Stev. 261 Mltnim platen« v gotovi«* V Ljubljani, petek, 18. novembra 1921. Leto L izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144*— “ pol leta K 72'— OretfRist« In upr»*n!štw » K*, pltarjevl ulici štev. S — Telefon oredmšt*B Jte». 50 — Telefon «=s B|>ravfi!št»a štev, as* e=a CENE PO POSTI; 28 četrt leta K 36w sa en mesee K I2w v UPRAVI STANE MESEČNO K10"- DELAVSIO UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 m Uoodni čiaieii, ^r' P°l*ci,jsl-si, otroci brez vseh sredstev za šolo, zima tukaj, a gospodom se še nikamor ne mudi z rešitvijo Odkrito povemo vsej javnosti da ako ne bo stvar v kratkem rešena, prepustimo vso bedo in odgovornost z otroci vred merodajnim gospodom, ki stvar zavlačujejo. Dolžnost naših gospodov krmarjev bodi v prvi vrsti, da skrbe za naše prista** državljane, ki so zato tuka, da Jugoslaviji koristijo, za kar so vedno pripravljeni. A na tak način pa ne more iti dalje, da se podpirajo v prvi vrsti škodljivci in lenuhi tujci v naši državi, našim najboljšim, izkušenim odpuščenim železničarjem pa se daje okušati bič. Žaostno za vso javnost je to, da si gotovi gospod e ne znajo razlikovati poštenosti od nepoštenosti. Ves čas odpusta železničarjev, kakor tudi prej, ni ene oblasti kolikor jih obstoja v Jugoslaviji, da bi se izkazal kje najmanjši zločin ali pregrešek, ki bi opravičeval tako kruto kazen; dose daj so vsi še čisti in neomadeževani, zakaj se jim torej ne vrnejo n ihova mesta in v mnogih letih dela pridobljene pravice? — Gospodje merodajni činitelji, popravite krivico, dokler je še časi Meznarič Ivo, vojni invalid. lloini inoandi in mlnt-sšbo za socisino pa-IstjSžO. Nekaj dni Se poročajo časopisi, da nameravajo v Belgradu odpraviti ministrstvo za socialno politiko ter razdelili njega posle meti druga ministrstva. Ta stvar precej zanima nas invalide, vdove in siiote ne le Slovenije nego cele države, ki je ne smemo prezreti. Mož, ki je stavil ta famozni predlog, pač nima interesa ua ustanovah, ki so v področju ministrstva za socialno politiko, niti ni kdaj poznal ftede .tisočev in tisočev, ki imajo pravico do teh ustanov. Vojnim invalidom, vojnim vdovam in sirotam pač tudi ne more biti vseeno, ali obstoja to ministrstvo ali ne. Vemo tudi, da čim se to ministrstvo razcepi in dodele posamezni oddelki drugim ministrstvom, izgube posamezni oddelki avto-Titeto, nadrejeno ministrstvo bo smatralo socialno •krb za breme, ki je v nasprotju z interesi dotitne-ga ministrstva. Predlog za odpravo ministrstva za socialno politiko ni atentat na ministra, ampak na zaščito invalidov, vdov, sirot in delavsko varstvo. Zaradi tega je potrebno, da se upro takemu predlogu vsi krogi naše javnosti. Ne maramo izrabljati dogodka politično, ker gre za stvar. Vendar pa moramo v razumevanje pojasniti naše stališče napram ministrstvu. Kdo je minister, nas pri tem vprašanju ne briga In tudi ni naš namen, da bi zagovarjali sedanjega ministra za socialno politiko. Prepričani smo, da bodo politični boji vedno ovirali socialno delo, ki v teh razmerah niti ne more ustrezati potrebam, ker je odvisno tudi od drugih resortov. Imamo dokaze. Sedanji minister zahteva kredit za ustanove, zavode in drugo podpore potrebnim žrtvam. Na zahtevo dobi kratek odgovor: Nema novaca. in na cedilu sta načrt in minister. Najvaž-nejši argument je, da to ministrstvo žre milijone. Kričači pa ne pomislijo, da se v enem ali dveh letih ne more obrestovati glavnica, ki je naložena za sirote in izobrazbo invalidov. Gospoda ne pomisli, da je ta investicija problematična, ki nosi obresti v splošnem. Milijoni Id smo jih sprejeli, ali so Jih sprejele morebiti posamezne osebe, so bile le kaplja v morje. Nezadostne so bile te investicije. Da ne bomo hodili po ovinkih, povejmo naravnost: Država, tvoja dolžnost je, da podpiral moralno la gmotno vse one, ki niso po svoji krivdi padli v milost in nemilost tvojo I Tvoja dolžnost ie. da Um omogočiš eksistenco, če ti je brez pomoči ne morejo sami! Te resnice ne more nihče zanikati! Na enkrat je uprava tega ministrstva predraga. Predlagatelj je stavjl predlog na zahtevo radikalcev. Preobširno bi bilo govoriti sedaj o delovanju ministrstva za socialne politike: kar je storilo to ministrstvo, pa je bilo tudi v naš prid. Atentat, ki ga je napravil G. Trifkovič, ni bil namenjen samo ministrstvu ali ministru, marveč v prvi vrsti nam invalidom, sirotam, vdovam, dobro-voljcem, potem delavcem, obrtnikom, raznim uradom in poluradnim institucijam. Napad je zahvala za vse one žrtve, plačilo za zasluge, ki jih je imelo ljudstvo za svojo domovina Sedaj si oglejmo ministra, ki drži vajeti dveh ponfeljev, kakor zahteva >idealni predlog radikalcev,-: Delokrog ima velik, toda brigati sc ■/» socialno politiko ne more; prihaja tudi r nasprotje z delokrogom svojega . dni-strstva. S tem nastanejo tezkoče. Naivna pa je trditev, da bodo druga ministrstva lažje nabavila več sredstev v socialne namene, kakor posamezni ločeni oddelki po raznih ministrstvih, ki jih nihče ne upošteva. Z odpravo ministrstva za. socialno politiko bi osnovali nekaj novih Šefovskih stolčkov, kamor bi po*akniIi nekaj načelnikov, inšpektorjev, komisij itd., ki ne bi imeli nikakršnih pojmov o socialnem delu. Nam invalidom to ne more biti vseeno, ker bi bilo s tako izpre-membo ovrženo še to, kar smo si pridobili. Strel je nameril državotvorec proti invalidom in rirotam, ta strel, ta žvižg projektila mi dobro fujemo, ra.to protestiramo najodločneje preti napadu. Pomoči pa potrebujemo mi in naših padlih tovarišev sirote, da preiinmo dni bede in da se r.sposobimc za produktivno delo. Go-poda, to vprašanje ni malenkost. Dvžava naj se pobriga za dobrobit vzeli državljanov! To je njena naloga. Socialna zakonodaja, pospeše-vnn;- narodnega zdravja, ".aščit gospodarsko slabej-še-ga, vprašanje invalidov, r-jufh vdov in sirot, odprava družabnega zla, zaščit:- deco, ureditev delavnih razmer, delavsko varstvo, vse to spr.d«i v delokrog ministrstva za socialno politiko In kdor hoče vzeti garancije za tako delo, zagovarja grdo iotk-eijo. Dolžnost strank, dolžno«! poslancev je, da se upro atentatu, če hočejo ohraniti zaupa ,je volivcev. Zlasti pa imajo interes invalidi, dobrovoljci in delavske erganizacije, da z v o veheuenco protestirajo proti odpravi ministrstva za socialno podtika Ne dotikajte sre ustanov, ki sc tičejo velike večine državljanov, ki imajo v državi specialne interese kot vojni invr.lidi, dobrovoljci in razre t dnevnega sloja t Tamo živeti hočemo in koristiti v ugodnih socialnih razmerah 1 To pa je nora pravica! it srci m Z ta ns pate;, Gibraltar, 16. r*,ov, Angleška križarka »Cardiff< z. razkraljem in kra-jico Žito e včeraj dospela semkaj in ie po prejemu zalog takoj odplula proti Madeiri. Pariz 16. nov. Pjrianiška konferenca je določila vsoto vzdrževanja za Karla Habsburga in njegovo obitelj kakor tudi pogoje, pa katerih bodo nasledstvene države plačevale te stroške. Pariz, 17. nov. (Izv.) Konferenca veleposlanikov se je bavila z vprašanjem, kdo naj plačuje stroške za vzdržavanje razce-sar a Karla in njegove družine ter spremstva. Kakor se glasijo najnovejše vesti, je veleposlaniška konferenca sklenila, da morajo te stroške, ki seveda niso ravno malenkostni, plačevati vse nasledstvene države. RAZ3IERE NA MA2ARSKEH. Buditapešia, 18. nov. Mažarski korespondenčni urad javlja: Zunanji od^ek narodno skupščine je imel dane3 popoldne sejo, na kateri je ministrski predsednik grof Delhi en naprosil odsek, naj se do imenovanja odgovorne vlade odgodi. Izjavil je, da se nikakor noče odtegniti zakoniti odgovornosti, vendar pa se vlada v stanju rfemi-sije ne more spuščati v politične debato rili v plenumu, niti v od:ekih. Glede vprašanja pravnega reda mora poudariti, da hočejo gotovi politični činitelji tolmačili javne razmere v deželi t"ko, kakor da bi bil prenehal pravni red in kakor da bi vladala popolna anarhija. Temu mora kar najodločneje ugovarjati in izrečno naglasiti, da vlada tudi v stanju demirije prevzema odgovornost za vzdrževanje pravnega reda. — Nato je ministrski predsednik odšel. Odsek je vzel izjavo ministrskega predsednika na znanje. Naposled je odsek na predlog poslanca Rassaya sklenil soglasno, da naj se o današnji seji zunanjega odseka poda poročilo narodni skupščini. Ob enem se naprosi narodna skupščina, naj pozove vlado, da predloži odseku vse diplomatske note, dokumente itd., ki so bili izmenjani izza 21. oktobra. RAZOROŽITVENA KONFERENCA. New York, 15. nov. Po poročilu iz Was-hingtona so izjavili člani japonskega odposlanstva: Japonska meni, da njen delež pri tonaži vojnih ladij po ameriškem predlogu ni dovolj velik. Izrazili so nado, da bo odsek izvedencev umel njih zadevo. Agitirajte za »Novi čas« od moža do moža! PREDBORZA. Zurich, 17. nov. (Izv.) Budimpešta 0 55, * Berlin 202, Italija 22.10, London 21.1.0, Nevv-york 527, Pariz 38.30, Praga 5.30, D,! i proletariata. Delavstvo! Naroči, Utaj, Širi, deluj »Novi Čas*, propagatorja edino prave preporoda in vstajenja. 2)nevni dogodki — Usod« naših »zsel'encev je tež**®1 posebno, ket pri nas ni nikogar, ki bi ** zan.e brigal, V angleškem listu, »D®ju Mail« beremo sledeči slučaj iz življenja i*1’ goslovanskih izseljencev: Te dni je ^ spela v Pariz uboga, boječa žena i* Jugoslavije, držeč v naročju do enčka, °® nji pa je stopical mali deček. Pripoved^ vala je, da je odpotovala iz domovi®* skupno z možem v namenu, se izseliti J Ameriko Med potovanjem pa je ®°l obolel ter šel v Havru v bolnišnico, ofl* pa je sama ž otroci nadaljevala pot * New-York. Tam so jo poslali v trited®0' sko karanteno, in ker po preteku tej® časa moža še ni bilo za njo, so jo n®*' riške oblasti poslale nazaj v Havrc. Havra je šla v Pariz, kjer naj bi se 8*D* z možem, toda sta se zgrešila. Sedaj P®* iz vodu jejo za možem pariške oblas® Tudi poujc in svarilo našim izseljeno®*® in našim oblastem. Škoda, da časopis navaja imena in kraja dotične družin®' — Tržiške novice. V ponedel/®** predaval v društvu g. učitelj Vider o pred* metu: Kaj smo in kaj hočemo. VTSVodU 8® je spomnil štiriletnice smrti dr. Kreka }a njegovega dela, za tem je poudarjal cilj®» za katerimi mora iti naše društvo, ki je vensko, katoliško in izobraževalno. njim je gospod kaplan Milavec podal p0'*' tični pregled minolih tednov. — Prihodpjj ponedeljek,21. t. m. govori ob 8. uri zvec® v Domu strokovni učitelj meščanske šol® t' Rudolf Pečjak o predmetu: Slovenska ® jugoslovanska narodna noša. Vabimo v naj' obilnejši udeležbi. — Umrl je pretekli t®* den pri Sv. Ani Janez Šmitek, tesar in čj®* Jugoslovanske strokovne zveze. Organi#' cija se je udeležila pogreba z društveni111 vencem. — Poročeni bodo te dni somišlj®' niki in člani naših društev: Jože Zupec, d®" lovodja v strojarski zadrugi s Frančišk® Globočnik; Jože Videtič, kleparski mojst®* s Terezijo Klemenc. Obilo sreče! — Tržiško občinsko sodišče za p°^, jan je draginje je imelo v pondeljek s®ft v občini. Sklenilo se je, da se mora vsle® padanja cen živine meso odslej prodajah po 24 K kilogram. Proti mesarjem, ki ne bedo držali teh cen se bo kazensk? postopata. Zanimivo je in treba pribi#1 ta se teh sej zastopnik socialistične str*®' ke sodrug L. ne udeležu e, dasi bi bil® socialistična stranka, ki baje zastopa d®' Uvstvo v prvi vrsti poklicana boriti ®* proti neznosni draginji. Govoriti na dj usta pred volitvami in delati pa volit#® za ljudstvo — je dvojno. — Tržič. Obrtna zveza za tržišč sodni okraj je imela v nedeljo v gostil# Ruech letni občni zbor. Navzoči obrtnik* so soglasno izrazili svoje ogorčenje pr°h ravnatel u meščanske šole Lajovcu, ki i? predlagal v seji občinskega odbora, ®« se ukine veronauk na obrtno nadaljeval' ni šoli v Tržiču. Povdarjalo se je, da j® ravno ta predmet vajencem v teh za°l* tako nevarnih letih najbolj potreben. — Brezplačna drva za zagrebške veže. Zagrebški meščanski sinmkalni sv®* je sklenil, da povodom božičnih praznik^ preskrbi najrevnejše družine brezplačno * drvmi. Drva pripeljejo brezplačno v biŠ°' — Brezsrčna mati. Neznana zenska ]® v gozdu blizu Mačkovca pri št. Petru pop11' stila svojega 8—10 mesecev starega otroki Dete je ženskega spola in zdravo. — Nesreča na Obirju? AvstrijjTa oblasti poizvedujejo po podpolkovniku 'vstril' ske armade Alfonzu Soyka, ki je že dne Jv-oktobra iz Beljaka odšel na Obir bi se 0(1 tedaj ni več vrnil. Rešilne ekspedicije 3° ostale brezuspešne. — Tatvine. Marija Sterle Iz Dobrove* 6 krat predkaznovana, je v noči od 15. n0* me*. ra uftovt čt&t dne 1*', tmemUni ‘991, veatbra ukradla ročni voz s 4 kolesi posestnici Tereziji Laznik v Kozarjah it. 30. Voz )«► bil vreden najmanj 1000 K. Fran Maček iz Dol. Logatca, že večkrat pred-kaznovan, je pri tvrdki Impeks na Vrhniki ukradel večjo množino sena v vrednosti okrog 14.000 K. Dotično seno je prodal raznim trgovcem. — /ojaška dasbena šola »e i« osno-*&ll » Vršcu. V £olo se sprejemajo nadarjeni fantje, ki še niso dovršili 18. » še poganskih bratov. — Star-Ucitdjl in vzgojitelji, ne morete napra-flfokom večjega veselja, kot če jim »rocite ta lepi novi koledarček! En izvod ftne samo 3 K, kdor naroči 12 koledar-kov skupaj, dobi enega povrhu. Oba milijonska koledarčka se dobita pri Družbi "V* etra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva rasta gt. 3. , — Cene pridelkom in živini na Hrvatovem. Na Hrvatskem veljajo na debelo te-le P?vprečne cene: Pšenica 1CKM)—1400 kron, 650—1000 kron, ječmen 800—1000 kron, ?°ruza 800—1200 kron, grah 800—1200 k*°n, krompir 250—400 kron kvintal; biki 30 kron, voli 15—35 kron, krave 8 do fjjtron, junice 12—30 kron, teleta 12—20 F®n, svinje debele 38—42 kron, mršave dobi vsaj 2 nova! ^*»uiyiivj[yj|Y||y|jyjjy|MMMry^iVliVlr^ ---------------------------------------- ) ZAKONODAJNI ODBOR. nov. Včeraj se je vršila ma eeja zakonodajnega odbora. Posla- 0 Angjelinovič je interpeliral zaradi nespolnosti odbra, ki šteje vsled izključitve g^unističnih poslancev namesto 42 samo Vo ov- Predsednik Trifunovič je odgo-d, da bo to stvar predložil skupščini lin ^ato 80 Pri8*6 v pretres razne uredbe J^nčnega ministrstva. Sprejet je bil 4 aP; finančni minister se pooblašča, da tepp reniem “kustrskega sveta z naredbo ^KuUra promet z devizami in valutami. — ki- Vtato pridejo pravilniki o priliki mar-odte2auia 1° žigosanja kron. Posl 80 pritožuje radi postopanja v Dal- — Uredba o izenačenju kovanih av-ja ls^ih kron in perperjev s kurzom dinarja 8fane v veljavi — V zakoni naj se pred-kr ’ da morajo državne blagajne sprejemati 1. 4*^6 novčanice za dinarske po kurzu 8ki Prodpis, da se mora železni avstrij-uar , *°biž po 20 vin. sprejemati za 5 di-aa kHf par. Sprejme se uredba, s katero pr prireja nabava drobiža, in uredba, ki Četrtpis.UJe nabavo državnih novčanic po Ij: J dinarja v nminnlnem znesku 50 mi-nni \ dinarjev radi zamenjave kronskih sm^fuiu P« L 2 in 10 kron. — Potem se Po i n?e uredba, ki določa, da novčanice pan, iu pol dinarja predstavljajo državni doP denar, In predpisuje, da nihče ni n sprejeH več kot 100 dinarjev nov-!u Po 1 dinar. Vse te uredbe so se bori* ,po 1 dinar. Vse te uredbe so se 10jele končno veljavno* Nato je prišla na vrsto uredba o posebni nagradi davčnim uradnikom za izterjane davke. Razvila se je dolga debata, v kateri se je gov rilo o »"zadostni plačah uradništva in o korupciji. Končno so z večino glasov sklenili da naj ostane uredba v veljavi do 1. januarja 1924. Iz organlzacii. ljubljanski dogodki. ljGospod Goslar, predsednik »Jadrana« — užaljen. Iz vrst akademikov; V zadnjem času se je vršilo v zbornici bivšega deželnega dvorca, torej na akademskih tleh, več skupščin akademske omladine. Univerzitetni tajnik dr. Šmalc je izjavil na eni teh skupščin (na drugi), da je le vsakokratno vodstvo skupščine kompetentno podajati v javnosti avtentična poročila o poteku zborovanj. Vsi odbori so se držali tega r^čela, tudi slovensko časopisje. Le »Jutro« ni hotelo priobčiti nobenega avtentičnega poročila, prinašalo pa je o skupščinah tako tendencijozne, strankarske, mestoma naravnost zlagane vesti, da je bilo ozlovoljeno i di aštvo i akademsko ob-slastvo, ki je radi tega že grozilo, da ne bo dalo omladini nikdar več zbornične dvorane na razpolago. Tudi v torek, dne 15. t, m. je prineslo »Jutro« o skupščini z dne 12. t. m izkrivljeno poročilo. »Novi čas« je reagiral in ugotovil, da je napisal dotično stvarco (»Nov dokument«) preds. »Jadrana«, gospod Goslar, ki hoče v današnjem »Jutru« igrati užaljenega — junaka. Anonimno streljati izza plota, s podpisom užaljeno brisati se — to se pravi: V torek sem pisal drugače, f četrtek drugače, kdo Vam bo verjel, gospod? Napadli pa smo gospoda Goslarja zato, ker varno čisto pozitivno, da je v torek on pisal izkrivljeno anonimno notico »Nov dokument« Prav je, da primemo take »junake«, ki si niti ne upajo priznati krivde, malo za kosmata ušesa. Sedaj je i za nas — amen! lj Hlače okradel je nekdo izpred trgovine Friderike Kessler v Kolodvorski ulici. Hlače so bile vredne 350 K. lj Zlomil si je levo roko v Kolinski tovarni strojnik Leopold šrimpf ter so ga prepel ali v dež. bolnico. J{aša društva. d Odbor Slov. kršč. soc, zveze ima danes ob 20. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo. — Podpredsednik. Store pri Celju. V zadnji tedenski številki tega Usta z dne 10. t. m. smo priobčili med drugim tudi to, da snujemo čitalnico. Nahajamo ae torej pridno pri tem delu. Rabimo pa pri tem prepotrebnem delu še več moči in podpore, zato pa se danes obračamo do prijateljev in somišljenikov s prošnjo, da bi nam pripomogli na sledeči način: Skoraj vsak Ima doma kakšno nkjigo, pri marsikomu se knjige valjajo po kotih, tako da ne služijo namenu. Ali bi ne bil ta ali oni toliko dober ter nam tako po možnosti odstopil kako knjigo, jo posodil ali daroval čitalnici? Ker je namen čitalnice služiti v pouk In razvedrilo vsem v okolici, posebno pa 8e članom J. S. Z., zato upamo,-da se bodo tej prošnji vsi blagohotno odzvali. Pobirale se bodo knjige po članih pevskega zbora. Kdor bi pa želel prinesti sam, pa naj se blagovoli zglasiti v trgovini g. Nagliča, kjer se tudi lahko knjige oddajo. — Komur je torej mar procvit kulture in napredek dobre stvari, naj ue nekoliko žrtvuje. Bog živi! J{ultura. k Gledališke igrice. Iz nemščine pre-vel V. S. — V Ljubljani, 1921. Uprizo ,:tev svobodna. Pričujoča zbirka vsebuje štiri igre, dve daljši in dve krajši; tri za samo moške vloge eno za mešane. Prva: »Zdravnikov strežnik« nam predstavlja zdravnikovega strežnika, ki se mu slučajno nudi prilika, da nastopa kot zdravnik mesto odsotnega gospodarja. Vse se mu dobro posreči, ne da bi gospodar o tein kaj izvedel. Iz tega nastajajo zelo smešni za-pletki, ki se pojasne šele, ko pride gospodar strežnikovi zvijači na sled. Podobna je igra »Eno uro doktor«, vendar s popolnoma drugo vsebino in drugačnimi dovtipi. Kdor se hoče dobro uro zabavati, naj seže po tej igri. Druga igra: »Sveti Janez Evangelist in ropar« predstavlja znano legedo. Lepa vsebina in vzvišena tendenca bosta gotovo pripomogli, da jo bodo naši manjši odri radi proizvajali. Ker nastopajo vse osebe v rimskih tunikah in togah, igrajo to igro lahko tudi ženske. Tretja in četrta igra: »Prevarani hišnik«_ in »kon venci jo-nalne laži« sta kratki igrici, ki lahko služita kot vložek pred večjo igro ali pa med pevsko in glasbeno prireditvijo. Cena 10 K. Dobiva se knjiga v Jugoslovanski knjigarni in procl^mi kntol. tiskovnega društva (K!“man) v Ljubljani. Bobneči ogenj je otvorilo slovensko kapitalistično glasilo na »Novi Čas*. Komuniste, socialiste pusti pri miru, ker ve, da grozi resna nevarnost krivičnemu in nasilnemu družabnemu redu edino-le od strani krščanskega delavskega pokreta. Ta besnost oboževalcev Mamona, ki se razodeva v boju zoper nas, tvori en sam velik dokaz, da smo na pravi poti. A L ne pr»*v*-ščite prave poti svojim zapeljanim »ovari-iemf Pojdite mednje, pridobite jih, pt'ipe-Ijite jih nazaj. Ne eden, dva, trije — vsi voidimo na deloi Male zimska te »f Zimski čas je najbolj primeren, da se delo v naših krščanskih organizacijah zopet poživi. Cilj našega delovania mora biti utrditev naše onganizaciie na zunaj in saniraj. Sestaviti mora po vseh »taših pla-čilnicah ter skupinah nekak zimski program, Samo smolreno delo vseh moči bo naši organizaciji in delavnemu ljudstvu koristilo, V prvi vrsti s* mora gledati na to, da se požive društveni shodi ter sestanki, ker sestanki so prvi viri organizacije. Brez rednih sestankov pride organizacija na mrtvo točko. Le tedaj, ako dobijo člani primerno pojasnilo, uvidijo še le, kak veleva-žen pomen ima organizacija. Vpeljejo naj se društvena shodi zato, da se člani spoznajo, posebno pa se mora gojiti krščansko-družabni duh, ljubezen do sotovarišev in končno naj taki sestanki služijo duševnemu stremljenju, napredujočemu delavskemu stanu. Živahna udeležba članov bode, ako bodo ti spoznali smoter in pa naloge organizacije, to močno dvignila Razume se, da samo sestanki se ne zadostujejo. Ravno v sedanjem času so nujno potrebne redne seje odborov in zaupnikov. V zvezi s tem naj sc vršijo predavanja in razgovori. Pred očmi moramo imeti, da je tov naši dobi jako važno, in moramo računali s tem ter gledati na to, da dobimo čim več izobraženih članov, kateri bodo zmožni voditi ves upravni aparat v plačiluicah in skupinah Poleg izobraženih članov potrebujemo tudi dobrih in poštenih delavskih voditeljev. Radikalne besede in fraze ne koristijo nobenemu, narobe, v mnogih slučajih napravijo le veliko zmešnjavo. Zato je predvsem potrebno, da poznamo temelj, na katerem naša kršč. strok. Zveza stoji. Za spoznanje tega služijo od organizacije izdane brošure in časopisi. — Če sc na sestankih goji duševna izobrazba, in to z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, potem bo organizacija uspešno napredovala. Ampak še le tedaj bo napredovala, če se člani zavedajo, kak velik pomen, smoter in uspeh ima, S tem raste zavednost in zvestoba delavnih članov in stari bodo z novim veseljem novih pristašev pridobili ter tako množili število pridnih delavcev. Vse to je za našo krščansko organizacijo neobhodno potrebno in življenskega potneua. Delati moramo, da kolikor mogoče novih moči vzgojimo, katere so prežete idealnega in požrtvovalnega duha, Samo na tak način bo nam zagotovljeno, da se važno kršč. socialno podrobno delo vestno izpelje. To velja posebno za upravo naših plačilnic in skupin. Agilne in požrtvovalne člane si pridobiti, to naj bode najvažnejša naloga, to mora biti predpogoj našega društvenega delovanja. Ne smemo misliti, da so potrebni dobri in vestni sodelavci za zunanjo upravo skupin. Poleg tega moramo delati na to, da dobimo mnogo prostovoljnih sodelavcev, ker za nabiranje novih članov se potrebuje nebroj dobrih agitatorjev. Seveda to agitacijsko delo ne smemo prepustiti samo odbornikom in zaupnikom, ampak na mestu bi bilo, da bi se sestavili posebni odseki prostovoljnih članov. Če hočemo to agitacijsko delo uspešno izvršiti, je nujno potrebno, da pridno nabiramo naslove. Vsaka skupina bi morala ime ti takega materijala dovolj na razpolago. Jasno je, da se za agitacijsko delo enotna pravila ne morejo vpeljati, vse to je odvisno od razmer, katere vladajo v dotičnem kraju. Eno pa je gotovo! Vsepovsod, kjer imamo plačUnice in skupine, je naša sveta dolžnost, vse člane navduševati, da pridno agitirajo za našo strokovno Zvezol Ako bodo imeli vsi zavedni člani dobro voljo in če bodo goreči pristaši organizacije, bodo prišli k nam vsi neorganizirani in napačno organizirani v naše vrste. Tovariši na delo! Ponosen mora biti vsaki tovariš na to, da čim več napačno organiziranih ali neorganiziranih tovarišev pripelje v našo krščansko organizacijo. — Torej na delo tovariši! Zimski čas mora naše vrste pomnožiti. Mobilizirajmo vse moči, da se naša organizacija na zunaj in znotraj ojači. Pojdimo z veseljem in navdušenjem na deloj Krščansko socialno organizacijsko delo služi naši družini, našemu stanu, ter je v blagor celemu narodu. Pozabiti pa ne smemo, kar je bilo že zgoraj povedano. Tisk, brošure in časopisje je za organizacijsko delo prevažno orožje. Če hočemo svoj namen doseči moramo razširjati svoje knjižice, svoje časopisje, »Naša Moč« in pa naš dnevnik »Novi Cas«! Pomnite tovariši tole resnico! Kar bomo po svojih organizacijah, na predavanjih, shodih dobrega storili, to nam bo nekr-ščansko časopisje med tednom skušalo razdreti. Zato organizacija brez razširjenega in močnega tiska ne more napredovati. Naša naloga bodi: Razširjena »Naša Moč«, močan, velik, vpliven, vsepovsod j razširjen dnevnik »Novi Čas«! To bom“ I morali posebno te dni izpeljati. Poskrbeti | pa bomo tudi morali, da bo naše časopisje veciiui dobro informirano, V la namen nai v organizacijah vedno deluj* posebee odsek. Tovariši, na delo m veliko nalogo! Ingoslau. Strok. Zotzt. Si>i» Bagele(»s KZ *« nSl jutri t®- j- pol 7- uri zvečer v prostorih glavnega tajnižlv* Štiri trg št. 2/111. Vsled važnosti soje se prosi slgum* in točne udeležbe. Tebačni deiauec. Za tobačno delavstvo. Belgrad, 14, nov. Poslanec Gostinčar je danes in včeraj interveniral pri finančnem ministra v upravi monopolov, ter podla sledeče pismene zahteve glede tobačnega delavstva v Ljubljani: Gospod minister! — Celokupno delavstvo tobačne tvornice v Ljubljani *« nahaja v skrajno težkem gospodarskem položaju. Draginja rasle od dneva do dneva. Podražila so se stanovanja za štirikratno, Mast je postala vsled izvoza1 svinj še enkrat tako draga kakor je bila pred tremi meseci. Od 44 kron za kilogr, je narastla cena tia 88 kron. Olje se je podražilo od 44 kron na 76 kron, moka, fižol, jajca, leča, kaša, zelje repa, meso in drva, kakor tudi obleka, se vedno draži. Z ozirom na vse to, pa se plače oziroma doklade ne dvigajo primerno stroškom, vsled česar trpi delavstvo pomanjkanje. Delavstvo je svojedobno zaprosijo, da se temeljne plače regulirajo tako, da bi znašale toliko dinarjev, kakor znašajo sedaj kron, kakor se je to naredilo prt drugih kategorijah državnih uslužbencev. Taka prošnja je bila predložena »Upravi monopolov«, ki pa še ni rešena, d asi je zadeva nujna, ker delavsvo po teh cenah živil z sedanjimi prenizkimi dohodki ne more izhajali, Draga kategorija tobačnega, delavstva so pa »provizijonisti«, to so stari delavci in delavke izven tovarne, ki prejemajo določeno provizijo, Ti onemogli ljudi,e so obsojeni v sedanjih razmerah počasi poginiti lakote, ako se njihovim prošnjam za zvišanje doklad čimpreje n* ugodi. Vsled tega »i dovoljujem Vas goepod minister uljudno sn nujno prositi, da blagovolite čimpreje odrediti, da se plač« aktivnega delavstva in provizij* provuzi-jonistov v tvornid duhana v Ljubljani čimpreje primerno cenam iivljeoskih potrebščin regulirajo. Upravi drž, monopolov je podal posS* Gostinčar sledečo zahtevo: V prilogi si do vol ju,j era predložit* prošnjo oziroma prepis prošnje tob. delavstva v Ljubljani. Dovoljujem si prositi upraivo monopola, da vzame vloge v vednost in d* blagovoK čimpreje prošnji ugoditi. Potreba je vsled draginje res velika, delavstvo naj se ne tira do obupa. Istočasno prosim, da se zvišajo dodatki profisijonistoni, da jim ne bod* potreba beračiti, kar se bode prav kmalu zgodilo, ako bi se jim ne zvišale doklad« primerno tržnim cenam živil, V nadi, da bode uprava monopjlo* upoSlevala opravičene prošnja in odpa-mogla delavstvu, se priporočam * vele-rpoštovanjem Jos. Gc-tinčar, po«!. Usnjar. Skupina Kranj je imela svoj iet.ro občni zbor v nedeljo 13, nov. Po poročilo o delovanju v minulem letu ao prišle n* razgovor misli za delo za napr«). —- Do-sedaj sc v Kranju še najbolj gibljejo usnjarji, čeprav bi bilo tupdi tu 3* marsikaj želeti Isti dan kot splošna krajevna skupina je imela v Kranju svoj s*stan«k usnjarska zveza. — Odbor usnjarske f,k;%-pine je poročal o stanju usnjarske organizacije, Posebna točka, ki se je sprožil« na tem sestanku, je predmet seje, ki se vrši danes zvečer. Usnjarji so na tem sestanku pokazali tako odločnost za nadaljnje delo, kakor jo je ravno med usnjarji redko opaziti Obema občnima zboroma je prisostvoval zastopnik Jugoslovanske strokovne zvez«, Delausho zadrninilfira Skupščine prodajalec L delavskega konsumnega društva v Ljubljani se vršijo po sledečem redu: V Cerkljah pri Krškem dne 20. novembra takoj po prvi maši v. društvenih prostorih. V Semiču 27. novembra takoj po prvi mašL Na skupščinah bo poročal zastopnik centrale, nato bodo p« volitve zaupnikov. Vri člani s« najvljudneje vabijo. Širite JNDVl tHS“ širite soc! dtieonlfc „HOVI CHS“. NMMMM Rudar. Trbovlje, {Pomen in korist lobr e delavske organizacija.) Rudarji v večjih premogokopih, kakor Trbovlje, Hrastnik, Zagorje so večinoma organizirani v delavskih organizacijah. Zato pa tudi ravnateljstvo postopa ž njimi vsaj nekoliko po človeško. Kakor pa slišimo, vladajo v premogovniku Huda .jama pri Laškem precej drugačne razmere, Sicer je neverjetno, pa vendar se sliši: Ako delavec opusti en sam delavni dan (šiht), je odpuščen, in ako hoče zopet delati, mora vnovič prositi za dsio. Medtem lahko zamudi par delavnih dni. iTo je sicer neverjetno. Vendar prosimo tovariše delavce, da nam o tem poročajo, ida se gospodje nauče, da mora človek e človekom po človeško postopati ■ ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■»■ Krivih prerokov je svet poln. Ti kažejo bednemu ljudstvu zmotne cilje in ga vodijo v nravni in gmotni propad. »Novi Čas« hoče“ iz temne sedanjosti z lučjo krščanske solidarnosti in krščanskega socializma pripeljati človeško družbo do edino pravega cilja: V kraljestvo, v katerem bo vladal med vsemi stanovi mir, ljubezen in sprava ter vsesplošna zadovoljnost. — Tovariši, pobijajmo delovanje krivih prerokov ter delajmo za razširjenje ^svojega glasila in po njem za razširjenje Svojih, krščanskih in socialnih načel! lfini£ar. Beda »inižarjev je veduo večja. Letošnja suša jim je pobrala Se tisto malo pridelkov, ki so jih Imeli. Letošnji pridelek bo zadostoval le za par mesecev. In kaj bo potem? To vprašanje je tista mora, ki tlači večino viničarjev. O kakšni nabavi obleke pri viničarju ni misliti, še najpotrebnejše obuvalo si komaj nabavi, in otroci, s katerimi so viničarji precej obdarovani, niti ne morejo redno obiskovati šole, ker nimajo potrebne obleke, ne obuvala. Le malo je število ouih viničarjev, ki bi jih ne nadlegovala misel — skrb — kaj bo za naprej. Gospoda pa, ki ima po več viničarjev, pa nima nič ljubezni do svojih viničarjev — viničarji so le njih orodje, na račun katerega bogatijo. Plačujejo jih sramotno. Marsikateri je in bo še dobil deset in stotisočake za vino, a da bi se pri tem spomnil tudi viničarja, kateri mu je celo leto delal iu garal, pa ni govora. Malo je gospodarjev, ki vidijo v svojem viničarju svojega sobrata in ne kakšnega sužnja. Res je, da kmetje mnogo bolj cenijo delo viničarja, kot pa razna gospoda, ki dela ne pozna, ker tudi brez dela lahko dobro živi. Skrajni^ Čas bi že bil, da bi se na ta ali oni način zboljšal položaj viničarjev, da bi se potrdil viničarski red, da da vlada večjo vsoto za podporo ubogim in podpore nujno potrebnim viničarjem. Če ima vlada dovolj denarja za razne nepotrebne stvari, bo gotovo še imela par stotisočakov za viničarje, ki so podpore bolj potrebni, kot pa so bili samostojneži, ki so potovali po Srbiji ali pa razna udruženja, ki zborujejo zdaj tu zdaj tam in deloma na državne stroške. Da ni denarja, ta izgovor ne bo več veljal, posebno sedaj ne, ko je bilo za nepotrebno klicanje na orožne vaje potrošenih mnogo težkih milijonov. Če vladni gospodje s svojo politiko zapravijo milijone državnega (ljudskega) denarja in našo državo pri tem spravljajo ob vsak ugled, bi bila pač dolžnost vladne gospode, da misli tudi na svojo revne državljane. Če pa hočejo, da zgubi ubogo ljudstvo vsako spoštovanje in zaupanje do države oziroma tistih, ki jo vladajo, pa ie naj tako nadaljujejo. Uničili bodo najprej sami sebe, oškodovali državo, ogoljufali ljudstvo, za kar pa bodo prej ali slej prejeli zasluženo plačilo. Kajti kazen ne izostane m Bog tudi nikomur dolžan ne os!an£. A. K. Maribor. Od vlade dovoljeni kredit 40.000 K v podporo revnim viničarjem mariborskega okraja se ie v seji dne 3. t. m od v to svrho sestavljene komisije naslednje razdelil: po 1000 K so prejeli viničarji oziroma vdove viničarke: Fras, Ferk, Cafuta in Mlinarič iz Lajteršperga, Novak in Černoga iz Krčevine, Rozman iz Voska, Knuplež, Bombek in Pečar iz St. Petra, Borovnik iz Bistrice pri Limbušu, Novak A. Iz Vrhovega dola, Siauber Iv. b, Frama, Wagner J. iz Grušove, črnec J. iz Gradiške, Budler ‘J. iz Rožpoha, Klemenčič J. iz Vinarje, Kopič S. iz Dobrenja. — Po BOO K so prejeli: Škorjanc M. in Vobič S. iz Pivole, Kapun iz Voska, Zorjan F. in Zorjan I. iz Partinja, Klampfer J., Rep E. in Grabar I. iz Bistrice pri Limbušu. Majer J. iz št. lija, Škrinjar iz Peker, Kukovec A. iz Frama, Šušteršič F. iz Ceršaka, Breg A. iz Cirknice, Knuplež A. iz St. Jurja v Slov. gor., Lorber J. Maine, Smager L. iz Maine, Krejoč L. iz Gradiške, Rode M. iz Rance, jvnecntl A. iz Razvanja, Markež M., Murko A., Kramberger A. iz Selc pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Schautzer P. iz Jelovca pri Kamnici, Mesarič F. in Menhard J. iz Bresternice, Gradišnik K. iz Dragu-£eve, Milekar B. iz Zg. Sv. Kungote. — 1500 K je prejel Vizjak J. Na Ranci. Razven zgoraj imenovanih je prejelo Se tudi nekaj drugih podporo. Zastopnika JSZ v zgoraj omenjeni komisiji sta bila tov. A. Krepek in J. Stabej. Prometna zoeza. Grosuplje. V nedeljo 13. t. m. se je ustanovila na Grosupljem podružnica Prometne zveze. V odbor so izvoljeni sledeči: Beltram Franc, predsednik, Čemežar Mat., I. podpredsednik, Janežič Franc II. podpredsednik, Kračman Anton, zapisnikar, Marn Janez, namestnik, Ferbežar Franc, blagajnik. Odborniki: Habjan Mihael, Bi-derman Jakob, Janežič Anton. Podružnica hoče delovati popolnoma v smislu Prom. zveze, ki stoji na stališču svobodnega organiziranja in skupnega nastopa vseh organizacij v vseh stanovskih zadevah. — Predsedstvo. 'Nabavljalna zadruga uslužbencev in vpokojencev drž. železnice. Od inšpektorata državnih železnic je prejelo vodstvo >Prometne zveze« sledeče vabilo s prošnja, naj se objavi članom: Vabilo na ustanovni občni zbor, ki ga bo imela Nabavljalna zadruga uslužbencev in vpokojencev drž. železnic v Sloveniji dne 27. novembra .921 ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Volitev predsednika občnemu zboru. 2. Poročilo pripravljalnega odbora o ugodnostih, kalere nam daje uprava. 3. Ustanovitev nabavi Jalne zadruge in končna določitev vsebine družbenih pravil kakor jih predpisuje trgovski zakon. 4. Volitev članov upravnega odbora za poslovno leto 1922. 5. Volitev članov nadzorovalnega odbora za poslovno 1. 1922. Udeleženci shoda smejo zastopati službeno zadržane železničarje, in sicer po največ 9 članov. Pooblastila, ki vsebujejo pooblastitelja in pooblaščenca se morajo oddati pred otvoritvijo shoda. Obenem Vas prosimo, da pošljete dne 21. t. m. ob 20. uri na inšpektorat, soba' št. 14, tri delegate, ki naj se udeležijo seje s sledečim sporedom: Poročilo pripravljalnega odbora o dosedanjem delovanju. Pretresanje pravil, določitev kandidatne liste za upravni in nadzorovalni odbor, razpored za občni zbor in slučajnosti. — V Ljubljani, dne 16. novembra 1921. Pripravljalni odbor. * * • Osnutek recfa sa železničar^©. NAČRT KOALICIJSKEGA ODBORA.. (Dalje.) Člen XII. Dolžnost uprave napram uslužbencetn, higije.lične naprave in ugodnosti. § 132. Higijenlčne naprave. Vsa službena mesta, v katerih mora osobje po dovršeni predpisani službi počivati (odmorišča) izven doaiače postaje, morajo biti sledeče urejene: 1. Odmorišča morajo biti tako urejena, da ima vsak uslužbenec po predpisanem turnusu svojo oddaljeno sobo, v kateri lahko počiva brez vsake ovire. 2. Vsaka soba mora imeti: po eno posteljo z žično mrežo, mehko blazino, podglavnik, dve platneni rjuhi, zimsko in letno odejo, posteljni predložnik, nočno omaro s posodo, umivalnih, milo in brisalko, stensko zrcalo, glavnik, krtačo za obleko, mizo, sto«; peč ali centralno kurjavo, omaro za obleko in razsvetljavo. 3. Urejeno kopalno sobo (vodna kopel, bania, parna kopel in tušna kopel). 4. Umivalno sobo z umivalnikom in stenskim zrcalom. 5. Kuhinja s potrebnim kurbom. 6. Moderno urejena stranisča. 7. Za one, kateri po turnusu rabijo posteljo, se premenjajo rjuhe in brisalke tedensko. Sobe, katere postelje so od več oseb rabljene, se morajo rjuhe in brisalke po vsaki uporabi s svežimi nadomestiti. 8. V manjših (srednjih) postajah, v katerih se strojno ali vlakovno osobje menja ali v katerih je strojno osobje po turnusu jjdeljeno za potiskanje vlakov, morajo biti odmorišča v smislu po točkah 1 do 7 urejena (glej točko 11). 9. Vse kurilnice in postaje, v katerih opravlja službo po turnusu udeljeno osobje, morajo biti urejene spalne sobe, da lahko osobje, katero ima vlakovno pripravo, isti čas počiva,' ter tudi ono osobje, katero je bilo potom obvestilca poklicano v službo, ali vsled odpovedi vlaka iz ene na drugo številko (traso) ali pa v slučajih iz različnih razlogov nastalih zamud, lahko počiva. 10. Vse kurilnice, postaje, delavnice in skladišča itd. morajo biti urejena: a) s posebnimi lokali za shrambe obleke z omarami, tako, da se osobje pred nastopom v delo preobleče. Vsaka omara mora imeti ključavnico, katere ključ hrani dotični, kateremu je omara dodeljena. Kot nadzorstvo tega lokala mora biti zaneslijva oseba, katera jamči in pazi, da sc ne izvršijo tatvine. b) z umivalnim in kopalnim lokalom v bližini delavnic ter morajo biti na razpolago vsemu osob-ju. c) vse osobje pod točko a) mora dobiti tedensko milo in brisačo. 11. Vsi omenjeni lokali morajo radi zdravstvenih ozirov higijenižno opremljeni biti ter v to svrho dodeljeno osobje, katero redno posluje za nadzorstvo in čiščenje. Predstojniki službenih mest, katerim bo odmorišča ter vsi ome- njeni lokali v njihovem delokrogu odrejeni, *o soodgovorni za red in čistost. V slučaju zanemarjenja spadajo pod disciplinarno preiskavo. § 133. a) V vseh postajah, kurilnicah, delavnicah, skladiščili in progovnih sekcijah itd. se morajo nahajati skrinjice z zdravniškimi potrebščinami (medikamente) in nosilnicami za prvo pomoč v slučaju nezgode, b) V vseh večjih postajah se morajo nahajati sanitetni vozovi s tozadevnimi predpisanimi sanitetnimi pripravami, c) V