poštnina oiačana v gotovini Leto LVIII. V Uubliani, v petek, dne 17. januarja 1 T- . t Si 13 1. izdaia st.2oin Naročnina Dnevna izdaja u kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polleino 130 Din celoletno 300 Din za inozemsivo mesečno 40 Din nedei|ska izdala ceiole.no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo 140D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 sloip. pelli-vrsla mali oglasi po 1'30 in2D,veC|l oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pri veCiem g naročilu popust Izule ot> 4 z|uiraj razen pondeljKn in dneva do prazniku uredništvo /e v Kopitar/evl ulici it. 6/IIJ Rokopisi se ne vračalo, netranhtrana platna se ne sprelemalo ^ Uredništva telelon it. 2050. upravnlitva it. 2329 Uprava )c v Kopitarjevi ul.i i. O Čekovni račun: Ljubljana štev. lO.OSO ln 10.349 za Inserate, Sarajevo it.7S03, Zagreb it. 39.011, Vraga In Dunal SI. 24.797 Pravilnik o verskem pouku Belgrad, 16. januarja. (AA) Pravilnik o izvršitvi odredb o verskem pouku in privatnih šolah po zakonu o ljudskih šolah z dne 5. decembra 1929 se glasi: iVci zasebnih in ljudskih šotah § 1. Roditelji ali zakoniti skrbniki otrok izrekajo svojo željo, naj njihove otroke poučuje v veronauku duhovnik ali učitelj dotič-ne veroizpovedi (§ 43. %akona o ljudskih šolah) o priliki vpisa otrok v 1. razred ljudske šole. Ta izjava velja za ves čas osemletnega šolanja teh otrok v ljudskih šolali in je ni moči v nobenem primeru izpremeniti. Izjavo hrani šolski upravitelj v šolski upravi. — § 2. Da se usposobijo učitelji za pouk veronauka v ljudskih šolah, morajo učiteljski kandidati polagati poseben izpit. Program tega izpita, kakor tudi sestavo izpraševalne komisije določi prosvetni minister v sporazumu s pristojnim vrhovnim verskim predstavništvom v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc,). V diplomo kandidata se bo vstavilo besedilo »Usposobljen za pouk veronauka v ljudskih šolah pred učenci... veroizpovedi. § 3. Učitelji, ki so usposobljeni za pouk veronauka v ljudskih šolah, ga ne smejo predavati brez posebnega dovoljenja pristojne cerkvene oblasti. § 4. Veroučitelji, ki imajo uradniško svoj-stvo, prejemajo plačo od države. Ostalim vero-učiteljem lahko dotična občina odobri primerno nagrado. § 5. Enkrat le v letu more predstavnik pristojnega verskega oblastva nadzirati pouk veronauka. Učitelje, ki poučujejo veronauk, kakor tudi ostale veroučitelje bo prosvetni minister razrešit veroučiteljske dolžnosti, ako to zahteva pristojno versko oblastvo, ker je njihov pouk veronauka v nasprotju z učenjem cerkve. § 6. Učni načrt in program iz veronauka predpisuje prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji. (Za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc.) § 7. Čisto dijaška udruženja ne sinejo biti na plemenski ali verski osnovi. Izven šole so učenci ljudskih šol lahko člani verskih udru-ženj svoje verske zajednice. § 8. Razen pri čisto šolskih svečanostih lahko učenci sodelujejo samo pri onih javnih svečanostih in javnih urah, ki imajo splošno državno ali splošno nacionalno obiležje, ali pa so v ozki zvezi s šolo (§ 69. zakona o ljudskih šolah). Ta odredba ne velja za verske svečanosti in verske obrede učencev. § 91. Minister prosvete bo nostrificiral diplome učiteljskih kandidatov privatnih učiteljskih šol na predlog odposlanca ministra prosvete, ki je prisostvoval diplomskemu učiteljskemu izpitu na teh šolah. Kandidat s tako diplomo sc lahko postavi za učitelja državne ljudske šole. § 10. Za stalnega učitelja vere se potrjuje začasni veroučitelj, ki je položil posebni vero-učiteljski strokovni državni izpit. § 11. Katere dneve naj učitelji vodijo otroke v šolo, bo določil prosvetni minister v sporazumu s predstavniki vseh priznanih veroizpovedi v državi in v.soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. § 12. Potrdila po § 81. odst.č 3 ni potrebno zahtevati za posle cerkvenega pevca in organista, vendar se ti posli ne sinejo vršiti v škodo redne nastavniške dolžnosti. § 13. Nadzorstvo nad delom in vedenjem veroučitelja, ki ga izvaja upravitelj šole po § 114. odst. 6 zakona o ljudskih šolah, je disciplinskega značaja. To nadzorstvo ne velja za versko učenje kot tako. § 14. Določbe §§ 156. in 157. zakona o ljudskih šolah ne veljajo za verska društva. § 15. Odredbe § 168. zakona o ljudskih šolah se bodo izvajale v sporazumu s pristojnim verskim oblastvoin. Na srednjih šolah • V O л Ц 4 • W V O tf in ucstel$tscm Rclgrad, 16. januarja. (AA) Pravilnik o izvršitvi odredb o verskem pouku po zakonu o srednjih šolah in zakonu o učiteljskih šolah se glasi: § l.Nižji in višji (efajni izpit, kakor tudi dopolnitvcni izpit se lahko polagajo tudi v privatni srednji šoli (§ 58. zakona o srednjih šolah) in se lahko prizna s strani ministra pro-I svete, ako predlaga odposlanec ministra pro-I Svete. § 2. Čisto dijaška društva ne smejo biti i na plemenski ali verski osnovi (§ 67. zakona j o srednjih šolah in § 46. zakona o učiteljskih I šolah). Izven šole so dijaki srednjih šol lahko j člani verskih udruženj svoje verske zajednice. § 3. Suplenti veronauka položijo profesor-! ski strokovni izpit za srednje šole (§ 73. zakona o srednjih šolah) po določbah, ki jih bo I predpisal minister prosvete v sporazumu н pri-I stojnim verskim ohlastvom. § 4. Enkrat letno more predstavnik pri-i stojnega verskega oblastva nadzirati pouk ve-j ronauka. Učitelje veronauka bo prosvetni minister razrešil njihove veroučiteljske dolžnosti, ako to zahteva pristojno versko oblastvo, ker je njihov pouk veronauka v nasprotju z učenjem cerkve. Učitelji veronauka se premeščajo in odpuščajo v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. § 5. Odredbe za izvrševanje verskih dolžnosti dijakov bo predpisal prosvetni minister v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. § 6. Učni načrt in program za pouk veronauka v srednjih in učiteljskih šolah predpiše prosvetni minister v sporazumu s pristojnim verskim oblastvom. Belgrajske vesti Belgrad, 16. jan. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bilo proglašeno kopališče Vručica pri Tesliču v Vrbaski banovini za obče koristno mineralno zdravilišče. Belgrad, 16. jan. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen na predlog predsednika min. sveta za člana državnega sveta v 2 a-I dr. Vilko Baltič, član državnega sveta v 2-1. Za arhivarja državnega sveta v 3-1 je imenovan Jovan Lazarević, arhivar giljanskega prvostopnega sodišča. Bodoča zunanja politika Avstrije Od našega rednega dopisnika. V jugoslovanskem časopisju smo čitali zadnje čase več ali manj jasna namigavanja, v kakšne kombinacije in zveze bi nekateri avstrijski politiki radi pognali svojo državo. Najbolj jasen pa jc bil »Slovenec« s svojimi razkritji o zvezah enega dela Ileimwehra z neko sosedo, ki ji zadnje čase na vse mogoče načine vsiljuje svojo prijaznost. — In v tem pogledu se nam pokazujejo čedalje bolj sumljivi načrti, ki jim moramo posvetiti vso svojo pozornost. Ker je v teli političnih kombinacijah najbolj prizadeta Heimwehr, je naravno, da nas zanima vse, kar se v njenih vrstah pojavlja. In prav zadnje dneve je bilo veliko pisarije o nekakem razkroju v Heimwehr, o izstopanju veljavnih prvakov, o izključevanju nezanesljivih vplivnih mož, o nevarnosti korporativ-nega izstopa vsega nižjeavstrijskega Bauern-bunda, o afrontu Landbunda proti lleimwehru in ustanavljanju lastne vojne formacije pod imenom Bauernwclir itd. Vsak dan imamo drugačno sliko o jKiložaju v lleimwehru in vsled nje v avstrijski notranji politiki sploh. Pravi kalcidoskop za zabavo in pouk. Pred kratkim sem dejal v »Slovencu«, da bi bilo vsako prerokovanje odveč in da se v teku meseca pokaže, ali jx>jde razkrajanje Ileimwehra dalje ali sc pa pobotajo. In zdi se, da se — pobotajo, in to največ z ozirom na zunanji ]x>ložaj, na aktivno zunanjo jiolitiko, ki naj naredi že enkrat prostor dosedanji pasivnosti. — In tu se nekaj pripravlja, kar nas živo zadeva. In zopet smo tam, da rečemo: nič še ni mogoče reči, ali bo kaj kruha iz te moke, ali se kaj izvali iz jajce, ki se podtikajo zdaj tu zdaj tam v umetno valenje... Kancelar je namreč v Haagu, odkoder prihajajo vsak dan drugačne vesti, večinoma jiol-ne nad na lepe uspehe... In ako se Schober povrne na Dunaj z uspehi, jxisebno z zagotovljenim posojilom, tedaj prične intenzivno go-sj>odarsko delo, ki je nujno potrebno. Brezposelnih ljudi je skoro dvakratno število od lani. mnoge industrije so pred ustavitvijo obratov, a krivdo si pripisujejo drug drugemu. — Ako pride Schober z zagotovljenim inozemskim posojilom, bo njegova vlada za nedogleden čas trdna in tudi Heimwelirovci krenejo na pametnejšo j>ot jjozitivnega gospodarskega dela skupno z meščanskimi strankami, ki se brez dvoma zopet zgrnejo v močno antimarksistično falango. Tudi jugoslovanski listi so jxiročali dan za dnem, kako so si vse tri koalicijske stranke v laseh, da so celo v največji stranki krščanskih socialistov razne struje. Od 165 poslancev Nationalrata imajo kršč. socialisti 73, socialni demokratje 71, Vsenemci 12 in Landbund 9 poslancev. Vladna koalicija ima torej večino s 94 poslanci proti 71. — Toda ako le Vsenemci glasujejo s socialisti, imajo oboji večino. Taka glasovanja se jxmavljajo skoro vedno, ko so na dnevnem redu kaka skrajno liberalna vprašanja. To smo videli že večkrat v zbornici sami pri glasovanjih za šolski zakon v Burgcnlandu in za resolucijo o ločitvi zakona. — Preteklo dni je bilo glasovanje v pravnem odseku, kjer so socialisti prodrli z glasovi Vsenemccv v dveh važnih vprašanjih (reforma zakonskega prava in splavljenje). — Vsenemci so namreč tako-lc opravičevali svoje postopanje; Zdaj imamo prav za prav uradniško vlado, zato naš pakt za koalicijo ne velja več. — Tudi se bližajo volitve in mi moramo imeti nekaj volivnih šla-gerjev, ki bodo držali. Zadnjič smo dobili 12 mandatov z Einheitsliste, ki je prihodnjič naj-bržc ne bo več, mi bomo morali sami pokazati, kaj znamo in zmoremo. A za to potrebujemo dokazov, da v svojem programu, zlasti kar se tiče svetovnega nazora, nismo ostali sebi nezvesti... V kulturnih vprašanjih so bliže socialistom nego krščanskim socialistom. Landbund jc glavni tekmec krščanskim socialistom. Kako jim je nevaren, so pokazale tudi zadnje dežclnozborske volitve na štajerskem, kjer so jih pregnali iz mnogih občin. Tak zaveznik v parlamentu je pač jako dvomljive vrednosti. To vedo eni in drugi, zato ni nič kaj prisrčnosti med tema strankama. Od Landbunda izhaja tudi ideja, da bi se začelo z novo oboroženo organizacijo, — z Bauerinvehrom. Zato smo čuli o marsikaki priliki, da Landbund z mirno dnšo pokaže Koaliciji hrbet in jiojde svoja — nova pota. V stranki krščanskih socialistov sta v glavnem dve mogočni struji: ena jc odločno na strani Ileimwehra — tej je na čelu Seipel •- druga pa bi se najraje odkrižala srboritih voditeljev tega gibanja. Med temi so stari borec Kunschak, bivši minister Heinl, deželni glavar nižeavstr. Buresoh itd. in končno tudi kance-larja lahko štejemo v to vrsto, kajti to jc mož čiste legalnosti in jioštenja. Bivši kancelar Seipel je imel pred dnevi govor v stranki, s katerim jc dal mnogo prilik za razna ugibanja: da hoče vreči Schobra ia sani zopet vladati, da hoče pomagati na krmilo najhujšim heimwehrovskim kričačem i. t. <1. Sprožil je heimwehrovsko zahtevo po stanov ski zbornici z legislativnim delokrogom. /Mi kar nameravajo heimwelirovci s tako zbornico, bi bilo to vse drugo, le stanovska zbornico ne. O tem bi bilo treba napisati poseben članek. Zato je zelo dvomljivo, da bi Seipel s svojim načrtom uspel. Samo še bolj je razdražil itak dovolj razburjene duhove. Kampanja zanj in proti njemu je deloma še v tekli. — Ileim-wehrovski voditelji groze s tako zavestjo, kakor da imajo zares vse v malem žepu.., Naravno torej, da je zdaj v Avstriji mnogo razburjanja in razmotrivanja, kam iz tega labirinta. Vmes v taka domača razburjanja, ugibanja, ukrepanja in naklepanja pa prihajajo poročila i/. Haaga o ugodnem koncu v ||и»|||1миишв»имии™ииии———.............. vseli glavnih avstrijskih bolečinah. Ta ugodnost pa ima svoje korenine v pomoči od strani Italije, ki je vrgla svojo besedo na tchlnion ne samo za Madjarsko in Bolgarijo, marveč tudi za Avstrijo. In zdaj vse pričakuje, kaj bo i/, le moke, kaj jim bo naklonjeno po pripomoči Italije. — Glasilo Landbunda, ki je šc pred nekaj dnevi zarohnclo proti lleiiinwchru, ker je na svojo pest sklepal zveze z Italijo in je že obračal koaliciji hrbet, je zadnjih par dni kar mehak in govori o trdnosti koalicije in o novi orijcntaciji v zunanji politiki. Imamo |мн1рого ene velesile, pravi, dočim smo bili doslej brez sleherne ojiorc, nihče se ni potegoval za nas, dasi so nas imenovali Benjaminčkc in pi Pe-pclko vse Evrope, — zato uismo imeli nikakili uspehov. Odslej pa moramo začeti z aktivno jiolitiko tudi na zunaj in nasloniti se na — nove prijatelje. Vcčernik »Frcihcit« z debelini tiskom zahteva naslon na Ilalijo. Veliki lisi i še sramežljivo molčijo, ker menda še ne vedo. koliko bi taka politika njim koristila. V kratkem pa se j loka že, ali je kaj konkretnega nu vseli teli vesteh in tmdali v lieimwehrovskih vrstoli. Pozor na vesti iz Haaga ii: odmeve na nje v Avstriji! \ v. Ban Popovič - odstopil Belgrad, 16. jan. AA. G. Daka Popovič, ban donavske banovine, je danes izročil predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih zadev g. generalu Petru Zivkoviču prošnjo, da se ii ni odobri ostavka na čast bana. Prošnja se glasi: Gospod predsednik! V več vprašanjih donavske banovine nisem dosegel, da bi dobil soglasnost s pristojnimi činitelji ter vas ?.ato prosim, da izvolite sprejeti in upoštevati mojo ostavko na dolžnost bana. Istočasno mi je čast zaprositi vas, gospod predsednik, da izvolite ludi pri tej priliki sprejeti moje zagotovilo, da bom ludi v svojem civilnem poklicu podpiral z vsemi svojimi si lami vzvišena stremljenja Nj. Vel. kralja in Vaše mogočne koncepcije o konsolidaciji našf lepe domovine. V Belgradu, 16. januarja 1930 Daka Popovič, ban donavske banovine v oslavki.« Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živković je vzel ostavko bana Dake Popoviča na znanje. Uredba o izvrševanju ukrepov mvne varnosti Splošne odredbe smo že objavili v včerajšnjem Slovencu... Danes objavljamo iz ostalih določb te najvažnejše: Izvrševanje ukrepov javne varnosti se sme praviloma odložili le v primeru bolezni, če bi bilo ogroženo življenje dotičnega. Na prošnjo prizadetega se sme odložiti začetek izvrševanja ukrepov javne varnosti le, če je tu jamstvo, da dotični ne pobegne. Odlok do 3 mesecev dovoljuje sodišče, do 6 mesecev pa apelacijsko sodišče. Tudi prekinjenje izvrševanja ukrepov javne varnosti je dovoljeno samo izjemoma. Odj:us! iz zavodov. Pridržanje v zavodih smo trajati samo oni rok, ki ga je določilo sodišče. Radi neprera-čunljivosti ali pijanstva oddane osebe v zavodu mora pred odpustom pregledati zdravnik. Uredba natančno predpisuje postopanje pri odpustu iz zavoda. Dovoljen je tudi jiogojeii odpust, ki se prekliče, če odpuščena oseba zlorabi svojo svobodo ali krši pogoje odpusta. Pridržane osebe prejemajo hrano, obleko, obutev in posteljo od zavoda. Obleka se mora razlikovati od obleke obsojencev. Vsaka pridržana oseba mora opravljati delo, ki ga ji dodeli uprava. Izjemoma se mu lahko dovoli zaposlitev, ki jo sam izbere. Izkupiček lega dela pripada državi, vendar veljajo ludi lu predpisi § 37 odst. 2., 4. iu 5. zakona o izvrševanju kazni odvzema prostosti. Glede disciplinskih kazni, varnostnih ukrepov, evidence, disciplinskih in drugih ukrepov ter pritožb oseb. ki so pridržane po prestani novi kazni, veljajo predpisi §§ 51 do 58 zakona o izvrševanju kazni odvzema svobode. Glede dela in delovnega časa veljajo predpisi § 38 zakona o izvrševanju kazni o odvzemu prostosti. Te osebe se vzdržujejo iz državnih sredstev na breme proračuna ministrstva pravde brez pravice države do povračila. Glede postopanja z osebami, ki se pošljejo v zavode za delo, veljajo podobni predpisi kakor zgoraj, vendar se mora njih obleka razlikovati od obleke oseb, ki se pridržijo v zavodih za pridržanje po novi prestani kazni. V zavodih za zdravljenje so dovoljeni Ii opreznostni ukrepi, toda le do pomiritve osebe: I. odvzem predmetov, s katerimi bi bilo mogoče izvesti nasilje, 2. samotni zapor, 3 celica za pobesnele, 4. prlvezanje. Vežejo se samo noge ali roke. Zdravljenje pijancev naj ozdravi od nagnenja za pijančevanje. Posel si smejo pridržani izbrati sami. Omejitev prostosti je dovoljena. Kajenje je dovoljeno. Drugi ukrepi javne varnosti. Nadaljnji ukrepi, za javno varnost so. prepoved posečanja krčem, zaščitno nadzorstvo, odgon, prepoved izvrševanja gotovega poklica in odvzem predmetov. Prepoved posečanja gostiln izdaja krajevna upravna oblast na predlog sklepa sodišča. . Ta prepoved se objavi v »Službenih novinah in v listih kraja, kjer živi prizadeta oseba. Gostilničar, k daje tej osebi pijače, je kazniv. Zaščitno nadzorstvo izvršuje sodišče s pomočjo državnih iu samoupravnih organov. Za pomočnike pri zaščiti nadzorstva se smejo izvoliti duhovniki, zdravniki in učitelji zavodov ter za ženske učiteljice. Uredba natančno popisuje vso pravice in dolžnosti pomočnikov zaščitenih oseb. Upravno oblastvo izvrši sklepe sodišča o odgonu. Dunjič - novi ban \ Belgrad, 16. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 16. t. m. je bila sprejeta ostavka Dana donavske banovine g. Dake Popoviču. Belgrad, 16. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja jo bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministru notranjih zadev postavljen za bana donavske banovine g. Rado-slav Dunjič, inšpektor pri predsedništvu ministrskega sveta. Sprememba v banovinah Belgrad, 16. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja s> bili na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev postavljeni: za pomočnika bana vardarske banovine v 2 a-I g. Dragomir Todorovič, pomočnik moravskega bana; za pomočnika bana donavske banovine v 2 a-I g. Milan Nikolič, po-liočnik bana vardarske banovine; za pomočnika banu moravske banovine v 2-1 g. Milorad lovaiiovič, generalni iuspektor ministrstva notranjih del. Belgrad, 16. jan. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev vpo-kojena: g. Vidoje Mišovič, pomočnik bana donavske banovine in Dušan Popovič, okrožni inšpektor v Somboru. Velike spremembe v avstrijski diplomaciji Dunaj, K), jan. (Tel. Slov.i) Neues Wiener journal« poroča, du se bodo v avstrijskih inozemskih zastopstvih izvršile bistvene spremembe. Poslanik Griinberger v Parizu bo stopil v pokoj. Njegov naslednik bo ali sedanji poslanik v Bernu lloffinger ali pu poslunik v llimu dr. Eggcr. Naslednik Hoffingerja v bernu bo sedanji voditelj pisarne zveznega predsednika, poslanik Ludwig, poslanik v Varšavi Post pa bo prevzel vodstvo ]x>litičnega oddelku v zununjem ministrstvu na Dunaju. Na njegovo mesto v Varšavo pride dosedanji poslanik v Moskvi litin, dočim bo šel v Rusijo legueij-ski svetnik 1'ersbacli. Po komentarjih listov se bo tu revirement izvršil zato, ker so državnega kanclerja Schobru diplomatski zastopniki Avstrije pustili popoluomu ueinformiianega, kar je spravilo šefa avstrijske vlade pri prihodu v Haag v mučno situacijo. 7. liierotUijne struni pa se priznava samo, da je |)oklican na Dunuj varšavski poslanik Post, dočim se vse druge kombinacije označujejo kot neutemeljene. 6 milijonov Kitajcev žrtev lakote London, 16. jan. (Tel. Slov.«) Ameriška družba za olajšanje lakote na Kitajskem ceni, da je v zadnjih dveh letih na Kitajskem radi lakote umrlo šest milijonov ljudi. Enako število žrtev bo po mnenju imenovane družbe zahtevala tudi letošnja lakota. Komunistični izgredi v Berlinu Berlin, 16. jan. AA. Navzlic policijski prepovedi, da se ne sinejo vršiti komunistične demonstracije, so komunisti na obletnico smrti Karla Liebknechta in Rose Luxenburgove priredili na več krajih demonstracije ter se razvrstili v povorke. Pri spopadih s komunisti je morala policija rabiti orožje in je aretirala mnogo iz-grednikov. Takoj v začetku je bil aretiran en komunistični poslanec. Iz Magdeburga in Wormsa poročajo takisto o komunističnih demonstracijah. Policija je morala aretirati več izgrednikov, med njimi enega komunističnega poslanca. Avto s 4000 HP London, 16. jan. AA. V Wolvershamptonu bo kmalu zgrajeu avto Sunbeam s -1000 konjskimi silami, s katerim bo skušal Kaye Don potolči svetovni hitrostni rekord z motornimi vozili, ki ga je dosegel Heury Segrave meseca marca v Daytonu na Floridi. Avto mora biti gotov do 15. prihodnjega meseca in bo odposlan v Zedinjene države. Avto razpolaga z dvema motorjema, ki zavzemata skoraj ves prednji prostor, tako da je komaj prostora za voznika. Avto telita dve toni in pol iu je dolg 25 čevljev. Avto je opremljen z mnogimi napravami, da zniža odpor vetra na najmanjšo mero. Stroj trčil v vlak Bačka Topola, 16. januarja. (AA) Na sami postaji pri vhodni kretnici je trčil stroj vlaka št. 213 na vlak šf. 211. Dogodek se je pripetil zaradi malomarnosti strojnega osobja vlaka št. 213, pred pred katerim je slul signal .Prepovedano!« a je vrhu toga tudi kretničar dal znamenje Stoj! . Zato je iztirilo 6 voz. En voz je uničen, a ostali so poškodovani. Škoda znaša po približni cenitvi 50.000 Din. Proga ni trpela škode iu ludi promet ni imel zaradi tega dogodka nikakega zastoja. Drobne novice Pariz, 16. jan. (Tel. Slov. ) V kemični tovarni v okolici Douaija se je razletel kotel z vodikom ter ubil pet delavcev, tri pa težko ranil. London, 16. jan. AA. Davi je zapustil hangar v Cardingtonu zrakoplov R 100. Poizkusili polet bo trajal več ur. Pariz, H), jan. AA. V okolici Los Angclcsa so nocoj zabeležili dva lahna potresna sunka. Prvi jc trajal H) sekund, drugi 7 sekund Škode ni bilo Novi angl. poslanih o Jugoslaviji Belgrad, 10. juu. (Tel. »Slov.«) Novi angleški poslanik g. Ilentlerson, ki se nahaja v naši državi mesec dni in je prepotoval že vso južno Srbijo in Vojvodino, je dal po svojem povrat-ku iz Južne Srbijč časnikarjem to izjavo: Jugoslavija je v fazi razvoju. Šele pozneje bomo mogli videti uspehe velikih naporov. Mislim, du Iwdo (i uspehi dobri, ukoravno je današnja faza razvoja zelo težka. Dobri boco rudi tega, ker je vaše prebivalstvo neizmerno produktivno. Smisel zu življenje in ust va r j i-lije impouiru. Prišel sem iz Pariza v Belgrad in lahko brez pretiravanja rečeni, da danes ni bolj iuteresantnega mesta zu diplomatsko službo, kakor je baš Belgrad. Meje vaše države so v Evropi najbolj ogrožene od nasprotnikov. Zato vam mora ta položaj narekovati opreznosti iu taktu. Z vami mora Evropa vedno bolj računati, kakor z veliko čiujenico v svet-skem koncema držav. Minuli so oni časi, ko ste bili mala držuviea in igračka v rokah drugih držav. Zato je ta perijodu vaše konstruk-tivnosti ena od najbolj zanimivih v novi zgodovini. četudi se vi pritožiljete nad tem ali onim, vidim vendar dobro stvar v tem, da lahko sedaj izkoristite izkustva drugih držav, držav, ki -o se stvorile tekom stoletij, tako da ne boste napravili istih napak, kakor one. Dovolite mi, da končno ugotovim z začudenjem, d« se pri vus angleščina tnko mulo goji. Po mojem mnenju jc to napaka, ako se zapostavi jezik, ki ga govori 200 mil;joiio\ ljudi na petih kontinentih. Toda ne samo jezik, tudi razne druge lastnosti Angležev bi vam lahko prišle v dobro. Naj bodo dovolj te male opombe o vaši državi, v katero sem prišel z zadovoljstvom in z namenom, tla gledam velik narod v toku I njegovega zgodovinskega preobruževanja. Vprašanje mad arsklh Zasedanie Sveta DN zaključeno Ženeva, 16. jan. (Tel. Slov.«) Današnja zaduja seja sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov je bila spominska proslava desetletnice, ko se je vršilo prvo zasedanje Sveta D N dne 16. januarja 1920 v Parizu. Predsednik Zaleski je na kratko orisal razvoj v zadnjih desetih letih in porast Društva narodov, ki je danes po duhu in črki pakta Društva narodov postalo ogromno ]>odjetje univerzalnega sodelovanja. Upati je, da bo tekom prihodnjih desetih let aktivnost D N imela še bogatejše pozitivne uspehe. Nato je Svet D N v spora- zumu z Grčijo in Bolgarijo sklenil, da zahteva glede tolmačenja grško-bolgarske pogodbe iz 1.1919. strokovno mnenje mednarodnega razsodišča. Končno je Svet še sprejel v vednost novo ureditev ratifikacije evropske donavske komisije. S tem je bilo letošnje zasedanje Sveta i Društva narodov, ki je trajalo samo tri iu pol dni, končano. Italijanski zun. minister Grandi se je zvečer odpeljal v London, dočim je Briaud že opoldne odpotoval v Pariz. Anglja za podaljšanje uporabne dobe chlopnic London, 16. jau. AA. Vladna izjava, da bo Anglija predlagala na pomorski razorožitveni konferenci podaljšanje uporabne dob" oklopnic (lo leta 1936. iu s tem razširila washington-sko pogodbo, je naletela v angleškem časopisju tia splošno odobravanje. List Daily He-ralti pravi, da wasliiiigtonska pogodba določa, tia se do 1. 1936. ne smejo graditi nove oklop-uice. Gradnja novih oklopnic je dovoijena edino, če je kaka oklopnica zastarela in službovala 20 let. Na temelju te določbe bo morala Anglija zgraditi prihodnje leto dve oklopnici v nadomestilo oklopnic, ki bosta zastareli leta 1934. Nadalje bosta zastareli leta 1932. dve oklopnici, leta 1933. ena oklopnica in leta 1934. dve, leta 1935. ena oklopnica iu leta 1936. dve oklopnici. Po washingtonslci pogodbi bi morala Anglija zgraditi do leta 1936. deset ogromnih oklopnic, ki sicer zelo veliko stanejo, katerih bojna vrednost je pa zelo dvomljiva. Vsak teli orjakov bi stal 7 milijonov funtov. V istem razdobju bi morala zgraditi Amerika deset oklopnic. Francija, Italija in Japonska ne bi mnogo zaostajale. Po letu 1936. bi morale te države graditi nove oklopnice, da obnove svoje bro-dovje. Če bi pomorska razoroži Iv ena konferenca sprejela angleške predloge, bi vsi nepotrebni in ogromni izdatki, ki ogrožajo proračunsko ravnotežje vseli držav, odpadli. Konservativno časopisje naglaša, da so oklopnice postale prevelike in predrage. ^Télégraphe priporoča, naj se maksimalna tonaža oklopnic 1 določi na 25.000 ton in velikost topništva na 12 palcev. Manchester Guardian« meni, da bi bilo zelo koristno zmanjšati obseg oklopnic. Pri tem pa naglaša, da je vprašanje pred vsem v interesu Anglije, Zedinjenih držav in Japonske, ker Francija in Italija nimata tako velikih vojnih ladij, zato, zaključuje list, bi morale razorožiti druge vrste vojnih ladij. Poostreni strankarski boji v Romuniji Mladinska organizacija „Voimci" Radi predstoječih občinskih volilev je liberalna stranka (Bratianu) nastopila z veliko silo proti mladinski organizaciji »Voinici«, kateri očita, da ima značaj ilegalne fašistične milice. Oficielni strankarski list »Viturol je na regentstvo naslovil oster memorandum, v katerem zlasti proti temu protestira, da je Manili istočasno ministrski predsednik, vojni minister in predsednik »Voinici«, ki da se širi s pomočjo vladnih organov in se zaprisega članov vrši v cerkvah. Liberalna stranka izjavlja, da zre v takem ponašanju »Voinici« po-fetek državljanskega boja in radi tega apelira na regentstvo. V naravnost grozečem tonu izjavlja, da se bo obrnila na narod, naj vzame sam v roke varstvo državnih interesov, ako regentstvo ne bo storilo svoje dolžnosti. Odgovor vlade. Na ta memorandum je vlada dala časopisom daljšo izjavo, kjer pravi, da je liberalna stranka organizacijo nacionalne kmečke mladine vzela le za povod, da napravi alarm. Organizacija kmečke mladine ne zasleduje nikakih nasilnih ciljev ampak je le varnostnega zna- Razgovor Brianda z Pariz, 16. januarja. (Tel. »Slov.«) Sodi se, da je ostal ženevski razgovor med Briandom in Grandijem, na katerega so v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih mnogo upali, skoro brez uspeha. Kakor je razvideti iz pariških listov, razgovor niti ni mogel premostiti nasprotstev v pomorskem vprašanju, niti ni mogel obnoviti stikov za poravnavo nerešenih političnih pogajanj, ki so bili prekinjeni že več mesecev. »Pariš Mitli< piše, da sla ministra razpravljala o vsem kompleksu italijan-sko-francoskih spornih vprašanj. Vendar nista nikjer našla ugodnih tal za sporazum. Grandi je baje namignil, da bi bila italijanska vlada pripravljena, opustiti svojo zahtevo po pariteti brodovja in de bi si prisvojila ludi francosko stališče v vprašanju podmornic, če bi ji Francija dala že dolgo zahtevano teritorialno I zadoščenje v Afriki. Gre z popravo meje v Tuuiku na korist italijanske Cirenajke in zu odstop tuniškega zaledja do Čadskega jezera. Kakor se tla sklepali iz dosedanjega obnaša-I uja Quau d'Orsaya, jc Briand tudi topot od- čaja. Vlada odločno odklanja, da bi jo kdo dolžil, da si hoče pomagati z nasiljem. Drznost šefa liberalne stranke, ki si upa na tak način groziti regentstvu, ne sme ostati brez posledic. Vlada mora najodločneje svariti pred takim pisanjem, ki izpodkopava ugled krone. Državni, organi bodo storili svojo dolžnost in branili proti vsem rov&rskim poskusom krono, ustavo in red. Težko razžaljenje regentstvu. Listi, ki komentirajo liberalni memorandum, pravijo, med drugim tudi :.>Adeveruk, da je to najtežje razžaljenje regentskega sveta, odkar obstoja. Voinici« — bojna organizacija proti komunistom. »Dimlneatza« priobčuje izjave ministrskega predsednika Maniua, ki je z ozirom na liberalne napade izjavil, da so »Voinici« le protiorganizaciia kmečkega prebivalstva proti mestnemu proletarijatu. »Voinici« da so bili ustanovljeni že leta 1926. in imajo namen pobijati komunistično nevarnost. Grandijem » brez uspeha kfonil italijansko ponudbo, vendar bo najbrže italijanska vlada ta predmet zopet sprožila že prihodnje dni na londonski pomorski konre-renci. MussoVni kon*errra z adm!rati Rim, 16. jau. (Tel. Slov..) Mussolini je danes povabil k sebi mornariškega general-štabnega šefa in visoke admirale na razgovor o pomorski razorožitveni konferenci, italijanski listi posvečajo veliko pozornost razgovoru zunanjega ministra Grandlja z Briandom v Ženevi, svarijo pa pred prenagljenim upanjem. Posebno zanikajo, tla bi bil Grandi francoskemu zunanjemu ministru zopet predlagal ožje politično sodelovanje med Francijo iu Italijo. Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Ponekod lahke padavine. Na gorah in na zapadu znižanje temperature. Na vzhodu in na jugu pa še malo spremenjena temperatura. reparacq Haag, 16. jan. AA. O vprašanju madjarskill reparacij jc bila včeraj seja v odsotnosti madj. delegatov. Na tej seji je Louchcur opozoril prizadete upniške države, da morajo predložiti točne podatke o medsebojnih reklamacijah. Zastopniki male antante imajo predložiti točno poročilo o vsotah, ki jih nameravajo prispevati v fond za vzhodne reparacije. Iz tega fonda se bodo izplačevale vse terjatve, reklamacije in kontra-reklamacije na podlagi razsodb posameznih arbitražnih sodišč. Seja se bo nadaljevala v petek na tej osnovi. Bolgarska še ni odnehala Haag, 16. jan. AA. Včeraj je bila plenarna seja odbora za vzhodne reparacije, na kateri se je pretresal bolgarski predlog za sporazum. Bolgarska predlaga letne obroke po 11 milijonov zlatih frankov in končno likvidacijo vseh sporov glede reparacij in medsebojnih reklamacij. O vprašanju teh reklamacij je prišlo do živahne razprave med jumunskim delegatom Ti-tulescom in Burovom. Protokol pravi, da se imajo vsa vprašanja, ki so v zvezi z likvidacijo, smatrati za likvidirana z dnem, ko stopi v veljavo Youngov načrt. Burov pa je zahteval, naj se namestit tega tega postavi določba, da se likvidacija smatra za izvršeno z dnem podpisa sporazuma. Ker ni bilo sporazuma v tem vprašanju, je predsednik odbora Louchcur prekinil sejo in sklical za sneči posebno sejo zainteresiranih delegatov, da bi došlo do sporazuma. Louchcur je imel popoldne sestanek z bolgarskimi delegati, katere je hotel pregovoriti, da popuste. Njegova prizadevanja pa so sc končala brez uspeha. Vprašanje vzhodnih reparacij odloženo Haag, 16. januarja. (Tel. »Slov.«) Ker je pričakovati, da vprašanje vzhodnih reparacij ne bo rešeno do sobote, torej do zaključka konference, so se sklicujoče države zedinile z Malo antanto, torej v glavnem s povabljenimi državami, da bodo povabljene države končni protokol in s tem Youngov načrt v soboto podpisale samo tedaj, če jim bodo sklicujoče države v protokolu obenem dale jamstvo, da bo vprašanje vzhodnih reparacij rešeno v čisto gotovo določenem terminu. Mogoče je, da se bo najprej še poskušalo, da se vprašanje reši prihodnji leden v Haagu, vendar to ni gotovo. Mobilizacija reparacijskega posojila naivečja težava Haag, 16. januarja. (eTl. ; Slov.«) Najvažnejše vprašanje pri liaaških posvetovanjih je sedaj na vsak način vprašanje mobilizacije. Ne namerava se skleniti v tem vprašnju redna pogodba med Nemčijo in Francijo, temveč se obe stranki prizadevata, doseči nekak gentle-men-agrement. Težkoče so v tem, da hočo Francija razpis prve transe reparacijskega posojila v znesku približno 800 milijonov mark časovno zavarovati na način, ki bi praktično pomenil za Nemčijo, da ne more za dolgo časa iskati novega posojila in bi bil za njo naložit-veni trg zaprt. Na drugi strani priznavajo francoski strokovnjaki, da je čim preje potrebno, zadovoljiti dolgoročne potrebe nemške državne pošte in državne železnice. Potreba obeh institucij se ceui na približuo 500 milijonov mark. Vsekakor je ugotoviti, da je haaška konferenca po 14 dnevnih posvetovanjih končno prišla do zares odločilne točke. Sedaj gre za to, da se najde možnost mobilizacije in ko mercializacije reparacijskega dolga ter je za to potrebno, tla se o tej odločilni točki razpravlja z odločilnim faktorjem, ki ima denar, to je z Ameriko. Vesli iz Hrvatske Split, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Danes ob tO dopoldne se ju vršila v prostorih trgovske In obrtne zbornice v Splitu plenarna seja zastopnikov trgovine iu obrti. Na dnevnem redu jo bilo vprašanje železniške zveze, središči države s Primorsko banovino, oziroma z morjem. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izraža želja, da se zgradi železniška zveza z dolino Une od Biihuča do Martinovega broda, dalje zveza Krke z Uno in s Kiiinom. Sllšuk, 16, jan. (Tel. : Slov.c) V Aleksandri-ji je bil aretiran neki Biloš, k.i je okrndel reško podružnico Bance commerciale. Banko je oškodoval zu pol milijona dinarjev. Pri njem so našli okrog 300.000 dinarjev. Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) List »Samo-borne«, ki je izhajal v Sumoboru pet let. jc prenehal izhajati. Nagrade za mariborsko slavbo OVZD Ljubljana, K>. jan (iti. .Slov.«) Dosquet«, ki mu je bistveno, da zgradba nima skoro nobenih hodnikov, zato pa velike svetle dnevne prostore. Bolniške dvorane so zgrajene tako, da se dajo spremeniti tekom nekaj minut v prostozračne ležal-nice. Dosegljivo je to radi posebne konstrukcije oken po patentu »Wede«. So to pehalna okna s protiuteži, široka skoro 2.50 m, visoka pa 3.80 m, kar znači, da segajo od stropa do tal. Stranska okna bodo izdelana po patentu »Stumpfc. Bolnice bodo ležale v posebnih medsebojno po španskih stenah ločenih iboksih tik ob oknih. Sistem take bolnišnice je izum tajnega svetnika dr. Bosqueta v Berlinu, ki mu je po njegovi zamisli pred 20 leti zgradila pruska vlada bolnišnico Nordend v Niederschonliau-sen pri Berlinu. Tekom 20 letne prakse v tej poskusni bolnišnici je dr. Bosquet dosegel lako ogromne uspehe da so kmalu začeli enake bolnišnice graditi tudi v ostalih delih Nemčije, v Angliji, v najuovejšem času pa tudi v Združenih ameriških državah in v Kanadi. Ker so pri celjski porodnišnici v najvišji meri vpoštevane vse dobre strani podobnih bolnišnic v inozemstvu, ne bo to le najmodernejši zavod te vrste v Jugoslaviji, temveč v celi srednji in južni Evropi. Klet celjske porodnišnice bo služila predvsem za kotle za toplovodno napravo in kurjavo. Dalje bodo v kleti prostori za kurjača, za kurivo, skladišča itd. V pritličju se bo nahajal septični oddelek z lastnim strogo ločenim vhodom, z lastno septično operacijsko dvorano, s sobami za 6—8 pacijentinj. Dalje bo tu soba za sestre, kuhinja za čaj in in prostori za dezinfekcijo, perilo, kopalnico itd. Glavni vhod vodi preko prostornega stop-njlšča v I. in II. nadstropje na eni strani, na drugi pa v porodniški oddelek v pritličju. Ta oddelek bo imel dve sobi za tako zvane razrednice (skupno 4 postelje) ter dve dvorani za 16 pacijentinj in otročnic. Porodna dvorana je popolnoma ločena, vendar pa iz vseh sob lahko dostopna. Poleg vsake dvorane bo nameščena lastna kopalnica in umivalnica. Kajpak da bo imel oddelek tudi vse potrebne stranske prostore kakor sobo za babico, za sestre, za perilo itd. V desnem krilu poslopja se nahaja ambulance in rentgenološki oddelek, do katerih se pride skozi poseben vhod. V I. nadstropju bo proti severu velika aseptična operacijska dvorana s prostorom ■/i} sterilizacijo, z umivalnico, s predsobo za narkozo itd. Na južni strani poslopja bodo nameščene 3 dvorane za 24 pacientinj, 3 sobe za rnzrcdnice. 2 sobi za sestri ild. Tudi lu bo imela vsaka dvorana svojo lastno kopalnico in umivalnico. Končno sta predvideni 2 sobi, ki ležita povsem mirno proti vzhodu in ki sta določeni za pacijentinje po laperatomiji in za slučaje karcinoma. Direktno iz dvoran bosta dostopni dve terasi s per-golo. II. nadstropje vsebuje veliko sobo za strežnice 1er garderobe za pacijentinje. Namesto običajne strehe so predvidene železo-betonske plošče, na katerih bodo nameščene velike pohodne terase za solnčenje. Tla bodo povsod iz linoleja, položenega na »Celotekso«, kar bo tudi novost v naši državi. Skupno bo v novi zgradbi prostora za 60 pacijentinj. Preko zime stavba počiva. Z deli pa se bo pričelo takoj, ko bo to dopuščalo vreme ter bo predvidoma stavba dovršena in opremljena do septembra 1930. Velike zasluge za novo zgradbo si je pridobil primarij porodniškega in ginekološkega oddelka g. dr. Watzke, ki je z vso vnemo podpiral projektanta. Gradbena dela je izvršila stavbna tvrdka Rudolfa Kiffmanna iz Maribora. — Centralno toplovodno kurjavo bo instalirala tvrdka Bačič d. d. iz Zagreba. Ključavničarska dela je prevzela tvrdka Rebek v Celju, kleparska pa tvrdka Dolžan iz Celja. Ostala dela se bodo še oddala. Gradbeni stroški so preračunani na okroglo 4 milijone. Bolnišnica sama je za kritje teh stroškov najela 2 milijona posojila. Zgradba bo delala čast iniciativnosti bivše oblastne samouprave in nova ustanova po-menja v sanitarnem oziru neprecenljivo dobroto za prebivalstvo Celja in Savinjske doline. Belokranjski kotiček Naše zadružništvo. Dne 14. januarja je prišel do srezkega načelnika banski referent za zadružništvo pri banski upravi v Zagrebu dr. Miran Kajin, po rodu iz Buzeta v Istri. Banska uprava namerava podpirati predvsem živinorejske zadruge in pomagati članom, da pridejo do dobre plemenske živine pod jako ugodnimi pogoji. Tudi druge zadruge bodo uživale vso podporo in zaščito, če le morejo izpričati svojo gospodarsko potrebo. Kreditno zadružništvo je ukoreninjeno dovolj, gospodarstvo pa nujno kliče po gospodarskih zadružnih edinicah, ki naj odpomorejo težki krizi v živinoreji in v vinarstvu. Z a bivšo oblastno trtnico v Drašičih je že ludi poskrbljeno. Upravljal jo bo tudi za naprej njen poprejšnji upravnik gosp. Bajuk iz Drašič. Državno cesto čez Gorjance bomo obrnili, pa ne po njeni širini, marveč po dolžini. Doslej so se merili kilometri iz Novega mesta, sedaj bodo tekli od Karlovca. Kmečka gospodinjska šola na Mali Loki Na posestvu Mala Loka, p. Velika Loka, se olvori 10. februarja I. I 1. tečaj kmečko gospodinjske Sole, ki bo trajal šest mesecev, t. j. do 31. julija 1980. Učenke morajo stanovati v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepili veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora unieti vsaka dobra gospodinja. Zlasti se pa poučuje teoretično in pruktično poljedelstvo, kuhanje, šivanje, pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Učenke se vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu, ravnanju z bolniki in bolno živino, ter se zaposlujejo pri raznih delih na posestvu. Življenje v šoli sliči povsem življenju v naši kmečki hiši. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava, to jo sploh vse) znaša za označeno šolsko dobo 3G00 Din. Dve tretjini oskrbnine plačuje za učenke v smislu § 7. pravilnika le šole kraljevska banska uprava dravske banovine, kot odškodnino za dela, ki jih opravljajo učenke na posestvu. Ostalo tretjino oskrbnine 1200 Din plača učenka odnosno starši (varuh) v dveh enakih obrokih, in sicer polovico pri vstopu, ostalo polovico pa po preteku treh mesecev. Učenke, ki bodo sprejete v zavod, naj vzamejo s seboj v šolo po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev,, neka j belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, deset do dvanajst žepnih robcev, štiri kuhinjska, dva navadna in dva delovna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo : dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, štiri brisače, šliri ser-vijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmečko gospo- | dinjsko šolo, morajo izkazati, da so: 1. stare nad ! 10 let; 2. dovršile osnovno šolo; 3. moralno neoporečne; 4. popolno telesno zdrave; 5. predložiti obvezo staršev, oziroma varuha, da plača vse stroške šelanja v smislu določil pravilnika; G. obvezati se, da se bodo strogo držale hišnega reda; 7. predložiti potrdilo županstva, da je hči male oziroma srednje kmetije. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 20. januarja 1930 vodstvu kmečko gospodinjske šole, Mala Loka. pošta Velika Loka. lian: Inž. Dušan Sernec, s. r. Zimski sprehod čebel Murska Sobota, 14. jan. Ponedeljek in torek sta bila po vsej Slovenski krajini prava pomladanska dneva. Toplomeri so se dvignili na +10 stopinj. Gorki žarki solnca so privabili iz panjev čebele. V čebelnjaku šolskega upravitelja v Bakovcih je bilo oba dni glasno šumenje, čebele pa so se veselo sprehajale pred panji. Tega ljudje že dolga leta ne pomnijo. Kako co cigani osirigli „backa" Pred dvemi tedni je subotiška policija aretirala tolpo ciganov, ki so na zvit način osleparili nekega več ko lahkomiselnega kmeta. Posestnik Mijo Dulič iz Vučidola je prijavil policiji, da mu je ta ciganska tolpa obljubila, prodati mu za 100.000 Din vrečo, ki je polna denarja. Dulič je 5. januarja prišel v Pasir po to vrečo. V enem žepu je imel 5000, v drugem žepu pa zavezanih v rutico 45.000 dinarjev. Ko je ciganom izročil prvih 5000 dinarjev, je nenadoma opazil, kako so skočili pred njega trije moški in naperili vanj palice. Dulič je mislil, da so to puške in je pobegnil iz sobe. Tedaj je zginilo tudi onih 45.000 Din iz žepa in Dulič misli, da mu jih je ukradla ciganka Marička, ko mu je preiskovala žepe. da bi, kaor je sama pravila, ugotovila, če nima pri sebi orožja. Cigani — ki so zaprti— pa sedaj pravijo, da jim je Dulič dal samo 5000 Din, za ostalih 45.000 Din pa ne vedo ničesar. V vreči, za katero so cigani trdili, da je v njej 2 milijona dinarjev, je bil samo navaden papir, na vrhu pa so bili trije bankovci po 100 Din. Cigani so na ta način prepričali Duliča, da je vreča polna 100 dinarskih bankovcev. Policija je polovila vso cigansko tolpo. Ker so pa bili ti cigani v stiku z onimi cigani v Senti, ki so oboleli za pegavico, je policija vse te aretira- Tuli za malo lenari? dobite dobro kuhinjsko posodo v največji izbiri pri tvrdki SÏANK0 rLOMANtlC LJUBLJANA Sv. Petra ccsla štev. 35 ne cigane odvedla v bolnico, kjer bodo morali ostati šest tednov v karanteni. Cigani pa so bili dva tedna v zaporu na policiji in so prišli v stik šc z 12 jetniki. Radi tega je mestni flzikàt sklenil, da se morajo vsi zapori desinficirati in tudi teh 12 jetnikov mora iti v šesttedensko karanteno. Ce ima pitanec denar M u r s k u Sobota, 15. januarja. Neki kmet iz dolnjega dela Slovenske krajine je včeraj tukaj prodal dva manjše bika. Dobil je 3000 Din. Kakor je ob takih prilikah navada, je zavil možakar v gostilno. Ker se je takoj videlo, da je pripravljen plačati nekaj litrov, je kmalu našel več prijateljev in prijateljic Na mizo je romal liter za litrom. Prijatelji so pili in pili. Proti večeru je možakar plačal in se je odpravil proti domu. Glava mu je bila precej težka. »Prijateljica« ga ni zapustila, ampak ga je velikodušno podpirala pri hoji. Šla sta proti Rakičanu. Ženo je prevzel pohlep po denarju. Neopažcno je segla možakarju v žep in mu je vzela denarnico. Kaj se je potem zgodilo, ni znano natančno. Sreče tatica ni imela. Možakar je prijavil, kar se je zgodilo in takoj se je začela preiskava. Ženo je orožništvo aretiralo. Dejanje je tajila, toda to ji ni pomagalo. Izdala jo je neka čekovna položnica, ki se je glasila na ime okradenega možakarja. Kazen, ki jo bo dobila, jo gotovo pouči, da ne bo več hlepela po tujem denarju. Kako cigan kupuje konju Kočevje, 14. jan. Še nikdar nisem videl cigana, da bi se vozil z vlakom, če le more »potuje« s svojo mrho in zapravljivčkom po opravkih . Pa sem se zadnjič prav pošteno začudi!, ko sem zagledal starega« na štacjonu. Kam pa stari ? sem povprašal Toneta Hudoroviča, ko je stal ponosno zravnan z »gaj-žlo v rokah ob okencu. »Gospod, na semenj. Konja grem kupit,» Počakal sem, da je kupil karto. i, »Konja greš kupit. Zakaj si pa zadnjega odri, ko je bil še dober za vožnjo?' »Lačni smo bili, gospod, pa smo zaklali lepega konja in za Novo leto mora biti pri nas meso, gospod. Zdaj, ko ni tako mraz, bom kupil konja, da bomo lahko vozili. Spet bomo šoder tolkli in vozili, gospod. Radoveden sem bil, kakšnega konja bo spet kupil. Kljuse ali mrlia je pri naših ciganih še sila lep konj. Če ima naduho, ali če je slep na eno oko in ima magari oba ušesa ponare-na, je za njih malenkost. Glavno je, tla je poceni in vleče. Poleti imajo po pet konj hkrati in vsi so vsaj po njih mnenju od sile dobri in res lepi. Zanimalo me je. kolikšna je zdaj ccna ko njem, pa sem pobaral. »Gospod, tri tavžent kron je vsak konj vre den, če ne več. Ampak za nas je tritavžent kron največ, kar moremo dati za konja. Bom glihal. Na konje se razumem in »gajžla« mi pove, koliko je vreden. Če poskoči, ko vdarim z bičem je cagen (znamenje) da je predrag za nas. Čc ne poskoči, jc vreden mojih denarjev." »Aha, zato nosiš zmeraj bič s seboj. Zadnjič si hodil še na Novega leta okrog ž njim, pa ne da bi takrat že kaj zbiral?« »Gospod, z gajžlo zmeraj hodim, če imam konja ali ne Če ga nimam, mi gajžla najde pravega, če ga imam, mi služi sama. Danes ga bom z gajžlo dobi! in za tritavžent kron. Boste videli, gospod. Imajo kaj tobaka? Bog lo-naj! Ko bom pripeljal konja, ga pridite pogledat. Konjiček bo lep in vreden svojih kron. Gospod, zdaj pa žvižgajo, moram iti. Z Bogom, gospod!« »Srečno »stari Pa konja kupi na semnju, ne mrhe, in glej da te ne bodo ociganili!« »Stari« se je namuznil in skočil na vlak, ki se jc že premikal. Kakšno kljuse je staknil na semnju, bom pa šele videl. Ali šola preveč zahSeva od otrok 2 Tramvaj brez tračnic Prejeli smo: Nič novega ni: tramvaj brez tračnic, nele na Angleškem, ludi drugod so že davno imeli tak tramvaj; že leta 1909. sem se vozil kaj udobno in prijetno s takim tramvajem in sicer v Avstriji od Kloslerneuburga proti Weid-lingu. Voz je imel gumijasta kolesa ter je bil zvezan z električnim vodom po stikalu. Dotični del ceste, ki je bil določen za tramvajski voz. je bil tlakan s kainenitimi kockami. V Ljubljani so sedaj ceste že precej tlakane, pa jih bo treba radi tračnic razdirati... Ali ni škoda? 4. Na gorenje vprašanje odgovarjam sledeče: Vsiljuje se mi misel, čemu se trudijo pisatelji učnih knjig in čemu odobrava in potrjuje učna uprava knjige, če se pa knjige v šoli ne vpoštevajo. Prepisovanje in narekovanje raznih po učni upravi neodobrenih besedil se danes vrši po nekaterih meščanskih šolah. Zakon o srednjih šolah tako ravnanje v § 85. odst. 4 odločno prepoveduje. Zakonodajalec je imel pri tem paragrafu gotovo stvarne pomisleke, da je la pasus sprejel v zakon. Z vodnim prepisovanjem in narekovanjem se jemlje mladini zlati čas svobode in lepa čilim pisava, s trudom priučena v osnovni šoli, se nokvari. ^ In zakaj vse to? Zato, ker se knjige, das. so predpisane po šolski upravi tako glede tva-rine, kakor glede njenega obsega, ne vpoštevajo. Zakaj se potem zahtevajo v začetku vsakega šolskega leta učne knjige, če se pa nc uporabljajo? S tem se starši le obremenjuje jo z nepotrebnimi stroški. Druga stvar je pa obseg učne tvarine Dasiravno je učna snov v odobrenih knjigah prilagodena učenčevi učni oziroma starostu stopnji, se učenec ubija z raznimi izvenknjiž nimt eksperimenti, ki spadajo na višjo stopnjo. Tak razred ni duševna delavnica, ampak mučilnica. Le vse o pravem času iu učenčeve mu duhu primerno! Koledar Pelek, 17. januarja: Anton, puščavnik, Marijan; Sulpicij, mucenec. Osebne vesti — Imenovanje za šefa odseka fin. direkcije. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen Nikola Kostič, višji finančni tajnik v 5-1, za šefa odseka za carine pri finančni direkciji dravske banovine v Ljubljani. V Ljubljani še niso bili določeni seli odsekov. Novi grobovi -f Na Laiicovem pri Radovljici je 1 "ï._ ja- mun ja umrla s5 let stara Marija š u š t e r š i č, inuti vzorne redovnice č. s. Mctodije, ravnateljice meščanske šole v Lichtenturnoveiu zuvo-du v Ljubljani, kako spoštovana in ljubljena je bila blaga pokojnica, |e pričal njen svečan, izredno \ c I i k pogret) pretekli petek. Gojenke Lichtenturnove meščansko šole so jej ob odprtem grobu ganljivo zapele vedno lepo Vi-gred sc povrne« in se v zbranih besedah poslovile od nepozubne matere, ki je darovala cerkvi odlično dekliško voditeljico in vzgojiteljico na prvovrstni ljubljanski samostanski šoli. Naj \ miru počiva! -J- Nagla smrt. Včeraj dopoldne je umrl v bolnici nagle smrti Anton Kozamcrnik, delovodja S Celovške ceste. Peljal se je s t ram vajeni % bolnico, ker se je čutil zelo slabega. V tramvaju pa mu je pred Mestnim domom prišlo nenadoma zelo slabo in Kozamcrnik se je zgrudil. Prenesli so ga nu reševalno postajo, ta pa ga je z avtom prepeljala v bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. V bolnišnici so Ugotovili, da je umrl za oslabelostjo srca. kozamcrnik je bil star 00 let in oče večje družine. N. p. v m.! Mala kroniha к Razveseljivi izjavi. Po slavnostni seji ljubljanske sekcije Avtokluba, o kateri smo poročali včeraj, se je vršit slavnostni banket, na katerem je govoril tudi g. ban inž. Ser-n e c ter izjavil, da bo oblast posvečala čim-večjo pažnjo vprašanju cest. (i os p. divizijski general Sava Tri p kovu: je poudaril, da bo ludi vojaška oblast realizacijo tega vprašanja krepko podpirala. Ti dve izjavi najvišjih zastopnikov državne oblasti sla bili pozdravljeni г velikim navdušenjem in aplavzom. :k Koliko ie advokatov v Sloveniji. Po zadnjem Uradnem listu je v Sloveniji skupno '231 advokatov in sicer v Brežicah 4, v Celju 22, v Cerknici 1, v Črnomlju 1, v Dolnji Lendavi 3, v Gornji Radgoni 2, v Gornjem gradu 1. v Kamniku 4, v Kočevju 4, v Konjicah 4, v Kozjem 1, v Kranju 5, v Krškem 3, v Laškem 3, v Sv. Lenartu v Slov. goricah 2, v Litiji 3, v Ljubljani 79, v Ljutomeru 3, v Marenbergu 1, v Mariboru 41, v Metliki 2, v Murski Soboti 8, v Novem mestu 8, v Ormožu 2, v Prevaljah 1, v Ptuju 8, v Radovljici 3, v Spvnici 1. v Slovenjgradcu 4, v Slovenski Bistrici 3, v škofji Loki 1, v Šmarju pri Jelšah 2 in v Šoštanju !. •k Vlom v železniško skladišče. Zadnji čas tudi železniške postaje niso varne pred vlomilci. Neznanci so vdrli tudi v skladišče železniške postaje v Mačkovcih (Slov. krajina) in so odnesli iz njega, kar se je dalo odnesti. Na dobro srečo v skladišču takrat ni bilo dosti blaga. ■k Krst novega parnika v Spldu. Splitski industrijalec Perič je kupil te dni v Trstu par-nik Monte Maggiore . Ta parnik je bil sedaj krščen z imenom Sveti Dujo«. 14. t. m. se je vršil v Splitu krst tega parnika, ki mu je bo-trinila Peričeva žena Anka. Sveti Dujo je že odpotoval v Afriko, oziroma v Španijo, čez mesec dni pa se bo vrnil z velikim lovorom premoga iz Anglije. -k lljeto pismo atentatorja. Kakor znano, se v zagrebških zaporih nahaja neki Mirko Hranilovič radi sokrivde na umoru detektiva Mateja Trenskega. T»i Hranilovič je poskušal Me mučite svonti оегпн r ribjim oi§em ampak dajajte jim ik ima zelo prijeten okus in vonj. otroci pa ga radi efmliejo kot kako slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah. dne 1. t. m. utihotapiti iz zapora pismo svoji materi. Pismo pa so pazniki ujeli. V*pismu Hranilovič sicer ne sporoča nič nevarnega, vendar je zanimivo tudi za javnost, Hranilovič vošči najprej svoji materi srečno novo leto. Dalje je zanimivo v nasprotju s trditvami gotovih inozemskih časopisov, da se Hranilovič prav nič ne pritožuje čez to, da bi z njim v zaporu slabo postopali. Hranilovič pravi celo, da se je v zaporu popravil in zelo zredil. V resnici je Hranilovič sedaj bolj zdrav, kakor pri svoji aretaciji in se je popolnoma pomiril s svojo usodo. Zanimivo je dalje, da Hranilovič popolnoma potrjuje vse, kar so njegovi sokrivci izpovedali pri zaslišanju. Pred policijo ui nihče nič zatajil. To pa radi tega, ker je sokrivec Krišnja pri policiji izpovedal prav vse. Ta izjava Hraniloviča, namenjena njegovi materi, je najboljši dokaz zato, da so vse trditve inozemskega časopisja o surovem postopanju z jetniki vse prej kot resnične. •k Pozor trafikanti! Pri uapovedi pridob-nine. bo za marsikaterega velike važnosti člen 4(> točka з zakona o neposrednih davkih, ki se glasi: »Tega davka se oprpščujo obrati ! vojnih invalidu*, nesposobnih za vsaki drugi | zaslužek, in drugih oseb. ki bi drugače obre-menjale državo ali samoupravne edinice, če ni poprečni dnevni dohodek, po ocenitvi davčnega odboru, večji od običajnih dnevnih mezd v dotičneni kraju. — Odbor Udruženju tobačnih trafikantov. •k V Uradnem listu kraljevske bun»kc uprave dravske banovine št. 19 od 14 t. m. so objavljeni sledeči zakoni oziroma uredbe osrednje vlade: .Zakon o dopolnitvi § 10') meničnega zakona in S 2N čekovnega zakona-.. Zakon o premeščanju, upokojevanju in odpuščanju civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev«, -Zakon, s katerim se podaljšuje izplačevanje povračila vojne škode, prisojene po uredbi o povračilu škode z dne 30. junija 1920 iu njenih izpi emembah iu dopolnitvah kakor tudi po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah«, Zakon o iz-preinembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih-:. Zakon o dopolnit* i predpisov, katerimi se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde«, .Navedba, s katero se izpreminju naredim ministrstvu za notranje |k>sle o registriranju in oznamenovan ju motornih vozil \ prometu«. Uredba o likvidaciji Jugosloven-skega Sokola, Hrvatskega Stkolu, Orla in Srpskega Sokola . -Uredba o olajšavah glede obveznosti služenja v kadru za člane Sokola kraljevine Jugoslavije-. Navodila za izvrševanje edredb zakoniki) nazivu in razdelitvi kraljevine na u pravilu območja in zakona o banski upravi, in Uredba o odslužen i u denarnih kazni in nadomeščanju teh kazni s kaznijo na prostosti.« •k Davki pogodbenih poštarjev. Xa vprašanje, ki ga je oblastna poštna uprava v Ljubljani nnslcf-vila na finančno ravnateljstvo ravno tam glede ob-dačevanja pogodbenih poštarjev, je prišlo nas'ednje pojasnilo: Od skupnih dohodkov (rednih in izrednih) se odštejejo izdatki za: najemnino, razsvetljavo, kurjavo in čiščenje uradnega prostora, nabavo pisarniških potrebščin iu nagrado pismonoše, če li izdatki dejansko obremenjujejo poštarja. I)i-ferenca med skupnimi dohodki in zgoraj naštetimi izdatki jc čisti dohodek, ki se obdači s pridobnino. •k Vplačilni list (komad 50 par), s katerim se oddaja davčni blagajni odtegujem iisluž-benski davek, se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjer se dobe vse davčne tiskovine, ki so potrebne pri napovedi neposrednih davkov. (Pridohuina zgradarinu, rentnina. uslužbenski davek, davek na poslovni promet, družabni davek.) •k Na več vprašanj javljamo, da se pravkar i^šla dr. Potočnikova knjiga Dobri pastir zdaj že dobi tudi vezana, in sicer v polplatno in v elegantni vezavi. Pričakujemo prav mnogo povpraševanja po vezani knjigi, saj sta obe vezavi na vso moč lični, in preiuišlievalna knjiga, ki jo vedno zopet jemljemo v roke, je najbolje, da je vezana. Cena v polplfltno vezani knjigi je 50 Din. v elegantni vezavi (jO Din. Broširana stane 88 Din. Za poštnino je dodati posebej 2 Din. Prodajalna K. T. D. 11. Ničmanova v Ljubljani. * Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich. Nesreča ne počiva — če se olroci igrajo 7. dinam'lom. V itumanih pri Sinju se je pripetila v hiši župana Ike Lovriča težka nesreča. Eksplodiralo je 6 kg dinamita in v zrak je zletela streha hiše ter je nastal velik požar. Oba županova sinčka sta težko ranjena. Lovrič je dobil ta dinamit od oblasti za cestna dela. Otroka pa sta ga našla in se začela z njim igrati. Na pomoč so pritekli sosedje, ki so izpod razvalin in iz plamenov potegnili oba županova sina ter ju težko ranjena prepeljali v bolnišnico. — Krvava deška igra. V Vinkovcih se je pripetila te dni težka nesreča. Na dvorišču pekovskega mojstra Neumanua sta se igrala 20 letni vajenec Čolič iu 15 letni Schuster. Vajenca sta za novo leto dobila nekaj napitnine in Schuster je kupil za denar otroško pištolo, s katero sta se zvečer igrala. Dečka sta hotela preskusiti, kako daleč gre krogla, čolič je stopil 30 korakov daleč od Schusterja in ga pozval, naj ustreli proti njemu, češ, da bo videl, če krogla tako daleč nese. Schuster je brez pomisleka ustrelil, čolič se je tik pod srce ranjen zgrudil na tla. čolič je nato vstal in sani odšel v bolnišnico, kjer so ga operirali. кЛш k sreči ni nevarna in bo fant gotovo ozdravel. V hrib Ti pot ne bo naporna. čc Ti oprema je povoljna. Seveda tudi з>В u d d h a«-ča j spada med opremo zda jI Tea linport. Ljubljana. Aškerčeva 5. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Zaprto. Opera: Mignon Red C. Union, verandna dvorana: Prosvetni večer ob 8. Predava dr V. Bohinc o »Zeppelino-Veni poletu okrog sveta. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 3 in Mr. Kuralt, Gosposvetsku c. 10. Iz dalmatinskih katakomb To so temne, zakajene, nizke kleti... Vse diši po navadnem vinu, po žganju, po trikrat prižganih cigaretih, po ribah, po suhih park-ljih. Na neobdelanih tramih dvoje, troje sodov, pred točilnico stoje neobriti, nepočesani, na pol prespani moški, razcapane, glasne ženske, na zaboju dremlje pijanček, doma v kleteh... Zdelalo ga je ...« meni malomarno brezposelna natakarica, priliva svojemu spremljevalcu, ki je tudi brezposelnež, tavajoč iz kleti v klet. : Nič ni čudnega! Po dva dni ne je... Stanovanja nima, če pa ujame krajcar, ga v topi,« ga pomiluje ženica, ki se je ločila od moža, v kleteh zaliva jezo, ogenj in žveplo kliče na moža in zaklinja svojo nedolžnost. Gostilničar malomarno toči svojo črnino, kadi cigareto, šteje denar. Zapojtno!.. ukazuje pijano še mlado dekle. Zapojtno, nič nam ne morejo! Včeraj me je snel policaj, pa sem mu jih povedala, da ga še danes glava boli. Pijmo! Pravijo, zakaj nisem poštena? Poštena! Kaj se to pravi! < Na zaboju je zazdehalo, glava je zlezla med noge in črn klopčič se je zakotalil po tleh. Dvoje rok se je prelegnilo, se omotalo črnega klopčiča in po ozkih stopnicah so se otepale noge, v smrdljivo ozračje je dahnil mraz in sveži zrak. Zapri vrata! ' je jeknilo jetično dekle, zibalo se je, razgreto od vina. Brezposelna natakarica je slonela, neprostovoljna vdova je pokašljevala. :Gazda, daj još, znaš da dobi ješ novack je moledoval raztrganec. V čevljih mu je žvr-kljala brozga blata in snega, bil je povaljan, ves blaten od romanja iz kleti v klet. : Ništa više, brate!« Dalmatinec je neizprosen. Po stopnicah se je zaletelo človeško bitje, preklinjalo klet, vino, družbo, ker ni dobilo vina. Dalmatinec se je režal, točil objestni vdovi, razigrani natakarici. Pijmo! ' je vikalo križem, ženski glas se je spajal z moškim. Velike barabe pijejo šampanjec, mi ki smo majhne, pijemo dalmatinca, živeli...« M. JAMA LJUBLJANA,Mestni trg 24, IV. nndstr, bo razproda al te dni svoje S 1,1 K (bi Od 10 do 4 pop. — Tudi na obroke. I. S. Turgenjev: Živa svetnica (Dalje.) Vi ste me vprašali, gospod,« je zopet pričela Lukerja, ali lahko spim? To se sicer redko zgodi, da zaspim, a zato iinam vedno sanje — lepe sanje! Nikoli se ne vidim bolne v snih: vedno se mi zdi, da sem prav zdrava in mlada... Samo to je žalostno: kadar se zbudim, se hočem dobro pretegniti — a vidim, da sent kakor uklenjena. Nekoč sem imela take čudne sanjel Ali hočete, da vam povem? — No, le poslušajte. Zdelo se mi je, da stojim sredi polja, in naokrog je ra.stla sama rž, tako visoka in dozorela, kakor zlata je bila! Tudi rjavega psička sein imela s seboj, in je bil prav hud: venomer rue je hotel oklati. V rokah pa sem imela srp, a to ni bil navaden srp, temveč prav pravcat mesec, ta mlaj, ki je srpu sličen. S tem mesecem bi bila morala jaz poželi vso to rž. A vročina me je hudo utrudila, in inlaj mo je slepil, pa sem postala kur lena. Naokrog pa je rastlo vse polno plavic, pa še tako debele so bile! In vsë so nagnile glavice proti meni. Pn sem se zinisiila: Kaj, če hi si natrgala teh plavic? Vasja mi je obljubil, da me pride pogledat — zato si bom najprej rajši naredila venček, za žetev bo tudi potem še časa preostalo. Pričela sem nabirati plavice, a se mi je sleherna cvetka stopila med prsti; ničesar mi ni ostalo! Nikakor si nisem mogla splesti venčka. A med tem sem zaslišala, da prihaja nekdo k meni, prav blizu je in me kliče: Luša, Luša! O ti nesreča! — sem pomislila — nič ne bo z vencem! No pa kaj, bom pa namesto plavic «ta mlaj dala na glavo. Nataknila sem si ta mesec prav kakor avbo, in takoj sem kar zalesketala, vse polje sem razsvetila naokrog. Pogledala sem — po zraku leti vrh klasja meni naproti prav hitro — ne Vasja, ampak Kristus sam! Ne vem povedati, kako sem spoznala, da je to Kristus, nikoli ga ne slikajo na ta način, a bil je On! Brez brade je bil, visok, mlad, ves belo oblečen, samo zlat pas je irtiel — pa mi je podal svojo roko. — Ne boj se, je rekel, — nevesta moja okinčaua, pojdi z menoj. Kolo boš igrala pri meni v nebeškem kraljestvu in prepevala rajske pesmi. — Goreče sem mu poljubila roko in na vse pozabila! Ta moj psiček pa je takoj hlastnil po mojih nogah... a ta hip sva že zletela v zrak! Kristus je letel spredaj... Razgrnil je peroti preko vsega neba: lako dolge so bile, kakor jih ima galeb — jaz pa sem letela za njim. Pes pa je ostal, moral nie je pustili. Šele takrat sem raz- ■■тпшашннвпввпамшнвшввм umela, da je ta psiček — moja bolezen, in se bom nje rešila v nebeškem kraljestvu.« Lukerja je za trenutek obmolknila. »Tudi druge sanje sem nekoč imela,« je nadaljevala, »nemara pa je bilo to celo razodetje, tega ne vem povedati. Sanjala sem. da ležim kakor zdaj v tem skednju, in so prišli k meni moji pokojni stariši, očka in mamica. Nizko sta se mi priklonila, a ničesar nista povedala. Vprašala sem ju potem: Zakaj se mi priklanjata, očka in mamica? — Zato, sta mi rekla, ker tako veliko trpiš v tem življenju. S svojo muko nisi ti samo olajšala lastne duše, temveč tudi nama si odvzela veliko breme. Tudi nama je postalo veliko lažje v onem življenju. Svoje grehe si že odmolila, zdaj zmaguješ še najine grehe. — S temi besedami so se mi stariši zopet priklonili, in ju nisem več videla: same stene sem gledala. Veliko sem pozneje ugibala, kaj sem takrat doživela. Še gospodu župniku sem to zaupala pri spovedi.« »Ali pa, imela sem še sledeče sanje,« je nadaljevala Lukerja. » Zdelo se mi je, da sedim nekje pod rakito sredi cesarske ceste, v roki imam ostrugano palico, na hrbtu malho in glavo z ruto povezano — ko da bi se napravila za romanje! Nekam daleč, zelo daleč sem morala, na božjo pot. Mimo mene so korakali medtem drugi romarji. Počasi so šli, VADILO h kuhanju kave, katero se vrši v petek in soboto dne 17. in 18.t. m. Vsi odjemalci ter njihovi prijatelji in znanci dobrodošli juho racim podružnica Šelenburgova ulica štev. 3 pijano ženšče je nagnilo kozarec, vino se je razlilo po bluzi, v kašlju so se ji izgubile besede. Tako gre iz dneva v dan, v temnili, zakajenih kleteh umirajo diievi, naše moči, telesa in duše, vse bedne in bolne! V temnih, zakajenih kleteh gine zdravje, volja, v nemo resignacijo prilivajo vina, ki svoje žrtve pošilja na policijo, na cesto, v bolnišnico in v grob ... rt Temne, zakajene kleti rastejo, množice se razgrinjajo v njih in tonejo, korak za korakom, bližajoč se propasti, iz groba v grob samo še korak... In koliko fantov, deklet, žena in mož tone v temnih kleteh — boje se ceste, boje se solnca... Slepec Ob večerih stoji tih, brez besed, obraz obrnjen poševno proti nebu. V temen kotiček se je umaknil, nepremično stoji kakor kip. Mimo hite veseli koraki srečnih ljudi. Ničesar ne moré slišati, zaznati več nego le to, da hite mimo. Za njim pa vesela, bučna, močno razsvetljena kavarna. Gospodje, najbrž silno lepi in bogati, se sprehajajo po njej. Kaj le delajo še drugega?! In toplo je tam, prav gotovo je toplo in prijetno, saj še semkaj, v ta kotiček, zaveje val prijetne toplote, kadar stopa mimo človek, ki je prišel iz kavarne Stoji človek, bral, tain v kotičku, sam, kakor da ga nihče ne vidi, kakor da nihče ne pozna njegovega trpljenja. »Mamica, glej, kako grd človek! Še suknje nima lepe in čevljev nič osna/enih!« Majhno, v toplo obleko zavito, s snežkami obuto, kakor mleko in kri cvetoče dekletce nagovarja tako v kožuh zavito damo .. »Au-a, boli!« zajoče dekletce; mamica jo je namreč trdo prijela za rokico in ji obrnila glavico proč, naprej na cesto, kjer se je ravno obračal moderni avtobus. O Zcpjielinov polet okrog sveta je naslov da našnjemu predavanju, ki ga bo imel profesor dr. V. Boh' na XIII. prosvetnem večeru. Predavanje bodo i . -njevale skioptjčne slike in film berlinske tvrdke (Ha , ki je bil napravljen ob poletu. Skiop-tične slike kakor film sam nam predstavljajo zanimive prizore iz življenja potnikov na zrakoplovu, značilne pokrajine na dolgi poti od Bodenskega jezera do Japonske. V filmu vidimo dalje ovacije v Tokiu, veličasten sprejem v Los Angeles, dalje polet preko Mehike, preko Združenih držav, mesto Chicago, Newyork, slovo iz Lakehursta, po.'<4 preko Atlantika v Francijo in Nemčijo. Dolga proga nad 3400 km je bila premagana v '20 dneh in 4 urali. Na to zanimivo predavanje ponovno opozarjamo občinstvo. Vstopnina sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. — Predavanje se prične ob S zvečer v verandni dvorani hotela Union in so konča ob 9. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva c. 5. 0 šesti družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo dne 22. januarja 1930 ob po! 9 zvečer v prostorih restavracije Zvezda«. Na vrsto prido izredno zanimivo predavanje o predmetu »Trgovina in morala«. Predavanje o tem vprašanju je ljubeznivo prevzel liionsignore gospod dr. Josip Anton Ujčič, redni vseučiliški profesor v Ljubljani. Gospod predavatelj je govornik odličnega slovesa, pa njegovo predavanje o tako važnem predmetu zasluži največjo pozornost. Po končanem predavanju poje Za-vršanov kvartet in igra godba. Družabni večer' s predavanji so se hitro priljubili v našem mestu in je udeležba vedno mnogoštevilna. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. 0 Linijski trošarinski urad mestnega doho-darstvenega urada se preseli z dnem 19. januarja t. L v nove uradne prostore v hiši >Stan in doma t Tržaška cesta št. 28. Z istim dnem se vpostavi tudi nova mostna tehtnica pri imenovanem uradu. Da se ustreže željam avtomobilisov in drugih voznikov bo nameščena pri linijskem uradu rdeča svetilka z mednarodnim znakom s Stop . O Samoumor mestnega gozdar'a Metli-koviča. Eden najboljših in najbolj znanih mestnih uradnikov, mestni gozdar Vinko Metlikovič, je včeraj preminul na tragičen način. Okrog pol il dopoldne so ga našli mrtvega v podstrešni hiše. Pod Turnom št. 5, kjer jc stanoval Na Vinku Me-tlikoviču so že poprej opažali znake slaboumnosti in je bil celo interniran v bolnišnici za duševno kakor nehote, in vsi so imeli isto pot. Obupno so vsi izgledali in sploh so bili drug drugemu jako slični. A zdaj sem zagledala, da drvi it hiti med njimi neka žena: za glavo je bila višja od vseh in drugače opravljena: zdelo se mi je, da ni to naša ruska obleka. Tudi obraz je imela drugačen, koščen in strog, še opazila sem, da se ji vsi nekako umikajo, a v tem trenutku se je neznana žena na mali zasukala in planila naravnost k meni. Obstala je in me pričela gledati. Prav sc kolje oči je imela: rumene, velike in jako svetle. No, pa sem jo vprašala: Kdo pa si? Pa mi odgovarja Tvoja smrt sein. — Prav za prav bi se bila morala preplašiti, a postala sem nasprotno vsa razigrana; kar prekrižala sem se od samega veselja! Zdaj mi reče ta žena, moja smrt: Ti se mi smiliš, Lukerja, a te ne moreni vzeli s seboj... Z Bogom! — Joj, Bog ti moj, kako sem takrat postala žalostna. — — Vzemi me! — sem rekla, — draga moja golobica moja, vzemi me! Zdaj se je moja smrt ozrla pa mi je pričela tiho govoriti... Razumela sem, da mi je določila srnrtuo uro, a prav nerazločno, zabrisano sem slišala... Zdelo se mi je, da je povedala: Po Petrov-skem postu! — Potem sem se zbudila ... Tako čudne sanje imam!« (Nadaljevanje.) bolezni. Na prošnjo njegovo težko bolne žene je bil v začetku decembra 192!) izpuščen Zdelo se je že, da jo Metllkovlč okreval, ker se je popolnoma mirno obnašaj, le govoril ni rad, samo včasih je komu zaupal o "bolečinah, ki jih čuti v možganih. , Danes dopoldne je bito dvema človekoma naročeno, naj pospravita ptičje hišice po Tivolskem parku in nuj jih preneseta v jMKlstrešje hiše št. 5 l'od Turnom Bila sta to železničar Ivan Svirnlk in 20 letni Alojzij Kasin, ki je Svirniku pomagal pospravljati ptičje hišice. Ko sla okrog pol 11 do-jioldne prišla v podstrešje, sla v svojo veliko grozo opazila, viseli Metlikoviča na vrvi. Hitro sta skočila k Metlikoviču. prerezala vrv in skušala Metlikoviča oživili z umetnim dihanjem. Dnsi je bil Me-tlikovič še gorak, vendar ga nista mogla oživeti. Obvestila sta o tem policijsko stražnico v Šubičevi ulici, kmalu zatem pa je prišla policijska komisija. Na odredbo policijske komisije je bilo Metlikovi-čevo truplo prepejjano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Metllkovič je bil rojen 1. 1887. v Volčjem gradu pri Komnu na Krasu in je bil kot magistralni uradnik pristojen v Ljubljano. Nernala Me-tlikovičova zasluga je, da so griči okoli Ljubljane 'zasajem z lepim smrečjem in kostanji. O Ljubljančani v luči policijske statistike. Po policijskih podatkih zu I. 1929. sc jc nahajalo v Ljubljani in v občinuh policijskega okoliša, to je v Mostah, nu Viču in v Zgornji Hiški skupno 11569 strank. Zgluševalni urad je 1. 1929. dal zasebnim strankam 13.500 naslovov, uradom pa 9.600. Porodov je bilo I. 1929. j>o policijskih prijavah 1089, smrti 1334 in porok 825. V teh podatkih niso všteti uc i>orodi, ne smrti v bolnišnici. © Društvo oblačilnih delavcev vabi na svojo predpustmi prireditev, v soboto IS. t. m. v Ljudski dom Godba, ples, šaljiva pošta. Toči se pristna Gradova kapljica. Vabljeni \si prijatelji zabavo © Vsak petek sveže namočena polenovka pri >Bobenčku«. Maribor □ Mariborski želodec ... Poleg lanskoletnega konsuma 2,392.812 liirov raznih alkoholnih pijač so se znašle v mariborskem želodcu še naravnost bajne količine raznih vrst mesa (govedine, ko-njine, svinjine, teletine ter jagnjetine) v skupni teži približno 2,780.000 kg, katero vsoto smo dobili s sešletjem povprečnih tež ]>osameznih zaklanih oziroma uvoženih komadov živine. To je torej 278 železniških vozov ali 14 vlakov, natovorjenih z mesom. Od tega bajnega ninošiva se je zaklalo v mesini klavnici 434 bikov, 1597 volov, 3782 krav, 659 Iclic, 3266 telet, 42 ovac, 5983 svinj 1er 480 konj. Kazen tega pa je bilo v preteklem letu uvoženega v Maribor raznega zaklanega blaga, in sicer 134 goved, 5332 kg govedine, 5165 telet, JOO kg teleliue, 80 ovac, 2890 svinj, 5681 špeharskih svinj ter 12.390 kilogramov svinjine. Vsak Mariborčan je torej v smislu gornjih šievilk pojedel v preteklem loiu povprečno 93 kq mesa ali približno pol krave. Najbolj ugaja očividno Mariborčanom govedina, ka-lere so pohrustali kar 4,709.582 kg; potem svinjina (996.719 kg), konjine za 63.180 kg, nazadnje j»a jagnjetine za jedva 1326 kg. L) Iz obupu — na tračnice. Temna postava se jc včeraj okoli Ire.je ure zjutraj vzpela preko zapornic ob železniškem prevozu pri magdalenskem park u, se potuhnila ter obležala na tračnicah, Čez par minut je prirohnela pošast avstrijske lokomotive, ki je brzela proti koroškemu kolodvoru, da jc ob preVozu neslišno zaječalo od smrtne groze in da je njeno kolesje, poškropi jeno s toplo človeško krvjo, bobnelo naprej vzdolž proge. Približno dve uri pozneje so premikači koroškega kolodvoru našli na omenjenem mestu neznančeno truplo ob tračnicah; telo je bilo obrnjeno v smeri proti koroškemu kolodvoru, na vratu se je kakor na drobnih vlakencih držala neznance va glava. Ob tračnicah so bili vidni sledovi krvi, ki je bila brizgnila v bližini. O najdbi je bila lakoj obveščena obmejna policija na koroškem kolodvoru ter jo na lice mesta prispela komisija, v kateri so bili načelnik koroškega kolodvora Mohorko, železniški zdravnik dr. Drasch 1er uradnik tukajšnjega obmejnega j;oveljslva Da* liilo. Po ugotovitvi dejanskega stanja po komisiji se je neznančevo truplo prepeljalo v mrtvašnico nq mestnem pokopališču v Pobrežju. Po izpovedbi nekaterih prič, ki so si ogledali borno ter siromašno oblečeno pokojnikovo truj)lo, gre bojda za nekega Alojzija Šturbaja. □ Ponočni vrluni se po daljšem presledku zopet javljajo v mariborski okolici in pus.ošijo kakor j)o načrtu Pojavili so se tudi pri Sv Lenartu, udri i v stanovanje lamošnjega notarja F. Stupice 1er odnesli razne obleke in perila Nato pa so jo mahnili proli hiši gostilničarja ter veleposestnika Henriku Solaka; razbili so dvoje šip v pritličju, odprli okno ter zlezli v pivnico, kjer so si najprej utešili v izdatni meri hudo žejo; nato pa so zavohali v zaklenjeni omari denarja ter si ga prilastili. Ko so svejo nakano brezslišno izvršili, so jo urnih krač ubrali v temo; v pivnici so našli naslednjega jutra sekiro, ki so nanjo ob posledicah dokajšnjega iutpoja žlahtne, kapljic,- očividno pozabili. Za svedrovci in vrluni poizvedujejo organi javnega reda. □ Stolna Vincenci eva konferenca ima drevi ob 20 svoj redili mesečni sestanek v bogoslovju. Glavni trg 7. Prijatelji krščanske dobrodelnosti navljudneje vabljeni. □ Inženjer Hansen v Mariboru. Znani norveški smuški trener prispe jutri opoldne v Maribor ter bo prisostvoval nedeljski smuški lekmi na Pohorju. U Koncert »Zamorcev«. V pondeljek nastopila v Unionu z raznimi zamorskimi spevi znana zamorska pevca Rcbeson in Brovn. Po Mariboru nastopila ludi v Ljubljani in Zagrebu. □ Društvo slanovaniskih najemirkov v Mar boru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 10. I. m. ob pol desetih dopoldne v dvorani gostilne Vetrinjski Dvor, Vetrinjska ulica 24. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi odborov jiredlog, da se društvo ruzpusii. Dostop samo z izkaznico za 1020. leto. □ V strokovni šoli |SZ predava drevi prof. Prijatelj o obrtni ter industrijski kigijeni. Posečo-vnlci slrokovne šole se opozarjajo, da se bodo odslej vršila redna tedenska predavanja vsako sredo ob istem času. Delavci ter prijatelji delavstva iskreno vabljeni. □ Potrebne informacije o napovedi dohodnine dobe člani trgovskega gremija za mariborsko okolico vsako sredo in soboto od 9—12 dopoldne. Bok za vlaganje napovedi poteče dne 5. februarja Kdor zamudi omenjeni rok, mora po zakonu plačali Iri oziroma 10 odstotkov davčnega po-vlška. □ Na Ljudski univerzi je drevi klavirski koncert; nastopi znani vlrtuoz prof. Anatol Victing-liof. V ponedeljek, dne 20. t. m. pa se prične angleški ciklus Predava vseučiliščni profesor dr. An-drassy iz Zagreba o Angležih kol političnem narodu. □ Obrtna pravica se je izbrisala sledečim tvrdkam: A. ltupnik. branjarija, Frankopanova ul.; E. Zelenko, sejniarstvo z galanterijskim blagom, Marijina 10; Л. Golež, bančna poslovalnica, Aleksandrova 12; A. Sahradnik, brivec, Slovenska 12; B Tau Iz, brivec, Gosposka 24; F. Kozman, sejmar-blvo, Mariiina 24: B. Pirš. čevljar, Koroška 50; A. lieisman, agenturnu komisija in špedicija, Vojaš-lilška 6; J. Maki, klepar, Mlinska 3; J. Knaflič, čevljar, Vrbanova 19; K. Schambergcr, trgovina s poljskimi pridelki, Kacijanerjeva 22 □ Zahvala. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru se prav prisrčno zahvaljuje gospodu oblastnemu upravniku pošte in telegrafu Alojziju Gregoriču za njegovo prijaznost in ljubeznivost pri prevzetju protektoralu plesnega venčka. Tudi se dništvo zahvaljuje gg. upravnikoma Maribor 1 iu 2, šefu terenske sekcije 1er vsem gg. šefom oddelkov iu gg. uradnikom, uradnicam 1er tovarišem delegatom iz Ljubljane. Zalivala gre, ludi vsem denarnim zavodom, industrialisera, trgovcem iu vsem, ki so pripomogli na katerikoli način k dobremu uspehu. Občni zbor Konjerejskega društva Celie & Na XI. prosvetnem večeru, ki se vrši v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8 v telovadni dvorani v Samostanski ulici, bo predaval g. profesor Srečko Brodar o človeku v prazgodovini s posebnim ozi-rom na izkopanine v Potočki zijalki na Olševi, kjer g. profesor izkopavanje sam vodi in bogati najdeni materijal konservira. Vstopnice se dobijo v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. j© Dobrodelno akademijo v prid najrevnejšim v našem mestu in okolici pripravlja celjska Vinceneijeva konferenca. Vršila se bo v nedeljo dne 26. januarja jiojxildne v Narodnem domu. Poleg predavanja, ki ga bo govoril govornik iz Ljubljane, bo Gledališka družina Katol. prosvetnega društva ob tej priliki uprizorila ganljivo enodejan-ko »Kjer ljubezen, tam Bog , ki jo je po Tolstojevi noveli spisal Fran Milčinski -Gr Mlada je začela. Lojzka iz občine blizu Celja nekje je stara komaj 17 let ter po postavi slabotno in bolehno dekletce. Doma se je nekaj sprla, pa jo je udarila v Celje, kjer ima baje teto. Teta ie ni bila nič kaj vesela in io je nagnala. Lojzka pa ne da bi šla nazaj domov. Klatila se je po mestu in po Gaberju v družbi raznih moških. V torek so jo privedli pred policijskega uradnika, ki ji je nujno svetoval, da izgine iz mesta. Pa ni šla. Včeraj je spet stala pred istim uradnikom, ki ji je napravil nekoliko ostrejšo pridigo, pa jo končno vendar le spustil, ko je obljubila, da gre naravnost domov. Že včeraj smo kratko poročali, da se je vršil v sredo dne 15. t. in. v Celju občni zbor Konjerejskega društva za bivšo mariborsko oblast, ki je na tem občnem zboru raztegnilo svoj delokrog preko celega področja dravske bai*,ine. Radi važnosti lega zborovanja za razvoj slovenske konjereje navajamo še sledeče podrobnosti z, občnega zbora: Občnemu zboru je predsedoval, dosedanji predsednik Konjerejskega društva za mariborsko oblast g. L. Petovar, ki je uvodoma podat izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju Konjerejskega društva za bivšo mariborsko oblast ter sporočil rezultat pretl-posvetovanja društvenih funkcijonarjev s štirimi delegati Konjerejskega društva za bivšo ljubljansko oblast, glasom katerega raztegne mariborsko društvo svoj delokrog preko vse dravske banovine", ljubljansko pa preneha z delovanjem. Sedež tako razširjenega društva bo v Ljubljani odnosno začasno na sedežu predsednika. Predsednik bivšega ljubljanskega društva g. Zupančič je bil soglasno izvoljen zu prvega častnega člana Konjerejskega društva v zahvalo ter v znak priznanja za njegovo VEČJE DETEKTORSKO OBMOOJK. Da se radio med nami še ni tako razširil kakor bi bilo treba in želeli, jo kriva visoka cena aparatov. Izjemo Ivori okolica Domžal, dočim Upe vsi kraji ostale Slovenije na tej največji oviri. Kakor znano, zadostuje namreč v okrožju domžalske postajo na 80km preprost detektorski aparat, katerega cena je tako nizka, da jo zmore,.o ludi manj imoviti. Seveda detektor ne igro na zvočnik iu tudi njegova uporaba je, kakor gori omenjeno, krajevno omejena. Ostali kraji so navezani na prave aparate z elektronkami, katerih cena je sorazmerno še vedno dokaj visoka. Če bi se pa energija oddajanja našo postaje ojačila, bi se detektorsko območje seveda razširilo. Nadejamo sc, da se bo oddajna sila naše postaje v dogledneiti času še za enkrat loliko povečala; poskusi z ojačeno energijo so se povol.ino obnesli, imela bo mesto dosedanjih 2.5 k\v potem 5 kw Na ta način bo radio spet lažje prodrl z detektorji med širše kroge in bo zanimanje za radiofpni o moglo prodreti spet dalje. Pričakujemo, du bodo težkoče, ki so z oja-čenjem združene, v doglednem času premagane. Programi Hadio-Liubljana : Petek, 17. januarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17 30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Va-lenčič: Socializem kol gospodarski sistem. — 19 Gospodinjska ura: Kako se izobražuje nemško kmetsko ženstvo, predava A. Lebar. — 19.30 Dr. Le-ben: Italijanščina. — 20 Veseli Dolenjci (govor, zdruvice, petje). — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 O Morse\jevih znakih predava g. Povše. Sobota, 18. januarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 1730 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 V. Herkov: Espéranto. — 19 Dr. Grafenauer: Nemščina. — 10 30 Delavska ura. Tolstoj: »Vstajenje- (Delavski oder). — 20.45 Pevski kvartet Ljubljane* — 21.3!) Ohcetni godec A. Kokalj igra na harmoniko. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Kupleti. Drugi programi i Sobota, 18. januarja. Belgrad: 17.05 Mladinska ura. — 18 Koncert" Radio-orkestra. — 20 Večerni koncert. — 21 Dnevne vesti in čas. — 21.10 »Ubogi Caesar«, prizor. — 21.40 Koncert na citre. — 22.40 Plesna glasba. — Varšava: 17.45 Mladinska ura. — 19.25 Reproducirana glasba. — 20.30 Večerni koncert. — 23 Plesna glasba. — Budimpešta: 12 05 Opoldanski koncert. — 18 Reproducirana glasba — 19.30 Pevski koncert. — 20.30 Koncert vojaške glasbe — 22 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj. 11 Reproducirana gl sba — 15 Koncert jazz-orkestra. — 16.50 Pravnice za malčke. — 17.45 Komorna glasba. — 18.55 Kitajske pesmi. — 20.05 >Die Liebcs ku-tscheiv, opereta. — Milan: 11.25 Reproduc. glasba. — 13 30 Opoldanski koncert Radio-orkestra. — 16.30 Mladinska ura. — 17 Koncert kvinteta iz Torina. — 20.30 Prenos opere iz milanske ^Scale , nato zabavna glasba. — Praga: 19 Ljudski večer. — 20 30 Večerni koncert. — 21.30 Zabavni koncert. — Langenhcrg: 15 Mladinska ura. — 17.30 Popoldanski koncert. — 20 Veseli večer, nato pelsna glasba. —- Rim : 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Veliki godalni in pevski koncert, vmes ves'doigra. — Berlin: 20 »Živali v glasbi«, koncert. — 21 Kabaretni večer. — Katovice 17.45 Mladinska ura. — 20.30 Zabavna gl sba. — 23 Plesna glasba. — Stuttgart: 14.15 Mladinska ura. — 15 Popoldanski koncert na kitare — 16 Popoldanski koncert mestnega orkestra. — 19.30 Klavirski koncert. — 20 Zabivni večer. — 21.50 Plesna glasba. — M Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. — 12 30 Opoldanski koncerl. — 17 30 Klavirski koncert. — 19 Ljudski večer. — 20.30 Večerni koncerl. — 21.30 Plesin glisba. — 22.30 Zabavna glasba. —23 Plesna glasba. Darovi Za ubogo vdovo N. K. s nepreskrbljenimi olroki so dalje darovali: g. Al. Smcrkolj 50 Din, neimenovani 20 Din, g Studu (Mirje) 10 Din, neimenovani zavoj riža. Plačaj Bog stokrat. Ce bi mogel kdo še kaj utrpeli, naj ji olajša bedno silo! (Slovenec 10. jan., str. 5.) Namesto venca na krsto nenadno preminulemu Erjavcu Jan., delavcu pri gradbenemu j>od-jelju G. Tonnies, je nabralo uradništvo in delavstvo 550 Din in poklonilo osamljeni vdovi. Prav lepo podporo je poklonilo vdovi tudi imenovano jiodjetje samo ter s leni pokazalo, da delavstvo visoko ceni ln spoštuje. Bog plačaj stotero vsem darovalcem. Amortizacija vojne škode: Amortizirane so bile sledeče serije: serija 58, 129, 265, 1159, 1259, 1248, 1438, 1485, 1556, i960, 2040, 2203, 2421, 2529, 2547. 2623, 2660, 3070, 3150, 3273, 3442, 3523, 3843, 3942, 4166, 4340, 4621, 4647, 4824, 4828 Statistika stavnih in vlivalnih strojev. V naši državi imamo po podatkih »Grafičke revije« štev. 6 za 1929 240 stavnih in vlivalnih stro'ev; največ jili ima Zagreb (75), pote 3elgrad (74) in Ljubljana (27), nato slede: Sara,.. ^ (9), Split (9), Subotica, Maribor in Osjek (po 8), Novi Sad (6), Celje (3), Vukovar, Vel. Bečkerek, Sušak in Koprivnica (po 2), Šibenik, Skoplje, Sombor, Bela Crkva in Dubrovnik (po 1). Največje podjetje v državi ima 25 strojev, slede podjetja s 15, 12, 9, 8, 7 in 6 stroji itd. Izredni občni zbor Metre«, združenih tvornic trakov in pramenov v Ljubljani, se vrši 1. februarja ob 10; na dnevnem redu je odobritev prodaje nepremičnin, izprememba pravil in volitve. Podjetje je kakor znano spadalo v koncem Slovenske banke in je prišlo 1027 v konkurz, ki pa je bil koncem 1028 odpravljen iu se je sedaj družba nahajala v likvidaciji. Kmetijski tečaj v Št. IIju pod Turjakom. (Slovcnjgradec.) Okrajno glavarstvo je na tozadevni odlok kr. barske uprave organiziralo po tuk. kmet. referentu poljuden kmet. gospodarski tečaj, ki se bo vršil na tuk. osnovni šoli. V tečaju bodo sodelovali in predavali naši domači strokovnjaki na podlagi domačih gospodarskih razmer in potreb ljudstva v ekraju. Pouk bo torej povsem poljuden, konzervatoričen, brez vsake običajne učenostne navlake in bo imel bolj značaj gospodarskega razgovora, kakor videz šolske ozkosrčnosti. — Sodelovali bodo: okr. kmet. referent, okr. živinozdravnik, okr. šum. referent, okr. zdravnik itd. Predavanja se bodo vršila redno vsako nedeljo od 9—12 in vsak četrtek od 2 do 6. Slovesna otvoritev šesttedenskega tečaja s sodelovanjem politične in duhovne oblasti se bo vršila v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. Povišanje kapitala: Jugoslovanski kreditni zavod v Belgradu povišuje kapital od 10 na 20 milj. Din, z izdajo liajprvo 1000 delnic po 5000 Din, torej za 5 milj. Din. — Banka jc imela koncem 1928 24.6 milj. lujih sredslev; pri njej je udeležena Ogrska eskomptna in menjalna banka, Budimpešta. Črnogorski gozdovi. Znani ameriški finančni koncem Harrimann namerava za eksploataciio črnogorskih gozdov ustanoviti veliko deln. družbo. Elektrifikacija Mestne občine Kostajnica na Hrvatskem razpisuje licitacijo za zgradbo električne centrale in vodovoda. Nova d. d. v Belgradu. Privatna medikokirur-ška klinika, d. d. v Belgradu ima 4 milj. kapitala, od tega dobi za aparate 3.75 milj. ali 7500 delnic prof. ilr. N. Milj anič, ostalih 500 delnic po 500 Din pa lahko vpiše publika od 9. jan. do 5. febr. Pri vpisu se plača 20% in 20 Din za stroške, ostanek v 4 mesečnih obrokih. Prva industrijska bilanca za 1929. Arko Email d. d. v Zagrebu, ki je bila ustanovljena 1929, objavlia svojo bilanco za 1929; od 30. aprila 1929 je vodila njene posle d. d. »Creator«. Bilanca za 1929 izkazuje (1928 bilanca »Creatoria) pri kapitalu 5 (2.5) in upnikih 6.2 (0.3) mili. investicij za 6.7 (1.5) milj. Donos je bil 5.2 milj. Din. Nova d. d. Donavski ban je potrdil ustanovitev nove deln. družbe z glavnico 1.5 milj. Din, (popolnoma vplačane) »Steiner & Komp., lesna industrija v Novem Sadu«'. Družba je nastala iz fu-zije novosadskih tvrdk Mirko Sleiner in sin. lesno industrijska družba in Koloman Lowinger & Ko. Dovoljenja za uvoz živine. Beltrrad, 16. jan. AA. Da se morejo izdati veterinarska dovoljenja za uvoz živine, je potrebno, da obsega prošnja te-le jxxlatke: 1. Ime in priimek uvoznika, njegovo prebi-volišče oziroma mesto, katnor namerava živino uvesti; 2. Kaj želi uvesti, to je število, spol in vrsto živine, ki jo želi uvesti; 3. Mesto izvora, to je držav in po možnosti kanton, odkoder želi živino uvesti; 4. Cas, to ie približen rok, kdaj bo živino naročil; 5. Ako je živina iz neposredne in naibližnie sosedi'ie države, naj se navede obmejna postaja, skozi kalero bo živina prineliana, če se pa od drugod nabavi, naj se navede:o izvozne in uvozne po-staie držav, kier mora živina potovati, oziroma železniške proge, ki jih pri tem uporabi. — To ie potrebno navesti, oroden se more izdati dovoljenje. Prodaja etra. Na podlagi odredbe vojnega ministra prodaja stnodnišnirn v Obitičevu eter tudi privatnikom in sicer po 27.50 Din za kg. Evropska produk^iia sladkorja v kamoanii 1929-30 se ceni na 5.-»«?.000 ton napram 5.302 000 tonam v kampanji 1928-29. Jugoslovansko produk-ciio ceni mednarodno združenje za sladkorno statistiko na 132.000 ter napram 129.000 tonam za 1928-'9. Dunajski pomladni veleseieni 1930 se bo vršil kakor običajno takoj za lipskim in to v času od 9. do 16. marca. Voleseiem v Budimpešti. V Budimpešti se vrši ml 3. do 12. initia t. I. mednarodni vzorčni sejem. za katerega vin d a že sedai v vseh državah veliko zanimanje, na je znto pričakovali, da bo tudi udeležba jugoslovanskih podjetij na tem sejmu precejšnja. Za informacije se je obrnili na: Po-vlnščeno trgovinsko aceneno kr. Jinroslaviie v Budimpešti. kateri jc prijaviti udeležbo najkasneje do 15. t. m. Srebro in valute. Zadnie čase ie cena srebra zelo padla, kar seveda upl'va z'asti na vn'ute. ki so fupdjranc s srebrom. R->vno lani je Kitajska ustvarila narodni »srebrni cMar« kot en^to svo-iprfa valutnega si«tema. Tudi valuta v francoski Indokini. 7nradi tega se seveda sedaj nrpd'arta valutna rpforma / uvedbo zlatega standarda in sicer na dan 1. julija. DIŠAVE XLON uspešno delo na polju konjereje. — Tekom občnega zbora se je razvila zanimiva debata o vprašanju preskrbe konjerejcev z dobrimi žrebci, to zlasti v krajih bivšo mariborske oblusli, kjer je pomanjkanje istih posebno občutno. Upravnik žrebčornc na Se lu pri Ljubljani g. vet. Rigler je poročal, do so je lani nabavilo v inozemstvu za območje na t banovine 28 žrebcev s podporo bivših oblastni! samouprav. Država doslej v te svrhe ni dajala ni-knkilt prispevkov, kar bi pa bilo želeti, ko ima vendar že iz vojaških razlogov interes na dobrem konjskem materialu. — Konjerejska društva so imela doslej uckak polslužbeni značaj. Poslej I vsled določil novega zakona o pospeševanju živiuo reje odpade in procvit društva je odvisen prvenstveno od inicijative ter sodelovanja konjerejcev samih. Želeti bi pa bilo, da bi oblastva v interesu razvoja prevažne panoge našega gospodarslva vpo-števala delovanje društva in ga tudi poslej pritegnila k vsem akcijam, ki naj bi pospeševale razvoj naše konjereje. — Občni zbor je trajal dve uri iu se je odlikoval i>o resnem in stvarnem razgovoru Borza Dne 16. jan. 1930 Denar Današnji devizni tečaji izkazujejo ponovno učvrstitev. Promet jc bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.') Amsterdam 2274.50—2280.50 (2277.50), Berlin 1352— 1355 (1853.50), Bruselj 788.77 bl„ Budimpešta 990.42 bi. Curih 1094.40—1007.40 (1005.00), Dunaj 795.22—798.22 (796.72), London 275.76 bi., Ne\v-vork 56.53 bl„ Pariz 222.50, Praga 107.11 —167.1(1 (167.51), Trst 295.50—297.50 (290.50). Zagreb. Amsterdam 2277 bi., Berlin 1352— 1355, Bruselj 78.477 bi., Budimpešta 088.02—901.92. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22—708.22, London 275.30 276.10, Newyork 56.43—56.63. Pariz 221.50—223.50, Praga 167.11—167.01, Trst 295.45-297.45. Belgrad. Berlin 1352—1355, Budimpešta 088.0'i —991.92, Curih 1004.40—1007.40. Dunaj 795.22-79822, London 275.36—276.16, Newvork 56.43-56.63, Pariz 221.50 - 223.50, Praga 167.11-167.91, Milan 205.47—297.47. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.925. Atene 671, Berlin 128.48, Bruselj 71.975, Bukarešl 8.0725, Carigrad 245.50, Dunaj 72.70. London 25.1625, Madrid 69.50 Newyork 516.85, Pari/ 20.305, Praga 15.2875, Sofija 3.7275, Trst 27.055 Varšava 57.95, Kopenliagen 138.25, Stockholir 138.70, Oslo 138.125, Helsingfors 12.99. VUhDNOSINI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 439—441 (441), kasa 439—441, termini: II. 411—412.5 (412), III. 415—416 (415), 7% invest. pos. 84—85, agrari 52 bi., 8% Blerovo pos. 00 bi., 7% Blerovo pos. 78 —70. Bančni pap. : Union 201 den., Poljo 64—67, Hrv. 50—55 (50), Kred. 100—105, Jugo 85-87 (85), Lj. kred. 125 den., Medjun. 58 den., Nar. 8150 den., Prašted. 920-925 (020 -025), Srpska 159 den. Zentr1 125 d( mi.. Obrtna 30 den., l£tno 104 den., Ravnagora-78 den., Kat. 34 den. Ind. pap.: Guttmann 185—190;-Slavonia 200 den., Slnvex 89—91. Danica 103—110, Drava 330 den., Sečerana 380—400, Osj. ljev. 185— 210, Brod. vag. 125—130, Union 140—170, Isis 20 den., Rugusea 427.50—450, Trbovlje 465—475. Vevče 125 den.. Nor. šum. 40—50, Piv. Sar. 145 den., Nar. mlin. 20 den., Cement Split 000 den., Jadran, plov. 520 den., Oceania 180 den. Belgrad. Narodna banka 8200 zaklj.. 7% inv. pos. 84—85.50 (83.50), agrari 51—52, vojna škodu 438.50-410, II. 412.50- 413.50. Tendenca omahujoča. Dunaj. Podon.-sfivska-jadran. 91.60, Wiener Bnnkverein 21.30, Creditanstal 51.50, Escompteges. 171,, Guttmann 23, Mundus 175.25, Alpine 35.05, Trbovlje 58.50, Leykam 6.50, Rima Murany 104.20. П\о Navzlic mirnejši tendenci na svetovnem žitnem trgu je [iri nas položaj za pšenico čvrst, prav tako za pšenično moko ničlo. — j'romet v teh predmetih je oviran po pomanjkanju jionudb na boljših postajali v Vojvodini, dočim se ponuja v veliki inerl slavonska pšenica, ki je j)a letos izredno slabe kvn-litete, dasi na oko krasna. — V koruzi je promet zelo živahen, cene neizpremenjene. Tudi v ostalih predmetih so cene neizpremenjene. Javljajo se vprašanja po ovsu, vendar nekoliko boljšega mer-kantilnega blaga ni zlepa dobiti. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeno je bilo: 3 vagoni koruze in 1 va gon ječmena. Novi Sad. Pšenica bač. 77 kg 202.50—''OS 71 kg 205—207.50, gornjebač. 78 kg 205—210 ban. Tisa Slep 78 kg 207.50—212.50, gornjeban." 78 kg 200—205, južnoban. 77 kg 187.50—192.50, sremska 77 kg 192.60—197.50, oves neizprem.. ječmen bač, srem. 63-64 kg 125—130, koruza neizprem.. moka bač. 0, 00 320-830, št. 2 200-300. št. 5 245—250 št. 0 185—180, št. 7 145-155, št. 8 112.50-115; otrobi neizprem. Tendenca slnlnn. Promet: pšeniro 24 vag., ovsa 12, koruze 102, moke 5, otrobov 4, skupaj 147 vagonov. Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenica marec 23.35—23.46, zakli. 23.47—23.48 maj "4 "M— 24.39, zaklj. 24.39-24.40. okt. 23.00 ' 23.80~ žikll 23.80—23.87, rž marec 11.50—14.54, zaldj 115"-14.53, maj 15.40, okt. 16.42—16.53, zaklj. 1650-16.52. koruza maj 15.12-14.85, julij 15.45—1550 tranzit koruzanmj 14.55-14.80, zaklj. 14.30—14.3? Les Ljubljanska borza nolira: Eksekutivna prodaja: 1200 kom. hrast pragu', (4 vag.) 2.60 m dimenzije nemških in avstr. ž.-l komad Iko vag. Stična 33 Din. Povpraševanje je za trame 2—3 vag. 8-8—10-16 4, 5, 6, m Iko vag. Djevdjelija trs., nadalje za \eejr množine rezane jelovinc za južno Ameriko iko Sušak ali Postojna. Ponuja se: 1 vagon suhe smrekovine 50, 40. 25 mm, 1 vagon desk sinrcka-jclka 50, 40, 25 mm Živi nn Ljubljanski sejem 15. ian. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 147 (35) konj, 7 > (47) volov, 43 (18) krav, 14 (13) telet iu 14 (14) pra šičkov za rejo. Cene so neizpremujene: voli I. 4 II. 8, III. 7 Din, krave debele 5.=0-7, klobasnric 3-4.50, teleta 13.50-14 50 Din (vse za kg žive teže); konji po starosti in kakovosti do 5000 Din. prašički za rejo 150- 300 Din za komad. — Skup no je znaša! — 1. 1020 dogon (v oklepajih števil«, prodanih glav): 4720 (1050) konj, 1383 (002) volov 1016 (512) krav, 370 (228) telet in 2929 (15S2) prašičkov za rejo. Izvoza je bilo malo. Pretkana gospodična 7asedanie Sveta DN Prva originalna slik;« o požaru kapitalu v \\ ashingtonu. Kakor sm.o nedavno poročali, je nastal v ameriškem parlamentarnem poslopju, Kapitolu, v Washingtonu požar, ki je posebno dvijal v kupoli. Ogenj je uničil dragocene dokumente. Zagonetna zgodba „kitajskega kraljaa V porotni dvorani v Liverpoolu se je odigral prizor, kakršnega doslej angleška sodna dvorana pač še ni videla. Lockahtam, kralj Kitajcev na Angleškem« in morebiti najupliv-nejiši Kitajec izven dežele mmenega zmaja, oče in mojster vseh kitajskih mornarjev, je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojo ženo in obe svoji hčerki. Najbolj čudno pri tem prizoru je bilo zadržanje vseh udeležencev. Ah-tam je stal mirno, niti trenil ni, stal je kakor izklesan iz kamna, in sodniku Mc Kennonu, ki je razglasil smrtno obsodbo, so tekle solze po licih in vsi v dvorani navzoči so jokali. Po vseh kitajskih hišah dežele so si v znak žalosti nadeli bela oblačila in se postili. V ostalem je ta zadeva uganka, ki je tudi sodna razprava in predidoča policijska preiskava nista mogli razrešiti. Pri razpravi so zagovorniki priznali, da je Ahtam svojo ženo in obe svoji hčerki ustrelil na koncu proslave, katere so se udeležili vsi v Liverpoolu bivajoči Kitajci in ki se je vršila ob priliki polnoletnosti njegovega sina. Zagovorniki so skušali dokazati, da je Ahtam izvršil svoje strašno dejanje v blaznosti. Dokaz se je popolnoma ponesrečil; porotniki so bili samo 15 minut odsotni. Nato je sledil že opisani prizor. Tiho in mirno je stal mali rumeni mož; izpregovoril ni niti besedice. ničesar storil, niti trenil ni. Njegovi rojaki so v sodni dvorani molili na kitajski način, mnoge angleške žene, ki so ga poznale, so glasno ihtele. Ali Ahtam se ni ganil. Lockahtam se je rodil pred 54 leti v Kantonu in je prišel kot ladijski točaj na Angleško. V 30 letih, ki jih je preživel na Angleškem, si je pridobil izreden upliv in moč med Kitajci. Pridobil si je tudi ogromno premoženje in je veljal za najbogatejšega Kitajca v Evropi. Najprej se je nastanil v Barry Dock South Wales, kjer je otvoril penzijon. Od tam je šel v Cardifï in se je poročil s Katarino Morgan, deklico iz Walesa, ki mu je rodila sina in dve hčerki. Radi svojega bogastva in svojevrstnih obiskovalcev je imel Ahtam vedno orožje v svoji hiši, avtomatično pištolo na svoji pisalni mizi in nabite samokrese pod žimnicami v postelji in na drugih mestih. Bil je predsednik Kockmantonga za Evropo in Južno Ameriko. Koekmantong je kitajska družba, ki je v interesu kitajske republikanske stranke razširjena po vsem svetu. Ahtam je bil osebni prijatelj in tajni agent dr. Sunjatsena, in ko je ta postal predsednik kitajske republike, je Ahtama povabil, da ga obišče, kar je ta tudi storil. Ahtam je vedno deloval v zvezi z angleško policijo. Če bi moral biti kak Kitajec deportiran. je prišla policija k Ahtama. ki je mcža čisto na tihem spravil nazaj na Kitajsko, ne da bi s tem za angleškega davkoplačevalca nastali kaki stroški. Neki liverpoolski nadzornik detektivov je pri sodni razpravi izjavil, da je Ahtam na ta način prihranil Angliji na tisoče funtov šterlingov. Mož je pomagal policiji, kjerkoli je mogel. Pobijal je tihotapstvo opija v Liverpoolu in ni sam nikdar kadil. Nasprotno pa je prenesel zelo veliko alkohola. Na dan je lahko izpil dve steklenici whiskyja, ne da bi bil pijan. Z vsakim kozarcem whiskyja je zavžil osoljene citrone in trdil. da človek na ta način ne more nikdar postati pijan. Izdajal je denar, kakor da ne bi imel nobene vrednosti. Ce je kak Kitajec na Angleškem zbclel, ga je na svoje stroške poslal v bolnišnico. Za vsak božič je na lastne stroške pogostil vse ubožne otroke Liverpoola in Birkenheada. Pred dvema letoma je pri neki transakciji izgubil 3 milijone dinarjev, pa si ni nič storil iz tega; pravijo, da je po tem izdajal še več denarja kakor poprej. V Cheshire je imel lovsko hišo, kamor je vabil svoje angleške prijatelje na lov. Njegov edini sin je devet let obiskoval univerzo v Hong-kongu; naučil naj bi se kitajski brati in pisati in nato naj bi nadaljeval delo svojega očeta. Obe hčerki sta bili znani kot najboljši igralki tenisa in sta obiskovali trgovsko visoko šolo v Birkenheadu. Zakaj je ta mož, potem ko je pravkar priredil slavnost v čast svojemu sinu, ustrelil svojo ženo in obe hčerki, ki jih je, kakor se je dokazalo, zelo ljubil, si ne ve nihče razložiti. On sam ne navaja nobenega vzroka; sploh noče ničesar povedati. Porotniki se niso mogli prepričati, da bi mož za trenotek postal blazen. Zdravniki niso mogli najti nobeneca vzroka, na podlagi katerega bi ga proglasili za blaznega; ugotovili sc, da je bil vsak čas pri polni zavesti in da je delal s polno zavestjo. On sam je dejanje ostro in natančno opisal, navesti pa ni hotel nobenega motiva za svoj zločiu. Porotniki niso mogli drugače postopati. Iz Kitajske same in iz vseh delov sveta so prihajale v London velike vsote denarja za obrambo Ahtama, in najboljši angleški zagovorniki so mu stali ob strani. Sodba je povzročila v vseh kitajskih krogih največje razburjenje in že prihajajo nove vsote denarja — čeprav ni prav jasno zakaj, saj je obsojeni sam dovolj bogat, da si lahko najame vsakega zagovornika —, ki se naj porabijo za pritožbo na najvišje sodišče. Naj se konča cela zadeva kakorkoli, če pride do ponovne razprave pred višjim sodiščem ali če ostane pri obsodbi Ahtama — motiv, zakaj je umoril ženo in otroka, bo skoro gotovo za vedno ostal skrivnost. Na Nizozemskem so začeli po stanovanjih uvajati take zvonce, ki pozvone le, če se vrže vanje kovinski denar. To so napravili radi tega, da se ljudje rešijo nezaželjenih obiskov. To novost so začeli sedaj uvajati tudi v Londonu in neka miss 1). je prišla na izvirno misel, da ta nov patent izkoristi na zanimiv način. Ko je na svojih vratih pritrdila zvonec, ki zvoni le, če se vanj vrže en penny, je dala v liste oglas, da proda svojega psa fine pasme za zelo nizko ceno. Seveda so ljubitelji psov kar trumoma prihajali k njej. Vsakdo njih pa je seveda vrgel v zvonec po en penny. Na glas zvonca se je miss D. pojavila pri vratih in z jokajočim glasom pripovedovala, da je nenadoma umrl njen mož in da je tudi pes od žalosti poginil. Ginjen radi te žalostne novice jo je vsak kupec začel tolažiti in pri tem seveda pozabil na penny, ki ga je vrgel v zvonec. V nekaj dneh se je ujelo na lim precej kupcev in vsak večer je podjetna gospodična praznila zabojček, v katerega so metali denar. Ko s psom ni mogla več »izhajati«, je dala v liste oglas, da proda poceni popolnoma nov smoking. Zopet so prihajali kupci, toda miss D. jih je odpravljala s tužnim in jokajočim glasom, pripovedujoč, kako je njen mož nenadoma umrl in da je na mrtvaškem odru oblečen v smoking. Zopet so jo kupci tolažili in odhajali, puščajoč vsak po en penny v zvoncu. Nekaj dni pozneje je dala miss D. v liste, da prodaja krasno angorsko mačko za nizko ceno. In zopet s" prihajali kupci, zopet je moral ubogi mož umreti in z njim vred od žalosti seveda tudi mačka in zopet je miss D. praznila zvonec. Kdo ve, koliko časa bi to trajalo, če bi končno le ne zasledili te res zanimive uporabe novega patenta. In sedaj bo morala miss D. pred sodiščem razjasniti prednosti novega patentnega zvonca. 300 po rok na en dan Na dan 8. januarja t. j. tedaj, ko se je v Rimu vršila svečana poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko prin-cezinjo Marijo José, se je v Rimu poročilo še 300 drugih parov. Da tudi prav razumete to številko, je treba pripomniti, da se sicer v mesecu januarju v Rimu poroči na en dan več kakor 20 parov. Torej je ta knežja svatba povzročila, da se je število porok tistega dne 15 krat povečalo. Na levi: Zaleski, poljski zunanji minister; na desni: državni tajnik v. Schubert, voditelj nemške gele-gacije. Zunanji minister Grandi, voditelj italijanske delegacije v Ženevi. Dragulii v dimniku Med vojno je na Dunaju v ulici Beckard stanoval neki častnik. Njegov sluga je imel vsak dan priliko ogledati si njegove dragulje. Nekega dne pa so dragulji izginili. Sluga je bil obsojen radi tatvine, ni pa hotel izdati skrivališča draguljev in je v ječi s svojo skrivnostjo umrl. Častnik je po prevratu odšel v Jugoslavijo, kjer še danes služi kot podpolkovnik. Novi najemniki njegovega bivšega stanovanja pa so dali le dni očistiti dimnik v kopalnici in dimnikarji so v dimniku naši' zabojček poln draguljev. Policija je prevzela dragulje in telegrafičuo obvestila podpolkovnika. Trikrovuo letalo, izdelek ameriškega inženerja Henryja Berlinerja, je kupila ameriška mornarica, ki ga bo natančno preizkusila. Letalo nudi prednost, da se po čisto kratkem zaletu skoro navpično dvigne in zato v bodoče ne bodo več po trebila tako obširna zemljišča za start. Zmagovalra v mednarodnem umetnem drsanju т Davosu sla bila dr. Gaulschi (Zilrich) in gdč. Hor- uung (Dunaj). (Sestavljena slika.) Očetom se odrekajo Poostritev protiverské propagande, preganjanje bogatejših kmetov, malih trgovcev in obrtnikov ter drugi slični pojavi od strani oblasti so povzročili v Ukrajini posebno gibanje med tislo mladino, ki se boji, da bo njihovo trgovsko ali svečeniško pokolenje vplivalo na njihovo službo v sovjetskih ustanovah ali na njihov napredek v sovjetskih šolah. Del te mladine se službeno, potom objav v listih, odreka svojim očetom. Kijevski list »Proletar-skaja pravda« je uvedel posebno rubriko: »Odrekajo se svojim očetom«, v kateri prinaša zanimiva pisma »otrok«. Radi značilnosti prinašamo nekaj takih pisem. »Prosim, da v vašem listu objavite,« piše Tatjana Slo-vaševskaja, »da živim od dela lastnih rok in da sem prekinila vse odnošaje s svojim očetom, popom Vasilijem Slovaševskim in da sedaj z njim nimam nič več skupnega, bodisi materijelnega ali ideološkega.« — Neki N. P. Meleško piše: »Leta 1923. je bil moj oče radi verskega prepričanja posvečen v dijako-na in je tako postal uslužbenec verskega kulta. Leta 1928. pa je postal svečenik. Od tega časa dalje nimam jaz z njim nič skupnega. Ves čas sem se bavil s poljedelstvom, deloval v raznih organiz/jcijah v vasi in leta 1926. sem vstopil v rdečo armado, kjer sem še danes. Tem potom izjavljam, da s svojim očetom nimam in nočem imeti nič skupnega, ker ga smatram za svojega razrednega nasprotnika.« — Vasilij Čarikov piše v svojem pismu nn uredništvo lista, da je prekinil vse zveze z očetom, kmetom v vasi Boropolju, ker se je »očeta zadnji č as prijelo kulaško razpoloženje . »Sedaj,« piše Čarikov, »smatram svoje-i ga očeta za razrednega nasprotnika in se mu odrekam.« — Ta pisma v zadostni meri očrta-vajo značaj razredne borbe, ki se ie zadnje čase razvila v sovjetski Rusiji Poldrugi vagon dokumentom Ameriška službena delegacija za londonsko konferenco, ki bo obravnavala pomorsko razorožitev, je 9. t. m. odpotovala iz Wasliing-tona v London, kamor dospe danes zvečer. Poslanika Gibson in Davves, ki sta tudi člana delegacije, sta že v Evropi. Delegacija USA sestoji iz 92 članov, s katerimi potuje tudi 20 časnikarjev. Po časopisnih vesteh je delegacija vzela s seboj poldrugi vagon samih dokumentov! Američani so se torej odločili, da se na londonski konferenci bore z najtežjimi kalibri. Smešmce »Poglej no, kako lep radio sem kupil. In tako poceni — samo 50 dinarjev na mesec.« »Ampak, koliko časa boš moral plačevati?« »Oh, to som pa pozabil vprašati.« * »Kako Vam je ugajala pomorska vožnja v Ameriko, gospa?« »Čudovito! Če ne bi imela ves čas morske bolezni, bi sploh ne opazila, da se peljem čez morje.« • Gospod profesor blodi razmišljen po ulicah. Na vogalu ulice se ustavi in ne ve naprej. V tem trenutku pride mimo njegov učenec. »Kje je Komenskega ulica?« »To je druga desno, gospod profesor!« »Dobro, sedite!« * Zločinec jc bil obsojen na dve leti ječe, Mirno se je obrnil k sodniku in dejal: »Prosim, sporočite vendar moji ženi, naj s kosilom nikar ne čaka name.« Španski plesni in pevski večer Sport V sredo 15 i. m. nas je |x>setiln skupina Španskih umetnikov, ki je \ operi priredila večer z mešanim sporedom: klavir, ples, kitara, petje, Spanci so nam pokazali lep košček svojega narodnega bistvu«, v k u tereni polje nam bolj tuj južnjaški element. Tu se kaže v glasbi y izredno lino kultiviruni melodiki in ritmiki, dasi sta tej rasi menda harmonija in polifonija bolj ]KJStran»ki interes. Španec poje in pleše, ob spremljavi kastanjet ali ritem poudarjajoče kitare, linija mu je polna mcliz-niov iu izredno finih oniumentov, tonski sistem njegov pozna celo delu poltonov. Zu našo občutenji! je lo izredno kultiviran formalizem, ki pa iii brez izraza in občutja. Tudi ples Špancev je virtuoznost svoje vrste, polna gru-cijc in romunske, elegance. Cna Pil ur Gruz jc igrala na klavir par solotočk Granadosa in Falle, v ostalem je spremljala plesalce in pevko Lino Pere/, z oDČudovunju vredno tehniko, fiueso in ritmično sigurnostjo, španska moderna jemlje svoje motive iz narodne pesmi in ima težišče v ritmiki. Čuli smo ixilcg prosili ti h Falle in Albe-niza še skladiie Guerera, Obrodosn in Nina. Pevka Lina P c r c z jc odličen sopran visoke umetniške kvalitete — menda naličc ni razu- mel teksta, pa smo le čutili prepričevalnost njene občutene interpretacije in celo porta-menti se iz romanskega grlu čujejo, kukor da spadajo nujno zraven k romanskemu patosu. G. Luis Mayaral je virtuoz nu kitaro, ki jo obvlada do neverjetnosti. V preludijiih k plesnim in pevskim točkam je jx>kazal menda samostojno improvizacijo, ki bi po inven-eiji marsikateremu modernemu komponistu čust delala. G. V i ce n te Escudero, plesulec in vodja skupine jc plesni virtuoz v španskem smislu besede: moški se tam manj vrte, njih plesna umetnost obstoja v malo telesnih gibih, zuto pa znajo v naglem tempu z nogami biti ob tla na vse sorte, bijoč ob tem s kasta-n jetami. Gni C a r mita in Л 1 in e r i a sta plesalki pravo romanske graeije in uglujcne elegance. Neverjetno imata telesi v oblasti in njih estetska kultura je v svoji finoči videti kar urojena. Pur plesov je bilo umetniško res nadpovprečnih. Tako smo čuli in videli io, kakor prevro-1 čegu solncu čutne lepoto iu finese opojeno, temperamentno romansko »nacionalno osebnost« španske umetnosti. Večer je bil prav I dobro obiskan iu ljudje zelo navdušeni. V. Na'večje hinogted'šče v Evropi V Hamburgu je berlmska Ufa otvorila dne 21. decembra preteklega lela najlepšo in najmodernejšo kiuodvorano, ki je hkrati največja v vsej Evropi. Palača je umotvor nemške stavbene umetnosti. Načrte in delo sla vodila arhitekta dr. Block in Hochfeld. Zunanja fasada palače je prilikom predstav trajno razsvetljena z raznobarvnimi električnimi žarnicami. Veslibul je razkošno opremljen in ima na eni strani blagajniške prostore na drugi pa garderobe in okrepčevalnice. Dvorana obsega 2700 sedežev iz orehovine z zlatimi okraski Nevidne električne žarnice tajinstveno razsvetljujejo ogromno dvorano. Oder zagrinja prekrasno zagrinjalo iz težko svile z zlatom tkane, prav tako so sedeži tapecirani z rdečim baržunoiu. Dvorana je zgrajena tako praktično, da je iz vsakega sedeža mogoč kar najlepši pogled na oder, bodisi iz najvišjega sedeža ali pa tudi iz prvega v prvi vrsti. V kabini stojo štirje projekcijski aparati, dva za zvočni tilm najmodernejšega sistema in dva za nemi film sistema Ernemann. Platno, na katerega se projicirajo slike, je v velikosti II X 8 ni. Ves oder pa je 311 ni visok, 20 m širok ш lu ni globok. Ventilacije, kakor varnostne naprave proti ognju so najmodernejše. Gledališče ima največje orgle, kar jih je kdaj stalo v kakem kinoglediilišču. Otvoritvena predstava se je pričela s Tann-hiiuserjevo ouverturo, katero .ie izvajal orkester, broječ 50 mož. Poleg drugih je bila glavna torka otvoritvenega programa eden dosedaj najlepših nemških filmov družbe Aafa: »Beli pekel na Piz Pallie. Tako je Nemčija na tem polju stopila na prvenstveno mesto v Evropi. Največ,,e kinogledališče sveta stoji v New Уогки na Broadway, zvano »Коху- in je kar naj-razkošneje opremljeno. Stivba je bila dograjena koncem leta 1927. in je stala v našem den-rju nad .100 milijonov dinarjev. Ima prostora za 0200 ljudi. V prvih treh tednih po otvoritvi ie znašal inkaso okroglo 20 milijonov dinarjev. Njen graditelj Samuel Rothafel je eden najgenlnlnejŠih arhitektov New Yorka. Njegovi kolegi ga hudomušno imenujejo »Roxy in la naziv je prešel sedaj tudi na kinogledališče. %'t »Slovenski Učitelj«, pedagoška revija, december, 1929 ima sledečo vsebino: Kako se priljubi učencem poučna knjiga (Fr. čiček). Sadje naše bogastvo (Fr. čiček). Ob desetletnici dunajskega šolstva (V. Hupret). Dodatek k »Drobtinicam z dunajskih hospitaoij« (Ivan Štrukelj). Nekaj misli k Fleretoveniu abecedniku: »Naša prva knjiga« (Fr. Humar). Poročilo o trimesečnem I judskovisokošol-skem tečaju za kmetska dekleta (Ana Lebarjeva). To in ono iz nadzoruiškega življenja (Hribski). Tjganke (Ilribski) in kulturni pregled. Nekaj socialno- kulturnega drobiža Škof Aengcnent v Nizozemski je določil, •ta sc morajo v njegovi škofiji (Haarlem) združiti vse v obratih in tovarnah zaposlene ženske v posebno strokovno organizacijo. Daljo jo določil, da so lahko razbremenijo in izstopijo iz vseh drugih organizacij. Vodstvo novo strokovne organizacije je predal tzv. »ženam iz Nazareta«, katoliški ženski karitativni organizaciji. — Ko so ga razni svetovalci odvračali od tega koraka, jim je odgovoril, da jc vsa skrb v tem oziru brezpredmetna. Statistika bede, t. j. statistika slepili, gluhonemih in umobolnih jc v Nemčiji pokazala silno žalostne rezultate. Brez Porurju šteje Nemčija 36.800 slcpcev (na 10.000 prebivalcev torej 6). Večina je moških. — Gluhonemih šte-jo 41.30(1 (na 10.000 prebivalcev jih pride 6.b), umobolnih pa 207.000 (na 300 prebivalcev po 1). — In to v Nemčiji, kjer je za tc nnjbcdnejšc med bednimi vsaj preskrbljeno. — kliku beda bi se nam šolo pokazala drugod, ako bi mogli pokazati to statističnim, še bolj pa — življenjskim potonil V Londonu bodo v ieli dnevih ustanovili nov, čisti delavski teater: r.Thc Musses stage and Film Guild«. Delovnim slojem hoče nuditi predvsem najmodernejša delu z demokratično tendenco. V Španiji imajo dobro organizirano starostno zavarovanje. Visoko se tam spoštuje !n ceni starost,. Imajo nekak pokojninski zavod (sove vse iz privatne iniciative), ki se vzdržuje iz Izv. istarostnih« in materinskih« dni in iz katerega dobivajo potem starčki dosmrtno pokojnino. — V sodelovanje je pa danes pritegnila država že tudi vso mladino in šolstvo. V Nemčiji skušnjo rešiti problem: A I i naj s c o m o ž o n i m ž c n s k a in p r e pove delo po obratih? Mnogo se razpruvlja danes o tein vprašanju: njegove solnčnc in senčne strani. Zadnji čus ju zavzel tudi sloviti Dr. L. VVeiflnuer nekako stališče (on gn imenu ic samo »Vorsuch« — poskus) naprum Muzikaličcn dogodek prve vrste je bila uprizoritev ogromni večini publike dozdaj popolnoma neznane opere »Simone Boccanegra« od nesmrtnega Verdija. Kako da je svet na io delo pozabil? Verdi jo jc skomponiral leta 1857 in se je vprvič uprizorila v Benetkah, nato pa popolnoma izginila z italijanskih gledališč. Verdi jo je potem ( predelal na podlagi novega libreta, ki ga je napravil Arrigo Boito. V tej obliki se je pela prvič zopet 1. 1881 v Milanu in osvojila publiko, saj mu-zika je sijajna! Tudi izven Italije so jo igrali u. pr. na dunajski dvorni operi že 1. 1882. Pa se je zopet pozabila. V našem času se je pa začuda zanimanie za Verdija sploh jako poživilo, poletn ko je bilo wagncrijanstvo italijanskega mojstra dve desetletji skoro popolnoma zasenčilo. Bil je avstrijski pisatelj Franz Werfel, ki jc zopet odkril vso lepoto in glo-rino Verdijevega genija v svojem romanu »Verdi«. Werlel je tudi prepesnil libreto v nemščino. V tej obliki so peli »Simona Boccanegra« 12. t. m. zopet v dunajski dvorni operi. Uspeli je bil nepopisno velik. Dirigiral je mojster Klemens Krauss. Zdravniški vestnik, strokovno glasilo zdravnikov dravske banovine se nam prezenlira z II. letnikom. Uredništvo za dr. Dergancetn je prevzel univerziteni docent dr. A. Košir. Sodeč že po 1. zv. j bo ostal list na višini, oziroma z napredkom medicinske vede, razume, da napredoval. V »Drobižu« na primer imamo malodane vse stvari, ki tudi izobraženega laika zanimajo. V »Metamorfozi duše« se nam pojasnjujejo prav temeljno važni izsledki eksoerimentalnega dušeslovja, ki bi jih moral n. pr. tudi učitelj, dušni pastir, pa vsak stariš poznati. (Le da pisec dela običajno napako pri medici nci h, da iz gotovih eksperimentalnih dejstev dela predaleč idoče sklepe v oblast metafizičnega in religioznega: to j imajo moderni medicinci iz Freuda). Zanimive so i tudi misli X-a ob dr. Kraigherjevi drami »Na Ironti j sestre Žive«, ki nas popelje v območje seksualne filozofije, ki je pri nas Slovencih žal tako malo ali pravzaorav sploh nič obdelana, dasi naša pedago-gija, dušno paslirstvo, naše grenke živl'enjske izkušnje, krize in zablode naravnost kriče po nji! -e— Slovenski tisk. — Št. 6. Vsebina tega zvezka tiskarskega strokovnega lista je sledeča: Ing. arh. janko Omahen: Naročnikom PTafične reklame. (Članek bi gotovo imel v dnevniku več haska, zato bi bilo dobro, da bi ga ponatisnili, prav tako kakor:) »Šest resnic o tujkah« A. Sovréla, ki se n*daIui'ejo. — Metod Bad;ura piše o črtnih idišeiih, R. Kos iz pa o uporabi linoleia v tiskarski stroki. — šlebin-gereve slovenske bibliografije za leto 1029 ie iz?el 2. del »Periodica in continuanda«. Drobiž, tehnični in jezikovni, ie kakor v vseh dosedaniih zvezkih pester in po kakovosti prispevkov izvrsien. Lovec, januar 1930, je dobil novega urednika v osebi znanega poznavatelia in ljubitelja prirode, bivšega prosvetnega inšpektorja dr. Stan.' Bevka. temu vprašanju. Prihaja do zaključku: Današnja žena naj skuša harmonično združiti izven-drnžinsko pridobitno delo z zahtevami, ki jih stavi nanjo dom in družina. Družba mora to omogočiti. (Knjiga stane 4 M. Naslov: Vcrbot der Lohnarbeit verheirateter Frauen? v. D. Ludwig VVeiRaucr. Miinchen. Verlag Leolinus, Pesta lozziistr. 1.) Še na eno knjigo obrnimo pozornost vseli socialnih iu zadružnih delavcev: [luski profesor V. Totomianz je čutil nujnost, da opredeli 1. teorijo konzumno organizacije. 2.. izdela praktično delo za vse stroke, nekak leksikon. Napisni je tlelo: Konsuinorganisntion. Théorie, Geschichte und Praxis der Konsum-genosseusyhaften. 1929. Berlin. W 33. Verlag H'inkler. Cena 15 M. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Pelek, 17. januarja: Zaprto. Sobota, 18. januarja: »NAŠ GOSPOD ŽUPNIK«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 19. jan. ob 15: »ŽIVLJENJE JE LEPO«. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven, ob 20: »CVRCEK ZA PEČJO«. Izven. Ponedeljek, 20. jan.: Zaprto. Torek, 21. jan.: Zaprlo. Onera- Začetek ob pol 20 zvečer. Pelek, 17. jan.: »MIGNON«. Gostovanje Amande Liberls-Rebanove. Red C. Sobota, 18. jan.: »TICAR«, opereta. Red A. Nedelja, 19. jan.: »CARMEN«. Gostovanje Amanr Liberts-Rebanove. Ljudska predstava pri znižanih ccnah. Izven. Ponedeljek, 20. jan.: »ZLOČIN IN KAZEN«. Gostovanje Hudožestvenikov. Torek, 21. jan.: »SIROMAŠTVO NI SRAMOTA«. Gostovanje Hudožestvenikov. Mariborsko gledališče Pelek, 17. januarja. Zaprlo. Sobota, 18. januarja ob 20. uri: »RADIKALNA KURA«. Ab. B. Kuponi. Nedelja, 19. januarja ob 20. uri: »KROG S KREDO«. Kuponi. — Ob 20. uri »ORLOV«. Kup. Cehi na lehmah na Bledu Za velike mednarodne tekme na Bledu in v Bohinju se vrše velike priprave. Ovira je zaenkrat samo pomanjkanje snega, vendar izvedba teh prireditev ni v ničemur ogrožena. (iotovo pošlje svojo najmočnejšo reprezentanco Češka smuška zveza. Omeniti hočemo le nekatere najvažnejšo tekmovalce, ki veljajo za favorite. Kot prvi iu najnevarnejši konkurent je Novak, zmagovalec ua progi 15 km na dijaških zimskih igrah v DavosU. Pozornost je vzbudil ta izborili smučar že na prošli Olimpijadi, kjer je na isti progi prišel kot drugi Sredtijeevropejec na cilj. Merilo moči Čehov so predvsem zadnje tekme v Zakopaneh. Tu so si; plasirali naslednji tekmovalci: proga 15 km: Fišera v času 1:28:40 četrti Srednjeevropejec, proga 50 km: Nentecky kot drugi Srednjeevropejec. Poleg teli treli, ki veljajo za favorite, pridejo še Honek, Kojnarek, Stehlik, Hnyk, Kneka. Ti imenovani predstavljajo najmočnejšo reprezentanco, s katero danes razpolaga Češka smuška zveza. Razne športne vesti .Zvezni kapetan ima kakor smo že zapisali, te-j zave s postavo reprezentance proti Grški. Sodelovanje sta odpovedala Premrl, ker ne more dobiti dopusta in pa Pavelič radi blezure. Mesto njih pridejo v poštev predvsem Lončarevič, srednji krilec belgrajske Jugoslavije in Babič Mika, član zagrebških purgarjev disidentov. Babič pride seveda v poštev le v slučaju, ako Ho zadeva radi navadnega profesijonalizma ugodno rešena. To reprezentančno tekmo je prvotno nameravala izvesti grška nogometna zveza v Solunu. Včeraj je pa prejel J. N. S. brzojavno vest, da se bo vršila reprezentančna tekma za balkanski poka! vseeno v Atenah v stadionu »Panatenaikosc. V Splitu je umrl popularni Hajdukov branilec Ivo Montana. II. Akademike zimske igre v Davosu Odhod akad. reprezentance v Davos je bil radi finančnega vprašanja do zadnjega dne problematičen in rudi nezadostnih sredstev se je odbor Pobratimstva odločil, da odpošlje samo smuško reprezentanco brez drsalcev, tako, da bi bila naša država vsaj v smučanju, ki je zavzemalo pretežni del programa, kompletno zastopana. Dolžni smo hvalo predvsem naši javnosti, ki jc z velikim razumevanjem podprla našo akcijo in pa univ. prol. dr Fr. jesenku, ki je požrtvovalno vodil pripravljalna dela. Odpotovali smo 2. jan. ob 9. zvečer. Dolgotrajna vožnja v 3. razredu ni bila ravno prijetna, seveda o spanju ni bilo govora. Izmučeni smo dospeli drugi dan ob 0 v Davos. Nastanili so nas v neki pension za jetične, ki leži na sredi pota med Davos-Platzom in Davos-Lorfom. Takoj drugi dan smo morali že odili na trening, toda opazili smo, da je zrak izredno oster in silno redek in da bi trajalo precej časa, predno bi se aklimatizirali. Inte-resantno je, da so bili italijanski tekmovalci v Davosu že en in pol inescca preje. Tudi hrana nam ni prijala, (ako da razpoloženje ni bilo ravno najboljše. Otvoritvenih svečanosti na zimskem stadionu in sprevoda tekmovalcev skozi meslo se je udeležilo 14 držav. Dne 7. jan. je bila lekma na 18 km. Zmagal je Ceh Novak v času 1.24.50'/o, sploh so se Cehi kol moštvo najbolje plasirali. Jugoslavija je zasedla izmed 14 držav 8. mesto. Veliko zmago so slavili Avstrijci v drugi tekmi, namreč v terenski vožnji (Ablarl.) Zasedli so skupno z Nemci vsa prva mesta, šele 12. je bil Švicar, dasiravno so bili favoriti Švicarji. Zanimivo je, da so vsi Avstrijci vozili z 7 kg težkimi smučmi, ki imajo vdelane železne robove. Casino se je plasiral Jugoslovan Kukovec, ki je prispel izmed 200 tekmovalcev na cilj kot 40. Proga je bila 10 km dolga, izredno težka in nevarna. Tudi v slalomu so odnesli zmago Avstrijci in s tem zopet odvzeli Švicarju nadejano zmago. Največ upanja na ugodni placement smo iineli v štafeti, toda ravno lu nam je izpodletelo. Naš vozač, ki bi moral vozili prvo progo je odpotoval in uskočiti je morala rezerva. Še na tretji predaji smo imeli za seboj Romune, Francoze, Holandce in Švico II., toda žalibog so naši tekmovalci pozneje 1 popustili in so nas prehiteli vsi razen Romunov, ki ; so pa izstopili po zadnji predaji. Pri skokih so imeli Avstrijci smolo. Njihovi tekmovalci v tej panogi so vsi jiovečini že skočili okoli 60 metrov, imeli so pa smolo, skokov niso I izvozili. Zmagal je Norvežan Kielland s skoki 53 ; in 55 ni. Poleg akademskih tekem so se vršile obenem j fudi svetovne zimske igre. Tako smo iineli priliko opazovali zanimiv boj med »starim« Thunbergom in mladim Ballangrundom. Davoško drsališče je izredno dobro zgrajeno, kajti vsi svetovni rekordi otl 50—10.000 m so bili postavljeni ravno na njem. Padla sta svetovna rekroda na 1000 in 5000 m. Na 5000 m celo za 3 sek. Zaključene so bile Iekme s slavnostno razdelitvijo daril iu s p'esom. Bilo je naravnost smešno pri razdelitvi daril.Skoro vsa razpisana darila so odnesli trije bratje Lautschnerji iz Innsbrucka. Davos je silno drago mesto, vendar je dotok tujcev velikanski. Lego ima približno tako kot naš Bohinj, samo da je v Davosu vfe polno hotelov in zdravilišč, drsalnih prostorov in drugih različnih nanrav za zabavo iu šport. In to privlačuje lujce. Kdor namreč žrtvuje denar za lake stvari, ga bo izdal mnogo, samo zahteval bo zato največjo ugodnost in komoditelo in tega pri nas še manjka. F. K. Medklubsha smuška tekma SK Write Razpisuje se za nedeljo 19. 1. m. v Raleč-di-Planici: Smuški tek na progi 18 km za nad 18 let stare tekmovalce in smuški tek na progi 8 km za naraščajnike nad 15 let. Start ob 8.30 nad postajališčem Planica, cilj islolam. Tekmuje se po pravilniku J. Z. S. S., start dovoljen vsem pri J. Z. S. S. verificiranim tekmovalcem. Tozadevne prijave je vposlali s prijavnico 10 Din (za naraščaj 5 Din) do 17. t. m. do 12. ure na naslov: L. Malikovcc — Kavarna Evropa. Naknadne prijave sprejema vodstvo tekme v Ratečah št. 1 do 7.30 dopoldne. Žrebanje startnih številk in popis proge se vrši pred tekmo. Tekma velja tudi kol klubska tekma 1er dobi prvo plasirani član naslov klubskega prvaka. Prvi trije plasirani tckmovalci obeh skupin oreimeio diolomo. S. K. Ilirija. » Iz klubov Plavalna sekcija * S. K. Ilirije. Strogo obvezni trening vseh aktivnih članic iu članov plavalne sekcije se vrši pod vodstvom trenerja g. Deutza do na-j daljnega po sledečem vrslnetn redu: Plavanje: Dame: vsak ponedeljek, sreda in petek od 16—17. Gospodje: vsak torek, četrtek in soboto od 16—17. Skakanje: Dame in gospodje skupno torek, četrtek in j soboto od 20—22. Water-polo ponedeljek, sreda in petek od 20—22. trening se prične s ponedeljkom, dne 20. t. m. — Načelnik. Ilirija (smuška sekcija): Sestanek smuške sek cije danes v petek ob pol 7 v klubovi sobi. Radi predstoječih tekem, važno! — Načelnik. HOCKEY. Angleži v Innsbrucku. Angleško reprezentančno hockey moštvo je gostovalo v Innsbrucka napram tamošnjemu Eislaufvereinu in doseglo pičlo zmago z 2 : 1, Nemci so imeli izbornega vratarja, t ekme v Švici. Kombinirano moštvo berlinskega Sriilittschuhkluba jo z dvema tekmama tudi v Švici pokazalo visoko formo nemškega hockey -športa. Z igro proli Kuuderslegu je Berliner S. C. dosegel zmago v razmerju 9:0. Naslednji dan pa so Berlinčani napram Adelbodenu zmagali celo z rezultatom 10:0. — V Švico so prišli tudi Kanadčani, ki so v svoji prvi tekmi imeli za nasprotnika Kosey • G.staad. Brez napora je izvrstno moštvo Toronto kluba zmagalo nad Švicarji z 12:0. Povsod, kjer jc kanadsko moštvo doslej nastopilo, je zmagalo z veliko premočjo. Ugotovimo lahko, da Toronto v Ev-I ropi nima pravega nasprotnika in da bo to moštvo dovolj cas!no zastopalo hockey-spori na bližnjem prvenstvu sedaj, ko je spoznalo vse svoje evropske i nasprotnike. Anglija gostovala na Dunaju. Angleško rc-1 prezentančno hockey moštvo je gostovalo na Dunaju proti dunajskemu Eislaufvereinu, ki je ojačil svoje moštvo z znanim dr. VVatsonom. Igra je bila žejo napeta in obe strani sla se borili s silno voljo. Ne-( 1 ločen rezultat 2:2 odgovarja poteku igre. Prvi del tekmo jo končal z 0:0. Vrstili so se divji in nagli I napadi obeh mošlev, toda uspeha ni bilo. V drugem delu igre so zavladali Angleži, ki so si zagotovili 2 uspeha. W. E. V. pa se je revanžiral z 1 uspehom. Rezultat 2:1 v korist Anglije. V zadnjem delu tekme pa je izgledalo, da so Angleži utrujeni, kajti niso več nudili dovoli močnega odpora Dunaju, ki je postavil končni rezultat 2:2. TENIS. Najboljši poklicni teniški igralci na svetu Amerikanci so razglasih sledeče igralce kot svetovno najboljše profesionale: 1. Kari Koželnli. 2. Richards; 3. Albert Burke; 4. Majuch; 5. Snod-grass; 6. Kinsey; 7. Rammillon; 8. Plaa; 9. Edmund iiurke; 10. Josip Koželuh. NOGOMET. WAC na Malti. Dunajsko moštvo WAC-a je odigralo na Malti svojo poslednjo tekmo ni-prum Sliema Wanderers. S 5 : 1 je zmagal WAC nad Angleži in s tem dosegel vsega priznanja vreden rezultat. Polčas 1:1. Ogrska bilanca božičnih in novoletnih turnej. Vsa potovanja ogrskih nogometnih klubov so končana. Odigrano je bilo 47 tekem, v kalerih se sodelovala sledeča moštva: Ujpest, Hungaria, Bastya, III. okraj, Nemzeti, Tovarna Bohn, BSE in univerzitetni team. Tekme so se vršile v Italiji Nemčiji, Španski, na Grškem in v Egiptu. Ogrski klubi so dosegli 31 zmag, 6 neodločenih rezultatov in bili 10 krat poraženi. Razmerje golov ■ znaša 133 : 82. 'd Tekme za angleški pokal. Prva glavna rundt( tekem za angleški pokal je prinesla Ird boi, kajti 8 tekem je ostalo neodločenih. Naj omenimo Ic ; nekaj rezultatov najbolj znanih klubov. Shcffield ! Wednesday—Buruley 1 :0; Aston Villa—Readinf 6:1; Arsenal—Chelsea 2:0; Blackpool—Stock-port 2:1; Corinthians—Millwall 2:2; Lecds— Crystal Palace 8:1! Ni bilo slabo. Lep finančni uspeh so do%egI. Francozi pri zadnji nogometni tekmi Pariz—Berlin. Čeprav je bilo vreme slabo, so po poročilih francoskih listov pobrali 120.000 frankov vstopnine, BOKS Sharkey proti Scottu. Po dolgotrajnih poga-! janjih med managerjem Sharkeya in Scota, je bil? i končno vendar podpisana pogodba. V tej namret i je določeno, da bosta Sharkey in Scott 27. febrti-I arja v Miami nastopila v borbi, določeni na 15 I rund. Oba tekmovalca bosta dobila vsak eno če-I trtino blagajniških dohodkov, le Scott dobi eno petino v slučaju, ako bi vsi dohodki ne znesli 200.000 dolarjev. Sharkey in Scott sta se istočas-' no zavezala še za en nastop, ki pa se bo vršil v ; poletju in sicer v Madison Square Garden. Iz društvenega zwtienia Današnji koncert, ki bi se moral vršiti ob 21 v Filharmonični dvorci in katerega bi izvajal Zagrebški komorni kvartet je odpovedan. Glasbena Matica prosi p. n. osebe, ki so kupile vstopnice, da jih vrnejo Matični knjigarni. Koncert Glasbene Matice v Hrastniku. V nc tleljo popoldne ob 5 koiiccrlira pevski zbor Glas bene Matice v Hrastniku v dvorani >fbrodnega do ma. Na koncertu se izvaja program s francoske tur neje. Prijatelje zborovskega petja v Savski dolini opozarjamo in vabimo na ta konccrt. Seja Stolne prosvete je nocoj v Jugoslovanski tiskarni ob 8. Vič. Skioplično predavanje: Danes v petek, dne 17. januarja ob S zvečer predava g. prof. Ehr lich o afrikanskih misijonih. Vljudno vabimo vsi člane prosvetnega društva osobito pa Gospodinjo — Kino Društveni dom Glincc. Vse obiskovalci kina opozarjamo ua II. del svelovne voine, ki st predvaja jutri v soboto ob 8 zvečer in v nedeljo, 19. jan. ob 4, 6 in 8. Kamnik. V društvu »Kamnik« vlada v tekoči sezoni živahno življenje. Društveni predsednik g. dr. Zvokelj skrbi za redna mesečna predavanja združen.. s filmi. Doslej smo videli nekaj najboljših kulturnih filmov. Dramatični odsek se pridno pripravlja nn novo veliko predstavo, ki jo vprizori v februarju. Za gojitev medsebojnega prijateljstva in večje družabnosti je društvo priredilo v sezoni dvoje zabavnih večerov. Želeli bi, da bi tudi društveno peti e ne zaostajalo za drugim društvenim življenjem. Saj prav to vabi poleg iger najbolj mladino v društvene prostore ter ji vzbuja ljubezen do narodne in umeln pesmi, jo izobrazuie in plemeniti. Borovnica. Prosvetno drušlvo bo v nedeljo. 10. I. m ob 3 popoldne priredilo igro »Goslark • naše ljube Gospe. — Predavanje. V nedeljo 12. t. nt. nam je g. profesor Jan B. Scdivy iz Mat i bora v domu prosvetnega društva predaval o Bolgariji in tamošnjih verskih prilikah. V predavanju, ki so ga spremljale skioplične slike Sofije, je poua' dejansko sliko razmer v Bolgariji ter v jedrnatih besedah razjasnil pravi pomen dela za zedinjenje z vzhodom, povdarjaioč način, ki se z njim da mise' zetlinjenja pri pravoslavnih najbolj uveljaviti, namreč z vzgledi kaloliške karifativnosfi in prave !jt bezni. Priporočil je zlasti širjenje »Kraljestva bo jega«, ki prihaja v našo faro v obilnem številu, IV izvodih. Predavanje jc svoj namen gotovo doseglo. MALI OGLASI VsaHa drobna vršilca l-SO t»ln ali vsaka beseda SO nnr Nn|man|il og as i- S I In. Uglasi nad ttvvcl vrstic se ra£un«|o vH«., Za odgovor znam.o Na vpraianla brez znamke ne odgovar|amol Oskrbnik z večletno prakso, želi primerno mesto za takoj. Naslov v upravi pod »Zanesljiv« št. 623. Vajcnca za pekovsko obrt sprejmem takoi ali kasneje. Hrano in stanovanje pri mojstru. Več po dogov. Filip Ambrožič, Bled L Izjava. Anton Matjažič izjavljam, cla nisem plačnik dolgov, katere bi napravil moj sin Ivan Matiažič. Moste pri Ljubljani. I Kuharski tečaj tromesečni, ,na dr. Krekovi mešč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški se prične 3. febr. 1930. Pouk se vrši od pol 3 do 7 zvečer. 2 kijučav. pomočnika dobro izvežbana kot samostojna vodovodna instalaterja sprejme takoj Ivan Triller na Bledu. Magistra farmacije izurjenega, zanesljivega, energičnega, ki je že bil zaposlen v kaki drogeriji na debelo in ie odslužil vojaško dolžnost v Kraljevini Jugoslaviji, sprejme takoi Arglcška dro-gerija, Knez Mihailova 33, Beograd. Pismene ponudbe s prepisi potrdil iz zadnjega službenega zaposlenja, kakor tudi spričevala z novejšo sliko. Mesto stalno, plača dobra, J Objave Preklic! I Zoper revmatizem išijas, trganie, živčne bolečine, bodljaje itd. rabite davno preizkušen protinski cvet ki ga Vam pošlje z navodilom in s poštnino za 40 Din lekarna pri »Angelu varhu« na Vrhniki 23. - Drugod se ne dobi. 1ШШ' Gostilno v najem iščem v Kočevju ali v bližini. Plačam najemnino naprej. Naslov prosim v upravi »Slovenca« pod št. 629. Stanovanja Lepo sobo meblovano, je oddati takoj. — Nasiov v upravi Podpisani s tem pre- »Slovenca« pod št. 553. klicujem vse žaljive be- , c*—,«,.«.».!.. sede, ki sem jih govoril I Stanovanja o gdč. Mici Vidmar iz eno dvosobno in dvoje Domžal, kot neresnične enosobnih se takoj od-Jože Kralj, dajo. - Vprašati: Mari-Domžale. bor, Magdalenska ul. 34. AKO RABITE TISKOVINE Posestva Manjšo hišo v centrumu Ljubljane -kupim. — Več v upravi »Slovenca« pod št. 615. 1ЕШШ Pianino črn, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 451. Puhasto perje kg po 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemična čistilna perja. Ste li svoj denar zavrgli? 20% kronski boni, katere je vsakdo prejel pri žigosaniu kronskih bankovcev — se po naj-kulantnejši ceni kupujejo Prometna bančna družba z o z.. Maribor. Cankarjeva ulica 14. Pianiai in glasovirji. Zvočni in solidni. Priznana iz-lelava. Popravila in velu-vanja od prvovrstn i) -pec. moči. - Naju ž e cene. Dolgotrajne uaiancije. — Zastopstvo „Mannborg" harmonijev). I Oglje in drva vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol. Ljubljana Miklošičeva cesta 6. 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za iožni zavod d d.. Osijek. Desatična ul 27. II« Premog in drva dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A. Jerančič, Karlovška cesta 8. - Telefon 3457. Prodam brivnico v sredini mesta takoj. Ponudbe pod »Brivnica« na oglasni oddelek »Slovenca« št. 633. Šivalni stroj Singer, zaprt, se proda. Naslov v upravi lista pod št 625. Tovorni avto ali osebni, malo rabljen, kupim od 40—60 HP. — Ponudbe je poslati na upra».., »Slov.« pod značko »Avto 1930/40—60 HP« štev. 430. Naprodaj je: 2000 kom. strešne zarez-ne opeke, 1 Fresni stroj , za mizarstvo, 1 skobclni stroj. - Naslov sc poizve v upravi »Slov.« št. 651, 0ш in Koruzo a«pite najeencje pri tvrillf /V VOlII (JUDIJANA Rcstjeva ccsta 31. ишдшмм Ljubitelji umetnosti! Dne 17., 18., 20. in 21. januarja se bo prodala za vsako ceno 230 komadov oljnatih slik, antičnih in novih, 600 komadov zgodovinskih narod, noš, starega denarja, skrinj, zgodovinskih dokumentov, vaz itd. Cena od 10 Din višje. Izkoristite priliko! Kupljene stvari se morajo takoj odnesti. Ogledati si je mogoče od 9 do 1 in od 3 do 5. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 33 (Košak). Izmed sodobnih književnih izdaj so dr. Ivan Pregllevi izbrani spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broš. Din 45'—, eleg. vezan Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. v Ш Ш ■ . У Pridobivale novih naročnikov! Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je naša nad vse ljubljena MAJDICA za vedno zapustila. Položimo jo v petek k večnemu počitku. Ljubno ob Savinji, dne 15. januarja 1930. Dr. Jože Aili-ovi. Zahvala V najtežjih urah našega življenja, ko nas je zapustil naš nenadomestljivi, edini sin in brat Miro Kune smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakomur posamezno zahvaliti ter se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gosp. dr, R. Jugu, preč. gosp. dr. p. Angcliku Tomincu, akademikom pom. voj. akadem. v Dubrovniku za častno spremstvo, njegovim sošolcem, ter ostalim za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Srčna hvala vsem, ki ste s tolikim in tako lepim cvetjem zagrnili grob našega ljubljenca. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 18. januarja ob 8 v stolnici. Ljubljana, 16. januarja 1930. ŽALUJOČA RODBINA KUNC. Naša najboljša, skrbna mama, stara mama, tašča, sestra, svakinja, teta in sestrična, gospa Marija Gajšek roj. Tramšek vdova šolskega ravnatelja jc po dolgotrajnem, vdano prenašanem trpljenju dne 16. januarja 1930, previdena s tolažili svete vere, v 61. letu izdihnila svojo plemenito dušo. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v soboto 18. januarja 1930 ob Vi 15 iz hiše žalosti, Vojašniška ulica št. 1, na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 16. januarja 1930. Minka, Božidar, Stanko, otroci. Tilka roj. Horman, Stana roj. Gerlovič, sinahi. Božidarček, vnuk. Kati Prosa, Josi-pina Košar, Fani Pečnik, sestre — vsi ostali sorodniki. Brez posebnega naznanila f.--- . ■ 1 1 . , .- , •■ -f . r. iWBf : Inserirajte v „Slovencu"! J<< I «o nos . d i >° .U» » NO S TJ . — ^ S .5 «*>N rû Л a ««a i _- *ae 1 J « o o If ç-g "^uiO.S o o O o « • C N — < ■&n9 NJZ :=. O ° o — a à " NOO ji I So Nz « . N œ (\i . c c — S C1 _>u q Ф ш I rt 8d" saN- a M "5 gg s> „u > 'O S™ N< p'Z 8