RESNIČNA ZGODBA
Angel se je vrnil
Dogodek bi lahko uporabili kot motrv za napeto zgodbo, tako, ki bi imela, kot se spodobi, zaplet, razplet in srečni koncc. Tudi dogodil se je v nenavadnem, a za tako zgodbo primernem okolju. Kraj dogajanja je namreč kapelica pri gradu Kodeljevo, znana tudi pod imenom Jelovškova galerija, čeprav tam razstav že dolgo ni več. Zaplet se je začel že pred leti, morda sedmimi ali osmimi, a ugotav-ljanje tega za nadaljevanje pripovedi ni posebno pomembno, saj je mogoče dogodek vpeti v čas tako, če povemo, da je bilo to takrat, ko je neki kleparski mojster s svojo skupino popravljal streho kapelice.
Dan, ki je označen kot začetek zgodbe, se je že prevesil v pozno popoldne, ko se je po parku Ko-deljevo mimo kapelice čisto po naključju pripeljal Jože Centa. Kot akademski slikar, ljubitelj in poznavalec umetnosti in vsega, kar je povezano z našo kulturno zapuščino, ni mogel brezbrižno mimo kapele, ne da bi za trenutek stopil s kolesa in pokukal vanjo, da vidi, kaj se v njej dogaja.
Vstopil je skozi vrata, ki niso bila zaklenjena. V prostoru ni bilo nikogar, v bližini kapele tudi ne, a po odvrženih predmetih in ne-pospravljenem orodju je bilo vi-deti, da delavci za ta dan še niso končali dela in da se po vsej ver-
jetnosti nahajajo kje v bhžini. V polmraku se je na tleh kapelice belil kupček časopisnega papirja in radovedno slikarjevo oko je ho-telo videti, kaj se skriva v njem. Razgrnil je omot in prikazal se je bel marmornati angel. Kaj kmalu je ugotovil, da je to kipec, ki ima svoje mesto na enem od treh ol-tarjev, saj je bila še dobra vidna luknja, kjer je bil nameščen. Čudno, najbrž se je zaradi varlji-vega mraka zdelo, da angel čaka na nekoga.
Jožeta Cento je zaskrbelo. Ka-pela je bila odprta, delavcev nik-jer, kdorkoli bi lahko vstopil va-njo in odnesel, kar bi mu bilo všeč. Ne le, da šo taki predmeti
vredni kar nekaj denarja, so tudi naša kulturna dediščina, dragoce-nost, ki jo moramo ohraniti za-namcem. Jože Centa je pobral an-gela, ga naložil na kolo in odpeljal domov. Skopal ga je, ga očistil, naslednjega dne pa o tem obvestil Zavod za varstvo narave in kul-turne dediščine Ljubljana. V kas-nejših dneh je o tem spregovoril še drugim, tudi v občini, vendar kot kaže, ga nihče ni dobro poslu-
šal. Zato je spravil kipec v kot stanovanja. Včasih pa, kadar je slikal tihožitja, ga je uporabil kot model.
Minila so leta in Jože Centa se je prav pred nedavnim spet peljal s kolesom po parku Kodeljevo. Tudi tokrat se je ustavil pred ka-pelo, kajti zamikalo ga je videti, kako napredujejo dela. Presene-čen je opazil, da urejajo oltarje. Luknja, nastala zaradi manjkajo-
čega angela, še ni bila zapolnjena. Takoj je ugotovil, da je zdaj napo-čil čas, ko naj bi se angel vrnil v svoj dom.
Na Zavodu, kjer bedijo nad po-pravljanjem kapele, so bili srečni. Vedeli so, da bi tam, kjer je pra-zen   prostor,   moral   biti   angel,
a niso vedeli, kje ga iskati. Kipar Peter Mally bo angelu zalepil od-lomljen prst na nogi, mu napravil nove perutničke, ker je stare kdo-vekdaj izgubil, nato ga bo posadil na njegovo mesto na oltarju. In vse bo tako, kot mora biti. Konec dober, vse je dobro.             D. J.