K1*0 Xl||, L>-240 TELEFON UREDNIŠTVA: 23—67 UPRAVE! 25-67 In 28-47 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 19. oktobra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1*- Predi pričetkom nemško-ruskih konzultacij [jAnkari so se po neuspehu v Moskvi pričela turško-angleško-francoska pogajanja o po-Jtoci Turčije v primeru potrebe po obrambi Romunije in Sredozemlja — Prvi diplomatski P0|,az sovjetske Rusije — Italija je začasno opustila vse svoje aspiracije nasproti Franciji oprave za konzultativna pogajanja 19. okt. Po zanesljivih informacijah se nemško-ruske konzultaciji ^ ,ruslte Pomoči Nemčiji za nadaljevanje vojne proti zahodnim demokracija pr*če*e> P®č pa so v teku priprave za njihov pričetek. Uvodna poga- čo* v -še istočasno v Moskvi med sovjetsko vlado in nemškim veleposlaniku u*enburgom in v Berlinu med nemško vlado in ruskim veleposlani-l®Hci.ar^V(>ni’ se l'e predvčerajšnjim zvečer vrnil iz Moskve z dobljenimi Ncerla®5* Konzultativna pogajanja se bodo po vsej priliki pričela še ta teden, If4stvomaibrŽe v Berlinu, kamor bo prispela posebna sovjetska delegacija pod Htov tK)ffl0čnika zunanjega ministra Potemkina ter zastopnika rdeče vojske. bo prišel v Berlin, ker mora ostati v Moskvi zaradi pogajanj z <4yl*tska j avan>i in Finsko. V vsej naglici se pa nadaljujejo v Moskvi nemško-_ .80vinska pogajanja in se mudi v ta namen s strani Nemčije v pre-\ Rusije 55 delegatov in zastopnikov nemške industrije, trgovine S Hea,u Po8ajanja potekajo ugodno in se pričakuj«, da bodo končana v krat-18 Ha teh .;ajanj bo ugodno vplival tudi na politično-vojaška pogaja- ^***ftacijski konferenci. V Sofiji so pa zaskrbljeni s v okt. Davi so se začele po pogajanja med tur-a111 štabom ter posebnimi Vej;® Vo^iie in Francije. Vodja an-dt delegacije je vrhovni po- f«,. 1 čet na Bližnjem vzho- ^ey«noos,ce delegacije pa je ge-francoskih i ^et> Računajo, da bodo k nedelje. Podpisan bo 51v°5ašM pomoči Tur-v°3aški ° Istočasno bosta stopila v veljavo >a Kiu in bančni dogovor, ki 5(Sva iC. % dr}n tičr>o medsobojno po-v ua Sredozemlju ter tudi ,0N V Londonu so zadovoljni «Ortt.r*a skw P^tobra. Londonski tisk SSL tUr^ke vlade, ^‘i^dpisana, že preden je v Moskvo. Vojaški velesilama ter Turčijo vojaško pomoč Turčije, če bi prišlo do tega, da bosta Francija in Anglija morali z orožjem v roki uveljaviti svoje garancije Romuniji in Grški. Kot tretja točka vojaškega pakta je predvidena delitev interesnih sfer na Balkanu. Vsi turški listi danes z ogorčenjem pišejo o dvolični vlogi Moskve, ki je hotela tudi to pot izigrati Turčijo, kakor je letos poleti Anglijo in Franoijo. Soglasno konstatlrajo, da so ruske zahteve inkompatibllne s pakti Turčije z Anglijo In Francijo. Turčija je ostala do zahodnih demokracij vedno lojalna. Poizkusi Rusije, da bi jo odvedli na druga pota, so se izjalovili. Neuspeh ruske politike v Turčiji podčrtava tudi takojšen odpoklic nemškega poslanika von Papena. SOFIJA, 19. okt. Vesit o razdoru med Turčijo in sovjetsko Rusijo so sprejeli tu kot težak simptom in menijo, da je le prav malo upanja še, da bi bilo mogoče doseči med Ankaro in Moskvo kakršen koli sporazum na bazah, ki so sedaj postale znane. Na merodajnem mestu pravijo, da je nevtralnost Balkana stavljena sedaj prvič po pričetku vojne pred težko preizkušnjo. To velja zlasti za države ob črnem morju. Razvoj nadaljnjih dogodkov bo pa odločilen tudi za Ikončno zadržanje Bolgarije. Winston Churchill odstopil? PARIZ, 19. oktobra. Stefani. Tu se je uporno razširila vest, da je prvi lord ad-miralitete Churchill podal ostavko na mes£o mornariškega ministra. Ta korak motivirajo s tem, da so mornariški krogi ostro obsojali Churchillovo podcenjevanje sovražnih pomorskih sil, ki jim ni po stavil zadostnega odpora. Chamberlain je Churchilla zaprosil, ■ naj ostavko prekliče. Na zahodu nobenih sprememb PARIZ, 19. okt. Havas. Komunike francoskega vrhovnega poveljstva od sinoči pravi, da na vsej fronti ni bilo izprememb. Med Mozelo in Saro je bilo opaziti veliko aktivnost sovražnih izvidniških patrulj. PARIZ, 19. okt. Sinočnje poročilo pravi, da na zahodni fronti ni izprememb. Velika aktivnost izvidniških edinic. ’ Po dospelih vesteh so ceste, ki vodijo iz Nemčije na fronto, pokrite s kolonami avtomobilov in vojaštva. Tudi je mogoče opaziti veliko število vlakov, ki dovažajo vojaštvo v ozadje Siegfriedove črte. Vojaški strokovnjaki cenijo število padlih nemških vojakov pri zadnjem sunku na 5000. Odkrita zarota na Madžarskem s katerim veHkn rUSke zahteve. Angleški la’ Ukrepa 2ad0v°lJatvo zaradi tega Vf>8tl t *!?atra 28 naivečj< do-Fr*ncii! v.nasproli Veliki Bri-Nii * Pravj " ,lP'0,natski urednik wt«i.v*rok’ 2daj znan vsemu ^ 4* J,*Vi,a'Cva"la turSko- 1* NovJ 8ovjetski pred- logi so bili taki, da bi jim morala slediti obsežna revizija turških obveznosti nasproti Veliki Britaniji in Franciji. Turki pa so z razlogov lojanosti nasproti prevzetim obveznostim sovjetske predloge odbili. Položaj Turčije kot neodvisne države je priznan z meddržavnimi pogodbami, in a podlagi teh pogodb ostaja Turčija čuvar Bospora in Dardanel. Prav tako tudi v Parizu V*' ^lj^i°nkLFrlncoski »»ti ko.nen- r«*k°'tutSkih po---■ * in J«ažaj0 veselje, da „ *ahteve odklonila in i|> h'«‘ega nriaJa,i°le svojo politiko ».Francijo in C Prija 1L *tVi i 'Ulljo. I l.i, •» * 1 audiju in SJot Skupi8ti smatrajo razdor v V?1*5 kaw?"l.neuspeh tako sovlet- k — wC>Tal!K^apena ,z ^are v vHto!81* je poklical sam Hlt-> A Turčije močno Poraz« t Se’ da Se von Pa-Sp^^^*^^^Jedoživelan^ Jonu v WASmN0- v* 0kt\ Havas. Dc-i ker ainer'škem senatu \ ^0 v.žvo?.a e Pristaši odprave ^Prej V Doslej " MINSK, 19. oktobra. Mariborsku napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno m malo vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 26.8, danes najnižja 10.7, opoldne pa 19.8. nili iz morja 52 ladij, ki so jih u"‘'j vojnih mr potopili. 27 od teh je ’iUr tipov, 23 je pa pomožnih ladij* j začeli takoj popravljati in jih čili v promet. Velika letalska ne sr«*! RIM, 19. okt. Veliko trimoto«« j, ki je vozilo med Sevillo in 5pa®j ^ Us C rokom, je malo po 12. uri V J p katastrofa. V slabem vfem®^.y^ izgubilo na povratku i nad Malago. Letalo je strmog „ tla in se vnelo. Pri tem je ljenje pet mož posadke in I® NOV SPOPAD NA AMSTERDAM, 19. okt.Jg^j landskega otoka Schiermonnik da so tamkaj opazili na odpriaUi velik boj med šestimi vojnimi 12 bombniki. Streljanje I® ^ r valo s Severnega morja, ni>° f ugotoviti, kateri državi priP3 in letala. ..rf ANGLEŠKE ZAPLENITVE ^ BANDE / LONDON, 19. okt. Angleži šnjem tednu zaplenili 23.000 ga kontrabandnega blaga. V P tednih je bilo torej z angleš plenjenega 338.000 ton blag3 namenjeno v Nemčijo. ZASEDANJE ZVEZE NA«^ N Wjs Wjj Sa satv V ŽENEVA, 19. okt. Reuter P®f‘ . tajništvo Zveze narodov stopi ^ J vladami držav, ki so članice nam, da se za 4. decembra sik1 ZN na zasedanje. Na tem z*3 bile volitve članov medniafodjjj; dišča in sprejeli bi preračun L • RUSKI VOHUNI PRI DETROIT, 19. okt. Havas. stvo Fordovih tovarn j® V itaii k tlet k! 'i o prosto pohajanje po tvo-rms*«* ^ štirim ruskim inženirjem. Os J da so proučevali način izdelave Fordovem podjetju. NESREČA PARNIKA »P«*1 HARDING« NEWYORK, 19. okt. njenimi potniki na parniku -Harding«, ki se je danes v v ^ pil, je tudi bivši predsednic vlade Van Zeeland. .j i S1KORSKI PRI DAL^ j^ PARIZ, 19. okt. Havas. jel danes predsednika poljske . rizu, generala Sikorskega. ? NEMŠKI PARNIK ODPLUL » NEWYORK, 13. okt. TA^5ki ted Press« poroča, da je »Santa Fe« zapustil Rio je plul v neznani smeri. ‘j^Lfoln'1'11 začetka vojne v brazilski P1.^, so vsidrani še trije nemški P < \ trije nemški v ^ VKORAKANJE RUSKIH korakajo v določene S31. llS]!;a ’> «, sporazumno priznala eslkai\ važnejših strategičnih^h^^j^o 0 ^ ESTONIJO TALL1N, 19. okt. DNf.nnSko so danes prekoračile e ;zjie, i/ sod et$k j ROOSEVELTOVO OP mornicah NVASHINGTON, 19* ok ' p0on- p izdal opozorilo, da je tuj1 ^ja P%, vstop v ameriške luke m fepov'e . riških teritorialnih voda Jp naseljevanje WASHINGTON. 19- odbor za prešellevanie izposloval od ameriške v begtn da se naseli večje stevii Nemčije na Filipinih Tiso proti obnovitvi Češko-Sl®^ ^ PARIZ, 19. okt. Značilna za mnenje, ki vlada v političnih krogih sedanje vladajoče skupine na Slovaškem, je izjava Tise, ki jo je podfl na trgatvi v Vajno- rah: »Slovaki so 'veseli, da imajo svojo državo, v kateri jim nihče ne ukazuje. V tujini se trudijo, da bi vpregli Slovake za obnovitev češkoslovaške republike. Slovaki so zdaj okusili svobodo in ne bodo več dovolili, da bi jim bila 1 eta. Načrt za restavracijo ČSR ne bo našel odziva med slovaškim narodom. Slovaki so živeli v ČSR 20 let, po bridkih izkušnjah so jo oa za vselej, zapustili. Držali se bodo svoje Slovan *ej0 d ^t skupne države s L®'1 5I0V3 # P'ji Tujina naj ne gleda 1 ^ te^ vsM nedonošeno dete . ■ •* ciovpK? »jo ^ značilno, da je lu”oKIlo d3 ^a* ie c v češkoslovaško in Slovaki složno v A jzU I* sky, poslanik CSR. y f da jjjt p' obnovo ČSR Slova pr<# ,pgl A* „r*. dr. Hodiš, |0Vi riz, da pomaga pri republike. e Obmejni Št. IIJ še vedno brez vodovoda Snoven poziv oblastim za preskrbo pitne vode — Pomanjkljivosti v dostavi pošte ^ fe' bila letina? Začetek je bil Vreme je bito pomladi za na Polju in v vinogradu naj-!'jj Je- Proti koncu marca se je obču-^ ^ traiala do 7. maja. Maj je Ak Ven> z močn. nalivi in poplavami, ifctij dobro letino so minile, druga Sfe,jj „se 3e trajala do 13. avgusta. Dež skih j, v?usta ni mogel več rešiti polj-Poijsjj krompirja, fižola, zelja ter , e< Peso in korenje je v sept. ^Jičevrazen ^abolk je vsega dovolj; to-Ce'ne kmetu le malo pomagajo! atetvijo i S0. !rpe^ zaradi suše. Pred trite^ j stisnil mraz, nato hladen dež. ^ali v ^lastniki so svoje grozdje po-I leDem vremenu. Trgatev doma- čih vinogradnikov se je začela 9. t. m. V nedeljo je bilo lepo v vinogradih. Na naše postaje je dospelo mnogo gostov iz Maribora, iti so poleteli v vinograde. Vse leto je Št. lij trpel na pomanjkanju vode. Edini studenec je zasebia last posestnika, ki računa vodo po 2 din po-lovmjak, kar mu ne more nihče zameriti, ker ima stalno polno dvorišče voz ter stroške za popravljanje sesalke. Naša obmejna postojanka bo zdaj potrebovala vedno več vode. Pristojna oblast bi se morala zavzeti za to vprašanje. V »Ve-černiku« je že bil popis, kako bi se dala izvesti javna naprava za vodo z znoslji-vimi izdatki. Prosimo pristojne oblasti, da pristopijo k rešitvi tega nujnega vpra- šanja. Še posebno se obračamo na državni higienski zavod za ponovno posredovalno pomoč. Vodnjak zasebnika že popušča, bliža se zima, vodnjaki so suhi, pomoč je nujno potrebna! Kljub več pozivom v listih na odgovorne čimtelje smo že 2 leti brez tretjega pismonoše. In to v času, ko je za sto odstotkov več prometa, kakor prej ko so* to delo opravljali trije zdravi ljudje. Okraj je prej dobival dnevno pošto, zdaj pa enkrat, dvakrat ali tudi nobenkrat na teden. Čemu so nam torej dnevniki. Smo mar tu državljani druge vrste, da, moramo sami hoditi iskat pošto do 1 uro daleč! Službena pogodba za viničarje ^benen banovi službene pogodbe, ki jo določa V ^kehlenem ^stu kf- banske uprave ^ ®®®Gvine« je izšel obrazec vi- i " Vbr' pogimue, tvi ju b'i5tev1CaiS'?i rec*' Obrazec predpisuje, % oči mora imeti viničar. Jfcjt mora vsebovati določbe časa, natančna navodi- V ki si je izbrala za žrtev |%e niIZarja Bratuša Franca iz & Sp . Nan - vračal zvečer z mlačve mu je pripeljal izza ovin- vCj^al je hišo in Pratlc.’ &os- iz Podgorcev pri \ Via' Se n’ razurnel s svojo ženo, ^ ^ ko j.n?5akotisko hčerko. Nekega kfsveta kil vinjen, ju je hotel spravil j* hieru ’ da ie zažgal posteljo. Ua sv ,pa n' bilo v postelji. Zbe-1 edejii. Besen je pohitel Do- ka neki tov. avto iz Ptuja, ki je bil naložen z moko in podrl Bratušo. Preko njega so šla kolesa, ki so mu zdrobila glavo. Bil je na mestu mttev. Pokojni je bil agilen kulturni delavec. Sodeloval je pri več društvih. Najbolj težko ga bo pogrešala domača vas Gorišnica. se vrgel v ogenj minko' v gumno, izpodmaknil lestev in zažgal slamo. Ženski sta se komaj rešili iz plamenov. Medtem pa se je Dominko sam pognal v gorečo hišo. Naslednjega dne so našli na pogorišču njegovo zoglenelo truplo. t J P % j K [k* Zavarovanci v PRAV,C °dbor nedavno ustanovljen ZavamZa °*)ranibo pravic Fe-Niu6^ki 0|.ya‘lc^v' Na čelu odbora obrambo pravic Fe -Cev. Na čelu odbora tei?a r^iL *van Radkovič. De- i‘tu. ‘cjra ivuunovn Sre/ trRc>vhJ)ra i(r »Prejel 15. t. m. K ki ie ak,- ? industrlje dr. IvO \%kih b'mbiI Proučitev zahtev n Gostu megla nad Dalmatinskiiii Primorjem. Iz Splita in Šibenika javljajo, da je vse severno Dalmatinsko Primorje zajela gosta megla. Nekateri parniki so pripluli do tri ure kasneje v pristanišče zaradi megle! m utoteja deiivoU Usta nastani ! Padanje članstva v OUZD Prvič po končani svetovni gospodarski krizi, to je prvič od leta 1933 dalje, izkazuje OUZD znatnejši letni padec članstva. V letu 1935 je bilo nekaj mesecev fiktivnim padcem od par sto članov, katerega je povzročila izločitev gotovih kategorij delavstva iz zavarovalne obveznosti (n. pr. delavci na račun bed-nostnega fonda itd.), vendar je stvarna zaposlenost delavstva naraščala tudi v 1. 1935. Letošnji padec je izredno rapiden, toda kratek. Članstvo OUZD-a je znašalo letos 1. septembra 108.435, 15. septembra pa samo še 99.435. Padec znaša to- rej v dveh tednih točno 9.000 delavcev ali 8.30%. Od sredine septembra dalje zaposlenost samo neznatno popušča. Obenem z nazadovanjem zaposlenosti so znatno padle tudi delavske plače. Povprečna dnevna zavarovana mezda je za din 0.40 ali skoraj 2% manjša nego v lanskem septembru. Padanje članstva OUZD-a pa vedno spremlja naraščanje staleža bolnikov. Bolnih, za delo nespo-sohliih članov je imel OUZD v letošnjem septembru 249 več nego v istem mesecu lanskega leta. Živahno v vinorodnih Halozah Na cestah ,ki vodijo v Haloze, je ob času Jrgalve, posebno pa še ob nedeljah, zelo Živahen promet. V Haloze se vozijo lastniki goric, vil in zidanic, ki živijo po Dravskem polju, v Pluiu in drueod no rlce samo za priboljšek. Med letom prihajajo le po parkrat. Posebni oskrbniki po navadi vodijo in nadzirajo viničarsko delo v goricah ob rezi, kopi, vezi, škropljenju in rigolanju. Jeseni so Haloze ži- kazujejo zemljiške knjige. Tem služijo go-1 loško idilo in viničarjevo delo. svoje h;i te £ Preje| gVarovancev %zav„ °£romno Sicvnu pn- «]%(> naj v i rovancev. Zavarovan-hS orik„ ‘astnem interesu javijo Feniksa, število prl- % v > wOru nu • . u JdVIJO Data 5rebii \ir osigura- ^Žnžei1 n’asSa fEtonov trfi '1- ^ 'ith r°Vann ’ ^tcv*'° Police in ^ - ane vsote. Odbor deluje °vor, 1 tieba priložiti znamke Ani"m » Jirijavil ‘Vojaški ol m okradenemu« pomočnik Sto ild Kmetske nadaljevalne tečaje na mejo k , troh i?. 2!»pravil. 'm jc odšel Ko pa ga gristi Vest, je gospodarju tet ^ 'tudi''siorU.iS l /'“dnje * ■ol/,.. n,lese<-il' ; j o-i J preda Kmetski človek je potresben temeljite Izobrazbe na vseh področjih. Ljudskošol-ska izobrazba je le samo temeljna osnovna podlaga za najvažnejše življenjske naloge, ki jih ima kmet v odnošajih do javnosti in države. Sola samo po danili prilikah ne more nuditi kmetsko-delav-ski mladini vseli za življenje potrebnih ved. Zato so gospodinjski in kmetski nadaljevalni tečaji za kmetsko mladino prepotrebni. Toda, zadnja leta se ti tečaji po naših obmejnih ljudskih šolah opuščajo. Manjkalo je strokovno izvežbanih učnih moči, pa materialnih sredstev od strani banovine. Ponekod jc pa ljudstvo samo za strokovno izobrazbo nedostopno. Zato je na kmetih mnogo pomanjkljiv, smisla za koristno strokovno kmetijsko izo brazbo, ki bi si jo naj kmečka mladina pridobila v zimskih nadaljevalnih tečajih. Ako bo naš kmet od roda do roda vodil svojo kmetijo vedno po starokopitnem sistemu in se ne bo hotel prilagoditi no vemu praktičnemu načinu kmetijstva, je ne bo dvignil na ugodnejši položaj večje donosnosti zemlje in izboljšanja splošnega kmetijskega položaja. Enako je v kmetskem gospodinjstvu, ki je v glavnem steber dobre kmetije. — Našo žensko mladino je treba izobraziti in jo usposobiti za bodoče življenjske naloge. Strokovno izobražen fant in dekle, ki sta izšla iz kmetijske, odnosno gospodinjske šole ali nadaljevalnih tečajev, bosta najboljše poroštvo narodnega gospodarstva. Naloga naše javne uprave, socialnih, gospodarskih in prosvetnih ustanov bo- di, da posvetijo vse moči pospešitvi kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnega Šolstva. Zimski čas je najprlkladnejši ta obiskovanje teh tečajev, ko ima mladina največ prostega časa za pouk v strokovnih vedah, ki bi se naj obravnavale praktično in teoretično. V praktičnem izvajanju bi se linj fantje izpopolnjevali z eno it dvodnevnimi tečaji v poletnem času ofc raznih sezonskih delih. Vsa d ril ga učnfe tvarina pa bi se lahko predelala v zim>-skem prostem času, da bo mladina imeli, od teh tečajev tudi res koristen užitek Denarna sredstva za to, bodo vltižen* kot visoko se obrest, kapital, kot trdn^ osnova umnega kmetijstva, ki bo s strokovno usposobljenim naraščajem prinesi* narodu boljšo bodočnost in blagostanje. -ih Stran 3L »V e č e r n f k« 7 Mariboru dne 19. X- Maribor Povečane socialne dajatve Maribora Proračun mestnega socialnega skrbstva je za 124.844 din povišan na 4.285.834 din Zadnja leta se kažejo v Mariboru ved' no večje potrebe socialnega skrbstva. Mestna občina je vsa leta reševala socialni problem s Pomožno akcijo, ki je bila odvisna od darežljivosti meščanov. S pomočjo Pomožne akcije je mestna občina vsako leto zaposlila večje število v Maribor pristojnih brezposelnih, drugim revežem pa je dajala najnujnejšo pomoč v naturalijah. Praksa je pokazala, da je sistem z nakaznicami še najboljši. Pomoči potreben dobi od mestnega social-no-ipolitičnega urada nakaznico za nabavo določene količine živil in drugih življenjskih potrebščin. Sistem Pomožne akcije je postajal iz leta v leto slabši. Meščani so vedno manj darovali, socialne zahteve pa so bile v Mariboru vedno večje. Ker banovina predpisuje obvezne socialne dajatve, je morala mestna občina najti drugi stalni vir dohodkov. Zato je bila primorana uvesti mestni socialni davek, ki donaša mestu letno nad 800.000 din. Pomožna akcija je dajala zadnja leta samo okoli 400.000 din, torej za polovico manj, kakor pa daje obvezni socialni davek. Zaradi izrednih razmer, ki jih preživljamo in ki stavljajo na socialno skrbstvo vedno večje zahteve, je morala mestna občina letos zvišati tudi postavko za socialno skrbstvo. Proračun mestnega socialnega skrbstva za leto 1940-41 znaša 4,285.834 din, lani pa je znašal 4,160.990, torej se je zvišal letos za 124.844 din. V tej postavki ni upoštevan prispevek premoženjski upravi Mestnih podjetij k anu-ttetoi službi za delavsko kolonijo. Ta prispevek je lani znašal 412.500 din. Zvišanje se nanaša deloma na porast števila oskrbovancev, deloma na zvišanje podpor v smislu sklepa mestnega sveta z ozirom na težje življenjske razme le. Tudi postavka glede vzdrževanja po slopij se je morala zvišati, ker so vsa poslopja potrebna temeljitega popravila Zvišanje subvencije mlečni šolski kuhinji je bilo nujno potrebno, ker se je socialno politični urad prepričal, da pri dosedanj subvenciji ne morejo dobiti vsi revni in slabotni šoloobvezni otroci brezplačno mleko, posebno odkar so se porcije znatno reducirale, ker ministrstvo za socialno politiko po podatkih Zdravstvenega doma ne krije več režijskih stroškov mlečne kuhinje, ki znašajo mesečno okoli 1000 din. Enako se je morala spričo obstoječih izrednih razmer letos zvišati postavka, ki se nanaša na podpore družinam siromašnih vojnih obveznikov. Pri prehrani oskrbovancev v'lastnih zavodih so se upoštevale sedanje tržne cene in bo pri morebitnem porastu teh cen tekom proračunskega leta treba kriti morebitni primanjkljaj iz proračunske rezerve. Tudi postavka, ki se nanaša na zaposlitev brezposelnih, je ostala nespremenjena. Pripomniti je treba, da ta postavka v znesku 850.000 din nikakor ne zadošča za zaposlitev vseh v Maribor pristojnih brezposelnih, kaj šele ostalih, ki stal- no bivajo v Mariboru in bi se po uredbi prav tako morali zaposliti. Pri sedanjem stanju brezposelnih bi potrebovali za to vsaj 1,300.000 din na leto. Sedanja postavka bi zadoščala, če bi se brezposelni zaposlovali le v zimskem času. Ker pa mestni brezposelni tudi preko poletja ne dobivajo drugje dela, bo morala mestna občina že sedaj razmišljati o možnosti izdatnega zvišanja te postavke. 15Ietnica smrti dr. Franja Rosine Pokojni general Maister je napisal naslednje posvetilo starosti mariborskih Slovencev dr. Franju Rosini: „Z dr. Vrstov-škem že skupno pripravljata prostor za ves naš preobratm Narodni svet, ki bo brez strankarske politike s 'čistim in ostrim očesom nadzoroval iz sinjih višav delo in samozavest zanamcev in tehtal, ako so vredni nekdanjega truda, da so svobodni na lastni svobodni zemlji. * Pred 15 leti so na današnji dan pripeljali z Dunaja telo pokojnega dr. Franja Rosine, ki je na Dunaju iskal ozdravljenja, a je moral kot žrtev svojega rodo- ljubja prerano umreti. Naslednjega dne je bil v Mariboru pogreb iz Narodnega doma na pobreško pokopališče. Zakaj je moral veliki pokojnik leči v prerani grob, vedo najbolje narodno-zavedni Rušani iz zgodovinskega sokolskega slavja 1. 1914. Dolžnost narodnega Maribora bi bila, da ob 15-letnici smrti slovenskega borca dr. Rosine prične razmišljati o dostojnem spomeniku trem stebrom osvobojenega Maribora: dr. Rosini—dr. Verstovšku— generalu Maistru. ZARADI RAZŽALJENJA ČASTI Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bila obsojena vsak na 20 dni zapora in na 600 din denarni kazni, pogojno za dobo dveh let, bivša sotrudnika »Totega lista« književnik Ivan Albrecht in tehnični risar Josip Pukl. Državno tožilstvo je dvignilo proti njima obtožbo radi neke sHke, ki je bila priobčena v »Totem listu 1. aprila in ki prikazuje iz groba vstajajočega Ivana Cankarja ter neko učite Ijtoo-pripravnico z nalogo »O zgodovini slovenske drame«. V istem listu je bil priobčen tudi članek »Cankar, tendenca in pedagogika«. S podobo in člankom sta zakrivila obtožena umetnika prestopek proti časti ter razžalila javne uslužbence, člane izpitnega odbora za praktične učiteljske izpite Adolfa Grobminga, Janeža Logarja, dr. Romana Savnika, Riharda Aplenca, Doro Vodnikovo, Venčeslava Čopiča in Pavla Lavriča. KOPICA PROMETNIH NESREČ V Zg. Radvanju se je zaletel neki neznani kolesar v 37 let starega delavca Ivana Vilčnika ter mu zlomil nogo Na Slomškovem trgu se je zaletela s kolesom v osebni avto 13 letna Anica Justova, hčerka delavca drž. železnic iz žolgerjeve ulice, ter si močno poškodovala obe koleni. Ponesrečenko so pripeljali v bolni4-Šnico. — Po nesreči je padla z voza ter si zlomila levo roko posestnica Ana šutejeva iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. — 26 let staremu vojaku na dopustu iz Selnice ob Dravi pa se je zapletla pelerina med vožnjo s kolesam v mimoidoči kmečki voz ter ga potegnila s kolesa. Res w oadei % igp «i /lemi! roto« Bombaža in železa primanjkuje Mariborska tekstilna industrija vedno huje občuti veliko pomanjkanje surovin, zlasti bombaža. Nekatere tovarne so znatno omejile obrat in reducirale delavstvo, druge pa skušajo vsaj deloma nadomestiti bombaž z volno iz lesa, ki jo mešajo med bombaž. To volno dobivajo iz Nemčije. Seveda bodo morali biti izdelki označeni, da so napravljeni jz lesne volne. Nekatere tovarne so naročile za to potrebne stroje, da bodo izdelovali blago samo iz te volne. Tekstilna tovarna Hutter gradi novo tovarno za svilo. Zidarji so delo končali in sedaj 'bi morali pričeti z železno konstrukcijo. Ker pa primanjkuje železa, bo delo za nekaj časa ustavljeno. m Uosliiuo so razbili: Gos ^ g* posestnik Lovro Turk iz Prep'o J čah je prijavil oblastem, da ^ ?<■ trije mladeniči iz neznanega pl- padli gostilno in s koli ter bili okna in oknice. Nekdo 1« * ni; streljal iz lovske puške, k s B nikogar ranil. , , :nctal^i m Neznan žepar je ukradel ^ s Ferdinandu Zmazku iz žepa 156 din. , včetfil m Električni tok je vrgel ^ novi zgradbi v Cafovi ulici ^*Ki| laijef Vrbnjaka, ki je pri padcu do j $$ škodbe. Vsled strahu nekaj časa govoriti. . ,. rn& lt" m Nočna lekarniška služba l ^ B vključno 20. L m.): lekarna F* ^ tonu, Frankopanova 18, tel. ' ^ja1 pri Mariji pomagaj, Aleksandrova tel. 21-79. Kino J0yit * Grajski kino. Danes veliki ze film „Suez“. Borba proti naravi- -ti Kino Esplanade. Čarobno, lep- ^ & nfitia F 8 J m Šv barvah triumfalnega petja ljubljenca11, Jeanette Mac Nelson. * _______ bavni film „Maroko Gary Cooper. D». P Union kino. Danes zadnji ^ • - »r—_i._« Marlene Radio Petek, 20. oktobra Ljubljana: 11. šolska oddaja, -j?j koncert (plošče); 13.20 Ivoncer pj del, RO; 18. Zenska oddaja; -® (plošče); 19. 20 Narodnostna cert plesne glasbe (plošče); ni koncert ob spremljavi Ru’ 17.15 Koncert radio-kvarjteta. ™ on ___v,— RO. — * ’ «sijMno iz gledališča. - Oslo: 20.50 g % I ra „Trubadur“ (plošče). — prusflt,; trijeva opereta „Mo j a hiša • ,nl>-ara- M 21.10 Simfonični koncert. — *egt8: Simfonični koncert. — ®u“\Jikesh* in 23.20 Koncert ciganskega Mariborsko gledali*** ^ Četrtek, 19., ob 20.: Neopran«*1 Petek, 20. Zaprto. . r m Sobota, 21., ob 20.: Veriga, G-Popoldanske gledališke prc Ljjjo.o ličane — posebno za one, ai sf Gradbena komisija za radijsko postajo letos iste 'ugodnosti kakor lani- Te dni je mestni gradbeni urad za Prosvetno zvezo v Ljubljani kupil 10.000 kvadr. metrov veliko parcelo med Trubarjevo tn Kersnikovo ulico za starim pokopališčem na Teznem, kjer bodo' zgradili mariborsko relejno radijsko postajo. Zemljišče so prodali posestniki Ko- ler, Vrecl in Potočnik po 20 din kv. m S tem ie prostor za novo radijsko postajo določen. V kratkem bo prišla iz Ljubljane posebna gradbena komisija, ki bo pregledala stavbišče, na kar se bo pričela gradnja. SMRTNA ŽRTEV EKSPLOZIJE Včeraj smo poročali o eksploziji v skladišču bencina v Linhartovi ulici. Pri tem se je smrtno ponesrečil 32-letni delavec Anton Pistotnik s Ptujske ceste 18, ki je dobil tako hude opekline, da je v bolnišnici izdihnil. DELAVCA STISNILO MED KOTLI ' V delavnicah drž. železnic je stisnil včeraj nekaj čez opoldne kotel 24-Ietnega kovača Franca Tetitkoviča, doma iz Poljan v Studencih. Delavca, ki je dobil težke poškodbe ha prsih in v trebuhu, so prepeljali takoj z rešilnim avtom v mariborsko bolnišnico. TRAMOVJE ZASIPALO TESARJA V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Slov. Bistrice 51 let starega tesarja Matijo Justi-nka. Tesar je pomagal postavljati ogrodje iz tramov na zgradbi nove hiše. Znenada pa se je tramovje zrušilo ter. ga pokopalo pod seboj. Težko tramovje mu je nevarno poškodovalo criž in hrbteni-co. VINIČAR OKLAL POSESTNIKA Pred zidanico posestnika Robiča iz Sp. Porčiča v Slov. goricah sta se sprla posestnik Anton Robič ter njegov viničar Janez Dvoržak. Viničar, ki je bil precej vinjen, je nazadnje segel po nožu ter z njim nevarno oklal svojega gospodarja. Prizadejal mu je nevarne rane po roki, po prsih in po obrazu. Posestnika so kmalu nato naložili na neki avto ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, nasilni viničar pa bo imel opravka s sodiščem. PONOČNI NAPAD NA CESTI Včeraj zvečer je napadel na samotni cesti proti Dobravcem pri Slivnici neznani moški 20 let starega delavca Fran- Levstik se je moral zateči v bolnišnico, za napadalcem pa poizveduje orožništvo. m Iz poštne službe. Upokojeni so bili Jernej Vidmar, Anton Klemenčič in Štefan Bele, inšpektorji 5. skup. pošte Maribor 2 in Anton Majer ,višji kontrolor 6. skup. pri pošti Maribor 1. m Predavanje o kemični vojni bo priredil nocoj Odbor za obrambo Maribora proti napadom iz zraka ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo prof. Stanko Modic. m Kopitarjevo ulico mestni delavca že dalje časa regulirajo. Ulico bodo tlakovali. m Ponovitev Svengalijevega večera. V torek, dne 24. t. m. bo v Grajskem kinu ponovitev _ Svengalijevega večera s popolnoma novim sporedom. Sodeloval bo tudi znani medij Madamme Elise. m Z jabolčnikom so gasili požar. V Slatini v Halozah je nastal pri posetniku Andreju Glavici požar ,ki je zajel vso hišo. Ker ni bilo vode, so gasili z jabolčnikom m tako preprečili katastrofo. m Vreča moke je zlomila nogo 21 letnemu Josipu Ferenku iz Maribora. Ponesrečenec, na katerega je padla vreča tako nesrečno, se zdravi v bolnišnici. p Nevaren pes. Pes je nevarno razgrizel obraz in roko 10 let stari viničarjevi hčerki Štefanije Saletingerjevi iz Sv. Marjete ob Pesnici. Pes se je zagnal v dekletce, ker ga je hotelo odgnati od sebe. SMRT POD TOVORNIM bilom jmz Novembra lani je peljal Pj>' ji kob Mlinarič z dvema F00. c?, voz jabolk iz Ločkega vrha -diktu, kamor je sadje proda'• časi vlekli voz, poleg ^bu še sedela na vozu njegova in rejenec Franc Zemljič- M w odpravil z doma kasno P°P _j 5'r-poti ga je zadela noč. Nekaj PJ£ajjtt ■ Obl® jico na banovinski cesti pri je cesta zelo vijugasta, so n nada zagledali luči refleKt j« -j, prihajajočega avtomobila-okoli 8 ure zvečer. Rejenec a v trenutku pognal z v°'za ' rtlif^ri1 živino. Isto je napravil, tui«^ lip, Takrat pa je že PTiv0Z''tet> ijvrf avtomobil. Kako se ie ker ie gf® prav za prav nihče ne ve, ^ ^ sta tema. Mimohiteči av . t Mlinariča, ga dobil P0^ zdrobil lobanjo. Mlinaric J gpfc.fr kraju nesreče. Preiskava vila, da je povozii Ml**?arier * se riborski šofer Franc To P ij ie vim tovornim avtomobil jfp viui tvvvnuiu s moglo prepričati o Top ga je zategadelj V parlamentarnih je d€j' ^ o nekem politiku. Nek - On je kai slab vodja ge }e ^ - Toda dobra zasta™ctra vsakem Clemenceau. V Mariborsko mestno avtobusno podjetje se je v zadnjih letih zelo lepo razvilo in pokazalo velik napredek, menda največjega med vsemi mestnimi podjetji. Zgradili so moderni avtobusni kolodvor, kakršnega ni v državi, sedaj pričenjajo z grad njo velike in moderne avtobusne garaže. Mestni avtobus je že zelo potreboval nove garaže, ker sedanje v Plinarniški ulici ne odgovarjajo več svojemu namenu. So pretesne in je dovoz zelo neprimeren. Zato je mestna občina kupila od tekstilne tovarne Zelenko 6t Co predil-nioo in veliko stanovanjsko hišo. Predil- ca Levstika iz Dobravc. Napadalec je J nico bodo podrli in tam zgradili velike zlomil Levstiku, ki se je peljal proti do- avtobusne garaže, hišo pa bodo preure-nm na kolesu, Z drogom npsp- dili U stanovanja mastnih šoferjev. Gradnja novih avtobusnih 9f Gradbena dela so bj^ °tju i skemu gradbenem*1 P y5erai 5 lenec & inž. Šlajmer- ^ove vel pričeli s podlraPie« < ce. Nove avtobusne % šifC> i» \? 7n „ laa in 32 D ^hus°v., že ‘ žali bo prostora za Car3že največje v SlovenU • iir*a x tos pod streho, spo*sn0 podi ^tjs y jene. Mestno avto:b zefvne et i1 daj 24 novih in Spomladi bo m-estn vt° r | pet večje število i^vi" I bil sprejet sklep, d* * , mestnega avtobusne* ,eVa). to po potrebi iz-poP0 ar i b o r u dne 19. X. 1939. toivosti »V e č c r n I fi« Stran 5 Narva - na meji dveh civilizacij Oživitev Industrije v Estonski, kjer so biSe prej tračnice obmejne proge zarasle s travo ftflskoruska pogodba o medsebojni Postavila v ozadje temne čase, ij j,J1 °be sosedi stali z veliko mržnjo %»sk0SUn?nostjo nasproti. Vzhodna (ijjo 3 nieia ie bila še nedavno herme-»proti Rusiji in dopisnik Ried 2 de Geneve«, ki jo je obiskal, je Cfl,. zapisal: 1 Mejna reka, ki se izliva iz ^!>%?ase(5lc nemške čete, nemški So že upali, da bodo zlahka ce viWvProdirar,je P° st°Pniah Prlls" 5° s, v slovanski svet. še$t mese-Pa 0 tem, H. novembra 1918 " f% Pobegnili pred prodirajoči- Toda, ko so se Rusi bli J« ♦ _V.om generala Laidonera. — df Fincev in angleške vojne mor sSc Jr?e'a ocl bombardiranja, ^j0 ti80 bajali boji ob Narovi i r f s«' ✓ fie r l£Pov»7' le dv>gnila estonska vojska \ . wJSr s\ie ,rP' %dni ©0'F i ||j • * iti culgicolvc v uj ut mv/i Ail^ . streljala s težkimi topovi na rNiost ^8*ons'csson je zdaj med - Racunal ie S tem, da A. V, d potjo počival, najbrž V*' £ ^to t ^ n°,zapustil kočo, je Ne gorske verige, ***• in nenadoma uzre na nekem vrhu človešiko postavo, sedečo na skali. Bil je Ericsson. Kakor da bi dobil od spredaj sunek, se je Magnus ustavil in si zasenčil oči. Potem je plezal navzgor. Na sredi poti je spet dvignil oči. Postava je še vedno sedela na skali. Magnus je za trenutek postal, izčrpan od naglega plezanja, da bi si oddahnil. Dvignil je roko. Tudi Ericsson je v odgovor dvignil roko, in pet minut kasneje sta sl bila tako blizu, da sta se lahko sporazumela. Od daleč je bil Ericsson prav tak kakor vedno, toda ko je prišel Magnus bli že, se mu je skrčilo srce. Ericssonov obraz je bil brezčuten, in njegove oči so imele slep, zmeden izraz, kakor da bi ne gledale resničnega sveta okoli sebe. »Od včeraj popoldne se potikam za teboj,« je sopihal Magnus. »Zakaj si pa pobegnil? Kaj se ti je zgodilo?« Z razprostrtimi rokami se je bližal Ericssonu; tedaj se je ta nenadoma zdrznil, kakor da bi se predramil iz sna, poskočil in Se umaknil nekaj korakov. »Ne dotikaj se me!« je dejal. Trenutek je Magnus mislil, da se Ericsson iz kakšnega koli razloga jezi nad njim, in njegov ponos je vzplamtel. »Saj se te nočem dotikati! Toda ali smem vprašati, zakaj si nenadoma postal tako veličasten, da se te ne smem dotakniti?« »Zakaj? — Gobav sem.« * Magnus je onemel, Ericsson je slekel jopič in zavihal desni rokav srajce. Na zunanji strani lakti, tik nad komolcem, so se pokazale tri sive lise, kakor da bi se ga tam dotaknili trije sivi prsti in zapustili nezabrisno sled. Nehote je stopil Magnus korak nazaj, in Ericsson, ki je to kretnjo videl, se je zasmejal. »No, vidiš sam,« pravi. »Noben človek se me ne sme dotakniti. Nihče se mi ne sme približati. Meni je vseeno. Od včeraj sem dobojeval.« »Toda — toda — toda,« je jecljal Magnus prestrašen, in pri tem se je ves čas skušal pregovoriti, da vse to ni res ■ njegove oči ga gotovo varajo —, Ericsson se mora motiti. Hotel je govoriti, to da njegov jezik je bil suh. Ericsson se je zopet oblekel in sedel nazaj na skalo, Magnus se je pa po tre- nutku obotavljanja vrgel tik poleg njega na tla. »Včeraj sem opazil, ko sem se umival. Poprej nisem videl, ker je na zadaiji strani lakti. Če si se napotil, da me poiščeš, potem je to potrata časa, kajti moža, ki si ga poznal, ne boš našel več. Mrtev je. Zame je vse končano. Sprva sem mislil, da bom znorel, toda z mojim razumom je zopet vse v redu. Glej, bil sem na poti, da vse doseženi, kar sem hotel, imel sem vse, kar si mož sploh niore želeti — srečo, premoženje, zdravje, ljubezen. In zdaj je vse proč!« Bilo je, kakor da ne govori o samem sebi, temveč da poroča o nesrečni usodi nekoga drugega. Ves čas je gladil bolno laket, kakor da bi ga bolela. Lahko razburljiv Magnus pa ni bil sposoben, sprejeti vse te strahote tako mirno. Kričal je: »Saj govoriš, da bi mi zmrznil mozeg v kosteh. Od kod pa hočeš sploh vedeti, da je to gobavost? Nobenega zdravnika nisi vprašal! Kako moreš človeka tako prestrašiti? Pravim ti, da je to nemogo* če. Nobene gobavosti ni več na Islandu. razen nekaj primerov v reykjaviški bol* nišnici. Vprašati moraš zdravnika. V Stvkkisholmur pojdeva in tamkaj bova obiskala vladnega zdravnika.« (Dalje jutrfc) Kultura Pesnik večne ljubezni Simon Jenko Sedemdeset let krije zemlja na pokopališču v Kranju zemeljske ostanke pesnika večne ljubezni Simona Jenka. Obenem bo potekla s tem letom 75-letni-pa, ko so izšle njegove »Pesmi«. Sedem desetletij je že dolga doba, posebno za sedanji čas, ko se literarni okusi spreminjajo iz dneva v da. Ali prav v teh desetletjih je marsikatera Jenkova pesem ponarodela; kmetskega fanta na vasi si ne bi mogli predstavljati brez njegove pe-gmi. S preprosto povedano besedo in zdravo mislijo v pesmi je Jenko osvojil slovenskega človeka ter se za vedno zapisal vanj. V 34. letu življenja je v Kranju prenehalo biti srce, ki nam je zaipelo za celo knjigo liričnih ljubezenskih pesmi. Poslej ge je pri nas še napisalo in zapelo mnogo ljubezenskih pesmi, vendar se bo redko katera tako globoko zapisala v slovenskega človeka, kakor se je Jenkova. — Jenko je ostal v svoji poeziji docela preprost, življenjski in neizumetničen. Iz mnogih njegovih ljubezenskih pesmi sije zdrava slovenska šegavost. To ni bila ljubezen sentimentalnega slovenskega fanta, ampak pesem mladeniča, ki je z zdravim humorjem premagal osebno bolečino. V kasnejših letih je pesnik marsikatero svojih pesmi zaključil z jedko ironijo, ali ta ironija je bila preje zdrava rešitev, kakor obup ali cinizem. Simon Jenko je bil pesnik občutja. Malokdo po njem je znal tako neprisiljeno in z občutjem povedati to, kar je čutil, kakor prav on, pa naj je zapel tudi pripovedno pesem. Sanjarij njegova lirika ni poznala, preveč konkretno je gledal na življenje. S pravico so ga imenovali »pesnika Sorškega polja«. Tudi ta slovenski poet naše polpretekle dobe je moral prehoditi vso tisto Kalvarijo, ki je bila namenjena od nekdaj našemu pesniku. Revščina, šolanje na tuje stroške, literarna družina: »Vajenci«, in razkol ob koncu gimnazijskih let, ker mu ni bilo za semenišče, za drugam pa ni imel sredstev; nato stradanje, sušica, pripravljanje pesmi, nerazumevanje, ko pa pesmi izidejo, takoj licemersko zavijanje in hinavsko komentiranje; nato — napad, in še nato — konec: če poet ni imel dovolj odporne moči, je moral podleči. Danes je treba vzeti v roke samo »Zbrane spise«, ki jih je izdal Glonar, pa prebrati »Urednikov uvod«. Za tistimi suhimi ugotovitvami se skriva vsa Kalvarija slovenskega poeta, pesnika Sorškega po-vja in večne ljubezni, pa tudi slovenskega fanta, enega izmed redkih, kar smo jih imeli. Z noviškim moralnim plotom obdan kritik Jenkovih pesmi je v prvi sapi moral zapisati, da so se mu pesmi »tem bolj dopadle, čim bolj smo jih prebirali«. Govori! je o pravem pesniku, a istočasno napisal dolgo moralno razpravo in pridigo o pesmih »ljubovnega zapopadka«, ob enem pa pokazal s prstom na pesmi »ne-pesniške ljubezni«, katere so kasneje ponarodele. Kritika je bolj zanimiva po svojem načinu pisanja in takratnega kritiziranja, kakor po tem, kako je vplivala na pesnika, ki je moral tiskati svoje pesmi v tujini, ker so mu doma tiskanje najbolj umetrnh slovenskih pesmi onemogočili. To je stran iz naše slovstvene zgodovine, tista stran, ki piše o pesniku Sorškega polja in večne ljubezni — o Simonu Jenku. Ivan Potrč. Soor* Tekme z Nemčijo n) bilo Reprezentančna nogometna tekma, ki bi se bila morala odigrati včeraj popoldne v Beogradu, je bila iz tehničnih razlogov, kakor poročajo iz Beograda, odpovedana. Kakšne narave so te nepredvidene ovire za odigranje tekme, za enkrat še ni znano. VOJNA IN FISrINO PRVENSTVO 1040 Mednarodna smučarska zveza je na plenarni seji obenem s predstavniki nordijskih držav sklenila v Oslu, da se bo FIŠ-ino svetovno prvenstvo 1940 v vsakem slučaju vršilo v polnem obsegu. Nasprotno pa je Mednarodna zveza za hokej na ledu sklenila, odpovedati svetovno in evropsko prvenstvo. s Zagrebška nogometna podzveza se pogaja z reprezentanco Bratislave za odigranje medmestne tekme 12. novembra v Zagrebu, ker bi lahko Beograd na ta dan radi tekme Jugoslavija—Madžarska v Beogradu postavil le 'močno okrnjen team. s Nedeljsko tekmo Bolgarija—Nemčija v Sofiji bo sodil beograjski sodnik Vasa Stefanovič. s Ustanovni občni zbor Hrvatske table-teniške zveze bo v nedeljo v Zagrebu. s Beograjske atletinje bodo v soboto in nedeljo poslovale v Sofiji. s Mednarodna nogometna tekma Nemčija—-Slovaška bo 3. decembra. s Joe Louis se bo boril 9. februarja 1940 za absolutno boksarsko svetovno prvenstvo s Čilencem Arturjem Godoyem. s Italija bo 12. novembra odigrala tekmo z Nemčijo, druga nogometna garnitura pa bo gostovala; v $vici. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih ttan« vitka beseda SO par. oalmanlia pristojbina za ta oglase le dl« 8—-- Draib«. preklici, dopisovanja la tenkovanUkl ostati din 1.— oo besedi. Nalmanlši »nosek ta te oglate le dlj 18.—. Debelo tltkane besede te rainnalo dvolno Ozlasnl davek ta enkratno oblavo tnala dl« *•—.Znesek za male otlase te plačale tako) orl naročila, oziroma M le vposlatl v Pistnn skopa) s naročilom ali ds no poStnl ooložnlcl na čekovni račen It 11.409. Zl vse Pismena odgovore slede malih oglasov se mora orlloiitl znamka za 3 din. Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zaloeo. 9013—1 NOGAVICE flastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, irgovina A. Oset. Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879*1 MORSKE RIBE v petek in soboto pri M. Plauc. 10131-1 Posest NOVA MIŠA z velikim vrtom in sadonosni kotrt. Cena din 26.000, polovica na obroke. Direktni kupci vprašajo: Maribor, Meljska cesta 22. Kobek. 10136-2 RENTABILNA GOZDNA PAR CELA se proda. 2400 k v. metrov za 9600 din. Vprašati je pri Milošu Juraku. Gu Stani 33. 1013T-2 ______ Prodam TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ter trafiko brez konkurence. priina. se proda. Ponudbe pod »Prima« na upravo. 10138-4 KUHINJO, OMARE salonsko garnituro, posodo in drugo prodam. Preprodajalci izključeni. Petek, ob 14. uri. Schenker, Transport. Meljska cesta. 10142-4 Stanovanje Sončno DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda. Aleksandrova c. 26 (vprašati v trgovini). ______10130-5 ENOSOBNO STANOVANJE z lepo veliko kuhinjo se odda. Ljubljanska ul. 36. 10135-5 DVOSOBNO STANOVANJE z zidano verando in majhnim kabinetom so odda s 1. novembrom. za tov. »Mirim«. Prisojna ul. 16. 10140-5 Sobo odda OPREMLJEN KABINET s souporabo kopalnice se odda. Naslov v upravi. 10132-7 Sobo lila STANOVANJE Z VSO OSKRBO se išče za poštenega, mirnega vajenca z navedbo cene pri mirni stranki. Gre tudi kot sostanovalec. — Ponudbe pod »Poštenost« na upravo. 10133-8 Službo dobi SLUŽKINJO ki zna samostojno kuhati, sprejmem. Naslov v upravi »VeČernika«. 10096-9 VAJENCA 16 do 17 let starega, sprejmem takoj. Pekarna Feiertag Betnavska 34. 10129-9 KUHARICA perfektna, zanesljiva, srednjih let, se sprejme. Naslov: Marija Oset, Olavni tre 22-1. Maribor. 10143-9 Zgublleno KINO ESPLANADE TELEFON 25-29 Filmska tenzaciia! Jeanette Mae Donald / Eddy Nelson vabita cenj. občinstvo na svoj najnovejši velefilm, čarobno lepo in razkošno operefo v naravnih barvah LlIBLJEHCl ki se predvaja od četrtka 19. do vključno srede, 25. oktobra. romantične ljubezni, prekrasnega petja, očarljive glasbe in še ne' videnega razkošja, ki prekaša »Rose Marie« in »Beli Jorgovan«. Pozor, sledi film Čajkovskega ..Simionila živlienia z Žarah L e a n d e r. • » KUPIM VLOŽNO KNJIŽICO Posojilnice Narodni dom do 40.000 din. Ponudbe na upravo pod »Takojšnje plačilo«. 10139-3 ZLATA URA IN ZAPESTNICA se je izgubila v koroškem predmestju. Prosim, da se odda proti nagradi v Smetanovi ul. 54. gostilna. 10141-11 Kadar pošljete denar po poiti, ni sledu o bojazni— zakaj bi se torej Dali naročiti blago po pošru Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamen|amo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Vsltblagavmca Zagreb. Ulca 4 In 4 £ opisi /igrat II., poilm preda Širite „Večernik“ !■■■■■■■■* vvvv Razgledni vseh vrst v veliki izbiri pite v knjigarni in papi*nlCl , Tiskovne zadruge. Aleksandrova c. 13 Telefon jo n«' Naznanjamo lužno vest, da na gt. nadoma za vedno zapustil dne \gtost* ob 14.15 uri, v 30. letu svoje naš dobri soprog in oče, gosp0 Pistotnik Anton destilater. prePelje Truplo dragega pokojnika P’^e p v Dravograd, kjer bo jutri d 1 greb v černečah. \0' Maribor, Dravograd, 19. °'