PRILOGA ŠT. 7 JUNIJ 1975 SKlIPliOST ^jtestCo szdC (jiMfojncjL tv\osig-|w^g DELEGATSKA 1 tribuna a DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA: • VPRAŠANJA IN ODGOVORI DELEGATOV • SKLEPI SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ^ začetku junija sta se sestala na 11. skupnem zasedanju zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti meščanske občine. Predsedstvo skupščine je dalo pri sestavi dnevnega reda Prednost analizi zaključnih računov OZD za leto 19 74, takoj zd tem pa je uvrstilo razpravo o družbenem dogovoru o načinu združevanja sredstev za financi-ranje krajevnih skupnosti. To sta biU dve pomembni točki, ki 1 morali zbuditi veliko pozornosti glede konkretne zasnove v temeljih delegacijah in skupšči- Zlasti analiza zaključnih ra-dnov moščanskih OZD bi mo-h bolj kot ugotavljanje „gre-v poslovanja v letu 1974 Pomeniti opozorilo in usmeri-£v za letošnje leto. To še toliko ,^,'kcr nekateri kazalci za le-r0inie teto ne kažejo najbolj znate slike. Ekstenzivnost za-po slo vanjo narašča hitreje, kot je načrtovano, uvoz še naprej prehiteva izvoz, nelikvidnost se ne manjša, govorimo o preobremenjenosti gospodarstva, naraščanja nepokritih investicij. Še več je problemov, na katere je opozorila 3. seja CK ZKS in 10. seja predsedstva ZKJ. Po poteku seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sodeč, pa smo z gospodarskimi gibanji v občini lahko povsem zadovoljni O analizi ni bilo niti enega samega vprašanja ali razprave, zato se upravičeno vprašujemo, kakšna je bila razprava v temeljnih delegacijah. Ali ne bo ostalo brez odziva tudi priporočilo družbenopolitičnega zbora, da se na podlagi konkretnega poslovanja v vseh OZD izvede razprava o problematiki in usmeritvi gospodarjenja letos? Tudi v» bodočem načinu zbiranja sredstev za financiranje krajevnih skupnosti - razen dveh predlogov sprememb družbenega dogovora in prošnje za dodatno pojasnilo - ni bilo razprave. Pa vendar je od tega, kako se bomo dogovorili za bodoče financiranje naših potreb v okviru KS, odvisno marsikaj. Od tega zavisi reševanje mnogih konkretnih problemov, za katera so ,.vprašanja delegatov“ skorajda rezervirana. Prav tako je za nas kot proizvajalce in samoupravljavce pomembna tudi to, koliko in za kaj bomo obremenjevali dohodek in sklade gospodarstva, koliko nam bo ostalo za razširjeno reprodukcijo in koliko bomo lahko porabili za osebne dohodke. O tem se moramo odločiti sami, sami pa moramo nositi tudi vse posledice — pozitivne in negativne - naše zavestne odločitve. Tega se vsi zavedamo, tudi ko sprejemamo stališča do skupščinskega gradiva in določamo delegate za sejo. Ali pa morda ni vedno tako? ! r Začela se je gradnja prostorov Službe družbenega knjigovodstva in trgovskega podjetja Vele-tekstil, ki bo imel v pritličju in kleti prodajalne. O nadaljnji izgradnji poslovnega centra v Mostah bomo več pisali v prihodnji številki. *£»»&*** DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Franc ZADNIKAR, delegat XIII. KONFERENCE DELEGACIJ Vprašanje: Podjetje Mineral je imelo prvotno sedež oziroma svoje poslovne prostore na sedanjem ozemlju Gospodarskega razsta-višča. V letu 1954 se je v celoti preselilo na sedanjo lokacijo, ki j° je dobilo v zamenjavo za prejšnjo lokacijo in se je moral celotni kolektiv odpovedati preostanku dohodka zaradi plačila zemljišča. Nekatera druga podjetja so dobila zemljišča od splošnega ljudskega premoženja zastonj, danes pa ta zemljišča Prodajajo po astronomskih cenah. Takratni občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste bi moral z odločbo, ki jo je izdal, izvesti zemljiško-knjižno stanje, česar pa ni storil. Zaradi tega si nekateri ljudje, zlasti na vodilnih delovnih mestih v Gradisu, čeprav dobro poznajo stanje, lastijo zemljišče, za katerega niso ničesar plačali in nam s pomočjo nekaterih na vodstvenih položajih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje kratijo naše pravice in onemogočajo nadaljnji razvoj naše proizvodnje, zaradi česar smo z razvojem že za leto dni v Zaostanku. Zahtevamo, da skupščina občine Ljubljana Moste-Polje takoj izvrši prepis v zemljiški knjigi v korist podjetja Mineral Ljubljana-Moste, Industrijska c. 5. Prav tako zahtevamo, da se preveri zakonitost delovanja oddelka za komunalne in gradbene zadeve, ki naj navedene vzroke, zakaj ne izda gradbenega dovoljenja za separacijo. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji °dgovor: Ker je bilo vprašanje postavljeno tako, da terja zaradi jasnosti Položaja obširnejšo obrazložitev, bomo pojasnili zadevo od leta dalje. 'v' marcu 1950. leta je vlada SRS - ministrstvo za gradnje na Podlagi rešitve koordinacijskega komiteja in planske komisije eja Tovarni gradbenih polizdelkov širšo lokacijo na vzhodnem e‘u Ljubljane v prostoru, ki je v glavnem omejen z železnico, tališčem, Šmartinsko cesto in tovarniškimi objekti na zahodu, * Spanjem gramoza na Savski ježi." V tem kompleksu je tudi ernljišče, ki ga danes zaseda Mineral, in sporno zemljišče. Dne 24. junija 1955 se je Tovarna gradbenih izdelkov P^Pojila GIP GRADISU in prenehala obstajati. Vse pravice in Gracpn0St' Prejšnic8a P°djelja so bde s pripojitvijo prenesene na n., 7" Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste je z odločbo št. /3-1345/1-56 z dne 3. septembra 1956 določil kot upravni San za zemljišča pare. št. 514, 459/2, 513, 512, 511, 510, , 494, 495/1,496 k. o. Moste podjetje Mineral, Titova 48. G ~. Odločba o dodelitvi tega zemljišča v upravljanje Mineralu 0readisu ni bila vročena do 28. maja 1969, ko jo je upravni 8an Gradisu vročil s 13-letno zamudo. ~ Gradis je v odprtem pritožbenem roku vložil pritožbo u PCr odločbo na republiški sekretariat za pravosodje in občno obvV° Sekretariat je pritožbo zavrgel zato, ker jo je izdal t'lr>ski ljudski odbor in podpisal predsednik občinskega ljud- skega odbora, ker po zakonu o splošnem upravnem postopku zoper odločbo skupščine aji katerega njenega zbora ni pritožbe. Zoper odločbo o dodelitvi zemljišča v uporabo Mineralu je GIP Gradis nato sprožilo upravni spor pred vrhovnim sodiščem SRS v Ljubljani. S sodbo je bila 15. maja 1970 pod št. UlS 1946/70 tožba Gradisa zavrnjena kot neutemeljena. Gip GRADIS je nato vložil tožbo pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, ki je s sodbo št. P 331/71-3 z dne 29, septembra 1972 ugotovilo, da je odločba ObLO Ljubljana-Moste o dodelitvi zemljišča v uporabo Mineralu nična. Podjetje Mineral je pri zveznem javnem tožilcu v Beogradu predlagalo, naj vloži zahtevek za varstvo zakonitosti proti zgoraj navedeni sodbi in to je zvezni javni tožilec tudi storil, vendar postopek še ni končan. Na celotnem navedenem kompleksu je še vedno vpisan kot nosilec pravice uporabe GIP Gradis, vendar Gradis ne odda Mineralu pravic uporabe na zemljišču, ki ga Mineral dejansko že zaseda. Ker med delovnima organizacijama ni prišlo do soglasja glede dela zemljišča, na katerem Mineral želi graditi separacijo, gradbenega dovoljenja ni bilo 'mogoče izdati iz preprostega razloga, ker podjetje Mineral ni predložilo dokazila, da je kot investitor upravičeno razpolagati z zemljiščem, kot to določata 22. člen zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 26. člen zakona o graditvi objektov (ki zahteva dokaz o pravici uporabe, lastninski pravici ali služnostni pravici na zemljišču, na katerem namerava graditi investitor objekt (Ur. list SRS, št. 42/73, 13/74, 8/75). Inž. D.inica HONZAK, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVE JARŠE Vprašanje: Svet potrošnikov Nove Jarše je bil ustanovljen 5. novembra 1974. Vodilo za njegovo delovanje je bil 12. člen statuta krajevne skupnosti. Glede na to so si člani razdelili področja dela in izdelali program. Takoj na začetku pa so člani sveta potrošnikov opozorili, da potrebujejo seznam predpisov, ki ščitijo interese potrošnikov in da želijo, naj se čimprej osnuje občinski in mestni potrošniški svet. Ta zahteva ni bila realizirana. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, daje način dela svetov potrošnikov pravilen. Značilnost za ta način dela so pogovori z občani, ki želijo uskladiti svoje potrebe s programi OZD in TOZD tudi v primerih, ko ti programi šele nastajajo (npr. zdravstvo). V tem se delo sveta potrošnikov po vsebini bistveno razlikuje od dela podobnih svetov, ki so bili ustanovljeni pred 10 leti. Svet potrošnikov ne prevzema vloge tržne inšpekcije, temveč usklajuje odnose med OZD oziroma TOZD in občani. Pobude, ki jih dajejo občani, naj bi predstavniki TOZD poskušali uresničiti. Če pa gre za zadeve širšega pomena, naj bi se te uresničevale prek delegacij (za zdravstvo npr. delegacija SIS za zdravstvo). Svet potrošnikov Nove Jarše meni, da bi uspešneje reševali vprašanja s področja varstva interesov potrošnikov po določilih 12. člena statuta KS, če bi obstajala tudi občinski in mestni svet potrošnikov in če bi imeli zlasti na ravni mesta profesionalca — profesionalno zasedeno službo, ki bi dajala sugestije za pogovore, izobraževanj e in pomagal pri izobraževanju ter dajala informacije o predpisih, ki varujejo interese potrošnikov. Ta služba bi morala pomagati iskati vzroke in reševati vprašanja, pri katerih pride do različnih stališč med krajevno skupnostjo, TOZD in občani. Zlasti bi morali skrbeti, da bi čimprej zaživeli vsi sveti potrošnikov, posebej zato, da so vsi potrošniki seznanjeni z vsebino družbenih dogovorov in s pravicami, ki iz njih izhajajo. Poskrbeti bi morali tudi za stalno dežurno službo pri tržni inšpekciji, na katero bi se lahko občani obračali tudi po telefonu. Pri tem bi kazalo uporabiti izkušnje, ki jih imajo v Beogradu. Zanimivo je, da glede organizacije svetov potrošnikov in varstva potrošnikov s stališča ustavnih sprememb delajo različne organizacije: SZDL, zveza sindikatov, Center za napredek gospodinjstva, republiška gospodarska zbornica, republiški tržni inšpektorat in drugi. V zveznem merilu nas menda zastopa inž. Miklavčič, direktor stanovanjskega podjetja DOM v Kranju. Domnevamo, da si vsi po svoje prizadevajo za ureditev vprašanja varstva interesov potrošnikov in za to, da bi sveti potrošnikov zaživeli. Glede na to predlagamo, naj bi mestna konferenca SZDL sklicala posvet vseh, ki poskušajo razviti delovanje svetov'potrošnikov, hkrati pa naj pokliče tudi tiste krajevne skupnosti, ki že imajo izkušnje z delovanjem svetov potrošnikov. Odbor za gospodarstvo in občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje sta pripravila naslednji , odgovor: Nosilec akcije ustanavljanja, organiziranja in vsebine dela potrošniških svetovje organizacija SZDL. Dosedanja praksa kaže, da akcije potrošniških svetov posameznih krajevnih skupnosti nimajo uspehov, ker so tako akcije kot uspehi odvisni le od dobre volje raznih delovnih organizacij (trgovina, gostinstvo, PTT, zdravstvo, otroško varstvo itd.). Da bi bili potrošniški sveti pri svojem delu uspešnejši, vidijo nosilci te oblike družbenega dela v močnejši vertikalni organiziranosti. Tak je bil tudi sklep, sprejet na posvetovanju predstavnikov potrošniških svetov mesta Ljubljana, ki ga je 17. februarja 1975 organizirala mestna konferenca SZDL. Tu je bilo dogovorjeno, da se iz delegatov potrošniških svetov formirajo občinske konference potrošnikov, iz delegatov občinskih konferenc pa konference potrošnikov na ravni mesta. Če bo potreba, bo ustanovljena taka institucija tudi na ravni republike. Mestna konferenca SZDL je v letu 1974 že leto pred formiranjem konferenc potrošnikov v občinah in mestu uspela doseči podpis družbenega dogovora o etičnih normah v trgovini. V tem odgovoru se zavezujejo trgovske organizacije, da bodo v najpomembnejših vprašanjih glede preskrbe trgovske mreže in nekaterih drugih predhodno organizirale posvete s potrošniki, kar pa je najbrž možno samo prek svetov potrošnikov. Ena izmed takih oblik je dogovor, ki poteka med trgovskimi organizacijami in potrošniki v tem času okrog sobotnega delovnega časa delavcev v trgovini. V zezi z mnenjem tovarišice Honzakove, da bi bilo treba v Ljubljani zagotoviti profesionalca za spremljanje in sporočanje o zakonskih in drugih materialnih predpisih glede oskrbe prebivalstva-, je iniciativni odbor za ustanovitev konference potrošnikov v mestu Ljubljana že predlagal izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljana tako rešitev. Pričakujemo, da bo v kratkem najden tudi vir za financiranje te dejavnosti, kar bo omogočilo takojšnjo nastavitev profesionalnega delavca in s tem bolj strokovno, in predvsem lažje delo svetov potrošnikov. V V občini Ljubljana Moste-Polje trenutno potekajo priprave za formiranje občinske konference potrošnikov, v 13 krajevnih skupnostih pa so sveti potrošnikov že formirani. Občinska konferenca SZDL je pripravila predlog ključa za delegiranje v občinsko konferenco svetov potrošnikov, ki bo formirana do konca aprila 1975. Vprašanje: Svet potrošnikov je proučil vprašanje nastajanja novih naselij in ugotovil naslednje: V kareju med projektiranim severnim odsekom obvozne ceste, tj. med Šmartinsko, pokopališčem in severnim delom obvozne ceste na osnovi zazidalnega načrta MS 12/2, nastaja naselje, ki bo deljeno v dve krajevni skupnosti, in sicer krajevno skupnost Nove Jarše občine Ljubljana Moste-Polje in krajevno skupnost Nove Jarše občine Ljubljana-Beži-grad. Pri tem se postavlja vprašanje, če je delitev novega naselja v dve krajevni skupnosti iz različnih občin smiselna glede na potrebno gradnjo spremljajočih objektov, zaradi česar predlagamo uvedbo postopka za ustrezno razmejitev med občinami. Svet potrošnikov prosi pristojne strokovne službe občine, da mu posredujejo podatke, kakšno bo skupno število prebivalcev v naselju, ki bo zgrajeno po zazidalnem načrtu MS 12/2, koliko ima prebivalcev sedanja KS Nove Jarše in koliko od njih je zaposlenih v industrijski coni Moste. Izvršni svet in oddelek za gospodarstvo sta pripravila naslednji odgovor: Zazidalni načrt soseske MS 12/2 posega z manjšim delom tudi na območje skupščine občine Bežigrad. Ker bo soseska po dokončani izgradnji predstavljala zaokroženo celoto in ker sta le dva stanovanjska objekta locirana na območju občine Bežigrad, je izvršni svet že dal iniciativo, da se skupščini dogovorita in dasta predlog za spremembo občinske meje. Glede na to, da bo izgradnja tega dela soseske realizirana šele v letih 1979-1980, je za ustrezno rešitev še dovolj časa. Po stanju 27. februarja 1975 ima krajevna skupnost Nove Jarše 5628 prebivalcev. Po izgradnji soseske MS 12/1, kije delno že naseljena, in po izgradnji otoka MS 12/2 se bo po določilih zazidalnega načrta formirala samostojna stanovanjska, soseska Nove Jarše s približno 10.500 novimi stanovalci. S podatkom, koliko aktivnih občanov iz krajevne skupnosti Nove Jarše je zaposlenih v industrijski coni Most, ne razpolagamo. Vprašanje: Hkrati s temi vprašanji, ki so v zvezi z varstvom interesov potrošnikov VZ Novih Jarš, pa nas še zanima zlasti vprašanje, kdaj bodo imeli občani Novih Jarš boljšo prometno povezavo z Mostami. Dosedaj je urejeno tako, da imamo boljšo povezavo s Titovo cesto in mnogo slabšo z Mostami. Glede na obstoječe razmere je občanu Novih Jarš lažje, ceneje in hitreje priti na Titovo cesto kot na Zaloško cesto. V zvezi z navedenim predlagamo uskladitev prometne povezave iz razvijajočega se naselja do trgovin in ambulante v Mostah. To se naj uredi z izpopolnitvijo krožne poti mestnega avtobusa na progi št. 2 tako, da bi avtobusi vozili d c samopostrežne trgovine Emona, se tam obrnili ter vračali po Šrnar-tinski cesti do Kajuhove in nato do postajališča, kjer sedaj dalj časa stojijo, in nato po običajni progi na Zaloško cesto. S tem bi bila urejena naravna povezava s centrom v Mostah in bi imeli občani možnost uporabljati mestni prevoz tudi ponoči, kar je bilo doslej zaradi oddaljenosti do proge št. 2 zelo težavno. Podjetje VIATOR Ljubljana je pripravilo naslednji odgovor: V zvezi z vašim dopisom, ki se nanaša na boljšo poveza >v javnega mestnega potniškega prometa Novih Jarš z Zaloško cesto oziroma z Mostami, dajemo naslednjo obrazložitev: TOZD Mestni potniški promet ima vedro več težav glede delegatskih vprašanj, ki sc nanašajo ta izboljšanje povezav njihovih območij z javnim MPP; t.t pa se ni redko individualnega oziroma subjektivnega značaja. Vsem takim potrebam in željam ni mogoče ustreči, saj so naše razpoložljive kapacitete, s tem pa tudi možnosti v danih okvirih, dokaj omejene. TOZD MPP se že dalj časa trudi z rt zvojnir.a programom mesta Ljubljana, ki naj bi nazorno prikazoval tudi potrebe po javnem MPP. Izdelana sta bila razvojni program v letu 1972, stabilizacijski program TOZD MPP pa v letu 1973. Oba sta naletela na znatno kritiko. Ne obsegata kompleksnega prometa Ljubljane. Naročili smo nov razvojni program pri SML Ljubljana. Ko bo izdelan, bo mogoč pregled nad potrebami po javnem MPP. Vsako parcialno reševanje individualnih teženj oziroma potreb je torej sedaj možno le na škodo drugega področja. Ker je MPP med Novimi Jaršami in centrom mesta, tako kot priznava tudi pisec, dobro urejen, je s tem potnikom dana možnost priti do Zaloške ceste, saj ta promet naših vozil od Novih Jarš do centra razmeroma dobro urejen in vozijo avtobusi v kratkih presledkih. Preusmeritev obstoječe proge 2 tako, kot predlaga pisec, da bi ovinkasto zajeli z njo še Nove Jarše, ni logična, saj bi morali vse potnike, ki gravitirajo na okolico Zelene jame, voziti okoli po znatno daljši poti. Enako bi po tej logiki veljalo za iste potnike v obratne smeri na progi 4. Razen prestopanja potnikov iz Novih Jarš v smeri Most pač v tem času ni primernejše rešitve. Vozila na progi 2 in 4 obratujejo v 4-minutnih presledkih, kar imamo še za ustrezno. Inž. Janez NOVAK, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI ZADVOR Vprašanje: Obnavljam že postavljeno vprašanje naše delegacije, kako je s črnimi gradnjami na našem območju. Vemo, da je to pereča zadeva in da jo je težko rešiti, vseeno pa bi želeli odgovor. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Na podlagi predhodnih dogovorov na nivoju mesta in obstojne urbanistične zakonodaje je Ljubljanski urbanistični zavod izdelal elaborat Opredelitev nedovoljenih gradenj v ljubljanskem prostoru (na 131 straneh) ter ga predložil v nadaljnjo obravnavo SO Ljubljana Moste-Polje in vsem ostalim SOdne 12. februarja 1974. Na podlagi tega gradiva je svet za urbanizem SO Ljubljana Moste-Polje na svoji 49. seji obravnaval predloženo gradivo LUZ ter je sprejel sklepe v šestih točkah. Sklepi so posredovani mestni skupščini v nadaljnjo obravnavo. V januarju leta 1975 je izvršni svet skupščine mesta Ljubljana poslal vsem SO na območju mesta povzetek iz že omenjenega gradiva, ki ga je izdelal LUZ, ter sklical 27. januarja 1975 posvet s predstavniki vseh ljubljanskih občin. Namen tega posveta je bil, da se vsi dogovorijo o enotni poltiki in metodi obravnavanja ter reševanja nedovoljenih gradenj na območju mesta Ljubljana. Na tem posvetu je bilo sklenjeno, da pristojni upravni organi predložijo, po dopolnitvi že navedenega gradiva z ekonomsko analizo nedovoljenih gradenj, v obravnavo ves elaborat svojim izvršnim svetom in zatem občinskim skupščinam. Le-te bodo sprejele dokončno usklajena stališča in napotke za reševanje predmetnega problema. Gradivo še ni bilo posredovano izvršnemu svetu v obravnavo, ker še ni izdelana ekonomska analiza nedovoljenih gradenj. Le-to je naročila služba za urbanizem izvršnega sveta pri skupščini mesta Ljubljana za vse ljubljanske občine pri delovni ?rganizaciji STANDARD, Ljubljana. Ko bomo to gradivo pre-jeL, ga bomo takoj posredovali v obravnavo izvršnemu svetu. krjze TRTNIK, delegat DPZ Vprašanje: n Kako s podiranjem ograje športnega društva Slovan ob potrebna dokumentacija in ali je to finančno opravičjivo glede na to, da je tam predvidena gradnja mostu in ceste in kako bo sedaj urejena pot ob Gruberjevem kanalu s Povšetove na Poljansko cesto, ki so jo do sedaj uporabljali občani. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Za omenjene posege v prostor (gradnja teniških igrišč, postavitev ograje, ureditev sprehajalnih poti) je potrebno dovoljenje, ki ga izda oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Dne 14. aprila 1974 je bila upravnemu organu posredovana vloga ŠD Slovan v zvezi z ureditvijo dela področja vzdolž Gruberjevega prekopa in je zadeva v upravnem postopku. Stane ERMENC, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI POLJE Vprašanje Pri gradnji stanovanjskih blokov na Studencu je bil v strukturi cene stanovanj vkalkuliran tudi znesek 30.000 S-din na kvad. m stanovanjske površine za gradnjo objektov otroškega varstva. Ker ni bilo s tega naslova ničesar izvršenega, zanima občane, v kakšne namene je bil ta denar usmerjen, oziroma kdaj bo realiziran v namen, za katerega je bil plačan. Odsek za finance je pripravil naslednji odgovor: Za MS-6 Slape, kjer je izvajalec GP OBNOVA, je bilo v letu 1974 plačanih 544.000 din (2%) prispevka za spremljajoče objekte družbenega standarda. Od navedenega zneska je bilo porabljenih 255.000 din za investicijske izdatke pri gradnji osnovne šole Polje. Ostanek sredstev je angažiran za isti namen v letošnjem letu. 5/LI z dne 30. oktobra 1974 gradbeno dovoljenje za gradnjo bloka malih stanovanj S-12. Prehodni mladinski dom Ljubljana je vložil dne 13. februarja 1975 pritožbo zoper izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo že naštetih objektov. V pritožbi ne pobija lokacijskega dovoljenja samega, saj izrecno poudarja, da je Gradisu dano dovoljenje za gradnjo malih stanovanj v objektu S-12 (ne pa za gradnjo samskega doma), pač pa se pritožuje zoper izvajanje dejanske gradnje same. Trdi, da namesto stanovanjskega bloka dejansko gradijo samski dom in predlaga, daje nujno potrebno to gradnjo ustaviti in zgraditi tak objekt, ki je na tej lokaciji predviden po potrjenem zazidalnem načrtu. Vsebinsko isto vprašanje oziroma zahtevek je postavil tudi delegat XX. konference delegacij na 7. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine mesta Ljubljana. Ali je namembnost objekta sprememnjena ali ne, naj ugotovi urbanistični oziroma gradbeni inšpektor, ki je o tem že obveščen. Le-ta naj ugotovi, ali objekt gradijo v skladu z izdanimi dokumenti, tj. lokacijsko odločbo in gradbenim dovoljenjem. Če bo ugotovljeno, da G1P Gradis Ljubljana gradi stanovanjski objekt S-12 v skladu z že izdanimi dokumenti, potem skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ne bo nasprotovala nadaljnji gradnji, -v nasprotnem primeru pa bo ukrepala po veljavnih predpisih. Do ugotovitve pravilnosti oziroma nepravilnosti gradnje z gradnjo lahko nadaljujejo. Glede neposrednega sosedstva Prehodnega mladinskega doma in stanovanjskega objekta, ki je v gradnji, to je S-12, glede na pripombe ter pojasnila, ki jih je zavod podal, ter tudi glede na ..občutljivo socialno problematiko11, ki se po mnenju nekaterih pojavlja, je res vprašljivo bodisi za samski dom, za blok malih stanovanj, stanovanjski blok oziroma bližino stanovanjskega naselja (razni motilni momenti, ki jih zavod navaja), ali je lokacija Prehodnega mladinskega doma na tem mestu primerna. Vendar pa to ni v pristojnosti samo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. y 5 Z" 7. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Davorin GOLE, delegat XX. KONFERENCE DELEGACIJ Vprašanje: Kaj je ukrenila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje glede na pripombe in mnenja, ki so jih njeni organi že dobili od zavoda Prehodni mladinski dom v Ljubljani, krajevne skupnosti Nove Jarše, občinske zveze prijateljev mladine in predsedstva mestne zveze prijateljev mladine? — Ali bo skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dopustila gradnjo objekta S-12 v soseski MS 12 za namene samskega doma kljub mnenjem, da gre za sosedstvo dveh institucij, katerih dejavnosti se izključujeta? — Kdo je pristojen, da zadevo uredi, ker GIP GRADIS samski dom nemoteno gradi dalje? — Kdo bo odgovarjal za občutljivo socialno problematiko, ki bo nastala, če bosta objekta mejila drug na drugega? Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor: Na prošnjo investitorja GIP GRADIS Ljubljana z dne 19, marca 1973 je oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z odločbo št. 251-249/72-5/BD z dne 23. aprila 1973 izdal GIP GRADIS -TOZD Gradbena enota Ljubljana, Kvedrova 30, lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjskih blokov S-5, S-6, S-ll in S-12 v stanovanjski soseski MS 12/1 Nove Jarše. Veljavnost citiranega lokacijskega dovoljenja je bila podaljšana z odločbo istega oddelka št. 351-249/72-5/BD z dne 9. maja 1974. Tudi ta odločba se nanaša na gradnjo stanovanjskih blokov kar je v njenem izreku izrecno navedeno. Na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja je tukajšnji oddelek izdal GIP GRADIS — TOZD Gradbena enota Ljubljana okolica, ■ibljana, Kvedrova 30, z odločbo št. 351-249/72. TONČKA BUDAL, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI POLJE VPRAŠANJE: Zakaj ni bil narejen podhod pod Rjavo cesto za vzgojnovarstveni zavod Studenec. Odgovor, ki nam ga daje Soseska ustno, je za občane nezadovoljiv, namreč, daje tol. faza zazidalnega načrta ter da bo ta podvoz izdelan v II. fazi gradnje. Dejstvo pa je, da je na kraju, kjer bi po zazidalnem načrtu moral biti podvoz, že urejena zelenica in asfaltirana cesta - prav sedaj. Prosimo, da skupščina da odgovor, kdaj bo napravljen podvoz, ker gre za varstvo otrok, ki vsak dan prečkajo Rjavo cesto, ki nima niti označenega prehoda za pešce. In kaj je s parkiriščem pri tako ozki cesti in ozkem prostoru na obeh straneh? Soseska - podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, posreduje naslednji ODGOVOR: V zazidalnem načrtu soseske MS 6 Polje-Slape je projektant dejansko predvidel tudi podhod pod Rjavo cesto, ki bi predvsem zagotavljal varno prečkanje Rjave ceste otrokom, ki hodijo v vrtec in šolo. Gradnja podhoda trenutno ni možna, ker ni zagotovljenih 1.200,000 dinarjev finančnih sredstev. Prodajna cena stanovanj v tej soseski, ki jo je odobril zavod za analize in cene, znaša v letošnjem letu 5.400 din/kv. m stanovanja, v letu 1974 pa je znašala 4.700 din/kv. m, iz česar je razvidno, da je ta soseska ena izmed cenejših v Ljubljani. Z navedeno odobreno prodajno ceno je možno realizirati le najnujnejšo komunalno opremo, saj za to sosesko niso bili odobreni nikakršni krediti za gradnjo komunalnih naprav in jih zato v celoti plačuje investitor oziroma kupec stanovanja. Pripominjamo še, da investitor oziroma kupci v ceni stanovanj plačujejo tudi 2-odstotni prispevek za vrtce in šole, kar trenutno znaša okrog 76 din/kv. m stanovanja. Vrtec, ki je bil zgrajen ob Rjavi cesti, ne pokriva samo področja novozgrajenih blokov, temveč širše področje Polja. Zato je nujno, da so pri gradnji podhoda - razen sredstev urejanja, ki jih plačuje investitor oziroma kupci novih stanovanj - prisotna tudi sredstva širše skupnosti. Podhod bo torej možno zgraditi takrat, ko bodo zbrana potrebna finančna sredstva, za kar pa je potreben dogovor med investitorjem, Sosesko, občino in krajevno skupnostjo. LOVRO BREZAR, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVE JARŠE NA PRVO VPRAŠANJE v zvezi z reševanjem problemov barakarjev bo posredoval ustrezno gradivo vsem delegacijam izvršni svet skupščine občine. DRUGO VPRAŠANJE Podjetje Soseska je na osnovi pogodbe z občinsko skupščino pooblaščeno za urejanje določenih dejavnosti, kot so: cestnoprometna signalizacija, zelenice in podobno. Pri urejanju zadev iz tega področja pristojne organizacije in posamezniki sprašujejo imenovano podjetje, a v večini primerov naletijo na gluha ušesa. Vzrokov, ki pogojujejo takšno stanje, ne poznamo. Menimo pa, daje nujno - če se stanje ne bi spremenilo - izvrševanje teh dejavnosti poveriti drugemu ustreznemu podjetju. SOSESKA, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, posreduje naslednji ' ODGOVOR: Pri izvrševanju dejavnosti posebnega družbenega pomena, za katero je naša organizacija pooblaščena s strani obeh občin, je želja Sose*ske predvsem dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter občani, ki žive na tem območju. Zato si v okviru zakonitih možnosti vseskozi prizadevamo, da bi kar najbolje opravljali naloge, ki so nam poverjene. Na vsako konkretno zastavljeno vprašanje smo-vsakemu zainteresiranemu občanu oziroma predstavniku organizacije združenega dela pripravljeni dati konkreten odgovor ter vsako zadevo tudi strokovno pojasniti. Vprašanje delegata krajevne skupnosti Nove Jarše pa je pavšalno, brez navedbe dejstev oziroma primerov, na katere bi bilo možno dati odgovor. Ker si želimo dobrih odnosov, s krajani Nove Jarše, prosimo delegate te krajevne skupnosti, da posreduje naši organizaciji določnejša vprašanja ter morebitne probleme, da jih bomo poskušali sporazumno rešiti. TRETJE VPRAŠANJE: Z odgovorom komunalne energetike nismo zadovoljni. Vprašanje na 6. seji skupščine "občine Ljubljana" Moste-Polje smo sprožili, ker so delili v komunalni energetiki dobiček v višini 58 %, ker je njihov osebni dohodek višji za 1300 dinarjev in ker se je cena njihovih uslug povečala za 28 %. Iz odgovorov ni razvidno bistvo našega vprašanja, zakaj namreč tolikšno povečanje cen njihovih uslug. Sodimo, da bi pri svoji delitvi dobička, pri svojih sorazmerno visokih OD, pri svojem .sorazmerno velikem ostanku dohodka, morali usklajevati cene svojih uslug z dohodki poprečnih občanov. KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA je posredovala naslednji ODGOVOR: Na pisno postavljeno delegatsko vprašanje z dne 7. maja 1975 odgovarjamo naslednje: Na vprašanje, ki nam je bilo prvič smiselno povedano ustno, smo dali pismen odgovor dne 3. marca 1975. ^ Naš odgovor dopolnjujemo takole: w y V. 6 1. Za koliko, kdaj in zakaj so se povečale cene ogrevni vodi, smo že natančno odgovorili. Ponavljamo: cene ogrevni toploti so se v letu 1974 spremenile trikrat zaradi spremembe cen (vemoga in tekočega goriva. Na račun povečanja drugih materialnih stroškov, pogodbenih in zakonskih obveznosti in osebnih dohodkov, razen z zakonom povečane amortizacije, se cene niso spremenile. Spremembe cen je odobravala SML po predhodnem predlogu oziroma analizi zavoda za plan, statistiko in cene. 2, Drugi del vprašanja, ki se nanaša na osebne dohodke, ni jasen. Tako iz vprašanja ni razvidno, s kom oziroma s katerim Poprečjem nas delegat primerja, ko trdi, da so naši osebni dohodki višji za 1300 din. V našem odgovoru dne 3. marca 1975 smo zapisali, da so znašali izplačani osebni dohodki za obdobje januar—december 1974 dinarjev 3.758 ali za 18,5 % več kot leta 1973. Razlika v vrednosti točke glede na revalorizacijo kalkulativ-nih osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih ob koncu leta 1974 je znašala na poprečno zaposlenega 703,60 din, kar je povečalo poprečni mesečni osebni dohodek za 58,65 din, tj. od 5.699,35 din na 3.758,00 din oziroma za 1,6%. Od kod podatek o 58-odstotni delitvi dobička, nam ni jasno. Za vsa nadaljnja in dodatna pojasnila smo pripravljeni odgovorit bodisi na samem zasedanju skupščine, na zboru volivcev na sestanku delegatov zainteresirane krajevne skupnosti, če prejmemo vabilo za udeležbo. Enako smo pripravljeni posredovati informacije na sedežu delovne organizacije vsakemu pooblaščenemu predstavniku zainteresirane delegacije. DANILO JURCA, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE Zadevo v zvezi z Matejko Bernik raziskujejo inšpekcijske službe in bomo odgovor na to vprašanje posredovali takoj, ko bodo inšpekcijske službe zaključile raziskavo. Vprašanje, kdo naj zagotovi ukrepanje po ugotovitvah pristojnih inšpekcijskih služb, predvsem za objekte Samski dont -Zakotnikova 1 in DOM Ljubljana, Zaloška, smo posredovali samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste-Pojc. VPRAŠANJE: Na območju naše krajevne skupnost- so se pojavila v večjem obsegu mrčesna legla ščurkov. Tudi v prostorih VVZ Selo. Prisojne inšpekcijske službe so o zadevi seznanjene, ogledale so si Etične objekte in izdale ustrezne odločbe. Ugotavljamo, da se zavezanci za ukrepe ne ponašajo odgovorno in ni pripravljenosti h Zadobrovški cesti še vedno stoji prometni znak PREPOVED DODATNIM PODNAPISOM. Uieleženci v prometu se sprali u °’ kaJ Pomeni ta znak - kajti v nepričakovanem tre-“tku nas lahko pritisne ob žep. Lepo urejena cesta proti Zadobrovi je velika rešitev ozkega prometnega grla. - Ciril 4upančič za hitro in kompleksno ukrepanje. Vodstvo WZ Selo je že in bo zopet izvedlo potrebne ukrepe - dezinsekcijo - v svojih prostorih, vendar če istočasno in dosledno ne bodo storili tudi neposredni sosedni zavezanci, bo tak parcialni ukrep nezadosten in neučinkovit. Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR: Takoj po obvestilu s strani vzgojnovarstvenega zavoda smo zadevo obravnavali na izvršnem svetu in organizirali strokovni ogled na kraju samem. Pri ogledu je bil navzoč tudi sodelavec zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Sestavljen je bil komisijski zapisnik in kot smo preverili, se je po sprejetih sklepih takoj ukrepalo in opravilo dezinsekcijo.sB, KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA-SNEBERJE Predlog v zvezi z definitivno določitvijo meja krajevnih skupnosti smo posredovali skupščinski službi. Franc POZARŠEK, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI IIRUŠICA-FUŽINE VPRAŠANJE: Če pogledamo izhodišča družbenega načrta so v gostinstvu potrebe na območju mesta Ljubljana zadovoljive. Menimo pa, da to ne velja za našo občino. Pri nas so nekateri gostinski obrati celo po več dni zaprti zaradi prevelikih obremenitev. Vprašujemo, zakaj so ti obrati zaprti in ali lahko posamezniki zapirajo svoje obrate tudi po več dni. Oddelek za gospodarstvo je pripravil naslednji ODGOVOR: Na podlagi odloka o poslovnem času v gostinstvu na območju mesta Ljubljana (Ur. list SRS, št. 19/73) morajo pri določanju prostih dni gostinski obrati upoštevati krajevne potrebe in mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gospodarske zadeve. Samostojni gostinci v naši občini so priglasili proste dni y tednu, vendar so vsi gostinci dobili soglasje le za en prosti dan v tednu. Prosti dan praviloma ne more biti sobota ali nedelja. Od tega načela sc je odstopilo le pri bifejih, kjer je predmet poslovanja v pretežni meri le točenje pijač. Glede dnevnega obratovalnega časa odlok določa, da morajo gostinski obrati upoštevati določila odloka o javnem redu m miru, vendar tako, da so gostinski obrati zaprti v času od 4. do 7. ure zjutraj. Po določilih tega odloka morajo biti poslovni čas in prosti dnevi objavljeni na vidnem mestu v vsakem gostinskem obratu in na zunanji strani ob vhodu. Nadzor nad izvajanjem odloka skupščine mesta Ljubljane o poslovnem času v gostinstvu je v pristojnosti uprave za inšpekcijske službe in milice, ki proti kršiteljem sproti ukrepata. Problem samovoljnega zapiranja obratov ni samo problem v naši občini, marveč v Ljubljani nasploh. Gradbena podjetja s svojimi obrati (separacijami) puščajo sledove, ki se prav kmalu spremenijo v barakarsko življenje. Primer je iz Hrušice ob Litijski cesti — Ciril Zupančič y 7 SKLEPI SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE 11. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA DNE 22. MAJA 1975 Delegati družbenopolitičnega zbora (DPZ) so na 11. seji izvolili Vladimirja Gošnika za delegata DPZ skupščine SRS in sprejeli naslednje sklepe: — Stališča delegatov do vprašanj in problemov, ki izhajajo iz analize zaključnih računov organizacij združenega dela za leto 1974 je posredovati delegatom na 11. skupno zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. — Osnutek družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev v širši ljubljanski regi, je s pripombami podanimi na seji DPZ dati v javno razpravo po končani obravnavi na 11. skupnem zasedanju ZZD in ZKS. — DPZ je sprejel osnutek družbenega dogovora z naslednjimi pripombami: 1. Določila 4. alineje 2. člena niso dovolj jasna za kakšno splošno bilanco sredstev gre, ali za splošno družbeno bilanco sredstev v občini ali bilanco sredstev splošne porabe. 2. V 4. členu je konkretizirati, da se temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom dogovorijo o višini prispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti, vsako leto pa se še posebej dogovorijo o potrebni valorizaiciji prispevka. 3. V 7. členu je konkretno določiti, da se podpisniki samoupravnega sporazuma vsako leto posebej na nivoju občine dogovorijo o solidarnem prelivanju sredstev med krajevnimi skupnostmi.