GospodarsKj in političen list za KprošKe Slovence. Izhaja vsak petek v Kranju. Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in- serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo «Korošca» v Ce­ lovcu. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za eno- stopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne Številke stanejo 10 vin, Štev. 30. V Celovcu, v petek, dne 26. junija 1908. Leto 1. Jubilejni sprevod na Dunaju in koroški Slovenci! Ob lepem vremenu se je vršil na Dunaju v petek nameravani jubilejni sprevod. Na tisoče tuj* cev je pohitelo ta dan na Dunaj iz vseh avstrijskih dežel; vendar pa so manjkali Cehi v sprevodu popolnoma in tudi večina Slovencev se ga ni ude* ležila. Izmed Slovanov je bilo največ Poljakov in Dalmatincev, ki so napravili najlepši utis izmed vseh tudi nemških skupin. Iz Kranjskega je bilo 700 udeležencev s 40 konji in vozovi. Predstavljali so kranjsko ženitev, «zelenega Jurija» z mnogimi otroci, dalje trobentači iz prejšnjih časov, ribiči itd. Tudi ta edina slovenska skupina se je Dunajča­ nom jako dopadla, čeravno so bili okrašeni z belo- modro-rudečini trakovi in so pozdravljali Dunaj­ čane s pristno slovenskimi «živio»-klici! Drugi Slovenci, posebno pa naprednjaki iz Kranjske, dalje Štajerci, Istrijsni, Goričani in tudi Korošci pa so se postavili na stališče, da ne kaže nam Sloven­ cem Dunajčanom na ljubo in za njih dobiček ho­ diti na Dunaj, tem manj ker je dunajsko mesto pod krščansko-socijalnim gospodstvom Luegerja postalo Slovanom vedno bolj sovražno. Slovenska ljubezen, do milega nam vladarja je tako globoka in iskrena, da jo nam ni treba hoditi kazat v mesto, ki je nam sovražno. Slovenci, posebno tudi koroški, so v neštetih vojskah krvaveli za slavno našo dinastijo in mnogokrat pokazali iskreno svojo udanost posebno presvitlemu našemu cesarju. Z jubilejnim sprevodom pa sp-ästeli.JJunaj- čani v prvi vrsti špekulativne nanŽoneso h o t e l i n e b r o j t u j c e v , n a p r a v i t i zati se pred svetom. Zato so fviptfvrui -rra\lTOo^n tako dosegli, da se je ta sprevod dovolil. In tudi tukaj se je Slovanom slabo godilo. Dalmatinci so sc pritoževali, da so bili slabo, ali sploh ne po­ streženi in tudi Kranjcem bi se bilo slabo godilo, če bi ne bili skrbeli zanje domačini. Koroški Slo­ venci toraj nimamo vzroka obžalovati, da nismo šli na Dunaj. Vendar pa moramo napisati tudi vesel dogodek. Koroški Nemci, ki marsikatero na­ rodno pesem imenujejo svojo, čeravno jo je slišal slavni Košat v slovenskem kraju, so se tudi sedaj hoteli ponašati s slovenskim lišpom. Vzeli so seboj naše Ziljane in Ziljanke v narodni noši, da na kažejo svelu, da je tudi lepa ziljska dolina s svojimi brhkimi fanti in zalimi dekleti — nemška! Toda Nemec obrača, Slovenec pa včasih obrne! — Komaj so prišli Ziljani v dotike s Slovenci iz Kranjske, komaj so videli slovenske trakove in slišali zma­ goviti slovenski živijo!, vskipela je slovenska kri Ko­ roška in iz mnogoterih koroških ust razlegal se je isti pozdrav! T o so Vam bile navdušene lepe Ziljanke, veseli naši ziljski fantje — Slovenci so se našli! In ko so priko ­ rakali pred cesarja, pozdravili so ga s presrčnim «živijo» ! Zastonj je bil trud njih voditeljev in ostalih Koroščev pre- upiti j ih s «Hoch in Heil», naš pozdrav je zmagal in naša peseml Kajti kar na­ enkrat spomnili so se tudi neke lepe domače p esm i in z ma go n osno so pre ­ pevali: «Koroški smo fantje iz Žile doma, iz Žile doma. Slovenskega duha, slovenskega srcu slovenskega srcal In vsak naj propade, kdor rod naš taji kdor rod naš taji, saj še zemlja ne bo pila njegove krvi njegove krvi!» To pa je bilo najlepši prizor za Slovence na Dunaju! Slovenci, na razstavo v Prago! Letošnja jubilejna razstava v Pragi je zado­ bila za Slovanstvo velikanski pomen s tem, da predstavlja mogočno piivlačno silo za vse Slo­ vane. Praga, zlata Praga je zopet za več mesecev postala srce vsega Slovanstva, kamor romajo ljudje iz vseh krajev, kjer se glasi slovanska govorica. Ker vlada med Slovenci samimi neka zaspanost napram praški razstavi, so Čehi sami započeli akcijo za izlet Slovencev na praško razstavo. Zveza Čeških „baračnickych jednot“, ki ima za smoter negovanje slovanskih stikov, je poverila podpisanca, da pripravita vse potrebno za izlet Slovencev v Prago. Tak izlet Slovencev v Prago se priredi dne 16. julija t. 1. Izlet se bo vršil, ako se priglasi vsaj 40 udeležencev. Preskrbljeno je, da bodo imeli slovenski izletniki svoje posebne vagone, PODLISTEK. Kralj Lobo. Posneto iz spisa: «Ringo in druge živalske pripovedke». E. S. Thompson. I. Kurrurapav je brezmerna planjava v severni Novi Meksiki, v deželi z zelenimi pašniki, po katerih se pasejo čvrste, mnogoštevilne črede. Izdatni po­ toki se združijo v potok Kurrumpav, po katerem je dobil cel kraj svoje ime. Vladar tega kraja, kralj, pred katerim se je vse treslo, je bil star, siv volk. Stari Lobo ali pa Kralj kakor so ga ime­ novali Amerikanci je bil vodnik znane druhali sivih volkov ter strah vse kurrumpavske doline. Pastirji in posestniki so ga predobro poznali. Kjer se je pokazal z svojimi tovariši, povsod je obvladala čredo groza, posestnike pa srd in obup. Stari Lobo je bil velikan med tovariši; v razmerju z velikosti pa je bila tudi njegova zvijača in moč. Njegov za- povedovalni, dobro znani glas se je ločil labko iz­ med glasov spremljevalcev. Navadni volk je mogel tuliti pol noči blizu pastirskega bivališča (selišča) ne da bi se kdo ozrl, toda kadar se je razlegalo po dolini votlo, grmečo rjovenje starega kralja, tedaj so se zgodili drugo jutro gotovo krvavi na­ padi na črede. Druhal starega Lobo je bila majhna, kar je bilo čudno; kajti ako se povspne volk do take moči kakor Lobo, tedaj privabi navadno mnogo­ številno spremstvo. Morebiti da je štelo spremstvo toliko glav, kolikor jih je rodja želel, ali pa je naraščaj preprečila njegova divja narava. Resnica pa je, da je štelo njegovo spremstvo pred njegovim koncem komaj pet glav. Vseeno pa je prekosil vsak volk volkove iz drugih druhali; toda glede velikosti in hrabrosti je vodja zavzel prvo mesto. Še drugi člani druhali so se posebno odlikovali, med temi lepa, bela vol- kinja, vedna družica Starega Lobo, katero so Mek­ sikanci imenovali Bjanka! Med njimi se je na­ hajal tudi rumen volk, ki je bil nadarjen s posebno hitrostjo. Pripovedovali so o njem, da je doletel večkrat naglo Antilopo ter jo vjel za druhal. Večkrat so videli pastirji te beštije ter o njih skoraj neverjetne reči pripovedovali. Življenje dru­ hali je bilo v tesni zvezi z živinorejo v tem kraju, Med živinorejci pa tudi ni bil ne eden na Kurrum- pavu, ki bi ne dal precejšno število bikov za Lo- bovo kožo. Toda življenje druhali je bilo menda začarano, kajti nšla je vselej še tako pametnim naklepom, osramotila lovce, zaničevala pasti in strup ter zahtevala skoraj pet let od prebivalcev Kurrumpava svoje žrtve in sicer vsak dan najmanj eno kravo. Tako je strgala druhal več nego 2000 najlep­ ših plemskih goved, kajti le najboljše je nasitilo njih požrešen želodec. Ljudska vera, ki trdi, da je volk vedno lačen, se pri tej druhali ni uresničila. Vsi volki so bili rejeni, debeli in zelo zbirčni v svoji hrani. Zaničevali so žival, ki je končala navadne smrti ali pa zavoljo nalezljive bolezni in jo pustili ležati. Njih navadno kosilo so bila leto stara go­ veda, starega bika ali krave se niso dotaknili. Tudi ovčje meso jim ni dišalo, četudi so večkrat za kratek čas raztrgali pol črede. Tako sta zadušila Bjanka in rumeni volk neko noč listopada leta 1893 dvestopetinpetdeset ovac, a niti grižljej nista pojedla. To jasno kaže krvoželjnost te roparske druhali. Vsako leto so se iznašla in poskusila nova sredstva za zatiranje bestij; toda živele in pustošile so na­ prej. Visoka nagrada (premija) se je namenila re­ šitelju, strup se je na razne načine polagal, toda Lobo je nevarnost sprevidel vedno v pravem času. Samo strelnega orožja se je bal. Ker je vedel, da ima vsak v sem kraju to vedno pri sebi, se človeka nikoli ni dotaknil; druhal je bila že vajena vselej zbežati, kadar je zapazila človeka in če je bil še tako daleč. Dalje prihodnjih Naročajte pravi domači koroški Ust „Korošec“!