QlSSom
TJ/ano s-'JuAtice
| /lMERE$K/l DOUOVIIM/I
Wl.Tl 1	^63 i L*Jk i l...^aMaiBB«M«B.......
AM€RiCAN IN SPIRIT	SLOV€NIAN	illBlk
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
NO. 139
SLOVGNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1975
LETO LXXVII.—VOL. LXXVII
Meany in Ford se dogovorita o žitu za Sovjetsko zvezo
Pristaniški delavci bodo začasno nakladali žito za Sovjetsko zvezo na temelju sporazuma z Belo hišo, ko je predsednik Ford odložil nove sovjetske žitne nakupe za en mesec. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je v torek objavila, da je bil v razgovorih v Beli hiši med predsednikom ZDA G. R. Fordom in voditelji delavskih unij G. Meanyjem, T. 'W. Glea-sonom in drugimi dosežen sporazum, da bo pristaniško delavstvo začasno nakladalo žito za odvoz v Sovjetsko zvezo, predsednik Ford pa je obljubil, da bo podaljšal ustavitev novih prodaj žita ZSSR do srede oktobra in se skušal z njo dogovoriti o dolgoročnih nakupih in prevozu žita delno na ameriških ladjah.
Novi grobovi
Mary Cedric
Pretekli torek, 9. sept.,, je umrla v St. Augustin Home 85 let stara Mary Cedric s 7500 Denison Avenue, roj. Puitz v Fulyani- v fari sv. Lovrenca pri Trstu, od koder je prišla v ZDA leta 1921, žena Louisa, sestra Lojzeta (v Slov.). Pokojna je bila članica ADZ št. 26 in SNPJ št. 264 ter vneta delavka pri Slovenskem domu na Denison Avenue, kjer je bila direktorica in nadzornica. Pogreb bo iz Schuster pogrebnega zavoda na 5300 Denison Avenue v soboto, 13. sept., ob 9.30 v cerkev sv. Bonifaca na Denison Avenue pod vodstvom Louisa Ferfolie.
John Janz
Pretekli ponedeljek je umrl 89 let stari John Janz s 25401 Glenbrook Blvd. v Euclidu, rojen v Vasi Mošnje na Gorenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1913, mož Emme, roj. Zupančič, preje por. Cherne, oče Emme Borowski in pok. Albina, 2-krat stari oče. Po poklicu je bil mizar in je bil zaposlen 20 let v Euclid Beach Parku. Bil
Predsednik je dejal, da bo ta koj poslal v Moskvo zastopnike,	“^^0-
da začno s Sovjetsko zvezo raz- jencev v Euclidu p b koj_
?.OVOr" ° dol|orA°cnih nakuPih nika bo jutri, v petek, ob 9.45 iz žita ZSSR v ZDA m o njego- Udetovega pogrebnega zavoda vem prevažanju v ZSSR. Sov- na R 152 y cerkev gv_ Fe]i. jetska zveza naj bi se zavezala dte ob 1030; natQ na pokopa_ kupiti vsako leto določeno naj- Iišče Vernih duš_ manjšo količino žita in eno tret-
Agnes Handfoi-d
Na svojem domu na 422 E. 148 St. je umrla 82 let stara Agnes jHandford, rojena Walsh v Cle-
RONALD REAGAN PRI VETERANIH — Bivši guv. Kalifornije R. Reagan je na letni konvenciji Ameriške legije dejal, da ZDA niso izpolnile svojih obveznosti in obljub, ko so prepustile Kambodžo in Južni Vietnam rdečim.
Libija si priključila del področja vzdolž meje republike Čad?
LONDON, Vel. Brit. — Tukajšnji Sunday Times je poročal, da je Libija v dogovoru s Čadsko republiko zasedla in si priključila obširen pas čadskega '0-
660 milj dolge meje.
Libija naj bi hotela to področ-
’ j velandu, vdova po 1. 1972 umr- je; ker računa, da so tam ležišča
jino tega naj bi prepeljale tja a-meriške ladje.
Državni tajnik H. Kissinger je na tiskovni konferenci dejal,
da se utegnejo razgovarjati^ ° lem možu Thomasu, mati Eliza-, uranove rude, ki so podaljšek dolgorocm izmenjavi amensKe-1 Thomaga in j 2_krat nih v Nigerju in Maliju, ga žita za sovjetsko olje, kar bi.^ ^ gestra	Wa]sh(
naj utrjevalo detento na obe masa in Ann Woolard. Po_ strcini 7
^	^ ^	• Jgreb iz Želetovega pogrebnega
Zastopnik G. Meanyja Albert■ zayoda m K 152 st je danes ob
Zack je v njegovem imenu izja- 9 15j y cerkev gv Jeroma ob 10 ; vil, da je sporazum o naklada- na pokopališče Vernih duš. nju žita za odvoz v ZSSR začasen in da bosta obe strani, unije!	Marie Fiythe
; j j rv-r^A	. , Na svojem domu na 1374 E. 52
m predsednik ZDA, po preteku-st ^ n |et stara Marie
enega meseca položaj znova precenile.
zemlja vzdolž svoje južne meje.
Ta pas naj bi ponekod segal do ;'edr;o‘^prob^m;
60 milj daleč v Čad vzdolz vse, Sidney JoneS) gl ekonomist
Brezposelnost ista, nevarnost inflacije še vedno v ospredju
V avgustu je ostala brezposelnost na ravni 8.4%, kjer je bila v juliju, nevarnost inflacije, ko so cene na debele porastle 0.8%, pa je ostala v ospredju skrbi.
WASHINGTON, D.C. - Zaposlitev je porastla po številu zaposlenih za 275,000 napram mesecu juliju, četudi je odstotek brezposelnih ostal nespremenjen na 8.4. število brezposelnih poglavarje^ družin se je nekaj zmanjšalo, i ko je število zaposlenih poiastlo že peti mesec zapored. To so očitni znaki, da gospodarstvo polagoma leze iz zastoja.
Težavno je ostalo vprašanje inflacije, ki je postalo znova pereče v juliju ob neobičajno velikem porastu cen. Naraščanje teh se je v avgustu nadaljevalo in je na debelo doseglo 0.8' - ali letno raven 9.6G, ko je bila ta v juliju kar na 14.4%. Sedanje naraščanje cen na debelo se bo pokazalo prej ali slej tudi pri cenah na drobno.
Posebno vznemirljivo je naraščanje cen surovin in industrijskega blaga. “Inflacija je še je ugotovil za-
j Fiythe, roj. Wiersch v Clevelan-|du, vdova po 1. 1941 umrlem mo-1 žu Jamesu, mati Jerryja (Willy-ja) Wilamosky (frizerja na St. Clair Ave.' in E. 66 St.), stara mati Holly j a in Johna III, sestra Petra, Williama in pokojnih Dorothy Zack, Herberta, Ruth
James Heffa mite?
DETROIT, Mich. — Sin izgubljenega bivšega voditelja Teamsters'unije James P. Hoffa je sedaj prvič javno izrazil mnenje, da je njegov oče mrtev, ko Link, Jacka in Edwarda. Bila je 6 tednov po njegovem izginot- zaposlena 35 let, do ppokojitve ju ni o njem nobene sledi. pri Weatherhead Co. Pogreb bo
Zvezna veliko porota, ki pre- iz Želetovega pogrebnega zavo-iskuje izginotje Jamesa R. Hof- da na St. Clair Avenue jutri, v fe, se zadnje dni ukvarja z ne- potek, ob 8. v cerkev sv. Andre-davnimi dejavnostmi sedanje- ja ob 9., nato na Kalvarijo, ga glavnega predsednika Team-j	Teresa Jaksic Fink
sters unije Franka Fitzsimmon- V Richmond Heights General sa, ki je Hoffo nasledil, pa se bolnišnici je umrla v torek zju-sedaj ni bil pripravljen umak- 4rai ^ ^ staJa Teresa Jaksic niti, ko je J. R. Hoffa iskal mož- Fink> r°j- Jaksic v Žužemberku,
Čadska republika je pristala na odstop tega ozemlja lani v novembru v zameno za obljubo Libije, da bo ta prenehala podpirati gverilske skupine v Čadu, ki se borijo proti vladi.
Vlada v Čadski republiki jev rokah črncev, s čimer pa niso zadovoljni arabski beduini in se
kladnega tajništva. Pomožni tr
FORDOV VETO OBVELJAL
Senatu ni uspelo preglasovati predsednikovega veta zakonskega predloga o podaljšanju nadzora cene “starega’" olja. Glasovanje je zmaga za predsednika G. R. Forda, ki priganja Kongres, naj se vendar odloči za neko jasno energetsko politiko sam, če odklanja njegov načrt. Napovedujejo kompromis, ki bi naj nadzor nad ceno olja ukinil postopno v teku 39 mesecev, kar je predsednik predložil že pred meseci.
Sa-
WASHINGTON, D.C. mozavest demokratov v Kon- njegova višja cena, katero naj
gresu je doživela včeraj hud u-darec, ko jim ni uspelo preglasovati predsednikovega veta zakonskega predloga za podaljšanje nadzora nad ceno olja za novih 6 mesecev. Predlog je bil v Kongresu izglasovan z veliko večino tik pred odhodom Kongresa na letne počitnice potem, ko je Kongres odklonil predsednikov načrt za postopno ukinitev nadzora tekom 39 mesecev. Predsednik je napovedal veto že tedaj in pretekli torek je napoved izpolnil. Demokratska večina v Senatu je pretekli teden govorila samozavestno o preglasovanju, pa se je to izkazalo za prazno govorjenje. Do potrebne dvotretjinske večine je manjkalo 6 glasov; za preglasovanje je bilo 61 senatorjev, proti pa 39.
Progi’am o dosegi neodvisnosti ZDA v pogledu oskrbe z gorivi je objavil še jeseni 1973
določi sam trg. To je seveda komaj izvedljivo, ko ceno olju določajo države izvoznice in one urejajo tudi ponudbo olja z omejitvijo ali povečanjem črpanja tega. Prosta cena olja bo prinesla velikanske nove dobičke oljnim družbam, ni pa nobenega dokaza, da bo to povečalo črpanje olja doma.
Olje v naši zemlji je last vse dežele in vsega njenega prebivalstva, zato je pošteno, da dobi to olje za čim nižjo ceno. Oljne družbe imajo le pravico do krij a stroškov iskanja in črpanja olja ob dostojni nagradi za svoje tveganje in vlogo sredstev. Ob
Iz Clevelanda in okolice
AD išče ražnašalca—
•Uprava Ameriške Domovine išče ražnašalca za E. 58 St., Bonna, Prosser in E. 53 St. Kličite 431-0628.
Za župana kandidira—
Naš rojak, znani T. Šuštaršič kandidira za župana mesta Eu-clida. V soboto ob 11.30 bodo uradno odprli glavni urad “Sus-tarsic-for-Mayor” na 22015 Lake Shore Blvd. (nekdaj Watkins). Do 2. popoldne bo urad odprt za sprejem volivcev ob godbi in okrepčilih. Vsi euclidski občani vabljeni!
Uspešno gostovanje Cleveland Orchestra—
V torek je Cleveland Orchestra imel v okviru 27-dnevnega gostovanja po Evropi prvi nastop v Londonu, kjer je bil navdušeno sprejet in je doživel krasen uspeh s svojim koncertom. Uničevanje jih veseli—
Uničevanje je nekaterim mladim ljudem v našem mestu v
upoštevanju takega • stališča je pravo veselje. Na žalost takih bila cena “starega” olja, to je ljudi ne manjka tudi y našem
tistega, ki je bilo že najdeno in nase]jU) pa naj bodo že tu doma črpano pred objavo arabskega ali pa prihajajo sem od drugodi oljnega bojkota_ jeseni 1973, Lopovi so se Iotili celo uničeva_ omejena na $5.25 za sod. Ko nja mjadjb jjPj ki jjb je mest0 nadzora nad ceno ni več, lahko zasadiIo na obeh straneh st ....	_ oljne družbe ceno tega oija P0-;Clair Avenue. Na zahodni stra-
predsednik Nixon. K njegovi!™810 p0 volii j0 sedTie !ni mesta so mladi divjaki napra-
Ja I front, na ckrotnimom irai, nlrnll	v	.
vili na kopališču na W. 38 St. m
.	.	,	, ,cene na svetovnem trgu okoli
^!!?.n’ LPr^a Pre. !ednik S13 za sod ali pa celo prekonje.
govinski tajnik James L. Pate Fordvse od svojega nastopa, ne pej ^ega 0gromneg.a dobička
da bi mogel pripraviti Kongres
Lorain Avenue preko $50,000 škode. Mestna odbornica Mary
rn^rri: %- “	^
ma ni, da bo program drag in
.	, -	,	. ,Pa naj bi jim sluzilo kot sred-s, . •	.
breme za vso deželo, toda nje-, . J	„ kdaj videla!
.	..	. ’	.	% 'stvo za “iskanje novega olja .
gova uzakonitev je nujna, ce
naj ostane naše dežela neodvis-
Predsednik Ford in Kongres go- j ^j^na d”n(j
računa s postopno ustalitvijo porasta cen
bomo imeli koncem leta 1975”
“zmerno inflacijo”.
Skupno je bilo v avgustu v
tvDA zaposlenih 85.4 milijonelna od arabskih in dragih izvoz-Ijudi, 275,000 več kot v juliju. lnjkov 0ija_
Brezposelnost, ki je bila v maju j Kongres se zavedai da bo vsa.
Mta «	tf**™-W*- liatetatl in ga uzakoniti. Pred-j “J
j j a 8.4/t, pred enim letom na odpor jn godrnjanje, zato se sednik Pord je Volian dati Kon- b6n komar’ pa na 5.4%. Pretekli mesec se skuša temu izogniti To je mož. i...........	L ^	'področja, kjer so legla komar-
vorita o kompromisu, ki bi naj ukinitev nadzora nad ceno olja
Doslej so odkrili 16 slučajev
spalne bolezni vrste St. Louis, izvedel postopno tekom 39 me- Da bi prečili širjenje nevar_
secev. Kompromis je treba šele : ne bo]ezni) ki jo prenaša pose_
so začeli brizgati
zato upirajo. Libija jih je v zad-^6 očitno zmanjšala med poroce-(no lej če odiaga uzafconitev pro-;fratje v Kongresu pa zahtevajo!^'
njih letih precej obilno podpi-! nir% mo®k*mh med glavami go- grarna. Tako je vse obtičalo za-j <‘n£dmard» en dni če že ne več rala, med tem ko so vladi poma- sPodmjstev m med industrijski- radi pomanjkanja poguma in Tako se obe strani zopet lovita
mi delavci, kar pomeni, da se resnične odgovornosti ‘Tjud-glavnina delovne sile vrača na;skih zastopnikov”, svoja delovna mesta.
gale francoske čete.
Vlada Libije je poročilo The Sunday Times-a označila za brez vsake osnove in v celoti neresnično.
prvem možu Johnu Jaksicu, umrlem leta 1941, mati Mrs. Rudolph (Jean) Paik ter pokojnih Aleksandra, Otmarja, Milana in Johna Jr., 6-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Ivane Gliha (Jug.) in pokojnih Elizabete Bijek, Marije Au-belj, Jožeta in Franka Jackson. Pogreb bo iz Grdinovega po-
grebnega zavoda na Lake Shore nost za povratek na svoje nek-,od koder je prišla v ZDA leta Blvd. v soboto ob 8.45, v cerkev
danje mesto.
Ugibljejo namreč večinoma, da je izginotje Hoffe v zvezi s temi njegovimi načrti.
1906, vdova po 1. 1954 umrlem možu Johnu Finku in preje po
sv. Kristine ob Kalvarijo.
9.30, nato na
Ford izbral novega notranjega tajnika
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford se je odločil imenovati za novega zveznega no-
na škodo vse dežele.
Zadnje vesti
tranjega tajnika namesto 25. ju- bila dosežena z omejitvijo uvo-lija 1975 odstopivšega Stanleyja za olja in njegovega dodeljeva-K. Hathawayja Thomasa S. nja. Nekateri bi sprejeli tudi
prodajo olja na nakaznice.
Predsednik Gerald R. Ford in njegovi svetovalci so proti temu, trdijo, da bi to bilo neuspešno
Za 10 bataljonov orožja odnesenega iz orožarn
WASHINGTON, D.C. — V zadnjih treh letih je bilo odne-šenega iz orožarn oboroženih sil toliko orožja in streliva, da bi z
Demokratje imajo v obeh zbornicah Kongresa večino, ki
NEW YORK, N.Y. -	lahko' opremili lo'bataljo-
vanje vprašanja z uredbami in predpisi, ki bi naj držali ceno olja in njegovih izdelkov čim nižje. Omejitev rabe olja naj bi
stvo nadaljuje svoj štrajk in v vojakov
preko milijon šolarjev je brez Uradno poročilo o tem ne po-pouka. Učiteljski štrajk se na- vgj kam bi naj to orožje izgini_
Kleppe-ja, dosedanjega direktorja Small Business Administration.
V Kongresu trdijo, da bo Kleppe, bivši kongresnik iz N. j kljub temu, da bi zahtevalo ob-Dakcte, potrjen brez posebnega sežno birokracijo. Oni so na sta-
odpora.
Predsednikov veto o podpiranju šol preglasovan
WASHINGTON, D.C. — Kot so napovedovali, je bil predsednikov veto zakonskega predloge, ki določa 7.9 bilijonov dolarjev za podpore šolam, najprej v Lomu, nato pa še v Senatu preglasovan.
V Domu je bilo preglasovanje izredno veliko, izid je bil nam-reč 379:41, ko je potrebna le dvotretjinska večina.
Vremenski prerok
Oblačno z verjetnostjo dežja čez dan 70%, ponoči in jutri pa 40%. Najvišja temperatura okoli 78 F (25 C) čez dan, 58 F i(l5.C) ponoči. Jutri hladnejše. .
lišču, da naj porabo olja omeji
SEN. SCHWEIKER PREDLOŽIL OBNOVO PREISKAVE 0 UMORU PREDSEDNIKA KENNEDYJA
WASHINGTON, D.C. — U-mor predsednika J. F. Ken-nedyja še vedno vznemirja posamezne duhove, ki iščejo nove podatke in vztrajno vrtajo za pojasnili o ozadju umora. Sen. Richard S. Schweiker, republikanec iz Pennsylvanije, je prepričan, da Warrenova komisija ni imela na razpolago vseh podatkov o umoru in da bi bilo zato potrebno vso reč znova preiskati.
Warrenova komisija je prišla do zaključka, da je bil Harvey Lee Oswald sam in brez pomočnikov pri pripravljanju in izvedbi umora Johna F. Kennedy j a dne 22. no-
vembra 1963 v Dallasu. Pretekli torek je predložil Senatu, naj pooblasti posebni senatni odbor za preiskovanje obveščevalnih služb, katerega član je, za ponovno preiskavo umora predsednika J. F. Kennedyja. Preiskava naj bi bila osredotočena na morebitne zveze med morilcem Lee Harveyjem Oswaldom in Jackom Rubyjem s CIA, FBI in drugimi obveščevalnimi a-gencijami ZDA.
Sen. R. S. Schweiker trdi, da sta CIA in FBI zadržali podatke pred Warrenovo . komisijo, ki jo je imenoval predsednik L. B. Johnson za preiskovanje umora predsed-
nika J. F. Kennedyja. Predsedniška komisija, ki je pod vodstvom p o d p r e d sednika ZDA N. A. Rockefellerja preiskovala delovanje CIA — O-srednje obveščevalne službe — je prišla do zaključka, da “ni zanesljivih podatkov, da bi bila Lee Harvey Oswald ali Jack Ruby kdaj zaposlena pri CIA v kakršnikoli obliki posredno ali neposredno”.
Sen. Schweiker pravi, da je sedaj jasno, da je direktor FBI Hoover od začetka “lagal” pod prisego, ko je trdil, da Ruby, ki je ustrelil Oswal-da, ni bil informator FBI. Kasneje je to FBI priznala.: Opozoril je na nekatere ne-
waldom, predno je odšel v ZSSR in potem, ko se je od tafn vrnil in umoril J. F. Kennedyja. Senator misli pri tem na zvezo Oswalda s CIA, vse mu “izgleda, kot da bi se nekdo tam brigal za Oswalda”.
Sen. Frank Church, demokrat iz Idaho, ki je načelnik posebnega” odbora, in sen. John Tower, republikanec iz Teksasa, podnačelnik posebnega odbora, sta v posebni izjavi po vložitvi Schweikerje-ve resolucije v Senatu izjavila, da “ne mislita, da je dovolj podatkov, ki bi opravičevali priporočilo Kongresu, naj ponovnoi odpre delo Warre-
rednosti v postopanju z Os*-! . nove komisije”.
daljuje tudi v Chicagu in po raznih drugih naseljih v 10 državah Unije. Skupno je brez pouka nad dva milijona šolarjev.
BOSTON, Mass. — Močne varnostne sile skrbe za mir ob prevažanju šolarjev, ki mu ogromna večina prebivalstva nasprotuje. Prenekateri so, svoje otroke vzeli iz javnih šol in jih vpisali v katoliške ali pa jih enostavno obdržali doma. Bostonski nadškof je naročil šolskim upravam, naj ne jemljejo onih šolarjev, ki hočejo tja v prvi vrsti zato, da bi se izognili rasni integraciji.
BUENOS AIRES, Arg. — Predsednica republike Izabela Peron se je baje odločila oditi skoro na 45 dni “bolezenskega dopusta”. Položaj v državi je napet, ko se politična nasilja in morjenja nadaljujejo.
CAPE CANAVERAL, Fla. —Vesoljska ladja Viking II., ki so jo pognali od tod proti Marsu v torek popoldne, je na določeni poti in računajo, da bo Mars dosegla čez eno leto in na njem pristala, da dožene, če je tam kako življenje. Viking I. je odletel proti istemu cilju in s sličnimi nalogami j pretekli mesec. Mars bo dose-!
lo, toda drugi viri trdijo, da ga je vsaj en del našlo pot v roke Irske republikanske armade.
gel sredi junija 1976, na njem pa bo pristal, če bo le možno, 4. julija 1976 na 200-letnico ustanovitve ZDA.
SACRAMENTO, Kalif. — Včeraj je velika zvezna porota sprejela obtožbo Lynette Fromme, ki je pretekli petek naperila revolver proti predsedniku Fordu iz bližine dveh čevljev. Včeraj je trdila, da predsednika ni mislila ustreliti, ampak le doseči javno pozornost, ki naj bi privedla do nove razprave proti obso-njemu morilcu Charlesu Man-sonu, katerega “družini” Lynette pripada.
BEIRUT, Lih. — Vlada je poslala redno vojsko med bojujoče se muslimane in kristjane v okolici mesta Tripolisa, kjer je bilo včeraj vse mirno. V bojih prejšnjih dni je bilo preko 100 mrtvih in na stotine ranjenih.
NEW YORK, N.Y. — Po ponovni odložitvi so se včeraj le začeli razgovori med vodnikoma ciprskih Grkov in Turkov pod predsedstvom glavnega tajnika ZN Kurta Wald-heima.

m
nTTivirm I
voMxmm
’,%■ TlI ■ l/l C--t» Tl— 110 Al I
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
♦
National and International Circulation
FubUabecI daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, lit week ol July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'm Združene države:
|23.00 na leto; Sl 1.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesecr e Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
»nlted States
$23.00 per year; $11.50 for $ months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 139 Thursday, Sept. 11, 1975
ni videti drugega izhoda iz revščine kot “delitev” bogastva.
To je v smislu komunizma. Tako je o delitvi premoženja govoril partizan-komunist za časa revolucije v Sloveniji. Prišel je s puško na rami v vas, kjer so ga ljudje poznali kot delomrzneža in postopača, in pridigal, da bo tisti, ki ima, moral dati tistemu, ki nima.
Če se vodi konferenca v Združenih narodih pod tako miselnostjo, bo težko kaj dosegla.	^ ^

tV*4HSA!li?W

ESffiSS

BESEDA IZ NARODA
“Ameriški Slovenski Kulturni Svet55
Oltarno društvo fare sv« Vida vabi na kosilo
Drobtinice z lemontskega hribčka
Izredno zborovanje Združenih narodov
Ko to pišem, so zborovalna dvorana v palači Združenih narodov v New Yorku, njene aule in hodniki polni predstavnikov dežel širom sveta, članic te svetovne ustanove. Daleč prevladujejo po številu “diplomati” iz črne Afrike in rumene Azije, ki so v zadnjih dobrih desetih letih preplavili Združene narode, zastopajoč bivše kolonije, ki so skoraj čez noč postale “narodi”, in pridrvele v New York, kjer sedaj na vse načine poskušajo s svojo številčno večino dominirati nad to organizacijo in ji vsiljevati svojo voljo, svojo svetovno vodstvo.
Na prejšnjem (lanskem) zasedanju ZN so sklenili letos sklicati pred rednim zborovanjem, ki se navadno začne vsako leto okrog 20. septembra, izredno zborovanje, ki naj obravnava in sklepa o “novem redu” v svetovnem gospodarstvu, po katerem naj napredne industrijske države delijo svoje bogastvo z državami v razvoju, kakor se eufemi-stično imenujejo siromašne, gospodarsko in drugače slabe in neorganizirane države tako zvanega “tretjega sveta”.
Da so te države in državice zadnjega časa postale tako glasne in zahtevne zlasti na gospodarskem področju, so jim dale povod za to dežele, ki proizvajajo olje. Olje je dandanes najvažnejša surovina — razen hrane — za posameznega človeka in za industrijo. Vse se je naravnalo na uporabo olja kot pogonskega sredstva, od avtomobila do največjih tovarn. Uvidevši to stanje odvisnosti od olja so se gospodarji dežel, kjer ta dragocena tekočina teče iz zemeljskih globin, združili v kartelih in lani početvorili ceno olju. Čez noč so postali bogataši in kot taki sedaj nastopajo arabski kralji in šejki ter hočejo diktirati svetu svojo voljo, kar se posebno ostro čuti v sporu na Bližnjem vzhodu.
Ravnanje teh oljarjev so si očividno vzeli za zgled vladajoči samozvanci v drugih državah tretjega sveta in začeli vedno glasneje govoriti o svoji povezavi v kartel, da bi diktirali cene raznim važnim surovinam v svojih deželah onim razvitim državam, ki take surovine potrebujejo. Seveda se lazvite industrijske dežele odločno upirajo, da bi se tak nasilni gospodarski sistem uveljavil, a čutijo tudi, da je nekaj treba ukreniti v. gospodarsko pomoč nerazvitim krajem in s tem preprečiti, da se nasilne metode ošabnih oljarjev ne bi razširile še na druge države tretjega sveta.
V tem znamenju in pod temi okoliščinami je prišlo do izredne gospodarske konference pri Združenih narodih. Tretji svet bi rad poceni in na račun bogatih držav prišel do blagostanja in morda tudi bogastva, ne da bi mu k temu pomagali pridni lastni ljudje z delom in trudom, kar je edina normalna in prava pot iz revščine v udobnejše življenje. Pri tej ugotovitvi mi prihaja v spomin zanimiva zgodba, ki sem jo te dni bral o Indiji, indija je med revnimi deželami tfetjega sveta s svojim številom prebivalstva, ki presega pol milijarde duš, največja država, če se ne šteje sem tudi ko munistična Kitajska, ki vedno kaže zelo široko srce za zahteve revnih narodov, čeprav se morda radi svoje človeške moči ne šteje mednje.
Kot znano je vladal Indijo kot nesporen gospodar rajnki Nehru do svoje smrti, sedaj pa ga nasleduje njegova edina hči Indira Gandhi, o kateri smo nedavno pisali v našem listu. Nekega dne 1. 1963 je prosil Nehru ameriškega ekonomista dr. Arthurja Burnsa (danes šefa federalne denarne organizacije v ZDA), naj pove kako idejo, kako bi bilo mogoče napraviti osiromašeno indijsko gospodarstvo produktivno. Burns pa ga vpraša, ali je res, da povprečni indijski delavec dela na dan mnogo manj kot osem ur, in ali je tudi res, da mora manager v Indiji skozi dolga zasliševanja na sodišču, preden sme odputiti delavce, ki so leni in se ne brigajo za svoj posel.
Nehru je odgovoril: “Da, to je res, pa se ne more spremeniti. kajti dolga leta sva Mahatma Gandhi in jaz obljubljala, da se bo po dobljeni neodvisnosti Indije položaj delavca znatno izboljšal.” Nato se je Burns dotaknil potrebe po investicijskem kapitalu za gradnjo tovarn in za pomno-žitev delavnih služb. Zakaj se ne bi dovolilo tujemu investitorju nadzorstvo nad podjetjem, ki bi ga sam ustvaril, vsaj za 10 let?
Nehru je zmajal z glavo in dejal: “Tak načrt bi že privlačil tuj kapital za gradnjo tovarn, toda predolgo bi odrinil v bodočnost ponos Indijca na lastovanje svojega podjetja. Vidite, ekonomska stvarnost se mora umakniti politični stvarnosti.
Tak je bil pogovor med javaharlalom Nehrujem in dr. Arthurjem Burnsom. Posledica? Še danes imajo indijski delavci svoje službe sodno zaščitene in še danes je velika večina industrije v indijskih rokah, a Indija je danes bolj obupno siromašna kot kdajkoli poprej. Tisti, ki je zgodbo zapisal, dostavlja: Ponos in revščina gresta z roko v roki.
Izgleda, da ta zgodba velja za tretji svet na splošno. Če se ponosu voditeljev teh ljudstev pridružita še neznanje in j
CLEVELAND, O. — Zvečer ob 7.30	28. avgusta 1975 je bil
organizacijski sestanek zaupni-škega odbora (Board of Trustees) Ameriškega Slovenskega Kulturnega Sveta (American Slovenian Heritage Foundation) v prostorih Slovenskega doma, na Recher Avenue.
Novi časi ustvarjajo nove razmere in zahtevajo nove načine delovanja. Obstoj katerekoli skupnosti je možen samo, če se njeni udje prilagodijo razmeram in ustvarijo namenu primerne ustanove. Danes bolj kot kdajkoli prej potrebuje slovenska skupnost v Ameriki in zlasti v Clevelandu predstavniško organizacijo, ki naj podpre že obsto ječe organizacije, kjer je potrebno, vzpodbuja k novim, skrbi, da se slovenske naselbine čim bolj utrde, in predstavlja na visoki ravni slovensko skupnost pred ameriško javnostjo. To je Ameriška Domovina priporočala uvodnikom decembra 1974. Sedaj se je njena želja uresničila. Slovenian Heritage Foundation, kot se ustanova uradno imenuje, se je posvetila temu delovanju ,in zajela vanj širšo skupnost. Njen obstoj v takem obsegu bo možen, dokler jo bodo podpirale obstoječe organizacije in si bo pridobila novih moči. V ta namen je bil sestavljeni zaupniški svet, kateremu nače-Ijuje kot častni predsednik bivši senator in ohajski guverner Frank Lausche. Njen predsednik je okrajni sodnik August Fryatel.
Ostali člani.sveta so:
’i
John J. Alden
bivši ravnatelj socialnega skrbstva na Cuyahoga County Juvenile Court Fran Bezdek .
Združenje slovenskih umetnikov Angela Bolha
upraviteljica Slovenske šole pri Sv. Vidu Dr. Karl B. Bonutti profesor ekonomije na Cleveland State univerzi Carolyn Budan pomožna tajnica :St. Clair Savings Association John Cimperman ravnatelj Cleveland Landmark Commission James Debevec urednik angleške izdaje “Ameriške Domovine'’ Robert Dolgan poročevalec
Cleveland Plain Dealer-ja Dennis Eckart
državni poslanec v 18. okrožju, podpreds. Slovenske Narodne Podporne Jednote Dr. Joseph Felicijan Cleveland Landmark Commission Frank A. Gorensek Senior gradbeni inženir Cleveland Electric Illuminating Co., pevovodja “Korotana” Milan Kapel
Preds. Kapel Realty Builders and Developers Dr. Frank Kern zdravnik John Kovačič upok. okrajni carinik,
U.S. Customs Bureau, Cleveland Frank J. Krainz župan Highland Heights Fredrick E. Križman upravnik St. Augustine Manor Alice Kuhar
John J. Laurich predsednik Ohio Federation Ameriške Bratske Zveze Anthony Lavrisa podpreds. Združenja študentov Cleveland State univerza Bertha Lobe
blagajničarka Slov. pristave, direktor za Javno zaposlitev, Cleveland Raymond Luzar okrajni upravnik North Lilly & Co., podpreds. Cleveland World Trade Show Joseph Melaher urednik slovenske izdaje “Amerikanski Slovenec” Joseph Odar eksperimentalni inžienir BF Goodrich Co., član upravnega odbora Slov. šole pri Sv. Vidu Daniel A. Pavšek preds. Mestnega sveta na Rich mond Hts. in Konfederacije slovenskih narodnih domov Rev. A. Edward Pevec, PhD župnik Sv. Vida Juha Pirc
urednica “Nove Dobe”
Rose Mary Prosen profesorica angleškega > jezika Cuyahoga Community College August Pust
Oddelek za grafično umetnost Clevelandski mestni urad za delovno silo Dr. Mate Roesmann odvetnik
Dr. Vladimir Rus ravnatelj Clevelandskega mestnega urada za delovno silo
Doris Sadar ravnateljica četrte dež. Slov. Narodne Podporne Jednote Stanley Sims tajnik-blagajnik Sims Brothers Buick, Inc. Jack Strekal posredovalec prodaje nepremičnin Ronald J. Šuster pomožni državni pravdnih Ohia V Clevelandu George Voinovich, Jr. okrajni računski nadzornik Cuyahoga County Frank Yankovic
vodja orkestra ‘The Polka King' Louis Ziherl
podpreds. Parker-Hannifin^ Corp.-
Na sestanku so bila sprejeta začasna organizacijska pravila in nato je bil izvoljen sledeči izvršni odbor:
predsednik: August Pryatel podpreds.: Edward Pevec tajnica: Rose Mary Prosen blagajnik: Daniel Pavšek;
člani odbora:
John Alden,
Karl Bonutti,
Vladimir Rus.
Za izvršnega ravnatelja je bil imenovan John Kovačič. Zaupniški svet bo imel štiri redne sestanke na leto in sicer tretji četrtek meseca septembra, decembra, marca in maja. Na prihodnjem sestanku 18. septembra 1975 bodo predložena nova or-zanizacijska pravila in bo sprejet program za prihodnje leto, ki bo upošteval želje, izražene na zadnjem sestanku.
K. B.
CLEVELAND, O. — Hitro je prišlo leto naokoli in zopet Oltarno društvo fare sv. Vida prav prijazno vabi na okusno kosilo, katerega ’.o priredilo v nedeljo, 21. septembra 1975, v farni dvorani. Kosilo bomo servirale od 11.30 dopoldne dc 2. ure popoldne.
Postregle bomo s fino domačo juho, na kateri bodo zakuhani zdrobovi žličniki ali “knedelč-ki”, kot po domače pravimo, s sočnimi pečenimi piškami in z vsemi prikuhami, ki spadajo zraven. Kosilo bo res izdatno in ne bo Vam žal, da ste izdali zanj mali denar.
Namen te naše vsakoletne prireditve je pomoč naši lepi fa ri sv. Vida, ki je pomoči potreb na. Ta naša fara je znana daleč naokoli, skoraj lahko rečem, da po vsem svetu, kjer bivajo Slovenci, in zato smo lahko res ponosni na njo, moramo pa ji tudi pomagati.
Vabimo vse naše članice in drugo cenjeno občinstvo, da se udeleži te naše prireditve, da s tem pomaga fari in društvu ter nas obenem razveseli s svojo navzočnostjo. Vabimo tudi članice sosednih Oltarnih društev, od Marije Vnebovzete od Sv. Lovrenca, od Sv. Kristine, da pridejo na to naše kosilo. Me vam bomo ob enaki priliki vrnile o-bisk. Skupno in složno se prizadevajmo do boijšega uspeha.
Krhki domači krofi so vedno dobrodošel posladek in grej o v slast in dobro prodajo. Zato jih bomo članice Oltarnega društva zopet pripravile in prodajale v soboto, 20. septembra, ob običajnem času. Pridite po nje!
V nedeljo, na prireditvi, bo v dvorani tudi stojnica s finim £o-mačim pecivom. Vse naše požrtvovalne članice lepo prosim, da v ta namen nekaj spečejo in pecivo prinesejo v nedeljo zjutraj, ali pa že v soboto dopoi--dan v dvorano. Domače pecivo, je vedno priljubljeno in upoštevano ter pripomore do boljšega finančnega uspeha. Lepo prosim, darujte ga!
Krofe bomo cvrle in prodajale tudi v soboto, 27. septembra, prebitek pa bomo daroVale za Baragovo zvezo, kajtr tudi naše Oltarno društvo mora ne . kaj doprinesti, da bo škof Baraga prištet blaženim. Priporočamo se, da pridete po nje od blizu in daleč, da bo več dobička. Vse naše pridne kuhinjske delavke pa prav lepo prosim, da pridejo pomagat kot po navadi, saj gre za dobro stvar.
*
Obenem z gornjim vabilom izrekam naj iskrenejše čestitke našemu gospodu Juliju Slapša-ku, temu zvestemu in neutrudljivemu Kristusovemu vojščaku, k njegovi zlati maši.. Petdeset let dela v vinogradu Gospodovem je lep in velik dogodek. Father Slapšak so duhovni vodja Zveze oltarnih društev vse od ustanovitve. Samo oni in jaz sva še pri 'življenju od vseh naših dobrih ustanovnih članic, kakor pokojnih Mrs. Roberts, Mrs. Kic in Mrs. Baraga. Dragi gospod zTatomašnik, Bog in Marija naj Vas spremljata na vseh Vaših potih!
Bo cešla res nared?
Če se bo vse dobro izteklo, bo nova avtocesta med Vrhniko in Ljubljano zgrajena jeseni 1978.
Predno. zaključim, vas vse še enkrat prav lepo povabim, da pridete na kosilo Oltarnega društva v nedeljo, 21. septembra, ob pel dvanajstih dopoldne v farnem avditoriju sv. Vida. Na svidenje in lep pozdrav!
Mary Otoničar
nesposobnost lastnega ljudstva, pa navrh še lenoba, potem iainica United Slovenian Society hodnjo pomlad.
Zastava treh križev
Narodna zastava Velike Britanije vključuje povezavo .treh Začeli bodo graditi ta odsek pri-1 knžev, Andrejevega, Jurijevega
| in Patrikovega.
1. Proces za Slomškovo
beatifikacijo.
Vsi se zanimamo, kdaj bomo doživeli srečo, ko bomo mogli moliti:	Blaženi Slomšek, prosi
za nas! Kot stvari sedaj stoje, bomo najbrž prej dali slovo svetu in odleteli delat družbo njemu, ki se mu nič ne mudi na 0p;ar če ne bomo morali še prej napraviti dolgega ovinka. Sicer nas tolažijo, da proces lepo napreduje. Morda, a preveč po polževo. Ljudje postajajo nestrpni. Je kriva te počasnosti narodnost? Morda,... Slovenci nimamo nobenega kardinala v Rimu, da bi dregal druge kardinale. Kaj morejo slovenski škofje opraviti? Ubog narod smo. Nimamo bogatašev, da bi mazali kolesje v Rimu, ,da bi se hitreje vrtelo. ..
: Res, me kar srce boli, ko vidim, koliko sodobnikov Barage m Slomška je že davno na oltarju. Škof Neuman iz Philadel-phije, Don Bosco (umrl 1888), Slomšek (1862). Don Bosco prištet blaženim 1929, kanoniziran 1334. Njegov učenec sv. Dominik Savio in blaženi Michael Rua, sv. Maria Mozzarello, ustanoviteljica salezijank. Sv. Tere-zika, rojena veliko let po Slomškovi smrti — in se že 50 let smehlja z naših oltarjev. Pij X. seveda papež naše dobe in že davno na oltarju. In koliko še drugih. Res, vsi zaslužijo svetniški sijaj — a mi želimo, da bi bila tudi naša “svetnika” upoštevana. Eden je branil vero v domovini, drugi jo je širil v tujini. Ker se zavzemajo sedaj za Barago ameriški škofje, upamo, da bo kmalu kaj kruha iz te moke. A ubogi Slomšek! Kdaj?
Nekatere skrbi, kam gre denar, ki ga v Ameriki zbirajo častilci naših dveh svetniških kandidatov in ne vidijo nobenega uspeha. Slomškov list dobivamo. Tisk stane veliko. Pošta vedno dražja. Slike Slomškove z molitvico za beatifikacijo stanejo lepe vsote. Pisarniške potrebe. Bog ve, koliko je še drugih, postranskih stroškov, za katere ve postulator, ki jih mora plačevati. Če so plačani tisti duhovniki, ki čitajo in prevajajo Slomškove spise, ne vem. Najbrž ne delajo za božji len, če nimajo še kakega drugega dela. Tudi oni morajo živeti.
Zdaj ' pa preidimo k najvažnejšemu:	Vsi svetniki, ki sem
jih zgoraj naštela, so delali čudeže. Brez njih bi tudi oni ne uživali časti oltarja. Sv. Tere-zika, je zemljo kar zasula z njimi. Enako drugi. Vsaj dva od Cerkve priznana čudeža morata biti. Ali se z zaupanjem in vero zatekamo k njemu? Ali molimo tisto molitvico za njegovo beatifikacijo? Prosimo ga, naj dela čudeže. Naj pomaga tistim, ki ga tega prosijo. Morda imamo sami kako zapleteno zadevo, ki jo more on rešiti. O, saj je toliko križev na svetu! Ne izgubimo poguma, če nismo takoj uslišani ,.. Nadaljujmo z- molitvijo.
Če nimate molitvic s Slomškovo Kregarjevo sliko, vam jih 'co č, g. Varga rad poslal, da jih se drugim razdelite. Ako pa že-htč samo eno, pa priložite pismo, naslovljeno na vas. Tudi znamko prilepite nanj. Tako bo gospod samo podobico dal v zavitek m ga zalepil. S tem lahko tudi jaz komu postrežem. Povejte tudi, če želite slovensko ali angleško molitvico — ali o-boje.
2. Leto 1975 in leto 1540.
Neki jezuit je pisal sv. Ignaciju. \ cera j sem mil pri razpravljanju, kako reform irati Cerkev. Tisti, ki so’bili najbolj glasni, ne verujejo več v izvirni greh, angele in hudiča, vice, odpustke, zasebno spoved. Ne marajo Marijine in svetnikove priprošnje. Dvomijo v Jezusovo
mašo imenujejo Gospodovo večerjo in jo smatrajo samo kot kako pobožno kosilo. Hočejo vreči podobe, kipe in križe iz Cerkve.11
To je pa kakor danes, bomo rekli. Saj se vse to med nami dogaja. Vse sorte, kar papež prepoveduje, hočejo modernisti uvesti v Cerkev. Majemo z glavami, kaj bo s Cerkvijo? Ali se res Petra čoln potaplja? Ali bodo res uničili Cerkev njeni lastni otroci?
Škoda, da nismo v mladosti bolj študirali cerkvene zgodovine. Tako bi vedeli, da Kristusova obljuba, ki jo je dal Petru, še vedno drži: “Peklenska vrata je ne bodo premagala!” Ranjena, krvaveča iz( ran, ki so ji jih zadali lastni otroci, se je zopet dvignila v novo življenje v 16. stoletju. Ob koncu cerkvenega zbora v Tridentu L 1563 je zapustilo Cerkev osem dežel; v nekaterih so bili voditelji škofje in duhovniki. In vendar! Cerkev še živi! Tisti, ki so ji kopali jamo, pa so izginili iz spomina celo \gjlastni domovini.
Te dni sem čitala, da je v Rimu zapustil materino hišo “Be-i lih očetov” (afriški misijonarji)
I njihov general, ki je imel to službo deset let. Star 53 let se je poročil. To je velik udarec za Cerkev. Kako mora tako. izdajstvo boleti papeža! To sem omenila, da bomo veliko molili zanj in za Cerkev. In zaupanja v božjo modrost, v božjo vsemogočnost in obljube Kristusove ne smemo izgubiti. Morda čakajo Cerkev še hujši viharji, a Jezus, njen krmar, bo vedno z njo. Ne obupujmo! Molimo! Novo po* mlad je obljubil Cerkvi Pij XIh Pomlad pa je navadno doba viharjev in skozi te moramo sedaj mi. Storimo, pa svojo . dolžnost, da čutimo s Cerkvijo in ji P°" magamo z molitvijo, da se bo vihar unesel brez prevelike škode dušam.
3. Domača slavnost.
9. avgusta smo. se ob 11. dop’ zbrale sestre naše province v samostanski kapeli, da smo se zahvalile Bogu za vse dobrote, ki smo jih prejele tekom sedmib let; to je bila doba službe s. R°' se Ovca. Sv. mažo je služil za njo p. Atanazij Lavrenčič b1 imel tudi temu primerni govoP Slavnostni obed smo imele v šolski kafeteriji in temu so sle' dili govori in petje. Vsa prir6' ditev je bila v zahvalo naši pri' ljubljeni predstojnici za njeno zvesto službovanje. Ni šala biti te čase na krmilu . .“Kdor moliti ne zna, naj se na morje p°' da,” so rekli nekoč. “Če kater3 sestra moliti ne zna, naj posta-' ne predstojnica,” bi rekle m6. Za vse, kar se gedi v provinci; je odgovorna, za vsako sestr0' za uspehe v duhovnem življ6'
nju in v apostolatu. Vse je
od-
visno od božjega blagoslova, ^ si ga je treba izprositi z molit' vij o. Naj s. Rose Bog povrne vse trude, vse trpljenje, ki ga je bila deležna v svoji službi v d°' bro naše province in njeneg3 apostolata.
S. Rose sedaj obiskuje Slov6' nijo. Iz Rima se bc vrnila po iz' volitvi nove vrhovne predstoj nice.
s. M. Lavoslava
Peresa v modi
Zbirka klobukov z okraski i2 perja, ki jo je pokazal 26-let111 londonski modni ustvarjal^ David Shilling, je sprožila harne proteste britanskega dru' Hva za varstvo ptic.
Shilling, ki je v nostalgične111
modnem valu odkril klobuk starih mam iz časov pred drag0
svetovalo vojno, je v očeh P
ri'
jateljev ptic “pravi reakcionar
navzočnost v sv. Evharistiji. Sv. i Ptic-
j)
V svojo obrambo jim je govoril, da je večina ptičjih Vs .res, ki jih je uporabil, stat1 nad trideset let in da je ob ^ malce pozno misliti na varstvC)
ŽIVAHNO PRIPRAVLJANJE NA
VSEAMERIŠKI BARAGOV DAN
Cleveland, O. — Pripravljalni odbor za Baragov dan je v zadnjih poročilih že objavil glavne obrise za vseameriški Baragov dan, ki bo v nedeljo, 28. septembra 1975, s slovesno koncelebrirano sv. mašo ob 2.30 uri popoldne v St. John katedrali v Clevelandu in ob 4. uri popoldne slovesna akademija v St. John College avditoriju, ki je kar zraven katedrale.
Pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu-Cleveland, bodo v nedeljo od 11.30 ure predpoldne servirali kosilo in bodo od tam po kosilu vozili avtobusi h katedrali za sv. mašo. Za vse, ki bodo imeli kosilo pri Mariji Vnebovzeti, bo dovolj časa do sv. maše.
Na prvem sestanku zastopnikov društev in organizacij je bil osnovan Pripravljalni odbor za Baragov dan. Da širša javnost zve, koliko ljudi sedaj skrbno vsak teden na več sestankih deluje na velikih pripravah za Baragov dan, objavljamo imena članov celotnega Pripravljalnega odbora, ki je razdeljen na posamezne odseke.
IZVRŠNI ODBOR
Rev. Victor TOMC, vicepostulator,
Rev. Jože Sožnar, Rev. Pavel Krajnik,
Karel Mauser, Jože Melaher,
Rev. Edward Pevec, Henry Skarbez,
Rev. Jože Varga, Rev. Jože Vovk.
Publicistični odsek:
REV. JOŽE VARGA,
Jože Melaher, John Petrič, Janez Ovsenik,
Janez Sever, Matt Tekavec, Josephine Trunk,
Rev. Jože Vovk, Jože Zelle, Frank Zupančič.
Programski odsek:
REV. JOŽE BOŽNAR,
Angela Bolha - Sl. šola pri Sv. Vidu,
Frank Gorenšek - pevski zbor Korotan,
Ivan Jakomin - dramatsko društvo Lilija,
Rudi Knez - Mladi harmonikarji,
Martin Košnik - pevski zbor Slov. Fantje,
Rev. Pavel Krajnik,
Marija Lavriša - Slov. šola Marija Vnebovz.,
Karel Mauser, Jože Melaher,
Frances Nemanich - pevsko društvo Dawn,
Bernarda Ovsenik - folklorna skupina Kres,
Ivan Rigler, pevsko društvo Slovan.
Liturgični odsek:
REV. PAVEL KRAJNIK,
Rev. Jožb Božnar, Rev. Edward Pevec,
Rev. Victor Tomc, Rev. Jože Varga,
Rev. Jože Vovk.
Organizacijski odsek:
REV. VICTOR TOMC,
Joseph Brodnick, Alphonse Germ, Rudolph Germ,
Henry Grosel, Mary Kokalj, Henry Skarbez,
Vicky Skarbez, Joseph Sever, Josephine Trunk,
Anthony Urbas.
Koordinator za vse delo odsekov in splošnih priprav je Rev. Jože Božnar, St. Vitus Rectory, 8019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, Tel. Area Code 216 — 361-1444. Koordinator Rev. Jože Božnar sprejema tudi vso korespondenco v zadevah za Baragov dan.
Po gornjem seznamu imen Pripravljalnega odbora za Baragov dan vidite, koliko ljudi je potrebnih, da je mogoče napraviti samo načrte za spored Baragovega dneva. Toda odbor ne more sam vsega opraviti. Na sestankih Pripravljalnega odbora se pri-glašajo prostovoljci, ki so pripravljeni pomagati posameznim odsekom pri njih delu. Največ pomoči bo potreboval Organizacijski °dsek, ki ima na skrbi sprejem gostov, rediteljstvo v cerkvi in PN akademiji, razpored sprevoda, prenočišča itd. Pripravljalni odbor zato prosi, da se prostovoljci priglasijo za pomoč posameznim odsekom.
Nadaljnja navodila bodo sproti objavljena.
Pripravljalni odbor
GLASNIK DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU
Vsi poverjeniki in poverjenice nji rabin v Ljubljani
---	—- u---—
Slovansko trgovinsko ladjevje dosegi® nad čeM mifljoia fon nosilnosti
Se nikoli ni 'pod zastavo S. K. Slovenije plulo tolikšno ladjevje, kot te dni, v enoindvajsetem letu obstoja slovenskega ladjarskega podjetja Splošna plovba. Z ladjo “Pioneer Merchant”, ki so jo slovenski pomorščaki kupili na Japonskem in jo poslali na linijo Jugoslavija—Zahodna Afrika—Jugoslavija pod imenom “Kočevje”, se je skupna nosilnost slovenskega trgov-skega ladjevja povečala na 266,451 ton.
uro ih jih bodo slovenski pornor-
celovške Družbe sv. Mohorja po Združenih državah Amerike in po Kanadi so prejeli zadnji teden po letalski pošti po nekaj izvodov Glasnika DsvM v Celovcu s prošnjo, da odvišnje izvode razdele med prijatelje in znance, ki mohorskih knjig doslej še niso naročili.
Ravnatelj družbe msgr. dr. Janez Hornboeck se v svojem pismu, ki je v Glasniku objavljeno, poverjenikom in pover-jenicam še prav posebej zahvaljuje za večinoma zastojnsko delo. Družbinim dobrotnikom po ZDA in Kanadi pa izreka prav posebej zahvalo z iskrenim “Bog plačaj!” za vse darove.
V letošnjem letu družba posebej lepo prosi za podporo za njene Dijaške domove. Zlasti prihodnja tri leta bo imela družba še velike gospodarske skrbi. “Najbolj potrebna in najbolj izdatna pomoč koroškim Slovencem je: Vzgojimo jim s skupnimi močmi zadosti Katoliške inteligence!”, nam piše dr. J. Hornbeck.
“Velika je družina udov in udinj celovške Družbe sv. Mohorja po širnem svetu. Ni je oi’ganizacije in kulturne ustanove, ki bi družila in povezovala tako veliko število Slovencev v
3.	Vojko Arko:	Planinske
zgodbe z Nahuel Huapija in
4.	Prof. dr. J. Rupnik: Družinsko sveto pismo, 2. del.
O posameznih knjigah bomo še pisali. Danes le nekaj besed h koledarju. V njem bo vsakega zlasti zanimalo poročilo o zidavah in prezidavah obeh druž-binih domov v Celovcu, ki so bile izvedene v letih 1973-1975. Koliko je vse to stalo? Koliko ima družba še dolga? Efeko bo Mohorjeva ta dolg odplačevala? Vse to je v koledarju na kratko opisano. — Koledar vsebuje tu preglede - kako se je družba po 2. svetovni vojski razvijala na Koroškem in drugod po svetu. Številke so zelo zanimive. Zanimivi so podatki o razvoju druž-binih Dijaških domov in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Iz poročil je razvidno, da je vzdrževanje teh domov trenutno naj večja finančna obremenitev. Vidimo pa tudi iz njih, koliko inteligence so Mohorjevi domovi skupaj s Slovensko gimnazijo v zadnjih 20 letih Koroški vzgojili.
To in še veliko drugega zanimivega bomo brali v Koledarju družbe sv. Mohorja v Celovcu, ko ga bomo imeli vsaj .o božiču že v rokah. O drugih novih mo-
VESTI
zdomstvu izven naše častitljive horjevkah pa, kakor rečeno,
Cviček kot lani
Na Dolenjskem ne pričakujejo kake posebno dobre letine v vinogradništvu, pridelek bo podoben lanskemu tako po obsegu kot pa kakovosti. Ker so se od lani podražila gnojila za 6,0% in zaščitna sredstva 70-120%, bodo cene grozdja in seveda nato tudi vina višje, kot so bile lani.
Na Bizeljskem se pritožujejo, ker niso zadovoljni z odkupno ceno grozdja. Slovenija vino, ki odkupuje tamkajšnje grozdje, hoče ostati pri lanskih cenah, četudi so stroški pridelave močno narastli.
Težava z grozdjem in vinom je v Južni in Srednji Evropi splošna, ko je pridelek bil v zadnjih letih precej obilen in so polne vse kleti, kupcev pa ni dovolj. Pri takem položaju je težavno pristati na višje cene, saj vina še po starih ni mogoče prodati.
ravnost škodljivo raven in njegovo reševanje nujno.
Družbe. Prenovljen na znotraj in obnovljen na zunaj stoji spet naš skupni slovenski dom v Celovcu, naša častitljiva Mohorjeva hiša. Mohorjani in mohor-janke, poverjeniki in poverjenice, gostje in vsi, ki prihajajo iz raznih delov sveta, kjer bivajo Slovenci, se z nami vesele, ko skupno ogledujemo novi Slomškov dom in obnovljeni Mohor-
drugič kaj več.
ŠE NEKAJ O DRUŽBI SV. MOHORJA
Spet je tu čas, ko je potrebno, nekaj povedati o naši najzvestejši ljudski knjižni založbi, t.j. o Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Predvsem nekaj opozoril:
1. Iz Celovca smo dobili sporočilo, da bodo knjižni dar svojim udom za leto 1976 razposlali
Obilen obisk turistov
Slovenski letoviški kraji so polni gostov, pretežno tujih. Na Bledu je preko 75% tujcev, približno tako je v predelih ob morju, v kolikor niso letoviški I prostori last posameznih doma-j čih podjetij za letovanje njiho-
? o It- ■fni^>c»Tr	*
Izsuševanje zemlje
V Sloveniji je blizu 150,000 hektarov zamočvirjene zemlje. V prihodnjih petih letih jo nameravajo okoli 17,000 hektarov osušiti in s tem vsaj delno nadomestiti obdelovalno površino kakih 35,000 hektarov, ki jo bodo v tem času porabili za grad njo cest, Stanovanj, delno pa jo prepustili v .porast gozdovom. Pretežni del zamočvirjene zemlje je v severovzhodni Sloveniji, precej jo je tudi v Savinjski dolini, v dolini reke Mirne na Dolenjskem, v Vipavski dolini in na Koprskem. Postopno nameravajo, vso osušiti in izboljšati, da bo primerna za kmetijsko rabo.
Doslej so v povojnih letih v tem pogledu napravili največ v Pesniški dolini, kjer so izsušili
3.000	hektarov zemlje, kakih
7.000	pa jo na to še čaka.
jev dom v Celovcu , pravi g. v £asu ocj prvega do petnajstega
ravnatelj.
Družbin knjižni dar za prihodnje leto vsebuje tele knjige:
1.	Koledar za leto 1976,
2.	Večernice: Lojze Ilija: Zad-
Japonski Maribor, Kranj, Celje in Velenje Po.nekaj letih iskanja najbolj-možnosti za nakup novih ladij Se je letos, ko so na vsem svetu Prevoznine padle, kolektiv od-l°čil za hiter nakup novega ladijskega prostora. Kot prva nova” pluje pod jugoslovansko Ustavo ladja “Kočevje”, toda
ščaki zaposlili na liniji okrog sveta — bodo veljale Splošno plovbo s carinskimi dajatvami vred 1,172,693,824 dinarja.
. Na vsaki ladji tudi bazen
Japonci so sprejeli sprenunje-valne predloge slovenskih pomorskih inšpektorjev. Zato bodo ladje tehnično bolje opremljene,
i-6j, 1969. leta zgrajeni ladji bo-; kot je bilo sprva načrtovano, kmalu sledile še štiri, morda razen tega pa bo za posadke po-^lo pet novih ladij. “Kočevju”, skrbljeno tako, kot zahtevajo ki nosi 10,894 ton in jo poganja naši standardi. Med tehničnimi ftrotor z 8,400 konjskimi močmi novostmi kot je, denimo, ugota-pluje s skoraj petnajstimi vij an j e pozicije ladje s pomočjo v°zli na uro, z največjim ugre- satelitske zveze, avtomatski pre-2om osmih metrov, se bosta že 'gled nad delovanjem strojev in Prihodnje leto pridružili “Vele-. drugim naj omenimo, da bodo Pje” in “Maribor”, leto dni kas-,vse kabine za pomorščake eno-^eje pa “Kranj” in “Celje”, in posteljne in da bodo na ladjah Ce bo šlo vse po sedanjih načrtih,' tudi telovadnice in bazeni. Piorda tudi “Kamnik”.	iKljub temu, da bo prva ladja
_ Nove ladje, “Velenje”, “Ma- ’zaplula šele prihodnje leto, si ribor”, “Kranj” in “Celje” gra-'Splošna plovba že zagotavlja na Japonskem v ladjedel- nove posadke. Za štiri nove biči Mitsui Shipbuilding, vsaka ladje bo morala zaposliti pet ^zmed njih bo stala 4,688,000,000 celotnih posadk, to je več kot jenov ali 265,983,056 dinarjev. 150 novih pomorščakov. Skupaj j se štiri ladje — vozile bodo s z nakupom novih ladij so v hitrostjo 16 navtičnih milj na Splošni plovbi začeli pripravljati
tudi vse ustrezno za nove delavce podjetja; predvsem bodo povečali sklad za gradnjo stanovanj.
Nove ladje so Pirančani ugodno kupili na Japonskem. In zakaj ne doma?
Ugodsii roki in krediti
“Objavili smo razpis v jugoslovanskem uradnem listu. Na našo ponudbo se ni odzvala nobena domača ladjedelnica. Hkrati nam domače ladjedelnice ne bi mogle nuditi tako ugodnih posojil, cene bi bile občutno, tudi do 25 odstotkov višje, da se o rokih gradnje sploh ne pogovarjamo,” pravijo v Splošni plovbi, kjer upajo, da bodo Japonci še skrajšali že tako kratke dobavne roke .(pogodbo o nakupu štirih novih ladij je podpisal direktor Splošne plovbe kap. Vilijem Vouk februarja letos, zadnja ladja naj bi zaplula septembra 1977, prva pa že avgusta 1976). Nove ladje bodo, kot. smo že zapisali, plule na liniji okrog sveta, ne-katere ladje, ki sedaj plujejo na tej liniji, pa bodo prevzele tovore na liniji Jugoslavija — Zahodna Afrika — Jugoslavija. Nove ladje ne bodo imele potniških kabin.
oktobra tl. Družba namreč želi, da bi imeli vsi njeni poverjeniki širom po svetu mohorjevke vsaj že v prvi polovici decembra na svojih mizah.
2. Družba prosi vse tiste poverjenike in poverjenice, ki ji doslej še niso poslali naročilnih seznamov, da jih ji takoj pošljejo. Naši ameriški in kanadski naj to store, zelo priporočamo,
z letalsko pošto.
3.	Tisti naročniki in naročnice mohorskih knjig, ki žive v krajih, koder družba nima svojih poverjenikov ali poverjenic, naj jih naroče - če jih ie niso naravnost na družbin naslov, ki ga navajamo spodaj.
4.	Kdor je med letom spremenil naslov, naj to spremembo gotovo takoj naznani svojemu poverjeniku (-ici) odnosno naravnost na družbino upravo v Celovcu. Obenem z novim naslovom mora seveda podati tudi svoj stari naslov.
5.	Celotni knjižni dar za prihodnje leto velja 10 dolarjev. V tej ceni je vračunana že tudi udnina in pa razpošiljalni stroški. Za udnino se bero, kot je večini mohorjanov in mohorjank znano, v kapeli Slomškovega doma v Celovcu tako za vse žive kakor tudi za vse rajne ude svete maše.
6.	Kdor potrebuje še kakega
vega osobja. Obisk tujcev naj bi bil nekaj večji od lanskega, venda-r še niso čisto gotovi, kak bo uspeh v finančnem pogledu.
Propadanje okolja
Okolje v Sloveniji je v nevarnosti kot v večini industrijsko razvitih pokrajin na svetu. Posebno v nevarnosti je slovenska obala, ki jo skušajo zaradi njene omejenosti čim bolj uporabiti. Pri naporih za varovanje o-kolja sodeluje tudi Zavod za spomeniško .varstvo in seveda vseh vrst zdravstvene in higienske službe.
Iz poročila vodnih skupnosti Slovenije sledi, da mora odbor za varstvo okolja obravnavati najprej vrsto nerešenih vprašanj, predvsem zaščito vodnih virov pred onesnaženjem, tudi zaščito vodotokov in vode talni-
■ Na seji republiškega komiteta za varstvo okolja v juliju so posebej opozorili na položaj v primorskih občinah Koper, Izola in Piran, k j dr je okolje doseglo na-
Starostnikom obetajo lepše čase
V šiški, delu Ljubljane, je nad 9,000 ljudi, starih nad 60 let. Od tega bi jih več rado dobilo stanovanja v starostnih domovih, ki pa jih žal ni dovolj.
Še pred tremi leti se jih je prijavilo za to nad 500, toda šele zdaj so začeli graditi v šiški Dom upokojencev, ki bo imel 228 postelj.
Pred kratkim so odprli Upokojenska domova v Poljanah in v Kamniku, na. Gorenjskem, toda to je vse premalo.
Ljudsko posojilo za slovenske ceste
Del manjkajočih sredstev za izgradnjo in obnovo slovenskih cest nameravajo zbrati s prvim ‘vseljudskim javnim posojilom’.' O tem so razpravljali na zasedanju skupščine SR Slovenije in sklenili izdelati potrebne predloge. Ti naj bi bili pripravljeni do konca avgusta, da bi izbrali najboljšega in potem posojilo razpisali.
na Vrhniki: Marija Luk ec, roj. Zajc;
v Tolminu: Marija Jelencic,-2. septembra
v Ljubljani: Kancijan Hvastija, Alojz Jenko, Marko Ilič, Marija Prošek, Mirko Ukmar; v Novem mestu: Avgust Pavlin;
na Jesenicah; Pepca Šlibar, roj. Pogačnik;
v Vikrčah: Anton Linke; v Žužemberku: Slavko Gliha; v Celju: Janko Frandolič; v Šmarju pri Jelšah: Rok Vizjak;
v Polju: Alojz Intihar.
MALI OGLASI
SOBA SE ODDA
z kuhinjo, klet, in veranda, na E. 67 St. Kličite 881-6792.
-(139)
HOUSE FOR SALE
For sale by owner - Willowick - 3 bedroom brick ranch - family room - large lot. 944-0993.
(140)
NAPRODAJ
Hladilnik, zofa, prenosno pralno korito, lestev 17. čevljev dolga, poedini komadi ali vse za $95 dolarjev. 1008 E. 79 St. blizu St. Clair Ave.
-(141)
SOBE SE ODDAJO
štiri sobe se oddajo zgoraj z garažo in verando za srednje starosti dvojico ali dve ženski. Nič živali ali otrok. Na 14119 Sylvia Ave. Kličite 541-6977.
(4,11 sep)
LASTNIK PRODAJA znižana cena
Zidana hiša, Colonial s tremi spalnican^i, blizu sv. Kristine cerkve. Rekreacijska soba na prvem in centralna klimatska naprava. Kličite 486-2432 ali 732-8224.
(140)
FOR RENT
Furnished six room house. Call 541-8970
-(141)
na voljo Slovenske pisarne Lige SKA v Clevelandu odn. v Torontu ali Slovenska pisarna Lige slovenskih Amerikancev, Inc. v New Yorku.
7.	Še enkrat poudarjamo, da še ni prepozno za sprejemanje nadaljnih naročnikov (-ic). Vendar pa je čas za to prav skrajni. Družba lepo prosi vse poverjenike (-ce), naj obiščejo rojake (•kije), ki še niso mohorjani, in jih skušajo pridobiti, da se naroče na njene knjige.
8.	Naslov: Družba sv. Mohor-
ja v. Celovcu, Viktringer Ring w 26. A-9020 KLAGENFURT, Aus-pojasmla ali informacije, naj sej tria, Europa. Vse pošiljke druž-obrne ali na svojega poverjenika , bi, tudi čeki, namenjeni njej, (-co) ali pa naravnost na druž- naj bodo tako naslovljeni, bino upravo v Celovcu; vsem pa J	J S '
FANTIČA PRI IGRI — V novem središču za zaostale, otroke v Clevelandu v Ohiu so dali tem več možnosti prostega'gibanja in delar kar je ugodno vplivalo na njihov razvoj. Na sliki vidimo fantiča v tem novem’središču ‘pri ign, ‘
Umrli so
27.	avgusta
v Ljubljani: Marija Prebil, roj. Črgan, Gusti Blejec, roj. Vrhovec, Ana Selan, roj. Ceklan; v Dolu pri Ljubljani: Franc Česen;
v Velikih Laščah: Marija Petrič (Matjakova mama); v Piranu: Dragutin Fonda; v Vnanjih Goricah: Franci Bro-lih;
v Krškem: Netka Juvančič, roj. Tomšič.
28.	avgusta
v Ljubljani:	Vera Šink, Pavla
Sluga, Julijana Zajc, roj. Zupančič, Ivan Lazar; v Domžalah: Herman Grčar.
29.	avgusta
v Črni vasi pri Ljubljani: Jože Perme;	^
v Ceneči vasi (Kostanjevica na Krki): Marko Pavlovič; v Sevnici: Rudi Livio; -v Trbovljah: .Martin Kravoget, Jože Janežič;
v Murski Soboit: Janez Oeri; v Poreču: Stanko Gorjan; v Ljubljani: Mitja Mejak; v Zasipu pri Bledu: Stanislava Pavlič;
v Ptuju: Elizabeta Korbun; v Piranu: Myra Hrovatin.
30.	avgusta	,
v Novem, mestu: Anica Jereb; v Trbovljah: Martin Žagar;
v Ljubljani: Anton Hribar, Franci Hiti, Mara Kocjančič; v Kranju: Karel Skrt; v Žireh,: Pavlina Zajc;	*
v Gaberju pri Dobrovi: Ivan Že-rovnik. ,
1. septembra
na Bučki: Martin Hočevar; v Ljubljani: Jakob Novak, Ivanka Grgič, roj. Mihelič, Anton Sagmeister, Aloj z i j Dermaša;
na Izlakah: Tone Lebar,
SOBE SE ODDA
eno tri sobno stanovanje, eno štiri sobno z kopalnico se oddajo brez otrok na 1152 E. 61 St. Kličite EN 1-2329 ali 391-4126.
-(140)
Willoughby Hills - By Owner
Custom built brick - 3 BR. -Rec. Room - Fireplaces - 2% car garage. 1% Baths - 100’ by 300’ lot. $54,500. Principals only. 943-0950
-(142)
STAVBENIK PRODAJA
plus kreditj od davka,- ranč s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža, formalna jedilna soba, s posebnostmi, klet, popolnoma karpetirana, najboljši material.
EUCLID—ST. CHRISTINE
velik družinski dom s štirimi spalnicami, dve spalni sobi spodaj, dve spalni sobi zgoraj, jedilna soba, klet, dvojna garaža, ognjišče.
SE MORA PRODATI
Euclid zidan ranč, velike sobe vse na enem nadstropju, tri velike spalnice, formalna jedilna soba, velika družinska soba, priključena garaža. Lastnik premeščen. Lastnik želi ponudbo.
NOVA HIŠA ZA DVE DRUŽINI
v Euclid, od E. 260 St. 6-6, po tri spalnice vsako stanovanje, formalna jedilna soba, IVz kopalnice, klet. Kvalitetno delana.
UPSON REALU
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(140)
Help Wanted Female
ŽENSKA DOBI DELO
za splošno čiščenje. Pet dni teden. 30-ur. 6321 St. Clair Ave.
OHIO FURNITURE 361-5016
(140)
DENTAL ASSISTANT WANTED
Full time, will teach, must be able to type and speak Slovenian or Croatian. Call 341-6644.
JANEZ JALEN:
BOBRI
Prva knjiga
SAM
V vseh- koliščih na jezeru se sala oči.
ni nihče bolj oziral po vremenu kakor Osstrorogi Jelen. Navsezgodaj je že vsako jutro stal zunaj na nnostišču. Rad bi se razgledal naokrog, pa se zavoljo megle ni; rhogel. Lovil je samo
“Si slišala?”
Nič. Ne bev ne mev. “Odgovori, če te vprašam!” Jelen je nejevoljno zavpil nad kujajočo se sestro.
“Buuuuum!” je bolj zatulila,
glasove. Po njih je sodil, da pri- kakor pa zajokala Sinjeoka.
letajo v ločje in v trstje in v obsežna močvirja jate selečih se ptic. Naprej pa ne odlete. Drugi so bili nejevoljni na
Ostrorogi je pogoltnil na pol prežvečen grižljaj ribe, se zravnal in uprl roke v bok: ‘'Kaj pa je sedaj? Kaj pa sem narobe
pusto vreme. Jelen je bil pa rekel? Zavoljo lesnik morebiti?”
vesel. Želel si je dežja, dolgotrajnega dežja in veliko dežja. Že davne* ga je pričakoval, pa ga ni ho telo biti. Zares ga je že skrbel D, če bo mogel splaviti po Dolgern potoku pred zimo les za kolišče1. Od obilnega dežja in naraslih voda je bilo zaenkrat odviisno njegovo življenje. Če ne za'bij e čez zimo kolišča, ne more pomladi vzeti Jezerne k sebi. Klasne j e pa utegne biti že prepozeno. Eee, pozna Karpa, Soma, Suilca in Tura. če bi dal spodnje lovišče. Pa ga ne da in ga ne da.
Vsa znamenja so kazala na doslej izostali jesenski dež. Iz megle so se vreščeče zadirali j ptiči. Ženske v kolišču so bile prepirljive. Otroci so neugnano brbljali, cvilili in jokali od jutra-do večera; in še pozno v noč. Ostrorogi jith je bil že čez glavo sit. Bo, bo dež.
Jelen se je pričel odpremljati. Z Risom sta znosila v prvem svitu orožje in orodje v drevak. Za vsakega jie bil nasadil po dva cepina iz jelenovih nadočnih parožkov. Ostro jim je nabrusil konice. Kaj bi samo z dvema. Se utegne kateri pri vlačenju lesa zlomiti, pa bi ne bilo kaj vzeti v roke. Posebno skrbno je zavil v kožuh Ostrorogi vnetilo. Suho travo in nekaj dračja je vzel kar s sabo, da bosta mogla brž zakuriti ogenj. In kože za šotor, pasti in nekaj'jedi. Na vse je mislil Jelen in ničesar ni pozabil. Tam zunaj pride vsaka reč.prav.
Na ognjišču je Kodrolaska pekla ribe. Nič ni govorila. Le včasih je zasmrkala. Pa je vedno obračala obraz od Ostroroge-ga stran, da ni mogel videti, ali že joka ali se šele pripravlja na jok. Le kaj ji je? Najbrž jo vreme daje, je pomislil Jelen. Reči pa ni maral nič. Zunaj pa je začelo že pršeti.
Ostrorogi in Ris sta vse, kar sta mislila vzeti s sabo, že znosila v veliki drevak, lepo zložila v prednji konec, pokrila s kožami in povezala z vrvmi. Vrnila sta se v kočo. “So ribe že pečene?” je vprašal Jelen Sinjeoko.
Kodrolaska ni odgovorila. S proč obrnjenim obrazom je postavila dokajšnjo leseno skledo rib pred brata in Pegavca, ki ni mogel prikriti, kako je ponosen in vesel, da sme iti z Ostrorogim prav na konec Dolge doline. Zdelo se mu je, da spada že kar med možake. Grede, ko sta jedla, je začel brat dajati navodila sestri za doma, dokler še ne vrne. In je rekel Jelen:
"‘Z mesom si za nekaj dni preskrbljena. Kakšno ribo pa še sama ujemi. Časa boš imela dovolj.”
Sinjeoka ni odgovorila.
“Lesnik in lešnikov pa nikar ne jej iz dolgega časa. Ne suhih ne svežih. Nam jih bo pozimi manjkalo. Jih najbrž ne bova mogla več dobiti. Je gotovo že vse pobrala živad.”
Kodrolaska je molčala.
“Bevska pa jemlji s sabo v drevak, če boš kam šla. Bi mu utegnil Karp kaj prizadejati. In bolj varna boš.”
Sinjeoka je zasmrkala.
“Cez par dni pa poglej v ustje Dolgega potoka. Prvo les utegne že priplavati. Popazi, da si ga kdo drugi ne prilasti.” Kodrolaska si je z laktjo bri-
Kodrolaska je začela hlipati: “Kar sam jih pojej. Še pritaknem se jih ne več.”
“Pasja dlaka! Počemu se potlej cmeriš?” Jelen je vzrojil.
“Me, me, me, me,” ni mogla brž povedati Sinjeoka, “me, me, me samo pustita doma.”
“Snedel te bo kdo,” je zarežal Ostrorogi.
“Ti lahko govoriš.” Kodrolaska je že bolj vezano govorila: “Sem bila zadnjič, ko si les napravljal, tako; lačna. Mi Ščuka ni hotela dati nič jesti. Karp me je pa hotel tepsti.”
“Kaj!” je zrasel Jelen in planil pokonci: “Da ga nisem prebodel, smrdljivca.”
Sinjeoka je pa pristopila k bratu in ga prijela za roko. Objokana je bila še, jokala pa ni več. Zaprosila je: “Pusti ga. Samo mene s sabo vzemita.”
“To bi bila lahko koj povedala. Pa boš mokra. Dež gre.” “če gre tudi sneg. Doma ne ostanem.”
“Pa se opravi!” je pristal Jelen.
Kodrolaska, je poskočila in se smejala. Najprej je poskrbela še za nekaj stvari, ki jih je rabila pri ognjišču in kuhi. Ris jih je moral odnesti v drevak. Sama se je ogrnila s kožuhom in se pokrila z oglavnico iz bobrove kože z dlako navzven. Ostrorogi si je potegnil risa čez glavo. Pe-gavec pa je pokril kozlovino.
blossom mušic center
FIFTH ANNUAL
INTERNATIONAL FESTIVAL
SATURDAY, SEPTEMBER 13,1975
ALL PROCEEDS BENEFIT
BLOSSOM MUSIC CENTER & THE CLEVELAND ORCHESTRA 1;' INTERNATIONALLY RENOWNED WINES ANl) CHEESES GERMAN & ITALIAN RESTAURANTS Si	' LAUNCHING A 65 FOOT HOT AIR BALLOON
PERFORMANCES BY AREA NATIONALITY GROUPS’ DANC!N(^ TO JOHNNY SINGER'S POLKA BAND '	-
ADVANCE SALETICKETS- S4.00 FOR ADULTS ($5.00 at the sate) S1.00 FOR CHILDREN (under 12) TICKET PRICE iNCLUDES.3 COUPONS FOR
WINE, CHEESE, BEER, AND SOFT DRINKS
Gates Open at 1:00 pm Entertainment from 2:00 pm - 7:30 pm Hot Air Balloon Launch at 7:45 pm
" Dancing from'8:39-.11;Q0 pm For Information: 861-5674 ^29-3048 . u Cleveland * Akron
isn
mem
iills
P
fciioli
bi morala biti v
?saki slovenski hiši
■ih
V VROČINI SLADOLED — Sladoled tolaži žejo in hladi, kadar je res vroče. Policaj Angelo Mendez v Philadephiji je ponudil sladko hladilo tudi svojemu konju, ko si ga je privoščil sam. Kot kaže slika, sladoled obema dobro tekne.
crr
oocietjr
..’'SPS
Sine® 1914...
ONE FA1RLANE DRIVE
JOLIET, IL 60434
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in xsuranee protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Hob/ Faxnily Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
Bowling, basketball and little league baseball.
Social activities.
Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .............
First Vice-President Second Vice-President
Secretary ...............
Treasurer .............
Recording Secretary ..
First Trustee..........
Second Trustee .......
Third Trustee ........
First Judicial ...
Second Judicial ...
Third Judicial....
Social Director...
Spiritual Director Medical Advisor ...

Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.’ Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony TomaziD Mary Riola John Kovas Frank Topiak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, Joseph A. Zalar, M.D,
O.F.M.
MINUTES OF THE SEMI-ANNUAL MEETING
(Continuation)
President, Joseph J. Konrad now called upon the 1st Trustee, Joseph Šinkovec for his report.
Mr. President and ladies and gentlemen of the Board:
First of all I want to tell you that we were at the bank, this morning to check all the valuable papers of the Holy Family Society, and I want to thank the President, the Secretary and the Treasurer for their cooperation they have shown us in our work. I found everything in excellent order.
I also want to compliment the President, the Secretary and the Treasurer for the very good selection of bonds they have purchased and also the investments in the Savings and Loan Association on the Certificates of Deposit.
Again I say, thank you men for the wonderful job you have done. I Thank you.
Joseph Šinkovec, 1 1st Trustee
A motion was made by Robert M. Kochevar and seconded by Anna Jerisha that the report of the 1st Trustee, Joseph Šinkovec, be accepted as given. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, for his report.
First of all, I want to agree with the report of the 1st Trustee, Joseph Šinkovec. As he has mentioned, I also have found everything in excellent order at the bank. I also want to compliment the President, the Secretary and the Treasurer for the excellent choice of purchases of bonds and the investments in the Certificate of Deposits in the Loan Associations, in the past six months. It shows that we have been doing a fine job, financially and otherwise.
I Thank you,
Matthew Kochevar,
2nd Trustee
A motion was made by Anthony Tomazin and seconded by Anna Jerisha that the report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, be accepted as given. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the 3rd Trustee, Anthony Tomazin, for his report.
You have heard the reports of the other two Trustees and I agree with them. I am satisfied with all of the reports so far. I am pleased with the decisions of the President, the Secretary and the Treasurer for the fine selection of bonds they have purchased in the 1st six months and also of the investments in the Certificate of Deposits in the Loan and Savings Associations.
I thank you,
Anthony Tomazin,
3rd Trustee
At this time, the Secretary, Robert M. Kochevar, reported on the matter of the Society vs. the former Actuary, Harry Tre-sell and Associates. This is still open and will be some time for the Society to respond.
The Secretary, Robert M. Kochevar, now read a resolution to the effect of recognition of outstanding members of the Holy Family Society. The Resolution was signed by the members of the Board.
A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Matthew Kochevar that the resolution be accepted as given. Motion Carried,
Secretary Robert M. Kochevar, at this time, served the Board members a list of Bonds purchased and the investments made in the Savings and Loan Associations.
A motion made by Matthew Kochevar and seconded by J°' seph Šinkovec that this report be accepted as given. Carried.
Secretary Robert M. Kochevar reported to the Board that a $5000.00 bond ot Puerto Rico was matured and reinvested.
A motion was made by Robert M. Kochevar and seconded by Joseph Šinkovec that the new increases in several cases on com* mission to the agents be effective as of July 1, 1975.
Motion Carried.
A motion was made by Robert M. Kochevar and seconded by Joseph L. Drašler, that the Holy Family Society make a donation of $500.00 to the Lewis Institute in Lockport, Illinois. Motion carried.
The Board session was open for discussion on the purchase of a Company car, for use by the Home Office.
A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Joseph L. Drašler that the Society buy a Company car.
Motion Carried.
Secretary Robert M. Kochevar brought to the attention a lot that the Society has an interest in. After a discussion by the Board members, it was decided to sell it. A motion was mad® by Anthony Tomazin and seconded by Matthew Kochevar tb check with an attorney and to sell it.
Motion Carried.
President Joseph J. Konrad brought the matter of the 20th Quadrennial Convention of the Holy Family Society. There be more on this matter later.
A motion was made by Anthony Tomazin and seconded by Joseph J. Konrad that the Convention and the Presidents Bah be held on the 28th of August 1976, at the Landmark, where th® former Conventions were held. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the Secretary' Robert M. Kochevar, for his report.
The Secretary’s Report to the Board members of the Holy Family Society this 26th day of July 1975.
Dear Fellow Board Members:
May I briefly bring you up to date what has transpired sine6 we last met in January.
In February, the Society filed its 1974 Annual Statement a1 the various states where we are licensed. As you know, it the best financial statement we have ever filed and I’m hapP^ ,to report that the Society has not received a single correction criticism on our report from any state. For this, we must tba11^ Jean Konrad, Nancy Osborne who did most of the actual wo^ as well as our actuary, Mr. Moscovitch.
As you may have read in our Society notes, on March 8, 19^' our President and Mrs. Konrad and myself attended the Mass 0 Dedication and open house of the new wing at the St. CDr^ House of Prayer in Kankakee. The nuns asked that we exteP their thanks to you the Supreme Board Members, and to all tb3 membership of the Society for our help.
In other matters, the Society is now undergoing its us113 triennial examination by the Department of Insurance. All cations are that the exam is going very smoothly and we eXpe^ them to be completed within the next week.
Finally, we have all heard the outstanding 6-month financ'^ report as presented by our Treasurer. I wanted to mention tb^ the final six months of 1975 will not be as good as the first months.
The first half of the year saw both the number and ^ amount of our benefit payments decrease and we do not expeC that trend to continue. The higher interest rates of last year have also gone down so our investment income will not be growl11® as quickly as it was during' the past year. The economic veceS sion has also taken its toll in that the number of members DP3 ing their policies is higher than we would like and we noticed a decrease in the number of new members being enroll in the Society. So while the gains we just made in our financl statement are the best in our history, we cannot rest our laiir6^ The continued, growth of the Society depends on the hard of all our members.
I thank you,
Robert M. Kochevar Secretary
A motion was made by Anton Smrekar and seconded b5 Anna Jerisha that the report of the Secretary be accepted a given. Motion Carried.
(To Be Continued)
1
V ZELO SRČNI IN DRAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE NENADNO V GOSPODU SKLENIL SVOJE ŽIVLJENJE, OB ROMANJU NA SV! VIŠARJE,
11. SEPTEMBRA 1974
JAKOB ŽAKELJ
Ob trudu in naporu let, za napredek, srečo in svobodo je delovno otrpnilo srce ... Javnost joka in družina.
Žalujoča rodbina:
Življenje se je spremenilo: se izliva v neskončni vek, kjer Bog deli plačilo po zaslugi polno mero.
MIMI — hčer; VINKO — zet;
RADO, MARJAN, JANEZ in GABRIJEL — sinovi;
ANI, KATI in BERTA — snahe;
DANA in MARTA — vnukinji;
TONČEK, MIHEC in ANDREJČEK — vnuki; VINKO, duhovnik v Belgiji, PAVLE, v Clevelandu in JOŽE, v Argentini — bratje;
FANIKA in MARIJANA, v Sloveniji — sestri ter ostalo sorodstvo v Canadi, Argentini in Sloveniji-
Cleveland, Ohio, dne 11. septembra 1975.