118
Gospod Baroda.
(Narodna iz  Kranjskega).
Stoji stoji Turška vojska,                Devlji spred jih, zad pa moje,
Vojska Turška in Beneška,              Da ne bodo peš hodili,
Pa po vojski sluga hodi,                  Ker se niso naučili;
Hodi in po krvi brodi,                      K' boš otrokom kruha rezal,
Išče svojega gospoda                        Daj ga svojim iz pšenice,
/lahnega gospod Baroda.                   Mojim daj  ga iz soršice,
Ko ga najde, vstraši se ga.             Ajdov'ga ne bodo jedli
Govori gospod Baroda                       Ker se niso naučili;
Govori mu in naroča:                        Ko boš memo grada jezdil
Ti si mene zvesto služil                   Lepo poj in lepo žvižgaj
Od malega do veliVga                       Kakor prej si mene slišal. — In do vrlega junaka,
Pojdi mojih ran pogledat                   Memo grada sluga jezdi,
Ali rane so m' rdeče,                       Lepo poje 'n lepo žvižga,
Ali rane so mi črne;                         Gospa je pa v lini stala,
Ako rane so m' rdeče                       Sama s sabo govorila:
Pojdeš meni zeljšča kuhat;               Večni Bog! zahvaljen bodi,
Ako rane so mi črne                        Naš gospod sam domu jezdi,
Pojdeš meni jamo kopat;                  Sluga je pa v vojski pustil. — Ti boš meni jamo kopal
Jaz pa testament bora delal.             Le sem, le sem, otročici,
Sel je sluga ran pogledat,                Boste testament prebrali.
Ali rane so mu črne.                         Testament je gospa brala,
Sel je sluga jame kopat,                  Premilo se je zjokala:
Gospod testament je delal,               Lepi moji otročici.
Rekel mu je in naročal:                    Sluga je domii prijezdil,
K' boš otroke svoje vozil                  Gospoda je v vojski pustil.