Eaioliik cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. »iO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za «'etert leta 1 cld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl ; ako zadene na ta dan praznik, izHe Danica dan*poproj.
List 37.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 12. kimovca 1879.
Nagovor
preč. gospoda kanonika Petra Urha pri 251etnici na Dobrovi 26. vel. serpana 1879.
(Konec.)
B)
Kelih zveličanja bom vzel in ime Gospodovo bom klical. Svoje obljube bom Gospodu opravljal vpričo vsega njegovega lj udstva.
1. „Kelih bom vzel", t. j., zahvalno kupo bom vzel, ter jo bom Bogu v čast in hvalo pil; tako se hoče David Bogu zahvaliti. Kristjan pa s temi besedami obeta opravljati naj prijetnisi zahvalno daritev — daritev sv. maše, in ž njo hvaliti Boga za prejete dobrote.
Brat v Kristusu! tudi Ti se s tem zahvaluj. Opravljaj daritev sv. maše. Kristus sam nas v to opominja, ker rekel je: „To storite v moj spomin." Darujmo, da se bodo tako spolnovale besede preroka Malahija: „Po vsih krajih od solnčnega vzhoda do zahoda se bo čista daritev opravljala gospodu vojskinih trum." (1,11.) Sleherni dan vzemi hostijo, vzemi kelih in opravi neker-vavo daritev. Nič naj Te ne odverne od sv. maše. Ko v pervih časih niso smeli očitno maševati, šli so v podzemeljske katakombe in tam pod zemljo so daritev opravljali. In v 16. stoletju so ni Angleškem duhovni se podajali pod streho in tam v Tnalih, ozkih izbicah so maševali. In ko je v naj novejših časih nastalo preganjanje katoliških duhovnov na Nemškem in v Švici, ko je deržava jim cerkve vzela, hodili so na pode, v skednje, in tam so maševali. Poprej — ob času Pariške komune, ktera je duhovne zapirala v ječe, maševali so sami — in naj hujše jim je bilo, ako tega niso mogli storiti. Taki zgledi naj Te vnemajo, da si boš v naj veči srečo štel, ko Ti bo mogoče opraviti naj čistejši daritev. Glej, ko mašuješ, takrat se sam Jezus namesti Tebe zahvaluje nebeškemu Očetu za vse Tebi podeljene dobrote, in on samega sebe Bogu v zahvalo daruje. Ni mar to naj čistejši, naj lepši, naj vredniši zahvala? In oh, kolika sreča za Te! Pomisli, Kristus Je v Tebi in Ti počivaš na njegovem sercu! Ker pa David pravi: „Kelih zveličanja bom vzel", se tudi Ti čez vse prizadevaj, da bo sv. maša tudi Tebi v zveličanje, ne pa v pogubljenje. Zato ne pozabimo, da tudi nam duhovnom veljajo besede sv. Pavla: „Človek naj samega sebe presodi in potem naj je od tega kruha in pije od tega vina;
zakaj kteri po nevrednem je in pije, sam sebi je in pije sodbo in pogubljenje." Kar je duhoven rekel v pervih časih pred sv. obhajilom: „Sveto je le za svete!" to tudi nam velja, da se altarju vselej le v stanu gnade Božje približajmo — brez greha — vsaj smertnega greha, ker kakor prerok pravi: „Oči Gospodove so čiste in ne morejo gledati hudobije." (Hob. 1, 13.)
Očistiti hočem tedaj svojo dušo v zakramentu sv. pokore, ako bi bil kterikrat toliko nesrečen pasti v kak greh. Vendar to še ni zadosti. Pripravljati se hočem tudi za sv. mašo, ker cerkveni očetje imenujejo pripravljanje posodo, s ktero se gnade zajemajo iz studenca milosti. Kolikor veči je posoda, toliko več se zajme. Kolikor bolj se bom pripravljal, toliko več gnad bom zadobil. O da bi mi Bog dal to gnado, da bi vselej se pripravil za sv. mašo kakor da bi bila ona zadnja — kakor da bi bilo ravno to sv. obhajilo — moje zadnje!
2.	„Ime Gospodovo bom klical", t. j., molil bom. K temu me opominja David, rekoč: „Pridite, molimo in pokleknimo pred Gospoda! Pridite, radujmo se v Gospodu; hvalo pojmo Bogu, svojemu Zveličarju. Prehi-tujmo njega obličje z zahvalo in v psalmih mu glasno pojmo!" t. j., prav zgodaj hodimo Gospoda molit in hvalit, ker to je znamnje velike gorečnosti za čast Božjo. (Ps. 94, 1—7.) Molimo z veseljem brevir. Glej, v teh molitvenih bukvah najdeš očake, preroke, Jezusa, Marijo, aposteljne, svetnike in svetnice. Tu Ti stopijo pred oči naj lepši zgledi, kteri Te učijo, kako da moraš živeti, ako hočeš tudi z njimi vred se veseliti v nebesih.
Obiskovati pa hočem tudi zanaprej prav pogostoma Jezusa v presv. Kešnjem Telesu. Tu hočem ogrevati serce, tu se hočem tolažiti, tukaj za sebi izročene ovčice moliti; za vse, kteri so kdaj poslušali moje pridige in moje keršanske nauke; kteri so bili kdaj pri meni pri spovedi; kterim sem bil kdaj ali v lep zgled — ali morebiti pa tudi v spotikljej; o da bi se nobena teh duš ne pogubila! Moliti hočem za vse svoje dobrotnike, za vse prijatle in znance, moliti posebno za duše v vicah, ktere morebiti še zarad mene terpč ali od mene pomoči pričakujejo. Brez prenehljeja hočem moliti in Boga prositi, ker vem, da ne ta, kteri seje ali priliva, je kaj, temuč ta, kteri rast daje.
3.	„Svoje obljube bom Gospodu opravljal vpričo vsega njegovega ljudsta." Vabil in klical bom staršem: „Pustite male k meni priti"; zbiral bom otroke okoli sebe, ter jih učil Boga spoznati, ljubiti, mu služiti in ga moliti. Trudil se bom za mladost toliko bolj, ker včm, da čigar je šola, tega bo tudi družina, tega der-

žava, tega «vet — ve« prihodnji človeški rod. — Učil bom device, da bodo akerbne za čistost in bi postale pametne in se previdile z oljem, da kadar Ženin pride,
{ih bo najdel čuječe in pripravljene iti na ženitvanje.
Jčil bom mladenče, rekoč: „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi." (Mat 19, 17.) Priporočati jim hočem talentov ne zakopavati, ne zapravljati kakor zgubljeni sin, temuč z njimi kupčevati, da bi slehern tudi enkrat zaslišal besede: „Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čes veliko postavil; pojdi v veselje svoiega Gospoda. (Mat. 25, 21.)
Trudil se bom za Marijo in Marto, za Jožefa Ari-matejca in Nikodema, ter se hočem prizadevati jih še k veči popolnosti pripeljati. Blagrujmo mater dobrih otrok, imejmo pa tudi usmiljenje z materjo, ktere otroci so napčni postali. Magdalene, tudi hudodelnika na križu se hočem usmiliti ter jih pregrešnih spon reševati. Ozdrav-Ijati hočem gobove, usmiliti se 38 lčt bolnega in mu na pomoč priti; z ljubeznijo se hočem truditi Samarijanko pridobiti za Jezzsa; iz Savla napraviti Pavla. In če bi se tudi grešnik že znajdel na parah (pregreh), ali če bi ga tudi že k pogrebu nesli (t. j. ko bi bil že na potu v pogubljenje), in če bi tudi že v grobu ležal (ves pokopan v naj večih pregrehah): klicati hočem noter v grob: „Rečem ti, vstani!" In oče bo zopet videl (poboljšano) svojo hčer, mati svojega sina, sestra svojega brata.
Tako hočemo zanaprej metati svoje mreže, tako okopovati vinograd, tako obrezovati smokovno drevo, tako pride vati med moko kvas, da se bo vse zboljšalo. — In vse tako rešene duše to bodo tisti prijatli, kteri bodo šli pred nami tje pred Božji sedež in za na naše zveličanje prosili.
5.^ „Kelih zveličanja bom vzel in ime Gospodovo bom klical." V mističnem (skrivnostnem) pomenu se to pravi: Kelih terpljenja bom vzel in Tvoje ime častil, ne pa hudo zoper taisto govoril, — delal bom po Jobovo, kteri tudi v svojem naj večem terpljenju nič nespametnega ni govoril zoper Boga.
Kakor solnce od Božiča noter do sv. Janeza Kerst-nika se vedno vikše pomika in veči toploto in rast na-pravlja — po sv. Janezu Kerstniku pa se zopet nazaj oberne in vedno nižje izhaja: tako, preljubi brat v Kristusu! ae bo godilo zanaprej tudi znami. Že je 50. leto nastopilo ali bo saj kmalo, in zapazil boš ali že tudi SDoznavaš, da Tvoje življenje 8e je navzdol obernilo. Kakor so poprej Tvoje telesne in dušne moči rastle, tako se bodo zdaj zgubljevale in nastopile bodo leta, od kterih pravi sv. pismo, da človeku ne dopadejo. Križ za križem bo nastopil, ena betežnost za drugo, z vsakim dnevom se Ti bo delo težavniše zdelo. Vendar ne stori kakor sv. Peter takrat, ko je hotel bežati iz Rima, kjer ga jo čakalo terpljenje. Sprejmi križ tako z veseljem, kakor sv. Andrej. Zakaj Jezus sam je rekel: „Kdor hoče moj učenec biti, naj vzame križ na rame in naj hodi za mano." — Vedi, da s cvetlicami potresena pot ne pripelje v nebesa; le ternjeva pot pelje tje gori. Zato so se aposteljni veselili, ko jim je bila priložnost dana za Jezusa terneti. Zato je rekla sv. Terezija: „Go-anod, terpeti ali tudi umreti." In sv. Magdalena Paciška : „Ne umreti, temuč terpeti." In sv. Katarina Sienska ni segla po zlati, ampak po ternjevi kroni, ker je vedila, da ternjeva krona ji bo tudi zlato zaslužila. Bodimo tedaj poterpežljivi, če še take nadloge pridejo čez nr.s; sej pravi sv. pismo: „V poterpežljivoati boste svojo dušo rešili." Vse dni svojega življenja hočemo tedaj s sv. Avguštinom govoriti in klicati: „Gospod, reži, tepi, žgi tukaj, le tam imej usmiljenje!" P. Bernard, misijonar v Kini, je bil vjet in k smerti obsojen. Pred smertjo je pisal svoji sestri na Nemško to-le: Še malo čass, in
moja duša bo zapustila svet, preselil se bom in šel tje v stanovanja izvoljenih in tam bom gledal lepotije, ka-koršnih še nobeno oko ni vidilo in slišal bom melodije, kakoršnih še nobeno uho ni slišalo, in vžival bom veselje, kakoršnega še nobeno človeško serce ni občutilo. Pa prej mora zernje zmleto in grojzdje stlačeno biti, ker le potem se zamore okusen kruh in dobro vino narediti. O da bi jaz postal pravi kruh in pravo vino — prav po okusu nebeškega Očeta! — O da bi tudi mi enkrat postali kruh in vino po okusu Jezusa Kristusa! To pa bomo, ako bomo vse križe voljno nosili.
To, preljubi bratje v Kristusu! sem želel danes z Vami premišljevati in Vam dati v spominek 251etnice. Kar slehern dan molimo: Gratiaa agamus Domino Deo nostro, to je, dajmo hvalo Gospodu svojemu Bogu! to hočemo posebno zdaj storiti, ko se bo včlika maša v ta namen služila — ter še posebno, ko bomo zapeli zahva-ljeno pesem — Te Deum laudamus. Vendar z zahvalo sklepajmo pa tudi obljube, kakoršne smo storili že pred 25 leti. „Introibo ad altare Dei — stopil bom pred altar Gospodov", ker pa spoznam svojo nevrednost, ponižati se hočem pred Bogom ter klicati: „Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa — moje zadolženje, moje zadolženje, moje naj veči zadolženje." In da bi zopet v kako slabost ne privolil, hočem se oborožiti z molitvijo. Domine, labia mea aperies — Gospod odpri moje ustnice, da bom zamogel toliko pobožniše svojo dušo in svoje serce k Bogu povzdigovati. Z molitvijo pa bom tudi sklepal delo, ter se trudil doma, v šoli in v cerkvi, da bi z Božjo pomočjo pomagal drugim v zveličanje. Rečem pa tudi: O Gospod! stori z menoj, kar je Tebi všeč, glej! pripravljen sem terpeti, ako želiš mene nevrednega Sebi enacega storiti. Le to Te prosim: Pomagaj mi moj križ nositi!
Oče nebeški, varuj me tudi zanaprej kakor svojega otroka; Jezus Kristus, podpčraj me kakor svojega brata; in sv. Duh, uči me, kakor svojega učenca! Ti pa, nebeška Kraljica, bodi tudi zanaprej moja mati, moja pomočnica! Zročim se pa tudi, o moj angelj varh, v tvoje varstvo, ter Te prosim, stoj mi na strani prav do zadnjega trenutka. Patron moj, prosi za-me, da bom zamogel po Tvojih zgledih živeti. Vsi angelji in svetniki, prosite za nas! Pa tudi Vi, keršanski poslušalci, ki ste se v tolikem številu z nami zbrali, molite in prosite za nas, da bi vsi skupaj tudi v nebesih se veselili in Boga hvalili, rekoč: Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu! Amen.
tíraioréine in <Irugi pripomočki r pomoč tintam r ricah.
Spisuje V. K.
(Dalje.)
Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Amen.
Da bi skladatelj „rožnega venca za duše v vicah" prijatlom vernih duš prav ob kratkem pomen psalma „Iz globočine" naznanil in jim na jezik položil, česa da naj Boga med to molitvijo proaijo, dostavil je psalmu „Ia globočine" kot raalago neko kratko pa ailno gin-ljivo molitev aa mertve, namreč: „Goapod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim avetil Amen." To molitev cerkev moli pri pogrebnih in drugih mertvaških opravilih in ima ravno ta pomen kakor ona molitev pri spominu za mertve pri a?, maši „Proaimo te, o Gospod! te in vse, ki v Kriatuau počivajo, de ni v kraj hladú^ luči in mirú."
V tej kretki molitvi je naznanjeno, kako strašne bolečine duše v vicah terpijo. Revež je jetnik, ki v j-či, oropan prostosti, obžaluje svoj žalostni stan. Še tiUJSl je, ako mu manjka tudi mile svitlobe, ako nima ne miru ne počitka, ako ga kdo še terpinci. Vse to morajo tudi duše v vicah terpeti in sicer v taki meri, de se po besedah sv. Avguština, sv. Tomaža in drugih cerkvenih nčenikov vse terpljenje sveti s terpljenjem duš v vicah ne di primerjati, in da se njih terpljenje od onega v peklu le v tem razloči, da je v peklu večno, v vicuh pa je časno, to je, da bo enkrat nehalo. S to molitvijo nas cerkev opominja, naj Boga priserčno prosimo, da reši včrne duše iz vic, vedoč, tolikanj jih peče, da so v vicah zaderžane in jim še ni dano gledati in vživati Boga, po kterem bolj kopernč, kakor v poldanski vročini žejni človek po merali vodi; vedoč, da se ondi svojih malih grehov očišujejo, ali pa pokoro, ki so jo bile že na zemlji sačele delati za svoje velike že odpušene pregrehe, pa je niso pred smertjo dostale, dodelavajo v ognju, proti kteremu je po nauku cerkvenih učenikov naš pozemeljski ogenj komaj ie senca. Opominja nas Cerkev Boga prositi, da bi jim dal kraj luči in miru, ker vč, da so v veliko žalost vtopljene in polne nepo-koja. Dasiravno duše v vicah v Boga zaupajo; dasiravno so tako poterpežijive v svojem terpljenju in v voljo Božjo vdane, da ne more nobeden, tudi naj svetejši človek na tem svetu tako poterpežljiv in v voljo Božjo vdan biti; vendar le jih z veliko žalostjo in velikim nepokojem napolnuje to, da so še od Boga odločene in z nepopisljivim terpljenjem obložene. Torej nas spodbada Cerkev v tej molitvi, naj prosimo Boga, da bi jim že skorej dal solnce nebeškega veselja zasijati, in večni mir in pokoj vživati.
Gledč na to, da nas ta molitev „Gospod, daj jim" itd. na nepopisljivo terpljenje duš v vicah spominja in spodbuja, da jim pomoč skazujmo; gledč na to, da je ta „rožni venec", kakor že njegovo ime „rožni venec za duše v vicah" naznanja, v pomoč dušam v vicah namenjen : je pač skladatelj prav imel, da je to kratko ginljivo cerkveno molitev za mertve „Gospod, daj jim" itd. privzčl in tako vravnal, da se ne moli samj za psalmom ,,Iz globočine" ali za „očenašem in češenama-rijo", ampak da se tudi vmes za vsako desetko zd>h-ljejev „Sladko Serce Marijno" ponavlja, da bi se res tim bolj gotovo ves čas, ko ta rožni venec za duše v vicah molimo, ubogih duš v vicah in njih terpijenja spominjali ter toliko bolj goreče za-nje molili.
Privzel se je p^alm „Iz globočine" in molitev „Gospod, daj jim..." gotovo tudi zato, ker se je mogoče z njimi tudi odpustkov vdeležiti, ki se zamorejo dušam v vicah v prid oberniti.
Treba je v ta namen moliti psalm „Iz globočine" s pristavkom „Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna loč naj jim sveti. Amen.", kakor je brati v bukvah od visokočast. ljubljanskega knezo škofijstva po-terjenih, „Odpustki, spisal P. Janez Sajevic', str. 142, in v „MaureTs Abia^se" str. 145.
Odpustki: 1. Odpustek 100 dni dobi, kdor ta psalm z versticami in odgovori „Gospod, daj jim" itd. zvečer kleče in pobožno moli v pervi uri po angeljskem če-šenju, to je, precej ali vsaj preden še ena ura po Marijnem zvonenju mine, ali kakor je po nekterih krajih navada, da se kake pol ure ali eno uro po Marijnem zvonenju še za duše v vicah pozvoni. Kdor pa ne zna tega psalma, naj mesto njega moli „očenaš" in „češena-marijo" s pristavkom „Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti."
2. Popolni odpustek enkrat v letu, kteri dan koli hočeS, ako si skozi vse leto zvesto to molitev opravljal,
in se tisti dan, ki si ga izvolil, spoveš in sv. Obhajilo prejmeš. (Klemen XII, 14. avg. 1736.)
Ti odpustki se zamorejo tudi dobiti v tistih krajih, kjer se zveččr nobeno anamnje z avonom ne daje aa duše v vicab, da le moliš, kakor je spredej omenjeno. (Pij VI, 18. sušca 1781)
Ker se je omenjenih 100 dni odpustkov le takrat moč vdeležiti, ako se psalm „Iz globočine" ali „očenaš" in „češeramarija" z naslednjim pristavkom „Gospod, daj jim" moli zvečer v pervi uri po Marijnem svonenji, torej dobro storiš, ako ta „rožni venec za duše v vicah" ob tem čašU moliš, ker se takrat z njim za 100 dni več odpustkov vdeležiš, kakor pa če ga moliš ob kakem drugem času.
Predragi prijatelj ubogih duš v vicah! Kadar koli slišiš zvečer ob Marijnem zvonenji ali kake pol ure ali eno uro pozneje zvoniti za duše v vicah, spominjaj se, da kakor je solnce šlo za goro in tema nastopila, tako je v teku pretečenih 24 ur okoli 86 000 ljudém nehala sijati luč življenja (86.000 ali nekaj več ljudi namreč vsak dan umerje), izmed kterih jih je mnogo šlo v % ;ce, kjer si same nič več ne morejo pomagati, za ktere je nastopila ojstra pravica božja, kteri zdaj v vicah zadostujejo. Med tem, ko se ti zvečer ohladiš, ponoči opo-čiješ, se naspiš in poživiš in ob zjutranji zariji zopet vstaneš.. pa vedi, da duše v vicah še med tem čaeom nimajo mirú, ne počitka, ne híadú, ne luči; ampak le vedno terpljenje je njih delež, in taki ogenj, ki v temi žge, je njih postelja. Predenj greš k počitku spominjaj se jih, zmoli za-nje psalm „Iz globočine" ali „očenaš" in „češenamarijo" s pristavkom „Gospod, daj jim...4', zmoli „rožni venec za duše v vicah"; ako bi ne mogel spati, obmoli ga še večkrat, s Čimur sebi in dušam v vicah pomagaš.	(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
V Suši Zaliloške fare se je naznanjeno kronarje Marije Device Loretaos*e z D-tetom Jezuškom na mali Šmarinj prav častitljivo io ginljivo doveršilo. ¿Jili ste kroni blagoslovljeni od milg. kneza m škofa na Uori-oanib po rimskem pontiti«calu. Podobo Matere B«ž}e z Jezuškom je zares lepo in spodbudno izde-ai podobar g. Janez G6sar Duplantki, mož, ki ima zraven druzih lepih lastnost tudi to, da ooljubijeno delo o določenem času dogotovi, kar je pri rokodelcih in umetnikih redka dobrota. Neizrečeno ljubeznjivo gleda Jezušek, Marija pa ima dobrotno-usmiljen obraz. Kroni je prav lepo naredil g. Zsdnikar. Kronanje in drugo opravilo je po škofrskem dovoljenji zverševal vrednik tega lista. Pričujoči so bili zraven domačega č. g. duhovnega očeta še čč. gg.: fajmoštra šentlenarski in sorski, škofi iski kaplan Ant. Koblar in novomašnik Tora. Potočnik. Ker je bilo v domači farni cerkvi ta dan žegnanje, je bilo zjutraj cerkveno opravilo doma ter nis> bili domači s slovesnostjo v Suši nič na škodi (kar je bilo nekoliko raz-trošeno). Po osmih je bila ginljivo okinčana podoba v domači cerkvi slovesno blagoslovljena, belo oblečene poštene device so jo vzdignile, droge so ob strani svetile, štiri — po dve in dve skupaj — so nesle obojni kroni na blazinicah, ter se je Marija z Jezuškom v slovesni procesiji med petjem lavretanskih litanij io molitvijo nesla po mični dolini in potem v višavo proti božji prti in poslednjič v cerkev Marije D. Lavietanske v Suši. Pri tem obhodu, ki je terpel dobro uro, je čilo ljudstvo močno ginjeno, in ne manj potlej med kronanjem. Po primerni pesmi so duhovni intonirali „Magnifikat", kterega so pevci in pevkinje prav slovesno peli. Domači
gosp. župnik so med tem krono Jesaškovo vseli s blazine, jo položili na oltar, na kterem je tudi nova Statva stala; pričujoči Be nato s celebrsntom vred globoko poklonijo, celebrant stopi na stopnice, dene božjemu Detetu kronico na glavo in jo priterdi, in po novem po-klonu je bila kronana enako Marija Lavretanska; na-sledovalo je pokajenje in pokropljenje; silo priserčno in ginljivo je bilo poslednjič, ko so sa celebrantom sver-stoma sli novo-kronanemu JezuŠku in Mariji čast aka-aovat: Vsak se je poklonil, najprej Jezusku in potem Mariji nogo poljubil ali obleko, kar so sa duhovni opravile tudi deklice nosivke, in več druzih pričujočih. V cerkvenem nagovoru je bilo pojasnjeno tole: Marija novo-kronana z Jezuškor» na rekah je Vaša Kraljica, — 1. Kraijica teh, ki ste na zemlji: 2. Kraljica teh, ki so ismed Vas že v nebesih, pa tudi tth, ki so ali bodo v vicah.
Po slovesni bv. maši so šli duhovni in mnogo ljudstva k studencu, ki je nekoliko minut daleč spodej od cerkve v bregu. Lepo je znamnje s podobo Jezusa pri Jakopovem studencu, in prav v sredi ob tleh teče dosti obilen is zemlje. Blagoslovljen je bii križ s Kristusom spredej ob znamnji na \eri<u, potem slika v znamnji, in poslednjič tudi studenec, kterega so precej nato is pripravljenih posod pili — pričujoči duhovni in potem ljudstvo. V veliki vročini in po daljših opraviiih Be je kaj dobro prilegia pijača in „žegnanega studenca".
Odveč bi bilo praviti, da ljudstva je bilo vse polno in tudi od dalinih krajev, pa da je bilo vse veselo lepe slovesnosti. Naj bo vse Bogu in Mariji na čast, pa v dušno zadostenje preblagemu domačemu gospod očetu, ki so pri slabih telesnih močeh, skorej s prašnimi rokami doversili cerkev in druge naprave, pa vse tako prijetno, umetnosti in kersans^emu občutku tako primerno, da bi bilo komaj lepšega želeti. To pa tudi ljudje spoznajo, ker pri darovanji bo zložili precej čez šestdeset gold., kar )e na deželi redek primčrljt-j, in s tem bode sopet saj kosec še precej velikega dolgi odrinjen.
Od S¥. Trojice, 6. kimoves. (Požar.) 4. t. m. nas je ob 3/,12 dopoldne prestrašil ogenj, ki je v kratkem pokončal kozolec, žitno shrambo, hleve, 6 prešičev, vozove, m»-rvo, slamo in ves drugi letošnji pridelek posestnika P!antanča; zraven j* uogorela hiša in poslopje sosedovo. Šk oda se ceni do 3<J00 gl., ki je tolikanj večji, ker ni bil nihče zavarovan; torej so tudi toliko veči pomoči potrebni, za k t* ro naj so oobrim sercem goreče priporočeni. — Pomagat, so prišli zunai domačh Mokro-novžani z brizgainic . Za pomoč pri pogorišči, o katerem je bila v nevarnosti farna cerkev, farovško poslopje in vas, si v dolžnost štejem v imenu faranov izrekati očitno ZHhvalo vsim eg. Mokronovžanom, ki so pomogli ali prišli z brizgainico, in g. Pencatu, ki je pripeljal vos in sod za \odo.
Jožef Gerčar, župnik.
Za mnogotere p< gorele» dobrotniki že dari skladajo; ne dvomimo, da se b; do tudi teh usmilili in pomagali, da se iz ne*reče izkopljejo. Hvaležno bodimo darove sprejemali, zaznamnjevali in oddajali. Vr.
ll Sarajeva nam je prišlo prav prijazno pisanje, pisano 27. vel. serpana od preč. o. Andreja Busuk-a, župnika v S^rajevem, pcoblastenca škofovega. Prečastiti gospod župnik naznanuje, da miigosp. škof so na cerkvenem obiskovanji (viiitaciji, birmovanji), da viksega pastirja neizrečene britkosti tarejo, ker preteklo leto jim je pogorela nj.hova hiša z vsim, kar je bilo v nji; — to leto se jim je zopet ravno to sgodilo; — starašina redov:..kov, o. Pave!, jim je umeri, drugi pa, župnik na
Ogerskem, je hudo bolsn. Naročuje pa preč. gosp. škofov namestnik, da nsj se vse, kar imamo, naravnost do njega pošlje.
Pristavlja še preč. o. župnik, da katoliška reč je ondi v taki revšini, da skorej umira v svojem sderže-vanji, ko so vendar krivoverstva v silo veliko boljših okolišinah. Ko je boljši del ondotnega mesta ogenj pokončal, je tudi edina župnijska hiša zgorela. „Nektere reči", pravi, „smo sicer oteli, pa mnoge so nsm poškodovane. Da bi se temu pomagalo, sem sklenil čast. gospode duhovne prositi, da bi nektere maše opravili oa moj namen, ker nektere „intencije" bi morebiti tukaj dobil. Prosim ponižno, blagovolite poskerbeti in popra-šati, če bi kteri duhovni Vaše škofije hotli ktere maše na ta način opraviti, in pa po koliko maš? Moji slabosti bi se po tej poti prav veliko pomoglo." — (Če bi tedaj kteri gospodov duhovnov blagovolil kake maše v omenjeni namen greti s opraviti, prosimo, naj bi vred-ništvu tega lista naznanil, da preč. župniku P. Andr. Busuk-u to nasnanimo. Vr.)
v	V
Spod Gavna na Goriškem, 4. kimavca. (Zertva pruskih protikatoliskih deržavnih postav in cerkveni jezik, Splesovanje in slaba letina. Bivši in prihodnji misijon pa duhovne vaje v Gorici.) Že omenjene besede kažejo, da sem st nabral nekaj gradiva za Vaš cenjeni liat, ki utegne „Zgodnji Danici" prav priti. — Bil je pretekle dneve pri meni na potu v Rim neki duhoven iz reda sv. Dominika *), po naroduosti Poljak. Pravil mi je marsikaj, kako slabo se katoliški cerkvi zlasti na Po-znanskem godi in kako strogo se še vedno izveršujejo Bismarkove zloglasne protikatoliške deržavne postave, kako je pa tudi ljudstvo v svoji celoti, zlasti poljski narod po vsem Poznanskem **), pokrajini nekdanje velike Polonije, neomahljiv vsredi tlačenja in preganjanja istih trinoških deržavnih postav. Omenjeni duhoven, bliso 50 lčt star, je bil v dominikanskem samostanu v utem vterjenem mestu Poznanj še s tremi drugimi to-varši. Ker se sove red sv. Dominika red pridigarjev, so oni pomagali rasnim faram po deželi pastirovati, slasti od nekaj let zarad velikega pomanjkanja duhovnov, ki je nastalo vsled majnih pusta v. Večkrat so morali bežati čez rusko mejo, kjer bo jih pa ruske oblasti v miru pustile, akoravno bo za nje vedile. Ko so bili pa letos mesca maja vsi 4 skupaj domi, jih prusaška vlada pred se pokliče, ter jim naloži, da morajo ali precej podpisati deržavce majne postave in se po njih ravnati, ali pa nemško deržavo zapustiti. Ker so iste postave katoliški cerkvi, ako bi se duhovni po tistih ravnali, odveč sovražne, in imajo ob enem ta-le kratek obseg: Der-žava jo njih bog, kteri v prid se morajo vsi deržavljani bres izjeme uklsnjati, tudi zadnji cilj in konec je edino le deržava itd., se vč, da tega niso verli Dominikani podpisati hotli, niti mogii, niti smeli. Zapustiti so morali torej vsi konec maja t. 1. nehvaležno deržavo, ki zatira ne le katoliško cerkev, ampak na neslišaoi način poljsko narodnost v vsem javnem življenju, ksjti niti v ljudskih šolah se ne emš učiti poljščina! Ko bi Rusi tako satirali Nemce v baltiških pokrajinah, ali jude po vsej Rusiji, kak krik bi nemški in čifutovski časniki zagnali po vsi Evropi! Deržava zatira tsm narodove svetinje in dražčice, vero in jezik, judje pa vničujejo gmotno blagostanje poljske narodnosti, ter so tako rekoč: „neka deržava v deržavi!" Zares omilovanja vredni Poljaki slasti na Poznanjskem! Poljska je bila njega
*) Ime mu je Julijan Turkovič, iz ruske Poljske.
**) Vsa sadanja poznanska pokrajina šteje 2,800.000 Poljakov. Poznanj sam šteje 60.000 duš in 18 katoliških cerkvi.
dni branilo katoliške vere evropejskih narodov pred divjimi Turki; zdaj se v zahvalo tega njih vera io narodnost na Pruskem in Ruskem zatira ter le avstrijski Poljaki žive v miru zastran vere in narodnosti in so v tem oziru srečni in zadovoljni pod avstrijskim žeslom, kajti obojno imajo dobro zavarovano in vživajo tudi djansko ravnopravnost v javnem življenju.
Nadalje je pravil omenjeni pregnani dominikan, ki je iz Poznanja sem večidel peš prišel, da do avstrijske meje se ni smel nikjer 24 ur ustaviti, da bi se odpočil ; tako nesterpljive so prusaške oblasti vun do avstrijske Šiezije bile. Tovarn je zares izgledna deržava: „božjega strahu in lepega obnašanja", s čimur se hvalijo! Nad ubogim revežem, ki pa ničesa ni prosil, akoravno ni imel nič kakor par forintov, ktere je prejel za ss. maše v Podkraju nad Vipavo, in majhno culico pod pazduho *) seboj, sem najbolj občudoval njegovo čudno poterpažljivost in sadovoljnost, kajti vsega terpljenja in pomanjkanja je bil navajen. Po poti je navadno spal pod milim nebom, najrajše blizo kakšne cerkve, kakor ga je našel tudi cerkovnik v č. pod Cavnom z revno culico pod glavo. Po celi teden ni vžival na svojem dolgem potovanju gorkih jedi; le o nedeljah in praznikih je gledal za razloček med delavnikom dobiti kaj gorkega v želodec.
Imel je ruski v francoščini pisani potni list od ruskega poslanstva v Rimu, kamor je bil prišel 1. 1873 tudi večidel peš. **) Da je pa dobil od ruskega poslanca v Rimu potni list, izhaja od tod, ker pruski potni list je bil laški policiji v Rimu izročil in ta ga ni mogla pri njegovem odhodu is Rima več najti. (Lepa taka policija, kaj ne?) zato je šel tedaj laški policijski ravnatelj z njim k ruskemu poslancu, da mu je ta dal potreben list za vernitev v Poznanj, ker se je č. g. dominikan še z drugimi spričevali spričal, da je iz Rusko-Poljske domi.
Prašal sem ga še marsikaj; rekel je, da je s svojo osodo precej zadovoljen, akoravno je že iz dveh deržav zarad katoliške vere pregnan in da vsaka reč na svetu ima tudi svoje prijetnosti in take ima tudi njegova sicer žalolstna osoda; pa on se ničesa ne straši, ssj je tako božja previdnost dopustila itd. Od tega kratkega po-menjkovanja z njim — bil je le od jutra do po obedu pri meni — to moram vam izjaviti, imam tudi jsz nekaj koristi. Ravno pretekle dni je bilo čitati v slovenskih časnikih o potrebi in o nepotrebi narodovega jezika pri vsej službi Božji, celč pri sv. maši. Tudi jas sem bil svoje dni —• še kot gimnazijalec — sam tega mnenja; in ravno občenje z omenjenim Poljakom me je tega mnenja „radikalno" ozdravilo, kajti č. g. dominikan ni znal razun poljskega in ruskega nič kot latinščino, ktero sva morala govoriti io ktero mora sleherni katoliški duhoven umeti. Kako bi mogel, po svetu korakajoč, v svojem poljskem jeziku maševati, ko bi bilo tudi dovoljeno? Moral bi imeti seboj svoj „poljski missale", pa strežnika, ki bi mu znal pri sv. maši streči. In ljudstvo, ne vajeno kaj tacega slišati, bi se morda temu še po-smehovalo. Kaka zmešnjava bi morala po tem takem nastati po vsem katoliškem svetu! Kako bi se mogla katoliška vera vspešno razširjati po vsem svetu? Kake nepremagljive težave bi nastale potem vsim misijonarjem! In duhovni, ako bi bil vsak le v svojem jeziku podučen, in bi le v svojem jeziku msševal, bi se ne
*) Tako, da je lahko rekel s modrijanom Bias-om: Omnia mea mecam porto, to je, vse imetje seboj nosim.
**) L. 1869 je bil pregnan is Rusko-Poljske, ter je 1873 šel sam iz Poznanja v Rim, da si je sprosil sekularizi-jranje zarad preganjanja, ki je nastalo po majnih postavah tudi na Pruskem.
mogli med seboj še umeti ne. Kaka babilonska zmešnjava bi bila to, ker bi se ne mogli med seboj umevatii Če so že svetni diplomati sposnali, da jim je v porazutn in sa dogovore med seboj en edini, in to francoski jezik, neogibno potreben — kajti enega se lahko vsi diplomati ali vladarji naučč, vsih jezikov pa se ne morejo vsi navaditi, zakaj bi torej za véz edinosti ne bil v vesoljni cerkvi eden, — in ta je častitljivi latinski jesik, in tudi že zarad tega, ker kakor mertev se v ničem ne spremenuje! Pa to stvar je „Slovenec" že dovolj temeljito dokasal, torej „sapienti sat".
Letos je splošna slaba letina povsod po Primsrju, kajti po Krasu je pekoče solnce vse požgalo, po Vipavskem ni bilo že pričakovati dobre tergatve, ker je spomladno deževje ves zarod pokončalo, in kjer ga je zlasti po bolj vzvišenih krajih še kaj ostalo, je pa toča 17. in 18. vel. serp. uničila; le po Berdih in po Furia-niji bo sem ter tje še kaj vina. Spomina vredno pa je to, da odkar so začeli goljufni ljudje vino ponarejati in ga za pristno (pravo) prodajati, so čedalje bolj siabše tergatve, ter letos ni najti grozdja po večem delu Primorskega, skoraj niti za zobanje ne. Neizrečena revščina zadeva že zdaj kmete in tudi duhovne, kteri imajo večidel svojo plačo v vinu; kajti tako splošoe slabe letine zlasti za vino po večem delu Primorja ne pomni še sedanji rod. In vendar vkljub znani revščini se staknejo denarji za drago in nespametno splesovanje, zlasti po Vipavskem, po Berdih in goriški okolici, tako da znana namestniška okrožnica in naredba goriške nadšk<-tije od 1. 1876 so ostale popolnoma brez vspéha, akoravno nam Bog že z mnogimi slabimi letinami, zlasti pa z letošnjo, prav glasno pridga na zakerknjena ušesa v poeutnost pogreznjene mladosti in tudi starosti! Celó v fari R., kjer je bil preteklo zimo misijon, na občno zadovoljnost prav hvale vredno vojen, se niBO mogli že letos zder-žati, da bi na god svojih in ceie nadskofije varbov ne plesali! Se vé, da sarad nekterih plesalcev se ne smé reči, da je misijon bil brez koristi; če se pri nekterih sad ne pokaže, je pri druzih toliko obilniši. Taki so večidel povsod očetje občin ali občinski zastopi, ter podpirajo svoje dovoljenje za splesovanje z besedami, da „tako pride denar v občino?" Jalov izgovor! Daleč so prišli današnji kristjani, če izgovarjajo grešne priložnosti s videznioo svetnim dobičkom, ki t*ko malo časa terpi, mnogim kerčmarjem in najemnikom plesa pa prinese, kakor uči sem ter tje skušnja, prekletstvo, ter jim še ostslo pravično imetje polagoma ua nevidni način rgine. Nameruje se letos tje v jeseni napraviti tudi v drugem zeló potrebnem kraju goriške okolice misijon, kteremu Bog daj več vspéha! Pri dobrih in ne še popolnoma spačenih kristjanih misijon ima vselej svoj dober vspéh, kteri se mnogokrat še le pozneje prikaže. Vsak goreč duhoven pa si želi imeti misijon, ker ta ima moč obnoviti keršansko življeoje, kar je izredna gnada. Bres ve-čega ali manjšega vspeha se ni še obhajal noben misijon. Torej ne strašimo se dela!
V Gorici bodo imeli pa duhovni od 15.—19. t m. svoje duhovne vaje, ktere so nam naš prevzvišeni knes-nadškof v svoji nadpastiraki skerbi milostljivo omisiti blagovolili. Kar so vojakom vojaške vaje v sukanju orožjs in streljanju; bliso enako koristijo dnhovščini pa duhovne vaje, s kterimi se u¿é tako od sebe, kakor od podložnih vernikov odganjati in premagovati peklenskega in druge sovražnike človeških predrago odkupljenih dušic. Duhoven pride od tih vaj ves prenovljen in poterjen k svojim ovčicam nazaj. Kdo in kolikrat nismo že te milosti sami na sebi skusili? Bog da|, da bi ne bilo tisti teden odveč zaderžanih, in da bi se nas tih duhovnih vaj več vdeležilo, kakor se nas je vdeležilo leta 1877, ko nas je bilo pri tistih le 37 zbranih. Pa tudi se ni
treba ustreliti sleherne ovire, le nepremagljive ovire naj enega ali droaega saderžujejo. Še nobenega nisem slišal, da bi mn bilo kdaj žal, da se jih je vdeležil, ampak vsak je bil prav aadovoljen. Pri tej priliki imajo prijatli in znanci tudi lepo priložnost, da staro prijateljstvo obnovijo, ker se morda že več Ičt niso vidili, kar, se ve, da je glavna reč!	PodČavenski.
Kakšna je v deželi, kjer je Tnrk gospodaril.
Is Ercegovine piše kranjska gospodinja msrsiktere smešne reči, ki pa niso bres poduka; kažejo med drugim, kaj človeka na tujem še tolaži. *) Pravi pa:
Kakor ste že v mojem sadnjem pismu brale, sem, bvala Bogu, sdrava v Počitelj (?) došia. Za šest dni sva bila (s možem) v stanovanju pri nekem peku, ker tukaj ni nobene gostilne za popotnike; potem sva dobila sobo, od ktere je na mesec 5 gl. plačevati. V ti sobi moram kuhati, in še pissrna mora biti sa en čas tukaj, dokler se za drugo ne zvč; ta hiša ima 18 kamnitih stopnic odzunaj, to je v pervem nadstropji; dve okni imam na eni strani; skoz nji se vidi na reko Neretvo, ktera malo proč teče skoz to mestice, in tri imam ober-njene na veliki terg. Pa kakošen je ta terg? Hiše so večji del poderte, pota so pa takšne, da bi si človek po dnevi kmali nogo zlomil. Tik moje hiše so prodajalnice (štacune) narejene tako, ko tam pri vas svinjaki; še odpirajo se ravno tako; notri pa sedi prav moško turčin z dolgo pipo in puši tabak; včasih tudi zaspi, ker nima ravno dosti posla. Moji hiši nasproti, pa malo bolj na visckem, stoji turška vmošeja ali tempelj, v ktero pa ženske ne smejo iti. (Ženske imajo svoje molišnice ob straneh mošej, ki «o pa z omrežjem ločene od glavne ladije, ter so nekaki oratoriji. Tako saj je dalje na Ju-trovem. Vr.)
Devetnajstega unega mesca smo bili vsi, g. major, in vsi čsstniki, jaz in moj mož povabljeni h „kajma-kanu" na obed; ta kajmakan je bil in je še zdaj naj višji turški vradnis (deželni predsednik na Turškem), se ve, da ima zdaj vse major v rokah; ali vendar vleče še na mesec plače po 180 gl., — za kaj, ne vem? — Z možem sva pa ravno tisti dan morala v Metkovič iti po najioe reči; tedaj nisva mogla k obedu; dopovedovali so potlej, kake jedila so na mizo prihajale — še imen ne vemo. Mizo in stole so mčgli tje poslati, tudi krožnike, žljice, vilice in nože so mčgli seboj nesti, če ne, bi bili mčgli vsi z rokami iz sklede vleči, ker turki ne rabijo pri obedu druzega ko gole roke.
Dvajsetega unega mesca se je začel pri turkih 30-danski post, kteremu pravijo „ramazan"; ves ta Čas ne smejo turki celi dan prav nič jesti, še tobaka piti — puaiti ne smejo; ob šestih zveččr prižgč na turnu (mi-naretu) luči in s turna doli vpije turčin meni nerazumljive besede, da se daleč okoii sliši; potem se odprč „te lepe prodajalnice", zakaj po dnevi so zaperte; zdaj pa začnč turki od vsih strani skupaj vreti, kuhati, peči, jesti in kavo piti — vse tam po tlčh, — zraven pa tako pojo, kakor bi se jokali, — in to terpi vsak večer do dveh zjutraj; ob dveh začnč pa bobnati po mestu, in to vam je tak ropot, da ne morem nobeno noč spati, ker je vsa ta druhsl ravno zraven naše hiše — o ti gerde nesnage ti!
*) Čuda lepo. gladko in razumno gospa slovenščino piše, kar je pripisovati ljubljanskim nunskim šolum, ako se ne motimo, čez ktere šole sc pa že ene krati časniki jezike brusili oziroma na slovenščino. Druzih ljubljanskih šol z ravno takim šolskiui načertom blezo ne vidijo, kali?
Kristjanov je prav malo tukaj, in še ti so taki reveži, da se je usmiliti, bres obleke, bres nauka, tako saterti, da bi se človek zjokal nad njimi. Kaj vi veste tam, ko ste v svetem raju, imate prekrasno cerkev in tako dobre gospode, dobre šole: o da bi vas jaz mogla le za pol leta sem prestaviti, naj bi se učili, kaj s» pravi terpeti in po 3 do 4 ure j>o ti neznanski vročini v cerkev hoditi. Jaz ne morem, bodi Bogu potoženo, nikoli v cerkev..., zadnjič ko sem bila v Metkovicu, sem šla v cerkev in bila pri sveti maši, ali še tedaj ne pri celi. Za nedeljo mi je mož obljubil, da se peljemo do neke cerkve, — sej tudi voza tukaj vselej ni dobiti» Za tegadel mi je tukaj naj bolj težko, ker človek ne sliši ne pridige, ne keršanskega nauka, dostikrat še pri sveti maši biti ne morem; posebno mi je po cerkvi dolgčas. ..
Pri nas tukaj ne raste prav nič na vertih od same vročine, — še zdaj je takošno, da jaz ne pomnim kaj tacega noben dan v Ljubljani v naj večji vročini... Ne vem, ali vas bom še kdaj vidila; saj molite za-me, da me turčini ne pobijejo... Z vaeih podobic sem dve tabli naredila, da jih lahko pogostokrat pogledam. Zdaj vas pa jaz in moj mož prav lepo pozdraviva; OBtanite e Bogom.	J, D— ova.
Golobčik iz vic.
V nekem duhovakem vstavu na Tirolskem je pred kratkim umeri mašnih, ki je ondi veliko Ičt bival goreč spovednik in si je tudi drugač zbiral velike zasluge za nabesa. Skerbeč za druzih duše nikakor ni pozabil svojega lastnega zveličanja. Bil je pred vsem drugim posebno molitvi vdan. Vsako jutro je redoma opravil svoje premišljevanje, pogosto obiskoval sv. Rešnje Telo v tihem času, vsako leto se je z nenavadno gorečnostjo vdeležil duhovskih vij, in bil je po misli vsih pravi duhoven, lepota svojega stanu. Že veliko let je bil tudi v 3. redu sv. Frančiška in kakor tercijsr je bil poseben častivec sv. Antona Padovana.
Pokopan je bil po svojih lastnih željah na poko-pališe, na kterem, kakor je sam rekel, se prav veliko moli za duše v vicah. Mertvaške molitve in ss. maše so zanj opravljale na več krajih. Nepretergoma pa se je zanj molilo v tistem samostanu in vstavu, kjer je bil do 12 lčt goreč vodnik.
Minulo je bilo 14 dni po njegovi smerti, in pod& se prednica pozno v noč v kapelo uro molit pred sv. R. Telesom za dušo ranjcega gospod-očeta. Med tem ko je govorila k Zveiičarju za njegovo dušo, se ji obudi močna želja vediti, da bi bil zveličano umerli gotovo kmali v nebesih; pa še več: derzne se umerlega očeta prositi kacega znamnja, če še veliko molitve potrebuje in če mu je še dolgo terpeti. Vendar pristavi, da to znamnje naj bi se ne dalo nji, ker je boječa, ampak komur si bodi drugemu.
Prihodnji dan je bilo med malimi deklicami tega vstava veliko veselega šuma. Zakaj? Ena rejenk je imela prav lepe sanje in jih je pravila z otročjim veseljem. To je prišlo tudi prednici do usčs. Deklici namreč se je živo sanjalo, da vidi v vicah lepega golobčika, ki je na stopalih sedmerih stopnic bil na naj bolj spodnji in se je močno trudil priti na verh. Bili pa ste mu perutnici polni ognja in skušal je ognjene plamenčike-otresti. Tako je golobčik prišel do srede stopnic in spremenil se je v podobo malega pastirja, kteri je pa tudi še z mnogimi iskrami se boril, ki jih je odpravljal. Po-slednjič se na verhu na sedmi stopnici zopet pokaže golobčik, ves bel kakor sneg in svitel, pa brez rgnja. Vzd igne se in leti proti nebu. — Otrcci so si urno is-
tolmačili, da te sanje ne pomenijo nikogar drusegs, kakor dušo umerlega spovednika, ki je tisto noč bila is vic rešena in je šla v nebeško veselje. O molitvi prednice pred sv. Rešnjim Telesom ni nihče nič vedil. <St. Francisci „Glocklein", 12. sves. 1879.)
Golobčik, prosi sa nas — negolobčike!
nekaj takih semljift kupili, da bi ne bilo treba naiim novincem tako rsstreseno med sjdi živeti.
Za čast Božjo in dušni blagor! — tako sklep» monsign. Croc svoje verstice — ,,usmilite te južnega Tong-Kinga, v kterem tolikanj rassaja lakota in kuga!" („Kath. Miss." 9. sves. 1879.)
Razgled po »veta.
Lakota v južnem Tong-Kingu. Že v dvčh pismih je apostoljski vikar s južnega Tong Kinga prosil evropej-ske kristjane milih darov, ker lakota smirom bolj rassaja v njegovem vinogradu, pa zraven tega bi mu pripeljala tisuče ajdov v keršansko Cerkev, ako bi imel le naj potrebniše pripomočke. V pervem pismu od 19. sušca 1879 tako le piše:
Dozdaj smo se serčno bojevali zoper lakoto in naši kristjanje so zares, ne glede na svojo revšino, zadnji griži jej kruha delili s svojimi še revnejšimi brati. V začetku tega mesca j:h je le malo od lakote pomerlo; danes so pa vsi na beraški palici in so svoje zaloge popolnoma povžili. Berači, kteri nas obdajajo, si ne upajo prositi rajža, ampak prosijo nas kerme, ktere se navadno preščičem daje. Med 70.000 kristjani jih je 50.000 v naj večji «ili. V vsaki va9i merjejo ljudje za lakoto in še vsak dan številneje. Brezštevilno nas družine prosijo, da bi jim otroke odvzeli; starčki in bolniki ležč po ulicah. Z mnogimi prošnjami mi je bilo moč od okrajnega predsednika 2000 bokalov riža za zelč majhno ceno, namreč za 10.000 frankov na upanje dobiti. Prej smo že izdali 20.000 fr. ter so naše sredstva pri kraju, med tem ko je lakota zmirom večja.
Še silneje je pisanje ravno tega vis. čast. gospoda od 25. mal. travna 1879.
Lakota je vsaki dan hujši. Okoli in okoli vidimo le trupla od lakote pomorjenih in take, ki se z lakoto borijo. S trudom nam je mogoče za naše številno oseb-stvo potrebnega riža, soli in sicer živeža dobiti; otrobi veljajo za sladčico. Turšico in podzemljice, ktere so ravno začele roditi, premnoge trume beračev še popolnoma nezrele iz tal porujejo; tako bod» že naprej žetev uničena, ne da bi komu kaj koristila. Še cel6 travo po cestah in poljih od lakoto terpinčeni ljudje povživajo. Število do zdaj od lakote pokončanih se je že naraslo čez 7u0; čez 300 jih je šlo iz dežele, da v neznani deželi revšine konec vzamejo.
K temu pa žuga kolera Še huje razsajati. Že pred nekoliko mesci so nekteri umerli za to boleznijo, zdaj se je pa začela resno razširjat'; blizo nas štejejo nmer-lih že na stotine. Pa dozdaj so bili kristjanje, kakor sami ajdje pravijo, obvarovani, tako da v primčri med 10 ajdi je le po en kristjan umeri. To je imelo občudovanja poln vpliv do ajdov v korist naše vere.
V 33 vaseh je 3297 keršencev (pripravljancev na sv. kerst), ktere podučuje 62 katehistov.
Od vasi, ktere bi rade misijonarje imele, ne govorim. Sievilo ajdov, kteri bi se spreobernili, ako bi jim učenike poslali, cenim nad 10.000. Naše terpljenje in preganjanje je začelo sad roditi, in sredi med lakoto in kolero hvalimo Boga, kteri je našim sovražnikom in trinogom oči odperl. (Kri mučencev je seme novih krist janov). Naši misijonarji, kristjani in katehisti delajo serčno pri razširjauji vinograda našega Gospoda. Pa oni prosijo riža in denarja, in ne včm, kje bi vse to vzel? S pomočjo 6000 frankov, ktere nam je nek bogat ajd posodil, smo kupili precej veliko zemljiše, na ktero se je naselilo 53 družin, ki v največji revšini stradajo. Njih ¿leset bo je že spreobernilo. Naš namen je, naj bi ie
Cret in sad »rente tnolitre.
Zahvala.
Bolesen sem imel v persih celo leto; mislil sem, da se ne bom več mogel ozdraviti. Ali začel sem moliti v čast Naše ljube Gospč presv. Serca, in kmalo sem ozdravel. Čast in hvala Naši ljubi Gospej presv. Jezo-sovega Serca za srečno ozdravljenje!
V Škotji Loki, 8. kim. 1879.	F. S.
Prošnje.
Priporočen je v bratovsko molitev mož, mnogim pregreham vdan, da bi se omečil in spreobernil. — Enako bolnik, ki ni še previden, da bi dosegel to milost. — Dalje ravno tako rasuzdan in zapravljiv hišni gospodar za spreobernjenje.
Bratovzke zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec kimovec 1879.
I.	Glavni namen: Zmaga katoliške vere nad posvetnjaštvom.
II.	Posebni nameni:
15.	kimovca. Sv. Nikomed, mašnik muč. Priporoč.: Katoliški duhovni. Otročiči. Vsi rabeljni in triuogi za spreobernjenje.
16.	Sv. Kornelij, papež. Priporoč.: Papež in sv. Cerkev. Vsi bolniki. Duše v vicab.
17.	Rane sv. Frančiška Asiskega. Pripor.: Ljubezen do Jezusa. Redovniki. Veliki grešniki.
18.	Sv. Jožef Kupertin, frančiškan. Pripor.: Stradajoči v Kini itd. Bolniki. Spreobernjenje ponočnjakov, zlasti dveh krajev.
19.	Sv. Januvarij s tovarši, mučeoci. Priporoč.: Mesto Neapel. Nestanovitni. Umirajoči in bolni grešniki.
20.	Sv. Evstahij s tovarši muč. Priporoč.: Never-niki, zlasti Dahomejci. Krivičniki, tatovi, razbojniki. Od vem jen )e samomorov.
21.	Šestnajsta nedelja po Bink. Sv. Matej Evang. Evang.: „Jezus ozdravi vodeničnega." (Luk. 14.) Prip.: Sv. dežela. Krivoverci. Božjeropniki.
Listek za raznoterosti.
0 strežsjih pri SV. maši Alban Stolz v izverstni knjigi „Ueber die Erziehungskunst" piše naslednje pre-mislika vredne besede: „Naj prederzniši, včasi celó hu-dodelni šterki so velikrat mašni strežaji, „non sine culpa sacerdotum". Ako se j m vsaka napaka dopusti, se tako navadijo na bogapozabljivost pri mašni btrežbi, da so za svo]e nadaljno življenje versko mertvi, kakor da bi bili božjeropno pri sv. Obhajilu. Večkrat postanejo tudi gisdsvi in nečimerni."
Hekaj posta? nove „omike". Perva: Vsak otrok mora pričeti že v sibeli smodke puhati, in to mora nadaljevati saj do 15. leta, ali dokler mu vsi zobje oe očernijo, ali ga susica pod semljo ne spravi. Če pa že
poprej b tabakarijo kako biso ali vas požge, smé tudi poprej nehati politi!
Druga postava novega „napredka": Svojih dobrotnikov — se siaati duhovnov — ne smeš pozdravljati, razun k večemu kedar prideš k njim beračit, in takrat moraš odhajaje čepko že v ajedi sobe na glavo djati.
Tretja „omikalna" postava: Moliti ne smeš, kadar „poldan" ali „omarijo" zvoni; zakaj hvaležnosti „novi" liberalizem ne terpi, še do ljudi ne, koliko manj do Boga! Zato tudi pred jedjo ne smeš moliti, po jedi tudi ne B^ga za darove zahvaliti!
Četerta liberalna postava: Ako že v cerkev prideš, se moraš obnašati kakor suh in zmerznjen štor, ali kakor kozel, ali pa kakor fertavka; sicer bi utegnili ljudje misliti, da imaš spoštovaije do Boga, da si vanj zamišljen, ali da celó moliš, — kar bi ne bilo „omikano"!
Peta novošegna postava: Za „novo omiko" ti ni treba druzega kakor dolg jezik, ki vse poštene doseže, in pa da znaš dobro po njih pljuskati — in še nekaj malo tuje „šprahe", da znaš Lutrove in droge tuje laži zoper Cerkev, papeže in duhovne v slovensko prekido-vati, ter z njimi Slovence „mikati"!
Encikliko sv. Očeta Leona XIII od 4. vel. serpana je prinesel škofijski list št. 10 v izvirnem latinskem in v nemškem jeziku. Ravno ta štev., ki obsega 3 pôle, ima tudi klic za zbirke v prid nesrečnih pogorelih Sa-rajevcev. Premilgsp. knez in škof torej vabijo čast. gg. duhovne pastirje, naj napravijo zbirko za nesrečne Sa-rajevce in še posebno za edino ondotno katoliško cerkev, ki je pogorela, ter pošiljajo zbirke vis. čast. kn. šk. Ordinarijatu.
Morski volk. Is Reke naznanjajo, kako je undan riba morski volk ob 3 popoldne napadala ladijo, imenovano „Danica". Bili so kake 3 milje daleč od Reke, kar gospodar zagleda 7 metrov dolzega morskega volka (Uaifiscb), ki se je zagnal na ladijo in jo je hotel prekucniti. Ker se mu to ni pogodilo, se je v novo zagnal in je skušal skočiti na ladijo. Ko se mu pa tudi to ni posrečilo, je z ostrimi zobmi barko ugriznil tako togotno, da je en zób ostal zasajen v lesu, kakor tudi znamnja strahovitega zobovja te pošasti, ki ima po 4 verste zób; potem je zginil v globočino morja. — V novih časih se večkrat naméri, da ta morska zvér pride v unih krajih blizo morja, kar naj si strastni kopalci dobro zapomnijo.
Irsko Namesto umerlega kardinala Cul len-a je njegov veliki namestnik dr. Mak-Cabe za nadškofa v Dublin poklican.
Poslednje novice. Deržavni zbor na Dunaju se neki pričnč 25. ali 26. tega mesca, in prišli bodo to pot zastopniki vsega cesarstva, tudi Čehi. Med deržavnimi predlogi bode med drugim vojaška postava, prenarejanje po3ilnega legaliziranja, postava zoper odertijo itd. — 8. t. m. je cesarska vojna pričela iti v Novibazarsko okrajino ; vhod je bil miren, brez nasprotovanja od turške strani. Poglavar turški novibazarski je boje sklical okrajine veljake in v shodu jih je pregovarjal, da naj prijazoo sprejmejo avstrijansko vojno, ktere ima priti kacih 5000 mož. Rusija, kakor pišejo „Viedomosti", Gor-čakovov list, ne gleda s prijaznim očesom avstrijanskega napredovanja v Bosni, in kaže na neko novo avezo Rusije s Francijo in Italijo zoper Nemčijo in Avstrijo. To bi bila čudna zmešnjava. Rusija naj bi se odkritoserčno obernila h katoliški Cerkvi, kar so tudi te dni nekaj govorili; če ne, utegne priti nad njo polom. — V Rimu budo gospoduje bolesen vročica sarad hude vročine in slabega sraka.
MPuhorske spremembe*
? Ljnbljanski škofiji: Razpisana sta 20. vel. serp. dva izpraznjena kanonikata ljubljanske stolne cerkve; dalje: Podbrezje, ker je ondotni župnik č. gosp. Mat. Slapnik 20. mal. serpana umeri. (R. I. P.); Motnik, Do-berniče, Javorje v Litijski dekaniii. — Cerkveno vrne-ščeni so čč. gg.: Karol Kljun na Rauberjevo beneficijo; Ign. Vrančič na duh. Zagradec, Jan. Demšar na Ledine. Duhovnijo Rovte je dobil č. g. Jan. Žust; Mokronog č. g. Ant. Zore; Belo cerkev č. g. Mih. Sos; Jesenice č. g. Jan. Karet.
Y Lavantinski škofiji: Č. g. Urban Ditrib, narižup-nik pri Sv. Martinu poleg Slov. Gradca, je postal dekan in ob enem tudi knezo-škof. duh. svetovalec. — Čast knezo-škof. lavantinskega duh. svetovalca je podeljena tudi č. g. jubilantu in župniku v št. Jurju pod Tabrom, Francu Globočniku. — 0. g. Andrej Podhostnik je postal provizor v Tinjih, in č. g. Jožef Mlasko je prestavljen za kaplana na Prihovo. — č. g. Anton Zlatenšek ostane — zarad bolehnosti — I. kaplan v Terbovljab, ia v sled tega tudi č. g. Jožef Valenčak še II. tamkaj. C. g. Fr. Zmazek je postal I. v Starem tergu. — Razpisani ste iari: Sv. Andreja v Svičinji do 13. vinotoka in sv. Martina na Ponikvi do 16. vinot. t. 1.
IMobrotni darovi.
Za pogorelce na Igu: Iz št. Gotarda po č. g. adm. Iv. Štuparji 3 gold. 75 kr. — Od sv. Lenarta po č. g. župn. 3 gl. — St. Š. 5 gl.
Za pogorelce na Verhniki: Iz št. Gotarda po Č. g» Iv. Štuparji 3 gold. 75 kr. — Od sv. Lenarta po č. g, župn. 3 gl. — Iz spodnje Idrije po č. g. župn. 5 gl. — Pn. g. kan. Fr. Kr. 10 gl. — St. S. 5 gl.
Za pogorelce v Terzinu: Pn. g. kan. Fr. Kr. 5 gl.
—	Iz št. Gotarda po č. g. I. Štuparji 3 gld. 75 kr. — Od sv. Lenarta po čast. gosp. župniku 2 gl. — St. S.
5	gld.	„
Za pogorelce v Zagradcu v Zalinski fari: St. S. 2 gld.
Za pogorelce pri Sv. Trojici: St. S. 3 gl. Za katol. pogorelo cerkev v Sarajevu v Bosni: Pn. dr. A. Čebašek 5 gl. — Po č. g. J. Dolencu 3 gl. 50 kr. — Z Ježice č. g. župnik 3 gl. — St. S. 10 gl. — Z Jesenic č. g. župnik J. Kešič 5 gl.
Za pogorelce v Sarajevu: Od sv. Lenarta po 6. g. župn. P. Peterlinu 6 gl. — 0. gvAnt. Domicelj s Cer-nega verha 8 gl. — Po č. g. Iv. Štuparji iz št. Gotarda 3 gl. 75 kr.
Za sv. Očeta: Iz Kopanjske fare po č. g. Dolenca 3 gld. — St. Š. 5 gl.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Neimenovan v namen: za vse uboge duše v vicah 3 gl. — St. Š. 2 gl. Za misijon v Adrijanopolu: St. S. 2 gl. Za mis. Gazo v Sveti deželi: St. S. 4 gl. Za redovnike Trapiste v Bosni: P. R. 1 gl. Za sv. Detinstvo: Čast. g. J. K. iz Gorice 2 gld»
—	M. R. 1 gl. - P. R. 86 kr. — K. R. 24 kr. — St»
6	1 gl-	.	¿s
Za stradajoče v Kini in druzih jutr. deželah : St. S.
2 gld.
Za stradajoče v Afriki: St. S. 2 gl. Za uboSne dijake: St. Š. 2 gl.
Odgovorni vrednik: Lika Jer&n. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.