PoStnina plačana v gotovini. Leto XX., št« 161 Ljubljana, petek 14« juHja lffl Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180. Wien št. 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. 150 let francoske revolucije Danes praznuje francoski narod še posebno slovesno svoj največji narodni praznik, »praznik narodne sloge in edinosti«, kakor je uradno zabeležen v državnem koledarju Francije. Obhaja namreč 1501etnico velike revolucije, ki je preobrazila vse človeštvo. Na današnji dan je 1. 1789 padla zloglasna Bastilja. simbol absolutizma in fevdalizma ,ki sta se tedaj zrušila, na ruševinah Da je pognalo novo družbeno življenje, ki ni obogatilo le francoskega naroda, temveč vse civilizirano človeštvo. Tako se letos združuje z običajno proslavo francoskega narodnega praznika tudi spomin na velik preobrat v razvoju človeštva, pa je zato obrnjena v Pariz pozornost skoro vsega sveta. Štirinajsti julij, kakor je zapisal Carlyle, eden največjih poznavalcev francoske revolucije, pomeni »smrt in rojstvo sveta obenem«, smrt trhlega in gnilega despotskega sveta, ki je odrekal človeku kot osebi njegove najbolj naravne in svete pravice, pa rojstvo novega sveta, ki je človeku te pravice zopet vrnil. Nemški filozof Fichte je že leta 1793 zapisal o pridobitvah francoske revolucije pomembne besede, ki jim razvoj poldrugega stoletja ni mogel ničesar odvzeti: »Francoska revolucija je stvar vsega človeštva. Pri tem ne mislim na politične posledice, ki jih je ona imela tako v Franciji kakor v sosednih državah. To je sicer že samo na sebi mnogo, toda ni nič v primeri z nečim neprimerno pomembnejšim ... Francoska revolucija se mi zdi prekrasna slika. s temle besedilom: pravice človeka in njegovo dostojanstvo.« Drugi nemški sodobnik francoskega prevrata pred 150 leti. filozof Kant, je zelo preprosto, a globoko zajel v štiri kratke stavke sliko francoske republike, ki si je za osnovo svojega državnega obstoja postavila znamenito »Deklaracijo o človeških in državljanskih pravicah«. Kant piše: »Zakon in svoboda brez oblasti pomenita anarhijo. Zakon in oblast brez svobode predstavljata despotizem. Oblast brez svobode in brez zakona je barbarstvo. Oblast z zakonom in svobodo pa je republika.« Tretji sodobnik francoske revolucije, Thomas Paine. Anglež po rodu in American po svojem življenju, pa je leta 1791 v svoji knjižici »Človeške pravice« takole označil pomen Deklaracije, ki jo je dala Franciji in človeštvu francoska revolucija: »Državljan, imel si pravice ,toda te tvoje pravice so se kršile in despotizem je celo hotel, da jih pozabiš. Nacionalna skupščina ti jih je spet vrnila. Čuvaj jih odslej, kajti tvoja sreča je odslej samo v tvojih rokah.« Poldrugo stoletje človeškega razvoja ni moglo odvzeti značaja naravnosti, trajnosti in svetosti pravic in svoboščin, ki jih je proglasila francoska revolucija v obrambo človeškega dostojanstva, da bi na njih zgradila novo državno in družbeno zgradbo, ki naj bi bila boljša od dosedanje. Načela iz leta 1789 kakor je zapisano že v samem uvodu »Deklaracije o človeških in državljanskih pravicah,« niso bila proglašena zato, da bi se zrahljale vezi med poedincem in državo ter s tem omajala državna avtoriteta, marveč zato, »da bi vse člane družbene zajed-nice stalno opozarjala na njih pravice in dolžnosti« in da bi vsi še bolj spoštovali zakon države, ki ima v Deklaraciji svojo najbolj naravno osnovo.« S tem, da je revolucija strla vse vezi, ki so preveč vezale posameznika in ovirale razvoj njegove osebnosti v skupno korist, je zagotovila človeku kot osebi njegov polni razvoj. Zato so si načela enakosti, svobode, lastnine, narodne suverenosti in upoštevanja splošnega interesa, ki so izšla iz francoske revolucije, naglo utrla pot tudi drugam in v tej ali oni obliki, ki jih najdemo ne le v vseh modernih ustavnih listinah, temveč tudi v sleherni revolucionarni zakonodaji. Ona so zares »naravna, neodstranljiva, sveta in večna«, kakor pravi Deklaracija sama, pa jih zato nobeno drugo nasprotje ne more trajno potisniti vstran. Načela o človeških in državljanskih svoboščinah so se seveda že od vsega začetka prenašala tudi na življenje narodov in držav v mednarodni skupnosti. Kar je svoboda poedinca v državi, to naj bo svoboda naroda v mednarodni skupnosti. Po zgledu Deklaracije o človeških in državljanskih pravicah so se pojavljale že vse od leta 1789 dalje tudi načrti deklaracij o pravicah narodov. Tudi ta načela so še danes osnova slehernega urejenega mednarodnega življenja. Štirinajsti julij je že 60 let francoski narodni praznik. V njem ne proslavljajo Francozi samo padca Bastilje in dogodkov, ki so si sledili pred 150 leti, temveč je zanje to tudi praznik njihove narodne trobojnice in praznik njihove vojske, čuvarice njihovih pra- NOVI VOJAŠKI UKREPI V ANGLIJI Uvrstitev trgovskih ladij v vojno mornarico — Naknaden vojaški kredit 55 milijard dinarjev — Samo letalsko oboroževanje bo letos veljalo 80 milijard — Največji pomorski manevri vseh časov — Ogromne zaloge surovin London, 13. julija, br. Danes so bili iz- I dani novi vojaški ukrepi za obrambo Ve- ' like Britanije. V avgustu in septembru bo sprejetih v formacije angleške vojne mornarice 50 napol oboroženih trgovskih ladij, ki se bodo v morebitni vojni uporabljale kot rezervne vojne ladje. Nadalje se je vlada odločila zahtevati od spodnje zbornice nadaljnjih 184 milijonov funtov (55 milijard dinarjev) za obrambno službo. Poleg že omenjenih 50 rezervnih ladij pa bo angleška vojna mornarica še letos dobila okrog 80 nadaljnjih ladij, ki jih bodo uporabljali za polaganje min in za obrambo proti letalskim napadom. Kralj Jurij bo 19 avgusta pregledal eskadro rezervnih vojnih ladij, ki bo tedaj že vključena v angleško vojno mornarico. Kot posadke bodo rezervnim ladjam dodelili 12.000 mornariških rezervnih oficirjev in mornarjev, ki bodo vpoklicani vsi še pred koncem avgusta. V zvezi s tem je dal ministrski predsednik Chamberlain danes popoldne v spodnji zbornici zanimive izjave. Poudaril je, da so bili ti ukrepi izdani tudi zaradi velikih vojnih vaj, ki bodo jeseni v Rokavskem prelivu in na Severnem morju. Pri teh vojnih vajah bodo sodelovale vse eskadre domovinskega brodovja, nekatere eskadre sredozemskega brodovja, vse na novo formirane eskadre rezervnih vojnih ladij ter večji oddelki angleškega letalstva. Te vaje bodo tako velikega obsega kakor jih doslej še ni bilo nikjer. Nato je Chamberlain govoril o novih dodatnih kreditih za angleško letalstvo. Letos bo za letalstvo v celoti izdanih preko 260 milijonov funtov (80 milijard dinarjev. Letalski kadri se bodo povečali od 32 na 150 tisoč oficirjev in vojakov. V zvezi s tem bo 13.000 rezervnih miličnikov dodeljeno letalski službi. Včeraj je bilo objavljeno, da je angleška vlada preskrbela državo z zalogami vseh vrst surovin vsaj za dobo 3 mesecev. Danes poročajo listi tudi o ogromnih zalogah živeža, pušk. strojnic in drugega orožja. Še pred meseci je v Angliji primanjkovalo pušk in strojnic za znatno povečane kadre teritorialne prostovoljske in na novo ustanovljene aktivne armade. 2e spomladi pa je bilo dograjenih v Angliji 30 novih tovarn orožja V teh je bilo doslej izdelanih na milijone pušk in na sto-tisoče strojnic. 30 nadaljnjih tovarn je v gradnji. Vpoklic mornariških rezervistov London, 13. julija. AA. (Reuter) Sklep ministrstva vojne mornarice, da se vpokliče na vaje 12.000 pomožnih rezervistov zaradi kombiniranih pomorskih in letalskih vojaških vaj v avgustu in septembru, predstavlja logično posledico prejšnjega sklepa, da se redni dopusti prelože za mesec dni. Vojaške vaje, pri katerih bo sodelovalo vse domovinsko brodovje, bodo imele za cilj, da se preskusi zdržljivost vojaštva predvsem pa ladij. Diplomatski Reuterjev urednik poroča, da bodo med ladjami, ki so bile potegnjene iz rezerv, tudi en dred-not, 1 matična ladja za letala 4 eskadre Zadnji angleški predlogi so zadnji poskus? Popolna nejasnost o pogajanjih v Moskvi — Poročila si slej ko prej močno nasprotujejo London, 13. julija, z. Kljub temu, da se iz vladnih krogov potrjuje, da so bila nova navodila zastopnikom Anglije in Francije v Moskvi že odposlana, je stanje moskovskih pogajanj tako nepregledno, da se ne spoznajo nanj niti oni, ki so sicer dobro poučeni o vseh podrobnostih. Nevtralni opazovalci, ki imajo dobre zveze z ruskimi krogi v Londonu, so prepričani, da Moskva v precejšnji meri špekulira na notranjepolitični položaj v Angliji ter da hoče izsiliti odstop Chamberlaina ali vsaj vstop Churchilla v vlado. Medtem pa poročajo današnji »Times« iz Moskve, da je pri zadnjih razgovorih prišlo že do znatnega zbližanja. List nagla-ša, da bodo prihodnji dnevi odločilnega pomena. »Daily Telegraph« pa piše, da predstavljajo navodila, ki so bila odposlana v Moskvo, zadnji poskus za dosego sporazuma. London, 13. julija. AA. Havas: Izve se, da bo angleški veleposlanik v Moskvi Seeds dobil v najkrajšem času nova navodila. Lahko pride že v teku današnjega dneva do novega sestanka med veleposlanikoma Francije in Anglije ter Molotovom in Po-temkinom. Na tem sestanku bi se pogajanja nadaljevala na osnovi novih navodil. Ugleden francoski general obišče Moskvo ? Pariz, 13. julija, b. »Journal des De-bats«, list, ki je v najboljših stikih z generalnim štabom, doznava iz zanesljivega vira da se bo v kratkem podal v Moskvo neki znani francoski general, da se po- svetil je s sovjetskimi vojaškimi krogi o vojaških zvezah, ki naj bi se sklenile s Poljsko, Rumunijo ln Turčijo. Baje je bil prav ta obisk glavni predmet razgovorov, ki sta jih včeraj popoldne Imela francoski zunanji minister Bonnet in angleški veleposlanik v Londonu sir Erlc Phippa. Posebna rusko-poljska pogodba London, 13. julija, o. Glede vsebine novih navodil za Moskvo so merodajni angleški krogi skrajno rezervirani in naglasa j o, da ne žele s predčasno objavo teh navodil otežkočiti pogajanj. Zato tudi ni mogoče dobiti potrdila vesti, ki krožijo v Londonu in Parizu, da zahteva Rusija sklenitev posebnih paktov s Poljsko in Turčijo, preden pristane na končno sklenitev pakta z Anglijo in Francijo. Poljska prvotno ni hotela o tem nič slišati, toda ker Turčija takega pakta z Rusijo ne odklanja, je sedaj tudi Poljska pripravljena pričeti o tem z Rusijo pogajanja zahteva pa v te j zvezi še posebna jamstva Anglije in Francije, da se ruska pomoč omeji le na gotove točno določene primere. Nemška gospodarska pogajanja z Moskvo London, 13. julija o. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča da odpotuje jutri v Moskvo večje število nemških in-dustrijcev, kS bodo vodili pogajanja glede izmenjave blaga z Rusijo. Ta pogajanja je pripravil nemški poslanik v Moskvi grof Schulenburg. Nemčija ponuja Rusiji 75 milijonov funtov blagovnega kredita Potrebe nemškega gospodarstva Berlin, 13. julija. AA. (DNB). Državni I podtajnik poljedelskega ministrstva Land- j fried je imel na zborovanju nemških indu. | strijcev govor, v katerem je razpravljal o temi: Dirigirano gospodarstvo in ureditev finančnih potreb države in zasebnikov po. tom zvišanja industrijske kapacitete.« Govornik je naglasil, da je za narodno za-jednico potrebno, da se razvije podjetniški trgovski duh in zasebna iniciativa. Nato je govoril o aktualnih vprašanjih indu. strijske proizvodnje ter dejal, da morajo biti dosedanji ukrepi dopolnjeni s sistemom dirigiranih naročil. Nemška vlada je v zunanji trgovini napravila potrebne ukrepe, da se Nemčiji ohrani v najširšem obsegu stalna reciprociteta na svetovnem tržišču. vic in njihovih svoboščin. Spričo posebnih okoliščin, v katerih se letos više proslave tega praznika, bo imelo praznovanje še posebno svečan značaj. Proslave 150. obletnice francoske revolucije, ki se vrste že od letošnjega maja dalje, bodo danes dosegle svoj višek Poseben političen pomen pa bo praznovanju dala udeležba angleških grenadirjev, ki bodo s francoskimi vojaki manifestirali popolno vojaško solidarnost obeh zapadnih demokracij. Tako ima francoski praznik ne le svoj notranjepolitični, temveč tudi svoj med narodni pomen. Proslave 150. obletnice francoske revolucije, ki so ž njim združene .pa mu dajejo tudi občečlo-veski pomen. Nemčija se mora boriti pri tem s Sterilnimi težavami, med katere spada pomanjkanje surovin. Ako ne bi svet poznal statističnih podatkov o svetovni trgovini, po. tem bi lahko na osnovi nedavnih izjav angleškega ministra za prekomorsko trgovino Hudsona sklepal da svetovna trgovina ne pozna druge nevarnosti kot nevarnost pred ogromnim nemškim izvozom, če se že v Angliji govori o nemški izvozni ofenzivi, ki jo podpira država, potem se lahko odgovori, da angleški izvoz že davno uživa podporo države. Ako AngHtfa res želi, da Nemčija čimbolj sodeluje pil svetovni trgovini, potem bi se ji morala tržišča od. preti ne pa zapirati. Ako Hudson omalovažuje Nemčijo kot konkurenta ter trdi, da je kvaliteta nemških proizvodov dvomljiva, potem mu lahko odgovorimo, da je taka trditev nedostojna Anglije kot velikega trgovskega naroda kajti taka trditev spada v sistem nedovoljene konkuren. ce. Nemčija je ponosna, da lahko dokaže, da so kupci njenih proizvodov sedaj, kakor tudi prej bili vedno zadovoljni s kvaliteto nemškega blaga. Zaradi tega bomo mi tudi vnaprej podpirali našo izvozno trgovino, istočasno pa zahtevali pravično razdelitev surovin. Vse naše dobave se bo. do izvršile pravočasno in vsestransko zago. voljivo. Fašistična milica Rim, 31. julija AA. (Štefani) Načelnik štaba fašistične milice general Russo, je danes poročal Mussoliniju o stanju fašistične milice. 30. junija letos je Štela milica 721.000 članov. križark, vsaka po 4 ladje, 1 ladja za polaganje min, 1 rušilec z rezervnim materialom, 4 oddelki rušilcev in 4 podmornice. Ministrstvo za vojno mornarico pripominja, da so bile podobne vaje tudi leta 1924., ko je bilo prav tako vpoklicanih gotovo število rezervistov na vaje v domovinsko mornarico. Angleški bombniki bodo prepeljani v Gdynjo London, 13. julija w. Listi se danes mnogo bavijo z vajami angleških bombnikov v dolgih poletih. Pri tem naglašajo, da bo prihodnji teden okrog 150 angleških letal odletelo preko vse Francije do Riviere, odnosno do italijanske meje. V načrtu pa je tudi demonstrativni polet angleških bombnikov preko Poljske Ker bombniki ne bodo mogli preleteti nemškega ozemlja, a tudi ne danskega, ker je danska vlada prav pred kratkim izrecno prepovedala polete tujih vojaških letal preko svojega ozemlja, namerava poveljstvo angleškega vojnega letalstva poslati letala z matično ladjo za letala v Gdynjo. Od tam pa bi angleški bombniki v neprekinjenem poletu poleteli preko vse Poljske do Lwowa in nazaj. Visoko mobilizacijsko posojilo Poljski London, 13 julija, o. »Financial News« poroča da bo kredit v višini 50 milijonov funtov, ki ga je kot prvi obrok odobrila angleška vlada za svoje zaveznike, razdeljen takole: Poljska dobi 20 milijonov, Ru-munija 10. Turčija 11.5, Grčija 2.5 in Nova Zelandija 5 milijonov. Razen tega bo Poljski odobren še poseben kredit v višini 20 milijonov funtov (6 milijard dinarjev), da bi mogla za vso dobo potrebe držati stalno pod orožjem 1 milijon vojakov svrho prve obrambe proti morebitnemu nenadnemu napadu. * Forster na dopustu Gdansk, 13. julija AA. (Reuter) Ker se vodja narodnosocialistične stranke Forster nahaja na dopustu v svojem rojstnem kraju na Bavarskem se smatra, da do njegove vrnitve v Gdansk ni treba pričakovati nobenih novih potez nacionalnih socialistov v Gdansku. Verjetno pa je, da se bo vrnil Forster v Gdansk v najkrajšem času. Neprilike dveh diplomatov na gdanskem ozemlju Varšava, 13. julija, o. »Exchange Telegraph« poroča, da je policija v Zopotu, ki spada pod Gdansk, aretirala odpravnika poslov brazilskega poslaništva v Varšavi Barboso in angleškega konzula, ki sta se mudila v Zopotu. Zasliševali so ju več ur in jima odvzeli fotografske aparate, češ da sta fotorafirala razne objekte, katerih fotografiranje je prepovedano. Šele na intervencijo brazilskega poslaništva so oba izpustili, fotografičnih aparatov pa jima niso vrnili. Naraščajoča protiangteška kampanja na Japonskem Slabi izgledi za pogajanja o Tiencinu — Japonci zahtevajo od Anglije naj jih podpre na Kitajskem London, 13. julija o. Japonske priprave za pogajanja z Anglijo dajejo malo upanja na uspeh. Vsi dopisniki londonskih listov poročajo o naraščajočem protiangle-škem pokretu na Japonskem in Kitajskem tn vse kaže na to, da se bo japonska vlada % izgovorom na pritisk teh demonstracij izneverila programu, glede katerega se je za ta pogajanja že dogovorila z angleškim poslanikom v Tokiu. Glasilo japonske vlade »Asana šimbun« naglaša danes, da se morejo pogajanja z Anglijo pričeti šele potem, ko bo Anglija z dejanji dokazala, da je spremenila svojo politiko na Kitajskem in prenehala podpirati Cangkajška. Anglija mora postati na Kitajskem strogo nevtralna in mora podpreti japonska stremljenja za novo ureditev Daljnega vzhoda. V tem smislu so sestavljene tudi smernice, ki jih je na svoji današnji seji odobrila japonska vlada za pogajanja z Anglijo. Tokio, 13. julija. AA. Protiangleški po-kret na Japonskem se vedno bolj širi. V samem Tokiu je bilo ustanovljenih več pro-tiangleških društev. Ustanovljen je tudi poseben odbor za protiangleško propagando. Propaganda se bo vodila vse dokler Anglija ne sprejme japonskih predlogov. Japonska vlada ter celo angleški veleposlanik dobivata iz vse države brzojavke, v katerih se izraža volja Japoncev vztrajati pri tem, da mora Anglija na Kitajskem popustiti Čingtav, 13. julija. AA. Reuter: Tukajšnji angleški generalni konzul je dobil obvestilo, da bodo protiangleške demonstracije, ki se pripravljajo za petek in sobota, mnogo resnejše kakor se je še včeraj pričakovalo. Na osnovi tega so bila dana angleškemu generalnemu konzulu navodila, naj zahteva od japonskih oblasti zaščito ter jih opozori na odgovornost za eventualno škodo, ki bi jo pretrpeli angleški državljani Tokio, 13. julija w. Japonska vlada je imela danes plenarno sejo, na kateri je sodeloval tudi predsednik državnega sveta knez Konoye. Zunanji minister Arita je na njej podrobno poročal o sklepih ožjega kabineta, ki je včeraj razpravljal o japonskih pogojih za ureditev spora z Anglijo, ki je nastal zaradi blokade v Tiencinu. Arita je v svojem ekspozeju posebej pouda- ril, da mora Anglija 1. priznati novi poM. žaj, ki je nastal na Kitajskem in se odreči svoji politiki v prilog maršalu čangkaj-šku in v škodo Japoncem, zaradi katere je po japonskem mnenju tiencinski spor prav za prav nastal in 2. da mora sodelovati z Japonsko za obnovo reda v Tien-cinu in v v'sej Severni Kitajski. Obe zahtevi bo Japonska stavila kot po. goj za pogajanja. Ce bo Anglija nanje pri. stala, se bodo pogajanja lahko razvila brez vsake težave. Uradno poročilo, ki je bilo izdano o tej seji vlade, pravi, da so bili vsi sklepi, kakor jih je predlagal zunanji minister Arita, soglasno sprejeti. Po seji se je Arita odpeljal v poletno rezidenco mikada ter mu poročal o položaju in o seji vlade. Politični krogi so mnenja, da so za pogajanja že sedaj nastopile najresnejše ovire, ter je še pred kratkim angleški poslanik Craigie zahteval, da se tiencinski spor uredi kot lokalno vprašanje. Glede na to ni pričakovati, da bti. angleška vlada pristala na japonske pogoje. Zasedba novih kitajskih luk London, 13. julija. w. Listi poročajo, da so japonske pomorske oblasti zagrozile, da bodo v soboto zavzele nadaljnje tri kitajske luke, v katere imajo ladje velesil v smislu pogodbe s Kitajsko prost dohod. Te luke so čangčau, Tungšav in Čaoansien v pokrajini Fukien. Japonci so že pozvali vse tuje ladje, ki so zasidrane v teh lukah ali pa so na poti vanje, da se do sobote zjutraj umaknejo iz njih. Boji v Mongoliji Tokio, 13. julija. AA. Včeraj je 200 sovjetskih in mongolskih tankov pod zaščito artiljerije poskušalo prodreti čez reko Ka-lo, toda japonska artiljerija jih je odbila. Vodile so se tudi borbe v zraku. šanghaj, 13. julija. AA. (Štefani). Po vesteh, ki prihajajo z mongolsko-man-džurske meje, se tam še vedno bijejo ogorčene borbe. Bojev se udeležujejo tanki, razna letala in težko topništvo. Pri zaslišanju sovjetskih in mongolskih ujetnikov se je zvedelo, da uporabljajo sovjetski letalci bombe z bacili z namenom, da zastrupijo reke in vodnjaka Egiptovski kralj bo obiskal Grajo Atene, 12. julija AA. Na snočnjem banketu na čast egiptovskega ministra za zunanje zadeve Jahje paše je predsednik grške vlade in zunanji minister Metaxas v svojem govoru naglasil staro prijateljstvo, ki veže obe državi. Dejal je, da številne grške zajedmce v Egiptu predstavljajo či. nilce reda in napredka ter so vdane svoji drugi domovini. Tako prispevajo k še močnejši zvezi med obema državama. Nato se je Metaxas zahvalil egiptovski vladi za skrb. ki jo vodi za Grke v Egiptu ter dejal: Globoko sem prepričan, da bo vaš obisk v Atenah mnogo pripomogel k razvoja prijateljskih odnošajev med obema državama na obalah Sredozemskega morja, ki jih prej veže kot loči. Med obema državama pa obstoja še ena vez, to je globoka udanPst Idealu miru. Prepričani smo, da bo želja po sporazumu, slogi in miroljubnem sodelovanju na koncu premagala sovraštvo in vojnega duha Egiptovski zu- nanji minister Jahja paša se je v svojem odgovoru prisrčno zahvalil za sprejem ter izrazil priznanje Grkom v Egiptu. Zato nam je toliko bolj pri srcu, je dejal Jahja paša, da ohranimo stoletno prijateljstvo med obema državama, ki sloni na sredo-zemski politiki in ki stremi samo po tem, da se ohranita red in mir. Vsem nam, ki živimo na obalah SredozemsKega morja, mora biti sveta dolžnost služiti ohranitvi miru, ki edino lahko zavaruje blagostanje. Jahja paša se je nato zahvalil grški vladi, da je postavila v Kavali spomenik šefu egiptovske kraljevske dinastije ter dejal, da bo kralj Faruk prispel nekega dne v Atene, da uradno izrazi svojo hvaležnost. To je hotel napraviti že kralj Fuad, toda bolezen mu je to onemogočila. š Ogromne priprave za pariške svečanosti V defileju bo Slo okrog 40.000 francoskih in angleških vojakov — Ves narod praznuje 1 Pariz, 13. julija, br. Obletnica zavzetja Bastilje bo jutri obhajana v vsej Franciji z največjimi slovesnostmi, še nikoli po vojni se ni zgrnilo v Pariz toliko Francozov in pripadnikov francoskega imperija, pa tudi tujcev, še prav posebno pa ne toliko vojaštva kakor za letošnjo proslavo 14. julija. Pa tudi po vseh drugih francoskih mestih in vaseh so se vršile v zadnjih dneh priprave za ta praznik. Posebnega pomena bo postal letošnji 14. julij zaradi sodelovanje angleške vojske, ker doslej v Fran. ciji še nikoli nobena formacija tujih sil ni sodelovala pri taki priliki razen L 1919 tik po končani svetovni vojni. V Francijo je prispelo več tisoč angleških gardistov, mornarjev, grenadirjev ter irskih, škotskih in waleških vojakov, poleg tega pa še 52 letal pod vodstvom najvišjim sastopnikov angleških vojnih sil. Pri jutrišnji paradi, ki se bo pričela ob 9. in bo trajala vse dopoldne, bo sodelovalo tudi 30.000 mož francoske vojske, in mornarice, 350 letal, 120 težjih in lažjih topov,, več oddelkov tankov, 350 s strojnicami oboroženih lahkih vojnih vozov itd. Infanterija bo skoro vsa motorizirana. Razen oddel. kov vojaštva iz Francije bo sodeloval tudi bataljon tujske legije z godbo. Ob 18. bo imel Daladier velik govor po radiu, ob 18.30 bo prezident Lebrun sporočil svojo poslanico vsem Francozom in vsem pripadnikom francoskega imperija. Nato bodo po radiu govorili neki industrijski delavec iz Severne Francije, neki uradnik iz Lyona, neki kmet iz Bretagne in kapetan prekomornika Normadie, nadalje pa še predstavniki Tunisa, francoske Zapadne Afrike in Indokine. Ob 20. bodo velike ognjemetne prireditve. Zatem pa se bo razvila ljudska zabava. ki bo trajala vso noč. V vseh gledališčih bodo brezplačne predstave. Ljudske zabave so se pričele že nocoj. Pred Trocaderom in na Elizejskem polju so se zvečer pričeli ljudski plesi, pri katerih sodelujejo vsi sloji prebivalstva, staro in mlado, bogato in revno. Zastopniki angleške vojske so bili danes v Versailesu, kjer so jih francoski oficirji pogostili. Hore Belisha v Parizu London, 13. julija. AA. (Havas). Vojni minister Hore Belisha je odpotoval danes zjutraj v Pariz, kjer se bo udeležil parade o priliki proslave francoskega narodnega praznika 14. julija. Rooseveltova borba z ameriškim parlamentom Prezident bi rad dosegel, da narodno predstavništvo ne bi končalo zasedanja, dokler ne spremeni po njegovi želji zakona o nevtralnosti Washington, 13. julija. AA. Havas: Iz Rooseveltovega zadržanja se vidi, da je njegov namen preprečiti, da bi se opozicija kongresa proti reviziji zakona o nevtralnosti tolmačila kot izraz večine ameriškega javnega mnenja, to je, da je ameriško javno mnenje izolacionistično razpoloženo. Zaradi tega Roosevelt ne želi da bi Šel kongres na oddih, temveč zahteva, da sklepa o zakonu o nevtralnosti. Ni še določena metoda, da bi kongres lahko v toku tega zasedanja ponovno razpravljal o omenjenem zakonu. Smatra pa se, da bo postopek sledeči: Sklical se bo odbor za zunanje zadeve senata, ki bo ponovno glasoval. Senatu se bo neposredno predložil nov zakonski načrt o sankcijah proti državam, ki bi prekršile Briand-Kellogov pakt. S tem bi bila prizadeta v prvi vrsti Japonska. Mnogi opazovalci smatrajo, da se vladi izvedba omenjenega načrta ne bo posrečila, ker je spor med Rooseveltom in kongresom nastal bolj iz osebnih kakor stvarnih razlogov. Ugotavlja se, da dobiva vpra šanje nevtralnosti že popolnoma notranjepolitičen značaj. »Newyork Post« piše, da bi bil zločin proti državi, ako bi šel kongres na dopust ne da bi sprejel zakon o nevtralnosti. Vprašanje je zelo resno, ker se skupina 12 senatorjev, ki je v odboru glasovala proti vladi, ne bo dala lahko ugnati. »World Telegram« pravi: Kongres s svojim zadržanjem zvišal nevarnost za Zedinjene države. Republikanski organ »Newyork Sun« pravi, da je sklep odbora nesrečen in da ga bodo morale Zedinjene države nekega dne drago plačati. Senator Pittman je izjavil predstavnikom tiska, da bi bilo dobro, ako kongres podaljša zasedanja do avgusta in septembra, ker bo položaj v Evropi tedaj pokazal, ali je potrebno razpravljati ponovno o zakonu o nevtralnosti. VVashington, 13. julija. AA. (Havas) V kuloarjih kongresa smatrajo, da bo minulo še nekoliko časa, preden bo vlada prevzela iniciativo za ponovno debato o zakonu o nevtralnosti v senatu. Senatorji, ki so naklonjeni Rooseveltu, pa ne kažejo navdušenja za ponovno razpravo, ker ne uvidijo razloga, zakaj naj bi se debata pospešila ter vršila preje, preden bodo sprejeti drugi zakonski predlogi, ki se nahajajo pred senatom. Omenjeni senatorji smatrajo, da je senat preveč obremenjen z raznimi zakonskimi predlogi ter se bo zasedanje verjetno podaljšalo do avgusta. Senator Pittman je izjavil predstavnikom tiska, da bi bilo dobro, ako kongres podaljša zasedanje do avgusta iis septembra, ker bo položaj v Evropi tedaj pokazal, ali je potrebno razpravljati ponovno o zakonu o nevtralnosti. Italija protestira v Parizu zaradi odstopa aleksandretskega sandžaka Rim, 13. julija. AA. (Štefani). Italijanska vlada je poslala 10. julija letos francoski vladi sledečo noto: Italijanska vlada je iz časopisov izvedela, da je bdi 23. junija letos dosežen sporazum med Francijo in Turčijo glede od-stopitve aleksandretskega sandžaka Turčiji. V svojstvu mandatne sile in v skladu s sklepi z dne 25. aprila 1920, ki jih je izdal vrhovni svet glavnih zavezniških sil v San Remu, ima Italija čast staviti nekatere rezerve glede vsebine tega sporazuma. o katerem se je razgovarjalo in ki je bil sklenjen brez njene vednosti ali pristanka in je očividno v nasprotju s cilji mandata ter z voljo zainteresiranega prebivalstva. Ker je tisk prav tako objavil nekatere izmenjave .pismene in ustmene, ki so bile ob tej priliki izvršene med francosko vlado in turškim zunanjim ministrstvom, stavlja italijanska vlada podobne rezerve tudi glede teh deklaracij. Rim, 13. julija. AA. (Štefani). »Giornale d'Ita!ia« komentira italijansko noto, ki je bila poslana francoski vladi o priliki priključitve aleksandretskega sandžaka Turčiji. Člankar ugotavlja, da je Francija prelomila mednarodne obveznosti Francija js dobila mandat nad Sirijo samo p*jd. gotovimi pogoji. List končno ugotavlja tudi to, da je odstopitev aleksandretskega sandžaka spet nov člen v verigi politike obkolje-vanja. Angleško-bolgarski gospodarski odnošaji London, 13. julija, b. V zvezi z bližnjim obiskom predsednika bolgarskega sobranja Stojča Mošanova v Londonu je v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih vzbudila veliko pozornost izjava, ki jo je na vče. rajšnji seji spodnje zbornice podal trgovinski minister Oliver Stanley na vprašanje nekega poslanca o trenutnem stanju an-gleško-bolgarskih trgovinskih in gospodarskih odnošajev. Stanley je na to vpraša, nje odgovoril dobesedno: »Angleška vlada trenutno pročuje besedilo trgovinske pogodbe, ki jo želi skleniti z bolgarsko vlado in ki bo, kakor upamo, močno povečala medsebojno blagovno izmenjavo ter na splošno koristila trgovini med obema državama.« »Kongres miru« v Niirnbergu Berlin, 13. julija, b. Vsi Usti objavljajo sporočilo narodnosocialistične stranke, da bo strankin kongres v dneh od 2. do 11. novembra tega leta pod geslom »kongres miru«, kakor je to Hitler napovedal že v svojem govoru dne 28. aprila t. 1. »Lokalanzeiger« pripominja k tej izbiri imena med drugim: »Vsi kongresi stranke so se vršili v znamenju najbolj perečega gesla, ki je veljalo za dotično leto nemške politike. Nemška volja ne bo mogla letos priti lepše do izraza kakor z označbo, ki jo je simbolično izbral vodja sam.« Spomenik v Adis Abebi Rim, 13. julija. AA. (Štefani). Mussolini je odobril načrte za velik spomenik, katerega bodo postavili v Adis Abebi, da ovts-kovečijo osvojitev italijanske Vzhodne Afrike. i Neresnične vesti o dogodkih v Italiji London, 13. julija. AA. (Štefani). »Eve-ning Standard« v dopisu iz Verone kategorično demantira nedavne trditve demokratskega tiska, da se nahajajo v Italiji nemške čete. Po pisanju ge. Tabouis, pravi list, naj bi bil ves italijanski polotok preplavljen z nemškimi četami. Neki francoski list n. pr. piše, da se nahaja v Italiji 200.000 nemških vojakov, da jf v Tu-rinu prišlo do krvave vstaje itd. Dopisnik »Evening Standarda« piše, da je sam obiskal vse kraje, v katerih naj bi se po pisanju francoskih listov nahajali nemški vojaki. Našel je samo enega nemškega častnika, ki je s svojo ženo kupoval blago v neki trgovini v Benetkah. V Turinu ni prišlo do nobene krvave vstaje ter je na južni strani Alp vse mirno. Vohunska afera v Parizu Pariz, 13. julija. AA. (Havas). Nekateri jutranji časopisi so danes pisali o neki aferi v zvezi z varnostjo dTžave in v katero sta po poročilih teh listov zapletena dva znana pariška novinarja. Ti listi poročajo, da sta bala oba časnikarja tudi aretirana. »Intransigeant« pravi poleg druge, ga, da je ugotovljeno, da gre v resnici za neko podobno afero, toda o njej za zdaj ni mogoče povedati ničesar točnejšega, ker gre za stvari, ki se tičejo varnosti države in glede katerih vodijo preiskavo vojaške oblasti. Vročina v Španiji Madrid, 13. julija. AA. V vsej Španiji vlada velika vročina. Včeraj je znašala temperatura v Cordobi 44 stopinj, v Madridu pa 39 stopinj. Na sončarici je umrlo 11 oseb, od teh 6 v Cordobi. Beležke MetropoHt Štefan o slovanski misli Poročali smo že, da je poglavar bolgarske pravoslavne cerkve, sofijski metropolit Štefan sprejel vrhovne predstavnike Junakov in naših Sokolov. Imel je ob tej priliki na nje nagovor, v katerem je med drugim rekel: »Sokolska in junaška ideja predstavljata zdravo obliko ideje vsega slovanstva. Slovanska misel teži k trajnemu miru med narodi in državami Mi Slovani smo bili vedno nosilci ideje svobode. Tujega ne zahtevamo. svojega ne dajemo! Ginjen sem po teh sokolsko-junaških manifestacijah, ki se odigravajo v tako burnem in žalostnem času. Bolgarski narod želi dati iz sebe moč in idejo sv. Cirila in Metoda kot sredstvo za združitev Slovanov v veliko kulturno družino. Graditi moramo veliko zgradbo slovanskega bratstva in slovanske kulture!« Dr. Grisogono o sporazumu V beograjski reviji »Vidiki« je dr. Prvi-slav Grisogono napisal članek o sporazumu. Med drugim pravi: »Kot odločen in neoraahljiy Jugoslo-ven in unitarist smatram za nujno potrebno, da pride do sporazuma, pa da je tudi slab sporazum boljši, kakor bi bil prelom v prizadevanjih za dosego sporazuma. Ako pa naj bo sporazum resničen sporazum, se mora dpseči ne šele neposredno v zvezi z morebitno zunanjo nevarnostjo, temveč v dobi zatišja. Ko pišem o sporazumu, nimam v mislih sporazuma, ki bi razdelil Jugoslavijo na več držav. Takega sporazuma, ki je nedavno pokopal slovansko državo, si seveda ne želimo in ne bi ga mogli pozdraviti. Verujemo pa, da si danes v svojem srcu takega sporazuma tudi nihče drugi ne želi, niti na hrvatski niti na srbski strani.« O likvidaciji dr. Stojadino-viča in dr. Nedeljkoviča »Hrvatski dnevnik« piše o izključitvi dr. Stojadinoviča iz JRZ in o upokojitvi dr. Milorada Nedeljkoviča. Na koncu svoje beležke pravi: »Z odstranitvijo dr. Stojadinoviča in dr. Nedeljkoviča, tako menijo v Beogradu, je storjen energičen korak, da se iz beograjskega javnega življenja odstranijo ljudje, ki s svojim postopanjem niso povzročili samo mnogo neprilik beograjski čaršiji, temveč tudi ovirali ureditev domačih političnih razmer. Za razumevanje beograjskih razmer je vsekakor zanimivo, da se je šele po likvidaciji dr. Milana Stojadinoviča posrečilo likvidirati tudi dr. Milorada Nedeljkoviča.« Ostri napadi na dr. Nedeljkoviča Nekateri zagrebški listi zelo ostro napadajo ravnokar upokojenega glavnega ravnatelja Poštne hranilnice dr. Milorada Nedeljkoviča. Očitajo mu, da je bil strupen nasprotnik Hrvatov in eden najbolj izrazitih predstavnikov hegemonije. Za časa volilne borbe je vrgel v srbsko javnost geslo »Srbi na okup«, po borbi pa je začel zbirati celo prispevke za Srbe, ki so trpeli pod »terorjem separatistov«. Vršil je z mesta generalnega direktorja Poštne hranilnice vlogo nebrzdanega Stojadinovičcvega priga-njača. »Obzor«, po katerem posnemamo te očitke, nato nadaljuje: ^Primer dr. Nedeljkoviča je tipičen zgled gospodarske in finančne politike prošlih režimov. Kaže nam, kako se je v praksi izvajala hegemonistična politika in kako so se zlorabljale ideje narodnega edinstva in jugoslovenstva. Na gospodarskem in finančnem polju je Stojadi-novičev režim bolj kakor katerikoli njegov predhodnik stopnjeval hegemcnizem ter je naše pokrajine naredil za nekako kolonialno eksploatacijsko področje.« Beograjčani v inozemskih letoviščih »Obzor« beleži po »Vremenu«, da odhaja letos rekordno število Beograjčanov v Inozemska letovišča. Vsak dan se baje izda po 140 do 180 potnih listov beograjskim .meščanom, ki hočejo v inozemstvo. Leta 1934 je izdala beograjska policija samo 5000 potnih listov za letovanje v inozemstvu, lani je to število naraslo že na 14.000, letos pa bo, kakor kaže, še mnogo večje. Šolske zahteve naših Nemcev »Novosti« poročajo, da so predstavniki jugoslovenskih Nemcev v senatu in skupščini ponovno posetili prosvetnega ministra Ciriča in se interesirali za rešitev svojih zahtev na prosvetnem in šolskem polju. Minister Cirič je senatorjem in poslancem odgovoril, da se nemške zahteve proučujejo. »Novosti« pristavljajo, da bo o večini teh zahtev moral sklepati ministrski svet. Zasedanje nemškega katoliškega episkopata Kakor poročajo listi, se namerava katoliški episkopat iz Nemčije zbrati na svoje letošnje zasedanje v dneh 11. in 12. avgusta, Sestanek bo tudi letos v Fuldi. Pred sestankom bo manjša delegacija nemških škofov pod vodstvom berlinskega Škofa grofa Preysinga posetila Vatikan in bo sprejeta tudi od papeža. Indija v primeru vojne Indijski list »Tribune«, ki podpira indijsko nacionalistično kongresno stranko, objavlja, kakor poroča agencija Reuter, uvodnik o stališču Indije v primeru spopada med demokratičnimi in totalitarnimi državami. Ako bi v takem koofliktu, tako piše ta list, Indija ostala nevtralna, bi izvršila samomor. Najmanj, kar se lahko reče, je, da bi bil v takem primeru nastop proti Veliki Britaniji blaznost. Predor pod Rokavskim prelivom zopet aktualen O velikopoteznem načrtu za zgraditev predora pod Rokavskim prelivom ki naj bi po suhem zvezal Anglijo in Francijo, smo že večkrat pisali. V zadnjem času stopa to vprašanje tako v Angliji kakor v Franciji zelo aktualno spet v ospredje. Oglasili so se zlasti vojaški strokovnjaki, ki priporočajo uresničenje tega načrta iz Zakaj morajo vsi tujci zapustiti Južno Tirolsko Prizadetih je največ Švicarjev — Podaljšan rok za stalno naseljene — Ozadje ukrepa še vedno nI Jasno Bern, 13. julija, d. Med inozemci, ki morajo zapustiti Južno Tirolsko, so najbolj prizadeti Švicarji, katerih je v tej pokrajini največ. Zato se švicarski listi vsak dan obširno bavijo z izgonom. Predvsem kon-statirajo, da se nanaša izgonska naredba na vse inozemce, ne samo na pripadnike nekaterih držav, kakor so se glasile prvotne vesti. Po teh vesteh bi se bili namreč morali izseliti samo švicarski, nizozemski, angleški in francoski državljani, sedaj pa se je izkazalo, da morajo oditi vsi tujci. Glede časa, v katerem se morajo izseliti, so tujci razdeljeni v dve skupini: turisti in drugi inozemci, ki se le mimogrede mudijo na Južnem Tirolskem, morajo oditi najkasneje v 48 urah, oni pa, ki so v pokrajini trajno nastanjeni, lahko prosijo, da se jim ta rok podaljša Prošnje se bodo reševale za vsak posamezen primer posebej, dokler pa niso rešene, lahko prizadeti ostanejo, kjer so. V Bolcani je prijel ataše švicarskega poslaništva iz Rima, da bo na licu mesta šel na roko prizadetim švicarskim državljanom ter posredoval med njimi in italijanskimi oblastmi Švicarski listi tudi mnogo ugibajo o vzroku izgona, morajo pa ugotoviti, da gre pri vsem, kar se je doslej o tem čitalo, samo za kombinacije. Na vesti nekaterih francoskih in angleških listov, da ima izgon strategično ozadje, ker se bodo baje vršili preko Brennerja in Južne Tirplske veliki transporti nemških čet v Italijo, pravijo švicarski listi, da ta domneva najbrž ne bo točna, ker bo mnogim inozemcem vendarle podaljšano bivanje. Opozarjajo tudi, da so po izgonu prizadeti številni redovniki, ki žive popolnoma zasjs in ki ne predstavljajo nikake nevarnosti za tajnost eventualnih vojaških ukrepov. Bolj in bolj prevla- duje zato mnenje, da je v izgonu videti le prvi korak k razselitvi nemškega prebivalstva na južnem Tirolskem in k popolni kolonizaciji pokrajine po Italijanih. Prva Grandijeva naloga Rim, 13. julija. AA. (Reuter). Ena prvih nalog novega pravosodnega ministra Gran-dija bo ureditev vprašanja izselitve Nemcev iz Južne Tirolske. Grandijevo ime se omenja tudi v zvezi z namenom, imenovati novega glavnega tajnika fašistične stran, ke. Za Grandijevega naslednika v Londonu se omenja Augusto Rossi, sedanji ita. lijanski veleposlanik v Moskvi. V prvi vrsti proti Francozom in Angležem t Milan. 13. julija, z. »Corriere della S:ra« izpopolnjuje uradno objavo o izgonu tujcev iz bolcanske pokrajine z daljšim člankom. v katerem naglaša. da je ta ukrep naperjen zlasti proti Francozom ln Angležem, ki da so se nepristojno obnašali napram Italiji. Angleška intervencija v Rimu London, 13. julija, br. Državni podtajnik Buttler je danes izjavil v spodnji zbornici, da je bil odpravnik poslov angleškega poslaništva v Rimu zaradi izgona Angležev iz Južne Tirolske v zunanjem ministrstvu. Sporočil je, da si pridržuje pravico zaščite imovinskih interesov angleških državljanov v Južni Tirolski. Če se bodo Angleži iz Južne Tirolske odločili za izselitev iz Italije, jim bo morala italijanska vlada omogočiti, da odnesejo s 6eboj tudi svoje premoženje v gotovini, odnosno v devizah. Franco pride v Italijo i razgovorih z grofom Članom ni bilo sklenjeno ničesar novega — Neodvisnost Španije Pariz, 13. julija, o. Po informacijah nekaterih listov je italijanski zunanji minister grof Ciano o priliki včerajšnjega več-urnega razgovora z generalom Francom povabil v imenu italijanske vlade generala Franca, naj meseca septembra obišče Italijo. Pri tej priliki naj bi se formalno pričela pogajanja o vseh vprašanjih, ki jih je načel pri včerajšnjem razgovoru grof Ciano in ki se nanašajo na poglobitev odnošajev med Španijo in Italijo. San Sebastian, 13. julija. A A. (Havas). Zunanji minister Jordana je priredil snoči svečano večerjo na čast italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu. Večerji so prisostvovali člani diplomatskega zbora ter številne druge ugledne osebnosti. Gostje so nato prisostvovali nočni prireditvi nautičnega kluba. Grof Ciano odpotuje s križarko »Almirante Cervera« v Santan-der, kjer bo danes prisostvoval slavnostnemu odkritju spomenika padlim italijanskim prostovoljcem. Santandre, 13. julija. AA. (Štefani). Italijanski zunanji minister grof Ciano je prispel s špansko križarko »Almirante Cervera« v Santander. Salamanca, 13. julija. AA. (Štefani). Ves tisk posveča cele strani obisku grofa Ciana pri generalu Francu. Listi poudarjajo zlasti veselje prebivalstva, da je bil prav San Sebastian izbran za kraj razgovorov med španskim generalisimom in posebnim ducejevim odposlancem. Listi izražajo hvaležnost španskega naroda do Italije, ki je v času splošnega nerazumevanja in sovražnosti prišla Španiji na pomoč ter sodelovala z njo do končne zmage. Pri tem prinašajo dolge članke, po- svečene Italiji in njenim veliMm delom, ki jih navajajo kot zgled za novo Španijo. San Sebastian, 13. julija. AA. (Havas). Notranji minister Sumer je izjavil, da bo uradno sporočilo o razgovorih med generalom Francom in grofom Cianom izdano šele v petek. Zve se, da je bil sestanek med grofom Cianom in Francom v prvi vrsti nova manifestacija italijansko-španskega prijateljstva in da ni bil sprejet noben nov sklep. Ni izključeno, da bo izdana deklaracija, ki bo potrdila enakost ideoloških stališč, ki bi bila osnova za kulturno in gospodarsko sodelovanje, pri čemur bi se na-glasila politična neodvisnost Španije, kar je general Franco večkrat zahteval. španska vojaška misija v Nemčiji in Italiji Madrid, 13. julija. A A. (Havas). Izve se, da bo v kratkem odpotovala v Berlin in nato v Rim tehnična komisija španskega generalnega štaba, španski častniki bodo ostali 40 dni v Nemčiji in 20 dni v Italiji kot gostje nemške in italijanske vlade. Negrin se vrača v Francijo New York, 13. julija. AA. (Havas). Bivši predsednik španske vlade Negrin je odpotoval včeraj s parnikom »Normandie« v Francijo. Negrin je bival v Zedinjenih državah in Mehiki 10 tednov ter je proučil vprašanje nastanitve španskih beguncev, ki se zdaj nahajajo v Franciji. Negrin je v izjavi, ki jo je dal novinarjem, ostro protestiral proti obsodbi Basteira, ki jo je izrekel madridski tribunal. V Londonu obžalujejo Grandijev odhod London, 13. julija, z Angleški politični krogi zelo obžalujejo odhod dosedanjega italijanskega veleposlanika Grandija, ki je veljal splošno za prijatelja Anglije m zas?ornika one italijanske smeri, ki se zavzema za sodelovanje Italije z Anglijo in Fn.ncijo Današnji »Times« posvečajo od-h&:ajfčemu italijanskemu veleposlaniku daljši članek, v katerem dajejo izraza obžalovanju angleške javnosti, vendar pa naglašajo da njegov odhod le ne bo pomenil tolike izgube, ker bo še vedno član italijanske vlade Kot član vlade bo mogel še uspešnejše zastopati svojo dosedanjo politiko italijansko-angleškega sodelovanja. V dobi svojega uradovanja v Londonu se je mogel podrobno seznaniti z angleško politiko. Zato dobro ve, da Anglija ni sovražno razpoložena proti Italiji. Prav tako pa mu je dobro znano, da je Anglija pripravljena doprinesti za ohranitev miru tudi največje žrtve in da se ne bo plašila ničesar, kadar bo treba nastopiti proti napadalcu in braniti neodvisnost manjših držav pred nasiljem velikih. Končno izraža list prepričanje, da bo Grandi kot minister lahko uspešno podprl one italijanske kroge, ki žele preprečiti novo vojno. Kot naslednika Grandija na po6laoi-škem mestu v Londonu označujejo v londonskih krogih sedanjega italijanskega finančnega ministra Thaona de Revela. Pariz, 13. julija. A A. (Havas). »Jour« komentira imenovanje italijanskega poslanika v Londonu Grandija za pravosodnega ministra ter pravi med drugim: Grandija bi prav za prav ne mogli smatrati za pravega anglofila, vendar pa vsaj za pristaša dobrih odnosov z Londonom in Parizom. V svojem dopisu iz Londona pravi »Jour«, da tam pričakujejo, da bo za italijanskega poslanika prišel dosedanji veleposlanik v Berlinu Attolico. Turška ladjedelnica v Carigradu Carigrad, 13. julija. AA (Štefani) V Carigrad je prispelo odposlanstvo angleških tehnikov, ki se bodo bavili z gradnjo novega pristanišča ter popravilom že obstoječih pristaniških naprav v Carigradu, kakor tudi z izgradnjo ladjedelnice v Zlatem Rogu. Švedske podmornice StocKboIm, 13. julija, br. švedska vlada je na svoji današnji seji sklenila naročiti pri švedskh ladjedelnicah 4 nove podmornice. V to svrho je bil dovoljen kredit 17 milijonov švedskih krem. čisto vojaških razlogov. Vojaško sodelovanje med Anglijo in Francijo ter njuna medsebojna vojaška podpora v primeru vojne bi našla v predoru najbolj zavarovano pot za uspešno izvedbo. Stroški za napravo predora, bi znašali okoli 50 milijonov funtov (13 milijard dinarjev). Celotna dolžina predora bi z vsemi dovozi znašala 52 km in bi bil predor izgotovljen v 6 ali 7 letih. »Jadran« v Gdynji Gdynja, 13. julija. AA. (Pat). Poveljnik jugoslovenske šolske ladje »Jadran« Dimitrije Kačič je v spremstvu svojega adju-tanta obiskal tukajšnjega poljskega po. morskega poveljnika kontreadmirala Unru-ga, šefa civilnih oblasti Sokola in poveljnika pristanišča Kanskega. Vse omenjene osebnosti so nato vrnile obisk na Šolski ladji »Jadran«. Kontreadmiral Unrug je priredil kosilo na čast jugoslovenskih častnikov in učencev. Jugoslovenski gostje so obiskali nato poljske vojne ladje, ki se nahajajo v luki. Snoči so prispeli v Gdynjo odpravnik poslov jugoslovenskega poslani, štva v Varšavi Adamovič, vojni odposlanec polkovnik Kaludjerčič ter tiskovni ataše Mareš, M so pozdravili svoje rojake. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 11 julij: Pretežno vedro v vsej državi Delno pooblačenje bo nastopilo v popoldanskem času. Možne so krajevne nevihte. Dunajska: Dopoldne spremenljivo, popoldne le malo oblačna Naši kraji in ljudje Jugosloveni in Bolgari »Srečnejši bomo v prijateljstvu novih dni" — je dejal bolgarski vladar Junakom in Sokolom Sofija, 11. julija Snoči so doživljali posetniki IX. vsejuna-škega zleta in Sofije prizore iz pravljičnih 1001 noči. V mestnem parku, ki je krasno urejen in leži nedaleč od dvorca — domačini ga naziva j o »Gradskata gradina — se je zbralo na tisoče in tisoče obiskovalcev. Sredi parka je bil postavljen vzvišeq oder in na njem so se vrstili najrazličnejši izvajalci programa za široke narodne množice. Najbolj privlačne točke so bili pač narodni plesi. Od šopskega hora pa do najrazličnejših pokrajinskih kol iz vseh tistih predelov širne Bolgarije, ki so dospeli semkaj na izlet, smo spoznali in se uverili o visoki narodni kulturi in pisani folklori. Plese so oživljale popevke in vsakovrstni bojni klici. Park je bil bogato razsvetljen in raznobarvne luči so pestrost večera še bolj podčrta vale. Razsvetljevalci so spretno mešali svetlobne učinke, zdaj je bil ves park ožar-jen rdeče, zdaj je zasijal kakor po dnevi, potem je bil spet pogreznjen v zamolklo poltemo. Pa so spet pogasili vse luči, le *azni osvetljeni patrijotični napisi so bodrili množico: »Ljubimo Bolgarijo«, »Najboljši Bolgari so v vrstah Junakov« itd. Ljudstvo je valovilo sem in tja. Godbo z idra so zvočniki raznašali po vsem parku. 'Kadar so udarili na odru poskočno kolo, tedaj so se tudi na raznih krajih spoprijeli Junaki, Sokolice, Junakinje in Sokoli in — hura!— razpoloženje se je dvigalo in stopnjevalo. Slovanski večer v mestnem parku je bila zelo posrečena prireditev za mlado in staro. Vse grede, ki so bile duhovito okrašene s pravljično razsvetljavo izza steklenih zaslonk, so nas pogrezale v razigran pravljični vrt. Mnogi naši Sokoli in Sokolice, ki se bodo pojutrišnjem začeli vračati v domovino, so gojili tiho željo, da bi pohiteli še na skrajni konec slovanskega juga, v Varno, elitno bolgarsko obmorsko kopališče na Črnem morju. Za Sokole veljajo te dni izredne železniške ugodnosti, in mnogi žrtvujejo zdaj 2 noči vožnje, da bodo nekaj ur preživeli v daljni Varni. Priliko je treba izrabiti, Bog vedi, če se jim bo še kdaj nudila priložnost za potovanje v Bolgarijo in do Varne. Kadar se srečavamo z Junaki ali drugimi našimi skupinami, se prijazno pozdravljamo. Sodim, da je te dni Sofija najbolj prisrčno mesto na vsem slovanskem svetu. Čeprav je potovanje težavno in mnogi nima tiste udobnosti kakor doma, nas to ne spravlja v slabo voljo. Reditelji, policaji... skratka vsi z nami vred so kar najbolj razpoloženi in hočemo ohraniti sofijske dneve v najlepšem spominu. Zato je skoro odveč poziv ob vhodu v jugoslovanski sokolski glavni stan: »Bodi z vsakim ljubezniv«. . . Močno me je ganilo, ko sta se srečali dve skupini Jugoslovanov, vodili pa so jih Junaki, in sta »e oba voditelja skupin prisrčno pozdravila: »Ali delaš dobro za zbližanje in sporazum?« Med vsemi izletniki — in vseh teh Je zday kakor pravijo, preko 50.000 — pa tudi domačini so bile zelo prisrčno sprejete besede Nj. Vel. carja Borisa, ki je sam otvoril IX. vsejunaški zlet in tako osebno podčrtal važnost letošnjih manifestacij. Med drugim je dejal tudi tole: Junaki, Junakinje, Junošil (Junoši — omladina v junaški organizaciji.) Čestitam vedremu duhu, ki vlada v junaških vrstah, in se zahvaljujem za ljubezen, ki jo gojite do Bolgarije že nad 40 let. Prisrčno dobrodošlico pa izrekam tudi prav posebej še našim gostom Sokolom in Sokolicam, ki so došli k nam iz bratske Jugoslavije. Tudi oni nam prinašajo drugarska čustva i/i svoje simpatije. Oni bod,o spoznali naše, mi pa njihovo delo. Srečnejši bomo v prijateljstvu novih dni. Nato je pozival Junake, da v edinosti delajo za napredek Bolgarije. Suveren je zaključil svoj govor, obdan od najvišjih predstavnikov in v spremstvu brata Cirila: »Zdravi in močni, družno za domovino/ S temi čustvi otvarjam IX. vsejunaški zbor in kličem: »Naj živi Bolgarija!« Podrobni programi za povratek so že de-finitivni. Ljubljanska sokolska župa je na prizadevanje svojega potnega maršala br. Čotarja uspela, da bo posebni vlak vozil mimo Mladenovca in imel tam 7 ur postanka. Od tam bomo pohiteli z avtobusi na Oplenac, h kraljevski grobnici. Tako bo dobila dolga krožnja ljubljanske župe še prav poseben poudarek s poklonitvenim romanjem na grob velikega sokoiskega pokrovitelja in kralja Mučenika. V okviru sofijskega zleta so tudi seje sokoiskega starešinstva. Vodil jih je starešina br. dr. Vladimir Belajčič. Predstavništvo SKJ je bilo sprejeto v posebni avdienci na dvoru, na »kmetstvu«, kjer jih je sprejel »kmet« — župan ing. Ivan Ivanov. Župan je izrazil veselje ob teh dnevih, ko se Sofija rdeči od sokol-skih krojev. Anketa o ljubljanskem prometu Najvažnejša so prometna vprašanja na glavnih križiščih Ljubljana, 13. julija. Na mestnem tehničnem oddelku so danes dopoldne nadaljevali anketo o perečih cestno prometnih vprašanjih našega mesta. Promet je zadnja leta naravnost neverjetno narasel in sili merodajne činite-lje, da posvetijo največjo pažnjo razvoju in zajezijo možnost nesreč na minimum, čeprav so se prometne in varnostne naprave zadnja leta znatno zboljšale in modernizirale, je že zdaj opažati, da sedanje mere ne zadoščajo več. V prvi vrsti je treba rešiti prometno vprašanje na glavnih križiščih, kjer se zlivajo tramvajske linije in kjer je promet motornih vozil in koles toJikšen, da ga lahko prometni stražnik le z največjim naporom in popolno koncentriranostjo obvlada. Za zdaj so nezgode razmeroma redke, vse pa kaže. da bo treba čimprej najti zadovolji-vejšo rešitev. Zakaj stražnik ni stroj m tudi najbolj sposobnemu in mirnemu lahko za trenutek odpovedo živci, pa je nesreča tu. Pri reševanju cestno prometnih vprašanj je seveda treba upoštevati tudi pešce, ki so pač eden odločilnih činiteljev v gospodarskem pogledu in zatorej ne gre, da bi se na njih račun dajalo v prvi vrsti prednost vozilom- To velja zlasti na podrejenih cestah Sn na prehodih na križiščih, dočim je pravilno in v svetu že splošno uveljavljeno načelo, da bodi glavna prometna žila v prvi vrsti namenjena čim naglejšemu in nezamudnemu prometa motornih vozil. Treba je tudi vpošte-vati, da naj se zdaj, ko se je enkrat že začelo z reševanjem teh vprašanj, najde radikalna rešitev, Idi bo obveljala za do-gleden čas in ne bo predstavljala le zasilni izhod. Ugovori, da pri nas občinstvo še ni dovolj disciplinirano za strožje mere, pač ne sme biti ovira. Bolje je biti takoj v začetku radikalen — saj gre za čim večjo omejitev prometnih nezgod — ln bodo torej ukrepi storjeni le v korist prebivalstva. Eden najvažnejših prometnih problemov v našem mestu je Marijin trg. Sedanje postajališče tramvaja na mostu ovira v gotovem pogledu promet in so zato padli predlogi o preložitvi postajališča. Zediniti sa niso mogli, čeprav bd bilo morda naj-pametneje, da bi se tramvaj ustavil v Stritarjevi ulici. Morda bi se dala najti kompromisna rešitev, da bi se tramvaj dopoldne, ko se vozijo na trg gospodinje, vstavljal na mostu pred Stritarjevo ul., ostali čas pa tako kakor dosJej. Mnogo se je razpravljalo tudi o prometnem krogu na tem trgu. Predlagani zožitvi kroga, češ, da zavira motorni pri>-met, so strokovnjaki ugovarjali, ker bi se s tem znatno povečala možnost nesreč za pešce, če bd se vozniki strogo držali desne strani, bi bilo tudi prehitevanje lažje. Mnogi so se izrekli za prometni otok z robnikom, kakršen je n. pr. na Ajdovščini Soglasnost se je dosegla glede nujnosti premestitve avtoizvoščkov z Aleksandrove ceste. V ta namen bi bila najprimernejša Gajeva ul., ki pa še m urejena in bo treba dotlej počakati Enako ovira promet parkiranje na Miklošičevi cesti ln bi morda bolj ustrezal park na razširjenem delu Frančiškanske ul. Predlagalo se je dalje, da bd Sv. Petra cesto dovolili le za enosmerno vožnjo v smeri od Marijinega trga proti botoisnici do Fiignerjeve ul. Temu so se uprti zastopniki enega dela trgovcev, češ, da bodo s tem prizadete trgovine na tej cesti. Zastopniki policije so poudarjali, da je najboljši kupec pešec in da je zato treba čim bolj skrbeti za njegovo varnost, čemur je pritrdil tudi zastopnik avtomobi-listov. Zastopnik združenja trgovcev je bil mnenja, da pri reševanju tega problema ne gre vpoštevati samo varnost pešcev, temveč se je treba ozirati tudi na trgovske interese. V tem vprašanju se nikakor niso mogli zediniti in bd bilo zaradi tega zelo zanimivo slišati, kako sodijo o tem pešci, ki sestavljajo pretežni del mestnega prebivalstva. Po čl. 25 občega cestnega reda Je treba določiti glavne in podrejene prometne žile. Voznik na glavni cesti ima prednost pred onim, ki pripelje nanjo s stranske. Na predlog avtomobilistov naj bi se vse tramvajske ceste označile kot prometne žile prvega reda .razen tega pa še Blei-weisova, Miklošičeva, Aškerčeva in cesta za Gradom, torej vse državne in banovin-ske ceste. Prvenstvo bi bilo treba označiti z mednarodnimi prometnimi znaM glavne tranzitne ceste in z njimi seveda tudi vse ulice, ki vodijo na te ceste. Na opombo, da je treba računati na razpoložljiva sredstva (25.000 din), za izvedbo predloga pa bd bilo potrebnih vsaj 75.000 din, so zastopniki ugovarjali, da je dolžnost magistrata, da v tem pogledu nekaj ukrene. Ako ni v ta namen dovolj denarja, nima pomena voditi nadaljnje debate. Anketa se bo nadaljevala prihodnji četrtek ob 8.30. Izlet ljubljanskih zdravnikov v Zagreb Pred nekaj dnevi so napravili po ljubeznivem povabilu farmacevtske tvrdke »Kaštel« zdravniki ljubljanskih bolnišnic uspeli izlet v Zagreb. Z udobnim avtobusom se je odpeljalo pod vodstvom priljubljenega zastopnika firme »Kaštel« inž. Bellottija 32 zdravnikov preko Novega mesta v Zagreb. Namen izleta je bH, da se tudi Slovenski jsdravniki seznanijo z mlado jugosl. farmacevtsko industrijo, ki je sicer resda spričo velike inozemske konkurence šele v povojih, ki pa zaznamuje že v svojem začetku velike uspehe na polju zdravstva. Tvrdka »Kaštel« je te vrste največje podjetje naše domovine. Svoj sedež je prenesla iz Karlovca v Zagreb. V Karlovcu je bila še v rokah tujega kapitala. Prenos v Zagreb je bil potreben ne samo zaradi tega, ker je Zagreb naše gospodarsko središče, temveč tudi zaradi tega, ker more z uspehom taka industrija, kot jo predstavlja »Kaštel«, napredovati le v univerzitetnem mestu, kjer je lahko v stalnih stikih z medicinsko fakulteto in z njej sličnimi instituti. V tovarniških prostorih je sedaj zaposlenih že 200 delovnih moči in med njimi okrog 20 akademsko Izobraženih, kot: zdravnikov, kemikov, baMeriologov, inže-njerjev Itd. Vsakemu je dodeljeno svoje mesto, vsak na prav amerikanski način opravlja svoj posel. Aparati, na katerih se proizvajajo zdravila, so najnovejšega tipa. Na teh pe y*Se tudi razni poizkusi z živalmi in sintetsko se proizvajajo razne kemične snovi, ki ao potrebne prt sestavi zdravil. V poslopju tovarne Je tudi mala kirurška soba za razne operacije na zajčkih, miših in drugih eksperimentalnih živalih. Predsednik družbe mr. ph. PeroS nas Je v spremstvu Inž. Brajkovlča vodil iz oddelka v oddelek. Zanimivi so posebno aparati za sterilizacijo, za polnjenje ampul, za pakiranje itd. Stroji za proizvajanje različnih tablet morejo v eni uri napraviti 15.000 komadov. Trenutno dela tvrdka a svojimi znanstvenimi sodelavci ln v tesnem stiku z medicinsko fakulteto poizkuse na 10—15 rovih preparatih ln lahko upamo, da bodo prinesli rezultati nadaljnji prispevek k osamosvojitvi tudi na tem polju našega narodnega gospodarstva. Tvrdka ;Ksštel< gradi sedaj Se nekatere nove objekte ^a bo mogla razširiti svoj obrat, ki Je nujno potreben spričo pravilnega razumevanja jugosl. zdravnikov, ki se drže tudi tu gesla, kjer je mogoče: Svoji k svojim! Na koncu pregleda pade Soveku t oči nekaj, kar more vsakogar navdati Se s večjim optimizmom na lepšo bodočnost, da so namreč sodelavci sami mladi znanstveniki, iz katerih izžareva elan in volja koristiti našemu zdravstvu s uspešnimi preparati domače proizvodnje. Le krojač zna narediti obleko kakor mor« perilo čisto oprati le dobro m So. Terpenhnovo mite Zlotorog do gosto belo peno, Id z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo huda - in perilo je snežno belo. prijetno pod u hleva in ostane dolgo trdno TERPENTINOVO MIIO Nadaljnji program ek Evropi«. e— Celjski mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Psiholog Vladimir Wlnterry se mudi za nekaj dni v Celju ter jo nastanjen v hotelu »Evropo«. o— Hnda prometna nesreča. Ko se je peljal 291etni sin posestnlce Anton Dro. fetnik iz Gabre pri Rogaški Slatini v sredo okrog 22. s kolesom skozi Tržišče pri Rogaški Slatini, je privozil v temi po oesti tovorni avtomobil ln podrl Drofenika na Porjaveti morete sedaj na 2 načina! 1. Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo NIVEA! 2. Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLJE-NIVEA s pojačano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki. * Pogajanja med brodarji in pomorščaki za novo kolektivno pogodbo mornarjev in ostalega osebja v brodarskih službah bodo v ZagTebu. 2e pred nekaj meseci je bila razveljavljena stara kolektivna pogodba in so bila že nekajkrat pogajanja med zvezo brodarjev in zvezo pomorcev, ki ima svoj sedež v Splitu. Pogajanja niso dovedla do zaključka in, ko je zveza brodarjev zahtevala, naj bi se nova pogajanja vršila v Beogradu, se je zveza mornarjev temu odločno uprla, ker bi imela s pošiljanjem delegatov v Beograd prevelike stroške. Mornarji so zahtevali, naj bodo pogajanja v Splitu. Zdaj je prišlo do sporazuma in bodo pogajanja v Zagrebu. REX steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, Wolfova 4 * S fin gi ranim samomorom se je rešil nevarne ljubice. Pred 16 meseci je iz Beograda izginil sarajevski bogataš Moni Salom, ki se je proslavil z raznimi ljubavni-mi aferami. V kabini kopališča »Smilje. vo« so našli vso njegovo obleko ln domnevali so, da je med kopanjem utonil. Rodbina ga je dala uradno proglasiti za mrtvega, a ko so bile zdaj vse formalnosti gotove, se je mož s pismi oglasil iz Inozem. stva. Pisal je nekim svojim prijateljicam, a so njegovi sorodniki izrazih sum, da so morda to kaka stara pisma. Zdaj je pa beograjska policija ugotovila, da je bil Salomov samomor flngiran. Mož je imel tudi v Beogradu neko ljubico in, ko se je je hotel odkrižati. mu je zapretila s krvavim maščevanjem. Tega se je rešil s fin-giranim samomorom in begom v inozemstvo. Našli so že šoferja, ki ga Je blizu kopališča čakal in imel zanj pripravljeno drugb obleko. Iz LtoMfane u— Nujna zdravniška pomoč zavarovancem OUZD, Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse svoje zavarovance na področju ljubljanskega ambulatorija, da se smejo v nujnih prime, rih ob nedeljah in praznikih posluževati vsakokratnega mestnega dežurnega zdrav, nika, ako je pristojni zdravnik OUZD nedosegljiv. Zavarovanci naj ugotove naslov pristojnega zdravnika OUZD v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti št. 20. Naslov mestnega dežurnega zdravnika je objavljen v vsaki sobotni številki ljubljanskih dnov. nikov. Kvalitetna AMATERSKA DELA V edini specljalni fototrgovinl Janko Pogačnik LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 20. Dve nesreči s kolesom. Včeraj popoldne so mestni reševalci pripeljali v bolnišnico 161et.no Marijo Kladnikovo, hčer. ko tovarniškega delavca iz Taborske ulice v Domžalah. S prijateljico se je na kolesu peljala proti mestu, pri podvozu na šmar. tinski cesti pa je po nesreči zavozila pred tovorni avto Dukičevega podjetja, da je bil karambol neizogiben. Kolo se ji je zdrobilo pod kolesi težkega voza, dekle samo pa je dobilo precej hude poškodbe po nogah in po životu. Podobna nesreča se je pripetila 25 letni študentki Ireni Vergleso-vi, hčerki uradnika lz Beograda. Prišla je ▼ Slovenijo na počitnice, a ko je bila na izletu proti Kamniku, se je s kolesom za. letela v kmečki voz ln se precej pobila, da je morala na kirurški oddelek. Po kopanju izvrstno teknejo okusne Stamičeve paštete• o— Ljubljanska mladina na letovanju. V poljanski dolini v Logu je na uti Tavčarjeve gostilne v začetku tega meseca spet zaplapolala državna razstava, znak, da je kolonija Društva »Skrb za mladino« Spet tam. 30 zraka in vode željnih ljubljanskih dečkov preživlja tam lepi čas počitniškega oddiha. Za dobro in obilno hrano skrbi gospa Ivanka Demšarjeva, ki jim je dala kakor vsako leto tudi letos na raz. polago svojo lopo za obedmico. še tri tedne bo na tej lopi vihrala trobojka. K svojemu nastopu vabi za dan 16. julija t. L ob jaoi 16. Sokol Jeiiea. Zdravo! tla. Kolesa so šla čez Drofenika in mu hudo poškodovala obe nogi Težko poškodovanega Drofenika so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Iz starokatoliške cerkve. Redna služba božja bo v Celju odslej vsako nedeljo ln vsak praznik, župni urad uradu je vsak delavnik. e— Elektrifikacija Polni, Kofinloe ta Tretnerja. Kakor smo že poročali, bo fal-ska elektrarna v dogovoru s Kranjskimi deželnimi elektrarnami m mestno elektrarno v Celju elektrifidrala Polule, Koš. nico in Tremerje. Sedaj že gradijo odcep od falskega daljnovoda v Pečovniku. Dela bodo končana do začetka septembra. Stro. ške bodo krm Interesenti ln mestna elektrarna. e— Napad z noži In motfkaml. Ko se Je vračal 351etni najemnik posestva Karel Gobec lz Globokega pri Šmarju v torek okrog 23. domov, so ga na cesti v Globokem pričakali trije moški ter ga napadli z noži in motikami. Gobec Je dobil hude poškodbe na glavi in levi roki, napadalci pa so mu tudi Izpahnili desno roko v ra. menu. Gobca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Hranilnica dravske banovine podružnica ▼ Celju, zaradi popravila uradnih prostorov v ponedeljet dne 17. Julija ne bo poslovala. (—) Iz M^trmra a— Vrnitev iz Sofije. 300 so':olskih pripadnikov mariborske sokolske župe. ki so se udeležili velikih vsejunaških slovesnosti v Sofiji, se vrnejo nocoj ob 22.16 v MarL bor. Sprejmimo jih na kolodvoru. a— Angleški dijaki, ki se udeležujejo angleških tečajev, so si v okviru programa ogledali tudi našo obmejno pokrajino, katere slikovitost jih Je zelo navdušila. Ogledali al bodo tudi zdravilišče v Rogaški Slatini, Logarsko dolino in druge znamenitosti. a— lz starokatoliške cenrve. Te dni se Je vrnil v Maribor starokatoliški župnik g. Franjo šegula. Odslej bo spet vsako nedeljo in praznik redna služba božja ob 9. uri. Verniki vabljeni k službi božji, zlasti to nedeljo 16. t. m. a— SOletnico mature so proslavili abltu. rienti mariborskega učiteljišča iz leta 1889 Ob 10. je b la v stolnici maša zadušmca za pokojne profesorje ln tovariše, opoldne pa je bil skupen obed pri »Novem svetu«. Navzoči so bili: Miško Cizelj (Maribor), Franc Iglar (Slovenjgradec), Jože Krajnc (Šmartno ob Paki), Tomaž Kurbus (Roga ška Slatina), Franc Ratey (Wildon). Josip Sernc (Llpnica) m Franc Zacherl (Ljutomer). Odsotnost je opravičil zaradi bo. lezni Josip Terčak (Šmartno ob Paki). Vsi so Se krepki in čili, da jim ni poznati let, Zlasti pa ne našemu Mišku. Slavljence je toplo pozdravil upok. šolski nadzornik Ivan Tomažlč. želimo vsem še mnogo zdravih. srečnih let. a— Osebna vest. Univ. prof. dr. Cre-mošnik iz Skoplja se je mudil te dni v študijske svrhe v Mar boru. a— Obmejni tabor, pri katerem sodelujejo vsa narodna društva, bo v nedeljo 16. t. m. v Kamnici. Ob 8.30 bo sprejem pri Lorenčičevi gostilni, ob 9.15 povorka. ob 10. maša, nato narodno zborovanje s petjem. Ob treh pop. uprizoritev Mavričeve igre »Na dan vstajenja«. a— Skrlvno«tnl streli. Pri Ldmbušu so na nekem travniku odjeknili streli, ki jih je še neznnn strelec namenil očividno posestniku Beloglavcu, ki pa je ostal nepoškodovan. Orožniki se zanimalo za skrivnostne, ga strelca. Ni izključeno, da gre za maflče. vanje. a— VlamlJa.io ln kradejo. Iz stanovanja železniškega oficijola Alojzija žeharja v Komenskega ulici 9 so neznani zlikovci odnesli 1200 din gotovine in druge predmete. Posestniku Francu Keršiču iz Zgornje Polskave pa Je lzgin lo 1400 ddn gotovine, razen tega drugI predmeti, vredni okoli 4000 din. Iz Ptuja J— Drava je terjala žrtev. y bližini Stojncev se opravljajo regulacijska dela ob Dravi. Te dni je imel tam opravek 17 letni pastir Jakob Martin lz Muretincev. Fantu je spodrsnilo, da Je padel v Dravo in utonil, ker ni znal plavati. J— Zlet gasilske župe. Gasilstvo ptujsko Župe se pripravlja na veliko slavje, ki bo v nedeljo 16. t. m. na letnem telovadlSču v Ljudskem vrtu. Gasilci bodo imeli ta dan javen nastop. J— Nesreči. Pocestnica Murkova Ana od Sv. Lovrenca v Slov. goricah je padla z drevesa ln si poleg notranjih poškodb zlomila obe nogi. 7!etni posestnikov sinko Franc Tobijas iz Dornave se je igral z iglami in eno požrl. Oba se zdravita v ptuj. ski bolnišnici. Veličastna proslava 20 letnice laškega Sokola Razvitje naraičajskega prapora, ki mu fe Sramovala s. dr. RoSeva Proslava 201etnice laškega Sokola v nedeljo 9. t. m. j« bCa sijajna manifestacija za sokolske ideje. Trda je bila ledina, ki so jo začeli orati sokolski prvaki pred dvajsetimi leti, toda z znojem v to ledino zasejano seme ni padlo na skalo in ga niso odnesli viharji, marveč je močno vzklilo. že v soboto 8. t. m. si Je nadelo Laško praznično obleko to raz hiš so zaplapolaie zastave. Ko jo pričel legati na zemljo mrak, je zažarel sokolski dom v tisočih plamsnlcah. Iznad Starega grada pa so začelo Švigati rakete v nebo. Takrat eo se pojavile na telovadlšču vrste pokolske-ga narašiaja ln v prostih in simboličnih vajah pokazalo uspehe sokolske volje, discipline in dela. Vse vaje te večerne naraščajoče akademije so bili precizno izvedene. Posebno ljubka so bile »Kresnice« in »Soča«. Nadvse pa Je zadivila končna alegorija »Ljubezen do rodne grude«, simbolizirana v mogočnih plamenih, ki so se zrcalili na obličjih Jegorične skupine. Ko so v nedeljo solnčni žarki predrli oblake, so se začele zbirati močne sokolske čete v sokolskem domu, kjer je poa-starosta br. Križnik otvoril slavnostno zborovanje in v kratkih obrisih podal zgodovino tn delovanje laškega Sokola v preteklih 20 letih. S »Hej Slovani« in s »Pesmijo sokolskih legij« Je bilo slavnostno zborovanje zaključeno, nato pa se je napotila veččlanska d epu taci Ja na pokopališče, da se pokloni spominu tam po&-vajočih Sokolov in nacionalnih borcev to okrasi njihovo grobov« s cvetjem. Z društvenimi mednaraščajsklmi tekmami je bil dopoldanski spored končan. 2e ob 14. so se zbrale na telovadišču sokolske čete v obrambni zbor okrožja Celja — Laškega. Ognjevite rodoljubne besede br. podstaroste in br. načelnika so globoko odjeknile v srcih zborovalcev. Le v slovanski vzajemnosti in neomajni ljubezni do rodne grude tn našega vzvišenega starešine kralja Petra IL in kraljevskega dama sta naša bodočnost in nasa sreča. Obupno de]an]e 73 letne preužitkarice Ptuj, 13. julija V nedeljo je šla 73-letna preužitkarica Marija Hariševa iz Kicarja na obisk k svoji hčerki Frančiški. Na domu hčerke so staro ženo dobro pogostili. Ob tej priliki je popila precej vina. ki je nanjo delovalo zelo razburljivo. Sredi popoldneva se je vrnila domov v vinjenem stanju ln si privoščila še doma večjo količino žganja. Zavoljo tega se je začela s svojim 75-letnim možem prepirati. Mož je pograbil za bič in ženo nekajkrat z njim udariL Pozneje mu je žena bič izvila iz rok ter začela udarjati po možu, ki pa ji je pobegnil Mož je šel nato v hlev in odvezal živino, da bi jo gnal napajat. Ko jo je prignal na dvorišče, so se odprla hišna vrata in iz hiše je prihitela žena Marija. Na vratu pa ji je zevala globoka rana, iz katere je tekla kri Na dvorišču 6e je stara žena zgrudila in izdihnila. V ponedeljek je bila v Kicarju sodna komisija in ugotovila, da si je stara žena prerezala vrat K britvijo, ki je bila spravljena v kuhinji na polici. Žena je imela tudi na glavi krvavo vdrtino, za katero so priče izpovedale. da jo je nesrečnica dobila prejšnji dan. ker se je udarila ob neko kljuko. Obupno dejanje je stara žena izvršila pač v duševni zmedenosti, ki jo Je zakrivil alkohol. Nenavaden naravni pojav Po deževnem dnevu 10. t m. se je proti večeru pojavila ob sončnem zatonu prelepa večerna zarja, ki je bila od zapada proti severu eno samo rumeno ognjeno morje z nežnimi odtenki. Pisana mavrica se je bočila pod oblaki od juga, ki je bila v nižini tako živa in svetla, da je okolica odsevala v prelivajočih se sedmerih barvah. Videti je bilo, kakor da prši zlat dež, ker je bilo ozadje v nežni sivini Južna stran neba proti vzhodu Je bila vsa temna, katero je pretrgaval vejast blisk, sledilo je oddaljeno grmenje. Večerna zarja je bledela, ozarjeno ob-lačje se je razmaknilo in prikazalo se je nebo v čudoviti ažurni barvi Večerna zarja, mavrica in blisk istočasno na nebu, to je bil prelep naravni pojav. Ako Je mavrica zjutraj. Se dežuje, ako je zvečer, je naslednji dan lepo vreme. Vremenski rčk o mavrici: »Zjutraj lije, zvččer pije«, se je 11. julija uresničil. S. X. Sokol Sokolsko okrožje Kamnik vabi svoje edinic« k polnoštevllni udeležbi pri nastopu 16. t. m. ob pol 16. na Ježici in 23. t. m. ob 15. v Moravčah. Iz Gornje Radgone gr— Beg I® življenja. Na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni se Je t« dni Obesil 43-letni viničar Anton Kranjc. Našla ga je zvečer žena, ko se je vrnila z dela domov. Ker Je bil pokojni Kranjc vdan tudi pijači, sodijo, da je storil dejanje v nerazsodnem stanju. gr— Spremembo posestL Dosedanji lastnik znane gostilno »Pri lovcu« v Gornji Radgoni g. Marko Pavič jo prodal svojo posest g. Janezu Steinbergerju, ki živi začasno v Belgiji, za znesek 175.000 din. gr— Nočni požar. V torek ponoči sta sirena na mestnem stolpu v nemški Radgoni in plat zvona pri Sv. Petni v Gor. Radgoni naaianlia večji požar. Gorela J« volika opekarna Ivana Slmerta v Drau-chenu pod Ktekom na nemški strutL Na kraj požara so prispeli gasilci lz nemJko Radgone ta is Gornjo Radgone. Gašenje Je bilo zek> težavno, ker Je ogenj zajel la vas veliki objekt. Po zboru je bil slovesno razvit društveni narašča Jaki prapor, katerega je izročala kumica s. dr. Roševa praporščaku be. Ferenčaku s priporočilom, da ga čuva kar kor zenico svojega očesa, kakor so čuvali ln čuvajo njegovi predhodniki stari sokolski prapor. Ginjen Je praporščak prisegel, da hoče varovati izročeni mu prapor ta ga braniti s -svojo srčno krvjo. Pri tej prilik; Je v Imenu žtrpe čestital društvu k jubileju br. dr. Hrašovec, poudarjajoč plodno ta smotrno delo laškega Sokola. Po tem svečanem aJktn se Je razvil mogočen sprevod preko 500 sokolskfh p*v padnikov in korakal ob spremljanju dveh godb strumno skoz« mesta Iz oken se je vsipeJo cvetje na sokolske vrsto. Na javnem nastopu, ki ie sledil, so prav vsi bili deležni zaslužnega priznanja. Ptv sebno je zadivila občinstvo vzorna vrsta br. Grilca. Omeniti moramo tudi sokolsko razstavo, ki je bila ta dan otvorjena v sokolskem domu. Mnogo truda je imel br. Adamič, da je v okusno urejeni razstavi nazorno predočil dvajsetletno delovanje lanskega Sokola. Razstava nas vodi najprej pod kmečko streho, ki nam je dala največ slovanskih velmož in nacionalnih borcev. Iz te kmečke hiše nas vodi pot do ustanovitve čitalnice in drugih nacionalnih društev, predvsem Sokola. Stene razstav* ne dvorane so okrašene s Slikami Sokolov prvakov, v sredini razstavne dvorana pa stoji mogočen kiosk, predočujoč razvoj sokolskega odra. Vse priznanje br. AdemSta ta njegovim sodelavcem, izmed katerih naj še posebno omenimo br. Horjaka. ki so z ras-stavo pokazali, da temelji laška sokolska trdnjava na solidnih tleh. Razstava bo odprta še do nedelje. Oglejte si Jo! Sokolska prireditev v nedeljo Je pofct-zala, da niso počivali ne načelniki, ne vaditelji in ne sokolske vrste. Marljivemu laškemu Sokolu ob jubileju iskrene čestitko! Iz Trbovelj t— Novi občinski dom dobiva že do. končne oblike. Zidovje je že prepleskano, moderna široka okna so dobila lesene okvire, vznožje zunanjega zidu bo okrašeno z nad meter visokimi kamenitimi ploščami. Domači mizarji izgotavljajo dela, med katerimi bo posebnost leseni strop z umetniškimi okviri sejne dvorane in leseni oblog vseh štirih sten dvorane. Streha dvorane je ploske oblike ter je krita z valovitimi salonitnimi ploščami, ki jih Zlasti zadnji čas uprrabljajo za večje zgradbe. Prostra. ni hodniki in velika avla se tlakujejo s po-sebnimi velikimi granitnimi ploščami v premeru enega metra. Stopnišče je v glavnem tudi že Izgotovljeno ter je izredno svetlo in prostorno. Uradne sobe vseh oddelkov so razporejene kar najpraktičnej-še. V občinskem domu so poleg ostalih prostorov predvidene tudi sobe za uradne sodnijske dneve, za odbor obrambe proti zračnim napadom, ki bo imel v pritličju tudi shrambo vsega potrebnega materiala in plinske celico. V prvem nadstropju so prostrani uradni prostori župana, večja so. ba za upravne seje, uradi tajnikov ln gradbenega urada z risalnico. Iz županove sobe vodi poseben izhod na balkon nad glavnim vhodom, ki s svojim visokim ln širokim pročeljem učinkuje zelo monumentaL no. Na obeh straneh glavnega vhoda bo. sta postavljena dva kipa, ki bosta predstavljala rudarja, prihajajočega in odhajajočega z dela kot industrijski simbol Občine. Sedaj so na vrsti še slikarska, električ. na dela, napeljava centralne kurjave in vodovoda je v teku in še cela vrsta drobnega notranjega dela. Tuidi obsežni prostor pred občinsk m domom se že preureja in ntro-llra. Bo to pač največji Javni prostor T Trbovljah za 10.000 ljudi. Ce bo potem speljana še zvezna oesta do škrata in stekla mimo občinskega doma do pokopališča nova vozna cesta, bo ta del trboveljske doli, ne mnogo pridobil v arhitektonskem pogledu ter bo primerno izpopolnil sliko gornjih Trbovelj. Bilo bi le priporočljivo, da se v zvezi s temi velikopoteznimi gradbo-nimi deli občine nrsli baš v najbližji okolici novega občinskega doma na regulacij« Trboveljščice, ki je prav tu ob zadnjih na. Evih razrušila vse obrambno zktovje ter odnesla cele kose zemljišča. Pogled n* rar.rito strugo blizu mostu pri domu jr prav žalosten ter no bo baš ▼ okras lepi novi zgradbi. Iz živlienfa na deželi NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in Jutri t soboto, obakrat Ob 20.30, v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 ter v ponedeljek ol> 20.30 volefllm ▼ prtrodnih barvah »Ljubezen v džungli«. Predigra: Panunoantov zvočni tednik. Prihodnji film v torek ta ando »Marvša« po znižanih cenah. (—) SF KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Ba-novinska cesta, ki drži skozi Bušečo vos, Sutno in Sv. Križ, je največ trpela pri zadnji povodnji Na več mestih Je razdrta, zaradi česar je treba polne vozove podpirati, da se ne prevrnejo. Srečanje voz na takih poškodovanih krajih je nemogoče. V Sut-ni je sploh pretrgana cesta in je na tem mestu promet sploh onemogočen. Cesto bi bilo potrebno dvigniti približno za 70 cm, da bi se tako izognili posledicam ponovne povodnji. Preden pa bi pričeli tako delo je nujno potrebno, vsaj za silo zagrniti jarke na raztrgani cesti in tako vzpostaviti reden promet Ljudstvo se upravičeno sprašuje, ali ▼ dveh mesecih, odkar je bila povodenj, ceste ni bilo mogoče popraviti V novomeškem srezu je povodenj napravila tudi veliko škodo, a je sreski cestni odbor najvažnejša dela izvršil ie zdavnaj. Zato prebivalci teh vasi prosijo sreski cestni odbor v Krškem, naj vendaz izvrši neogibno potrebna popravila. GOSPO Centralni Sondi Naša javnost v zadnjih letih z začde-njem in nerazumevanjem zasleduje, kako se beograjski uradniški hierarhiji mudi z uvajanjem novih strogo centralističnih ustanov in centralnih fondov, z ustanavljanjem in širjenjem raznih državnih podjetij ter s ku-t-ičenjem kornpetenc ali pa vsej neposrednega vpliva v vseh vprašanjih s področja državnih financ in gospodarstva. Naša javnost kar ne more razumeti, kako je mogoče, da se v času, ko je napovedana skorajšnja rešitev hrvatskega vprašanja in decen-tralistična ureditev države na podlagi širokih avtonomij odnosno federacije, ustanavljajo novi in zopet novi centralni fondi v vseh panogah državne uprave in celo tam, kjer je trajni obstoj takih centralnih ustanov nemogcč, če pride do decentralizacije uprave. Kot primer naj navedemo ustanovitev centralnega sanitetnega fonda, ki je prevzel vse državne zdravstvene ustanove. Vsakemu je jasno, da bodo pri najskrom-nejši avtonomiji ravno zdravstvene ustanove najprej prenešene na banovine. Na drugi strani opažamo, kako prihaja Beograd dnevno z novimi načrti in predlogi, ki gredo za tem. da se država aktivno angažira v privatnem gospodarstvu. Tako obstoja med drugim namera, da se ustanovi državna tvornica cementa, ki naj bi vplivala na razvoj cen cementu. Čeprav so obstoječe tvornice povprečno zaposlene le s 50% produkcijske kapacitete in se da vprašanje cen zadovoljivo rešiti tudi v okviru določb kartelne uredbe. V kratkem nameravajo ustanoviti dve državni tvornici celuloze, v času, ko je morala velika državna tvornica celuloze v Drvarju ustaviti obratovanje. Tudi se čuje iz Beograda o načrtu za ustanovitev nove državne tvornice sladkorja. Čeprav taka ustanovitev ne bi bila gospodarsko upravičljiva, saj znaša produkcijska kapaciteta obstoječih tvornic, med katerimi sta dve državni, 15.000 vagonov sladkorja na leto, pri potrošnji, ki je šele v zadnjem času narasla na približno 9000 vagonov. Dohodki centralnih fondov 1 in pol milijarde din Zaključni račun državnih dohodkov in izdatkov za leto 1937-38 nam nudi zanimivo sliko o tem, kako se je že v tem proračunskem letu razbohotil sistem centralnih fondov. Ta računski zaključek navaja stanje fondov ter njihove dohodke ln izdatke. Pregled obsega 105 centralnih fondov, katerih stanje je znašalo 31. marca 1938 odnosno 31. decembra 1937 1797 milijonov din. Dohodki fondov so v tem letu znašali 877 milijonov, izdatki 443 milijonov (lete 1935-36 so znašali dohodki centralnih fondov 173 milijonov, izdatki pa 154 milijonov). V tem pregledu pa še niso upoštevani veliki centralni fondi, ki so bili ustanovljeni lani, zlasti ni dohodkov in izdatkov centralnega cestnega fonda, centralnega melioracijskega fonda, narodnega sanitetnega fonda, fonda za pospeševanje svilarstva, fonda za bombaž, narodnega obrambnega fonda, narodnega invalidskega fonda itd. Če upoštevamo vse te fonde, tedaj se skupna vsota dohodkov obstoječih centralnih fondov poviša na preko 1 in pol milijarde din. Ta številka nam kaže, kako znaten znesek državnih dohodkov absorbirajo centralni fondi, odnosno kako znaten del državnih izdatkov je odtegnjen javni kontroli, kr.jtl zaključni računi državnih izdatkov in dohodkov, ki obsegajo vsako leto okrog 1500 tiskanih pol velikega formata, vsebujejo o finačnem poslovanju državnih centralnih fondov le skromne štiri strani, kjer so poleg stanja fondov naznačeni zgolj dchodki in izdatki brez specifikacije izdatkov in dohodkov. Naš primer nam znova potrjuje pravilnost načela finančne znanosti, ki označuje take fonde kot škodljive ustanove, saj povzročajo razcepitev proračuna v nasprotju z načelom edinstva državnega proračuna. Državna in privatna iniciativa v gospodarstvu Tudi vprašanje aktivnosti države v produkciji je treba posvetiti več pozornosti, zlasti glede na dalekcsežne načrte za ustanovitev novih državnih industrijskih podjetij Izkušnje v vseh modernih državah potrjujejo, da je država kot podjetnica v produkcijskem gospodarstvu najmanj ekonomična. To je razumljivo, saj more država voditi svoja podjetja samo preko uradnikov. in to tudi tedaj, če gre za podjetja v obliki delniških družb. Če so ti uradniki, ki vodijo podjetja še tako iniciativni in po- banovinske in občinske" »Trošarine, državne, Tako je naslov novi knjigi, ki jo je prav kar izdal znani pisec knjig finančne in davčne stroke, upok. banski načelnik g. Štefan Sušeč. Kako potrebna je bila ta knjiga, dokazuje dejstvo, da za to obširno in delikatno snov že dolgo ni na razpolago noben, ne lovenski, ne srbskohrvatski priročnik, v katerem bi bili zbrani predpisi trcšarinskega zakona in pravilnika v sedaj veljavni obliki. Zadnja slovenska izdaja zakona o državni trošarini s pravilnikom datira iz leta 1930., srbskohrvatska izdaja pa je iz leta 1932. Izza tega časa pa so nastale v trošarinskih predpisih tako pomembne spremembe, da o kaki uporabnosti omenjenih izdaj sploh ni mogoče govoriti. Knjiga »Trošarine« ima na 400 straneh vse v zakonih, uredbah in pravilnikih obsežena predpise o državnih, banovinskih ln občinskih trošarinah. Dopolnjujejo pa te predpise številni sicer težko dostopni normativni razpisi finančnega ministrstva, nadalje razsodbe državnega sveta ln upravnega sodišča, ki jih doslej širša javnost sploh ni poznala. Zato so »Trošarine« še prav posebno važne za vse naše gospodarstvenike, ki se bavijo s proizvajanjem ali s prodajo kateregakoli trošarinskega predmeta. Knjiga navaja vse trošarinske predmete s predpisi,, ki se nanašajo nanje in jim dodaja Še posebej potrebni komentar. Kljub obsežnosti srovi, ki je v knjigi obdelana, omogoča dodano stvarno kazalo, da se vsak posamezni predmet kakor tudi predpis o njem zlahka najde. Suščeva knjiga »Trošarine« pomeni za našo strokovno književnost pomembno šteni, ne morejo v svojem udejstvovanju pokazati one elastičnosti in požrtvovalnosti, kakor jo kaže zasebni podjetnik. Sposobnosti državnega uradnika tudi pri najboljši volji ne morejo priti do izraza v okviru birokratskega ustroja in pod neokretno birokratsko kontrolo, ki zahteva tudi mnogo več izdatkov, kakor v zasebnem gospodarstvu. V naši državi, ki šele ustvarja moderno gospodarstvo, je jasno, da mora biti iniciativa države večja nego v gospodarsko visoko razvitih državah. Taka iniciativa države je morda potrebna tam, kjer je treba izvršiti naloge, ki zahtevajo velike investicije kapitala ali pa je treba ustanoviti podjetja, katerih rentabilnost ni naprej zasigurana. Seveda pa more biti državna iniciativa odnosno aktivnost koristna le tedaj, če ne ovira normalnega razvoja privatne gospodarske iniciative, od katere je odvisen razvoj in napredek gospodarstva. Predvsem mora biti državna iniciativa v i skladu s potrebami narodnega gospodarstva kot celote. Naše gospodarske organizacije so že ponovno opozorile na nujno potrebo, da se sestavi gospodarski načrt, v katerem morajo biti postavljene direktive za bodočo izgraditev našega gospodarstva, zlasti pa naše industrije, in to s posebnim ozirom na okolnost, da je tvorba kapitala v naši državi razmeroma majhna in da moramo z razpoložljivim domačim kapitalom razpolagati čim bolj ekonomično. Glede na pomanjkanje kapitala predstavlja vsaka pogrešna investicija veliko škodo za gospodarstvo kot celoto. Zato je treba tako v zasebnem gospodarstvu, še bolj pa v državnem gospodarstvu paziti na to, da se razpoložljivi kapital usmerja v one panoge industrije, kjer je treba šele kriti domačo potrošnjo ali pa v one panoge, kjer gre za predelavo domačih surovin. Že s tega stališča je skrajno pogrešno ustanavljati državna podjetja v takih industrijskih panogah, kjer je kapaciteta obstoječih podjetij za kritje domače potrošnje več kakor zadostna. Politika načelnikov v ministrstvih Razvoj dohodkov v naši gospodarski in finančni politiki nas sili k razmišljanju o vzrokih vedno ostrejšega centralističnega kurza in vidne tendence, da država dobi odločilen vpliv tudi v važnih panogah produkcije, vse to pa v času, ko politični činitelji vedno znova in znova poudarjajo potrebo decentralizacije kcmpetenc v upravi in gospodarstvu. Poznavalci razmer opozarjajo v tej zvezi na važen »problem načelnikov v ministrstvih«, ki jim pripisujejo mnogo večji vpliv na razvoj političnih dogodkov, kakor se splošno sodi, saj gredo pogosto tudi preko intencije političnih faktorjev. Pravijo, da ne gre v toliki meri za trdovratnost v izvajanju centralističnih tendenc; važno vlogo igrajo tu osebni materialni interesi visokih uradnikov, ki vedno skušajo vprašanja, ki so na dnevnem redu, rešiti tako, da pride končno do ustanovitve takšnega fonda in seveda tudi uprave fonda, s čimer so zvezane dnevnice in sejnine in tantjeme, ali pa do ustanovitve kakšnega državnega podjetja, ki mora imeti svoj upravni odbor. To je po mnenju poznavalcev vodilni motiv, ki je v zadnjih letih dovedel do ustanovitve tako velikega števila centralnih fondov ln do ustanovitve raznih delniških družb s pretežno ali izključno udeležbo države; saj sedijo v upravah in upravnih odborih predvsem visoki državni uradniki. Gotovo je res, da so danes dohodki državnih uradnikov mnogo premajhni in je skrajni čas, da se primerno povečajo. Zlasti če se od uradnikov zahteva, da so vestni in pošteni. Posameznikom tudi ne moremo zameriti, če si skušajo ustvariti zboljšanje dohodkov po legalni poti, kar je še vedno bolje, kakor Če bi si skušali zboljšati materialni položaj na protipostaven način. Odločno pa moramo biti proti temu, da bi zaradi takih osebnih materialnih interesov trpelo vse gospodarstvo aH pa da bi tako prizadevanje škodovalo političnim interesom države in jugoslovenski državni misli, kajti vprašanje centralizacije stopa vedno bolj v ospredje kot argument za trditve o zapostavljanju, pristranostl in hegemoniji. Odločno moramo biti tudi proti temu, da bi se na tak način reševalo vprašanje zboljšanja materialnega položaja državnih uradnikov, ki se da rešiti le na ta način, da se povečajo dohodki uradnikov vseh kategorij, ne pa samo redkih posameznikov. Vsekakor je potrebno, da se vprašanje vzrokov centralističnih tendenc razčisti tudi v tej smeri. S. obogatitev, hkrati pa bo to njegovo najnovejše delo važen pomoček vsem gospodarstvenikom, katerih udejstvovanje spada pod trošarinske predpise. Knjiga bo gotovo našla številne prijatelje. Cena okusno v platno vezani knjigi je 160 din, s poštnino 5 din več, dobiva pa se neposredno pri avtorju g. Štefanu Sušcu, Ljubljana, Beethovnova 15 ali v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani. Inozemski kapital v našem električnem gospodarstvu V zvezi s predlogom zakona o elektrifikaciji je stopilo v ospredje vprašanje kapitala, ki je investiran v našem električnem gospodarstvu. Ob koncu leta 1937. je bilo v naši državi 790 kaloričnih in hidrocentral s 616.500 KWA. Hidrocentral je 168 s kapaciteto 200 000 KWA. Produkcija električnega toka je znašala v letu 1937. 913 milijonov kilovatnih ur in potrošnja 816 ki-lovatnih ur. Od celotne potrošnje je v tem letu odpadlo na javno razsvetljavo 19.8 milijona kilovatnih ur ali 2.4%, na zasebno razsvetljavo 74.4 milijona kilovatnih tu- ali 8.2% na pogon s tokom javnih central 290 milijonov kilovatnih ur ali 32%, na pogon s tokom iz mešanih central 193 milijonov kilovatnih ur ali 21%, in na potrošnjo Industrijskih podjetij iz lastnih central 249 milijonov kilovatnih ur ali 26.5%. Investicije delniških družb za izkoriščanje električne energije so znašale 1062 milijonov din pri glavnici v višini 670 milijonov; od te glavnice odpade 556 milijonov din ali 92.5% na inozemski kapital. Poleg teh 556 milijonov din glavnice, ki odpade na inozemski kapital, pa je treba upoštevati še 399 milijonov inozemskih kredi- tov, tako da je ▼ našem električnem gospodarstvu za 955 milijonov din inozemskega kapitala, in sicer 52% francoskega, 27.9% švicarskega, 10.6% ameriškega, 8.6% švedskega, 0.6% nemškega in 0.3% madžarskega kapitala Gospodarske vesti = izvoz /godnih jabolk v Nemčijo. Zavod za pospeševanaje zunanje trgovine obvešča zainteresirane izvoznike sadja, da so nemška pristojna oblastva odobrila za uvoz zgodnih jabolk iz Jugoslavije kontingent v vrednosti 500.000 mark. Razpored kontingenta nemškim uvoznikom bo objavljen naknadno obenem s cenami. = Pred znatno manj? o ameriško letino bombaža Iz New Yorka poročajo, da se je letos ponovno znatno zmanjšala površina bombažnih posevkov in sicer na 24.94 milijona akrov nasproti 26.90 milijona akrov v prejšnjem letu, 34.19 milijona akrov v letu 1937/38 in 40.8 milijona akrov v letu 1933/34. V zadnjih dveh letih se je torej površina bombažnih pusevkov zmanj. šala za 27%, od leta 1934. pa za 40*/o, in je letos najmanjša v zadnjih 40 letih. Pri. Čakujejo da bo letošnji pridelek bombaža dosegel ie 11 do 12 milijonov bal, vendar smatrajo, da Je glede na lanski rekordni pridelek to zmanjšanje še vedno nezadostno saj bodo znašale o vstopu v novo gospodarsko leto stare rezerve bombaža 11 in pol milijona bal. Borze 13. julija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinška čeki nespremenjeno 14.30, v Zagrebu pa le bila še ponudba za konec avgusta po 14.25. Za češke klirinške čeke je bilo v Beogradu povpraševanje po 151. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 31, v Zagrebu pa so se nudili po 31. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda pri čvrste jši tendenci noti-raJa 465 — 469 (v Beogradu je bil promet po 467.50). Zaključki pa so bOi zabeleženi v 6% begluških obveznicah po 87 in v 6% dalm. agrarnih obveznicah po 86.50. DEVIZE Ljubljana. Ofldelni tečaji: London 206.10 — 209.30, Pariz 116.38 — 118.68, New York 4384.25 — 4444.25, Curih 995 — 1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 150.50 — 152, Amsterdam 2336 — 2374, Berlin 1771.12 — 1788.88, Bruselj 748 — 760. Tečaji na svobodnem trgu. London 266.40 — 259.60, Pariz 144.85 — 147.10, New York 5458.57 — 5518.57, Curih 1237.17 — 1247.17, Amsterdam 2906.31 — 2944.31, Bruselj 930.58 — 942.58. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7525, London 2076.75, New York 443.5625, Bruselj 75.40, MIlan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin 178, Stockholm 107.0250, Oslo 104.3750, Ktfbenhavn 92.7250, Sofija 5.40, Praga 15.1250, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 465 — 468, 4% agrarne 62 — 63,4«/« severne agrarne 60.25 — 60.50, 6®/» be-gluške 87 — 87.50 (87), G°/0 dalm. agrarne 84.75 — 86.50 (86.50), 7<>/0 stabiliz. 101 bL 7% invest 99.50 — 101, 7«/, Seligman 99.50 deiu, 7% Blair 93.50 — 94.50, 8»/» Blair 100 — 101; delnice: PAB 210 den., Trboveljska 170 — 173, Gutmann 39 bi., šečerana Osijek 80 den., Osiječka lijeva-onica 150 — 162, Jadranska. 320 — 350. Beograd. Vojna škoda 167.50 — 168 (167.50), m julij 467 — 467.50 (467 — 467.50), 4% agrarne 62.25 — 62.75, 4% severne agrarne 60 — 61, 6% begluške 87.25 — 87.75, 6«/® dalm. agrarne 85 — 85.50, 7% Seligman 100.50 den., 7% Blair 94 — 94.50, 8o/» Blair 100.50 — 101.50, Narodna banka 7400 — 7500, PAB 218 den. Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 13. Julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 65.125, za sept. 66.125; koruza: za Julij 44.875, za sept. 46. -f- Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca stalna Pšenica: stara (78/79 kg): baška, sremska slavonska 150 — 152; banatska 130 — 132.30. Bti baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 140 — 142.50. Oves: baški, srem. ski in slavonski 140 — 142. Koruza: baška in pariteta Indjija 117 — 119. Moto; ba- | Ška in btnatska »0g« in »Oggc 235 — 245; >2« 215 — 225; »5« 195 — 205; »6« 175 — 185; >7« 150 — 160; >8« 117.50 — 122.50. Fižol: baški in sremski beh 290 — 295. Otrobi: baški 108 — 110; eremski 104 — 106; banatski 100 — 102. + Budlinpeatanska tetmtasfca borza. (13. L m.). Tendenca stai,ia Koruza: za avg. 16.76 —16.78, za sept 16.96—16.99. ŽIVINA IJv^rpoo!, 12. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 5.02, (prejšnji dan 5.06), za sept. 4.72 (4.77), za dec. 4.52 (4.56). AH je sončenje res zdravo Včeraj je bila letos prva ®es zelo vroča nedelja. Zato je vse idtelo k vodam na kopa j je in solnčenje — na okrepitev zdravja kakor rad zapiše časopisni poročevalec ko piše nedeljsko kroniko. Med ljud. mi," ki se radi hodijo soln&t, je pač večina takšna, ki ne hlepi toliko po zdravju, kolikor po temnejši barvi, ki je danes Se v modi. Malo jih je med temi, ki bi se vprašali, ali je solnčenje res koristno človeškemu zdravju, odnosno zakaj naj bi bilo škodljivo. Način življenja danšnjega človeka pač niti od daleč ni podoben pračlovekovemu življenju. Pračlovek je živel stalno v pri-rodi in imel na sebi stalno telesno zaščL to, ki mu je pozimi služila proti mrazu, poleti pa proti vročini. Bil je obrasel z dlako in zaradi tega njegovo telo ni bilo tako izpostavljeno solnčnim žarkom. Moderni človek ima nežnejšo in občutljivejšo kožo. Kmet, ki dela na polju, pač nikdar ne sleče srajce če se že odkriža suknjiča, ker ga srajca varuje prehude pripeke. V rastlinskem svetu vidimo, kako priro-da skrbi za zaščito plodov pred pogubnim delovanjem premočnega solnca Poglejmo na primer jabolko. Ako ni dovolj pokrito z listjem, je sicer res lepo na zunaj, a na motraj, če ga prerežemo, je nezdravo. Kaj pa storimo mi? Človek, čigar koža zaradi obleke gotovo tri četrt leta ne občuti solnca. pride naenkrat brez prehoda pod silne žarke ter se že po dolge ure izpostavlja solncu. Kdor zna le malo presoditi, bo razumel, da je tako početje ne malo,temveč zelo škodljivo. Bolno telo se sploh ne sme solnčiti. Samo zdravi ljudje lahko to delajo, a tudi le postopno, če "hočejo biti deležni od soln-čenja res pravega zdravja Najprej naj se dnevno solnčijo le po nekaj minut. Pri tem je treba imeti glavo zasenčeno. Ko je na ta način telo po dolgem, opreznem soln-čenju zadosti pigmentirano (porjavelo), se lahko bolj izpostavljaš solnčnim žarkom, ne da bi se ti bilo' treba bati hujših po. sledic. Ponovno pa poudarjamo, da velja to le za zdrave ljudi. Seveda navadno ljudje, ki jih nič ne boli, že mislijo, da so čisto zdravi in da se smejo s solncem po mili volji igrati. Mnogo je tudi takih ljudi, ki jim zaman dopoveduješ, da je pretirano solnčenje sploh škodljivo. Tak ti tudi pozneje ne prizna, da mu je solnce škodovalo, če jc pri tem zdravje močno trpelo, pripisuje to — ne solncu, temveč pravi, da se je še premalo solnčii. Celo pri najtrdnejših hrustih lahko ima pretirano in naglo* solnčenje zle posledice (v živčevju, krvoteku, v dihalnih organih). Vsakomur je pač tudi znano, da je pogosto po. sledica hude solnčarice smrt. Se ena je strašna posledica pretiranega solnčenja S poskusi je dognano, da se je pri nekaterih manjših živalih, ki bo bile izpostavljene močnemu solncu, pojavil kožni rak, a le na mestih, ki niso bila z dlako zadosti zaščitena Na podlagi teh dognanj se domneva, da se tudi pri človeku često pojavlja rak na čelu, licu, nosu, največ zaradi tega, ker glava ni oblečena tn je za voljo tega najbolj izpostavljena solncu, odnosno prehudemu vplivu ultravloletnih žarkov solnčnega spektra Današnji človek je žrtev civilizacije, zato mora prirodne dobrote uživati s razumevanjem. Solnce je vir vsega življenja, a je tudi vir uničevanja Spor zaradi avionskega olja še ni resen Razprava proti tvrdki Zabret & Ko. zaradi nelojalne konkurence ponovno preložena Pred dobrim tednom se Je, kakor smo že kratko poročali, nadaljevala v marcu pred ljubljanskim okrožnim kot trg. senatom prekinjena razprava proti s strani tvrdke Hrovat & Ko. zaradi nelojalne konkurence toženi tvrdki Zabret & Ko. iz Kranja Kakor smo ie ob priliki prve razprave v marcu poročali, je ljubljanska tvrdka Hrovat & Ko., ki se poleg produkcije la-nenega in drugih olj bavi tudi s produkcijo specialnega avionskega ricinovega olja, vložila tožbo proti bivšemu, sedaj odpuščenemu vojaškemu uradniku inž. Nikoli-ču iz Beograda in proti družabnikoma tvrdke Zabret & Ko. iz Kranja, tovarnarju Josipu Zabretu iz Britofa pri Kranju in ljubljanskemu industrijalcu Ivanu Av-seneku. Tožiteljica, ki že kakih 10 let kot edini resni dobavitelj dobavlja specialno avionsko olje naši vazduhoplovni komandi, je v svoji tožbi navajala da je mnogo let preiskovala ne le najprimernejši način gojenja ricinovega semena, ampak tudi najprimernejši način pridelave ricinovega olja v tisti kvaliteti, ki ga uporabljajo za pogonsko sredstvo letal. To se ji je tudi posrečilo in tako je prav za prav edina prišla v poštev kot dobaviteljica. Lani pa je prišla v obrat neka komisija, v kateri je bil tudi omenjeni beograjski inženjer, ki je od tvrdke zahteval tudi razne take podatke, kakršne je tvrdka smatrala za svojo produkcijsko tajnost. Na posebno opozorilo omenjenega inženjerja je tvrdka vendarle dala zahtevane podatke, toda z izrečnim opozorilom, da gre za poslovne tajnosti. Po zatrjevanju obtožnice pa je omenjeni inženjer te strogo zaupne in prav za prav izsiljene podatke izdal družabniku tvrdke Zabret in v zvezi s tem se je prvič zgodilo, da je mogla tvrdka Zabret pri konkurzu nastopiti s ponudbo avionskega olja letalski komandi. V teku prve razprave je obtoženi Ivan Avsenek odločno zanikal, da bi bil imel kdajkoli kakšno zvezo z onim beograjskim inženjerjem, vsled česar mu ta torej ni mogel ničesar zaupati o poslovnih tajnostih Hrovatove tvrdka Obtoženi pa je tu- di zatrjeval, da ni bila v njih tvornici uporabljena nobena tuja poslovna tajnost ali tuj način proizvodnje. Nasprotno pa je zaslišani Josip Zabret sicer priznal, da je nekoč bil pri njem tisti beograjski inženjer, da pa od njega ni zvedel nobenih tajnosti. Zabret je trdil, da je sličen način proizvodnje avionskega ricinovega olja, kakršnega izdeluje tvrdka Hrovat, drugod itak znan in da so tudi v njihovem podjetju s pomočjo drugih inženjerjev delali poskuse za proizvodnjo. Na kraju svojega zaslišanja je Zabret še izpovedal, da je beograjski inženjer ob priliki nekega razgovora sicer dal neke nasvete o najboljšem načinu pridelave ricinovega olja da pa se poskusi po njegovih nasvetih niso obnesli. Odločno pa je toženi zanikal, da bi bile inkriminirane tajnosti pridobljene za plačilo. Pri zadnji razpravi, ki se je te dni vršila, je sodišče zaslišalo kot izvedenca univ. prof. dr. M. Rebcka in dr. S. Jenčiča glede vprašanja ali je smatrati nekatere podatke o načinu proizvodnje za avionske svr-he uporabnega ricinovega olja za produkcijsko skrivnost Po študiju strokovne literature, ko^kor jima je bila doslej dostopna, sta izvedenca podala sledeče le začasno informativno poročilo: Naglasua sta predvsem, da je proizvodnja ricinovega olja zlasti tistega za avionske svrhe, zamotan problem, ki v svetovni strokovni literaturi še ni dovolj jasno ilustriran. Podatki te vrste so v literaturi kaj pičli po številu, eventuaelna izkustva iz posameznih obratov, ki to olje pridelujejo, pa se ne objavljajo iz preprostega razloga, ker taka produkcija služi narodni obrambi in se zaradi tega zavija v tajnost. O tajnosti bi ne moglo biti govora, čc bi bila produkcijska metoda ali če bi bile posamezne faze produkcije objavljene v strokovni literaturi. Za produkcijsko skrivnost pa ni potrebno, da Di šlo za neko novo iznajdbo, ampak zadostuje že, da producent uporablja postopek, na katerem sloni praktičen ali trgovski interes, ki ga prikriva svojim konkurentom. Tožiteljica tvrdka Hrovat je navajala, da je morala inž. Nikoliču zaupati metodo v po- drobnostih, med dragim, d« se novo seme najprej oluščiti, pa da mu je na njegovo zahtevo pokazala celo specialno konstruiran, v inozemstvu po specialnih navodilih m zahtevah izdelan luščita! stroj. Nadalje da mu je zaupala koliki odstotek olja se mora pri iztiskanj« semena doseči in pa, da se olje običajno ne sme razkisliti. Izvedenca sta izjavila, da lušče-nje samo na sebi s*cer ni tajnost, ker je navedeno v strokovni literaturi, da p« nista v literaturi našla podatkov, kako postopajo pri izdeiavi avionskega olja Glede eventualne skrivnosti v posebnosti lu-ščilnega stroja se izvedenca kot nekompe-tentna nista izjavila. Poudarila pa sta glede odstotka iz semena iztisnjenega olj®, da predstavlja dobljeni količnik za tvornl-co gotovo važen izsledek, do katerega Je mogla priti le po daljšem preizkušanju, še zlasti, če se ta količnik razlikuje od običajnih, v literaturi navedenih številk. Izvedenca ste izjavila, da moreta v smislu razlage zakona o pobijanju nelojalne konkurence smatrati to produkcijsko potankost za tajnost tožiteljice. Glede razkis-Ijevanja sta izvedenca na kraju izjavila še, da je v novejši strokovni literaturi popisanih mnogo načinov, ki si deloma nasprotujejo. Če je torej tvrdka inž. Nikoliču izjavila da ricinovega olja sploh ne razkis-ljujejo, je s tem izključila celo vrsto načinov pridobivanja in je to izjavo zaradi tega vsekakor smatrati za važno smernico tistemu, ki bi hotel na tem polju konkurirati tožiteljici, a sam še nima praktične izkušnja Sodišče se je odločilo zaslišati še nekatere priče, pa je zato razpravo ponovno preložilo in se bo nadaljevala po poteku sodnih počitnic. Ker vlada za njen^ izid veliko zanimanje, bomo o njej ob priliki se poročali. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE v. .* *L"-; - i f.-.Vn m A.REINiDRUG o a jeva 7 raoreb ic.ca» NASLEDNJE ŽREBANJE V. RAZREDA 38. KOLA od lt AVGUSTA do 9. SEPTEMBRA dnevno ' V- •■ .:, J - i; * sr.. Vse tri glavne dobitke IV. RAZREDA 38. KOLA po: din 500-000.— & 837** din 200.000.— st. 6x12 din 100.000.— st. 8700 dobile so pri nas kupljene Preselili smo svojo podružnico z Gajeve 8 ▼ prostorne lokale Gajeva ul. 7 Glavna kolektnra drž. razr. loterije A. REIN IN DRUG mca 1s - Zagreb - Gajeva 2 1939 žni most se je spustil in urni Maillard ga je čvrsto pritrdil. Le noter živa povodenj in Bastilja je zavojevana. Vlctoire! La Ba-stille est prise! Na dvoriSču stoje Švicarji v strnjenih vrstah. Tudi invalidi so tu. Orožje je naslonjeno ob zid. Prvi zmagovalci so jih od samega veselja nad prestano smrtno nevarnostjo objeli. Pridivjali so novi zmagovalci, tudi pijani, toda ne več pijani samo od veselja. Vsa živa pariška povodenj pridrvi v Bastiljo. Vse hiti brez reda po hodnikih in dvoriščih Bastilje. Kakor rečeno, niso bili več pijani samo od veselja. In ubogim invalidom bo kmalu odklenkalo. Ko je neki Švicar hotel pobegniti, je prejel smrtni strel. Nekemu invalidu so odsekali desnico. Hotel je pobegniti, pa so ga obesili. Švicarji in invalidi morajo na magistrat. kjer bodo sojeni. Launayja so odkrili v trenutku, ko se je hotel zabosti. Ven z njim na magistrat! Tam naj ga sodijo. On je v kraljevem imenu tako dolgo branil Bastiljo. Kletev in jeza sta ga obdala, dokler niso odrinili straže. Ubogi Launay, živ ne boš prestopil magistrata. Samo njegova krvava kita bo prišla kot zmagoslavno znamenje na magistrat. Njegov krvav trup leži na stopnicah magistrata, njegovo odsekano glavo pa nosijo na cepinu po par rlških ulicah. Bratje, vaš srd je krvoločen. Ubili so Se nekega častnika in obesili nekega Invalida na svetilko. . . O julijsko večerno sonce, tvoji zahajajoči žarki padajo v tej url na žanjice po mirnih njivah, na stare mamice ob preslicah po vaških kočah, na ladje v tihem oceanu, na Oran-gerijo v Versaillesu, kjer zdaj nališpane dvorne dame plešejo s huzarskiml častniki, m na tuleča peklenska vrata pariškega magistrata. O, prijatelji, ne omadežujte a krvjo najbolj zelene lovorike, kar jih je bilo pridobljenih na tem svetu! Toda to Jim zdaj ni mar. Kajti bil je boj titanov z Olimpom, ln glej, titani bo zmagali, to tega skoraj sami ne verujejo ln besne, kakor drugače pač m mogoče. Sedem jetnikov lz Bastilje, ki jih nosijo na ramah, sedem glav na cepinih, ključi od Bastilje križarijo po pariških ulicah. Glejte, kako stopajo francoske garde v strnjenem oddelku k vojašnici, z njimi Invalidi ln Švicarji, katere so sprejeli v zaščito, še v večernem mraku se sliši zamolklo grmenje padajočih zidov Bastilje. Papirji iz arhivov leže razmetani okoli. Hude tajnosti prihajajo na dan ln že dolgo pokopan obup govori z visokim glasom. Berite samo tale odrezek nekega pisma: »če bi mi monsei-gner v mojo tolažbo za božjo voljo le dovolili, da prejmem sporočilo od moje drage žene, ta če bi bilo le njeno ime na koščku papirja kot dokaz, da še živi. To bi bila zame največja tolažba. . .« Ubogi človek, tvoja draga žena je mrtva in tudi tebe ni več, kajti petdeset let je preteklo, odkar je bila napisana ta prošnja. In tako sledi Julijskemu večeru noč. Pariz spi. Patrulje hodijo po mestu, izvedelo se je, da se bliža 15.000 vojakov. Medtem se je končal ples v Versaillesu. V Orangeriji je tiho. Nj. Veličanstvo kralj spi. Toda po polnoči pride liancourtskl vojvoda, ki sme ob vsakem času v kraljeve sobane, k njegovi postelji in sporoči, kaj se Je 14. julija v Parizu zgodilo. »To je torej revolta ?« vzklikne ubogi Ludvik in se prestrašen vsede na postelji. »Ne, Veličanstvo,« odvrne vojvoda, »to je revolucija!« br Skrajšano poglavje lz knjige: Th. Carlyle »Velika revolucija« Kdor zida dobi ves stavbeni material pri Material trg. dr. z o. z. LJUBLJANA TELEF. 27-16 — TTRŠEVA O. 36/b. Brzojavi: Material. Gospodarski polom - Ves svet se je stresel, ko stol se spodnesel in glava zletela je v prah ... f (Po narodni) Galska tla so bila tisočletja topilnik, ki je s kopna vsesaval razne rodove in jih naposled prelil v dokaj enoten ljudski lik. Njegov duh pa je sčasoma postal pališče vseh prosvetnih žaritev v Evropi, pališče; ki je znalo zmedene misli iz tujine skladno oblikovati in jih potem razširiti po svetu. »Se danes je v visoki meri dana Francozu tvorna kulturna sila. Na vseh področjih dejavnega življenja, v modroslovju, umetnosti, pesništvu, tehniki, oblikovanju države in družbe so Francozi vselej stali na vodilnem mestu«, priznava Der Grosse Her-der, tiskan 1932 v Hitlerjevim. Potomci novotarskih in lahkovzbudnih Galcev kakor tudi oblastijivih Normancev razodevajo cesto drzen polet: za vso deželo velja, kar je rekel za Pariz ugleden govornik ob velikem prevratu: Le mur murant Pariš rend Pariš murmu-rant... (zid, oklepajoč P., dela P. mrmrajoč). Narod, ki je ustvaril pojem »esprita« (bi-strca, ostrca, duhovite domiselnosti), ni mogel v nedogled prenašati zlorabe, kakršno so višji sloji uganjali nad njim. Prosvetljeni filozofi, skrivne družbe, Montesquieujevo kazanje na svobodno angleško državnost, Rousseaujev nauk o prirojenih človeških pravicah in o ljudski nadvladi, učinkovita ameriška prekucija — vse to je dovedlo do preloma. Tisto leto, ko je tiskar Merk v Ljubljani spočel drobceno revolucijo za svojo »Lai-bacherico« vtisnivši ji slovensko štirivrst-nico za geslo, je stopal neko jutro zvezdo-gled mimo Bastilije, ki je bila ječa za poli- idejni prelom 1.1789 tične nevšečnike in simbol nesvojnosti. Doma je razgrnil planetarij in pričel: »Sedmi-ca pomeni sekiro. Bastiljo so začeli zidati 1370. V tem številu tiči zlokobna sedmica. Zdaj stoji poslopje 700 let. Pišemo pa 1789. Julij je sedmi mesec. Povsod sedmice! Dve sedmici dasta 14. Sekira te poruši, zgrmela boš! In res, dvakrat sedem dni pred 4001et-nico kosovskega poloma je pariška množica naskočila Bastiljo in jo podrla, kakor je napovedal horoskop. Že 99 let jo nadomešča ko svarilen prst oblastnikom — Julijski steber. Ob padcu mogočne stavbe je strepetala zemlja. Narod je pokopal samodrštvo, cerkveno imetje porabil za kritje asignatov, odpravil fevdalne oblasti, rojstne prednosti, neenakost stanov, podloštvo kmetov. Globoko je zazeval idejni prelom. »Revolution francaise!« je oznanil planetarij. »Veto, un Corse la finira!« (ugovarjam, Korsičan jo bo končal) je pripomnil duh Anagrammaticus. »La France veut son roy!« (Francija hoče svojega kralja) je pojasnil tretji natanko z istimi črkami ko prva dva (če šteješ y-ii). Britski govornik Burke je čez nekaj mesecev bridko sodil pariško demokracijo in razburkal evropsko javnost zoper Francijo. Ta se je zapletla v dolge vojne. Ena njih je ustvarila kraljestvo Ilirijo. Kako so naši rojaki sprejeli »luč od zahoda«? »Navdušenje frankofilov med francosko zasedbo ilirskih krajin kakor kasneje zamera avstrijskih privržencev nista dovolili nepristransko gledati na dejstva. Vendar danes po 120 letih podrobnega raziskavanja francoskih, »ilirskih«, nemških in drugih zgodovinarjev ali pisateljev ni težko natanko oceniti zasluge francoskega gospostva za jugoslovenske književnosti. Vobče se vsi spisi in članki, ki se bavijo z Napoleonovo dobo, enodušno izražajo, da je pri narodih, dotlej oviranih v razvijanju svojega lastnega značaja, francoska vlada pospeševala svobodni razmah narodnih omik, saj njej nikakor ni bilo v prid dušiti to čustvo. In razen visoke duhovščine ali plemstva, navezanih z raznimi koristmi na bivšo vladavino, se je prebivalstvo Ilirije v kratkem prilagodilo novim okolnostim,« je pribil 1924 R. Maisner v Revue des Et. Slaves (citira dr J. Tavzes v knjigi: F. Dobrovoljc, Charles Nodier, Statistique Illyrienne, Ljubljana, 1933). V Ljubljani, kjer je 1789 več razumnikov znalo francoski in čitalo francoske knjige ali časopise nego 10 let prej, je štela francoska revolucija že v začetku toliko pristašev, da je mogel ob padcu Bastilje iziti v Merkovem nemškem časopisu nemškega pesnjka K. F. Schubarta navdušeni pozdrav revoluciji in Voltaireu v ponatisu. Muzej hrani to Merkische Laibacherzeitung, ki 12. sept. prinaša 12 vrstic na drobec od vrat, za katerimi je svoj čas sedel Voltaire. Grozno stavbo pa je občanov prostih krepka dlan razsula v prah in sip droban ... Hvalnica se končuje v izvirniku: Drum, Biedermann, empfange meinen Segen Fiir diese Triimmer, die du mir geschickt. Sie ist mir theureT als ein goldner Degen, Womit einst ein Tyrann die Freien unter- driickt. Gesla francoske »svojbodšene« je prvi obravnaval Pohlin. Zbog ostre cenzure je moral Vodnik v svojem glasilu zafrkavati 1797. Francoze, češ da hočejo »z* mečem inu strelam to novo prostost inu svojbodnost v'glavo zasaditi«. Ljudski bukovnik An-dreaš odseva seve nazor avstrijske cerkve- I ne in državne oblasti, očitajoč Parizu, da je umoril svojega kralja »kakor vqlk jag-nje mlado«. Enako konservativen je pes-mar Volkmer, povzdigujoč v basni o sivcu srečno podložnost: Podložnik, v srce si zapiši, kaj stari aivec te vuči: prost biti ti nigdar ne iši; či iščeš, tak nesrečni si... Najmočnejša postojanka slovenskih sim-patizerjev revolucije je bila med visoko-šolci v Gradcu, trdi pravilno prof. Kidrič (Zgod. si. slovstva). O Zoisu pravi, da ta fevdalec vsaj s socialnimi tendencami revolucije gotovo ni simpatiziral. Pozneje ob okupaciji je njegov odpor pod pritiskom težkih kontribucij stalno rastel. Ko pa so prišleci dali razmah slovenski besedi, je Vodnik navdušeno zakrožil: Duh stopa v Slovence Napoleonov, En zarod poganja Prerojen, ves nov... Korsičana je slavil kot velikana z nagrobnimi napisi v nemščini lvovski knjižničar Kuralt. Ko se je uč^ni rodoljub po. zneje vrnil v Ljubljano, ga je 1813. jeseni avstrijska vojaška oblast pregnala v Gradec »kot znanega oboževalca Francije«, obenem še nekaj mairov, na pr. Knafla v Ro-žu, Pichlerja v Malnicah (Dr. Reraeš, Abbč Martin Kuralt, Zbornik Mat. Slov. 1912). Zdaj ob reakciji je nemara ts ali oni blagroval samega sebe, da se poprej ni preglasno postavil za načela velikega prevrata. Vendar v Dalmaciji se je kapucin Ribič upal okoli 18210. praviti svojim gimnazijcem: »V 4- letih so nam F. naredili več dobrega ko Habsburžani v 4 stoletjih!« (L'Europe de l'Est et du Sud-Est, junij i 1934). Ako je sam avstrijski cesar obžalo- i val, da niso F. ostali delj časa tu, gre taka . izjava tem bolj od srca domačim zgodovinarjem, tako dr. Lončarju: »Francoska doba je trajala premalo časa. da bi se bila njena načela mogla dejansko uveljaviti, na pr. glede podložništva« (Polit. živ. Slovencev). Ali prelatu Kovačiču: »Slovenske dežele so bile zopet pod enim vladarskim žezlom ter zanaprej skupno trpele in — upale. Nastopila je težka reakcija, a v evropsko miselnost vržene ideje se niso dale zadušiti« (Štaj. in Prekmurje). Opevajoč revolucijskega govornika Mi-rabeauja, zaključuje čilski bard F. Zapa-ta Lillo svoj sonet: Y Ia Francia canto con bronco pecho Ia Marsellesa del linaje humano: Soberano del mundo es el Derechol to je: In Francija je zapela iz hrapavih prsi marseljezo človeškega roda: Vrhovni vladar sveta je pravica!« A Portugalec Men-des-Leal: Esse emblema ?que diz? »Fraternidade.« £ de Franca ha-de ser da humanidade... po naše: To znamenje pomeni — kaj? »Bratstvo«. Francosko je. postane naj človeško ... Želja se mu je uresničila. Pojmi francoske revolucije so prepredli vesoljni svet. Zlasti mali, podjarmljeni narodi so se oklenili njene mesijanske misije. Mnoge samostojne države in državice so se razmahnile v duhu marseljeze. Ako pa je po sili razmer ošvrknila neka senca jasno trobojni-co francosko, se vendar nihče ne bo mogel ubraniti, da ne bi z užitkom poslušal na-pitnieo, ki jo Aškerc polaga maršalu Mar-montu na jezik: Fraternite, egalite, Egalite in liberte. To bodi geslo naše. Anton Debeljak, Danes praznuje francoski narod svoj največji narodni praznik v znamenju zgodovinskega jubileja, zato je ta dan obenem praznik vsega svobodoumnega in svobodoljubnega človeštva. Na današnji dan pred stopetdesetimi leti je padla sredi Pariza močna trdnjava Bastilja, kjer so skozi stoletja med »političnimi zločinci« trpeli in umirali tudi najboljši sinovi francoskega naroda, katerih edini zločin je bila borba za svobodo, enakost in bratstvo med posamezniki, stanovi in narodi. Zavzetje teh starodavnih ječ je postalo simbol upravičenega odpora vseh, ki so kdaj čutili krivico v jarmu socialnega trinoštva in tujega gospostva. Padec Bastilje pomeni začetek nove Francije in po njej prerod fevdalne Evrope, ki se kljub silni reakciji tedanjih in poznejših mogočnikov ni mogla upirati zmagovitemu prodiranju idej svobode, enakosti in bratstva v najširše sloje človeštva. Zmagale so človečanske pravice posameznika, zatirane narodne sile so se sprostile, zavladal je nov socialni red — vse na temelju prave civilizacije, na načelih velike francoske revolucije. Zgodovina osvoboditve našega naroda ja dvakrat v najtesnejši zvezi z zgodovino francoskega naroda. Val zmagoslavnih idej je dosegel tudi našo deželo ter močno omajal tisočletno habsburško nasilje. V Napoleonovi Iliriji smo bili Slovenci prvič združeni s Srbi in Hrvati v eni državi. Najodličnejši sinovi našega naroda v tisti dobi so v luči svobode francoske civilizacije spoznali temo tujega gospostva na naši zemlji, stopili so v službo ideje v zavesti, da služijo lastni domovini in svojemu ljudstvu in tako položili temelj borbi za našo svobodo, ki smo jo pa po hudi dobi zatiranja in nasilja dosegli komaj po dobrih sto letih, ko so se Francozi v Flan-driji in ob Mami borih tudi za novo Ilirijo, za našo svobodo v Jugoslaviji. Tega ne moremo in ne smemo pozabiti nikoli, če hočemo ostati svoboden narod v svobodni državi. Vsa stremljenja evropskih narodov po osvobojenju izpod tujega gospostva so temeljila v bistvu na človečanskih pravicah posameznikov in na najelementarnejših pravicah narodov, ki jih je proglasil francoski narod. Tako je štirinajsti julij postal ta ostal simbol borbe za enakopravnost, svobodo vesti, svobodo dela in misli, simbol, ob katerem se srca svobodnih ta svobode željnih narodov s hvaležnostjo spominjajo prvih rovokopov nove dobe v zgodovini človeštva. Naj bi vzvišena gesla svobode, enakosti ta bratstva zmagovala ta dokončno zmagala vedno ln povsod, da zavladata slednjič na svetu Pravica ta Mir, ki sta tako potrebni posameznikom in na-« rodom. Zavzetje Bastilje Torek, 14. julija 1789. Sinovi moji, pri spominu na sramoto vaših očetov, v upanju na pravice vaših otrok, bodite danes možje! Danes se morate izkazati ali pa morate umreti! Toda priskrbeti si moramo še orožja. Nas je 150.000 mož in komaj vsak tretji ima cepin. Oboroženi pomenimo nepremagljivo nacionalno gardo. Brez orožja pa smo bedna drhal, ki jo bo vojni bog Broglie s kartečQ razpršil. Torej orožje je tisto kar nam manjka. Slišali smo, da so v Invalidskem domu spravljene puške. Tja moramo iti! Sicer je tam v bližini Bčsenva-lovo taborišče, toda morda ne bo streljal na nas. In če strelja, več ko umreti ne moremo. Tako so se okoli devetih zjutraj zapodili proti Invalidskemu domu nepregledni valovi nacionalnih prostovoljcev, da si poiščejo, kar jim je manjkalo. Popeli so se na zidove, niti en invalid ni streljal ta vrata so se na stežaj odprla. Patrioti so se hrupno vsuli noter, preiskali vse sobe in hodnike od kleti do podstrešja ta so našli orožje. Kakor lačni levi so se vrgli na plen ta 28.000 pušk je prišlo na ramah prav toliko nacionalnih gardistov iz temnih kletnih prostorov na beli dan. Iz Bčsenvalove-ga taborišča se ni oglasil niti en strel. In zdaj na Bastiljo, neustrašeni pogumni Pa-rižani! Stari poveljnik Bastilje de Launajr ni vedel, kaj naj stori. Magistrat ga je naprosil, naj prevzame nacionalne vojake v trdnjavo, kar je pomenilo z drugimi besedami predajo. Toda Launay je imel ukaze Nj. Veličanstva. Njegova posadka Je štela samo 83 starih invalidov ta 32 mladih Švicarjev. Zidovi so sicer debeli devet čevljev, tudi smodnika ta topov je dovolj, toda živeža je, žal, le za en dan- Dobro premisli, stari Launay, kaj boš storil. Medtem se že od devetih naprej razlega po vsem mestu klic: Na Bastiljo! Launay je s prijaznimi besedami skozi strelne line odklonil raze meščanske deputacije. Proti poldnevu so spustili v Bastiljo Thuriota, ki pa nI mogel pregovoriti Launayja k predaji. Stari možak se je odločil, da požene utrdbo v zrak. Thuriot je stopil z njim na zobčaste nadzidke: tu so bili celi kupi kamenja za tlak. staro železje ta vse, kar se je dalo zmetati dolL Topovi so bili vsi dobro pripravljeni pred vsako strelni-co. Toda, Thuriot, samo poglej, kako se zunaj med bitjem plat zvona ta bobna-njem k splošni vstaji po vseh cestah valijo množice. Tudi Launay je videl to. Postal je bled ta je vprašal: »Kaj hočete?« — »Gospod,« je odvrnil Thuriot ves navdušen, »kaj hočete? Pomislite, da lahko naju oba vržem s te višine navzdol.« Globina brez jarka Je merila sto čevljev. Launay je umolknil Thuriot se je pokazal z nekega nadzidka množici, da jo pomiri. Nato je stopil doli, svaril Invalide ter se odstranil. Invalidi eo izjavili, da ne bodo streljali, dokler ne bodo streljali nanje. Gorje ti, Janay, če se v tej uri trdno ne odločiš, če v tej uri nisi gospodar nad okoliščinami. Množice naraščajo, njih mrmranje postaja glasneje ta se sprošča v ognju iz pušk, ki pa so seveda nasproti devet čevljev debelim zidovom brez moči. Za Thuriota so spustili vnanji vzdižni most, po katerem je vdrla nova deputacija meščanov, tretja ta najglasnejša, na vnanje dvorišče. Ker se na prijazne besede ni hotela umakniti, je ukazal Launay streljati in dvigniti most. Bilo je le rahlo Iskrenje, toda zadostovalo je, da se vname lahko vnetljivi kaos. Iskrenje je ubilo nekaj ljudi, videli so lastno kri ta vstaja se je sprožila v srdito streljanje s puškami Z viška utrdbe so se vsule lz težkega topa krogle nad glavami. Bastilja je oblegana. Naprej, Francozi, naprej, kdor je Junak ■bode! Zdaj je prišla ura svobode! Naprej Louis Tournay, kolar lz Maralsa, nekoč vojak v polku Dauphtae, strgaj verigo vzdižntjga mostu, čeprav šviga okoli tebe ognjena toča! Louis Tournay stoji na bajonetih, beli! Tri nove meščanske deputacije hočejo pregovoriti Launaya k predaji. Toda oditi morajo med sikanjem krogel lz Bastilje. Kaj storiti? Ognjegasci brizgajo vodo na topove invalidov, da bi zmočili njih zažigalne odprtine, toda brizgalnice ne sežejo tako visoko. Ljudje s klasično izobrazbo predlagajo katapulte, da bi prevrnili zidove. Neki pivovar svetuje, naj bi zažgali Bastiljo z mešanico fosforja ta ter-pentinovega olja, ki naj bi jo s tlačilno črpalko brizgali kvišku. Toda zdaj so prišle tudi francoske garde s pravimi topovi ta izvežbanimi topničarji, zdaj bo bolje. Na notranjem dvorišču Bastilje pa je tik takala stolpna ura, kakor da se ni nič zgodilo. Ob eni se je začelo streljanje, ura kaže zdaj pet, streljanja pa še zmerom ni konec. Globoko spodaj pod oboki slišijo jetniki zamolklo grmenje, kakor da bi se tresla zemlja. Ječarji jim nočejo dati pravega odgovora. Gorje ti, Launay s tvojimi ubogimi sto Invalidi. Broglie je daleč ta njegova ušesa so gluha. Bčsenval sliši, toda ne more pomagati Kaj naj Lauay stori? Samo eno: Bastiljo pognati v zrak. Kraljeva trdnjava se ne sme nikoli ta na noben način Izročiti Zavzetje Bastilje (po starem bakrorezu) Otvoritev stanovskega zasedanja 5. maja 1789 — začetek nove Francije in nove Evrope vsajenih v zidnih spahih, ln tolče z vso silo, dokler ne prebije verige, nakar pade mogočni vzdižni mosfc. Sijajno delo! In vendar so to šele vnanje gradbe. Se se dviga osem sivih stolpov s puškami Invalidov, s kamenjem za tlak in s topovskimi žrelL še zija nepremostljiv jarek s kamnitimi stenami. Toda kako Je medtem v mestu? Pariz je dosegel višek besnosti. . . Vinski trgovec Cholat je postal topnlčar. Le poglejte, kako zna ravnati pomorščak Geor-get, ki je pravkar dospel lz Bresta, s topovi slamskega kralja. Kmalu sta oba sprožila spoštovanje vzbujajočo glasbo. Tudi francoski gardisti so prišli z resničnimi topovi. Z vseh streh ta z vseh oken se siplje v ravni črti ognjena povodenj iz pušk, žal, brez uspeha, kajti zidovi so devet čevljev debeli. Notri leže invalidi na tleh in streljajo udobno, komaj zdaj pa zdaj se vidijo izza zidov njih nosovi. Mi pa streljamo ln padamo in ne napravimo niti najmanjšega vtisa. Naj torej divja ogenj, naj uniči vse, kar je gorljivega. Stražarne in jedilnice invalidov so v plamenih. Neki prismojen lasu-ljar hoče zažgati tudi soliter v arzenalu. Na srečo ga je sunil neki patriot s puškinim kopitom v trebuh in tako preprečil njegovo početje. Da, da, drhal se že oglaša. Tam je mlada, lepa dama, ki jo imajo pomotoma za Launayjevo hčer, pa jo hočejo sežgati na slami. In spet pridrvi neki patriot ln jo reši. Zdaj so privlekli cele vozove slame in sena, ga pometali pred zidove in zažgali. Pravi peklenski dim, hrup ln trušč kakor na sodni dan. Ranjence odnašajo, umirajoči pa prosijo žive, naj vztrajajo, dokler ne pade trdnjava. Toda kako naj pade? Zidovi so tako de- nobenemu drugemu kakor le kraljevemu odposlancu. Kaj pomeni življenje starega moža? Naj se konča vsaj v časti. Ti pa, besneča drhal tu doli, samo pomisli, kako bo s teboj, ko bo Bastilja zletela v zrak! In vendar Launay tega ni storil. Ali ste že občutili, kako srce posameznika polje s srcem celote ? Ali ste že občutili, kako vsemogočen je sam ton velike ljudske množice?. . . . Veliki skladatelj Gluck je nekoč rekel, da je temeljni ton najlepših mest v eni njegovi najlepših oper vzet glasu ljudstva, ki je klicalo svojemu cesarju na Dunaju: Kruha, kruha! Velik je glas človeštva v njegovi združitvi, izraz je njegovih nagonov, ki so vedno resničnejši in iskrenejši od misli. Kdor se jim more upreti, ta stoji nekje onstran časa. Launay ni mogel. Kolebal je med sklepi, upal sredi obupa in ni predal trdnjave. Izjavil je, da jo bo pognal v zrak, prijel je za plamenico, da izvrši svoj sklep, pa ni storil. Nesrečni starec, to je tvoj in tvoje Bastilje smrtni dan. Skozi štiri ure je besnela blaznost. Invalidi so nehali streljati. Iz robcev so si zvezali belo zastavo in z bobni naznanili, da se hočejo pogajati. Celo Švicarji so se naveličali streljanja. Ob vzdižnem mostu so se odprla vratca, kakor da bi želel kdo govoriti. Poglejte Maillarda, urnega moža! Cez prepad kamnitega jarka so položili ploh, ki ga upira močan patriot ob gladkem zidu, in urni možak se vznaša kot golob k Bastilji. Le hitro naprej, urni Maillard! Eden je že padel in leži raztreščen doli v kamnitem jarku. Toda Maillard ne pade. Urno stopa naprej ta steguje roko. Neki Švicar pomoli papir skozi odprtino. Spretni možak ga zagrabi ln se vrne. Pogoji za predajo: Prost odhod za vse! AU bodo sprejeti: Da, pod časno besedo! Vzdl- Človeške in državljanske pravice i Ko je francoska narodna skupščina 4. Vm. 1789. odpravila fevdalne privilegije, je izrekla načela, nazvana »Dčclaration des Droits de 1' homme et du citoyen«, ki naj bi bila nujna podlaga vsem človeškim ustanovam. Ker pa to izjavo na splošno slabo poznamo, naj ponatisnemo plodna gesla, razglašena v prisotnosti in pod po. kroviteljstvom Najvišjega bitja. I. Ljudje se rode ter ostanejo svobodni in enaki v pravicah; družabni razločki se smejo ustanoviti samo na obči koristi. ET. Smoter sleherne politične združitve je ohranitev prirodnih in nezastarljivih človekovih pravic; te pravice so prostost, lastnina, varnost in odpor nasilju. III. Načelo vrhovne oblasti biva bistveno v narodu; noben zbor, noben posameznik ne sme vršiti oblasta, če ta ne izvira izrečno iz naroda. IV. Svoboda je v tem, da moreš početi vse, kar ne škodi bližnjemu. Izvajanje naravnih pravic vsakega človeka ima po takem edino tiste meje, ki zagotavljajo ostalim členom družbe uživanje istih pravic. Te meje more določiti zgolj zakon. V. Zakon sme prepovedati le dejanja, kvarna za družbo. Kar v zakonu ni zabra-njeno, se ne sme ovirati. Nikogar ne smemo siliti, naj počenja to, česar zakon ne vedeva. VI. Zakon je izraz obče volje; vsi državljani smejo osebno ali po zastopnikih prispevati k njegovemu oblikovanju; biti mora eden in isti za vse, bodi si da ščiti ali pa kaznuje. Ker so vsi državljani enaki v njegovih očeh, so takisto vsi pripuščeni k vsem javnim dostojanstvom, mestom ali službam po svoji zmožnosti, pri tem se gleda samo na njih kreposti in njih spretnosti. VII. Nihče ne sme biti obtožen, prijet alt zaprt drugače ko v primerih, določenih v zakonu, in sicer v predpisanih oblikah. Kdor se zavzema za samovoljne ukaze, jih pošilja, izvaja ali veli izvajati, bo kazno. vsn; toda slednji državljan, pozvan ali za- sačen v imenu postave, mora takoj sluša-fci; z odporom se pregreši. VEH. Zakon mora določati le točne tn nujno potrebne kazni. Nihče ne sme biti kaznovan drugače ko na osnovi zakona, postavljenega in razglašenega pred prestopkom, in enakomerno izvajanega,. IX. Ker se vsak človek smatra nedolžen, dokler ga nismo proglasili za krivega, mo. ra zakon zaustaviti vsakršno strogost, ki ne bi bila potrebna, da si zagotovimo njegov osebo, kadar se smatra za neobhodno, prijeti ga. X. Nikogar ne smemo vznemirjati zaradi njegovih nazorov, celo verskih, samo da njih razodevanje ne kali javnega reda, določenega v zakonu. XI. Svobodno izražanje mnenj in misli spada med najdragocenejše človekove pravice; vsak občan sme torej prosto govoriti, pisati, tiskati, vendar odgovarja za to prostost v primerih, določenih v zakonu. xn. Jamstvo človeških in državljanskih pravic zahteva javno oblast; ta oblast je torej ustanovljena v prid vsem, a ne v zasebno korist onim, katerim je poverjena. X13I. Za vzdrževanje javnega oblastva in strošek uprave so skupni prispevki neobhodno potrebni; porazdeliti se morajo na vse občane enako po njih sposobnostih. XIV. Državljani imajo pravo, sami aR po svojih predstavnikih ugotoviti nujnost javnih dajatev, jih svobodno dovoliti, nadzirati njih uporabo, določiti njdh kakovost, višino odrajtovanje in trajanje. XV. Družba sme zahtevati račun od vsakega javnega nastavljenca o njegovem poslovanju. XVI. Nobena družba, v kateri pravice niso zajamčene niti ni določena delitev oblasti, nima pravice do obstanka. XVH. Sivojina je nedotakljiva in sveta. Nikomur se ne more vzeti, razen kadar to izrečno zahteva javna blaginja, zakonito opredeljena, a poprej se moča dati primer, na odškodnina. S poti po Bolgariji V Plovdivu, ob Marici Vožnja iz Sofije v Plovdiv je vožnja na bolgarski jug in hkrati na vzhod: dve strani sveta, katerih prva je ob koncu junija pretila s hudo pripeko, druga pa vabila z lepoto trakijske ravni, ki nanjo že diha iz daJjave črno morje, železniška zveza je iste kakor za pot v Carigrad. Ko poslušaš enakomerne udarce koles, ti od utrujeno, sti zapoje tolažilna melodija: Carigrad ... Nemara je bilo v zvoku tega imena malce fantazijskega hladila zoper čemečo vročino, ki je legla tudi v vagon brzca in se ni da.la odpraviti niti s prepihom. Zdelo se je, da so rumene lehe žita po poljih razbeljene od sonca, človek bi pri odprtih očeh zasanjal o zelenem hladu gorskih dolin, kjer brizga izpod skal ledena voda... Toda — glej, železna cesta se vedno bolj dviga, že smo v Rodop&h. A tudi iz njihovih bolj skromnih gozdov ne doteka kdo ve kaj hladnih valov. Vse sape so zastale. Rumen poletni popoldan suši trate, ki so že dolgo izgnbdle barvo svežega klorofila. Listam po »La Bulgarie tourfstigue«, M ml jo je pozorni Bojan Bolgar na sofijskem kolodvoru stisni v roko, ln srknem kdaj končal šele proti jutru. Na bojišču je oble. žalo nekaj mrtvih in onemogla žrtev za. poznelega Morfeja. Drugega dne sem poiskal v Narodni biblioteki pisatelja in knjižničarja Viča Ivanova. Avtor edine bolgarske knjige o Meštroviču me je sprejel s slovansko širino in poskrbel pri občini za koči jaza, ki mi je bil na razpolago do večera. Ravnatelj Narodne bilioteke in muzeja Dimitr Con. č e V,, avtor krasne znanstvene publikacije »Prinosi k'm starata istorija na Plovdiv«, ki mi jo je bdi poklonil za spomin, me je ljubeznivo vodil po muzeju in knjižnici. Plovdivska Narodna knjižnica je najstarejša v Bolgariji in šteje nad 200.000 zvezkov, med tem ko so v muzeju, čez mero zaba-sanem kakor vsi provincialni muzeji, ki ne uživajo široke finančne naklonjenosti centra, zbrane nekatere prav zanimive starine. Zlasti preseneča dobro ohranjena plastika grške in rimske dobe, delo lokalnih mojstrov, ki so svoje heJenistične vzore cepiM na trakijska izročila. Numizma mm' ""i pa kdaj pcfflrek vina: še nikdar se mi ni zdelo tak nebeški nektar. Vozimo se mimo kopaliških mest, kakor sta Kostenec. Banja m Sota—Dervent. V slednjem je mL neradna voda, ki Ima Izmed vseb voda Balkana najmočnejšo radijsko emanadjo ln temperaturo 65*. Zares, v tem trenutku je čtlvo o tej vroči vodi kaj malo zanimivo. Naša razpoloženja dostikrat zavise od temperature in oto vročih dneh se na mah zalotimo pri simpatijah s tisto, ki je blizu ničle. No, naposled se le večeri. Pri Pazardjl-ku smo že dosegli obrežje reke Marice. Ve. čemi odsevi se zrcalijo v njeni vodi, nekje zadaj so riževa polja. Pri Bataku se vzbujajo misli na strašen pokol j, ki so ga izvršili 1. 1876 turški bašibozuki. Prebivalstvo se je bilo zaprlo v cerkev, a to je divjakom samo olajšalo klanje; pravijo, da se še dan danes poznajo na zidovih cerkve sle. dovi krvi. Ne vem, ali je ta pokolj opisan v kakšnem epičnem delu; spomnil sem se Maeterlinckove proze »Le Massacre des Innocents«, spisane s slikovitostjo flam. skih mojstrov; kdor bi opisal pokolj v Bataku, bi bil moral imeti Zolajevo pero za slikanje »la bete humaine«. Pri Pečeri je bila skoraj že noč in ob progi si videl delavce, ki so spali na prostem, pogrnjeni z odejo in s šopom sena pod glavo. Pod dolgim pasom bregov so se pojavljali otoki luči iz teme, ki je nalahno zavila ravan. S polj je prihajal prijazen dih hlada in vlage. Na mah so zasijale luči Plovdiva. Tisti večer sem si ga ogledal bolj malo in če me je možnost, da čujem kaj domačih narodnih pesmi, zvabila na vrt »Kame. niee« odkoder se je oglašala »pevač ca«, je bilo razočaranje tem večje, ko sem slišal, da poje debeluška v tujem jeziku. V hotelu »Pariz«, kjer sem se nastanil, me je nagovoril slovenski vratar, rojak iz Kamnika, ki pa je pozabil svoj materinski govor. Dejal je, da je v Bolgariji na moč zadovoljen. Noč je bila vroča, še ob enajstih so se v parku ob uiici Knjaza Borisa igrali otroci in mož v »orientalski kavarni« je imel polne roke dela z mešanjem bože limonade in drugih hladilnih pijač. Človek ni vedel, kam naj bi se dal, in če je šel preizkušat posteljo, se je spustil v boj s sofrr- 1 .,pcm in komarji, ki se je tična zbirka je tem zanimivejša, ker so v Plovdivu — rimskem Philippopolisu — nekoč kovali cesarske novce, ki kažejo razne krajevne simbole in legendarne like, med njimi Orfeja, ki so svojo liro kroti zverine, dalje boginjo reke Hebre — današnje Ma. rice — slonečo na pečinah ob bistrem rečnem toku. Sam cesar Trajan, ki o njem pravi srt>ska narodna pesem: U cara Trajana kozje uši, je dal temu mestu ime po sebi: Ulpia Trimontium. Ta »trigričnik« je prav zaradi svojih gričev, ki jim pravijo Bol. gari tepč, nenavadno slikovito mesto. Z uslužnim Vičom Ivanovim sva se na kočiji povzpela na enega izmed gričev, kjer je na vrhu spomenik Rusom, ki so v osvobodilnih bojih padli v okolici Plovdiva. Odtod se odpira eden najlepših razgledov, kar jih nudijo bolgarska mesta: z vso plastičnostjo stopa pred nas sam Plovdiv, ki se je stisnil okoli čudnih skalnatih gričev kakor piščanci okrog kokelj; človeku se zdi. da se le trudoma, nekako proti svoji volj; širi na okoliško ravan, po kateri se vije široki pas Marice in ki jo obrobljajo vrhovi starega Hemusa (Balkana) in Rodopov. Pra. va geološka zastavica je vprašanje, kako je na tej ravnici nastalo ali zaostalo teh petero »tepet«, ki so vtisnili Plovdivu in okolici tolika j značilne poteze. Toda okrog njihovih prastarih skal, morda ostanka nekdanjega vmesnega gorovja med Rodopi in Balkanom, se oklepa vsa zgodovina tega danes cvetočega mesta, ki šteje že nad 100.000 prebivalcev. Sem polagajo del častitljivih legend o pravljičnem grškem .pevcu Orfeju, čigar lira je s svojimi zvoki očarala samo prirodo — onega Orfeja, ki je začetnik orfijskega kulta in mistične poezije. Njegov učenec Eumopel je dal te. mu trakijskemu selšču prvo znano ime (Eumolpiad). Med temi skalnatimi griči je Filip H. kralj maceclonski, naselil tisoče kaznjencev tu je v rimski cazarski dobi gradil še danes delno ohranjeno trdnjavo cesar-filozof Mark Avrelij, čigar samogo-vori so nam tolikokrat vir meditacije in tolažbe. Tu so bile po ukazu cesarja Cara-calle trakijske aleksandrinske igre v spomin na Aleksandra Velikega. V tretjem stoletju so Goti pomorili na tem mestu 100.000 ljudi. Mesto, ki ima tri akropole, J* s mrajo oteoBco obsežna nekrapoia, kjer pogosto odkrivajo trakijske, grške, rimske in bizantinske grobove. Okoli teh »tepet« je nekoč hodil zamišljeni vodja križarjev Godefroy de BouiUan, v njihovi senci je preživel šest mesecev Friderik Rdečebra-dec. Kakšne senoe preteklosti se oklepajo mesta, ki je v današnji Bolgariji drugo po pomenu ln velikosti... Nekdanje glavno mesto Vzhodne Rume-lge, ki je bilo bolgarsko še v srednjeveškem carstvu Simeona Velikega in ki ga je otomanska sužnost za dolge vekove osiromašila te imelo v bolgarskem preporo- 1. Mm •utoOjiMa tmmtjB. 1 m deloval znameniti slikar Zaharij Zograf, sin ustanovitelja samokovske šole H ris ta Dimitrova, sorodnika očeta Paisija. Tu se je jela prebujati delno pod vplivom fran. coske revolucije in ob sodelovanju dubrov-niških kolonistov, ki so delovali tudi v Plovdivu, bolgarska narodna zavest Plovdiv, ki je prvi slavil praznik sv. Cirila in Metoda, se je obračal zoper dvojno suženjstvo: turško, ki je bilo bolj fizično in politično, in grško, ki je zasužnjilo preko cerkve duha in z »grekizacijo« oviralo razvoj avtohtone bolgarske kulture. O kuL turni vlogi Plovdiva, ki danes tekmuje s Sofijo ki ki je zlasti pomemben kot eno najpomembnejših središč bolgarske upodabljajoče umetnosti, bom še pisaL Za sedaj zadoščaj opazka, da so v Plovdivu bili pred šestdesetimi leti kulturno višje kakor v Sofiji, a danes gledajo malce ljubosumno na centralizujoči kulturni vpliv bolgarske ■ i .i ii lnl.i k, prestolnice n lizma. obujajo program regiona- Slovenski popotnik se v tem mestu kaj. pak spominja profesorskega profila našega Antona Bezenška, pisca knjige o Srbiji in Bolgariji, ki smo jo prebirali še v ljudski šoli in si obujali prvo nostalgijo za daljnimi Rodopi in za reko Marico, ki nam je v duhu toplo zašumela, ko smo za časa balkanske vojne poslušali z gramofonskih plošč himno »šumi Marica«. Sprehodi po plovdivskih ulicah pričajo, da je mesto docela prebolelo potres L 1928 in da se vzlic neobilnim sredstvom neugnano modernizira. zapuščajoč nekje v stranskih ulicah pod svojimi »tepeti« sledove romantičnega Plovdiva z njegovo vzhodnorumelijsko, turško in še starejšo fiziognomijo. V Trgovski ulici me je presenetilo nenavadno število advokatskih pisarn. Med njimi je tudi organizator Bolg.-jugoslov. društva dr. Nikola B a 11 o v, ki me je sprejel s pri. jateljsko pozornostjo. Zvečer, ko so se nekje nad starim Hemusom dolgo in trdovratno utrinjali bliski in osvetljevali s fantastično lučjo plovdivske akropole in ka-meniti relief mirnega mesta, smo se šesta, li na Bunardžiku z njim, z Vičo Ivanovim, s Sevastianom Minkovskim in z drugimi našimi prijatelji. Nevihta se je podila nad trakijskimi polji in brzela od Črnega mor. ja v balkanske gore, toda Plovdivu ni naklonila milosti dežja. Poslala mu je samo hladni veter, ki nam je pihal v obraz na terasi, kjer smo pokopavali tropsko vroči dan in dvigali čaše vina v slavo tega mesta, ki se je zvalo Philippopolis po Filipu kralju macedonskem in ki je danes eno izmed središč slovanske Bolgarije .. pra vi jeni dati kri za transfuzijo nuijoft* cem. Da so v tako kratkem času organizirali to velikansko število ljudi, Id bodo morali biti v primeru potrebe polni požrtvovalnosti in odgovornosti, in to na čisto prostovoljni podlagi, jasno kaže, kako se Anglija zaveda, da bo bodoča vojna zanjo čisto drugačna, kakor so bile vse pretekla. Anglija ni Imela nikdar strelskih jarkov, njeni domovi niso bili nikdar razrušeni, nikdar niso poznali med seboj vojnih bo* guncev. Z letali ne bo Angliji v bodočnosti prizanese na nobena vojna grozota. Na- Oboroževanje Anglije Polni razmah vojne Industrije — Tisoč novih letal na mesec — Protiletalska obramba — Angleška vojska Vrednost prostovoljstva — Propaganda London, B. julija Ko se je admiral Usborne povrnil s potovanja po južnovzhodnih evropskih državah, je v Londonu s smehom' pripomnil, da je dobil v Ljubljani vtis, da »vedo vse o Shakespeare-ju, a ničesar o drugih angleških silah«. Gotovo je on že sam povedal svojim ljubljanskim poslušalcem, kakšno vojno silo predstavlja sodobna Anglija na morju, v zraku in na suhem. Vse to je pa bilo še zgodaj spomladi in od takrat se je marsikaj spremenilo. Razumljivo je, da je težko ugotoviti, kako je prav za prav s številkami oboroževanja. Splošno znano pa je, da so zadnji meseci prekosili vsa pričakovanja ln pustili številke v programih daleč za seboj. Kakor vse kaže, je trajalo nekaj mesecev, da so pognali v obrat vso ogromno mašinerijo angleške vojne industrije, a zdaj, ko je v polnem teku, proizvaja več in hitreje, kakor so to računali. Ministrstvo za dobave obstoja že nekaj mesecev in ima gotovo svoje zasluge pri tem. če primerjamo, da so ga med svetovno vojno ustanovili šele leta 1916, vidimo, v koliko je zdaj Anglija na boljšem. Med vsem je posebno graditev zrakoplovov daleč prekosila vsa pričakovanja. Danes lahko zgrade angleške tovarne do tisoč aeroplanov na mesec in ni treba posebej pripomniti, da to proizvajalno možnost tudi v polni meri izrabljajo. S tem pa najvišja proizvajalna možnost še ni izčrpana in brez dvoma se bo ta številka v prihodnjih mesecih še zvišala. Na drugi strani pa seveda tudi Nemčija in posebno Italija že precej časa sem delata s polno paro. Največji napredek v angleškem oboroževanju pa se tiče topov za obrambo proti zračnim napadom. Lanskega septembra ni bilo bolj klavrnega in pomanjkljivega poglavja v angleški obrambi od protiletalske obrambe. V takratni krizi — to je naknadno priznal sam vojni minister v spodnji zbornici — so Imeli za vso obrambo Londona na razpolago le okoli sto protiletalskih topov, a še za te niso bili prav gotovi, če bi vsi streljali. Danes pa se pritožujejo, da so Francozi prepočasni s svojim oboroževanjem in da jih že nekaj tednov iz Anglije zakladajo s temi topovi. Torej mora biti tukajšnjim potrebam več ali manj zadoščeno. Pozabiti ne smemo, da ima pri vsem tem Anglija še možnost, da jo tudi njeni dominioni zalagajo z orožjem in letali. Kanada je že pred meseci dobila naročila za letala. Kakršnokoli stališče bodo že zavzeli angleški dominioni v bodoči vojni, naj bodo že poslali svoje moštvo na evropske fronte ali ne, gotovo se ne bodo branili naročil za orožje in letala ter s tem zaslužka. Da je angleška mornarica na svetu največja in najmočnejša, to samo na sebi še nič ne pomeni. Anglija je v takem položaju, da lahko rabi vso svojo mornarico, pa se bo izkazalo, da je še vedno premajhna. Tega se tu dobro zavedajo. V zadnjih mesecih so ladjedelnice dobile naročila, ki presegajo po obsežnosti vse. kar je bilo kdajkoli prej naročenega. V nasprotju z Nemčijo in Italijo, ki polagata največjo važnost na podmornice, Anglija gradi svojo mornarico rušilcev, ki jih je zdaj 36 v delu. Ti so predvsem potrebni v obrambni vojni, proti napadom podmornic in pa kot spremljevalci velikih bojnih ladij. Kako pa je z angleško vojsko, moštvom ? Redna poklicna vojska ni velika, komaj dobrih 200.000 mož, pa še ti so raztreseni po vsem imperiju: Indiji, Palestini in Egiptu. A važno je dejstvo, da traja minimum službe v armadi pet let. Država ima pravico, da jih po dovršeni 9lužbi pokliče v službo kot rezerviste do 45. leta. Tako se to temeljito izvežbano jedro vojske v primeru potrebe lahko precej razširi. Nova pridobitev na vojaškem polju je zdaj obvezna služba za letnik 1920-21. Imenujejo jih miličnike. Vsi smo se čudili, s kakšno hitrostjo in rednostjo so spravili v življenje te nove zakone. Komaj dva meseca je od tega, kar so izšli. Vsi nabori in zdravniški pregledi so se že izvršili in potrdili so nekaj čez 200.000 miličnikov. Sredi julija začne že prvih 40.000 služiti svoj redni polletni rok. če pomislimo, da so morali začeti pri tem prav od vsega začetka, ni to majhna reč. Od vojašnic, uniform pa tja do oficirjev, z vsem so jih morali preskrbeti v tem kratkem času. Končno je še tako zvana teritorialna armada, ki pa temelji na popolnoma prostovoljni priglasitvi poedincev. To so moški vseh slojev in poklicev do 45. leta, ki se v prostih večerih in week-endih, en mesec pa v poletnih počitnicah vežbajo pri svo- jem oddelku. V zadnjih mesecih je število teh zraslo na pol milijona in prav vsi vojaški oddelki so zastopani med teritori-jalci: pilotski, artiljerijski in predvsem je v njihovih rokah obramba proti zračnim napadom. Enako so se tudi ženske organizirale za prostovoljno vojaško službo, in sicer s petimi oddelki: pomožni teritorialni (predvsem transport in preskrba), pomorska služba (kuharice na ladjah in podobno), zračna služba (na aerodromih) ter am-bulančna služba in kmetijska vojska (delavke na polju). Vsi ti oddelki imajo moškim slične uniforme, če še zdaj svet ne razume, da Anglija misli resno z vsemi temi vojnimi pripravami, ne vem, kakšnih novih dokazov bi še bilo treba. Poleg vseh teh vojaških organizacij imamo več ko milijonsko organizacijo civilistov, ki so ponudili svojo pomoč za primer zračnih napadov. Krajevne občine, ki imajo te organizacije v svojih rokah, vežbajo zdaj te prostovoljce, ki bodo odgovorni za boj proti plinom, ognju, eksplozijam. Evakuacija otrok in starejšega prebivalstva iz ogroženih mest spada pod ta oddelek, enako prva pomoč, ki je izdelana tako temeljito, da pripravljajo zdaj celo imenik 100.000 zdravih ljudi, ki so pri- sprotno, ogromna mesta bodo grozote povečala. Tolikokrat smo omenili prostovoljne«* na teh straneh, da zasluži, da se malo dalje časa pomudimo pri tem pojavu. Morala naroda ni namreč najmanj važna V primeru vojne. Angliji se gotovo nI treba ničesar bati v tem pogledu. Najprej Je že značaj naroda kakor ustvarjen za dobro in zanesljivo službo. Potem so vse razmere take, da ne kličejo po uporu — in razmere so bolj kakor karkoli drugega, kar ustvarja potrpežljivost in vdanost voditeljem. če se bo Angliji slabo godilo v vojni, bo za to dolžila svoje vojne nasprotnike ln to ji bo pomagalo naprej. Mnogo bolj nevarno bi bilo, če bi ljudstvo dolžilo svoje lastne voditelje za vso nesrečo. S tega vidika bi se dalo končno celo Chamberlainovo politiko zagovarjati. V zadnjem letu so ga tako raz vpili za »moža miru«, da mu nihče ne more očitati, da M brezvestno ali malomarno zavedel svojo deželo v vojno. Njegovi nasprotniki ga seveda dolžijo, da ne bi nikdar prišlo tako daleč, če ne bi on toliko govoril o miru, a to za široko javno mnenje ni tako lahko razumljivo in preprosto, kakor premiero-va mirovna politika. To nas privede do propagande, ki igra tako važno vlogo v vojni, da o njej upravičeno pravijo, če že ne izvojuje zmage, vsaj prepreči pogubo, ako jo vlada prav uporablja. Hitler pravi v svojem »Mein Kampf«, da zadnje vojne niso dobili vojaki zavezniških sil, ampak propaganda, ki je prihajala lz Londona. Na Dunaju so bili vsa leta po vojni prepričani, da je bil Wickham Steed bolj kriv razpada stare monarhije, kakor katera koli druga sila. Anglija je res v zadnji vojni zaposlila vse svoje največje pisatelje in novinarje po propagandnih uradih, G. H. Wells, Arnold Bennett, Northcliffe, Beaverbrook, Seton Watson, Wickham Steed — to je le nekaj najpomembnejših imen iz one dobe. Danes je polje za delovanje propagande še veliko širše kakor je bilo v oni dobi, saj takrat predvsem radio in film še nista bila tako razširjena ko danes. Kako se bo Anglija zdaj lotila tega posla, ne moremo reči. Ali začetek je bil nekam nesrečen, ko je ministrski predsednik naznanil, da se »British Council« in »British Broadca-sting Company« podredita vodstvu lorda Pertha, ki postane v primeru vojne propagandni minister. Lord Perth je bivši veleposlanik v Rimu in ga dolže, da v svoji dosedanji karieri ni pokazal nobenih posebnih sposobnosti za tako važno in odgovorno mesto. Kar pa se je jasno pokazalo zlasti v zadnjem času, ko so toliko pisali in govorili o propagandi, je, da Angleži po svoji naravi res iSkreno mrzijo vsako propagando. To je sama po sebi zelo prijetna poteza angleškega značaja, v vojni pa nič kaj koristna. Lynx Poljski obrambni trikot Pred kratkim je obiskal Poljsko belgijski vojaški strokovnjak Robert Leurquin, ki je o svojih vtisih napisat v belgijskih in francoskih listih več člankov. Iz njegovih izvajanj o gospodarsko-vojaški pripravljenosti Poljske posnemamo med drugim naslednje informacije: Poljska je v morju narodov otok brez naravnih obrambnih meja. Njena 2000 km dolga meja z Nemčijo tvori polkrog, ki objema Polsko kot klešče. Navzlic tem strateškim neugodnostim pa Poljaki mnogo zidajo na sposobnost spretnega manevriranja svoje vojske. Ne sme se prezreti, da tvori poljsko ozemlje za moderne vojske, ki so navezane na ceste, zelo nepri-kladen teren. Poljsko-nemško mejo seče v celoti le pet za avtomobile porabnih cest. Poljske ceste zlasti ne poznajo trdnih betonskih mostov, ki bi prenesli večjo težo. Vojno industrijo je Poljska v glavnem razmestila ob vznožju Karpatov. Poljska vojska bo morala gledati, da je sovražnik ne odreže od tega prepotrebnega zaledja. Poljska namreč ni mogla doslej izgotoviti piimerne zalogg orožja in municije. Da bi zavarovala težko industrijo v Gornji Šle-ziji, se je Poljska pred nekaj leti odločila za zgraditev tako zvanega »obrambnega trikota«, ki tvori najboljšo zaščito neposrednega zaledja. Ta trikot tvori veriga utrdb v dveh nadstropjih po zgledu belgijskih obmejnih utrdb. Sleherni objekt ima stalno posadko 25 mož. Ta posadka lahko sovražniku 8 sredstvi ki so ji na razpolago, prepreči uporabo cest, ki so v tem predelu precej goste. Vendar pa te naprave niso mogle povsem zavarovati poljske vojne industrije. Zato se je Poljska odločila, da svojo vojno industrijo prenese bolj proti jugovzhodu. Baza obrambnega trikota Poljske so sedaj Karpati z glavnim oporiščem nekako v San-domierzu, v razdalji kakih 200 km od nemške in okoli 300 km od ruske meje. Prejšnje oporišče v mestu Ostrowiec je postalo preveč izpostavljeno, zato se je vlada odločila, da bo vso vojno industrijo koncentrirala v okrožju okoli Sandomierza. Povsod v tem predelu rastejo nove tovarne iz ta! kakor gobe po dežju. V kraju Sta-lowa Wola je nastalo celo »jekleno mestom Ako se upoštevajo omejene finančne možnosti Poljske, se lahko to njeno vojaško delo smatra za gigantsko. Potrebno bo le še večje število strokovnjakov, a tudi večje rezerve surovin še manjkajo. Rusija v vojni Neki A. M. objavlja v pariškem »Temp-su« po podatkih generala Krivickega v ameriški reviji »The Saturday Evening Post«, ki izhaja v Philadelphiji, pregled ruske udeležbe in vloge v španski državljanski vojni. h čemur pa iz previdnosti pripominja, da se o popolni zanesljivosti objavljenih podatkov ne more govoriti. Posnemamo nekaj zanimivosti po navedenem viru. Krivicki, bivši sovjetski general, ki je ob izbruhu španske državljanske vojne vodil rusko informativno službo iz zapadne Evrope s sedežem v Haagu, obeležuje najprej Stalinovo zunanjo politiko kot »politiko strahu pred morebitno izolacijo«, pri čemer opozarja na nekdanje Stalinove napore za sporazum z obema zapadnima demokracijama, ne da bi se zaradi njih povsem odpovedal možnostim sporazuma z Nemčijo. V Španiji je nameraval Stalin utrditi pozicijo, ki bi mu dovoljevala to igro na obe strani. Zanimivo pa je, po sodbi Krivickega, da se Stalin v špansko zadevo nikdar ni vrgel z isto odločnostjo kakor Italija in Nemčija. Dne 28. avgusta 1936 — torej sredi španske državljanske vojne — je Stalin dal objaviti dekret, ki prepoveduje sleherni izvoz orožja in municije v Španijo. Sele nekaj tednov nato se je na seji Politbiroja odkrito izrekel za vmešavanje v špansko državljansko vojno s takojšnjo pomočjo republikancem. Toda še tedaj je Stalin iz strahu pred komplikacijami priporočil največjo previdnost in je vsem glavnim agentom naročil, naj ne silijo preveč v bojne linije. Zanimivo je nadalje, da je za zalaganje z orožjem dal ustanoviti povsem zaseben sindikat, ki je moral prevzeto blago ta- koj plačati v denarju, prevažati pa so ga smele samo španske ladje. Pač pa so istočasno razni ruski agenti po Evropi nakupovali orožje za Španijo v raznih evropskih državah. V načrtu je bilo, da se vse dobave ruskega orožja izvrše preko francoskega ozemlja, zaradi opreznosti francoskih oblasti pa se je bilo treba posluževati drugih poti, kar je večkrat uspelo s sodelovanjem nekaterih južnoameriških diplomatskih in konzularnih zastopnikov. Ruske ladje so tako večkrat plule pod tujimi zastavami. Prve pošiljke orožja so po zatrjevanju Krivickega prišle v Španijo šele sredi oktobra 1936. Tako zvana »mednarodna brigada«, ki so jo sestavljali izključno komunisti, je nastopila tik pred Francovim prihodom pred Madrid. V njej ni bilo niti enega Rusa, čeprav je štela okoli 15.000 vojakov, od katerih jih je najmanj 500 do 600 prišlo iz Rusije. Vodstvo nad to brigado in vse tehnične posle pa je opravljalo samo sovjetsko vojaštvo, v celoti- okoli 2000 oficirjev in podoficirjev. Vsi ti pa so bili ves čas po večini v ozadju, z izjemo pilotov letal in tankov. Vrhovno vodstvo vseh teh čet je bilo izročeno generalu Bercinu, v Kataloniji pa generalu Akulovu. — Vri, Id mnogo jedo tn stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čafio naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. K neuradni vojni na Daljnem Vfchodu Oljska gora I v nevarnosti Dva, Id rta se za nekaj časa poročila Britsko kolonialno ministrsbv© sporoča, da je Oljska gora v nevarnosti, da jo pokrijejo stavba. Slavni hrib Je popolnoma T zasebni lasti, tako da oblasti spričo nezadržnega gradbenega gibanja t Jerusale. mu nimajo možnosti, da bi trajno zavirala gradnjo novih hiš na Oljski gosi. Kolonialno ministrstvo predlaga, naj bi se osnoval trust, M. bi Oljsko goro kupil in Jo proglasil za narodno last. Ce se bo to zgodilo, bodo znova nasadili oljke na njej in ostala bo za vedno romarski kraj krščanstva. Ta čas imajo oljke na Oljski gori samo na vrtu Getzemanu ki pripada že 250 let frančiškanom. TI so tam zgradili tudi novo, veliko cerkev. Štorklje iz valilnice Znana filmska igralka Annabella In Igralec Tyrone Power sta prispela na svojem poročnem potovanju v NeapelJ Zlato iz kamnov Romantična zgodba v treznih časih V nekem javnem parku v Chicagu je policijska patrulja pred nekoliko nočmi opazila moža, ženo in štiriletno deklico, ki so ležali tesno drug ob drugem na tleh in spali. Pod glavami je imela bedna družina vreče ln v vrečah so bili kamni, kakor so policisti ugotovili. Spravili so jo do najbližje policijske stanice, kajti prenočevati v tem parku ni dovoljeno. Na policiji je mož povedal, kaj je s tistimi kamni, ki so jih imeli v vrečah pod glavo in od katerih se niso hoteli ločiti. McDermott, kakor se je mož imenoval, je bdi odšel z ženo in otrokom, da bi poskusil svojo srečo kot iskalec zlata. Našel je končno, kar je smatral za zlato žilo, in odpravil se je domov, da bi dal kamne, ki jih je odlomil, preiskati. Po poti mu je zmanjkalo vsega, z velikim trudom so si morali naberačiti kar so potrebovali za življenje, kajti kamnov ni hotel vzeti nihče v plačilo. Policisti, ki so' slišali to zgodbo, so priredili zbirko med seboj in so McDermottu ta. ko pomagali, da je prišel do zavoda, kjer je dal svojo najdbo lahko preiskati. Lahko si mislimo, da je bil nad vse vesel, ko so tam ugotovili, da je v kamnu izredno visok odstotek zlata. Zemljišče, ki si ga je iskalec zlata zagotovil, je vredno najmanj 200.000 dolarjev... Indijanska princesa — doktorica Prvi indijanski študent, ki je na vseu . . , - -4 i A. L-črla 19. stoletja. Toda temu veku, ki Je sprejel ideal francoske revolucije, bo ostal v vseh minljivih teminah sloves nove Peri-klejeve dobe in zbegani narodi bodo nekoč še iskali črepinje malikev, ki jih danes s slepo strastjo razbijajo ... Zapiski V članku »France Mesesnel, Janez in Jurij gubic« (Jutro, 13. t. m.) je tiskarski škrat izpustil pod sliko napis: Slikar Janez feubic. Mičun M. Pavičevic in Mate Hanžekovič sta izdala v Zagrebu obsežen roman z naslovom »Na prelomu«, ki obravnava črno goro od petdesetih let preteklega stoletja do zedinjenja 1. 1918. Iz spisov F. X. Salde je izšel pri Melan. trichu v Pragi nov zvezek, ki združuje pod naslovom »Kritičke glosy v nove poes.i če. skč« šaldove kr.tike o najvažnejših pojavih v češki poeziji, prozi in dramatiki zadnjih dveh desetletij. V prvem delu obsežne knjige (536 str.) so objavljeni nekateri šaldo- vi spisi o problemih sodobne poezije, izmed katerih sta posebno pomembna dva daljša članka: »Iz alkimije moderne poezije« in »O današnjem položaju pesniške tvorbe«. Tu razglablja šalda predvsem na pojavih v sodobni francoski literaturi filozofsko in umetniško problematiko današnjega pesništva. ki jo predvsem označuje stremljenje po »absolutni liriki«, šaldova knjiga je tehtna novost na češkem knjižnem trgu in nov korak k uresničenju načrta, da dobe Čehi v okusni Melantrichovi izdaji zbrano delo enega svojih največjih slovstvenih sodnikov in vzornikov. Maksim Gorki: »POLETJE». Pravkar je izšel v založbi »Delavske Politike« Maksi-ma Gorkega socialni roman »Poletje«, v prevodu A. Tanea. Je to eno najlepših in najznačilnejših del velikega ruskega pisatelja. V njem nam opisuje obdobje caristič. ne reakcije po ponesrečenem poskusu prve ruske revolucije leta 1905., kakor se je oči-tovala na ruskem podeželju in nam na umetniški način prikazuje socialne razme. re v nekdanji ruski vasi, ki je bila brezobzirno presekana v dve neenaki polovici; na eni strani revno »mužičje«, ki mu je primanjkovalo zemlje in je bilo zato v vsem odvisno od peščice veleposestnikov, na drugi strani vaški veljaki ki so z brezobzirnostjo ali z zvijačo spravljali vedno več zemlje pod svojo oblast, revne bajtarje pa pod svojo gospodarsko in politično od. visnost. V tako vas pride Gorki kot ilegalni propagandist pod tujim imenom in išče stikov z naprednejšo vaško mladino. Začne se tiha, a srdita in vztrajna borba za kmet-ske duše, da se jih vzdrami iz otopelosti in osposobi, da se zavedo svojega položaja. Značaji in liki so mojstrsko orisani. Obsega 156 strani osmerke in stane le 10 din. Spomine na ruskega pesnika Majakov. skega, eno najznačilnejših literarnih figur v prvem desetletju ruske revolucije, je objavila v Parizu ELsa Triolet v knjigi z naslovom: »Maiakovski, poete russe. Souve-nirs.« »La Croisade gamče« je naslov značilnemu idejno.kritičnemu spisu, ki ga je objavil pri Denoelu v Parizu Louis Roubaud. V njem označuje »religijo fizične moči«, v čije imenu skušajo nekateri organizirati nove »križarske pohode«. Prognoze za maratonski tek (Pred pričetkom L dela drž. lahkoatlet-skega prvenstva v Ljubljani) Razen desetoboja bo na drž. atletskem prvenstvu v Ljubljani najbolj ogorčena borba v maratonskem teku, v katerem so slovenski tekači dolgo vrsto let zmagovali in upravičeno nosili naslov najboljših jugoslovenskih dolgoprogašev. če pogledamo 11 let nazaj, to Je v leto 1928, in nato zasledujemo vae maratonske teke za drž. prvenstvo do letos, vidimo, da pripada slovenskim atletom devet zmag, zagrebškim pa dve. Poseben rekord je v tej disciplini dosegel bivši član ljubljanske Ilirije Stane šporn, ki je zmagal na tej progi kar osemkrat zaporedoma, in sicer od 1. 1928 do 1935, ko je beležil zadnjo zmago. Na višku je bil šporn L 1934, ko je na V. balkanskih igrah v Zagrebu zasedel drugo mesto z dosedaj v Jugoslaviji najboljšim rezultatom 2:58.19. Naslednje leto (1936) je bil favorit za zmagovalca mladi Kvas, tudi član Ilirije, ki je v resnici vodil po vsej progi, toda nekaj kilometrov pred ciljem je omagal in odstopil. Tako je po dolgem pripadla zagrebškim športnikom maratonska zmaga. Zmagovalec tega teka je bil Belas (SK Marathon). L. 1937 je bil maratonski tek zopet v LJubljani (v okviru troboja Ljub-ljana-Zagreb-Beograd) in se je končal z zmago Tavčarja (Primorje), dočlm je bil drugi Jančar (Litija). Izgubili pa smo Slovenci to prvenstvo ponovno lani, ko je po zelo hudi vročini zmagal nepričakovano Zagrebčan Krajcar Franjo, član HSK Concordia. Ta tek so izvedli v Beogradu ▼ taki vročini, da je ogromna večina tekačev, med njimi tudi odlični madžarski maratonci, morala med tekom odstopiti Kljub temu, da je Krajcar lani zmagal v odlični mednarodni konkurenci, moremo pričakovati, da bodo letos zmagali zopet naši tekači in si ohranili sloves naj vzdržnejših tekačev Jugoslavije. Tekmovanje bo tem bolj zanimivo, ker bosta prvoplasirana tekača zastopala Jugoslavijo na X. balkanskih igrah v Atenah in velja obenem tudi kot začetek letošnjega troboja Ljubljana—Zagreb—Beograd, ki bo meseca avgusta v Zagrebu. Favoriti za letošnji maratonski tek, ld Je dolg 42195 m, so poleg Krajcarja fie Kvas (Ilirija), ki bo posebno nevaren konkurent lanskemu prvaka, Tavčar (Primorje), Knez (Trbovlje) in Sporn (SK Jugoslavija, Beograd), ki je Se zmerom kljub svojim letom nevaren tekmec, kar je pokazal lani na balkaniadi v Beogradu, kjer se je plasiral na maratonskem teku kot prvi Jugosloven. Proga za maraton to pot ne bo vodila — kakor običajno — do Lukovice in nazaj, temveč je speljana bolj izven glavnih cest. Tekla bo iz Stadiona po Vovodovni cesti do Kleč, nato do Vižmarij, v Tacnu preko Save, Šmartno, Skaručna, Vodice, Smlednik, prešla v Mednem na državno cesto, Medvode, Medno, Vižmarje, Kleče, Stadion. Ta proga bo za tekače mnogo prikladnejša od prejšnje, ker ima zelo malo vzpona, ni toliko prometna in zato manj prašna, razen tega bodo tekli od Smart-na do Vodic v senci, tako da smemo pričakovati, če ne bo prevelike vročine, prav dobre rezultate. Razen teka v maratonu bo zelo zanimiv in napet tudi tek na 3000 m preko zaprek, na katerem bodo nastopili najboljši jugo-slovenski dolgoprogaši, razen onih, ki bodo tekli maraton. Predvsem se bo vodila borba med drž. rekorderjem na tej progi Krevsom, ki bo to tudi njegov prvi letoS-nji nastop, Bručanom, drž. rekorderjem na 10.000 m, Kotnikom, ki brani drž. rekord na 5.000 m, in slednjič še med Glo-narjem, Kienom in Srakarjem Ivanom. SPOR? Gorske dirke na Jezerski vrh Za to nedeljsko motorno dirko je prijavljenih že nad 30 vozačev Samo še dva dneva nas ločita od velikih gorskih motodirk na Jezerski vrh, ki bodo prav gotovo letos med največjimi in najzanimivejšimi tovrstnimi športnimi prireditvami v Sloveniji. Ker bo konkurenca zelo močna, je upati, da bo »padel«; nov rekord na tej progi, ki ga dozdaj brani Ilirijan Janko šiška s časom 4'23" in dve petinki. K letošnjim jezerskim dirkam so se prijavili znani vozači iz Zagreba Uroič, Pavlic in Jurčec, ljubljanski Autoklub je prijavil močno ekipo z odličnim Cihlarem, Breznikom in Kovačičem na čelu, Ilirijo pa bodo zastopali najboljši vozači, med njimi lanskoletni zmagovalec Janko šiška, Grašič, Lapajne in drugi. Pa tudi Gorenjski motoklub sam je postavil na start svoje najboljše vozače, med katerimi je tudi odlični vozač Anton Novak. Dosedaj je prijavljenih za konkurenco nad 30 vozačev, najbrž pa se bodo dirk udeležili izven konkurence tudi nekateri vozači iz tujine. Ob tej priliki bodo na isti progi tudi kolesarske dirke, in sicer med pavzo. Do- sedaj je prijavljenih že nad 20 kolesarjev lahke in turistične skupine. Opozarjamo vse obiskovalce, da bo dirkalna proga zaprta točno ob 9.30, ker se bodo dirke začele točno ob 10. uri. Po končanih dirkah bo razdelitev pokalov in nagrad na Jezerskem vrhu, kjer bo tudi športna veselica. Iz Kranja bo vozil redni avtobus in po potrebi Se izredni ob 8.30 za udeležence iz Kranja. Udeleženci iz Ljubljane pa naj se takoj javijo »Putniku«. Odhod avtomobila za funkcionarje pri dirkah pa bo ob 6. zjutraj z Glavnega trga. Vsi potniki za ta voz naj se javijo pri vodji pota g. Ivanu Rekarju. STK Moste. V soboto ob 20.80 bo v gostilni g. Bajca slavpostnl občni zbor. Zaradi tega danes ne bo sestanka, temveč v soboto po občnem zboru. SK Slavija. Drevi ob 20.30 članski sestanek v posebni sobi gostilne pri »Faj-moštru«. Važno! Tajnik. X. športni dan na Jesenicah Velika športna manifestacija SK Bratstva Športni klub Bratstvo na Jesenicah bo priredil ▼ dneh 15. in 16. t. m. svoj »deseti športni dan« z nastopom vseh odsekov. Te dneve bo polagalo Bratstvo vsej športni javnosti obračun svojega dela na polju razvoja in napredka jeseniškega in jugoslovenskega športa ter dokazalo, da je delo, ki ga je vršilo Bratstvo, obrodilo velike uspehe, saj so baS najboljši športniki na Jesenicah izšli iz vrst tega agilnega kluba, ki so se v teh letih povzpeli in dosegli najvidnejše uspehe v naSi športni zgodovini. Deseti športni dan, ki bo obenem praznik vsega sodelujočega članstva, bo eden največjih v zgodovini Bratstva, saj bodo poleg domačih klubov sodelovali na tem slavju športni tovariši iz Maribora, LJubljane in Kranja ter nastopili razen v nogometu Se v atletiki ln boksu. Klubovo vodstvo je povabilo v goste mariborski Maraton, ki bo poslal na Jesenice dva naj-boljSa boksača, SK železničar iz Maribora pa bo poslal svojo najboljSo enajstorico, ki je po svoji igri sigurno druga najboljša v območju LNP. Tretji odlični in vsem dobro znani nasprotnik bodo športni tovariši iz Kranja, ki bodo nastopili s tremi moštvi. Spored bodo izpolnili Se Kovinarji in Gorenjci, ld se bodo udeležili športnega slavja z vsemi člani ter sodelovali pri vseh prireditvah ter tako skupno manifestirali s slavljencem, ld je kot prvi pričel orati ledino jeseniškega športa ter dal tudi pobudo ostalim, da služijo športu in telesni vzgoji naroda. Vodstvo športnega kluba Bratstva apelira na vso jeseniSko ter ostalo športno javnost, da pohiti te dneve na športni stadion Bratstva in a svojo prisotnostjo moralno podpre delo in stremljenje najbolj agilnega športnega kluba na Gorenjskem. Deseti športni dan, praznik vseh jeseniških ter okoliških športnikov, naj bo mejnik športnega napredka ln dela, obenem pa vzpodbuda vsem onim tovariSem, ki se nameravajo in hočejo Se pridružiti športnim vrstam na Jesenicah. Športniki Bratstva se mrzlično pripravljajo za svoj praznik in pričakujejo, da bo njihovim prireditvam prisostvovalo veliko število gledalcev, ki bodo prišli na svoj račun. Podprite neumorno delo jeseniškega Bratstva! Spored, ki ae bo začel te dopoldne ob 9. a tekmo Grafika : Mars ter ob 10. s tekmo Svoboda : Moste, se bo nadaljeval popoldne, in sicer ob 15.30 s tekmo med premagancema iz dopoldanskih tekem za pokal STK Most, a ob 18. s tekmo med zmagovalcema iz dopoldanskih tekem za pokal predsednika kluba dr. Janka Osolnika. Višek bo prireditev dosegla popoldne, ko bo razen dveh važnih finalnih tekem na sporedu tudi šaljiva tekma med »starimi kan oni« Most in Marsa. An Mitič ali Kukuljevič t Tretjič bo letos naša teniška elita nastopila v evropskem finalu za Davisov pokal, spet proti Nemcem kakor doslej obakrat— prvič v Zagrebu in drugič v Berlinu — toda nikoli Se ni bilo toliko zanimanja za ta njen odločilni nastop kakor za ta tretji poizkus, da bi si priborila naslov evropskega prvaka. Uspehi našega tenisa so bili letos res tako lepi, da mnogi poznavalci — Se bolj pa Široke množice prijateljev belega športa — tokrat računajo z najbolj ugodnim Izidom in z zmago, ki naj bi naše bele muSketirje slednjič po-vedla na pot preko Oceana. Zato nI čudno, če pripravam naših Izbrancev za ta letošnji nastop v Zagrebu in povsod posvečajo veliko pozornost ln se ves športni tisk v teh dnevih podrobno bavl z vprašanjem, kakšna naj bo naša postava proti Nemčiji, da bomo res postavili najboljSe in si pozneje ne bomo delali očitkov. Posamezni pisci podrobno ocenjujejo kandidate za našo reprezentanco, v kateri je prav za prav kočljivo le vprašanje drugega igralca, ki naj bi bil — ali Mitič ali Kukuljevič. Vsi dosedanji odgovori na to vprašanje so soglasni v tem, da bi bilo po letošnjih uspehih vsekakor dati prednost Kuku-ljeviču pred Mitičem, ker vae kaže, da je v boljši formi kakor Mitič. Posebno podrobno je analiziral sposobnosti teh dveh igralcev športni urednik »Politike« LJ. Vu-kadlnovič, ki pravi o njih med drugim takole: »Splošno se smatra, da je Kukuljevič manj zanesljiv Igralec od Mltlča zaradi tega, ker je razburljiv in premalo umerjen ter zaradi tega v borbi hitro Izgubi. Res pa je popolnoma drugače! Mitič je zelo mlad ter zelo ponosen in redkokdaj smatra borbo za resno. Saj nas je že tolikokrat razočaral s svojimi čudnimi muhami in neresnostjo. Zato ni mogel doseči nobenih posebnih rezultatov na velikih tekmah, čeprav ima največ talenta od vseh naših Igralcev in največ smisla za teniško igro. če bi se je Mitič lotil resno in treniral smotrno in vztrajno kakor n. pr. Punčec, bi bil lahko kljub svoji mladosti že eden najboljših igralcev na svetu. Toda ob misli, da že vse zna in se zanaša na razna Izkustva ter zataji baS takrat, kadar se od njega pričakuje največ. Tudi Kukuljevič ima svoje napake. Dejansko se dogaja, da ga živci zapustijo; takrat postane malodušen ter ae Izroči usodi. Toda Kukuljevič Je pravi »igralec presenečenja", kajti pri njem sta možni samo dve skrajnosti: ali se zabliska, ali pa odpove. Kadar mu gre kakor želi, tedaj mu ni enakega. Najslavnejši in najboljši teniški igralci sveta so že položili orožje pred razpoloženim Kukuljevičem. Njemu je vseeno, ali igra v Parizu, Wimbledonu, na Dunaju ali v Beogradu; če Ima svoj dan, je siguren zmage ne glede na to, ali igra z Budgeom, Crawfordom, Austinom ali Mac Neillom. Ce pa odpove, potem je končano, in izgubil bo tudi proti povprečnemu igralcu. Mitič se razlikuje od Kukuljeviča po tem, da sploh nima ..sijajnih" dni. Mitič bodisi odpove ali pa igra prav dobro, včasih tudi odlično, toda nikoli ne fenome-nalno kakor Kukuljevič!« Podobno ocenjujejo ta dva muSketlrja tudi ostali poznavalci našega tenisa in vse kaže, da se je javno mnenje že popolnoma obrnilo v korist Kukuljeviča. Sicer pa bodo na to vprašanje predvsem odgovorili naši beli mušketirji sami, ki imajo od danes dalje v Zagrebu svoje izbirno tekmovanje, na katerem bo savezni kapetan (in obenem predsednik JTS) dr. čop dokončno ocenil njihove sposobnosti. Najbolj zanimiva bodo tamkaj srečanja med Kukuljevičem in Mitičem v singlu ter Punče-cem-Kukuljevičem ter Punčecem-Miti-čem v doublu. Izidi teh dvobojev bodo najbolje pokazali, ali imajo prav oni, ki hočejo Mitiča zamenjati s Kukuljevičem. SK Mars. Drevi ob 20.30 bo članski sestanek vseh igralcev, ki je zaradi važnosti obvezen za vse. Vabljeni so tudi vsi »old-bojl« Marsa zaradi nedeljske tekme za Salo. JASO. Odborova seja bo drevi ob 20. ▼ stanovanju dr. A. F. Ferenčaka, Gajeva 3. Dnevni red: Mednarodne lahko-atletake akademske tekme na Dunaju. Moto Hermes poziva vozače in člane na izredni sestanek, ld bo drevi ob 20. pri »šestici«. Dnevni red: Dirke na Jezerskem ln propagandna vožnja v Celje. Protialkoholni tečaj za učitelje Ljubljana, 13. julija; Liga proti alkoholizmu v Ljubljani priredi od 16. do 23. t. m. počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice. Tečaj bo obiskovalo 64 učiteljev in učiteljic. Prične se v ponedeljek 17. t. m. ob 9. v risatnid državne učiteljske dole. Priobču-jemo tudi program tečaja: 17. julija (ponedeljek) ob 9. ari: 1. otvoritev tečaja. 2. Pomen to naloge učttelj-stva pri treznosrtnem delu. Predava g. dr. S. Gogala. 3. Razširjenost alkoholizma med slovensko mladino. Predava g. V. Jagodic. Popoldne prosto. 18. julija (torek) ob 8. ari: 1. Alkoholizem in življenjska bilanca Slovenije. Predava g. dr. L Pire. 2. Vpliv alkohola na dedno tvarino in manjnadarjenost otrok. Predava g. dr. B. škerlj. 3. Alkoholizem in duševne bolezni. Predava g. dr. L Ma-rinčlč. 4. Alkoholizem ter moralna pokvar jenost in zfločinstvenost mladine. Predava g. Vojko Jagodič. Popoldne: Ekskurzija v bolnico za duševne bolezni na Studencu. 19. julija (sreda) ob 8. ari? 1. Slovensko alkoholno gospodarstvo. Predava g. Vladimir Kuret. 2. Slovensko sadjarstvo in žga-njekuha. Predava g. Andrej škulj. 3. Potrošnja alkohola v delavskih družinah. Predava g. Filip Uratnik. 4. Viničarsko vprašanje . Predava g. Jože Rozman. Popoldne: Avtobusni izlet v Lukovico. 20. julija (četrtek) ob 8. ari: 1. Razširjenost alkoholizma in šolski uspehi. Predava g. V. Jagodič. 2. Učni načrti, protialkoholni poduk in vzgoja. Predava g. R. Kobilca. 3. Samoučila in učila za protialkoholni poduk. Predava g. M. Zor. 4. Praktični nasveti za protialkoholno delo ▼ Soli in družini. Predava g. Janko Grad. Popoldne: Ogled soc. pol. ustanov mestne občine ljubljanske. Zvečer: Konzultativni sestanek. 21. julija (petek) ob 8. ari: 1. šolske kuhinje, njih namen in pomen. Predava g. dr. I. Pire. 2. Praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom. Predava g. Aleksander Maklecov. 3. Praktične smernice za raziskavanje alkoholizma med šolsko mladino. Predava g. Vojko Jagodič. 4. Liga proti alkoholizmu in sodelovanje učiteljstva v njej. Popoldne: Avtobusni izlet na Rakitno. 22. julija (sobota) ob 10. ari: 1. Razdelitev potrdil o obisku tečaja. 2. Zaključek tečaja. R i e Proslava STK Most Celodnevni nogometni turnir na igrišča Ilirije V nedeljo se bo končala proslava petletnice STK Most a pokalnim turnirjem, na katerem bodo sodelovala moStva Grafike, Marsa, Svobode in prireditelja. Petek, 14. julija Ljubljana 12: Naše pesmi (plošče). — 12.4: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti o izseljencih (g. Jože Premrov). — 19.40: Nac. ura: Julij v nadih gorah (g. Janez Gregorin). — 20: Plošče. — 20.10: Ženska ura: Kaj bi morala vsaka žena vedeti o zavarovanju n. del (ga. Vida PerSuh). — 20.30: Večer jugoslovenske glaabe. — 22: Napovedi poročila. — 22.30: AngleSke plošče. Beograd 16.45: Lahka in narodna glasba. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 20: Prenoe opere »Carmen«. — 22.20: Koncert orkestra. — Praga 20: Ob žetvi. — 22.15: Lahka godba s ploSč. — 23: češka glasba. — Varšava 20.30: Koncert iz Pariza. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19: Lahka glasba. — 19.35: Prenos Puccinijeve opere »La Boheme«. — 22: Lahka godba ln ples. — Dunaj 12: Lahka godba. — 15.30: Dve humoreski. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Petje. — 20.15: Iz starih in modernih operet. — 22.30: španske pesmi ln klavirske skladbe. — 23: Vesela muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Operetna muzika. — 20.50: Zvočna igra. — 21.20: Lahka glasba. — 22.30: Plesi. — 24: Nočni koncert — Mttnchen 19: Dunajski filharmo-nlkl. — 22.20: Plesni festival. — Pariz 19.50: PloSče. — 20.30: Glasba lz dobe francoske revolucije. — 22.42: Ploiče in plesi. Kamnik v borbi proti prahu Kamnik, 11. julija V Kamniku smo dozdaj pobijali nadležni prah v poletnih mesecih na prav primitiven način: opolnoči sta dva moža privlekla iz mestne ropotarnice dvokoles-ni voziček, na katerem je bila na vitlu navita 20 metrov dolga gumijasta cev. En konec cevi sta privila na pipo mestnega vodovoda, da se je iz drugega konca ulil curek vode, ki je potem močil kamniške ulice. Ko je bil pritisk kamniškega vodovoda najnižji, je poganjalo vodo komaj meter daleč iz cevi, tako da sta se moža sprehajala po ulici s cevjo v roki in zalivala vsak kvadratni meter posebej. Zgle-dalo je, kot bi polivala ulice s kanglico. Še zdaj, ko je bil z uspešnimi popravili pritisk v vodovodu zvišan, sta komaj v štrih urah poškropila vse ulice. Opolnoči sta pričela na Grabnu in ob štirih zjutraj nehala pri Rodetu. V zadnjem času pa je tudi ta starodavna škropilna priprava stopila v stavko. Gumijasta cev je na vseh koncih puščala in iz nje je brizgala voda na vse strani v visokih parabolah. Kadar so jo privlekli iz ropotarnice na trg, je izgledalo, kakor bi se na kamniških ulicah odprli gejziri. O veliki noči te predpotopne škropilnice niso mogli več rabiti in Kamnik je bil zavit v oblake prahu. Sedaj je Kamnik dobil škropilni avtomobil. Ne sicer takega za 250.000 din, ampak malo cenejšega, ki pa prav toliko zaleže. Domača tvrdka g. Antona Kregarja je v svoji mehanični delavnici preuredila stari avtobus, ki je obratoval na progi Kamnik—Kopišče v škropilni avto. Na ogrodje je montirala kotel, ki drži 3200 litrov in je opremljen z zelo natančnimi regulatorji za nazpršitev vode do obeh robov ceste. Za pritisk vode služi izpuh, ki je napeljan s strani v kotel. Kamničani ao v začetku z nezaupanjem gledali na to delo, ko se je pa pojavil avtomobil na cesti in v diru poškropil trg, ni bilo hvale ne konca ne kraja. Ves škropilni avto bo zdaj veljal občino komaj 35.000 din, kolikor je vstavila v proračun, in še par tisočakov več, v kolikor je tvrdka delo precizne j še izvedla, kakor pa je bilo prvotno določeno. Kamničani so zdaj veseli, ker jim avto lahko po potrebi pokonča nadležni prah na ulicah tudi večkrat na dan. Prejšnji način škropljenja je ponavadi zadostoval samo za dopoldne, popoldne pa si stanovalci ob glavnih ulicah niso upali odpreti oken, ker je vsak avtomobil dvignil oblak prahu. Zdaj je Kamnik v borbi s prahom zmagal na celi črti, ne da bi bilo treba obtežiti občinsko gospodarstvo z večjim posojilom. Seveda je to obenem tudi priznanje domači tvrdki g. Kregarja, ki je na tako iznajdljiv način in ob razmeroma manjhnih stroških napravila škropilni avto, ki ga zdaj krasi grb kamniške občine z zakleto Veroniko. Ker so nekatere vasi v kamniški okolici slabo preskrbljene z vodo. bo avto služil tudi za prevoz vode na kraje, kjer ni v bližini izdatnejšega studenca. Ptiček, ki redi ribe Newyorški časniki poročajo o Jackieju, krotki taščici, ld Je zaslovela v svojem domačem kraju Waxahachieju v Teksasu. Vsak da opoldne prileti ptica k vodnjaku v mestnem pnrku in pospravi obed iz črvov, ki so ji ga pripravili prijatelji Ko se nasiti, skoči na rob vodnjaka in zapoje na kar priplavajo zlate ribice, ki živijo v' vodnjaku. Taščica prične tedaj pobirnti črve iz košarice in jih meče v vodo. To opravilo nadaljuj« toliko časa, da zmanjka črvov ali pa da se ribe nasitijo. Druge ptice se ne smejo približati, kajti Jackie bi jih prepodila z jeznimi udarci s kljunom. Opazovalci tega prizora imajo vtis, da je taščici v veliko zabavo, rediti ribe. L. VVLNDEK: 118 Qospod»J£nopišk Roman o Francu Ferdinanda (Avtonztran prevod) Te besede so bile Principu všeč in so ga potolažile. Rekel je: »Vem, da dobro mislite... Prosim vas, ne imejte me za svojeglavega ali prismojenega. Toda stvar hočem opraviti sam. S svojimi prijatelji, ne s častniki. Tako se mi zdi. Neumno je le to, da, kakor ste pravilno domnevali, res nimamo orožja in da nam bo težko priti čez mejo. To je prav za prav najtežje pri vsem podjetju. Da bi bil le že v Sarajevu, oborožen s samokresom in bombami... ostalo se mi gotovo posreči.« »Streljati se morate naučiti«, mu je segel Ciga-novič v besedo. »To namreč ni tako preprosto, kakor menda mislite. Ni dovolj, da znate streljati, ampak treba je, da znate dobro streljati. Tako dobro, da ne zgrešite cilja. Kje se hočete naučiti streljanja, ne da bi zbudili pozornost? Vse to je mnogo težje, nego mislite. »Tankosič«, je vročekrvno odvrnil Princip, »s tem ne maram imeti opravka. Spoznal sem ga. Proti meni se je vedel tako, da je sramota. Pri naboru. Hotel sem na vojno, v dobrovoljce. Pa se mi je smejal. Zasmehoval me je zaradi moje telesne slabosti. ,Slabo hranjen dojenček si, ne pa vojak', mi je rekel.« »Morda ste bili takrat res še prešibki in premladi. A prosim... če k njemu ne marate iti... morebiti vas sprejme Apis sam. Sicer je zelo visok ] gospod, toda ko mu jaz___« »Ne trudite se. Niti v največji zadregi ne bi šel k Apisu. Od sile samozavesten se mi zdi. Ne maram te častniške prevzetnosti. Ako ni drugače, grem že rajši k Tankosiču.« »Lepo. Vzamem na znanje. Kakor hitro kaj zvem, vam povem In še enkrat: držite jezik za zobmi! Samo neposredni udeleženci smejo zvedeti, o čem sva govorila. In tudi tem zabičite, da je vse najstrožja skrivnost. Ce pride vladi ali policiji kaj do ušes, ste vsi takoj pod ključem.« »Ne zamerite, nisem vedel... To je nesporazum ... Vidim, da sem polkovnika nžpak razumel.« »Apis nima s to rečjo nič opravka. Vso zadevo jemljem nase jaz, neodvisno od Apisa. Izrečno vas prosim, da ne zinete Apisu niti besedice. Za nič mu ne omenite, da ste ustvarili zvezo z ,Mlado Bosno'. Priprave bom vodil edino jaz, nihče drug ne. Jaz, ne Apis.« »Razumem. In kar se tiče stvari same... Kaj naj rečem mlademu Principu? Odgovora čaka; upa, da boste hoteli govoriti z njim.« »Naj čaka.« »Upa, da se stvar kmalu razvije. Fant namreč ne zna streljati. Ne on ne njegovi prijatelji; nihče teh emigrantov ne zna streljati. Zdaj se hočejo naučiti streljanja.« »Naj čakajo. Saj imamo časa.« »Kakor mislite.« »Zadržujte fanta, Ciga. Najprej se moram natančno poučiti o njihovi zanesljivosti. Govoriti moram z Gačinovičem. Tudi k Iliču še pošljem zaupnika. Gimnazijec naj potrpi. Ko bo vse jasno, bomo govorili dalje.« Ciganovic je šel zamišljen domov. Mislil si je: »Kakšne novotarije so to že spet? Tankosič hoče delati na svojo pest in se ogniti Apisa — kaj tiči za tem? Samo ljubosumje in užaljena ničemur-nost? Vsekako moram Apisa obvestiti. Princip je naslednje dni nekajkrat videl železniškega uradnika, k: je šel molče mimo njega, kakor da ga ne pozna; le komaj opazno je pomežiknil gimnazijcu, češ: »Potrpi! Počakaj!« Princip je čakal. Crkostavec Cabrinovič mu je drugoval vse večere in ga delal nervoznega. Cabrinovič je bil gotovo da zanesljiv in poraben pomočnik, ali njegovo neprevidno govorjenje v lokalih, ki sta jih obiskovala, še bolj pa zanosne strune, ki jih je ubiral, so bile molčečnemu, čemernemu Principu mučne. S hrepenenjem je čakal vrnitve svojega najboljšega prijatelja, gimnazijca Trifka Grabeža, ki je bil v Bosni na počitnicah pri svojih ljudeh. Nekaj dni po veliki noči je Trifko vendar že prišel. Bil je sin bosenskega popa in je znal povsod nastopati kot nedolžen, vesel gimnazijec. Njegova črna, kodrasta glava je bila dekletom všeč, norela so za njim in tudi sam se je menda rad ukvarjal z njimi; videti je bilo, da se prv tako rad ukvarja z učenjem, zato ga niso imeli za takšnega, kakor so bili drugi emigranti-gimnazijci, niti oče in mati nista slutila, da je član »Mlade Bosne«. Nihče razen Gavrila Principa ni poznal njegovega pravega obraza. Princip je vedel, da živi Trifko samo za sveto stvar, ki ju je bila privedla drugega k drugemu. Živela in stanovala sta skupaj, razumela sta drug drugega brez besed, že davno sta se bila namenila, da izvršita veliko dejanje, ki naj osvobodi vse zatirane brate. Ko se je Trifko Grabež vrnil v Beograd, je povedal prijatelju, da je v Sarajevu govoril z Danilom Iličem; učiteljski kandidat, ki si očita, da ni za časa izvršil atentat na generala Potiorka, se je is sprijaznil z mislijo, da vodja podjetja ne bo on, ki je klavrno odpovedal, marveč Princip. »Vem«, je rekel Trifko, »čutim, da poj de vse po sreči.« Princip je prijatelju naznanil, da bo pomagal tudi stavec Cabrinovič; težave podjetja so tolikšne, da ne gre naslanjati uspeha samo na dvojico ljudi. Najbrže bo treba pritegniti tudi še druge člane »Mlade Bosne«. Ce ena bomba zataji, mora na prihodnjem vogalu počiti druga. Ako ena pištola zgreši cilj, mora biti deset korakov dalje pripravljena druga, in, če treba, deset korakov dalje tretja in četrta pištola. »Cabrinovič ...« je rekel Grabež, »ne vem ... nič kaj ne verjamem, da bi nam veliko pomagal.« »Zanesljiv je. Samo vzgojiti ga moramo. A ti, Trifko... ti si moja velika skrb.« »Jaz?« »Da, ti. Veš, mene ni škoda. Saj tako ne živim posebno rad, nihče me ne ljubi, nikomur ni nič do mene. Ti pa... Ce mislim na krasna leta, ki bi ti bila namenjena! Dekleta in žene bi te oboža-vale, že zdaj norijo za teboj... Sam ne veš, ob koliko sreče se pripravljaš. Jaz, vidiš — jaz to slutim. Morda zato, ker vem, da ne bom takšne sreče nikoli dosegel. Žrtev, na katero se pripravljaš, je mnogo večja od moje.« »Gavro, kaj govoriš! Kako moreš klatiti tak nesmisel? Saj veš, da nimam druge misli kakor na naše dejanje. Ali sem manj vreden kakor ti, da se žrtvujem? Sicer je pa žrtvovati se grda, patetična, zoprna beseda; o žrtvi naj govori naš patetik Cabrinovič, ne pa midva! Torej prosim, Gavro, nikoli več mi ne začni s temi občutljivostmi, ki se ti prav nič ne prilegajo. — Kaj je z orožjem? Ni še nikakih novic od Ciganoviča?« MALI OGLASI Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Dekle izobraženo in pošteno, vešče dobre kuhe in pospravljanja, sprejme manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »M«. 17145-1 Trgovskega pomočnika mlajšega, ki je zmožen v špeceriji, železnini ter rezanju šip, potrebujem za takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in zmožen«. 17120-1 illllllllllllllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIi" Vajenci (ke) Stalno službo dobi sposoben kuhar(ica) takoj v restavraciji »Slon«. 17065-1 Natakarico sprejmem takoj. V poštev pridejo pridne in zmožne restavracije. Predstaviti se: Mestni trg 11, restavracija. 17123-1 Hlapca mlajšega, sprejmem takoj, treznega in poštenega, vajenega konj in hišnih del. Prednost imajo z daljšimi spričevali. — Verdir Janez, Tržič. 17142-1 Stalno službo dobi sposoben kuhar (ica) takoj v restavraciji »Slon«. 17065-1 Mlinarski pomočnik samec, dobi mesto za ta kojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlinar — Gorenjsko«. 16932-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din Trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi spričevali, želi premeniti mesto ali gre za poslovodjo podružnice, kot skladiščnik v en gros ali tovarniško ekspedicijo, sprejme mesto potnika. Zna šofirati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben - zanesljiv 26«. 17127-2 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Beseda t din, davek a din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Učenca za trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«. 17151-44 Potniki Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Poštene potnice zaslužek dober. Pojasnila: Aleševčeva 26, Kmetic. 17130-5 Prodam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Mamice! Najugodneje kupite otroške vozičke pri BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 17155-6 Kupim Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Omaro za pivo dobro ohranjeno, kupim. — Prodam stroj za strešno cementno opeko s 300 podlogami. Lenarčič Stanko, — Nova vas pri Rakeku. 17150-7 Majhen avto v dobrem stanju naprodaj za 5.500 ali zamenjam 2a motorno kolo, radio itd. — Na ogled samo do nedelje. Cizerl, Stari trg 26-11. 17140-10 Velika prodaja avtomobilov Opel Super cabriolet, model -1938, Opel Super limuzina model 1937, Opel 01ympia limuzina 1938, Opel Kadett limuzina 1937, Opel Kadett cabrio 1937, Opel poltovorni, Opel Blitz 1938, Ford Taunus 1939 najnovejši, Ford Eifel limuzina, Adler Trumpf cabriolet šport, DKW Reichs-klasse cabriolet, Tatra 4 cyl. 6 sedežna limuzina; vsi avtomobili se nahajajo v najboljšem sanju, Ogled in informacije daje Opel zastopstvo F. šolman, Celje, Raz-lagova ulica. 17162-10 Kolesa Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din, najmanj Si znesek 17 din Najceneje dobite prvovrstna kolesa vendar le pri »Tehnik«, BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 17156-11 SE0SS2IESS Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Motor za 8000 din nov, 500 ccm, zaradi bolezni prodam. Informacije samo nekaj dni: Ljubljana, Giince, Cesta VII., št. 19. 17138-10 NSU Pony motorno kolo 125 ccm, poceni prodam. Brejčeva 8. Ljubljana VII. 17143-10 Kupim motor ali zamenjam za klavir, najraje BMW . Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17141-10 G. 1. Rotman: S Pegazom — okrog sveta 96 Gospod Vrtačnik in njegova mlada tovariša so morali seveda prenočiti pri Jodelbergerjevih. Drugo jutro so se prav prisrčno poslovili, in gospod Vrtačnik je obljubil, da pošlje glas, kakor hitro bo spet doma. Potem so od-pluli in ob najlepšem solnčnem vremenu prijadrali nad staro bavarsko mesto Augsburg. Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Šivalni stroj«. 17158-29 zarada, Oicilija, Osamljena, Perfektna korespondentka, Promet siguren, Priložnostni nakup, Prefektna kuharica, Pri Ljubljani, Pošten, Resen kupec. Reden plačnik, Samostojna dama, Sodelovanje, Skromen, Skupna sreča, šiškar, Tajnost, Tehnourad, Tričlanska, To-čenplačnik, Tanja, Takoj dober zaslužek, Uren, Upokojenec, V Ljubljani, Vestna skrbna. Vrnem po dogovoru, Velika postava, Vesten in delaven, Veselje do dela, Vila, Vesel karakter, Zanesljiva učenka, Zelo zaupno mesto, Zmožna, Za-željen dom, Zmožnost, 222, 25.000. Od Vas ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Platnica — Sverinltkalnio Jesenice pred važnimi nalogami Občina bi se morala bolj brigati za pospeševanje tujskega prometa, za lepoto mesta in za zdravje občanov Jesenioo so važno železniško in cestno križišče na mejah dveh velikih držav, ki imata odlično urejeno prometno omrežje. Skozi mesto vozi vsak dan nešteto avtomobilov vseh vrst, ki prihajajo iz Nemčije, Italije, Francije, Švice, Poljske in celo iz Anglije Kljub izredno živahnemu avtomobilskemu prometu pa pri vhodu v mesto in na cestnih križiščih in razpotjih zaman iščeš orientacijske deske, ki bi tujcem kazale smeri. Na cestnih križiščih in odcepih se avtomobili pogosto ustavljajo in vozači izprašujejo mimoidoče, kod in kam naj uberejo pot. Koristi tujskega prometa in ugled našega mesta in države nam narekujejo, da pristojni činitelji odrede, da se pri vhodu v mesto in na cestnih križiščih in razpotjih čimprej nameste kaži potne deske v našem državnem in več tujih jezikih. Na teh deskah naj bo tudi označeno, naj avto-mobilisti vozijo počasi, da je cesta ozka in da je za težka vozila neprehodna in nevarna. Lansko leto je privozil z Bleda čez prelaz Kočno in po Jadranski cesti proti Jesenicam velik nemški avtobus. Še tako vroče solnce ne bo vzelo barve Vaši Obleki, 81110 81 izberete 12 krasnih pisanih barv tobralke, satena ali svile ki so ravnokar došle pri tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta Posest Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Lesp vinograd naprodaj na Dolenjskem Studenec - Bučka, krasna lega, vina do 30 hI. Ogleda se lahko vsak dan. Posredovalci izključeni. Pojasnila se dobijo: jurgec, Raka. 17075-20 Sobo odda Beseda i din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din Opremljeno sobo s posebnim vhodom, zračno 1 ali 2 postelji, blizu tramvaja, poceni oddam. Spod. Šiška, Černetova ul. 31, I. nadstropje, vrata 3. 17133-23 mmrrm- 3 m Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 61 znesek 17 din Sobo strogo separirano, opremljeno, s kopalnico, v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 17135-23a Dopisi Vsaka beseda 2 din; davek 3 din, za dajanje naslova S din; najmanjši znesek 20 din. Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! A. C., Blag in soliden, Bodočnost, Celovška,, Državni uradnik, Dobra plača, Dve osebi, Dobro stalno mesto, Dobro ohranjena, Eksistenca,, Enodružinska, Fant, Fa-brika čevljev, God, Harmonija, Hipermoderna, Ivanka, Jelka, Izredna prilika 100, Inteligentna in skromna, Industrija Ljubljana, Izkažem se v stroki, Kadarkoli, Lep značaj. Ljubitelj narave, Ljubka dama, Miren dom, Mlajša moč, Mlinar Gorenjsko, Moj dom, Morje 1939, Moda, Mlada, Mlekarna, Narava, Ne živim v Ljubljani, Odrasli, Odlična Kupimo valiar Kupimo rabljen cestni valjar, s pogonom na nafto, ki je v dobrem stanju. Ponudbe s sliko in tehničnim opisom valjarja in navedbo fabrikata in starosti poslati na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 16025. Natečaj I V vojnoobrtniško šolo v Kragujevcu I se bo sprejelo to leto: 1 a) v I. razred do 150 gojencev iz meščanstva in | b) v mojstrski tečaj do 100 gojencev, ki so završili | nižji tečaj vojnoobrtne šole. | Rok do prijave 31. julij, 1939. | Pogoji se lahko ogledajo v objavljenem natečaju v služ- I benem listu št. 21. pri vseh komandah vojnih okrožij, žandar- | merijskih četah in vodih. 1 Br. 7915. Iz pisarne uprave vojnotehničnega zavoda, | 20. junija, 1939. leta v Kragujevcu. fiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^ ZAHVALA Za izraze sočutja ob smrti gospoda Rafaela Berlota poslovodje izrekamo vsem najlepšo zahvalo, zlasti gospodu dr. Lauriču, gg. Cekadi in njegovim uslužbencem, vsem darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ki so ga v mučni bolezni tolažili in ga z nami spremili k večnemu počitku. LJUBLJANA, julija 1939. Žalujoča mati, bratje in sestre in ostalo sorodstvo polno zaseden s športniki. Ta orjak pa ni mogel skozi preozki železniški podvoz pod Možakljo. Moral je nazaj. Ker pa v tem okolju ni prostora, da bi se obrnil, je moral na dva kilometra daleč zadenjsko voziti Šele tik pod prelazom Kočne se je mogel obrniti, da je vozil naprej na Bled in od tam preko Lesc nazaj na Jesenice. Da so se potniki zgražali nad našimi prometnimi razmerami, je pač razumljivo. Ce naša občina sama nima interesa na pospeševanju turizma, je dolžna, da v takih zadevah poroča na pristojna mesta in odločno zahteva, naj se nekaj stori za izboljšanje prometa in varnost potnikov, kt- to terja tudi naš ugled. O dimu in prahu, ki se v poletnih dneh zgrinja nad našim mestom, smo že mnogo pisali V tem pogledu je najhuje prizadeta Prešernova cesta, ki teče ob kolodvoru in je naj prometne j ša žila. Skoraj ironija je, da je prav ob tej cesti vsak teden dvakrat tržni dan, na katerem se prodajajo sadje, zelenjava in kmetijski pridelki. Tik ob trgu pa so k ograji privezani konji, ki dovažajo živila na trg. Naravno je, da živalsko blato in znoj privabljata na tisoče muh in komarjev, ki letajo s konjev na sadje in zelenjavo in obratno. Na od muh in komarjev onesnaženo in okuženo sadje in zelenjavo pa lega še debela plast dima in prahu. Pa pridejo otroci in nepoučeni ljudje in uživajo sadje kar na poti domov. Pravi čudež je, da se pri nas ne širijo nalezljive bolezni. Skrajni čas je, da se za sadni in zele-njadni trg določi drug prostor in da se zgradi vsem potrebam ustrezajoča tržna lopa, za čakajočo vprežno živino pa naj se določi drug primernejši prostor. Jesenice so zelo razvlečeno mesto. Od enega konca do drugega je dobro uro I hoda. Kljub temu, da je ob cestah ne- šteto oglov, šup in na pol podrtih ograj, pa zaman iščeš javno stranišče. Svoje-časno si je Olepševalno društvo nadelo nalogo, da zgradi javno stranišče. To društvo pa že nekaj let ne kaže nobenega znaka življenja, zato naj priprave za nujno potrebno javno stranišče, ki naj bi bilo na najprometnejšem kraju pod zemljo, vzame v roke občina. Mestna občina je pred štirimi leti pred osnovno šolo dala urediti vrt, na katerem stoji spomenik kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Trg pred šolo je na spodnjem koncu dovolj širok, na zgornjem koncu pa tako ozek, da ima popolnoma klinasto obliko. Tik zraven pa je še okoli 600 m2 nezazidanega zemljišča, na katerem potujoče družbe za kak teden postavljajo vrtiljake, gugalnice in strelišča. Ce bi občina odkupila to zasebno zemljišče, bi pred šolo lahko uredila lep trg ali park, ki bi bil v kras Jesenic. Upajmo, da občina vendar ne bo čakala, da bi kdo na tem trgu sezidal še eno hišo. To bi bilo isto, kakor bi jo postavil sredi Kongresnega trga v Ljubljani. Sušnik Matija INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Ob vsaki priliki -se spomnite da ao .Jatrori* .Mali oglasi* s Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica sa sluibe vseh vrst » prodajo ta nakup vseh stvari, n nepremičnine, lokal«. podjetja kapital, ie nitve in ca m drugo INSERIRA JTE V „ JUTRU"! če ne verjamete, da velja Kodak Retinette, aparat za posnetke malega formata samo 660.— din Solidna in precizna konstrukcija, 36 posnetkov na 1.60 m normalnega kinofilma, možnost snimanja v naravnih barvah. Naprava proti dvojnim osvetlitvam, sprožilec na oklopu, jake optike, automatični transport filma in števec. KODAK RETINETTE I in II Urejuje Pavorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.