmeritev občinske uprave na »demokratično levico* oziroma na odbor, ki naj bi sestavil takšen občinski program da bi ga lahko podprli tudi socialisti. Seveda so to šele prva ugibanja na osnovi prvih izjav. Toda usmeritvi na »demokratično levico* nusprotujejo močne struje v KD, ki hočejo z izgovorom, da je treba sestaviti občinski odbor, ki se bo u-kvarjal samo z občinskimi zadevami in ki se ne bo vmešaval v velika mestna vprašanja, odstraniti z dnevnega reda bodočega občinskega sve. ta vse, kar bi lahko križalo račune rimski vladi in zlasti «Confintesi». Ne smemo pozabiti da je bila KD po volitvah’ leta 1956 prisiljena na neko širšo politiko, da je pristala na sestavo posebnih občinskih komisij za obravnavo najvažnejših mestnih vpra-Aanj, in sicer proste cone, av- tonomne dežel^. pojporstva, promeVa itd. Kohčno pa 'se je pokazalo, da je KD piyurpči-la krizo’občinskega Sveta prav zaradi teh osnov.nih . mestnih vprašanj, ker ni marala s svojo, prisotnostjo še napev j podpirati zahteve in želje Tržačanov, ki jih je vlada stalno zavračala. Spričo teh dejstev bi demokristjani hoteli, da bi bil sestavljen tak občinski odbor. ki ne bi dovolil ,da bi v občinskem svetu prišlo do obravnave omenjenih vprašanj, kaj še, da bi obnovili razne kt misije za nadaljevanje dela, ki je bilo prekinjeno zaradi razpusta občinskega sveta. Sinoči pa je demokristjan-ska agencija «Giulia» ki izraža mnenje vodstva tržaških demokristjanov, z zadovoljstvom ugotovila, da so štiri stranke »demokratičnega centra* dobile v občinskem svetu absolutno večino. Agencija meni, da je to «dokaz volje volivcev«, da se da mestu »demokratična uprava« brez povezav z desnico ali z levico. Edina rešitev naj bi torej bila v obnovitvi stare tristrankar-ske koalicije. Obenem pa de-mokristjanska agencija ugotavlja, da bi iskanje druge rešitve pomenilo nove volitve. Kot torej vidimo, so se demokristjani že odločili za štiristrankarsko koalicijo in že sedaj grozijo s prefekturnim komisarjem, če bodo socialdemokrati odklonili sodelovanje z liberalci. Po današnjem sestanku svojega pokrajinskega odbora bodo demokristjani na. vezali uradne stike s socialdemokrati, reoubUkanci in li-oeralci za r »bitno sestavo občinskega < ra. Zaključno zasedanje o ribolovu v Sredozemlju Danes se bo končalo v Rimu zasedanje generalnega sveta za ribolov v Sredozemskem morju, na katerem sodelujejo delegati iz Italije, Jugoslavije, Francije, Grčije, Izraela, Maroka Egipta Španije, Turčije, Tunisa in Anglijp (za Malto). Italijo zastopa 32 delegatov, ki so prebrali vrsto poročil, Jugoslavijo pa zastopajo štirje delegati. Zlasti je bilo za naše področje zanimivo poročilo direktorja oceanogrrfskega instituta iz Splita, ki je govoril o znižanju ribjega bogastva ob dalmatinski obali v zvezi z izkoriščanjem. Na zaključnem današnjem zasedanju bodo prebrali vrsto priporočil raznim vladam. «»------- Odgovor ministra Ferrari-Aggradija poslancu Vidaliju Politična cena kruha le do 15. aprila 1959 Pred dnevi je minister Ferrari - Aggradi odgovoril na vprašanje poslanca Vidalija o ceni kruha na našem področju in izjavil, da bo vlada do 15. aprila. 1959 zagotovila se-dihjs politično^čeno kruha in »|otovila .potrebne količihe zna dp maksirhaine poffebe 216.000 stotov. Ta odgovor pomeni, da je vlada pripravljena zagdtovitfi sedlihjo ceno kruha še za nekaj mesecev in da se bo potem cena kruha povišala, kot to velja za vse estale pokrajine v Italiji. O tem vprašanju je bilo že večkrat govora in zadnjikrat letos poleti, ko uso že nameravali črtati iz avtonomnega proračuna vladnega generalnega komisariata potrebna- sredstva za zagotovitev politične cene kruha. Takrat so zade- V pristanišču vedno manj dela V septembru je premet zepet občutne padel V razdobju od januarja do septembra letos so skozi tržaško pristanišče prepeljali 407 tisoč ton manj blaga kot v istem razdobju lani vo podaljšali, ker so obstajale določene rezerve iz prejš-r.uh .razdobij, vendar pa je bilo načelno že takrat' sklenjeno, da se politična cena kruha ne bo podaljšala za daljše razdobje. To stališče je sedaj potrdil tudi minister, ki je postavil točen rok za ukinitev te politične cene. Ni dvoma, da je to stališče v nasprotju z zahtevami tržaškega prebivalstva, saj_ je tržaški gospodarski položaj zelo težak m obstajajo vsi razlogi, da se ohrani sedanja nižja cena. Poleg tega bi ukinitev državnega prispevka privedla v resno krizo tudi tri obstoječe tržaške mline, saj bi moka prihajala na tržaški trg neposredno s produkcijskih centrov lija osamljen pojav, temveč i-Furlanije in Benečije. Imamo v skoro vseh mesecih iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiliiiiiiiMfiniiiiiiiiiiiiiiiifiinttiiiiiiiiiiiiiiiililHiiliiiiMiiiiiiiiliniHiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiii Na osnovi zahteve vsedržavnega tajništva CGIL V kratkem sestanek na Uradu za delo proti ukrepom v škodo Delavske zadruge naj se vrnejo njih lastnikom in naj se razpišejo demokratične volitve za izvolitev novega vodstva V septembru so prepeljali skozi tržaško pristanišče po morju 375.452 ton blaga, medtem ko so v istem mesecu lanskega leta prepeljali 45-9 t:soč 431 ton blaga in se je torej promet v tem mesecu znižal za 83.879 ton Padec je zelo občuten in se pri pripeljanem blagu nanaša predvsem na premog, železno rudo, žitarice in staro železo, pri odpeljanem blagu pa na les, magnezit in petrolej. Edino razveseljivo dejstvo predstavlja porast raznega blaga, saj so odpeljali, iz pristanišča v letošnjem septembru 65.368 ton, medtem ko so lani 34.098 ton. Padec pristaniškega prometa v septembru ne predstav- letošnjega leta opravka z občutnim padcem pristaniškega prometa, . saj so . ,v razdobju januar - september prepeljali 407 tisoč ton blaga manj kot v istem razdobju lanskega leta Razlogi za znižanje so predvsem mednarodnega konjunk-turnega značaja in gre za posledice splošnega gospodarskega zastoja, kar se je zlasti o-drazilo na proizvodnjo železa in jekla v Avstriji in kar je privedlo do zelo občutnega znižanja prometa s premogom, železno rudo in starim železom. Delno pa je tudi reško pristanišče pritegnilo določene količine prometa iz zalednih držav, saj se je znižal jugoslovanski prekomorski uvoz in je reško pristanišče imelo več možnosti, da pritegne tuj tranzitni promet. Iz Rima poročajo, da je pred nekaj dnevi nacionalno tajništvo CGIL. zahtevalo, da minister za delo Vigorelli intervenira pri odgovornih tržaških oblasteh, da preprečijo izvedbo ukrepov v škodo De-lavskih zadrug, ki naj hi privedli do postopne likvidacije tega važnega delavskega pod-jetja. Pj-ičakujejo, da bo v kratkem prišlo do sestanka na u-radu za delo, kjer bodo predstavniki sindikalnih organizacij in člani komisarske uprave razpravljali o številnih kršitvah delovnih pogodb in o pritisku ravnateljstva, da predajo čim večje število prodajaln v privatno upravo. Prihodnji teden bo po vsej verjetnosti tudi prišlo do sklicanja skupščine delavcev, ki bo-ao razpravljali o konkretnih racinih borbe proti politiki, ki jo na škodo delavcev izvaja sedanja komisarska uprava, S strani nove Delavske zbornice se že sedaj dokaj jas-,o govori, da bo po vsej verjetnosti prišlo do ostrejših o-blik, če že ne do protestne, dalj časa trajajoče stavke. Vendar pa ne gre za izključno sindikalna vprašanja, temveč postaja vedno bolj pe-ječe vprašanje ustroja in bodočnosti Delavskih zadrug, katere, kot je znano, že leta u-pravljajo »začasno* imenovani komisarji, kar je v nasprotju z zakonskimi določili o zadružništvu in v kričečem nasprotju z načeli demokracije Edino rešitev torej predstavlja vrnitev Delavskih za-drug resničnim lastnikom-čla-nom in razpis demokratičnih volitev za izvolitev novega vodstva. Na ta način ne bi bila rešena samo sedanja pereča sindikalna vprašanja, temveč bi Delavske zadruge lahko uspešno izvrševale tisto dolžnost, za katero so jih 1904. leta ustanovili napredni tržaški delavci, namreč da bi lah-ko vodile borbo za znifevrfhje cen in preprečevale sedanje spekulagije s cenami osnovnih živil. upokojencev in vdov železničarjev Na sedežu v Ul. Milano št. 10 je bila 15. t. m. skupščina upokojencev in vdov železničarjev, ki so včlanjene v sindikatu italijanskih železni-1 nici se je danes ponovno zao- iiiiiiiiiifitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiitiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii Zaboji svile po pobočju hriba čarjev. Tajnik je na zasedanju obrazložil položaj in nekatere izpolnjene zahteve ter druge, ki še niso bile rešene. Na skupščini so sklenili, da bo v kratkem generalna skupščina vseh upokojencev in vdov železničarjev . in tudi o-nih, ki so bili uslužbeni pri bivših upravah tržaškega področja. Zato pozivajo vse pri-, zadete, ki še niso prejeli drugega perekvacijskega (lekreta (zakon Zeli), da se obrnejo na sindikat v Ul. ' Milaiio 10 in prinesejo s seboj upoko-jeniško knjižico. * * * Na skupščini izvršnega odbora sindikata delavcev bolnišnic, ki je bila 20. junija, sc razpravljali tudi o pripravah za peti kongres, kjer bo govora o sedanjih perečih vprašanjih kategorije in kjer bodo izvolili novi izvršni odbor. Zaradi različnih urnikov je praktično, nemogoče, da bi vse osebje prišlo na kongres, zato bodo člapi sindikata volili s pomočjo posebne glasovnice. Položaj v ladjedelnici Sv. Justa Člani komisije obiskali predstavnike oblasti Včeraj so nadaljevali s pričeto akcijo delavci ladjedelnice Sv. Justa in so na zadnji skupščini izvoljeni člani komisije, ki zastopajo suspendirane delavce, obiskali nekatere predstavnike oblasti. Tako jih je sprejel predsednik pokrajinske uprave prof. Gre-goretti, kateremu so obrazložili kritičen položaj v ladjedelnici in zelo težak položaj suspendiranih delavcev. Predsednik pokrajine je pokazal veliko zanimanje in je zagotovil, da bo interveniral pri pristojnih oblasteh ter da bo nudil vso pomoč, ki je v njegovi moči. Člani omenjene komisije so nato zaprosili za sprejem pri škofu in izvedli, da jih bo sprejel v ponedeljek. Obširno so člani komisije tudi razpravljali o možnosti, da bi našli delo za določene kategorije suspendiranih delavcev v podobnih podjetjih in tako je bilo konkretno govora o možnosti zaposlitve določenih kategorij (mizarji) pri Tržaškem arzenalu. Splošni položaj v ladjedel- Ljudje so včeraj s presenečenjem in radovednostjo opazovali kaj nenavaden pojav: po travnatem pobočju nad Ul. Commerciale se je valil plaz, ki se je vedno bolj večal, dokler se ni razločilo, da je sestavljen iz številnih zabojev. Zaboji so med potjo izgubljali pokrove in tako je bilo pobočje v kratkem polno lesa, a tudi lepe in raznobarvne svile. Otroci so bili seveda najbolj veseli dogodka kot dokazuje slika, medtem ko ne bi mogli reči, da je enako razpoloženje vladalo na cesti Opčine—Trst, kjer je neki šofer žalostno gledal za razmetanim materialom. Zgodilo se je namreč, da je težak tovornik s prikolico, ki je bil do vrha natovorjen z zaboji svile tovarne Snia Viscosa, vozil proti mestnemu središču. Točno ob 10.15, ko je tovornik privozil do predzadnjega ovinka pod Kon. konelom, se je prikolica iz neznanih razlogov prevrnila, pri čemer je tovornik zdrsnil po pobočju, medtem ko se je prisebnemu šoferju posrečilo obdržati tovornik v normalnem položaju. Na kraj nezgode so prišli najprej agenti cestne policije, ki so po končani preiskavi poklicali na pomoč gasilce. Ti so pp trudapolnem delu kopčno 1« postavili tovornik na kolesa in tako pripomogli, da se je ponovno vzpostavil promet. Ni še znano, koliko je škode, pa čeprav menijo, da je precejšnja. stril, ker tudi zaposleni delavci niso prejeli tedenske plače, vendar pa je upali, du gre le za trenutno težavo u-pravnega značaja, ker je brodar, za katerega grade ribiško ladjo, zagotovil, da bodo te težave premostili do. .torka m da bodo do takrat izplača-li mezdo. Danes se bodo delavai ladjedelnice Sv. Justa sestali na skupščini, ki bo dopoldne ob S. uri na sedežu sindikata, v Ulv Pondares št. 81 ZA PROMET ZAPRTA ULICA Zaradi del pri kanalizaciji na Ul, Giulia bo do nadaljnjega za promet zaprta Ul. Ireneo della Croce. Proglas sindikata zveze delavcev kamnarske industrije la enoten nastop ob novi tridnev Delavci kamnarske industrije bodo stavkali v ponedeljek, torek in sredo Pokrajinski sindikat italijanske zveze delavcev kamnarske' industrije CGIL - PlldE je včeraj izdal naslednji proglas: 48-urna stavka, ki SO jo, pretekli ponedeljek in torek proglasile tri. sindikalne organizacije, je), bila odličen dokaz moči in enotnosti, saj (se " jfe vzdržalo dela v vsej republiki od 95 do 100 odst. delavcev. Ponovno pozivamo delavce v borbo, in sicer, v ponedeljek, torek in sredo prihodnji teden. Združeno in strnjeno se u-cieležite tudi te stavke, Jd so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije. Istočasno bodite pripravljeni, da nadaljujete borbo za nedoločen čas, če gospodarji ne bi sprejeli vaših upravičenih zahtev. Le združeni boste lahko zlomili nepopustljivost gospodarjev. CGIL ponovno poziva na skupni nastop, kajti le tako bo mogoče gospodarje poraziti. V sindikatu imate najboljše orožje za obrambo vaših pravic. «»------ Hude posledice trčenja v avto Nekaj pred polnočjo je prišlo na Miranjarskem drevoredu pred začasnim izhodom iz glavne postaje do prometne nesreče, katere žrtvi sta bila oče ■ in sin ’ 44-letni Viftorio Trampuž in 15-letm Dario Trampuž iz Industrijske ul. 5. Oba ponesrečehca so z avtom Rdečega križa takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so sina po izpran ju in obvezanju številnih toda ne hudih ran, odposlali na zdravljenje domov s prognozo 8 do 10 dni, medtem ko so očeta obdržali V bolnišnici zaradi poškodb, ki utegnejo biti usodne. Tram-ima možganski pretres s nim izlivom v desnem u- snteri proti Barkovljam. Prav v tistem trenutku pa je 37- letna Fausta Mercadante iz lil. Virgilio 37-1 z avtom'‘fiat* 1100, ki je dotlej parkiral ob desni strani ceste, hotela za-, viti na lkvo v smeri proti’ mestu. Mladi Dario tega verjetno'ni pravočasno opazil In je z vso silo trčil v ,ayto, pri čemer sta z očetom i »vdspo vred padla 'in si * prizadejala že omenjene poškodbe. - -o--- Pozor pred strupenimi gobami I Ze več dni objavljajo časopisi vesti o zastrupljen ju z gobami in opozarjajo ljudi, naj bodo previdni, in vendar se oglašajo dan za dnem v bolnišnici osebe z znaki za-strupljenja. Vse kaže, da ljudje malo čitajo dnevnike, ker bi jih sicer vesti o številnih primerih zastrupitev vsaj nekoliko opozorile na nevarnost, v katero zaidejo z zaužitjem gob, ki si jih sami naberejo v kakem gozdiču okoli mesta. Približno 40 oseb je že na zdravljenju in čeprav so nekateri že izven nevarnosti obstaja za druge možnost komplikacij, ki se lahko tudi tragično končajo. Tudi Včeraj so zabeležili nekaj primerov zastrupitve, in sicer že v prvih jutranjih u-rah, ko so morali sprejeti z že običajno pridržano prognozo 54-letno Marijo Marino vd. De Serio in njeno hčerko Normo De Serio kor. Postogno, o-be stanujoči v Ul. Ginnastica. Postogneva je izjavila, da sta predvčerajšnjim z materjo skuhali za kosilo gobe. z razliko od drugih primerov, ko so ljudje osebno nabrali gobe v okolici, je te kupil Posto-gnin mož v Sežani. Seveda se je prej pozanimal, če so dobre, in ko so ga prepričali jih , je prinesel domov. Najbolj za- šesu in zdravniki so si zanj ' nimivo pa je, da sta gobe pridržali prognozo. I zaužila tudi Postognin mož in p im krvi Kot že rečeno je prišlo do nesreče pred zasilnim izhodom iz glavne postaje. Dario je vozil vespo, na katere zadnjem sedežu je sedel oče, v njegova sestra. Slednja dva nista imela nobenih neprilik, medtem ko sta morali Posto-njeva žena in njegova tašča v bolnišnico. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiniiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHi l/pred kazenskega sodišča Nepoštena gospodinjska pomočnica pogojno obsojena zaradi tatvine Zaradi tihotapstva cigaret obsojen na 15 dni zapora - Dvema mladima tatovoma je sodišče dalo možnost* da se vrneta na pravo pot 38 let stara gospodinjska pomočnica Santina Benvegnu se je zglasila v Ul. Pascoli, kjer bi morala nastopiti službo pri Meliti Cain por. Laboranti. K družini ie prišla okoli 8. ure 3. aprila lani in v stanovanju je ostala le približno 40 minut. Po preteku te kratke dobe si je izprosila dovoljenje, da bi odšla v mesto po copate. Nova gospodinja ji je dovolila, a ker je predolgo ni bilo nazaj, jo je začelo najprej skrbeti, nato pa se je v njej vzbudil sum. Mrzlično je pregledala sobe in ko je odprla torbico, je spoznala, da sta izginila iz nje dva 10.000 lirska bankovca. Ni bilo torej nobenega dvoma, da si je gospodinjska pomočnica, ki praktično ni začela niti delati, prisvojila denar in da se ne bo vrnila. Zato Laborantijevi ni preostalo drugega kot zadevo prijaviti policijskim organom, ki so po treh dneh preiskave nepošteno pomočnico našli in jo odpeljali v zapor. Benvegnujeva je tatvino priznala, vendar se je izgovarjala, da si je vzela le 10.000 lir. Po nadaljnih štirih dneh zapora pa so jo izpustili na začasno svobodo, vendar so jo še prej prijavili sodišču. še preden je prestopila prag zaporov pa se je morala, seveda pred policijskimi organi braniti obtožbe tatvine zlatega prstana z briljanti. Te tatvine jo je obtožila Giusep-pina Radeljak por. Papucia iz Ul. Tagliapietra. Zenski je namreč izginil prstan že 1955. leta, ko je bila Benvegnu pri njej v službi, a ker je njena pomočnica že tedaj tatvino tajila, je ni prijavila. Aprila lani pa je čitala v časopisih vest o njeni aretaciji in tako je sklenila tudi ona vložiti prijavo. Sedaj bi se morala nepoštena družinska pomočnica^ zagovarjati pred sodniki, a ženska je menila, da bodo vse skupaj uredili tudi v njeni odsotnosti, Sicer pa dokazov za njeno tatvino v škodo Labo-rantejeve ni manjkalo, zaradi česar so jo sodniki obsodili pogojno in brez vpisa kakni v kazenski list na pol meseca zapora ter na 30.000 lir globe, medtem ko so jo tatvine prstana oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Dobro založen z zavojčki ameriških in turških cigaret se je 52-letni Carlo Pobega iz Ul. dei Moreri februarja letos sprehajal po Trgu Ponte-ro3so, ko ga je ustavil agent finančne straže in ga preiskal. Iz žepa mu je potegnil It? zavojev in čeprav se je Pobega skliceval, da jih j® T» liB-od nekega neznanca v lil. Milano za lastno uporabo, je moral na poveljstvo, kjer so sestavili zapisnik, ki je romal na sodišče. ?° im trčenja je bila, da sta se oba prevrnila na tla. «»—— Nova znamka Od ponedeljka dalje bodo Rešiti se obtožbe tihotapstva je skoraj nemogoče in tako je bil tudi Pobega obsojen na 15 dni zapora ter na 41.000 lir globe. , Kljub svoji mladosti sta se 20-letni Paolo Coscianni iz Uk »Cereria in 20-letni Bnuno R&sjetti * jz, Ul. Bellosgugr pddjlalna pot nepoštenosti _ kadSf je bila prilika, sta u- kra#la, kar jima je prišlo pod / Vi f Ali A RPsietti je n.* pri začel kresij že 1956. leta, ko si je «iz- lahko do 30. 6. 1960. posodiT« avto, katerega je h5-+"~ ' " to pustil brez bencina v sta., rem mestu’. Lani ‘sredi pdlčč-ja je ukradel v Miljah vespo last Giuseppa Maura, mčšfeč' prej pa je delavcu iz ladjedelnice Felszegy ukradel denarnico z osebnimi dokumenti in 10.000 lirami, Rossetti in Coscianni pa sta skupno ukradla rezervno kolo vespe in tudi pokrivala za sedeže. Najbolj drzno tatvino pa je izvršil Coscianni sam decembra 1956. leta v škodo Romana Baxe iz Ul. Tarabocchia, ki je lastnik bencinske črpalke na Trgu Squero Vhcchio. 4. decembra se je Coscianni ustavil pred črpalko in si naročil nekaj mešanice za skuter. Po plačilu je tako vneto objel Baxo, da se je vserp zdelo čudno. Toda objem ni ostal brez... posledic. Baxi je namreč tedaj zmanjkala iz žepa denarnica z 38.000 lirami, bencinskimi boni ' in osebni dokumenti. Nepoštena mladeniča pa sta imela na sodišču precej sreče: čeprav so ju spoznali za kriva tako drznih tatvin, so obsodili Cosciannija le na 8 in pol meseca zapora, Rossetti-ja pa na pol meseca več. Nadalje sta bila obsojena tudi na plačilo sodnih stroškov in vsak na 7.000 lir globe, a ker je kazen pogojna, jima ne bo treba iti v zapor. «»-------- Prometna nesreča Okoli 21, ure so pripeljali v bolnišnico 67-letno Marijo Scarpa vd. Capuccio iz Ulice F. Se vero in 23-letnega Ser-gia Montinija iz Vicolo Ca-slagnetto. Medtem ko so slednjega po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v lo ali 12 dneh, so morali priletno žensko sprejeti na II. kirurškem oddelku. Ugotovili so ji namreč poleg udarca s podplutbo na desni strani glave tudi možganski pretres, zaradi česar so si pridržali prognozo. Preden je Montini zapustil bolnišnico je povedal, da se je vozil z vespo po Ul. Fabio Severo proti mestnemu središču, ko se je pri hiši št. 97 zaletel v Scarpovo, ki je tik pred njegovim vozilom hotela prekoračiti cesto. Posledica 350-letnici smrti evangelista Torricellija. Znamke bodo- za frahjcbranje Vejjkvne de 91ul2.< 1959, fainenjalo pa sel jih I bo OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. oktobra se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 11. POROČILI SO SE: Industrijski Izvedenec Remo La Rocca in uči. trjjica Ada-lgisa Tranichina, mehanik Giulio Udovicich in bolniška strežnica Albina Gardlna, mizar Giorgio Perini in gospodinja Jclanda Colbasso, težak Emilio Debernardi in delavka Maria Sptch, težak Silvano Masi in gospodinja Maria Vittorta Auber, trgovec Eivrlco Giustina in uradnica Elda Ture besi, geometer Gio-vanni Ca-rbonaio in uradnica Ed-da Passini, uradnik Piermaria Zancocchia In uradnica Teresa Colombari, delavec Goffredo Ves. sio in gospodinja Anna Mondi-sano, električar Dino M ati el ni in gospodinja Santina Maria Meniš, čevljar Vaierio Zerbo in gospodinja Angela Millich. UMRLI SO: 78-1 etnl Everardo Comici 28-letna Angela Graniero por. Radovaz, 57-letnl Remlgio Bolzioh, 73-letni Antonio Orazi, 85-tetna Orsola Lonzar vd Zetto, 55-letni Venceslao Lebani, 64-let-na Adele Peano vd. Invrea. ™-«»—,. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra. Ul. Commerciale 26. Hara. baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju, Valute ■■ 1 Milan Rim Zlati funt 5 850 — 6.100,— Marerigo 4.450 — 4 650.— Dolar . , 623,— 627,— Frank rranc. 133.— 137.— Frank Švicar. 144.— 146 — Sterling 1.730 — 1 760,— ul nar , 71 — 74.— Šiling , 23.50 24.— Zlato ,ii. 706,— 709 — Zah. n. marka 14« — 149.50 Koncert i koprskega zbora danes v Avditoriju Opozarjamo našo javnost na današnji koncert tnošJcetfu +bo-ra <(Svob6de« iz Kojota, kI bd ob 20.30 v Avditoriju. Zbor si je ze pridobil lep sloves po celi Sloveniji, zatb nam obeta ta koncert lop umetniški ulitek. Na ^programu ima poleg nekaterih novitet tuai lepo vrsto znanih ^ priljubljenih narodfiih in umetnih pesmi. Sk ladal el j p ro f.* I ladnn&r k-Lo-ite c ki vodita zbor, ‘jel dalj. tudi znanim skladbam tako •smj-evrgtnrr^in '*amemi$ktr rlo-gnano interpretacijo, da bo za nt^s pravp razodetje. V, z^ori% sodeluje precej Tržačanov, ki danes- stalno bivpjo ^v iig^ru, žato bo niarsikrheri poslušalec z veseljeyi sp^et srečal stare znance.. Dolžnost nas vseh 'je da z obilno udeležbo na koncertu dokažemo temu zboru in po-' sebej našim prijateljem, ki: v njem sodelujejo, da še vedno ljubimo in pravilno cenimo našo umetno in narodno pesem. Otvoritev razstave Silvestra Godine Danes ob 18. uri bo v Umetniškem krožku galerije »A. Lonza* v Ul. Giotto 9 otvoritev zasebne razstave slikarja Silvestra Godine, ki bo odprta do 30. oktobra od 11. do 12.30 ter od 17.30 do 20. ure ob delavnikih in od 11. do 12.30 ob nedeljah in praznikih. Ogled Godinove razstave, ki obsega 20 del, toplo priporočamo. Jutri na Pivki spominska svečanost Zveza partizanov tržaškega ozemlja vabi bivše borce in antifašiste k odkritju grobnice padlih borcev, ki bo na Pivki (Šent Peter na Krasu) v nedeljo, 19. t. m. Na predvečer, danes 18, t.m., bo ob 19.30 žalna akademija v pivški kino dvorani, ob 2130 pa skupna poklonitev posmrtnim ostankom padlih borcev v sindikalni dvorani «Javora». Jutri, 19. t. m. do 9. ure poklonitev padlim borcem, ob 9, uri pa sprevod s posmrtnimi ostanki padlih borcev k novi grobnici, kjer bo ob priložnostnem programu odkritje spomenika. Popoldne ob 15. uri pa bo koncert invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca. ( Jtt A P I O J SOBOTA, IS. oktobra 1951 IIAUIO TnST A 7.00 Jutra-nja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «V tajništvu za leteče krožnike*; 12.10 Za vsakogar nttoj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Dino Olivieri; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Na klavir igra George Feyer; 15.00 Bosanske na. rodne pesmi in plesi; 15.25 Kavarniški koncert- 16.00 Novela tedna: Stjepan Ljubiša Mit rov: »Črnogorka«; 16.15 Vokalni kvartet #The Diamonds«; 16.30 Need Rorem: Sonata št, 2; Bela Bar- tok: Osem skladb iz zbirke «Mi-krokosmos«; igra pianist Juli us Katchen; 17.00 Plesna čajanka; 17.30 Velika dela slavnih moj- strov; 18.00 Oddaja za najmlajše: Neva Rudolf: »Zakaj Je tržaško vteme tako muhasto« nato Glasbena fantazija; 19.20 Pestra glas-' ' Borut Lesjak; zgodba: Saša _ _ . iijed.toblgjii«; nato folklorni" instrumentalni ansambli: 22.00 Beethoven:_Godalini «Italt-rne me. kvartal V> B-duru op. 13 Jaltski kvartet«; ;22AO V tč 1 odi je; 23.30 Nočni ples. HADIO THtl 14.3T1 Tretjh stran; 19.05 Po-fei-Mornih poteh: »Pesmi o vinu«; 19.25 Zgodovina in legenda med trgi in ulicami. r.AUlO KOFElt Poročila v slov.: 7.00, 7.30 15,30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30. 17.1o. 19.19, 22.30 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popevke ih ritmi od tu in tam; 14.3o Kulturni obzornik; 14.43 J. JVIelat: »Slovenska dekleta« — N. Rimski-Korsa-kov: »Čmrljev let* — A. Kubin-steln: «Melodlja v F, op. 31» — O Novaček: »Moto perpetuo«; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 20’ poiik in valčkov, 17.30 Glasbeni varietč; 18.20 Dalmatinske narodne pesmi; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 KI, 202,1 III, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00. 10,00, 13,00, 15,OU. 17,00, 19,30, 22 00. 22.55. 8.05 »Mladina poje« — obisk v Domžalah; 8.30 Carl Dltters vori Dittersdorf: Koncert v G-duru za violino in godalni orkester. 9.00 Radijska sola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Majda Klemenčič; Novice iz jesenskega gozda; 9.30 Prelistajmo naš zaoavrii album: 10.10 Zr.ane arije pojeta sopranistka Onelia Flneschi ter tenorist Franco Corelli; 11.00zvo. ki Iz Vojvodine; 11.20 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih; 12,90 Dag VViren: Serebada za godala (orkester Radia Stockholm dirigira Siig VVesterberg); 12.15 Kmetijski nasveti- 12.25 Pariški napevi z orkestrom Ricardo Santos; 12.40 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.30 Narodne na tekočem traku; 13.50 Vasilije Mokramjac: Sonata v g-molu za violino in klavir; 14.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 15 40 S knjižnega trga; 16.00 Slo. venska pesem od romantike do danes — II.: Risto Savin; 16.30 «Na krilih petja«; 17.25 Za pri-Jetno sobotno popoldne; 18.15 Ju- , »a klavif les Massenet: KOTcert ^ in orkester v (jav. znavajmo svet in Na- na mladinska oddaja), pevi ;z filmov — 21.15 Feyer z ritmično skop 0j^cester Zabaval vas bo plesm Wernerj» ni,mi. TELEVIZIJA __ ^ 17.00 Bagdadska joe* { IIA ZNA OBVESTILA ) Visokošolski odbor podpornega društva Dijaška Matica v Trjfu obvešča, da sprejema prošnje za akademsko leto 193I-II samo do 25. oktobra t. I. Tržaški filatelistični klub »L. Košir*, v nedeljo 19. I, ra. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-IL, sestanek od 10. do 12, ure. cije iz fi 'IV 19.30; Pesmi v te«; mori >otovanjakre^ Televizijske! if.vizijska ic " * K :. 21.00 Musicniere; ^Jienik tvski:- tdPonaani- » sl°venska 18 ob 20.30 v Avdit v Trstu KONCERT moškega pevskM fll, DPD «Svoboda» 'z*|lie ki bo izvajal in umetne P*SB' n« raI‘ Vstopnice so n« gpZ pol a ko na sedežu h v Trstu, Ul. j0.30 tel. 31-119 od 15- d« * ure. SNU v trstv j g 50 DANES 18. ob 20.30 uri v. d „8 ZadrKONTOvVL0 uprizori DEŽURNA služba Drama v treh LautJ0Vv° ~ prične 20. oktobra » si lovo igro «Questa » cita a soneetto« J ( k 1 Lxcelsior. 15.00. gret«, Jean Gablih ^jo; rardot. l9-4°'rM Fenlce. 15.00, TL20;. * y, P* J ja V, »Zakrknjeni same:' biva. -rf' ca, W. Ch-iarl, M-, Nazionale. 16.00; »Ni fjenS. .*iii' Viotor Mature, L«® i?1 Aubrey. Cinemascol* fi Arcobaleno. .5-30: Pečk, J. Cohos, j((1o, technicotor. n jSJO'.,,. 9-Supercinema. 1U30- j j(W* ’^c. 22.00: »Most' n »f** cin/V- Holden, A. Gulno ,]/ ji, Filodrammatico. ‘Lfcar0' te«, F. Fabrizi, *>• str^ Giattacielo. J5.3frjen ffe* Jacques Tati. K™wboy», Crlstallo. 16.00: «Co ^ Ford in Anna Ka leVI»- c,,(t Cepilo!. 15.30: «M • Alabarda. 16 00: ^ Art . )ar», R. Como, • >■ Rame. „off Lin’ Altfebaran, l6-^;orley kr»tci I-emon, M R^jl a . Arislon. 16.00: ^polf re», 1Q()0 22°2\.ofd. Aurora. 16.30, 19- oodvV toplo poletje*, i-Newrnan. *Trtle-,a,illi'2<. Garibaldi. 16.^ ‘‘t. O% & K. Sco-t*, IL ,-j.esiiik1 -g«, Ideale. 16.00: ‘ , 8, Eans -tona«, L. Tur > fraP^ Nolan- »in. »DfUŽin?t Iuipero. 16.30. „ HoN ^evk R Lenerik inc leITisKe Italta. 15.30: « Mo^ffma ?,na-tSlSsi. ^ Belvedere. .I5 epizoda- e>, satira«, "o0eP«CamPir,B f(d' Marconi. 1.6.00- f,br sa Altasio #Tot(» '"calfvf Massiroo lM®- pablit° t«> J, lino*, Tot .»no: »Sa^MoV**’ Novo cinc. ■ i^iffl .mji lika Uubez£v' ricciallf Chandler. )V.|(S,capri^j Odeon. I6®0- r< E Waniček G h TRST Ulica »v. mora Italija u-•toto na teh. okrog 170.000 Wv tttasla, to- je okrog 44 Ca stotov vsake tri mese-g* uP°Števamo okoliščini« 8e v zadnjem tromeji , P0,rab‘ več masla (zla-vanja radi večjega povpraSe-kov) . r°8 božičnih prazni- ni Kii151 da skozi S mesecev Z naknadnim 50.000 stotov količino 74-000 kar je zelo bli- POViŠANJE CEN MLEČNIH PROIZVODOV v Spekulacija z maslom VINO JE ŽE V SODIH, DELO PA ŠE NI KONČANO Kako si bomo pomagali 5°,toP”o višanje cen in ‘vlJenjslcih stroškov je v I-"OJi.iZhsti od leta 1953 dali.’ in nezadržen pola*. Ti,« U: . . Hie. se pečajo po- lisi ° * statistikami, ugotav- do L / so se od !eta I953 o letošnjega junija življenj- odStotkTliptovlšal': za Vs t na. pr, tem gre seveda rje ma*enkostno poviša- li-ai “ «» človek sproti ko- ifsn UVi’ Rentno pa po- >■0 i C- pov'šanje nenad- vt.i,n, ce zadeva proizvode trim 6Vne Potrošnje. Tak 8 ‘»er smo v teh poslednjih ^ zabeležili pri maslu, ka-, ,e®a cena je v poslednjem 'i-nU. Poskočila kar za 500 ‘ Pri kg. v poslednjih sed-.... »esecih je cena maslu j, 1 ° ■ e kvalitete poskočila okroglih 1000 lir pri kg. B0 .rugi Piati pa naj bi tr-last 's”3 dr°bno, Po njihovih mn zatrjevanjih zaslužili pr . »a&lu prav toliko kot' , J> grosisti pa celo zatrju-da delajo kd. izgubo (le jim bo verjel!). ‘je s.°. vzroki za to nenad-Povišanje cene masla? jSj Jni vzrok za tak polo-truj . 1 močno zaskrblja podi u iskati v prepove- tla V°?a vsakršne vrste ma-ija’ Prepovedi, ki so jo uveli '..Preteklega marca, da Vo(jn- °'td' ‘talijansko proiz-tiom Pred inozemskim ma-tvoz’ ■£' ie stalo italijanske 24 , e okrog 400‘lir za kg. Slo ia ie maslo že dose- či ean° 658 lir na debelo, hnit -at bil‘ mPrali u-tenisk PreP°ved uvoza ino- Pen ega masla. Zadeva pa 2avlekla in tako se je i«. »aslu vedno bolj viša- ft!asluV^° Za P°višaiije cene j« n°si torej vlada, ker ti, repovedala uvoz masla, .. . . Prepovedi pravočas-mila S tem so hoteli ki ga i"dJfl--0ddajajo ml str‘H- Cena mleku se gotovosti glede bodočnosti. Pretirano povišanje cene masla pa ja medtem povzročilo neko nenavadno tožbo: 32 sirarskih industrijcev Severne Italije toži ministra za poljedelstvo in ministra za trgovino. Tožbo so vložili pred rimskim sodiščem. Vsa zadeva izvira od takrat, ko je minister Colom-bo, sporazumno z ministrom za zunanjo trgovino in z ministrom za poljedelstvo preteklega 21. marca začasno u-kinil uvoz masla. Ta ukrep je bil, kakor smo že omenili, poskus, da bi zaščitili ceno italijanskega masla, ki je hudo padala. Zaradi zmanjšane ponudbe je cena masla poskočila. Predvidena kvota 659 lir za kg masla (na debelo) je bila dosežena 24. junija, nato pa je hitro presegla to kvoto, v tem poslednjem tednu pa se je zvišala še za 50o lir. Industrijci in trgovci z maslom so večkrat spomnili pristojne ministre, da je bila določena meja dosežena, prekoračena in celo podvojena, kar je povzročilo resen disproporc na tem sektorju in glede potrošnih cen. Zgoraj ome.ijeni industrijci zahtevajo odškodnino za utrpelo škodo. Na nekem velikem sprejemu v Parizu je bila Sophia Loren predmet splošnega zanima. n ja. Na sliki jo vidimo ob možu če se nam vino pokvari — ■ ' , ...... —— Oglejmo si tri najpogostejše vinske bolezni in kako jih zdravimo Ko je vino prevrelo, mislimo, da je z njim delo končano vse do prvega pretakanja, ki ga opravimo v novembru, okoli sv. Martina. Pa ni tako. Vino, tudi če smo z moštom dobro ravnali, če pa je bila na sodu ali pri grozdju kaka hiba, nam lahko, če se smemo tako izraziti, — zpoli. V' glavnem poznamo tri vrste vinskih bolezni. Te so: vinski cvet ali kan, nadalje vlačljivost vina, tretja možnost pa je, da postane vino cikasto. Začnimo s prvim: če nismo sodov popolnoma napolnili in je vino po gradaciji nekoliko šibko, se na vrhu naselijo glivice, ki prekrijejo vino z nekakšno belo mrežo ali kožico. Ta je v začetku sicer redka ali tenka, pozneje pa postane bolj debela. Glivice vinske- W,ti cen0 mleku, rt,,.:6. oddajajo mlekarski IL Cena mleku se p0v ''j. Bračuna na osnovi n*ihresi s žpekulacijski- SPREHOD H GAŠPERJEM, KJER SO NEKOČ ŽIVELI HRUSTI Stari Barkovljani veliko raje gredo v Kunčevo ajivo» kot na pokopališče Kratka zgodovina naselja, ki je meščani skoraj ne poznajo Malo je tržaških meščanov, ki se potrudijo v našo spodnjo okolico, da bi spoznali naše kraje in ljudi. Cilj, je navadno najbližja krčma tramvajske ali avtobusne po- staje in le redki so tisti, ki jih ne straši vzpon do višjih predelov ene ali druge okoliške vasi. Med predmestne predele, ki jih tržaški nedeljski izletniki radi posedajo, ti 'ten 'Položi*"1'’ ki 80 Pokupiti * (a Ve količine masla tržjgz^at, Počasi spuščajo *• bodisi zaradi ne- Na obrazu Levvisa Hoada Je videti zagrenjenost. Kako tudi ne. Do pred kratkim Je bil svetovni prvak v tenisu Med zadnjo tekmo ga je nekaj zabolelo v hrbtu in odpovedati se je moral reketu Bubanovičeu uspeh v Sieni 11 je edini živeči skladatelj, ki so njegovo kom-P°zicij0 vključili v zaključni koncert «Chigiane» T. S. Elliot 70-lctnik ^'tcsn*'jVanslci skladatelj Je bil nder ®ubanovii, ki n*tn Sieni na dvomeset-‘‘tbiijc 'iu kompozicije za 0ta8bo na svetovno «Chioi 8 a,bent akademiji '•Či IrI10*’ je bil edini ti-t() k0J"iatel^ ki s o niepo-P0z*cijo uvrstili v ltrta „ zaključnega kon-tiii 0 glasbeni aka-dl,s V Sieni. l b!(o,ander Bubanovič je del 1uf>°slovanske film-* na festivalu **U' kjer so jugnslo-P t*c,j r‘soni filmi imeli In }iielU-Pclra- festivala se tudi profesor za »:,'<,«mi Bta*bo na 0tn,t,en* k n°. P- Latia- 6 'i ,0 n,u hl,e '*t° Jii >t>rpl'?novičeve glasbe-t l*)aoe predvajanih "bi|0’ 'n tako je dobil po- Sie»o. de,,|ia mutirale C hi-l? «ln,.rtaio Ž' 27 let. Po- °l^e k^-e °tasbe, ki se po- Poseben predmet, bm' telaii za vsa °las’ h • Bl° t,6c,7l zn scensko 4 *'cjj0 's, dirigiranje, kom-,tiji ‘td. Študij na aita-' l( Jaia štiri leta, vrši p° meseca v letu. V času poletnega pouka znašajo povprečni izdatki za profesorje, orkestre, štipendije študentov in ostalo tudi do 4 milijone lir dnevno. Na svetu obstaja samo še ena šola take vrste, v Salzburgu, ki jo vzdržuje Philips, toda akademija v Sieni uživa mnogo večji u-g led. Kar zadeva Hubanovičevo skladbo, ki so jo uvrstili v program letošnjega zaključnega koncerta na akademiji, gre za temo na glasbo risanega filma «Maščevalec'». Polep pouka iz glasbe za film, je namreč Hubano-vič v Sieni obiskoval tudi tečaj znanega profesorja kitare, Andresa Segovie. Njemu je izročil svojo ten,o kot koncertno kompozicijo in le-la mu je bila tako všeč, da jo je vključil v program zaključnega kon certa. Tako je bil Bubanovič, poleg Frescobaldija, Turina, Bacha, Torrobe in drugih, edini živeči skladatelj na tem programu. Njegovo temo je interpretiral znuni španski kitarist Miguet Ku-bio. Eden največjih živih evropskih pesnikov, Thomas S. Elliot je slavil te dni sedemdesetletnico rojstva. Dobitnik Nobelove nagrade za literaturo v letu 1948 se javlja sedaj le še tu pa tam s krajšimi sestavki. Kljub temu, da se njegova književna deuvnost o-mejuje na relativno precej kratko časovno razdobje (1922-1954), se ga v anglo-ameriškem svetu smatra za enega od najpopolnejših u-metnikov tako na področju p.oze kot poezije. S svojim prvini delom, eposom v stili h «Sirc ka zemljam (1922), je Thomas Elliot osvojil srca široke javnosti, ki ga ni zapustila niti takrat, ko je z nekaterimi religioznimi sestavki (»Štirje kvarteti» — 1944) zapustil prvotne poti. Kot dramski pisatelj se je Thomas Elliot pojavil šele leta 1935, a šele njegova dela štiridesetih let »Družinski dan», »Coctail partgs, «Zasebni tajniku, so ga u-vrstila v svetovno književnost, spadajo prav gotovo v prvo vrsto Barkovlje predvsem zaradi svojega lepega obrežja. V poletnih časih prihaja v Barkovlje vsak dan na tisoče meščanov, ki v vročih dnetui-. ščejo oddiha v bolj ali manj hladni barkovljanski vodi. Vsak ve povedati, da so Barkovlje najlepši kotiček tržaške okolice, pozna pa jih samo od barkovljanskega vrta do miramarskega gradu, kar pa je nad železnico in posebno nad proseško cesto, so zanj španska vas. Koliko je naših ljudi, ki so se povzpeli do Ko-meščine, Trstenika, Gašperjev, Bajdovcev in Cjakov, ki ležijo vsi tik pod gozdom in se lahko ponašajo s svojim izredno zdravim zrakom, ki ga dajejo hrasti in še posebej bori? Iz vseh teh visoko ležečih naselij imaš krasen razgled na vso barkovljansko kotlino in se lahek vzpon sem gor po klancih ali poteh vsekakor izplača. Med take visoko ležeče predele Barkovelj spadajo tudi Gašperji. Do njih prideš po poti, ki se odcepi od proseške ceste pri Sčukovih, ali kakor nekateri pravijo, pri Ščukovem kotu. Ta precej strma pot se vije skozi lep zaraščen gozd, nad globokimi prepadi, ki se končajo v hudourniku, ki se steka v morje tik ob barkovljan-skem pokopališču. Do Gašperjev prideš tudi po krajšnjici, po stopnicah, ki se že v samem začetku odcepijo od te poti. Ce pravimo, da so pristni Barkovljani samo Pertoti in Martelanci in da vsi ostali niso nič drugega kot priseljenci, bo to držalo posebno pri Gašperjih. Tja se je pred nekaj stoletji naselil neki Gašper, ki je imel dve hčeri, od katerih se je ena poročila z Vodopivcem, druga pa z Žnidarčičem. Zdi se, da je bil prvi Goričan, drug: pa Bistričan, naselje pa je dobilo ime po Gašperju. Zanimivo je, da so Gašperji sejali tudi žito, kljub neugodni legi, kljub strmemu pobočju, povečini pa so se u-kvarjali z vinogradništvom in delno tudi z živinorejo. Pri Gašperjih je bilo nekoč vzdolž vseh hiš veliko murv, ker so se Gašperji ukvarjali tudi s sviloprejkami. Gojil' so tudi cvetličarstvo, le da v manjši meri. Lahko bi govorili tudi o prašičereji, toda s tem so se nekoč ukvarjali vsi Barkovljani, kajti pred nekaj desetletji ni bilo v Barkovljah hiše, pri, kateri bi od jutra do večera ne cvilil v svinjaku po kak rilec V poznejših časih so se Gašperji prelevili iz kmetov v zidarje in še posebej v kam noseke. Povod za izbiro tega poklica je -dal prav gotovo velik nov kamnolom ob vznožju trsteniškega pobočja, ki je pri popolnem obratovanju zaposloval do 30 delavcev. Pobudo za tako obširno podjetje je dal Josip Žnidarčič, ded vsem dobro znanega barkovljanskega borca Rika 2nidarčiča. V tistih letih so gradili južno železnico, ki je potrebovala ogromno kamenja za zidanje mostov in tu-di trdnjave na Greti, ki smo ji vedno pravili in ji še danes pravimo «Sanca». Pre- cej široko pot do kamnoloma. Podjetnost Josipa Žnidarčiča ni poznala ovir in je stroške za gradnjo ceste vsaj deloma krilo odvažanje materiala, s katerim so zasipali morsko o-brežje od barkovljanskega pokopališča do železnega mostu pod Gheto. Za vsak koš takega materiala so vozniki prejemali po en goldinar. S tem je bil strošek za voznino krit. % ' . . . i ‘ - Kdot se sprehaja' ob barkovljanski obali, bo opazil, kako štrlijo iz morja večje ali manjše skale, ki služijo za razbijanje valov. To so pa le estanki velikih skal, ki jih je čas pogreznil globoko' v morje. kajti pred nekaj desetletji je bilo na barkovljanskem cbrežju vse drugače kot da nes. Petdeset in šestdeset lev stari ljudje se dobro spominjajo velikanske skale, ki so j: nadeli ime »Sokolski otoku, ki je štrlela visoko iz morske gladine in na kateri so barkovljanski in tržaški sokoli preživljali najlepše poletne u-re svoje mladosti. Vse te skale so pripeljali Judovci in še več Gašperji po svojih strmih cestah iz svojih kamnolomov do obrežja. Tisti, ki pozna barkovljanske poti in njihovo strmino, se mora čuditi, kako težko so delavci v kamnolomu s tedanjimi primitivnimi sredstvi izvlekli od 25 do 30 ^totov težke Jcamne in'jih naložili’ na vozove, in s kolikšnimi težavami so te bloke vozniki pripeljali vse do obrežja. Bili so to hrusti, ki s o jim bili stoti, kar so nam cule. Paštnom in bližnjemu gozdu so dajali Gašperji lepa slovenska imena, ki se, žal, počasi izgubljajo. Ali ve današnja mladina, kje je pri Gašperjih Kontovo, Kontovelsko Sentlinovec, Kudrovec, Barle-tovec in druga iepa imena manjših ali večjih zemljišč? Ker sestavljajo Gašperje sami Vodopivci in Žnidarčiči, to bili potrebni tudi nadev-ki, ki so Mežnar., Bača, Česen, Lesička, Skočot, Cuk, Zama-rič in Napoljon. Nič slovenskega ne zveni v nadevku Sardo, ki ga je nosil prej 0-menjeni Josip Žnidarčič, ki je bil do leta 1875 barkovljanski župan in nošll kratke hlače Bilo je 1848. leta, ko se je raznesel po Barkovljah glas, da bodo Sardinci (Sardi) napadli vas z morske strani. Na Josipu 2nidarčiču, županu, je bila odgovornost pred sardinsko zasedbo in zato je oče župan sklical srborite barkovljanske miličnike, jih pošteno oborožil in razpostavil ob o-brežju, da odbijejo napad, ki bi imel za takratne Barkov-l,ane lahko hude posledice.) Vse kaže, da so se Sardinci zbali Barkovljanov in njihovega «armadnega poveljnika« .1, svojo pustolovščino opustili Od takrat je dobil Jože 2nidarčič svoj nadevek »Sardo«. Njegov vnuk je še danes za vse Barkovljane Riko Sardo. Jože Sardo je kot župan o-pravil tudi zadevo barkovljanskega pokopališča. Tam ob morju so imeli Kunci svoj lep travnik, ki so ga darovali tržaški občini, da se tam pripravi pokopališče, ki naj bi niškim delom so zgradili kapelico in zid okoli pokopališča, kakor tudi most čez potok. Ker so prostor za pokopališče darovali Kunci, pravimo Barkovljani, da bomo vsi končali v «Kunčevi njivi«, kar se veliko lepše glasi, kakor pokopališče. Tudi pri tem koristnem delu je imel svoje zasluge kratkohlačnež Jože Sardo. Ti, ki si prebral te spomine, povprašaj, kdaj bosta Marička Mežnarjeva ali Miček Za-marič pri Gašperjih odprla osmico, pojdi tja in pil boš najboljše vino. H. P. ga cveta potrebujejo kisik, ki ga črpajo iz praznine med ravnjo vina in sodom, čim več je tu prostora, tem več je kisika, torej lažje je razmnoževanje glivic. Da to preprečimo, je torej nujno potrebno sod napolniti do vrha. Če nimamo vina, napolnimo prazni prostor z žveplenim dimom, kot to delamo pri žveplanju praznih sodov Vinogradnik po navadi ve za to, le da včasih, posebno v sedanjem času, ko ima še veliko dela in ko vino še vedno previra. na to pozabi in dovolj je le nekaj dni, da se pogoji za to bolezen z? ustvarijo. Giivice, ki se v takih okoliščinah kaj rade razvijejo, razkrajajo vino v vodo in ogljikov dvo-kis, uničujejo eter, prosto kislino, skratka snovi, ki vino sestavljajo in ki mu dajejo oni tipičen okus in tudi gradacijo. Ker pa so s temi glivicami po navadi pomešane tudi ocetne glivice, je možno, da se vino tudi skisa. Zato je nujno potrebno, da so sodi stalno polni, da zrak ne more vanje. Če pa se je vinski cvet vendarle naselil, ga je treba takoj odstraniti. To pa ne z navadnim dolivanjem z vrha. Vino dolijemo v sod tako, da ga z lijakom z dolgo cevjo vlijemo globoko v sod, da se površina vina z glivicami vred dvigne do vrha, ker se bodo sicer glivice pomešale z vinom. Drugega vina pa dolijemo toliko, da nam gre nekoliko črez, ker s tem izrine na površje in čez veho tudi glivice. Druga bolezen je vlačlji-vest vina. Ta bolezen je bolj značilna za šibka bela vina. Pri črnih vinih je sko-laj nepoznana. Vlačljivosti pa ne preprečuje le večja alkoholna stopnja, pač pa tudi tanin. Nekoč so tudi bt-la vina dalj časa pustili na tropinah in tedaj je vino potegnilo iz pešk in tropin več tanina. Toda tako vino je bilo bolj trpko in manj okusno. Kako spoznamo to bolezen? Ko tako vino pretakamo, teče kot olje. Kako bomo tako bolezen preprečili in kako zdravili? IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimnillllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIIUIIItllHIIIIIIIIIHII Fižolčki 12 Spisal in narisal Milko Bambič Dvignila sta ga in — ruk! — deklici v ramo- Minka se je zdrznila. «No, 1 no, še premalo sva te!» sta šepnila maščevalca. Krepkeje sta zagrabila orožje in se zaletela Sedaj je deklica glasno kriknila. «Mir!» pozove učiteljica. Fižolčka sta se muzala in jo znova napadla. «Uuu-uhu!» je zajokala Minka. Dvignila je roko in zatožila zadaj sedečo Cilko, da |o zbada. den so začeli lomiti kamenje, služilo za pokopavanje barje bilo potrebno zgraditi pre- kovljanskih mrličev, z udar- — Gospod kapetan, ideja ni moja, pač pa moje zaročenke, ki me ima zelo rada..,. .Predvsem bi bili morali trgati grozdje čim bolj zrelo, ker bi s tem zvišali gradacijo, to se pravi stopnjo alkohola. če bi to ne bilo mogoče, bi bili morali mošt popraviti s tako imenovanim koncentriranim moštom, da bi dobili vsaj 12 stopinj alkohola. Nadalje bi morali paziti na to ,če je tudi vrsta grozdja podvržene tej bolezni, ker bi v tem primeru morali dodati nekaj gramov tanina, ki ga btiemu grozdju primanjkuje. V tem primeru si pomagamo kar enostavno: v sod obesimo vrečko z dobro peščico — 50 do 100 gramov na hi — svežih in zdravih gozdnih pesk, ki jo pustimo v njem, da alkohol izvleče iz njih tanin. Kot vidimo je za enkrat, če bi se bila bolezen že pojavila, možna le slednja rešitev, ker je za prejšnji dve že prepozno. Morali bi bili torej paziti prej. So pa še druge možnosti za reševanje vina: Pri vsakem pretakanju je treba sod dobro zažveplati, ker žveplov dioksid preprečuje razvoj glivic, če pa vina nočemo pretočiti in se bolezni bojimo, damo vsakemu hi vina po 15 gramov kalijevega bisulfita. Kot smo že rekli, vino prvič pretočimo v novembru. Če pa se je bolezen že razvila, ga moramo pretočiti že prej in to tako, da ga krepko premešamo in ne kot po navadi, ko pretaka- mo vino tako, da čim manj mesa. Takemu vinu dodamo še po 10 do 15 gramov ribjega kleja na hektoliter in ga po desetih dneh pretočimo v dobro zažveplan sod. In prišli smo do tretje vinske bolezni, do cika. Vino postane cikasto po navadi le poleti. V bolj redkih primerih pa tudi že pozimi, čeprav ne kot nekoč, je te vinske bolezni še veliko. Da jo preprečimo, moramo ravnati takole: že ob trgatvi bi bili morali vse slabo grozdje odstraniti, kot smo pisali še pred trgatvijo. Tedaj smo tudi rekli, da moramo f osebno paziti tudi na to, da je posoda zdrava in povedali smo tudi, kako se posoda, ki ima kako hibo, popravi. Da se prepreči ta bolezen, je treba paziti, da se pri vrenju trop ne dvigne preko roba kadi, ker se s tem omogoči začetno kisanje, ki nato pri prešanju pride v vino, kjer se bolezen dokončno razvije. Dobro sredstvo za preprečevanje te bolezni je seveda, tudi temeljito žveplanje soda. Vse do tu je za letos že mimo in bi v našem primeru veljajo bolj za prihodnjo trgatev kot za sedanjo. Za nadalje pa velja sledeče: Ko se naše kleti začno spomladi spet ogrevati, moramo vinu v sodu dodati vsaka dva meseca po pet gramov kalcijevega sulfita na hi. Poleg tega moramo tudi paziti, da bodo sodi stalno polni in dobro zamašeni. „„„„„ ... Da bi drevo uspevalo ni dovolj ga vtakniti Sadno drevje sadimo spo-]nih sokov in tvarin, ki orno-mladi ali jeseni, to se pravi tudi v sedanjem času. O koristnosti sadnega drevja smo že večkrat pisali, ne bo pa odveč ponovno poudariti, da je pri nas vse premalo sadnega drevja, posebno ko je za marsikatero vrsto sadja naša zemlja kot nalašč. Kar bomo pisali sedkj; se ne nanbša toliko na velike nasade, pač pa velja bolj za malega kmeta, ki mu je nekje usahnilo drevo ali ki je staknil prazen prostor in bi ga rad »zapolnil«. Marsikateri kmet vtakne nekam neko sadiko in ko pride pomlad in poletje in ko gre že leto okoli, se mu sadika nikamor ne zgane. Grešil je že, ko je kopal jamo, ker jo je napravil preozko in prepiit-vo. Da bo sadika kmalu pognala in se že v nekaj letih razrasla, je potrebno, da drevesu, njegovim koreninam globoko in široko zrahljamo :n naložimo v jamo, posebno drevju, ki s koreninami sega globlje, večjo količino hlev' skega gnoja. Zakaj je treba sadju globoko in s;roko skopati? Korenine d hajo. zato potrebujejo zračno in zrahljano zemljo. Poleg tega rastlina potrebuje gnoja. Izkušnje nekaterih sodobnih sadjarjev pri zasajanju posamičnih sadnih dreves (in ne velikih sadovnjakov, kjer po navadi s traktorji globoko rigolajo) so pokazale, da ni odveč skopati 2 m široko in 70 cm do 1 meter globoko jamo Nato zrahljano zemljo pognojimo po VšČT širini in ne le o-koli korenin. S .em nekako zvabimo korenine, da svojo jir.režo čim bolj na širpk0 razpredejo srr imdjn zato več možnosti za nabiranje ootreb- HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od-, 21." 3. do 2Č. 4.) Večji in lahlti dobički, potru- BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nove naloge vam bodo zaupali, težko jih boste zmogli. DVOJČKA (od 91. 5. do 22. 6.) Srečanje z ljubljeno osebo Tudi pri delu sreča. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Oborožite se s potrpežljivostjo, potrebna vam bo. LEV (od 23. 7. do 22,_ 8.) Pri novem poslu vas čaka največji uspeh. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Preveč ste si drznili. Zavrite svoj zalet. TEHTNICA (od 28 9. do 23. 10.) Ne zanesite se preveč na tujo pomoč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Težko boste pogrešali družbo Sami ste kiivi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ob neki ponudbi boste ostali brez sape. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne vžtrajajte, ker preveč tvegate. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nesluten in nepričakovan uspeh. Bodite ga vredni. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Sreča pri špekulacijah. Izplača se tvegati gočajo naglo rast drevesa in nato obilen sad. S tem se turi’ razbremenimo poznejšega dela, ko bi morali hlevski gnoj pod drevo podkopavati med korenine, s čimer bi od časa do časa nujno koreninice trgali in s tem rasti drevesa škodovali. Ce smo drevesu tako temeljito zrahljali in ga podgnojili, bo pozneje zadostovalo površinsko gnojenje z umetnimi gnojili, ki ga bomo opravljali v času najbujnejše rasti, v času tik pred cvetenjem in z nekaterimi naglo topljivimi gnojili med razvojem in dozorevanjem sadja. Ko že govorimo o sadnem drevju, bomo omenili enega najbolj nevarnih škodljivcev, ki se pojavlja predvsem pri mlajših nasadih jablan. Gre za vrtnega zavrtača, to se pravi majhnega hrošča, ki žici v deblu in vejah, kjer se tudi razvijajo njegove drobne bele ličinke. Kako spoznamo, da je drevo okuženo? Na deblih in vejah opazimo v lubju drobne luknjice, Ce vejo prelomimo, vidimo v lesu temne rove in v njih drobne temne hroščke ali bele črvičke. Hrošček roji že sredi a-prila, ko samica zavrta v deblo ali v vejo rov, kamor polaga jajčeca. Sadjar opazi škodo po navadi, ko je že prepozno, ko se drevo začne sušiti Koža debel in vej začne pokati in se ločiti od lesa. Da bi mera bila polna, napade drevo še kaka druga glivica, ki povzroča rakavost ali kako drugo hudo oolezen Naslednjo spomlad bo -drevo morda še ozelenelo, do maj« pa bo že suho. Kako bomo to preprečili? Drevesa ntbtamo stalno pregledovati, posebno važno je, pregledovati jih v začetku maja^ in sedaj jeseni. P«ziti moramo na lukn.jice.fV deblu in vejah, ^Zatiranje vrtnlga zavrtača ni‘ lahko, ker je ta* -Jto skrit. Ce je drevo že močno pokvarjeno, je najbolje, da ga izkopljemo in sežgemo, da se škodljivec ne razširi. Ce pa hapad ni še tako hud, si pomagamo s škropljenjem, ki ga opravimo sredi aprila, ko se pojavijo hroščki. Tedaj moremo drevo temeljito poškropiti z ustreznim škropivom in to dvakrat zaporedoma, v presledku dobrega tedna. Isto ponovimo še julija in avgusta. Ker so drevesa v tem primeru šibka, je dobro, da jih škropimo ali prašimo tudi proti drugim boleznim in škodljivcem. Ker se vrtni zavrtač najraje loti oslabelega in slabo negovanega drevesa, pazimo, da nam neko pokrnelo drevo v vrtu ali sadovnjaku ne bo nakopalo zavrtača tudi na druga močna in zdrava drevesa. Ce je drevo prešibko, ga odstranimo, če ne, mu dobro pognojimo in ga okrepimo, ker bo ta preventivni ukrep še učinkovitejši kot poznejše zdravljenje že napadenih dreves. D.—b Gorisko-beneški dnevnik Interpelatija svetovalca KP! Battella Štandreškim kmetom povrniti stroške za popravilo poti, ki pelje k smetišču Smetišče širi smrad po Rojcah - Vprašanje iztoka kanalizacije v Sočo Pred časom je okoli štirideset itandreških kmetovalcev z vprežno živino in dvema traktorjema popravljalo cesto, iri pelje k smetišču. Cesto so popravili z »roboto«. Te je služilo občinskemu svetovalcu Nereu Battellu za vzrok, da je napisal. na župana interpelacijo, v ketferi pravi, da tfi moralo županstvo, ki je s štandreškimi kmetovalci pogodbena stranka glede smetišča, cesto vzdrževati na svoje stroške in s tem omogočiti kmetovalcem, da odpeljejo smeti. Svetovalec zato predlaga, naj vnaprej župknstvo samo popravlja cesto, za popravilo pa naj štan-dreškemu društvu neposrednih obdelovalcev povrne stroške. S tem v zvezi predlagatelj interpelacije poziva županstvo, naj se vprašanje smetišča čimprej temeljito reši. Dohod do smetišča je zelo strm in bi bila zaželena gradnja druge manj strme in priklad- Včeraj asfaltirali Ul. Pctrarca V skladu s sklepom občinskega odbora je gradbeno podjetje Mattiroli včeraj asfaltiralo Ul, Petrarca in del trga C. Battisti. z delom so pričeli zjutraj in ga še pred večerom dokončali. Podjetje je v manj kot enem dnevu asfaltiralo okoli tisoč kvadratnih metrov ceste. Delo je šlo hitro od rok tudi zaradi tega, ker je bilo treba na dobri podlagi položiti samo plast a-sfalta, ali »preprogo«, kakor temu pravijo. Kvadratni meter takega asalta stane 320 lir, S tovorniki so iz Zagraja vozili asfaltno mešanico, vro- -o 160 stopinj. Z modernim nejse poti, ki bi po eni stran. strojem so asfaU položiH „aj. olajšala pot kmetovalcem, ki smeti odvažajo, po drugi strani pa bi bilo treba upošte- palke, ter krminsko - gradiški Konzorcij, ki na tem kraju zajema vodo za namakanje. vati dejstvo, da je smetišče zelo blizu naselja na Rojcah ;n širi smrad po obljudeni o-kolici, Ker se je že večkrat razpravljalo v okviru regulacijskega načrta o iztoku mestne kanalizacije v Sočo, in sicer o njegovi regulaciji, bi bilo prav, če bi to vprašanje združili s smetiščem. Vprašanje fci moralo zanimati CAFO, ki ima v bližini vodovodne 6r- prej po eni, potem pa še po drugi strani. Ko se je zmes ohladila, je bila dovolj trdna, da so po njej lahko šla vsa vozila. Z OSLAVJA Urediti obrestne jarke Nedvomno so Oslavci zelo zadovoljni z asfaltiranjem pokrajinske ceste po vasi, vendar so po zadnjih nalivih spoznali, da je pokrajinska u- mmtlHHIIIItllHHHIIHIIIttllllHIfHlllllllltlllHiilHllllllllll.llllllllllllllllltftlllHIIHIIIIIIIIIIIIH« Sporočilo FI0M - CGIL Šele s sindikalnim sporazumom bo dokončno rešeno vprašanje SAF06 Razpredelnica plač, ki bi jih prejemali delavci in uradniki v preusmeritvenih tečajih prava pri tem delu pozabila na nekaj zelo važnega, in sicer na obcestne kanale. Dokler je bila cesta v makadamu, se je deževnica odtekala Po kanalih, ki so bili na obeh straneh ceste, sedaj pa, ko so cesto nekoliko razširili, so odpravili jarke, ki so bili na zunanji strani ceste. Vsakih nekaj metrov so speljali odtočne jarke v vinograde, kar prebivalci, ki imajo zemljo ob cesti, ne morejo odobravati. «» ------- Danes proslavlja policija 106. obletnico ustanovitve. Ob tej priliki bo ob 9.30 v vojašnici Sabotin svečanost, kate-r. bodo prisostvovali poleg a- Prepovedana prodaja mošta do 25. oktobra Županstvo sporoča, da je do 25. oktobra prepovedano prodajati za neposredno uporabo mošte vseh vrst in uporabljati napol koncentrirane in polsladke mošte kot dodatno sredstvo za popravljanje navadnih in žlahtnih vin. Kršitelji bodo kaznovani po zako- Prvi resen mraz Snežne padavine v višjih legah so v ravninskem delu videmske in goriške pokrajine povzročile včerajšnjo najnižjo temperaturo v Gorici, kjer je živo srebro kazalo v jutranjih urah komaj 1,4 stopinje nad ničlo. To je bila daleč naokoli včerajšnja najnižja temperatura. Seveda se ne moremo primerjati s temperaturo, ki so jo zabeležili v bližnjih jugoslovanskih predelih, kjer so imeli včeraj prvo siano v tej sezoni. Kakor se gentov javne varnosti tudi I govori, bo vreme še nekaj dni predstavniki oblasti. I stanovitno, pa tudi hladno. •HIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIItllimilllHIIIIIIIItlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJItlllHIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIII V' Sirijo in asfaltirajo DrevoredXX. septembra Popraviti je treba Ul. Giustiniani Zveza kovinarjev FIOM-CG IL je glede sporočila, da v SAFOG ne bo prišlo do odpustov, objavila letak, v kate-iem' se zahvaljuje delavcem >t udeležbo v stavki, obenem p'B“ jih' poziva,' naj bodo budni in' naj rie dovolijo, da bi ie '‘razbita njihova enotnost. Vprašanje odpustov bo dokončno rešeno šele s podpi-efint 1 »tndikalnega sporazuma. Zveza kovinarjev opozarja delavce tudi na besedo »ponovno sprejeti« (riassunti) na dejo, ki je zapisana v sporočilu o preklicu odpustov. »Ponovno sprejeti« na delo so lahko samo tisti delavci, ki so bili odpuščeni. To naj bi veljalo za delavce, ki bodo 12 mesecev v preusmeritvenih tečajih z 8n-odstotnimi plačami. Zaradi takega tolmačenja vladne odločitve je najbolje počakati uradno verzijo sklepa vlade, šele potem bo mogoče z gotovostjo reči, kako je z rešitvijo krize. Upoštevajoč, da bodo delavci in uradniki, ki bodo poslani v preusmeritvene tečaje, prejemali samo 80 odstotkov plače, prilagamo razpredelnico, ki kaže, koliko bodo znašale mesečne plače v tem obdobju, zaračunane na minimalne pogodbene prejemke: specializirani delavec L 34.012 kvalificiran delavec L 30.717 special. navaden del. L 29.072 navaden delavec L 27.264 uradnik I, kat. L 65.292 uradnik II. kat L 49.244 uradnik Ill.kat. A L 36.681 uradnik III. kat. B L 31.061 Odvzete šoferske knjižice Po naročilih prefekture so odvzeli vozna dovoljenja za motocikle Orlandu Violinu iz Ronk, Edgardu Rivoltu iz Kr-mina in Gianni Bressanu iz Gradiške. «»------ Cepljenje otrok proti poliomielitisu Na higienskem uradu v Ul. Mazzini 7 dajejo vsak dan od 11. do 12. ure ter od 17. Co 19. ure otrokom injekcije proti poliomielitisu. Vsaka i-njekcija stane 600 lir; brezplačno jo prejmejo samo občinski reveži. Skupno se dajo tri injekcije: druga čez en mese". tretja pa čez pol leta. Ot.i.ci, ki prejmejo i-r.jekcijo proti poliomielitisu, r.iso dolžni, da se takoj cepijo proti davici in kozam. Nobenega dvoma ni več, da ima županstvo dobre namene glede ureditve cest, ki' peljejo na mednarodni bloic pri Rdeči hiši. Vendar se zdi, da posveča več pazljivosti arteriji, ki veže mesto z blokom, to se pravi Trgu sv. Antona in Ul. Alviano, zanemarja pa Ul. Giustiniani, ki je prav tako zelo prometna, saj je dru-i ga edina cesta, ki veže pod predorom mesto s tem blokom. V Ul. Giustiniani je namreč jarek že nekaj časa zasut z velikimi kamni, ki so zlasti ponoči zelo nevarni za kolesarje in pešce. Ker je slaba razsvetljava, je ta nevarnost še večja. Županstvo mora nekaj napraviti, da se vsaj začasno cesta popravi in da se namesti več električnih žarnic. V skladu z željami, ki jih je izrazil naš list, pa je pričelo širiti cestišče v Drevoredu XX. septembra. Odkar so položili kanalizacijo, so skoraj do pevmskega mosta v smeri proti mestu dodali na desnem robu ceste širok pas asfalta, s katerim so cestišče praktično razširili za kake štiri metre, kar je velikega pomena za varnost prometa. Seveda si ne moremo želeti drugega, | potrdile. kot te, da to z delom nadaljevalo in da bo v kratkem ves Drevored XX. septembra široka in važna cesta. IZPRED SODISCA Smrt dečka pod kolesi tovornika Včeraj so na goriškem sodišču obsodili na štiri mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list ter na plačilo stroškov civilni stranki 54-letnega Natala Driga iz Cer-vignana, ker je povzročil lan-skega 5. septembra cestno nesrečo v Tržiču, v kateri je izgubil življenje 14-letni Gian-franco Miniussi iz Ronk. Mi-niussi je namreč vozil trici kel proti Ronkam, Drigo ga je hotel prehiteti s tovornikom in prikolico, čeprav je bila cesta prazna, ni zavozil na sredino ceste in je zmečkal s kolesi tovornjaka ubogega Miniussija, ki je po nekaj urah umrl v tržiški bolnišnici. Prometna policija je takrat ugotovila krivdo Driga in tudi včeraj so priče to TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 17.6 stopinje ob 15.31? uri, najnižjo pa 1,4 stopinje ob 5,30 uri. V tej dvorani goriškega sodišča bo zasedalo tržaško porotno sodišče od 29. do 31. oktobra VIZ, v Italijansko nogometno prvenstvo Konec triumvirata po teh mah 5» kola? Fiorentina-Inter ključna tekma - Triestina v Turin po peto ničlo ? Četrto kolo A lige nogometnega prvenstva je ustoličilo na vrhu lestvice triumvirat Juventus-Milan-Fiorentina, 5. kolo pa ima vse pogoje, da ga razdere. Po logičnih računih bi moral odpasti Juventus ki ho od trojice edini igral na tujem terenu in povrhu še proti nasprotniku, ki sodi v e-litni krog. Kaj lahko doseže Juventus v Rimu proti Romi? Dve točki se zdi skoraj preveč, eno točko pa lahko prej kot nobeno, čeprav tudi zmaga Rome ni povsem izključena. Toda že izguba ene same točke bi pomenila slovo od vrha. na katerem se bosta po vsej verjetnosti obdržala samo še Fiorentina in Milan. Prva bo sicer vodila težko borbo z In-terjem in če Sarti ne bo bolje branil kot predvčerajšnjim v Saragozi, potem mu utegne Angelillo natresti precej golov v mrežo. Pa tudi ne glede na Angelilija je lnter dovolj močan, da lahko prekriža Fio-rentini načrte in če bi mu to v resnici tudi uspelo, potem bo vodstvo skoraj zanesljivo spet prevzel Milan sam, za katerega bi morala biti tekmo z Alessandrijo na lastnem terenu samo ekshibicijska parada. S tem bi opravili na vrhu ta- ............. IZ SOVODENJ Asfaltiranje eeste se zaključi v četrtek Sovodenjsko županstvo sporoča, da bo cesta Sovodnje -Rubije zaprta za promet do prihodnjega četrtka. Promet bodo ukinili na posameznih cdsekih. Kdor bo vozil po ti-tem odseku ceste, kjer je vožnja prepovedana, bo plačal glo-bo. Kdor pa bi od pristojne osebe dobil dovoljenje za prehod, bo moral voziti zelo počasi. IZ BENEČIJE Ptič iz Ljubljane priletel v Slovenov bele, toda jutrišnji program da za Furlane velja isto kot predvideva še mnoga druga zanimiva srečanja, med katerimi zavzema ugledno mesto predvsem tekma med Padovo in Bologno. Prognoze so na strani Bologne če že ne za dve, pa vsaj za eno točko, toda Padova je svojim gledalcem dolžna še marsikaj in zato ni prav nič nemogoče, da se okrepi za nadaljnji dve točki. Podobne možnosti so tudi za srečanje med Udinese in Sampdorio. Tudi tu je Sampdoria obvezni favorit, mogoče še z večjimi izgledi kot Bologna p roti Padovi, to- Totocaleio št. 7 Fiorentina-lnter I X 2 Genoa-Bari 1 X Milan-Alessandria I Napoli-Lanerossi 1 Padova-Bologna X 2 1 Roma-J uventus X 2 Spal-Lazio I Tal. Torino-Triestina 1 Udinese-Sampdoria 1 X Atalanta-Palermo 1 Parma-Cagliari X Sambenedett.-Novara 1 X Verona-Venezia 1 Messina-Zenit Modena X 1 Taranto-Prato I za Padovance, le s to razliko, da so še bolj potrebni točk in da imajo do svojih pristašev še nekoliko večji dolg. Polna negotovosti je tudi tekma med Spalom in Laziom. Ce imamo seveda pred očmi katastrofo Spala v Milanu proti lnterju, potem bi moral biti Lazio avtomatično favorit, toda žoga je okrogla in zakaj ne bi Spal poskrbel za presenečenje? V preostalih treh tekmah A lige so favoriti domačini, in sicer Genoa proti Bariju Na-poli proti Lanerossiju in To rino proti Triestini, kateri doslej še ni uspelo doseči niti e-ne same točke. Tržaška enajstorica bo odpotovala v Turin z improvizirano postavo. Kakšen bo njen sestav, še ni dokončno znano, gotovo pa je, da bosta ostala doma Szoke in Turtul, ki sta povsem izven forme. Toda kdo ju bo zamenjal? V četrtek je trener Olivieri preizkusil vse eventualne kandidate, toda razen Comissa so vsi ostali precej zatajili in zaradi tega še povečali skrbi trenerja. Ker pa nima velike izbire, se bo pač moral odločiti za najboljše med slabimi in tako bosta v napadu po vsej verjetnosti igrala Comis-so in Rigonat, morda pa tudi Rimbaldo, katerega bi v kril-ski vrsti zamenjal Tulissi. ki je že prestal diskvalifikacijo za tri efektivne nedelje. Toda naj Olivieri še tako obrača in preobrača smo s kvaliteto skoraj vedno na i-stem in prognoza je — žal — lahko tudi tokrat samo ena — 1. Dirka za veliko nagrado Maroka Kdo bo svetovni prvak: Hatvthorn ali pa Moss? Trenutno je v vodstvu Havvthorn s 43 točkami CASABLANCA, 17. — V nedeljo bo na krožni progi v Ain Diabu (7,500 km) ki bodo morali piloti prevoziti 53-krat v skupni dolžini 403 km, dirka za veliko avtomobilsko nagrado Maroka, ki velja kot zadnja za svetovno prvenstvo pilotov. Borba za naslov prvaka je praktično omejena na Angleža Hawthorna (Ferrari) in Stirlinga Mossa (Vanvvall). Vendar pa je Hatvthorn v veliki prednosti, ker je trenutno v vodstvu s 43 točkami pred Mossom. ki jih ima le 32. Hatvthornu zadošča zaradi tega da osvoji samo tretje mesto in naslov svetovnega prvaka bo njegov. Vsi piloti so že v Casablanci in že preizkušajo proge in svoja vozila Lani je na tej progi zmagal Francoz Jean Behra s povprečno hitrostjo 181,283 km, najhitrejši krog pa je dosegel Fangio s 187.961 km. V formuli 1 bodo startali: Ferrari: Havvthorn, Phil Hill in Gendebien; Vanvvall: Moss, Brooks in Levvis-Evans: BRM: Behra. Schell, Bon- nier in Flockart: Maserati: Masten Gregory, Hermann, Šhelby in Gerini; Copper: Salvadori. Fairman; Lotus: Allison in Graham Hill. Cooper: Climax, Trintignant. BOKS VVright - Garbelli nocoj v Milanu MILAN, 17. — V športni palači v Milanu bo jutri zvečer otvoritvena boksarska prireditev, katere glavna točka bo dvoboj med ameriškim Speter Nek; prebivalec Spetra Slovenov je včeraj ujel nekega ptiča, ki je imel pritrjen obroček s sledečo številko: Ljubljana 50.063. Po ugotovitvi številke je ptiča zopet izpustil. -----« tt - Predvčerajšnjim so v Gra-d ški pregledovali volilne sezname občin tamkajšnjega o-koliša. Ugotovili so da je v sovodenjski občini 1275 volivcev obeh spolov. • * * Jutri ob 9.15 bo v Ljudskem domu v Gradiški važna seja pokrajinskega odbora socialistične stranke na katere so vabljeni vsi člani istega odbora. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12, tel. 2268. Kino v Goriui CORSO. 17.00: »Usoda cesa.n-ce», Romy Schneider in Karl Heinzbohn, barvni film. VERDI. 16.00: »Friiulein«, M. Ferrer, v cinemascope in v barvah. VITTORIA. 17.00: »Ljubezen v Parizu«, R. Schneider in H Buchholtz, barvni film. CENTRALE. 17.00: »Divji za-pad«, D. Robertson in M. Corday, barvni film. MODERNO. 17.00: «Crni zaklad«. itiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiiiHHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii im namilili um iiiiiiiiiiiiiiii mi um tiaiiiiiiiiitiHHiiiiiiiiatiiiiiiitiiiiiiiiiiii Šahovska olimpiada v Muenchenu Matanovič izgubil, Gligorič zmagal v nadaljevanju dvoboja z Nemčijo crncem Teddyjem ijem. in Giancarlom ^ar ye_ Amerikancu napovedujejo ^ liko bodočnost in ?eP nima svetovnem merilu serArkel-večje kvotacije. zaspr0tnik-lija zelo nevaren naSp.. „ y Wright je celo Prep. Gar-svojo zmago, čes da boksar belli zelo preprost ' { brez vsakih fines. y Garbel-pa je prepričan tudi li, kar da slutiti, da b a_ med njim zagrizena m fj-Prognoze so vsekak?r jjer ni črnca tudi zaradi teg > je Garbelli izgubil P _i0v, sintinu v borbi za medtem ko je le ^a’ P;zgu-je isti Visentin gladko bil proti VVrightu. ^ Mnogi so tudi P?neI^f’ bo ta dvoboj Garbelliju gaf. koristil. Če bi narnre . :ia v belli izgubil, bi lahko nevarnosti njegova kar 'g. pa bi zmagal, bi to n? pem nilr, lrHnvo t-ai V svetov nilo kdove kaj v g--:; jeSo merilu, ker — kot ?e. . ott\ — Wright na svetoVm » še nima cene «»—- MODERNI PETEROBOJ SZ in Novikov v vodstvu po 4. dneV ALDERSHOT. 17 po če* tul. ti- pr trtem dnevu svetovne* ^ venslva v modernem P s^0j boju je SZ še boij utrd s( vo.d.lnj položaj, Italija p me. je od 'i: pomaknila na . ' sto v ekipni klasifikacij . V današnji disciplini. P j vanju na 300 m, je red Madžar Balczo (3 Ita- Brazilijancem VignoliJ . 'vole: lijan; so se uvrstili ji). 13. Facchini, 15. Giunta. Skala. i(EOv V klasifikaciji Posain® (£S) še vedno vodi Noviko s .3942 točkami pred igraSo-ma Tatarinovom in 3543 vom, ki imata P°,3pl'^janovj točk. Vrstni red ^orchi"1 10. Seal a 3222. 17. ra 2997, 31. Giunta 26:3. satovom' «re?"J?0 STANISLAV bE2TT • T V 6. kolu vodi Jugoslavija proti Bolgariji i 1,5:0,5 (2) MUENCHEN. 17. — V nadaljevanju prekinjenih partij iz 5. kola je Matanovič, ki je imel po mnenju vseh zagotovljen proti dr. Traegerju vsaj neodločen rezultat, naredil napako, ki jo je njegov nasprotnik seveda takoj izkoristil in dosegel zmago. Ponovno je povedel Jugoslavijo v vodstvo Gligorič, ki je v nadaljevanju brez naporov prisilil Unzickerja k predaji, za izid dvoboja med Jugoslavijo ih Zah. Nemčijo- pa bo odvisna partija med Djuraševi-čem in Dargo, ki je bila ponovno prekinjena z izgledi na remi. Rezultati: Jugoslavija - Zah. Nemčija 2:1 (1), CSR - SZ 0,5:2,5 (1). Partija med Smi-slovom in dr. Filipom se bo verjetno končala z zmago Smi-slova. Španija - Švica 1:1 (1), Argentina - Avstrija 2:2, Vzh. Nemčija - Anglija 2,5:1,5. 2. skupina: Francija - Švedska 2,5:1,5, Danska - Izrael 0,5:3,5, Kanada - Islandija 2,5:1,5, Poljska - Finska 1:2 (1), Kolumbija - Madžarska 2:1 (1), Belgija - Nizozemska 0,5:3,5. 3. skupina: Portugalska -Italija 1,5:1,5 (1), Portoriko -Škotska 0,5:2,5 (1), Filipini -J. Afrika 1,5:1,5 (1), Grčija -Libanon 3:1, Irska - Norveška 1,5:2,5, Turfis - Iran 1:3. V 6. kolu so bili danes doseženi naslednji izidi: ZDA - Vzh. Nemčija 1:1 (2), Avstrija - Anglija 1:2 (1), Švica - Argentina 1.5:1,5 (1), SZ - Španija 2:0 (2), Zah. Nemčija - ČSR 2,5:0,5 (1), Bolgarija - Jugoslavija 0,5:1,5 (2). Stanje po 6. kolu: Jugoslavija in SZ 14,5 (3), Argentina 14 (1), ZDA in CSR 12.5 (2), Avstrija 11 (1), Zah. 183, 3. Forilni-Brun (Fr.) 176. Nemčija 10,5 (2), Španija 9,5 (2), Švica 9,5 (1), Anglija 8,5 (1), Vzh. Nemčija in Bolgarija 8 (2). TENIS Italija - Francija 3:0 PAU, 17. — Po prvih dveh igrah v okviru teniškega dvoboja Francija - Italija, vodi Italija z 2:0. Rezultati: Maggi (It.) - Molinari (Fr.) 1:6, 7:5. 6:2. Bonetti (It.) - Perreau-Saus-sine (Fr.) 6:4, 6:3. Sirola - Darmon 4:6, 6:1, 6:4. Dvojice: Haillet - Darmon (Fr.) - Bonetti - Merlo (It.) 1:1 (prekinjeno zaradi teme. —-«»------------------ Italija - Finska za pokal šveds. kralja RIM, 17. — V prvem turnusu za teniški pokal švedskega kralja, se bosta v Triden-tu srečali v dneh od 24. do 26. t. m. reprezentanci Italije in Finske. Italijansko reprezentanco bodo sestavljali: Bonetti, Machini, Maggi- Tac-chini, finsko pa: Krause, Nys-soenen in Salo. 4. Nielsen-Lykke (Dan.) 142. Bughdal-Petry (Nem.) 119, z zaostankom enega kroga: 6. Arnold-Tresstder (Avstral.) 185, 7. Terruzzi-De Rossi (It.) 181. BOKS GLASGOW. 17. — Peter Keenan je ohranil naslov britanskega imperija petelinje kategorije z zmago po točkah nad Kanadčanom Supplejem. Tiska Tiskarski zavod KINO PROSEK-KONfOjS predvaja danes 1 *'ner ob 20. uri barvni "■* Bros fi>m: Gusar Zelenega otoka (II corsaro deli1'80** verde) - KOLESARSTVO Van Steenbergen-Severeyns vodita v Frankfurtu FRANKFURT, 17. — Po 127 urah vožnje in po 2723,095 prevoženih kilometrih na kolesarski dirki dvojic v Frankfurtu, sta še vedno v vodstvu Belgijca Van Steenber-gen in Severeyns z 256 točkami. Sledijo: 2. Roth-Giesler (Šv.-Nem.) nlnena predvaja danes lt. t. m. z začetkom ob 1*. ur! Technicolor uVista Vision* Parainount ‘ V senci (AlTombra del petibulo) A tr Igrajo: JAMES CAGNEV. VIVECA LINDFORs in JOHN DEREK ^ Mikula Letič: J IN VINO VERITA S mrTmminnmmmTmmfTmm irnrm' n. Nemec je bil zadovoljen in sedla sva. Tonino me je hvaležno pogledal. Mogočen kos kruha in dobro zabeljena jajca so izginila i neverjetno hitrico. Tudi obe steklenici penečega lambruska »ta bili takoj prazni. Vse po zaslugi Nemca, ker sem bil jaz frri praznem želodcu in mi vino ni šlo. Nemec se je ugrel. Naročil je dve novi steklenici in postal zgovoren. Zvedel sem, da se piše Heinz Langer da je Ober gefreiter in doma nekje v bližini Magdeburga; v civilu trgovski nameščenec. Bit je na Poljskem, v Franciji v Ukrajini, kjer je bil ranjen. Nato je prišel v Afriko k nekemu pro-viantnemu oddelku, pri katerem je še zdaj. Opazil je, da malo pijem in me začel siliti. Izgovarjal sem se, da nisem še večerjat in da mi vino ne diši na prazen želodec. Hitro sem dodal, naj me eprosti, da grem večerjat. Mislil sem, da se bom na ta način izmazal, toda urezal sem se. Moj - Obergefreiter je takoj nesel izhod: —'(Kar sem naj varil prinesejo večerjo. Brez komplimentov! Jaz sem tudi prej jedel v vasi navzočnosti Kot nalašč je tedaj pristopil Tonino in me vprašal, kako bo z večerjo. Naprosil sem ga, naj mi jo prinese sem. Drugače sem jedel pri skupni mizi s Toninovo družino in jemal, kolikor sem potreboval. Bolj malo, ker sem zmeren jedec. Zdaj pa mi je Tonino prinesel ogromno porcijo «pašte-šute», ne na krožniku, temveč v še precej obilni skledi, ter skoraj polovico pečenega kunca. Heinz Lanper je debelo gledal. Ponudil sem mu, da deliva, ker je zame preveč. — Sehr gut! Sprejmem. Brez komplimentov! Naložil sem mu več nego sebi. Čeravno je bila to že njegova tretja večerja, je prej pospravil nego jaz. Nisem mogel molčati: — Imate pa res dober želodec. — Kolosalen, ampak tudi neprijeten. Nikoli ni sit. Še dve steklenici! Pri tem je pograbil debel kos kruha, ki je bil ostal na mizi, in začel udrihati po njem. Ob večerji sem bil izpil nekaj kozarcev in svet se mi je dozdeval nekam bolj prijazen. Navsezadnje je ta Nemec čisto znosljiv Vesel je, da ima nekoga, kateremu lahko pripoveduje o svojih doživljajih. Njegova zgovornost je bila na višku. Težki lambrusko je začel učinkovati. Spet je čutil potrebo, da mi zagotovi povratek v Sieno: — Nič se ne bojte! Ne samo v Sieno, ampak tudi v Rim, v Palermo in v Afriko boste šli z nami. Pognali bomo Angleže, da bo veselje! Pamet mi je velevala, da moleč poslušam, Zaužito vino pa mi ni dalo miru. Zato sem omenil: — Mislite, da bo šlo tako lahko? Angleži imajo presneto dobro orožje in mnogo ga je tudi. — Kaj bodo tisti angleški pihalniki!? Počakajte, da pride naše novo orožje! Z eno samo granato bomo sestrelili cele jate letal. Padala bodo kakor muhe. Tanke bomo prebijali, icakor da bi bili iz lepenke. Iz novih topov bomo streljali kakor iz strojnic. Zračne bombe ne bodo lelele samo na London, ampak tudi v Ameriko, pc vsem svetu Mesta bomo spremenili v prah. — Kje pa je to orožje? Ali ste ga videli? — Videl ga nisem, pa kmalu bo tu. Nasi komandanti so nam to zagotovili in to je dovolj. Fiihrer ne laže: drzi besedo! Ha! To bo ples! Ladje bomo potapljali, kakor da bi bile lesene. Angleže in Američane v Franciji bomo izstradali, če jih sploh prej ne vržemo v morje. Ruse pa zagrabimo od zadaj, preko Sueza in Kavkaza. Dvignil je pesti in hripavo nadaljeval: — Ves svet bo naš! Hitler bo gospodar nad vsemi narodi in mi ž njim. Pijmo! še dve steklenici! Težko je udaril po mizi. Pogovor je postal skrajno ne- Obveščamo čitatelje, da bomo z jutrišnjim dnem začeli objavljati v našem podlistku mladinsko povest J.P.STAHl: « » — Pridite, dragi prijatelj! Dajte, da vas objamem-Komaj sem se ga ubranil: trgb — Poslušajte, Obergefreiter Langer! Pozno jc *e> bo iti spat. ^ — že prav, že prav! Sedite še malo! Nekaj vas vprašati. — Pustiva to za jutri! Pojdiva spat! Pozno je- 0ic»tnš Njegove motne oči so bile nemirne. Mahal je z r — Ne, ne! Zum Teufel! Sedite! n i Ni bilo izhoda. Sedla sva. Počasi, težko hropeč. daljeval: vojfl — Poslušajte! Povejte mi to: Kaj bo z nami, ^ izgubimo? , ^1 — Ampak, Obergefreiter Langer! Kakšno vprašanje- fi prej ste mi pripovedovali o novem orožju. Bežite no- ^ boste marširali na Rim nnt«m c rmatt, v g ’yTn' Povest je izredno zanimiva tei napisana nenavadno napeto in smo prepričani, da jo bodo radi prebirali ne samo naši mladi, temveč tudi starejši čitatelji. Povest je za naš dnevnik prevedel prof. Ivan Savli. prijeten. Nemec je bil že popolnoma vinjen. Izjavil sem mu, da grem jaz po vino, v nadi, da se tako izmuznem. Tonino me je prestrašeno vprašal, kaj je Nemcu, da tako razsaja. Pomiril sem ga in mu naročil, da on nese vino na mizo: sam sem šel na vrt. Čez dobre četrt ure je prihitel Tonino k meni čes, Nemec postaja nemiren in očitpo povprašuje po meni. Sam vrag ga je prinesel; zakaj ga spet ne odnese!? šel sem, da si ogledam položaj. Nemec je držal kozarec in topo ždel predse. Ko me je ugledal, je skočil in razprostrl roki: boste marširali na Rim, potem se izkrcate v covn“" pride Egipt, Suez, Arabija, Sirija, Kavkaz, Moskva- * armade se bodo razpršile v nič, nemški vojak bo g po Indiji, po Leningradu, Londonu in nekega dne P veliki pohod na Ameriko . .. ^ «Ni vrag, da ne. boš zadovoljen, ko ti tako lpP° pj-ič miram tvojo lastno molitvico!«, sem si mislil ter oosiuši kovanjem uprl oci v Nemca. Ta pa me sploh n> P m i Glava mu je zlezla na prsi in sam zase je v presl'-brundal parafrazo znane pesmi: Es geht alles vorUber, es geht alles vorbei: auch Adolf Hitler mit seiner Partei.. (Vse gre mimo, vse gre preč, tudi Hitlerja in stranke ne bo več). ’ ' • C /f ' - * «'i " V- f Obergefreiter Heinz Langer j« položil laket na na laket in sladko zaspal. KONEC. mi*0.