Poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA I IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 75.—. — Uredništvo in oprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornico. — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. ~ Nefrankirana pisma se ne sorejemeio. — Mali oglas! trgov, značaju vsaka beseda Din , mali oguisi. ki služi/o v social,ti namen ti delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 121 • Maribor, ietrtek« dne 24. novembra 1938 • Leto XIII Preko raara^re ni mogoče Če opazujemo današnje javno življe-n)e, vidimo nenaravni pojav, da se povsod omejuje svoboda misli in volje. Pri tem opazovanju dogodkov nam nehote Pohaja na misel gojitev okrasnega drev-la. ki se obrezuje in oblikuje, da krasi °kolje bogate gospode in puhloglavih Postopačev. Obrezovano in oblikovano drevje stoji tam na svojem mestu, pase Poglede svojih gospodarjev, ne rodi pa sadu in niti se ne more razviti po svoji naravi v korist svojega obstanka ter Prav kmalu propade in onemore. Prav to, kar velja v zdravi naravi za yse stvarstvo, isto velja za človeka, ki 'ftia vsaj po naših pojmih, duha in voljo, ^a rase, da se razvija in napreduje k Večji in večji popolnosti. Vsak človek, *° garantira njegovo dostojanstvo, ima j^ed vsemi živimi in neživimi bitji najbolj razvito sposobnost, da udejstvuje svojega duha in svojo voljo. Od njego-1 vega duha in volje je odvisen ves napredek, oseben in napredek vsega človeštva. Zaradi tega je zločin, če se hoče iz človeka napraviti dekorativno grmičevje ali drevorede, ki služi le paradi, formi in ne vrši svoje vzvišene naloge, ki jo ima v razvoju, to je, če se mu ne do-| pušča, da bi uveljavljal prvo in svojo glavno nalogo — pospeševal razvoja * vsemi naravnimi življenjskimi silami, tiče v njem v večji ali manjši meri. Ze sama misel na to kastracijo človeškega duha in negiranje fizičnih sil Pomeni zločin nad bodočnostjo člove-' štva. Tembolj je krivo to zatiranje človeš- i kega duha, ker je ta duh naravna bila, j ki se prej ali slej s svojim izbruhom v tej ali oni obliki, mora maščevati nad krivci — morilci življenja narodov. Demoralizacija v današnji dobi Nam se zdi laž in demagogija v politiki nemoralna. Kakor vse kaže, to mnenje ne velja več. Danes je to, kar smo mi nekdaj imenovali nemoralno, sI>retnost in modrost. Današnja morala se nam zdi podobna srednjeveški. Takrat, če si le podvomil v to ali ono dogmo ali trditev, so te ubili ali sežgali. O tistih »dogmatičnih« stvareh ni niliče smel razpravljati, da ni izgubil svoje glave. Zgodovina nam pripoveduje, kako so sežigali mislece in njih knjige. Danes se Sodi isto. Zgodovina se ponavlja, pravijo. Srednjeveško moralo sta pregnali kultura in civilizacija. Ni je bilo skoraj tri stoletja. Danes je prijel človeško družbo nov krč. Še z ostrejšimi pomočki skuša zatreti svobodo duha in misli, svobodo kulturnega in socialnega napredka. Toda, kolikor duhomernejša je sedanja ^akcija, toliko veličastneja bo zmaga človeškega duha, ker se danes nahaja na višji kulturni stopnji kakor je bil v srednjem veku. Zgodovina se ponavlja. Toda" ponavlja se na temelju človeške kulture, dobskega duha. Z^to nomeni preporod v Ponavljanju zgodovine nov večji napredek- skok v razvoju k človeški popolnosti. | v To je naše zaupanje, to naše preprl-Cahje; nemoralo pa maščuje zgodovi-sama. ^ Franciji se širi stavkovno gibanje kot od- I 0vor na ukrepe Daladierove vlade za ozdrav-J?nje gospodarstva. A ngiosaš Chamberlain snuje blok anglosaških držav lii 1 lok Predesednik angleške vlade Chamberlain potuje v Ameriko ter obišče Roosevelta, predsednika Zedinjenih dr- j žav. V Ameriko bo potoval po novem i letu ter službeno pripravil pot angle- ( škega kralja v Kanado in Washington. i Chamberlain hoče razpravljati z Rooseveltom o splošnih svetovnih proble-1 mih, kolikor se tičejo dveh največjih anglosaških držav. Taki so gospodarski interesi pač, da zahtevajo sodelovanje teh dveh držav. Naloga Anglije v Evropi je, da razdeli interesne sfere, za kar izdeluje Chamberlain svoj načrt. Ta načrt naj bi odobrili v Zedinjenih državah. To je po- trebno, ker se pojavlja kot močna konkurentka Nemčija, in sicer najbolj na angleških in ameriških trgih. Pot Chamberlaina v Zedinjene države pomeni vsekakor važen zgodovinski dogodek, v katerem gre za anglosaksonsko kapitalistično diktaturo nad vsem svetom. II ’ L*»ni ^ • h pri nas lahko sami krili domačo potrebo sladkorja. imeli cenejši sladkor in nudili tudi pridelovalcem pese primerne cene. Prav te dni se tvorničarji in strokovnjaki posvetujejo o tem vprašanju. Ameriko in Anglijo zbližalo preganjanje Židov. Reuter poroča iz New Y,orka, da je nastalo v Ameriki radi preganjanja Židov takšno razburjenje, da je naipram Nemčiji sedaj nepremostljiv prepad. To je tudi Ameriko in Anglijo »bližalo in bosta sodelovali zlasti pri naseljenju Židov. Preganjane Žide bo Anglija naselila po bivših nemških kolonijah. Nase kandidature za valitve v narodno skupščino v Sloveniji, Socialisti so se dogovorili z združeno opozicijo radi skupnega nastopa pri j predstoječih volitvah v narodno skup-' ščino. Združeno opozicijo tvorijo: bivša Hrvaška seljačka stranka, bivša Samostojna demokratska stranka, bivša Srbska zemljoradnička stranka, bivša Demokratska stranka, bivša Radikalna stranka. Združeni opoziciji se je za te| volitve priključila tudi JNS. V okviru tega za vso državo sklenjenega sporazuma so se v Sloveniji dogovorili socialisti in JNS za ožji volilni sporazum, po katerem sta obe politični skupini, čuvajoč popolno samostojnost svojih programov, razdelili kandidature ter se dogovorili, da se bosta medsebojno podpirali pri volitvah. Nosilec kandidatne liste opozicije v vsej državi je dr, Vladimir Maček, Socialistične kandidature v Slmitiji so: Mariborsko volilno okrožje: Srez Laško: Petejan Josip, uradnik OUZD v Mariboru; namestnik Josip Murn, rudar iz Trbovelj, Srez Maribor desni breg: Petejan Josip, uradnik OUZD v Mariboru; namestnik Magdič Drago, posestnik iz Ruš. Srez Maribor levi breg: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2. dr, Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru (JNS); namestnika: 1, Andrej Bahun, železničar v pok., 2. Breznik Franc, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Sl. Goricah (JNS). 1 Srez dravograjski: Eržen Viktor, no- i vinar iz Maribora; namestnik Rošer Rudolf, rudar (JNS). Ljubljansko volilno okrožje: Srez litijski: Arh Jurij, rudar v Zagorju ob Savi; namest. Poljanec Franc, posestnik iz Gabrovca pri Stični. Srez Ljubljana okolica: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, geometer v Ljubljani (JNS); namestnika: Kržič Franc, zidar v Borovnici, Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani (JNS). Lfubljana mesto: 1. dr, Albert Kramer, senator (JNS), 2. dr, Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani; namestnika: 1. inž, Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani (JNS), 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani. Kot namestniki kandidiralo socialisti: Mariborsko volilno okrožje: Srez celjski: Prekoršek Ivan, biv nar. poslanec (JNS); namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec. Srez slovenjgraški: Albert Puncer, trafikant v Slovenjgradcu (JNS); namestnik Franc Kranjc, posestnik pri Št. liju, obč. Mislinje. Ljubljansko volilno okrožje: Srez kranjski: Tomaž Križnar, posest-, nik z Okroglega pri Kranju (JNS); na-1 mestnik Bajd Karel, delavec, Primskovo pri Kranju. Srez radovljiški Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah (JNS); namestnik Ivan Čelesnik, tov. delavec na Jesenicah. V okrajih, ozir. srezih, kjer ni socialističnih kandidatov, naj v smislu dogovora med socialisti in JNS, somišljeniki volijo listo dr, Vlad, Mačka in sreske kandidate, ki jih je postavila JNS. Mednarodni razgovori Španije Dipbmatska akcija Med tem, ko na bojiščih ni posebnih novic, je pa tem bolj živahna zakulisna diplomatska akcija. Reuter poroča: Iz Španije se je vrnil slavni tajnik odbora za »evmešavanje HeminR, ki je sporočil, da zahteva Franco, da se mu priznajo pravice vojskujoče se stranke in da bo šele potem pristal na odpoklic vseh prostovoljcev. Med tem, ko je barcelonska vlada odpoklicala vse prostovoljce, se zdi, daj je Franco še vedno navezan na tujo po moč, vlado, ampak se nasprotno trudijo, da pridejo v stik z rdečimi in zopet utrdijo zveze, ki so se mogoče zrahljale. »Slovenec« pravi, da je predsednik vlade socialist Negrin za to, toda vlada ni gospodar položaja, česar pa Vatikan seveda ne ve, ker bi se sicer ne skušal podajati z barcelonsko vlado. Vatikan le noče čisto prekiniti z Barcelono Iz Vatikana poročajo »Slovencu«, da niso prekinili vseh zvez z barcelonsko Vatikanski sastopnlk v Londonu Vatikan se podaja z londonsko vlado glede svojega diplomatičnega zastopnika. Po reformacijski dobi bo imel Vatikan prvič svojega zastopnika v Londonu. Vatikanski zastopnik bo WjHiam Godfrey, ki pa ne bo član diplomatskega zbora pri angleškem dvoru. Knez Pavle in princeza Olga ostaneta v Londonu 10 dni in bo namestnik knez Pavle razpravljal z londonskimi krogi tudi o mednarodni situaciji, zlasti o gospodarskem sodelovanju Anglije z Jugoslavijo, Poskusna uvedba motornih vlakov v Sloveniji, ■Če smemo verjeti poročilom, bosta na področju ljubljanske železniške direkcije pričela v kratke«! vozitii dva motorna vlaka, Športniki si žele, da bi se z njimi prevažali na izlete. V to svrho se uvedba teh vlakov najbrž ne bo izplačala. Izplačalo pa ' zer Arbeiterpartei«. Koncem tedna je bil X Luzernu aretiran Arnusch Leonhard, vod)3 »Volksbunda«. Leonhard je bil poprej aktive11 oficir švicarske armade in je leta 1920, postsl major. Sedaj je 'bil zaposlen v raznih vojaških švicarskih uradih. Novo notranje posojilo je razpisala nemška vlada v znesku 1.85 milijarde mark. To je letos že četrto nemško notr. posojilo. Od 1. 1935. ie nemška vlada najela 15.1 milijardo notranjih posojil. Nemška zunanja trgovina je pasivna. Nemčija se trudi, da bi bila njena zunanja trgovina ak' tivna, t. j. da bi več izvažala, kot pa uvaža' Letos ima topogleano precejšnjo smolo. —1 M< septembru je za 60 milijonov mark več uvozil® kot pa izvozila, v oktobru pa je znašal pri' manjkljaj 36 milijonov mark. Nam dolguj^ Nemčija preko 200 milijonov mark. Denarja oJ nje ne dobimo, ampak samo stroje in podobno-Ako ne kupujemo strojev, potem pač dolg na' rašča in naši izvozniki čakajo na plačilo. Groi Ciano in poslanik Mackensen sta včeraj v Rimu podpisala medsebojno kulturno konvefl' cijo med Italijo in Nemčijo, ki naj uredi nadalj' no sodelovanje na kulturnem polju. Taka k on' vencija je že podpisana med Nemčijo in Japofl' sko. Potovanje kraljev in državnih predstavnikov« Rumunski kralj je bil v Londonu, Bruslju, Pa' rižu. in pojde še k Hitlerju. Knez namestnik !e šel v London. Belgijski kralj je ibil v Haagi*1 da se pogovori o skupni politiki Belgije in Nizo' zemske. Chamberlain in Halifax sta povabljena v Lond on. Tudi predsednik francoske republik® je povabljen v London. Tako se vrti kolo po' litičnega razvoja in večnih skrbi na vseh stra' neh. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< M A R 8 B O P oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina. enkratna po starosti in mesečna članarina Din 75.—. Raze9 tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik no’ JsenJ", Maribor, Koroščeva ulica8 Iz spominov na avstrijska sodišča 5. »Veleizdajalci« v mariborski jetnišnici. Večina sodnikov je bila med vojno v Mariboru Nemcev, ki so le za silo lomili slovenščino. Učili so se slovenščine v kurzih, ki jih je prirejalo deželno sodišče v Grazu. Poznali smo jih pod imenom »kurzovci«. Marsikateri Slovenec je bil po krivici obsojen ravno radi tega »kurzovstva«, ker so takšni sodniki neštetokrat ravno nasprotno razumeli, kar so priče povedale. Znane so bile »cvetke te nemške slovenščine, ko so »kurzovci« prestavljali ime reke Save v svinjo. V svoji notranjosti so gojili neprikrito sovraštvo do našega ljudstva. Posebno divji so bili na pojave jugoslovanstva in težnje osamoosvojitve Jugoslovanov iz nemškega ter habsburškega nasilstva. Na sodišču so se vsako jutro zbirali po hodnikih in pred začetkom razprav prerešetavali situacijo na frontah, ter se veselili novih zmag. Verjeli so seveda vsakemu poročilu, kako je avstro-ogr-ska armada zajela tisoče in tisoče Rusov ali Italijanov. Nekega dne sem slišal trojico takih sodnikov, kako so se zgražali nad zaprtimi jugoslovanskimi »iz- dajalci« in bili vsi srečni, da so jih lahko hodili gledati, kako so morali ti »veleizdajalci«, ponižani in nadzorovani, mar-širati na dvorišču sodne jetnišnice. Že od meseca julija 1914 naprej je imela mariborska jetnišnica pod svojo streho vse polno takšnih veleizdajalcev. Najprej so pripeljali orožniki iz Selnice takšnega izdajalca 20. 7. 1914, nekega Mihaela Vargo, ki je bil 8. 8. 1914 tudi obsojen radi žaljenja veličanstva avstrijskega cesarja. Kmalu za tem je takšne veleizdajalce dobavljala jetnišnici žan-darmerija iz Ruš, Studencev, Hoč, Sv. Petra, Lajtersberga, Tezna, a tudi mestni svet v Mariboru je zelo skrbel, da ni zmanjkalo slovenskih veleizdajalcev. Tudi iz Ptuja so jih pošiljali in iz Gor. Radgone, od Sv. Lenarta (koncipijenta dr. Ivana Leskovca). Meseca avgusta Mariborčane: dr. Serneca, Antona Cveta, Ivana Kejžarja, Vincenca Kuneja in druge. Na vrsto so prišle tudi ženske, 28. 8. 1914 so aretirali učiteljico Justino Coretti. Potem nekaj kmetov iz okolice. Vseh takšnih upornikov, špijo-nov, veleizdajalcev in žalilcev habsburškega veličanstva, ki so prenočevali samo 1. 1914 v marib. jetnišnici, je bilo okrog 70. Nekatere je polovila vojaška patrulja po lokalih, druge so pripeljali semkaj že od deželnega sodišča iz Graza. Večino aretirancev so obdržali tukaj le kratek čas, ker so morali čez nekaj dni naprej k vojaškemu sodišču v Gradec. Nekateri pa so uživali gostoljubje mariborske jetnišnice kot preiskovanci tudi po vse leto ali še dalje, med njimi nekaj Rušanov. Veleizdajalci iz Dalmacije. Ker so bili takrat naši zdravi domačini že večinoma na fronti in torej niso : mogli doma grešiti in priti v ječo, a drugi, ki so bili obsojeni, so dobili od-j lok za nastop kazni po vrnitvi s fronte, I so bile celice mariborske jetnišnice prazne. Avstrijska justica je to priložnost ! izrabila za svoje nezveste in nezanesljive Dalmatince ter je 20. 8. 1914 pri-/peljala v Maribor nič manje kot 85 takšnih veleizdajalcev, med njimi tudi 13 žensk. Pripeljali so jih iz Šibenika, Zadra in Splita, skoraj vse takratne vodilne hrvatske politike v Dalmaciji. Obdolženi so bili veleizdajstva, špijonaže, razžaljenja veličanstva, eden celo uboja, seve političnega, pa tudi samo prestopka §a 305 a. k. z., javnega zasmehovanja lastnine ali odobravanja nezakonitih dejanj, za kar je določal zakon najvišjo kazen zapor 6 mesecev. Pa so reveži sedeli v mariborski jetnišnici tudi po eno leto, ne da bi jim sodili. Druge so zopet čez več mesecev razpošiljali na vse vetrove: k deželnemu sodišču v Gradec, okrožnemu sodišču v Split. ^ vojaškemu domobranskemu poveljstvu, v koncentracijsko taborišče WaidhofeIJ na Tayi, ali pa so bili pod nadzorstvom vrnjeni domov kot »politični aretiranci«; Tudi iz znane trdnjave Arada v takratn1 Madžarski so jih pošiljali v Maribor i® iz raznih vojaških poveljstev, zlasti tudi iz Celovca. Med aretiranci so bili znani javni kulturni delavci, ki so tudi pozneje v Jugoslaviji zavzemali važna mesta: p1' satelj Niko Bartulovič, ki je sedel tukaj od 20. 8. 1914 do 6, 7. 1915, ko so ga prepeljali v Gradec, dr. Andjelinovic Gregor, Andric Ivo (tukaj od 20. 8. 191 do 3. 3. 1915, na to oddan v pohtičn nadzorstvo), dr. Melko Čingrija, dr. Ma^ te Drinkovič, dr. Ivan Karaman, dr. Ve koslav Škarica, dr. Josip Smodlaka, • j Ivo Tartaglia, Don Ivo Grisogono, • Tresič-Pavičevič Anton (od 6. 11. do 6. 7. 1915 in nato oddan v Gradec) in Tartaglia Oskar in drugi. Za temi pripeljali nove žrtve, vseh poMiCnu* internirancev je bilo iz Dalmacije v tih 1914 in 1915 tukaj 108. . Priseljeni sodniki so imeli svoje P sebno zadoščenje pri opazovanju > goslovanske inteligence in se v srišli v rok® kako bodo jetniki kmalu p avstrijskemu rablju. prihodnji5.) lgla-^ a ona ZZD, ki ne zna drugače niti ust odleti. Začela je časopisni boj, v katerem ne iz-,lra ne načinov ne sredstev proti KID in go-^Vitn osebam na vodstvu, češ, da je bila ZZD ^hbolj .prizadeta in da se ji je napravila velika .fivica, Mi ta boj zasledujemo z zanimanjem s .ne želimo nič drugega kakor da ZZD dio-i??e, da dobi KID mnogo, mnogo dela, ki ie sporazumno s prijatelji ZZD oddano dru-pa bo vodstvu KID izpodbit razlog, za-'Sio delavce odpustili. Sprejeti bodo potem ani ZZD in člani vseh ostalih organizacij nazaj, ^abodo vse krivice na mah popravljene. Če ,pa j* “o ZZD izživljala samo v časopisnih bombah j v intervencijah raznih pastirjev za hrbtom t ‘avskih zaupnikov, bomo pa smatrali to samo jj4 hoj Sancho Panze z mlini na veter in za *vadno demagogijo, Marifoor Sevi breg: Maribor: V sredo, dne 23. novembra s pričetkom ob 19. uri v Gambrinovi dvorani. Maribor: V četrtek, dne 24. novembra t. 1. s pričetkom ob pol 19. uri v gostilni »Balkan« v Linhartovi ulici. Maribor: V soboto, dne 26. novembra t. 1. s pričetkom ob 19. uri v dvorani gostilne »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Košaki: V nedeljo, dne 27. novembra s pričetkom ob 10. uri dopoldne v gostilni Welle. Poročali bodo: kandidat za Maribor levi breg s. dr. Reisman, namestnik s. Bahun Andrej, ss. Petejan, Eržen, Vidovič, Ulbl in Jelen. Maribor desni breg: Slov, Bistrica: V nedeljo, dne 27. novembra s pričetkom ob 9. uri dopoldne v hotelu Beograd. Zg. Radvanje: V pondeljek dne 28. novembra s pričetkom ob pol 19. uri v gostilni Žunko. , Nova vas: V torek, dne 29. novembra s pričetkom ob pol 19. uri v gostilni Lešnik. Pekre: V sredo, dne 30. novembra s pričetkom ob pol 19. uri v gostilni Tomše. Tezno: v petek, dne 2. decembra s pričetkom ob 19. uri v gostilni Felič. Govorili bodo kandidat za Maribor desni breg s. Petejan, namestnik s. Magdič, Grčar in drugi govorniki. Okraj Oravograd: Vuhred: V soboto, dne 26. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni Cizej (»Pri mostu«). Muta: V nedeljo, dne 27. novembra a) ob 9. uri v gostilni Dobnik na Sp. Muti; b) ob 11. uri v gostilni Deutschmann. Vuzenica: V nedeljo, dne 27. novembra pop. ob 3. uri v gostilni Jezerššek. Na shodih poroča kandidat za dravograjski srez s. Eržen Viktor. Okraj Laško: Laško: V soboto, dne 26. novembra s pričetkom ob 18. uri v gostilni Gačnik. Sv, Lenard nad Laškem: V nedeljo, dne 27. novembra s pričetkom ob 11. uri dopoldne v gostilni Gračner. Breane: V nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Kozole. Sv- Jedert: V nedeljo, dne 27. novembra ob 11. uri dop, v gostilni Stakovnik. Širje nad Zidanim mostom: v nedeljo, dne 27. novembra ob 8. uri zjutraj v gostilni Medved. Krnice: v nedeljo, dne 27. novembra ob 3. uri popoldne v gostilni Kerže. Na shodih poročajo kandidat ss. Petejan in Murn Filip, nam. kandidata, Malovrh Karel, Beutl, Kolner, Kladnik in Mlakar, MARIBOR Al, Gospoda, z dejanji dokažite, da vam je s.|*avec res pri srcu! Od besed ni bil še nihče POBREŽJE PRI MARIBORU §1 J*0 kratki bolezni 3e umrla naša s. Likovič dr, v^a' članica pobrežke »Vzajemnosti«. So-bfnt Ca Slavka je bila ena od redkih • zavednih ^ etark, ki se ni ustrašila borbe za boljše je henje vseh zatiranih in izkoriščanih, za kar Vel t^i n1110®0 žrtvovala. Bila je žrtev zadnje dVe ! , tekstilne stavke, zaradi katere je bila v , 'eti brezposelna. V zadnjem času je delala in eKstilni tovarni »Zelenka«. Zapušča moža v v e4em let staro hčerko. Pogreb se bo vršil ^ktek. dne 24. t. m. ob 15. uri na pobrež-s0cjl Pokopališču. Pozivamo vse sodruge in l|žice, da se pogreba udeleže! TISKOVNI SKLAD it. J?°vlje: s. Kočar nabral na nabiralni poli A, din 92.50; Jesenice: s. Kristan Cvetko Nbra ’ Mežica: Na zborovanju, dne 20. t. m. tl.^ho din 26.50; Hrastnik: Beutl Franc din h)va|; Senovo: Kosi Ivan din 50.—, Vsem da-Ceni iskrena hvala. Posnemajte! Tekstilno delavstvo pred novo brezposelnostjo Kakor smo izvedeli, bodo nekatere tekstilne tovarne primorane poslati velik del svojega delavstva na dopust, ker ne dobijo deviz za nabavo surovin. Ta strašni udarec, ki čaka tekstilno delavstvo sedaj pred zimo, bi ipo našem mnenju mogli odvrniti. . _ — . . — K s.■ r.• Upamo, da bo oblast pravočasno ukrenila vse potrebno, da ne bo prišlo do zastoja v tekstilni industriji. Volilno zborovanje. V torek; dne 22. t. m, se je vršilo v gostilni »Pri belem zajcu« v Mariboru In obiskano volilno zborovanje, kateremu je predsedoval s. Bahiun kot namestnik našega kandidata za levi breg s. dr. Reismana, poročali pa so s. Eržen, s. dr. Reisman in s. Jelen. Kako bo 1. decembra v Mariboru. Ker je nameravana proslava 2(Metnice obstoja države ob priliki mariborskega tedna iz neznanih razlogov odpadla, se je odločila mestna občina, da organizira neke vrste nadomestno proslavo 1. decembra. Na predvečer bo bak-ljada, ki pa se je bo udeležila le vojska. ; o <>,. . «-.• Do tega sklepa so prišli na občini predvsem zaradi izvaje ravnateljstev tukajšnjih srednjih šol, ki so odsvetovala prirejanje bakljade z udeležbo šolske mladine. — Pač pa bo na dan 1. decembra dopoldne -* K-> *« - zborovanje na Glavnem trgu, na katerem bo spregovorilo , par odličnikov, nakar bo proslava zaključena. Mariborsko delavstvo pripravlja proslavo 20-ietnice obstoja Jugoslavije in sicer se bo vršila prireditev v večjem obsegu v »Unionski dvorani« dne 3. decembra zvečer. Notranji minister g. dr. Korošec se je mudil minulo soboto v Mariboru, kjer se je v semenišču sestal s tukajšnjimi predstavniki JRZ, v nedeljo pa se je udeležil volilnih shodov svoje stranke v Ptuju, Ormožu »..«'*t. »Neprijetni prazniki«. »Slovenec« z dne 9. t. m. poroča.iz Maribora, pod gorenjim naslovom to-le: »V delavnicah drž. železnic v Mariboru so se zopet pričeli »prazniki«, ki si jih delavstvo nič ne želi. Tak praznik je bil pondeljek med zadnjo nedeljo in Vsemi svetniki. Baje bo takšnih »praznikov« še več do konca tega proračunskega leta ter namerava z njimi delavnica izravnati proračunski primanjkljaj. Za delavstvo pa je to pravzaprav usodno. Že itak je slab zaslužek, potem pa še takšni prazniki in plača ob koncu kar skopni. Ali ne bi bilo mogoče teh »praznikov« vendarle izpremeniti v delavnike?« — l*ii .j ».*• Pravilnika za železničarske delavce še ne bo. Tako poroča »Slovenec« in zanika, da bi bil tak pravilnik že izdelan, kakor se baje trdi s strani neodgovornih oseb v delavnicah drž. železnic. Prav, da je »Slovenec« to povedal, ker res ne gre, da se ljudje vdajajo varljivim upom. — Potem takem je še vedno čas, da se ob priliki skliče anketa železniških delavcev, ki naj morebitni osnutek pregleda, predno bo uveljavljen. f> i sc trki Osnutek proračuna mestne občine maribor-. ske za leto 1939 in 1940 je sestavljen in bo v kratkem razgrnjen občanom na vpogled. Blago prodajajo po hišah. Že vsa leta sem prihajajo v Maribor prodajalci manufakturne-ga blaga, ki ga ponujajo po hišah in stanovanjih. Blago, ki ga ponujajo so ponavadi ostanki, ki jih pokupijo po tovarnah, ob priliki velesejmov ali pa tudi po večjih trgovinah. Kdor zna kupovati, kupi včasih dobro, kdor pa se bolj slabo spozna v blagu, je lahko prepričan, da bo opeharjen. Take vrste prodaja blaga Po hišah pa je zabranjena, ker pomeni konkurenco trgovcem. Pred kratkim so zaplenili precej takšnega blaga dvema prodajalcema iz južnih krajev, katerega je potem občina prodala na javni licitaciji. Jasno je, da to ne bo prestrašilo teh prodajalcev. Gotovo bodo še prihajali v naše kraje, seveda bodo pri prodaji blaga znali vkalkulirati tudi riziko, ki jim preti, ako jih zalotijo in blago zaplenijo. Nezgoda kolesarja. Mehaničarski vajenec Toplak S. je na Tržaški cesti padel raz kolesa in se težko poškodoval. Tatvina kolesa. Iz veže hiše štev. 24 v Vetrinjski ulici je bilo ukradeno kolo znamke »Styria«, last delavca Leonharda Nipiča. Davčna uprava opozarja davčne zavezance, daje dne 15. novembra t. 1. potekel rok za plačilo IV. četrtletnega obroka zgradarine, pri-dobnine, rentnine, davka -na neoženjene osebe, družbenega davka, vojtiice in posebnega davčnega dodatka na skupni brutto promet in dne 1. jiovembra pa II. polletni obrok zgradarine. če ti in že prej zapadli davki ne bodo plačani v osmih dneh, bo davčna uprava uvedla prisilno izterjavo. Pogreb tragično preminule tekstilne delavke Anice Spanbauer s Tezna se je vršil minulo nedeljo ob veliki udeležbi sodelavk iz tovarne Thoma, kjer je bila pokojna uslužbena. Iz društva mariborskih držav, upokojencev. Društveni odbor je sklenil, da priredi meseca decembra za svoje člane božičnico in bo ob tej priliki razdelil iz društvenih prihrankov revnim članom ali članom z večjim številom nepreskrbljenih otrok in majhno penzijo, podpore v gotovini ali v blagu. Res potrebni člani društva naj vložijo tozadevne prošnje na vzorcu, ki se dobi v društveni pisarni, Rotovški trg, ob uradnih urah do 1. decembra t. 1. pri društvenem odboru. Mariborsko gledališče. V sredo, 23. t. m. zaprto. Četrtek, dne 24. t. m. ob 20. uri: »Boc-cacio«, red B. Kandidatna lista za okraj Ljuhljana-okolica je bila v soboto, dne 19, novembra 1938 potrjena ter kandidirajo v tem okraju na listi dr, VI. Mačka sledeči: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice, Ljubljana. 2. Milan Mravlje, geometer, Ljubljana. Namestnika: 1. Franc Kržič, zidar, Borovnica. 2. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik, Ljubljana. V popravljenih volilnih imenikih za volitve v narodno skupščino je vpisanih 23.695 volil-cev. Alljsi že poravnal naročnino? Ako ■ Se ne, Izpolni avoio dolžnost! | Velike povodnji so povzročili par dnevni nalivi po Gorenjskem in Koroškem. V Kropi in Tržiču je voda napravila mnogo škode. Drava je zelo narastla in prinaša hišno opremo, drva in podobno. Vljudno naznanjava, da sva odprla novo trgovino z manufakturnim blagom in konfekcijo W Mariboru, Aleksandrova Ca 30, poleg trgovine z železnino Pinter & Lenard Cene nizke in solidne/ Postrežba točna! Velika izbira. Potrudila se bova, da cenjene odjemalce v vsakem pogledu zadovoljiva. Priporočava se za cenjeni obisk Ferenčak & Šetinc CELJE »Vzajemnost« je vprizorila v soboto in nedeljo čarobno igro »Lumpacij-vagabund«, ki je izpadla v največje zadovoljstvo občinstva. Smeha že dolgo ni bilo toliko v mestnem gledališču kakor ta dva dneva. Pevci »Vzajemnosti«, v petek vsi in točno k pevski vaji. Nameravamo prirediti koncert, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. Skrbimo, da bo naš prvi nastop lep. Opozarjamo vse trgovce in obrtnike, da g. Lančič ni naš akviziter in ni upravičen sprejemati naročil ali denarja za nobeno našo organizacijo. Zaupniki pri volilni agitaciji mislite na »Delavsko Politiko«. Sedaj je najbolj ugoden čas, da jo razširite pri vseh delavskih družinah. Naš tisk je edina vez, ki nas veže in daje smernice za naše ravnanje in udejstvovanje. 1 Edino »Delavska Politika« je tista, ki nam zvesto pomaga pri vseh gibanjih, kjer se delavstvo bori za zboljšanje položaja. Tisk je naše najboljše orožje. Mobilizirajmo vse naše sile, da bo močen in dobro razširjen. Zaupniki, na delo za naš tisk. Vsa navodila dobite v upravi »Delavske Politike«, Delavska zbornica vsak dan od 9. do 11. in od 17. do 19. ure. LIBOJE PRI PETROVČAH Zaključeno mezdno gibanje. V soboto, dne 19. t. m. se je vršila v pisarni Keramične v Libojah mezdna razprava za rudarje premogovnika. Uspeh te mezdne razprave je sicer minimalen, a vendar led je prebit. To je edino podjetje v dravski banovini, ki ne mara ne kolektivne pogodbe in menda tudi ne organizacije rudarjev. Doseglo se je 1 din poviška na temeljne mezde, znižala se je cena depu-tatnemu premogu na din 12 za 100 kg. S 1. januarjem 1939. se pa uvede akordni sistem. Zaupniki delavstva so pri tej razpravi imeli priliko spoznati, kako nujno je potrebna na tem rudniku močna organizacija rudarjev. ŽERJAV Z dinamitno patrono si je razstrelil glavo delavec Ivan Brižnik, oče šestih otrok. Pred meseci mu je umrla žena. Od tega časa se nesrečnik ni več znašel. Baje se je spozabil nad lastno 15-letno hčerko. Ko pa je stvar prišla na dan, je sklenil, da si bo končal življenje. Odšel je na teniško igrišče. V ondotni lopi je najprvo zaužil nek strup, nato pa si je vtaknil v usta dinamitno patrono in zažgal zažigalno vrvico. Eksplozija dinamitne patro-ne je Brižniku raznesla glavo in je bil seveda na mestu mrtev. Neposredna priča dogodku je bil njegov mali sin, katerega je takorekoč povabil, da naj si pride pogledat strašen konec svojega očeta. Za njim je ostalo .šest otrok, .< PREVALJE Poročil se je Dihpol Ivan z gdč. Stornik Zofko. Mladim poročencem želimo obilo sreče v zakonu. — Sodelavci. Radi pomanjkanja vode je prenehala obratovati papirnica. Novo zgrajena papirnica ie po kratkem obratovanju zopet prenehala obratovati radi pomanjkanja vode. Delavci smo v strahu, če ne bo nič dežja, da bomo praznovali vso zimo, kar bi bilo zopet hud udarec za nas papirničarje, ki se še od požara sem nismo docela opomogli. STUDENCI PRI MARIBORU Pred nekaj dnevi je bila seja obč, odbora ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Predsednik je poročal, da je gradbena delavnost zelo aktivna. Tudi zadeva prostora pri cerkvi se ugodno razvija. Poročila v listih so javljala, da je posojilo pri mariborski Posojilnici najeto za ta prostor, kar pa ni točno. To posojilo je izključno za ureditev sirotišnice, za povečavo pokopališča in za nakup obč. gramoznice. Posojilo za ureditev cerkvenega prostora je občina prejela brezobrestno v znesku 120.000 din iz zapuščine Jožefovi cerkvi. Poročilo blagajnika se je nanašalo na tekoči proračun in so pri davkih še vedno veliki zaostanki, ki jih ima občina dobiti od davčne uprave. Odbor je tudi protestiral proti govoricam, da bi občina bila kriva visokih davkov, ki so se v celoti baje dvignili kar za 50%. 1 >•» it« 't .trt-- Studenci pošiljajo namreč 140 otrok v meščanske šole v Maribor, za katere mora občina prispevati nad 60.000 dinarjev. To je za davčno šibko občino zelo mnogo, posebno ker je mnogo otrok tukaj samo na stanovanju, pristojni so pa v druge, bogate občine. Zaradi teh se je stopnja doklad zvišala od 50 na 60%. — Občina bo tudi letos izvedla pomožno akcijo, iz katere se bodo črpala sredstva za regulacijo cest in ulic, zlasti pa za nov tržni prostor. Ob 21. uri je g. župan zaključil triurno sejo, pri kateri so bili vsi sklepi soglasni. Ljudska univerza. V četrtek, dne 24. novembra 1938 ob 19. uri predava v dvorani deške šole g. dr. Vito Kraigher o »Današnji Franciji«. Tedenske slike! Vstopnine ni! V čem je blagostanje danskege kmeta ? Danska je kmečka država. Prebival-j družna sirarna in mlekarna, ki je last stva ima nekaj nad tri milijone. Njeno j kmetov, ki ji dobavljajo svoje pridelke, gospodarstvo je vzorno. Prebivalstvo! je gospodarsko središče kmetov vse pa živi v blagostanju, da ga zanj zavida vsaj polovica Evrope. Na Danskem vladajo socialni demokratje, ki so na ta način pravi predstavniki kmečkega naroda. Kako si moremo razložiti blagostanje, ki vlada na Danskem? Letošnje leto so na Danskem praznovali 150-letnico odprave tlačanstva. Z odpravo tlačanstva pričenja na Danskem socialni in kulturni napredek danskega kmeta. V 18. in 19. stoletju je bila razdeljena vsa zemlja kmetom. Nastale so srednje velike kmetije, ki so se ohranile do današnjega dne. L. 1934. je bilo le 2 odstotka kmetij, ki so imele več kot 150 acrov površine. Devetdeset odstotkov vseh posestev so obdelovali lastniki sami. Eno tretjino prebivalstva živi od poljedelstva, ki je velika izvozna industrija te dežele. Zemljepisni položaj Danske, ki leži med dvema velikima državama, Anglijo in Nemčijo, je narekoval Dancem, da so se posvetili trgovanju s poljedelskimi proizvedi. V mlekarstvu so pričeli izdelovati predvsem sir in surovo maslo ,ter gojiti kokoši, zaradi izvoza jajc. To blago se lahko dobro in hitro proda. Dočim je treba za pridelovanje žita velikih površin zemlje, je živinoreja mogoča na razmeroma majhnem zemljišču. Tako si more tudi mali kmet zagotoviti razmeroma velike dohodke. Razen tega pa se mu denar, ki ga vloži v svoje gospodarstvo hitro in dobro obrestuje. Vloga zadružništva. Razvoj danskega kmečkega gospodarstva je rezultat in podlaga zadružnega gibanja. Zadruge zbirajo proizvode kmečkega gospodarstva, jih sor-trajo, predelujejo in prodajajo. Za- lz Češkoslovaška Nova žrtev Čehov. Pri končni razmejitvi so Čehi izgubili napram Nemčiji še tudi znani okraj »Chodsko«, kjer prebiva izrazito čisto naseljeno češko prebivalstvo in so »Chodi« znani poleg svojih značilnih narodnih krojev, zlasti tudi po svoji odpornosti ter so igrali odločilno vlogo v čeških-kmetskih , ,. , . , . , . „ . uporniških bojih. okolice, ki so taki zadrugi priključeni.! Vse te zadruge SO povezane V državni Ohlajenje med Slovaki in Poljaki, zvezi, ki obravnava vsa vprašanja ti-j Vsa povojna leta so Slovaki koketirali s kajoca se poljedelstva. S pomočjo krc- svojimi prijateljskimi stiki s Poljaki in je še ditnih Zcidmg’ SO dobili kmetje za. na* p,0 zadnjih prevratnih idneh potoval predsednik kup in ureditCV svojih posestev potreb- j slovaškega narodnega odbora poslanec dr. Sidor ni kapital. Zadruge pa SO dobile denar j v Varšavo, da bi se tami pcigajal s Poljaki v boju) pod tako Ugodnimi pogoji, kakor jih je proti Čehom. Poljaki so se v svojem slepem dovoljevala danska vlada samo še za sovraštvu napram Čehom ravnotako prilizovali j SVOja državna posojila. Vsi e d tega SO j Slovakom kakor Madžari in jim hlinili svoje' kreditne zadruge lahko pritegnile tudi | prijateijstv0. Pri razmejitvi pa je volk v ovčji | inozemski kapital. koži pokazal svojo pravo barvo in Slovaki so | Predvojno Zadružništvo SO pričel-i vrtrpeli ogromne izgube napram včerajšnjim pri-okrog letel 1920 se bolj izpopolnjevati, ; jateljem Madžarom kot tiuidii Poljakom. Se te! * kolikor bolj sta naraščala proizvodnja dni so si Poljaki vzeli popolnoma slovaški kraj dunaiska propaganda proti Čehom. — in izVOZ. Vrednost zadružništva se je Djedino, kar je pri Slovakih končno odprlo oči. j — dobi krize, ko so vsled Vs£ slovaški listi so sedaj ogorčeni nad Poljaki j ^rCfiZI^C) proizvodom ;n pravijo, da je tega medsebojnega prijateljstva SO tl peli enkrat za vselej konec. V Varšavi pa se bais poljski časopisi čudijo temu nenadnemu pre- ■okretu med Slovaki. Še 112 občin bo morala odstopiti Češkoslo-j vaška Nemčiji pri končni razmejitvi. Nemčija 500 kinematografov izgubljenih. Z dehtvij® češkoslovaške države je bilo Izgubljenih ®i^ manje kot 500 kin, od katerih je bilo 150 po polnoma čeških, slovaških ali rusinskih. čaS0' ■piši povdarjajo potrebo, da se zgradijo P® vzgledu Amerike, Nemčije in Sovjetske Rus'l® novi kinematografi na deželi, kjer jih najbolj manjka. Kdo bo predsednik ČSR? Bivši rimski P°" slanik Clivalkovsky baje noče sprejeti P®®®' jene kandidature za predsednika ČSR. Fašistične tedence slovaške vlade. Slovaška vlada je razpustila slovaško narodno de' lavsko stranko, ki je bila naslednica social®0 demokratične stranke. Še vedno za Hlinkove Slovake. Nemški radio z Dunaja še vedno dela slovaško propagand® in hujska proti Čehom. Dosledno zagovarja Hlinkovo politiko, dasi je bil Hlinka duhovnik in po mnenju nemškega fašizma duhovniki T politiki nimajo ničesar opraviti. Tega seveda v radiu Slovakom ne povedo, ker bi jih sic«r spoznali in se tudi zavedli, kakšen namen i®8 izkazala zlasti v opadanja cen kmečkim nastale težave, pod katerimi kmečki producenti po vsem svetu in jc | bilo tudi dansko kmetsko gospodar- j stvo zaradi izgube tržišč silno prizadeto. Posledice krize. ! pa bo vrnila ČSR le 35 občin, ki jih je zasedla. 1932. do 1936. je bil uvoz sira na 0 Poganjanju Slovakov poroča dnevno slo- V Angleško zmanjšan za okroglo dve tretjini. Vsled nemške in angleške carinske politike v 1. 1931. do 1935. je pričel opadati izvoz surovega masla in se položaj ni popravil niti do danes. V 1. 1933. do 1934. jc nastal zastoi v izvozu jajc. Dasi je izvoz v 1. 1936. in 1937. zopet porastel, so cene jajc ostale vseeno precej nizjee. Kosmati izkupiček danskega kmeta v 1. 1932-33 je dosegel komaj dve tretjini celotne vsote izvoza v 1. 1928-29 in tudi v 1. 1936-37 se je ta dohodek zviša! komai na tri četrtine izvozne vrednosti iz 1. 1928-29. Naslednja tabela nrikazuje razvoj danskega kmetijstva po vojni in vpliv krize na izvoz poljedelskih pridelkov. Kaj prayi statistika? Število v poljedelstvu zaposlenih oseb in takih, ki so odvisne od poljedelstva (v tisočih).................... v odstotkih prebivalstva.................. število živine (v milijonih) .... število prašičev (v milijonih) . . . izvoz sira (10001)........................ izvoz surovega masla (1000 t) . . . izvoz v Anglijo (v odstotkih) . . . izvoz jajc (v milijonih komadov) . . izvoz v Anglijo (v odstotkih) . . . vrednost sira, surovega masla in jajc (v milijonih danskih kron) . . . vrednost celotnega izvoza blaga (v milijonih kron)........................... Avstrijske novice Kadar se diktatura poslovi, vedno smrdi. — V Avstriji sedaj razkrivajo korupcijo Dollfuss-Schuschniggove diktature. Urad zveznega kanclerja je razpolagal s tajnimi fondi, ki jih gospoda, kadar je na krmilu, lahko uporablja po mili volji, ne da bi ji bilo treba polagati račune. Upravitelj teh fondov, neki Schier, je pazil na to, da denar iz teh fondov ni šel samo v prid gospodarju in njegovim ljubljencem, raznim organizacijam in drugim patriotičnim ustanovam, ampak da je tudi zanj in za njegove osebne potrebe kaj ostalo. Desettisoče šilingov je šlo za tiskovno propagando v žep g. Schiera in njegovih prijateljev. Svoji oboževalki je razdajal okoli 100.000 šilingov. Razen tega je prirejal stalne pojedine za veliko omizje, kateremu je predsedoval in večer za večerom plačeval zapitek iz tajnih fondov. Celo Oton Habsburški ni bil pozabljen. Razen ogromnih posestev, ki jih je Habsburgovcem vrnila stanovska diktatura, je romalo iz tajnih fondov mesečno po 20.000 šilingov za bodočega cesarja in njegove osebne potrebe. — Tako so gospodarili z ljudskim denarjem, ljudstvu pa so priporočali štednjo in mu nalagali vedno nova bremena. * V Celovcu z veliko naglico grade vojašnice. 1909 1925 1929 1932 1937 984 1078 1029 37.5 33.0 29.0 : 2.2 2.8 3.6 3.2 ,3.1 1.5 2.5 3.6 4.9 3.1 97 192 249 390 182 88 123 159 188 155 — 68 68 82 76 540 800 780 1100 1620 — 81 78 69 75 326 1221 1075 760 848 440 1789 1616 1086 1541 K U L T U R A 9Cnn nin Potfebujete,dazaslužitel000Dln b vlili Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi ,Anos1, Maribor,Orožnova 6. I Hrvatska naklada v Zagrebu je izdala novo knjigo Augusta Cesarca »Izraelov izlazak in druge legende«. Knjiga obsega 154 strani in stane broširana 10 din, vezana v umetno usnje pa 22 din. Stoletnico smrti Augusta Šenoe, največjega hrvatskega romanopisca, so te dni v Zagrebu na svečan način proslavljali z raznimi kulturnimi prireditvami. Med Slovenci je Šenoa znan po prevodih njegovih romanov »Zadnja kmečka vojska« in »Zlatarjevo zlato«. Letošnja Noblova nagrada za književnost je bila priznana ameriški pisateljici Pearl Buck, ki jemlje snov za svoje romane iz kitajskega življenja. Rojena je bila 1. 1882. in ko je bila 3 mesece stara, je njen oče s svojo ženo in malo Pearl odšel na Kitajsko kot anglikanski misio-nar. Vsa svoja mlada leta je preživela v Kini, ki jo je temeljito spoznala. Sedaj živi v okolici New Yorka. Njena najboljša romana »Dobra zemlja«, (ki je izšel pri »Modri ptici« tudi v slovenščini in »Mati«, sta ji pridobila svetovni sloves. * __________ vaška vlada po bratislavski radio-oddajni postaji iz krajev, ki so jih zasedli Madžari. Slovaška vlada pravi, da Madžari neusmiljeno zatirajo v zasedenem ozemlju vse, kar je slovaškega, razbijajo slovaške trgovine, preganjajo slovaške koloniste in umori, nasilnosti, surovosti napram moškim, ženskam in otrokom so na clnevnem redu. Slovaška vlada poziva Hortyja, ki je poprej obljubljal v Koši-cah zaščito in enakopravnost, naj si pride sedaj pogledati to razdejanje in nove grobove slovaških mučenikov. Dnevnik »Slovak« piše, Sprememba učnega časa na šolah. Radi na' i rednega železniškega prometa so v teh nefflif' nih časih pomaknili začetek šel na pol 9. m® dopoldne. Ker pa vlaki zopet redno vozijo, !r: ministrstvo šolstva odločilo, da bo začel poduk , O na osnovnih in meščanskih šolah zopet ob uri zjutraj, ker obiskujejo te šole učenci ve®', noma peš, med tem ko na srednjih šolah osta® i začetek poduka ob pol 9. uri dopoldne in sicef iz Prometnih razlogov. Na osemletno ječo obsojeni Karel Radek znani komunistični ideolog, je bil pomilošče® in trdijo, da bc prevzel vodstvo oddelka ko®1' interne za Srednjo Evropo. Norveška kraljica umrla. Na posledicah o?e' racije slepiča je umrla v Londonu norvešk8 kraljica Maud. Pokojna kraljica je bila hčerk3 | umrlega angleškega kralja Edvarda VII. Zedinjene države ameriške se oborožuM®' da je za Slovake to postopanje Madžarov zo- i pet nov nauk za bodočnost, da živi v Madžarski dalje duh netolerantnosti, ki ni nikdar spoštoval drugih narodnosti. Vse to je nova nepremagljiva zapreka medsebojnega sporazumnega delovanja. Počeščevanje Prage. Mestni magistrat v Pragi je izdal odlok, da morajo najpozneje do 30. novembra izginti vsi nečeški napisi, ker bo sicer to izvršila mestna občina eksekutivnim potom na stroške lastnikov. V Zedinjenih državah bodo zvišali število aer°' planov lovcev na 9280, vojsko na kopnem ?3 bodo zvišali od 400.C00 na 1 milijon. Amerikanski senaior King je predložil sefl31" Zedinjenih držav resolucijo, s katero .obs®1* Nemčijo 'zaradi preganjanja Židov, češ, da »f3* to ravnanje mednarodno pravio. Belgija bo izstopila iz odbora za nevmešaV8' I nje. Havas poroča, da bo Belgija izstopila odbora za nevmešavanje. To je prva držaV,r ki ji je slepomišenja v španskih zadevah' volj. OeSavskš pravni svetovalec materi (Dol pri Dipl. optik E. P1TELN Maribor, Grajski trg 7 Dobavitelj Bolniškega fonda jugoslovanskih držav, železnic. Strokovnjaška postrežba, najboljša kvaliteta. Dedovanje po ženi oziroma Hrastniku) Vprašanje: Moja pokojna sestra je imela manjše posestvo. Sodišče je možu pripo-znalo '/4 premoženja, ostalo pa petim otrokom. Mož je za časa sestrinega življenja vedno zatrjeval, da nima nič opraviti pri sestrinem posestvu: kupil si je tudi svoje posestvo, pri katerem je bil sam vknjižen kot lastnik. Kako je mogoče, da sedaj dobi mož po pokojni sestri? Posestvo je vredno 30.000 din in so se otroci, razen enega, ki je še nedoleten, sporazumeli, da eden od njih prevzame posestvo za polovično ceno. Ali sodišče in oče lahko ovržeta ta dogovor? O dogovor: Ker Vaša sestra očividno ni zapustila testamenta, je njen mož po zakonu upravičen dedovati do Vt njene zapuščine in je izrek sodišča pravilen. Mož bi se pač lahko svoji dedni pravici odpovedal, vendar ga k temu ne morete siliti. Mož in nedoletni otrok kot solastnika podedovanega posestva lahko ugovarjata dogovoru, ki se je sklenil med polnoletnimi otroci, v kolikor se tiče njunih deležev, in bo dedni dogovor glede njiju veljaven le, če nanj pristaneta. Za nedoletnega otroka mora dogovor odobriti tudi sodišče. Če se glede prevzema posestva ne bi mogli sporazumeti, in če se ga ne bi dalo v naravi brez škode razdeliti, se bo pač. moralo prodati na dražbi in se bo izkupiček razdelil med dediče po velikosti njihovih deležev. Posojilo (Trbovlje) Vprašanje: Svojemu očetu sem posodil večji znesek za zidavo hiše in sem si v ta na1®^ denar izposodil pri rudniku, kjer idelam. R® • niku odplačujem v mesečnih obrokih. Oče ®J. je poprej obljubil, da ibom zato lahko v Kj brezplačno stanoval in da bo hišo po si®A zapustil meni, Sedaj pa noče o tem ničesar ve» slišati in mi tudi stanovanje zaračunava. R3 bi sedaj, da bi rudnik prevzel dolg in hjr) mene pa rešil obveznosti. Kako naj to sežem? Odgovor: Dvomimo, da bi rudnik hotel Pr^ vzeti dolg in hišo in Vas izpustiti iz zav®8 Na vsak način pa bi bil potreben v to sVk., tudi pristanek Vašega očeta kot lastnika 311 Če se Vaš oče ne drži sklenjenega dogov°r2 lahko od njega zahtevate takoj povračilo "c.u[l zneska, ki ste tmu ga posodili. Kljub obll®^! da bo Vam zapustil hišo, pa oče lahko zaf®^ hišo tudi komu drugemu in Vas postavi dolžni delež. Vi bi si hišo zanesljivo za6.o^J le tako, da jo oče že sedaj prepiše na ^ drugače pa naj Vas vsaj vknjiži na sigurn ,jj( mestu, če Vam morda ne more denarja ^ odnosno Vi na vrnitvi ne vztrajate. Posojilo Vprašanje: Že pred leti sem posodil s0t°^, nici večjo vsoto denarja, ki mi je kljub P°na ? nim opominom noče vrniti. Kaj naj ukrene Odgovor: Sorodnico tožite na vrnitev po*° nega denarja. Ali je mesto Grasslitz še pod ČSR ali Pa ' prišlo pod Nemčijo? (Trbonje) Je prišlo pod Nemčijo. MALI OGLASI jeaši telo na1ceuej*etni! —...trenil franc Koraionm mil Kori Rom Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom r. z. z o.z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICH ER, MARHB0** Tržaška cesta 18 in Turbarjeva ulica, seP^ poroča cenj. občinstvu za izdelavo o, aj). gospode in dame po najnižjih dne Kiag3' Hitra izdelava. Bogata izbira modneg ^ KOLESA, GRAMOFONE, ^ šivalne stroje, otroške vozičke P°Prav tvrdk® bro in po kulantmh cenah zna Ica, JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična dshrarrlb» MARIBOR, Tattenbachova ulica U- koles čez zimo. ^ Mlatite »Bino In ptHBoa hrah in petna it Delauske ucKnme o Mariboru. ggjj Z« konztreil izdale In urefafe Adolf Jelen v Maribor*. —- Tiska: Lhtdska tiskarna, d. d. v Maribora, pr odstavit eli Viktor Eržen v Mariboru