Siev 204.
T mm, v m me n. stolen 1922.
telo L
!____, Naročnina
za državo SHS: z« celo ieto naprej Din. 130-—-za pol lata H .. „ 68-— z« četrt lata „ .. „ 30-— za en mesec „ .. „ 10*—
za inozemstvo:
ceiole no.....D.n. 2<t —
menčno .... „ 18-—
5 Sobotna izda]a: =s
« Jugoslaviji. . . D.n IS — v inozemstvi! ... „ 31 —
Hosemna Siev. 75 por.
a= Cene inseratom:! Eaostolpna petltma vrsta _ oglasi p« K 4*— Ia K A —, veliki oglasi nad 45 mm višine m K 8 —, poslana 1M. po E M-—.
Pri večjem naročila popaal
Irhnja vsak dan lzvzemJi
pone'- ;l]ka in dneva po prazniku ob S. ari zjatra).
■eaečn« prllona: testnlk JKSt
Uredništvo |a « Kopitarjevi all«l itev. 8/IH
Rokopisi se ne vrača)«; ■•tranklrana plana s« m sprejemajo. Uredn. telet št*. 50, apravn. štr. 32E.
Političen list za slovenski narod.
Uprava j* v Kopitarjevi nI. 0. — Ka6nn poštne Uran. Ijabljanske št. 850 za naročnino In št. 349 za oglas«, zagreti 39.011, shrajev. 7563, praške lndnsaj. 24.787
Vznemirjena Evropa.
Za interese Britanije?
»Reuter« poroča, da je angleška vlada pozvala Jugoslavijo in Rumunijo, da sodelujeta z Veliko Britanijo, Francijo in Italijo pri obrambi Carigrada in takozvane nevtralne cone z ozirom na skupne interese. To bi se, čisto konkretno povedano, reklo, naj mi odpošljemo v Carigrad svoje vojake, da pomagajo Angliji in eventualnim drugim mednarodnim četam, da preprečijo kakšno vojno akcijo Kemal paše proti Carigradu, oziroma proti Grkom v Traciji.
Če je res, da je Anglija to od nas zahtevala, potem iz tega sledi, da Anglija smatra nas za obvezane braniti Carigrad pred Kemalisti. Mi pa mislimo, da vsa jugoslovanska javnost in, soditi po vsem dosedanjem obnašanju dr. Ninčiča, tudi odgovorni voditelji naše zunanje politike soglašajo v tem, da je treba za tem angleškim naziranjem postaviti veliki vprašaj. Kar se tiče srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva pa z vso apodik-tično gotovostjo mirno trdimo, da odklanja vsako, četudi le preventivno vojaško akcijo, naperjeno proti Kemalistom, ker konflikt zaradi Carigrada in Tracije naših interesov nič ne zadeva. Anglija, ki jo sicer zelo spoštujemo, nima pravice odločevati o tem, kaj so naši interesi, še manj pa od nas zahtevati, da take namišljene interese branimo.
Sedanji položaj Carigrada in morskih ožin, ki dejansko pomeni to, da Anglija te ožine vsakomur zapira, v prvi vrsti Rusiji, to je pač v interesu Anglije, ne pa Jugoslavije. V našem, in še to ne direktnem interesu je stališče, ki ga je zavzel Čiče-fin, kateri je dopisniku »Tempsa« izjavil, d a obstoja med Kemalom in Moskvo dogovor iz leta 1921., glasom katerega naj položaj Dardanel regulira mednarodna komisija ob soudeležbi Turčije, Rusije in balkanskih držav. Anglija naj povabi vse te države na mednarodno konferenco, čemur se Kemal-paša gotovo ne bo upiral, ker je sam izjavil, da dardanelsko vprašanje smatra za mednarodno.
Kar pa se tiče Carigrada, naj ga branijo Angleži, če hočejo in mislijo, da s tem preprečijo okrepljenje kemalistične Turčije, ki je njihov najnevarnejši konkurent v Orijentu. Nas pa vzpostavitev Turčije v Carigradu in Traciji ne ogroža; nasprotno je le boljše, če se neha bolgarsko-grško trenje v Traciji in če Carigrad neha biti objekt rivalitete evropskih velesil. Mi smo prepričani, da bodo balkanske države, ako se turške aspiracije deloma zado-volje, ako se grška megalomanija priščipne b ako se Dedeagač prisodi Bolgariji, lahko našle trajni medsebojni modus vivendi in se osvobodile vednega vmešavanja velesil v balkanske zadeve. Dardanele pa naj bodo res svobodne, tudi za Rusijo, ne pa da bi jih Anglija lahko zaprla, kadar bi se ji zdelo. Ako pa se Kemal paši odreče posest Carigrada, ima Evropa proti sebi ves muslimanski svet, kar pomeni v do-gledni bodočnosti svetovni požar, veliko hujši in strašnejši nego je bil pretekli.
Ako naša vlada zavzame tako stališče, ne krši nobenih mirovnih pogodb Mi nismo niti podpisali niti ratificirali se-vreJre pogodbe. Ona se nas zato čisto nič ne tiče. Ako bo kdo napadel meje naše države, nas bo vedno našel pripravljene: vsaka akcija ob Dardanelah pa bi pomenila nc obrambo naših interesov, ampak soudeležbo pri angleških osvajalnlh načrtih, za kar treba pri nas predhodne privolitve parlamenta! Kajti beseda: obramba Carigrada je goljufiva; Carigrad ni naš, da bi ga branili, in angleške čete sc nahajajo v njem brez naše krivde: zato naj se Angleži »branijo« sami! Ako se hoče Anglija bojevati zoper celokupni muslimanski svet, naj se bojuje samal Za nas bi bila ta stvar predraga. Mi živimo s Turčijo lahko v miru, četudi bi se zopet vstoličila v Carigradu, sedežu v6em muslimanom svetega kalifata.
To jc stališče celokupne jugoslovanske javnosti in, kakor upravičeno mislimo, tudi naše vlade. Za tuje interese nobenega vojaka! Mi hočemo živeti v miru z vsemi svojimi sosedi in tudi s Turčijo, ako bi imela poslati naš sosed.
STALIŠČE FRANCOSKE VLADE.
Pariz, 18. >Journal des Debats« poroča, da je ministrski svet v petek 15. septembra dooči sledeče smernice francoske politike z ozirom na Orient:
1.	Želeti je, da se med Turčijo in Grčijo sklene čimprej premirje, da bi se mogla začeti mirovna pogajanja. Ker pa se je vsled neprestanih turških zmag položaj nekoliko izpremenil, jc treba fiksirati nekatere točke in sioer:
2.	Glede Carigrada je turška suvereni-teta tudi glasom mirovnih pogodb nesporna; kar pa se tiče Tracije, se ministrski svet ne more še definitivno izjaviti, meni pa, da je turška zahteva v soglasju s principom samoodločbe narodov.
3.	Glede Dardanel bi bilo najprimernejše, da se njihovo varstvo izroči mešani komisiji iz zaveznikov in Turčije.
4.	Glede Kemalove vlade meni Francija, da ne bo delala težav mirni ureditvi vseh vprašanj v Orienlu.
Kar se tiče angleške note, da naj bi Francija skupaj z Anglijo ščitila status quo v Dardanelah, je francoska vlada odgovorila, da je pripravljena za enkrat svobodo morskih ožin braniti; da pa s tem ne prejudicira bodoči ureditvi tega vprašanja.
Pariz, 18. O sklepu francoskega ministrskega sveta poroča >La Croix«, da se glasi sledeče:
1.	Zadnje pogodbe o morskih ožinah priznavajo pravo Turčije na Carigrad. Ne samo pravičnost, ampak politični razum to zahteva in zato carigrajsko vprašanje danes sploh ne obstoja. Carigrad je rezidenca kalifa in brezsporna prestolica turške države.
2.	Zahteva narodne turške vlade glede meje ob Marici je v soglasju s pravico samoodločitve narodov, za katero se je Francija vojevala. Kdor se tej zahtevi upira, je v nevarnosti, da izzove proti sebi patriotizem celega muslimanskega sveta.
3.	Kar se tiče Galipolija, je želja Anglije, da bi Grčija dobila mandat za nadzorovanje, po turških zmagah postala brezpredmetna. Francija je proti temu, da bi Grčija izvrševala tu kakršnikoli mandat. Galipoli in morske ožine naj nadzoruje mešana komisija iz velikih sil skupaj s Turčijo.
London, 18. (Izv.) : Morningposk piše, da je vsed pametne politike francoske vlade on krat preprečena nova velika vojna.
Francoski listi proti sklepu angleške vlade.
Pariz, 18. (Izv.) Francosko časopisje soglasno obsoja sklep angleške vlade, da se nastopi proti Kemalistom.
Ministrski svet v Londonu.
London, 18. septembra. (Izv.) Danes se vrši ministrska seja, na kateri razpravljajo o turškem vprašanju.
Italija se ne udeleži morebitnih bojev za Dardanele.
Rim, 18. sept Italijanska vlada je sklenila, da se ne udeleži morebitnega vojaškega nastopa za obrambo carigrajskih mortkih ožin. V tem smislu piše »Tribunam, ki pravi, da bo Italija pač soglasno z zavezniki branila načelo svobode morskih ožin, ne bo pa sodelovala pri morebitnih sovražnostih, katere je ona vedno skušala preprečiti s sredstvi miru.
Jugoslavija zavzema čakajoče stališče.
Ženeva, 18. (Izv.) Jugoslovanski poslanik J o v a n o v i č je sprejel zastopnike časopisja. Na vprašanje angleškega časnikarja, kako je stališče Jugoslavije v grško-turškem konfliktu in če bo Jugoslavija nastopila proti Turčiji, ie .Jovanovič odgovoril, da bo jugoslovanska vlada o tem važnem vprašan.u ?av	r-o stališče. Vse je odvisno le od stališča Francije in Anglije. Jugoslavija sama nima na razpolago sredstev za Inko intervencijo. Vkljub temu se ne da tajiti, da utegne biti prisiljena nastopiti.
Dr. Nin$16 v skrbrh.
Pariz, 18. sept. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. N i n č i č je po razgovorih, ki jih je imel s kraljem, Poincarejera
in drugimi diplomati, izjavil dopisniku lista »Sonday Espressc, da turško prodiranje pripravlja jugoslovanski vladi velike skrbi. Vsako prodiranje Turkov proti Evropi pomeni resno nevarnost za mir. Sam se bo odpeljal v London, da se tam z Llovd Georgejem in Curzonom osebno razgovori o pereči zadevi.
Kemal paša priznava svobodo Dardanel.
London, 18. sept. (Izv.) Mustafa Kemal paša je dopisniku »I)aily Maik izjavil: Jaz zahtevam nazaj vse turške zemlje, izvzemši Sirijo in Mezopotamijo. Tracijo zahtevam do Marice. Svobodo Dardanel hočemo varovati in jih ne bomo utrjevali, kakor je itak dogovorjeno z Rusijo. Carigrad želimo nazaj in smo pripravljeni se zavoljo njega pogajati; ako nam ga odrečejo, bomo morali korakati proti svojemu stolnemu mestu. Želimo pa mirne rešitve tega vprašanja.
Pariz, 18. sept. (Izv.) Iz Angore javljajo, da je angorska vlada na noto zapad-nih držav sklenila odgovoriti, da priznava svobodo dardanelskih morskih ožin. — Iz Aten pa poročajo, da je grška vlada opozorila jugoslovansko in rumunsko vlado na resno nevarnost, ki preti Balkanu vsled turškega nastopanja.
Odmev turških zmag v muslimanskem svetn.
Pariz, 18. sept. (Izv.) V Afganistanu je zmaga Kemal paše nad Grki zbudila radosten odmev. V Kabulu se je vse prebivalstvo podalo v veliko mošejo, da se zahvali Bogu za zmago. Emir je proglasil dan zrnate za praznik in odposlal Kemal pasi brzojavko, v kateri ga imenuje »luč izlamac. — V Kairi je ljudstvo priredilo slavnostni obhod. Od perzijskega zaliva do Egipta ves muslimanski svet slavi zmage Kemal paše. — Proti Amanu, glavnemu mestu Trans-jordanije, koraka 2000 »vahabitov«, da preženejo angleško posadko.
Ilusko stališče.
London, 18. (Izv.) V svojem odgovoru na Balfourjevo noto gledo Dardanel je odgovoril ruski komisar za zunanje zadeve Karahan, da moskovska vlada stoji na stališču s Turčijo sklenjene pogodbe glede Dardanel iz 1. 1922. (Glej uvodni članek. Op. ur.)
Stambolijskijeva pot v Pariz.
Belgrad, 18. (Izv.) Kakor je izvedel vaš dopisnik na merodajnem mestu, je potovanje Stambolijskega v Ženevo in Pariz v zvezi z dogodki v Mali Aziji. Bolgarska vlada stoji na stališču, da je Tracijo izročila zaveznikom, ne pa Grški,
Grške čete v Trakiji.
Atene, 18. (Izv.) Vlada ojačuje svoje čete v Trakiji z ostanki poraženih čet v Mali /.ziji. Francoske in italijanske ladje so doslej pripeljale na Grško 10.000 beguncev.
Južnoafriške čete pripravljene.
London, 18. (Izv.) »Daily Mail" poroča iz Kapstadta: Južnoafriške čete so pripravljene, da odrinejo proti Dardanelam.
Avstralija pošlje čete.
London, 18. sept. (Izv.) Avstralska vlada je sporočila, da je pripravljena poslati svoje čete na vzhod.
Avstralska vlada za mirno rešitev.
Melbonrne. 18. sept. (Izv.) Avstralski ministrski predsednik Hughes je poslal avstralskemu delegatu pri zborovanju Družbe narodov v Ženevi brzojavni poziv, naj vse stori, da pride konflikt v Orientu nemudoma v rešitev pred Društvo narodov, da so tako omogoči miren razvoj stvari brez oboroženega konflikta na Balkanu.
Zadržanje In?"Je.
Bombav, 18. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so odločno proti temu, da bi se indijske čete odposlale proti Dardanelam.
Pokolj v VurlL
Pariz, 18. septembra. (Izv.) >Chicago
Tribune« poroča, da so turške čete »plenile in zažgale mesto Vurla. Vse Grke so pc morili.
Konzulatna poslopja v Smirni uničena.
Pariz, 18. septembra. (Izv.) V Smirni so popolnoma zgoreli angleški, ameriški in francoski konzulati.
Amerika za bedno prebivalstvo v Smirni.
Pariz, 18. septembra. (Izv.) Višji komisar Združenih držav v Carigradu je prejel brzojavno navodilo, naj skupno z ostalimi državami ukrene potrebno, da se odpomore bedi v Smirni.
Begunci iz Smirne.
Malta, 18. septembra. (Izv) Na ladji »Bavarian<- se je semkaj pripeljalo veliko število beguncev iz Smirne.
Podpora maloazijskim beguncem.
Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Za begunce iz Smirne in Male Azije je naša vlada dovolila 100.000 dinarjev.
Ministre iščejo.
Belgrad, 18. septembra, (Izv.) Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta. Če sc namestniku ministrskega predsednika Ti-motejeviču posreči spraviti dovolj ministrov skupaj, bo ministrski svet razpravljal o zunanji politiki, o pobijanju draginje in o prehrani pasivnih krajev.
Posvet poslanikov v zunanjem ministrstvu
Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Danes dopoldne so se oglasili pri pomočniku zunanjega ministra Gavriloviču angleški, francoski, češki, bolgarski in grški poslaniki. Razpravljali so o vprašanju bližnjega vzhoda. Gavrilovič se je izjavil r duhu dr. Ninčičeve izjave v »Daily Express-u«, da naša država ne sme ostati ravnodušna z ozirom na dogodke na bližnjem vzhodu in da ne more odobravati sprememb podpisanih mirovnih pogodb, ki točno določajo meje napram sosednim državam.
Belgrad, 18. (Izv.) Povodom internju-va dr. Ninčiča v *>MatimK piše >Vreme«: Kemal pašina akcija je manjše važnosti, dokler sc ne bo videlo, kdo za njo stoji (namreč Rusija). Jasno je, da bo s tem to vprašanje zadobilo drugačno lice. Novi Turčiji moremo dopustiti koncesijo, da poseduje Carigrad; ne moremo pa dovoliti, da gre dalje na Balkan.
PAŠIČ V PRAGI.
Praga, 18. sept. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola P a š i č je danes prispel v Prago, kjer bo konferiral z raznimi politiki.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Pašic, ki se sedaj mudi v Pragi, bo v sredo odpotoval v Pariz. O mednarodnem položaju se bo Pašic poučil v Parizu in Londonu. Kon-oem meseca se bo Pašič vrnil v Belgrad.
KONTROLA ZUNANJE POLITIKE.
Belgrad, 18. septembra. (Izv.) V demokratskih krogih se ponovno govori o zahtevi, da se čimpreje ustanovi parlamentarni odbor za kontrolo zunanje politike in diplomacije, ker so se zadnji čas v tem oziru napravile velike napake.
INVALIDSKI ZAKON.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Zakonski predlog o invalidih je gotov. S tem predlogom soglašajo tudi invalidske organizacije.
Demokratska bolem
Belgrad, 18. sept. (Izv.) >Tribuna< poroča: V demokratskem klubu vlada razpoloženje, naj se sestavi odbor treh oseb (Timolijevič, Krstelj in Žerjav), ki naj poskuša poravnati spor med Davidovicem in Pribičevičem. Ta spor bi se dal poravnati na ta način, da se izmenjata predsednik stranke (Davidovič) in predsednik narodne skupščine (dr. Ribar).
Demokratski strah.
Belgrad. 18. sept. (Izv.) »Pravda« piše na uvodnem mestu o odločni politični potezi Stojana Protiča, da pridobi zase tiste radikalce, ki so doslej kolebali radi njegove nestalnosti. Protič doslej te akcije ni pričel, ker so bila njegova pogajanja s Hrvatskim blokom brez rezultata. Sedaj se je vrgel na rušenje belgraiskega bloka, ker je Hrvatskemu bloku na tem
Blrtta &
dne 19. s&pfšmtira 1922.
ZOB
Ha se zruši bel grajski blok. Pozicije bel-grajskega bloka so se omajale radi strankarskih heterogenosti, a Protič naseda taktiki iz Zagreba in hoče da postavi bel-grajski blok na neenako borbo z Zagrebom. Mi smo poudarjali, da je sedaj čas, da se ustvari blok branilcev ustave. Zagreb nam na ta način jemlje vsako iniciativo. Če se Belgrad čimprej ne zave, bo zgubil strankarsko, pa tudi državno po-litiško iniciativo.
TRGOVSKA POGODBA S POLJSKO.
Belgrad, 18. septembra. (Izv.) Danes je odpotovala naša delegacija za sklenitev trgovske pogodbe s Poljsko v Var-
šavo. Delegacijo vodi bivši minister Veli-zar Jankovič.
Miren potek mavrskega kongresa.
Subotica, 18. septembra. (Izv.) Včerajšnji kongres mažarske stranke je potekel mirno brez vsakega incidenta. Udeležilo se ga je okoli 1000 delegatov. Vsi govorniki so govorili v državnem in lojalnem smislu. Po brzojavnem pozdravu kralju Aleksandra je govoril predsednik Adam Sopa. Povdarjal je državljansko lojalnost, zahteval pa ravnopravnost. Kongres so zaključili s petjem hrvatske himne.
Bolgarija isi mala anfarrta.
NEVTRALNOST BOLGARIJE V SPORU MED GRČIJO IN TURČIJO-
Sofija, 18, sept. (Izv.) Ministrski predsednik Stambolijskij je glede vseh vprašanj zunanje politike Bolgarije podelil uredniku »Pobjede« intervju, v katerem izjavlja: Mala antanta Bolgarije ne ogro-žuje. Dokler je Čeho-Slovaška član male antante, ni govora o kakšnih protibolgar-®kih ali sploh protislovanskih načrtih. Ravnotako je gotovo, da se Čehoslovaška in Jugoslavija tudi topot nista obvezali, da zajamčita Romuniji Besarabijo. Kar se pa tiče vojaške konvencije med Čehoslo-vaško in Jugoslavijo, ima obrambeni značaj nasproti Madjarski in se je morala obnoviti. Sicer pa se je pogovorov med ma-k> antanto udeleževala tudi Poljska, kar je eno jamstvo več, da se Bolgarija od male aintante nima ničesar bati.
Kar se pa tiče razmerja do Jugosla-(vije, se je Štambolijski jako laskavo izrazil o g. Ninčiču, ki je »pozitiven, soli-iden državnik«. Dejal je, da mu je le-ta na bolgarsko noto, nanašajočo se v smislu sklepa Društva narodov na naravnostni sporazum z Jugoslavijo, na tako spravljiv in zadovoljiv način odgovoril, da upa v kratkem na tozadevni sporazum z Jugoslavijo. Štambolijski se poda v Ženevo, kjer upa, da se z Ninčičem osebno pogovori.
V istem smislu, upa Štambolijski, bo-'do potekala pogajanja z Rumunijo, ki so se začela v Bukarešti.
Kar se tiče Grčije, nas zanimajo sledeča vprašanja: bolgarske manjšine, ki so zelo tlačene, — usoda bolgarskih inter-nirancev po različnih grških otokih, — usoda beguncev iz Tracije in Tracije same in končno vprašanje izhoda na Egejsko morje, katero predvideva nejilska pogod-
ba. Štambolijski je svoj intervju zaključil s sledečimi besedami:
»Dosedaj smo mi podajali dokaze svoje lojalnosti. Zaupamo v besede in obvezne podpise velikih sil antante. Prišel je zanje trenutek, da začnejo aplicirati nejilsko pogodbo, katera nas sicer tako zelo otežuje in katero mi izvršuiemo. Upamo in smo prepričani, da se bodo ob likvidaciji grško-turške vojske vzeli v pretres življenjski interesi Bolgarije- Velesile nimajo nobenega interesa na tem, da ustvarijo nove povode za nadaljevanje vojska.«
Sofija, 18. sept. (Izv.) Minister za notranje zadeve Daskalov je glede na zunanji položaj izjavil: »Že odkar so se sovražnosti med Grčijo in Turčijo obnovile, je Bolgarija jasno izjavila, da bo v tem konfliktu varovala nevtralnost. Bolgarsko ljudstvo odkrito želi, da bi se ta konflikt prijateljsko rešil; seveda to ne zavisi od nas. Mi smo torej nevtralni in bomo tudi ostali nevtralni. Lojalno obnašanje Bolgarije uvažuje ves svet in mi smo prepričani, da bo baš to naše stališče najbolj pripomoglo k temu, da se bodo ob urejevanju vzhodnega vprašanja naši interesi jemali vpoštev. Vsa Evropa se zaveda, da se bo balkanski mir, ki je za evropski mir sploh važnega pomena, mogel ohraniti le, ako bo slonel na pravični podlagi in bo vseboval ugodne pogoje za medsebojno zbliža-nje vseh balkanskih narodov.« Minister je končno izjavil, da zunanjepolitični položaj Bolgarije ni bil še nikoli tako ugoden kakor je sedaj, ker zaupanje velesil v Bolgarijo vsled njene miroljubne politike čezdaljebolj raste.	* -
rovar v
Generala barona von Wrangla, »odličnega gosta Jugoslavije«, ki stoluje v Sremskih Karlovcih in vodi monarhistično propagando po celem svetu, so zdaj temeljito razkrinkali. Bolgarska vlada je namreč dobila v roke od njega sestavljene in podpisane dokumente, iz katerih je razvidno, da je ta rovar iz Sremskih Karlov-cev, odkoder so ti dokumenti datirani, snoval državni prevrat v Bolgariji, da iz te dežele ustvari operativno bazo za novi pohod na Rusijo, V teh dokumentih izvemo sledeče:
17. avgusta t. 1. zapove »šef generalnega štaba« barona Wrangla, general Ša-tilov, poveljniku 1, ruskega kora na Gali-poliju, generalmajorju Martinovu,, da se ,v svrho prehoda na bolgarsko ozemlje domeni s francoskim poveljnikom na Gali-poliju in grškim poveljnikom v Odrinu, in mejo prekorači pri Svilengradu in Hebib-!čevu ter se združi z (ruskimi?) gojenci .vojaške akademije v Bolgariji pod komando generala Aleksejeva.
Drugi dokument, podpisan od Wrang-la in Šatilova, datum isti, zapoveduje generalu Miillerju, da se domeni z opozicijo in vojaškimi krogi v Bolgariji v svrho sestave nove vlade, katera bi prišla na krmilo s pomočjo od Wranglovcev uprizorjenega puča. Vojno ministrstvo bi imel prevzeti ruski general, Wranglovci bi se morali oficielno priznati kot ruska armada in bolgarsko ozemlje uporabiti kot operacijsko bazo proli Rusiji, General Miiller naj raportira o stanju mest, cest, mostov, brzojava, bank itd. On naj sesta-
vi proglas na bolgarski narod, da se Wranglova armada ne bo vmešavala v notranje zadeve dežele. Sestavi naj tudi listo oseb, katere bo treba soditi.
Tretji dokument, tudi od Wrangla in Šatilova, predstavlja pismo (datum 17. avgust), v katerem se vprašuje poveljnik 1. ruskega kora, katere ruske generale da predlaga za komandante garnizij v Bolgariji.
Prvo povelje je datirano iz Sremskih Karlovcev, ostali dve pa iz B e 1 g r a d a. Vrhlega se je našlo pismo polkovnika Bredova, v katerem se sprašuje, na kakšen način bi se bilo mogoče najlažje polastiti kolodvora, radio-posta-je, pošte, vojašnic, arzenala, električne centrale itd.
Ta razkritja posredno interesirajo tudi nas. Prvič zaradi dobrih odnošajev do naših sosedov ne gre, da bi se tujcu dovolilo, da baš v naši državi kuje zarote in državljanske puče proti sosednim državam. Drugič pa se iz tega na široko zasnovanega prevratnega delovanja ruskega carista razvidi, kako da je nevaren tudi naši državi, v kateri je sprejet kot gost. Takemu človeku lahko ob dani priliki pade v glavo zasnovati zaroto proti naši državi, saj ima na razpolago oborožene čete v naših lastnih mejah kakor tudi v sosednih državah. Minister dr. Ninčič, ki mu tako delovanje gotovo ne more biti simpatično, naj ukrene, da se Wranglu njegovo rovanje onemogoči, oziroma, da se izžene iz naše države.
Nameravana akcija Wranyiovcev proti Bolgariji.
Belgrad, 18. (Izv.) Vaš dopisnik je na zanesljivem mestu izvedel, da namerava bolgarska vlada pri naši vladi storiti korake proti "VVranglovcem, ki na jugoslovanskih tleh pripravljajo napad na Bolgarijo.
W\r v Bolgariji.
Sofija, 18. sept. (Izv.) Včerajšnji dan v Tirnovu jo potekel mirno. Napovedani shod opozicionalnega bloka je izostal. Voditelje bloka je vzela v zaščito javna oblast. Ljudstvo se je pomirilo šele, ko je minister Da-ekalov obljubi], da bodo bivši miaistri Ge-
šov, Danev, Malinov in Kostorokov stavljeni pod obtožbo. Sobranje je sklicano na izredno zasedanje. V Sofiji, Tirnovu in po drugih bolgarskih mestih je mirno.
Poljsko-romunska konvencija.
Bukarcšt, 18. (Izv.) V diplomatskih krogih se zatrjuje, da zavzema Romunija čakajoče stališče do dogodkov na vzhodu, ki so vitalne važnosti za Romunijo. Romunija bo z drugimi državami sodelovala pri rešitvi vprašanja morskih ožin ter želi, da se nič ne odloči brez njenega glasu. Poljski državni predsednik Pilsudski je imel dolg razgovor z načelnikom romunskega generalnega štaba generalom Cristeseu-ipra. Razgovfujaia eia se o pojj6ko-romun-
ski vojaški konvenciji. Določbe te konvencije se imajo še modificirati ter še podrobneje določiti pogoji vojaškega sodelovanja. Pilsudski je včeraj prisostvoval vojaškim vajam.
Vprašanje narodnih manjšin.
Ženeva, 18. septembra. (Izv.) Na seji Društva narodov je zvezni svetnik Motta prebral poročilo o manjšinah. Razprava se je preložila za pozneje. Poročilo vsebuje pravice narodnostnih manjšin, pa tudi dolžnosti do države, v kateri žive. V tem poročilu je obsežen Benešov predlog, naj glavno tajništvo Društva narodov vodi evidenco, kako manjšine izvršujejo svoje dolžnosti napram svoji državi
Mažarska definltivno sprejeta v Društvo narodov.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Plenarna seja Društva narodov se je soglasno izrekla za sprejem Madžarske v Društvo narodov. Ptredsednik jo častital novemu članu ln prosil verifikacijsko komisijo, da čimprej verificira listine madžarskih delegatov. Nato so pričeli razpravljati o pobijanju proste trgovine z opijem. Jutri bo zopet plenarna seja.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Avstrijski zvezni minister za zunanje zadeve dr. G r ii n -b e r g e r je imel včeraj daljšo konferenco s čehoslovaškim ministrskim predsednikom dr. B e n e š e m. Danes je dr. Griinberger konferiral z italijanskim državnim podtajni-kom grofom T o s t i j e m.
POROČILO V DRUŠTVU NARODOV 0 AVSTRIJI.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Poročilo odseka v Društvu narodov o Avstriji je gotovo. Povdarja, da je poleg drugih sredstev za rešitev republike potrebno predvsem to, da se sklenejo s sosednjimi in drugimi državami trgovinske pogodbe ter da se odpravijo številne prometne težkoče in prepovedi.
Seje avstrijskega parlamenta odpovedane
Dunaj, 18. sept. (Izv.) Prihodnja seja Narodnega sveta, ki bi se imela vršiti prihodnjo sredo, je radi protesta socialnih demokratov odpovedana. Sklicanje prihodnje seje parlamenta je odvisno od poteka seje klubovih načelnikov, ki je sklicana za jutri.
NEMČIJA ODPLAČUJE VOJNE DOLGOVE.
Berlin, 18. sept. (Izv.) Nemčija je plačala obrok 10 milijonov od 48.4 milijonov, ki jih ima plačati.
KONGRES III. INTERNACIONALE V MOSKVI.
London, 18. sept. (Izv.) >Times< poroča, da je Sinovjev 13. t. m. otvoril v Moskvi kongres III. internacionale.
OSTRA OPOZICIJA NEMCEV V ČEH0-SOVAŠKI.
Praga, 18. sept. (Izv.) »Češko Slovo« poroča v svoji pondeljkovi številki, da Nemci pripravljajo proti novi vladi najostrejšo opozicijo.
DUNAJSKI VELESEJEM ZAKLJUČEN.
Dunaj, 18. sept. (Izv.) Nocoj je bil zaključen III. mednarodni velesejein.
LJENIN ZDRAV.
London, 18. septembra. Iz Rusije poročajo, da jc Ljenin popolnoma ozdravel ter že lahko opravlja svoje posle. Tovariši pa mu svetujejo, naj si še nekaj tednov dovoli počitka.
STAVKA MORNARJEV.
Pariz, 18. sept. (Izv.) Stavka mornarjev je le delna. Upajo, da se bo v najkrajšem času v polnem obsegu pričelo zopet delati.
OBRAT V VITKOVICAH SE USTAVI.
Praga, 18. sept. (Izv.) Tvornice železa v Vitkovicah bodo ta teden ustavile svoj obrat.
VILJEM - ZAROČEN.
Berlin, 18. (Izv.) Bivši cesar Viljem se je zaročil s princezinjo Hermino Karolo Beuten, rojeno Reus. Teh vesti, kakor potrjujejo berlinski listi, tudi najožji poučeni krogi iz Viljemove okolice več ne zanikajo.
+ Okrajni shod Kmečke zveze v Kozjem. Kmečka zveza za kozjanski okraj je sklicala v nedeljo, 17. sept. shod v Kozjem. Shod se je vršil pod milim nebom na krasnem prostoru, ki ga je dala na razpolago ga, K o b i j e v a in je tudi postavila iepo ovenčan govorniški oder. Shod i je otvoril predsednik okrajnega odbora g. dekan M. T o m a ž i č , predsedoval je župan Martin Vrečko iz Žegar, kot vladni zastopnik je fungiral komisar dr O s o j n i k. Narodni poslanec Martin
K r a j n c je govoril o programu SLS in
naglašal, da temelji ta program na načelih krščanskega svetovnega naziranja, da je slovenski in avtonomističen. Poslanec Stanovnik je v svojem govoru naglasa], da je v državi treba reda, pa tudi več ljubezni med posameznimi sloji. Ostro je obsodil kulturnobojne namene, ki jih zasleduje ministrstvo za prosveto v šolskem vprašanju. Omenil je tudi, da se srbski poslanci niso protivili prevzeti vojna posojila, pač pa so se temu protivili poslanci SKS. Urednik S m o d e j je govoril o avtonomistični ureditvi države, kakor je v programu SLS in ki bo, kakor kažejo zadnji pojavi v notranji politiki, tudi prodrla. Tajnik SLS Marko K r a j n c je govoril o potrebi močne politične organizacije SLS in predlagal sledečo resolucijo: Dne 17. septembra na shodu Kmečke zveze v Kozjem zbrani zborovalci odobravamo delovanje Jugoslovanskega kluba, mu izrekamo popolno zaupanje ter ga pozivamo, da vztraja v borbi za avtonomijo Slovenije. Najodločneje protestiramo zoper zapostavljanje katoličanov v državi in zoper nameravani šolski zakonj ki bi vzel starišem pravico do odločevanja o vzgoji lastnih otrok. Med viharnim odobravanjem je bila resolucija z vsemi glasovi razen dveh sprejeta. Na izrecen poziv sita dvignila pri protiglasovanju roki tako na polovico in ju hitro zopet povesila dva samostojna fanta, agitatorja ministra Puelja, ki sta jo pa takoj sramežljivo od-kurila, ko so se slišali klici: »Samostojni ste za zapostavljanje katoličanov v državi.« Dve in pol ure je vztrajalo na zboro-vališču več ko tisoč zborovalcev, ki so izvajanjem govornikov burno pritrjevali Sijajno uspeli shod Kmečke zveze kakor ponesrečeni shod ministra Puelja, ki ga je imel ta nekaj časa prej, sta dokazala, da se prebivalstvo kozjanskega okraja budi in zna ceniti politične stranke tako, kakor zaslužijo.
+ Ninčičev sestanek s Tostijem. Naš zunanji minister dr. Ninčič se je v Ženevi sestal z italijanskim državnim tajnikom Tostijem radi jadranskega spora. Jugoslo-vansko-italijanskega sporazuma Italija ni podpisala, ker naša vlada ni ugodila italijanski zahtevi, da morajo biti na italijanskih šolah v naši državi učitelji — italijanski državljani. Dr. Ninčič je sprejel to stališče pogojno, ako bodo smeli v Julijski Benečiji poučevati učitelji — jugoslovanski podaniki.
+ Belgrajski blok imenuje bclgrajska »Pravda« zajednico vladnih skupin, ki ao si nadele nalogo, da bdijo nad centralistično ustavo. »Pravda« obžaluje počasnost, s katero izvajajo vladne stranke našo ustavo. Ta počasnost, pravi, da je živa vladne stranke, da z vso naglico izvedejo centralistične zakone, dokler jc še čas. Centraliste namreč straši — Protič, ki je mnenja, da se po zagreškem kongresu z brzimi koraki bliža trenutek za revizijo ustave. Protičev drug dr. Mom-čilo Ivanič bere v »Radikalu« z dne 17. t. m. levite radikalni stranki, ker da je napravila napako, ker je brez Protičevega sodelovanja sklenila ustavo, in jo poziva, da to napako v lastnem interesu popravi, — Dr. Kukovec bo spisal nov članek za »Tabor«.
1+ Škandal. Včeraj smo opazili v Ljubljani Wranglovce in sicer kozake z rme-nimi paspoali v kompletni ruski uniformi brez kakršnegakoli znaka naše armade, s carsko rozeto na kapi in oborožene. Ker imajo graničarji iz bivše Wranglove armade vsaj eden ali drugi jugoslovanski znak in se nam ne zdi verjetno, da bi se pri četah, katere so v službi naše armade, dovoljevala bivša ruska carska uniforma — vsaj ne kompletna — je očividno, da so to kozaki generala Wrangla, ki strašijo po Jugoslaviji v polni vojni opremi. V momentu, ko se je v Bolgariji odkrila zarota generala Wrangla, ki je nameraval s svojimi kozaki uprizoriti tam državni prevrat, tako postopanje ruskih vojakov po naši državi izzivlja vse miroljubne elemente in je skrajno poniževalno za ugled naše države, ki na svojem ozemlju trpi cele oddelke oborožene tuje armade. Sploh pa je že skrajni čas, da se odslovijo iz naše službe tudi wranglovski graničarji, ki bi lahko lepega dno poizkusili kakšen puč. Poživljamo zunanjega ministra in ministra vojne, da Wranclovce nemudoma odslovi, njihove oddelke razžene in s tem pomiri prebivalstva, ki je tega provociranja že do grla sito. Opozarjamo na to tudi poslance in menimo, da se tudi bivanje generala "VVrangla v Jugoslaviji ne sme pod nobenim pogojem več trpeti.
pnvted.
—	Osebna vest. Dr. Korošec, ki je imel v nedeljo sijajno uspel shod v Št. Jur-ju ob južni železnici, se je včeraj popoldne odpeljal v Belgrad.
—	Nevarno jo obolel mil. g. dr. Seba-slijan E 1 b e r t, prošt v Novem mestu. Priporoča se v molitev.
—	Umrl je dne 16. t. in. na Selu pri Breznici v visoki starosti 93 let g. Tomaž
Zupan, posestnik in bivši širom Gorenjske obče znani in vsled svoje poštenosti spoštovani lesni trgovec. Naj počiva v mi-rul
— Brez strahu in brez sramu! Poro- i čajo nam: Danes, v ponedeljek zjutraj sem doživel na kamniški železnici dogodek, ki priča, kako globoko in daleč že sega močvirje moralnega propadanja, v catero se pogreza naše ljudstvo. Na domžalski postaji je stopila na vlak družba polopitih delavcev in napolnila voz- Razigrana od alkoholnih duhov, jc začela družba prepevati... Iz grl so bruhale nezaslišano surove »pesmi« na račun kaplanov in duhovnikov sploh. A to družbi še ni bilo dovolj, marveč se je v svoji podivjanosti lotila naravnost Boga in tekmovala med seboj v najstrašnejših bogo-kletstvih, nečuveno sramotila Mater božjo in sploh vlekla v blato vse, kar je svetega. Izrazi se ne dajo ponoviti, ker spadajo na tajno razpravo v sodni dvorani Priti temu divjaštvu so se najprej oglasile junaške ženske, za njimi fantje, med njimi dijak-akademik. Ko vse ni nič izdalo in je surova tolpa začela prepevati so-kolsko himno, je nastopil sopotnik sodnik, po mišljenju liberalec, in zahte\ od surovežev, naj povedo, pri katerem so-koJskem odseku so včlanjeni. Odgovoru so izbegnili, češ da niso Sokoli. Divjali so dalje. Nato je navzoči duhovnik pozval delavce, naj se končno legitimirajo in povedo svoja imena, kajti tu ne gre več za Orle ali Sokole, ampak za to, ali smo še ljudje ali pa hodijo po svetu dvonoge živali. Namesto odgovora je tolpa začela bruhati proti duhovniku najgrše psovke in mu grozila, da ga vrže skozi okno. Ko je vlak dospel v Šiško, je sprevodnik enega izmed tolpe dal prijeti ter naprosil kot priči za ime navzočega duhovnika in sodnika. Sicer pa ima oblast na razpolago poln vagon prič. Eden zlikov-cev je doma iz Zaloga, pošta Dob, župnija Moravče. Poklicano državno oblast odločno pozivamo, naj tu stori svojo dolžnost in poskrbi, da bodo potniki na železnicah v bodoče varni pred takimi surovostmi vsled alkohola in drugih zileh vplivov poživinjenih ljudi. — Taki in podobni dogodki, ki se vse češče pojavljajo med nami, morajo biti vsem poklicanim čini-teljem in vsemu našemu ljudstvu nujen opomin, da se končno dvigne proti alkoholni poplavi, ki izpodkopava njegove moralne temelje in njegovo telesno moč.
—	Za sokole vse, za sirote pa nič.
tfchtenturnov zavod je moralo zapustiti 55 jojenk, ker jim je pokrajinska vlada od-egnila ustanove, katere so dosedaj kot si-ote prejemale. Več teh gojenlc je že hodilo na pripravnico, da bi se vsposobile za učiteljice. Sedanjim mogotcem menda ni >o godu, da bi še bila kaka učiteljica kr-čanskega mišljenja, zatorej gojenke zavo-la, ki ga vodijo usmiljenke, ne morejo več loditi na pripravnico. Za sokolsko s?av-lost je bilo na razpolago toliko milijonov, ja sirote pa nema rare.
—	Razpisuje bo 5 asistentskih mest in mesto avnatelja v splošni bolnici v Ljubljani. Intere-mti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
—	Napad na orožnika. Dne 16. septem-Ta je neki neznanec ponujal nekemu trgovcu
nje. Trgovcu — bivšemu orožniku — se je ar jzdela sumljiva in je o tem obvestil •ožnike. Orožniški kaplar Malgaj je neznanci, ki se ni mogel legitimirati, aretiral in ga eljal na orožniško postajo. Med potjo je pa eznante nenadoma potegnil revolver in itrelil orožnika v glavo. Napadalec je skočil litro na kolo in pobegnil. Težko ranjenega Tožnika so prepeljali v bolnišnico. Napadalec 23 do 25 let star, srednje, bolj šibke postava, edega obraza, koničastega nosu. Oblečen je il v črnikast suknjič, sivkaste vojaške hlače, e usnjene gamaše, nosil je črn klobuk iz elikimi kraji. — Kakor se nam poroča od ge strani, je napadalec pobegnil proti Dom-lam, odtam čez bistriški most na Vir, kjer ga videli dirjati čez takozvano »gmajno« oti Količevem. Pozneje se je vrnil v Dom-e, kjer se je preoblekel in odpeljal dalje.
—	Kovani denar na Čehoslovaškem. Čeho-ovaška vlada bo v kratkem izdala kovane novce
10 in 5 vinarjev. Kovani novci bodo iz 92 od-totkov bakra in 8 odstotkov cinka. Izdali bodo 500 ilijonov komadov po 10 in 60 milijonov komadov 5 vinarjev.
—	Nasilen rokornjač. Rokovnjači še niso h-irit. O tem smo se prepričali dne 16. t. m. pri
iubljanskem deželnem sodišču. Pred sodnika je '»pil Simon Jeklič, čigar poklic, je, da se potepa rog po deželi, berači in tudi krade. V Bitnjera ukradel 10. avgusta Ivani Jensko nož, a gospo-linija je zapazila tatvino in je stavila rokovnjača H odgovoT. Jakliča je to tako razjezilo, da jo jo 'gnal z opeko; ko ji jo prišel 6e njen mož na po-»S, je moral tudi bežati. Grozil je tudi, da bo "gal. Kaznovan je bit Jeklič že 23-krat. Zdaj bo let 1 leto v težki ječi.
—	Nepoboljšljiv pretepač. Obtožnica je opi-Franca Uštarja R Hriba, da je star, nepobolj-
jtv pretepač. Na sokolski veselici, 20. majnika R2 v Zg. Ribčah je UštaT sunil z nožem Antona stra v prsa. Fantje so ga morali prijeti, da ni naprej rogovilil z nožem. Deželno sodišče jo prisodilo 8 mesecev tožite ječe.
—	Med tihotapci. Ivan Habjan in Jože Pe->včič sta 20. junija 1022 iztihotapila v Italijo t tobuka. Ko sta se vračala, sta pri Ravniku v idu zaspala. Ko ie Fetrovčič p pni, mu je Hab-
prerezal rokav, v katerem je PetrovčiS spravil lir, In mu jih ]e ukradel. Deželno sodišče v
Ljubljani Jo prisodilo Habjanu (rojen 1. 1902 v Ravni) 2 meseca težke ječe.
—	Tatinski pohod. Neznani zločinci so posedli graščino barona Apfaltrerna Čemelo pri Viru, katerega so oškodovali za 6000 kron, dalje je bil okraden feočijaž Stajer, ki je bil oškodovan za 3490 kron, hlapca Adolfa Radneliča so tatovi oškodovali za 300 K. Nekaj ukradenih predmetov tatovi niso mogli odnesti in so jih pustili v bližini graščine.
—	Tatvine. Dne 10. septembra je bilo ukradeno pri Cirmanu v št. Vidu ključavničarskemu vajencu Alojziju Brodniku 4500 K vredno kolo. — Posestniku Francu Petriču iz Podgore so bili ukradeni 4 merniki prosa. — Posestnici Mini Vindišar v Srednjem Bitnju je bilo ukradenega 275 kg prosa, vrednega 4300 K. — V Zidanem mostu je bila ukradena sodnemu oficijalu Francu Podgoršku denarnica a 1200 K. — Posestnici Jožefini Tosto-vršnik je bilo iz kašče ukradenega več blaga, v vrednosti 10.220 K. — Vlomljeno je bilo v trgovino Ivana Deleja v Gorenjah. Delejo so vlomilci oškodovali za 10.520 K.
—	1» blainice na Studencu je pobegnil srednje velik Ernst Radeč, oblečen v črno obleko in črne črevlje.
—	Radium Francosko žganje »Elevator«, preizkušeno sredstvo proti trganju, živčnim boleznim in prehlajenju. Povsod na prodaj!
_____3900 (6)
šfatersKe nm'm„
š Velika Slomškova slavnost na Ponikvi. Prihodnjo nedeljo, dne 24. septembra, bo na Ponikvi pri Celju velika narodna svečanost v spomin 60 letnice Slomškove smrti. Slomšek jc umrl 24. septembra 1862, Obletnica se bo prav slovesno obhajala po sledečem sporedu: 1. Ob 10. uri bo proslava v župnijski cerkvi na Ponikvi s slovesno sv. mašo in s cerkvenim govorom, katerega bo imel g- prof. dr. A. Medved iz Maribora. 2. Ob pol 3. uri popoldne bo zborovanje zunaj cerkve pod Slomškovim orehom, kjer bo nanovo odkrita Slomškova spominska plošča. Govorita g. dr. K a r 1 o v š e k iz Celja, sedanji posestnik Slomškovega doma in g. prof, Vesenjak iz Maribora. Ljudstvo se že sedaj pripravlja iz bližnje in daljne okolice na pomenljivo Slomškovo slovesnost.
š Šimenčev poslovilni večer. Uprava Narodega gledališča v Mariboru je priredila v slovo opernega pevca g. Šimenca, poslovilni večer (koncert). Čeprav je bil g. Šimenc eden najboljših opernih pevccv in sploh igralcev tega gledališča, smo doživeli, da se je tega večera udeležilo le 50 oseb. Zato je bil sprejem od strani maloštevilnega občinstva tem iskrenejši. Grafični delavci so odhajajočemu pevcu poklonili krasen venec. Ljubljani čestitamo na novi moči v osebi g. Šimenca.
š Otvoritev telefonske centrale v Poljčanah. Pri pošti Poljčane je bila otvor-jena dne 15. julija t- 1. telefonska centrala javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
š Smrtna obsodba v Mariboru, Včeraj s e e pričelo jesensko porotno zasedanje v Mariboru. Prva je prišla na vrsto Marija Pivec, 21 letna delavka s Stare gore pri Št, Ilju, ki je bila obtožena, da je 28. junija letos umorila svojega 5 tednov starega otroka. Pivec je svoje dejanje tajila, a so jo kljub temu porotniki z 8 glasovi spoznali krivim. Sodišče jo je obsodilo na smrt na vešalih. — Popoldne jj prišel na vrsto Andrej Lichtenwallner, 501etni čevljar iz Koga pri Središču, ki je bil že pred vojno radi uboja obsojen na petletno ječo. Ko mu je umrla prva žena, se je oženil drugič. Svojo drugo ženo je tako pretepaval, da je bil lani radi tega obsojen na šest meseccv ječe. Seveda ga žena ni več hotela pri sebi. Letos 12. junija je Lichtenwallner zopet prišel k svoji ženi, ki mu je pa rekla, naj gre, od koder je prišel. Lichtenvvallner je nato zagrabil svojo ženo za vrat, padla sta na tla in se ruvala toliko časa, da sta oba padla v klet, kjer je Lichtenwall<ner usmrtil svojo ženo. — Predlogu zagovornika, da se po psihiatrih do-žene Lichtenwallnerjevo duševno stanje, je sodni dvor ugodil in v to svrho razpravo preložil.
š Prijeti zlodnoc. Orožnika Ivan Posekar in Jože! Žargi sta v okolici Slovenjega Gradca 10. t. m. aretirala in izročila sodišču Alojzija Raka iz Sv. Krištofa pri Celju, ker ga zaradi poskušenega umora zasleduje ljubljansko deelno sodišče.
š Izginil je od 10. t m. znani mariborski prodajalec klobas Matevž Zmaker, srednje Dostave, sivih las in take brade (takozvana »Kaiser-bart«), nosi očala In je bil skoro vsem v Mariboru poznan. Videli so ga zadnjič v nedeljo na 10. t m. v neki gostilni na Poberški ulici v družbi nekega okoli 50 let starega moškega, srednje postave, slabo oblečenega in baje temnih brk. Sumi se, da se je na njem izvršil ziočin, ker je Zmaker nosdl vedno večjo svoto denarja pri sebi. Kdor bi kaj o njem vedel povedati, se naproša obvestiti kriminalni oddelek I. policijskega komisarijata v Mariboru.
g Zadruge na ljubljanskem velesejmu. V
času od 2. do 11. septembra se je vršil vele-sejem v Ljubljani, ki so se ga v znatni meri udeležile tudi zadruge s svojimi izdelki, Splošno moremo reči, da so zadruge izstavile blago, ki more vzdržati konkurenco s sličnimi zasebnimi podjetji. To je dokaz, da je zadružna oblika produkcije enakovredna privatni produkciji. Na velesejmu so bile zastopane sledeče zadruge: 1. Gospodarska zveza t Ljubljani. To, po obsegu svojega poslovanja največje zadružno podjetje je razstavilo razne poljedelske stroje, med njimi lepo mlatilnico, ki ie vzbujala veliko pozornost Njen mlekarski oddelek ima na razpolago fino namizno in čajno maslo io razno-
vrstne sire ter potrebščine za mlelcarskf obrt. Vinski oddelek zveze je bil nameščen v posebnem ličnem paviljonu in je tvoril res čas sejma veliko atrakcijo vsled izborne kakovosti domačih vinskih in mesnih izdelkov. — 2. Zebljaraka zadruga v Kropi je razstavila svoje železne izdelke, kakor tračnice, vijake, zakovice in raznovrstne žeblje. Zadruga je znana po so-lidnosti svojega blaga daleč preko mej Slovenije in si je letos na semnju zopet zelo raziirila krog svojih odjemalcev. Zadruga zaposluje blizu 100 ljudi v svojih obratih, ki so opremljeni z najmodernejšimi stroji za proizvajanje žebljev in drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Njena produkcijska zmožnost bi se dala še dokaj povečati. Z uspehom semnja je zadruga prav zadovoljna. 3. S 1 a m-nikarska in klobučarska zadruga vMengšu je tudi letos imela na semnju svoje solidne izdelke, ki so pa žal pri našem občinstvu še premalo znani. Zadruga je dobila na razstavi dokaj naročil, zlasti iz Srbije in Dalmacije. — 4. Lončarska z a -drugavKomendije bila sicer še le pred kratkim ustanovljena, je pa prišla na razstavo že s prav raznovrstnim in ličnim blagom svoje stroke. Tudi ta zadruga si je na semnju pridobila dokaj naročnikov. — 5. Osrednja čipkarska zadruga v L j u bi j a -ni je vzbujala pozornost s svojimi umetniškimi izdelki, ki so vsi napravljeni iz lanenega sukanca, tako da je njeno blago ne samo prav lično, ampak tudi trpežno. Zadruga se je v zadnjem času že toliko povzdignila, da prodaja čipke tudi na Holandsko. Angleško in v Ameriko, kar vsekakor pomeni priznanje njenemu delu. — 6. Sirarska zadruga v Starih Fužinah je imela razstavljen svoj izvrstni ementalski sir. Dobila je precej naročil iz Srbije in Hrvatskega. — 7. Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani se je udeležila razstave z raznim manufakturnim blagom češke provenien-ce. — Poleg teh zadrug so bile na semnju zastopane še sledeče: 8. Sodarska zadruga v Železnikih, ki je razstavila sode iz mehkega lesa. — 9. Sodarska z a d r u -gavTacnu (sodi za vino). — 10. P u š k a r-n a v Kranju jc razstavila razno strelno orodje in lovske potrebščine. — 11, Lesna in kovinarska zadruga Strnišče pri Ptuju. — 13. Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani. — 14. Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju je razstavila izdelke svojih članov. — 15. Osrednja vinarska zadruga v Ljubljani je razstavila razne vrste vina.
g Žitni trg. Cene žitu so bile na novosadski produktni borzi sledeče: pšenica 16.50 K, ječmen 14.70 K, oves 12.00 K, koruza 14.70 K, pšenična moka (št. 0) 24.50 K. — Tendenca nejasna.
g Devize in valute. Kakor znano, se je pri deviznih odborih pri Narodni banki ukinilo izdajanje odobrenj za nakup deviz do 16. septembra 1922. Sedaj je Generalni Inšpektorat z odredbo I br. 15252 podaljšal to ukinitev do vštetega 20. septembra. V tem času se morejo dati odobrenja razen v dosedanjih izjemnih primerih, namreč, čc so dokaže s tovornim listom ali avizom, da je blago že došlo in ga treba takoj plačati, tudi tedai, ako se dokaže da treba bago, četudi ni še došlo, plačati do vštetega 30. septembra 1922.
g Podraženje solinškega jekla. Od 15. t. m. dalje so povišani dodatki na temeljno ceno solinškega jekla za Avstrijo in Balkan za 400%, za ostale države pa 600%.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Posledice splošnega pomanjkanja gotovine se ie kažejo izrazito danes pri izkazu Narodne banke z dne 8. septembra. Število izdanih novčanic je preseglo pet milijard dinarjev za 185 milijonov dinarjev. Samo v teku osmih dni se je stanje papirnatega denarja pomnožilo za 118-3 milijone dinarjev. Posojil novih je izdala Narodna banka za 123^ milijonov dinarjev. Državni dolg Narodne banke se je zmanjšal za 35 milijonov dinarjev.
g Stanje papirnatega denarja v posameznih državah. Od 1. do 17. t. m. se je število češkoslovaških novčanic zmanjšalo za 105 milijonov čsl. kron. Rezerva se je zvišala za 1.184 milijonov. — V Nemčiji se je po zadnjem izkazu povečalo število novčanic za 22.979-9 milijonov mark in znaša danes 238.147-2 milijonov mark. — V Rumuniji se jc v štirih mesecih stanje papirnatega denarja pomnožilo za 292 milijonov levov. — V Franciji je bilo dne 7. septembra za 36,959.102.000 franc. frankov v prometu. Na Angleškem pa 7. septembra za 122,880.000 funtov šterlingov.
g Češkoslovaška vlada in vojno posojilo. V finančnem ministrstvu se izdeluje zakon gled6 honoriranja vojnega posojila. Posebno se bodo vpoštevala posojila malih ljudi — Pri nas pa se za to živ krst več na briga. Niti za ta, da bi država honorirala predvojne dolgove, predvsem stare avstrijske rente, v katerih ima toliko mladoletnih otrok, toliko cerkvi in drugih institucij naloženo celo svoje premoženje.
BORZA.
Zagreb, 18. septembra. (Izv.) Devize: Bu-dimpeštall-40, Berlin 16.30, Italija 8.08, London 12.28, fW York 280.—. Pariz 20.64, Praga 9.09, Dunaj 0.386, Zfirich 52.55, Buka-rešt 200.—. — Valute: dolarji 274.—.
Čarih, !8. septembra. Devize: Budimpešta 0.21, Berlin 0.36, Italija 22.35, London 33.69, New York 537, Pariz 40.40, Praga 17.40, Sofija 3.30, Zagreb 1.80. Varšava 0.0875.
lj Dvajsetletnico svojega službovanja t Jugoslovanski tiskarni praznuje danes čr-kostavec František J u r d a. Neumornemu jubilantu kličemo na mnoga letal
lj Žene državnih nameščencev, in državne nameščenke vabimo na shod, ki bo v torek ob 5. pop. v Mestnem domu. Dnevni red: Obupni položaj državnih nameščencev.
Seja odbora Stolne Prosvete je danes »večer točno ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni.
lj Proaveta frančiškanske župnije. Napovedane seje v sredo '20. t. m. ne bo. Pač pa pozivam vse odbornike k skupni seji, ki se vrši isti dan — vseh odborov ljubljanskih prosvet ob 8. uri zvečer v Jug. tiskarni, III. nadstr.	Predsednik.
lj Mizarska stavka končana. V soboto se je končala stavka mizarskih pomočnikov, v Ljubljani, ki je trajala šest tednov. Mizarskim pomočnikom so se dovolili 30 odstotni poviški dosedanjih plač. Včeraj so mizarski pomočniki zopet pričeli delati.
lj Učni tečaji društva lasebnih nameščenec? r Ljubljani. Da nudi društvo svojim članom možnost vsestranske stanovske izobrazbe m da obenem goji čut skupnosti med zasebnimi nameščenci, bo v najkrajšem času priredilo celo vrsto učnih tečajev in sicer za: stenografijo, korespondenco, knjigovodstvo, računstvo, srbo-hrvaščino in tuje jezike (nemški italijanski, eventuelno tudi francoski, angleški in esperanto). Vršila se bodo tudi po-ljudno-znanstvena predavanja o najrazličnejših predmetih. K tem predavanjem bo vstop za vsakogar prost. Nadalje namerava društvo čimprej urediti svoio čitalnico, kjer bodo članom vsak dan na • olago najrazličnejši časopisi in revije. Tečaji se otvorijo začetkom oktobra. — Prijave sprejema ob delavnikih vsak dan tajništvo Društva zasebnih nameščencev Ljubljani, Cesta na gorenjsko železnico 6 (nasproti tvrdke Gregorc & Ver-lič). Uradne ure so od 0.—13. in od 17.—19.
lj Policijska kronika. Posestniku Francu Je-rančiču iz Most jo bil ukraden dvokolesni voziček, vreden 1500 K. V noči na 13. septembra ob 2. uri zjutraj je prišel neki 30 let stari mož v zaklenjeno stanovanje Ivana Polanjka v Vod matu. Znosil je na dvorišče obleke v vrednosti 30.000 K, toda ker ga je zasačil domači sin, je pobegnil. Neznani storilec je vlomil v stanovanje Franca Mulca ob Poti v Rožno dolino in pokradel srebrnine v vrednosti 7500 K. — Pobegnila sta od doma 12-letni Ivan Bučar in njegov 10-letni brat Stanislav. — Posestniku Ivanu Remžgarju iz Črne vasi sta bila ukradena 2 panja čebel, vredna 2000 K. — Mestnemu učitelju Juriju Bežku v Frančiškanski ulici je bilo ukradene iz stanovanja nekaj obleke in dežnik. — Prof. Ivanu Franku v Gorjupovi ulici je bila ukradena obleka, vredna 5000 K. — Več obleke v vrednosU 20.800 K je bilo ukradene Jakobu Podgoršku. — Na glavnem kolodvoru je bil ukraden Zvonimirju Hcrneju površnik, vrodeu 10.000 K.
lj Zatekla sta se dva mlada psa volčje pasme. Več pri g. Mahkovec, Gosposvetska ccstfl 19.
Orlovski vestnik.
Redni občni zbor šentjakobskega Orla s«
vrši danes točno ob pol 8. uri zvečer v prostorih Prosvete Florjanska ulica št. 16. Udeležba obvezna za vse redne člane. Sprejemajo se tudi novi člani.
Fantovski večer šentpetcrsketfa Orla se vrši v sredo ob 20. uri v društvenih prostorih pri Sv. Petru. Udeležba članov obvezna; novi dobrodošli.
Učiteljski vestnik.
Odborova seja »Slomškove ivezct bo v četrtek popoldne ob 4. uri v Florijanski ulici št. 7, II. nadstropje. K odborovi sejt vabimo tudi vse one šolske ravnatelje in voditelje, ki jili je >Slov. Narode z cLne 5. septembra 1922, št. 201 še posebej označil za proUdržavne elemente.	Odbor.
Kratek odgovor >Učit. Tovariša« na napade. Kadar me boste še napadali, tedaj me napadajte s poštenim orožjem in ne z neresnicami; te imajo kratke noge in mene v resnici bolijo, ako prihajajo iz učiteljskih vrsti	š.
Dijaški vestnik.
d Kranj-Tržiška podružnica SDZ ima *
soboto ob polštirih popoldne v Ljudskem domu v Kranju svoj redni sestanek, kjer refe-rirajo tovariši Strupi, Okorn. Švelc i. dr. o aktualnih problemih. Za člane je sestanek obvezen, srednješolci in tovariši drugih podružnic iikreno vabljeni!
Poslano
stanovanjskemu oblastvu IL stopnje r Ljubljani.
Z ozirom na to, da moj priziv na stanovanjsko oblast II. stopnje, ki je bil vložen dne 17. maja 1922, torej pred petimi meseci, še ni bil rešen, stavljam na naslov sledeča vprašanja:
Po katerem členu stanovanjske naredbe oziroma po katerem paragrafu pravilnika k stanovanjski naredbi sme načelnik stanovanjske oblasti I. stopnje pravomočno nakazovati stanovanje sam brez seje, kakor se je to zgodilo s stanovanjem, ki je bilo z razsodbo najvišjega sodišča priaojeno meni, a bilo od omenjenega načelnika samo-lastno nakazano drugi osebi?
Prav tako mi je neumljlvo, kako razlaga stanovanjska oblast I. stopnje § 41. zgoraj omenjenega pravilnika, ki govori o brzi predaji prizivov, ker se moj priziv kljub osebnim intervencijami do danes še ni rešil, in to po preteke petih mesecev?
Ljubljana, dne 19. septembra 1923. 392!	Pavla Komar,
hišna poscstnlea, Ilirska uiica 29
* Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
Wrtw t.
SlfiBVBMC, dne 19. ssptemffm M
Ste*. 204.
V posesti vlade Ujedinjenih držav nahajajoči se edini parobrodi za službo med Evropo In Ameriko so sledeči parobrodi United States Lines, koji vozijo od Bremena do New Yorka;
George WashingtM Amerika
Prssident Hrthur Presldeol Roossveit Praslisnt Trdina Presjdent Adams
PresidBDt Monros PP8Sid6nt Van Boren President Garfifiid Prssident Polk
Susquehannti.
Ti lepi, varni in mirno ploveči parobrodi nudijo v vseh razredih največji komfort kakor tudi dobro zračne sobe in nad vse mere bogato kuhinjo.
UNITED STATES

s?
BERLIN W 8, ZAGREB, Viator KonaCiSte, Und. d. l.inden 1. Mihanuvičeva ulica tor vse večje potovalne pisarne.
ki bi lahko obenem j t<£«i izvrševal tudi krojaško obrt, išče službe. —- Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3923.
POZOR!	POZOR]
Kupujem stare OBLEKE, čevlja, poliišivo Itd. Gi2
na dom. — MARTIN DRAME, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 3920
Izjava.
Podpisani Peter Urbanija, mizar v Dobu štev. 58, izjavljam, da nisem plačnik za morebitne dolgove svoje žene Marije Urbanija. — Dob, 18. sept. 1922.
PETER URBANIJA.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. !v. ERŽEN
V KRANJU, polen »Jadranske banke«
ne ordmira do 25. sept,
Za ložo prve vrste
išče zakonski par sonaročnika najraje zakonsko dvojico). Cenj. naslov reflektanta naj se pošlje upravi »Slovenca« pod: >LOZA I. VRSTEc.	3927
Vdovec, 50 let star, išče mesta kot
pomoč pri gospodarstvu
pri kaki vdovi ali mladoletnih otrocih na deželi. Zmožen je poljedelstva, gostilni-čarstva in deloma tudi trgovine. Plača postranska stvar. - Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Gospodarstvo«.
poštene rodbine, želi vsto-~<u>bs?u>4\ piti kot VAJENEC v manu-lakturno trgovino v Sloveniji. — Naslov pove upravništvo »Slovenca-, pod št. 3915.
THE REK C9., LJUBLJANA.
Vajenca za fotogr. obrt
takoj sprejme fotograf Franc Marinko, Poljanska cesta 13. Prednost imajo oni, kateri so se že bavili s fotografijo.
III AlITO III
bencin	pneumatika
oub	vsa popravila
mast	in vožnje
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
PRODAJALKO
dobro izuneno tudi v slov. in nem. korespondenci, sprejmem proti popolni oskrbi v trgovino na deželi. - Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro: »Prodajalka« 3334.
Sodnik v p., odvetnik
ki je odložil avdokaturo, ali drugače izkušen jurist, ki bi imel čas, prevzeti za 2 meseca na deželi neko juridično delo. se išče. — Ponudbe pod »Juridično delo 3883« na upravo »Slovenca«.
pridno in pošte-: no, iz boljše hiše 17—20 let staro, k 2-letnemu otroku. — Obvladati mora dobro nemški jezik. — Hrana izvrstna; mesečna plača 400 kron. Vstop takoj. — HERMINA KOHN, trg. soproga, Glina, Hrvatsko.
Zaradi preselitve jc v DOBREPOLJAH-PODGORICA štev. 6 naprodaj
SlužIle išče
oženjen pa/ brez otrok, za "majerja ali za konjarja, žena za kuhinjo, ali tudi za hišnega mizarja. NASLOV se izve pri oskrbniku graščine Fužine, Devica Mar. v Polju pri Ljubljani.	3916
a vessKa n
oziroma SKLADIŠČI s podstrešjem, oddajo 1. nov. letos v najem v Gor. Šiški št. 17 pri Kamniti mizi. Več povedo na Gosposvetski cesti štev. 06.	3913
Večletna	za obleko za dame
izurjena	in otroke, gre na
dom. — Več pove g. JER1NA, Križev-uiška ulica štev. 8, pritličje.
3
v zelo ugodni legi in dobro urejeno. Obsega okrog 25 oralov. Polovica je dobrega gozda, smrekovega in bukovega, ležečega )b cesti oziroma dobri poti, od koder se es s primeroma majhnimi stroški spravi na železnico. Drugo so travniki in njive. Vse je dobro obdelano in zagnojeno. Vrt je zasajen in ograjen z mrežo. Travniki zasajeni z drevjem. Hiša (vila) solidno zidana pred 20 leti, ima 6 sob poleg drugih prostorov. Svinjaki in hlev je zidano lasneje. Tudi vodnjak je pri hiši. Na željo dobi kupec tudi premičnino: krave, prešiče, vozove, poljsko orodje, mrvo in drugo, da takoj nadalje obratuje. Gospodarstvo je urejeno za mlekarstvo in pre-šičerejo. Kdor heče svoj denar varno na-bžiti in obraniti ter imeti poleg tega zdravo in udobno stanovanje, naj sc oglasi pri lastniku v Dobrepoljah.	3781
59 do 60 KP
za visoki in nizki pritisk, želim kupiti. -
Ponudbe na: RUDOLF VČEUK, Plelernica, Slavonija.	3907
Oglas.
Prodajalo se bode na LJUDSKI STOJNICI na Vodnikovem irgu
(govedi klane v Mestni klavnici) od dne 19. sept. t. 1. dalje, do dalnjega poročila
4 krone CENEJE za kilogram, kakor sedaj, t. j.: I. vrsta 40 K za kilo, U. vrsta 36 K za kilo.	3922
TVRDKA PREDOVIČ.
Deske
lepe smrekove, v vseh dimenzijah, za mizarstvo, se kupijo. - Ponudbe s ceno pod: »BANAT« na anončni zavod Drago Brseljak, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
PRAKTIKANTA
ali praktikantinjo
zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme TOVARNIŠKO PODJETJE v bližini Ljubljane. . Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3923. (Znamka!)

m
§ §
s
B3
iM
Steyr
m
mali 4 cilindrsM 23 velik 6 ciiindcsUi 40
JVCicheUn „Gable"
auto preumatika v vseh velikostih došla in ie v zalogi pri zastopstvu
3ugo - auto d. z o. z.
£}ubljatia, poljanska c. S.
S
pasterizirano, polnomastno z okroglo 3'5% tolšče in pasterizirano, polmastno z okroglo 1'5% tolšže ter nadalie JGGHURT, KEFIR, presno MASLO in SIR vseh vrst dostavljamo na željo v v mesečnem abonementu strankam na dom. Naročila naj se javijo pismeno ali ustmeno v pisarni oddelka na Dunajski cesti 29/1.
SOSPODMfl ZVEZA, Mlekarski oddelek.
pol zemljišča, v Dev. Mar. v Polju oddan v najem. Več pove JOŽEF KALAN, Šmarje, p. Škofljica.	3884
Vtiii sili prestor
od Dunajski cesti, blizu žele/.niškega tira, pripraven za TVORNICE, SKLADIŠČA ali druga industrialna podjetja, se proda. — Naslov pove Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
NAJVKC4A IZBIRA
razliosiU pletenin, malic
nogavic in rokavic pri tvrdki
A & E SKAOERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10.
Trlnadstropna hiša
naprodaj v sredini mesta na zelo prometnem prostoru s trgovskim lokalom. Tudi nekaj pohištva jc ceno naprodaj. Oglase naj se le resni kupci. Posredovalci izključeni. — Naslov pove uprava »Slovenca pod številko 3844.
*Vedno v zalogi prt tvrdki
min Gwk
£wb1jana
Prešernova ul. 48.
Arhar Ivan, nadzornik, prometni kontrolor južne železnicc v Ljubljani, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tvižno vest, da je njegova najskrbnejša, predraga soproga, gospa
Arhar Karolina roj. škerjanc
danes dne 17. septembra 1922 ob pol 8. uri zvečer po večletni, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb predrage ranjke se vrši v torek, dne 19. sept. ob 5. uri popoldne iz hiralnice, Vidovdanska cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnico priporočam v blag spomin.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1922. Mesto vsacega drugega obvestila. Mestni pogrebni zavod
1
modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače
najceneje pri:
i Mm oasi K. Soss
Ljubljana, Mes*ni trg štev. 19.
Trčan cvetlični med
čist vosek, jamčeno pristno in zdravo blago, večje množine, po ugodnih cenah, razpošilja ČEBELARSKA PODRUŽNICA, ČRNA pri PREVALJAH.	3856
Mizarska delavnica
njega, pripravna za vsako obrt, ie naprodaj v okolici Ljubljane. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3918.
Radi soudeležbe pri drugem podjetju prod&laniiD najcensje najmoderneje urejeno
V celi Jugoslaviji najbolje uvedena. — V polnem obratu. — Z dobro sortiranim skladiščem. Potrebni kapital 1 mil ion dinarjev. — Cenjene dopise pod šifro ..PO V OLJNA PRILIKA 11—321" na oglasni zav od LN i EUUElvLAM d. d., Zagreb, Ilica 21.
Caalno (Cercle Prive)
otvorjeno dnevno.
BlISnja pojasnila daj« Uprava Carda det Etrangars — Cirkvenica.
Mebl. mesečno sobo
nemeblovana ima prednost, išče mirna starejša gospa proti dobremu plačilu za takoj. Ponudbe pod »SOBA« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna nlica štev. 5._3924
TRlljilJAKE
sprejmem na hrano io stanovanje. — Po-izve se: Rimska cesta 2, I. nadstr, levo.
edina v Ljubljani, ter poleg stoječa
enonadstropna hiša
s dvema trgovskima lokaloma, pripravna za vsako Obrt V mesto, se iz družinskih razmer
tako] proda.
Vprašati je od 11. do 12. ure tn od 4. do 6. ure Martinova cesta 8.
ktffcflM


Izdaja konsor«*! jfikaranea«.
Odgovora* ursdnik Mikaci iluSters v i^ubijaai.
Jugoslovanska tiskarna s i^ubijaai.