^fi rQ/gjGORÇNISKI ČASNIK OD LETA I947 ^ Prvi PBf^UHODNIK TSONIK GORIN((C ISTA 1000 PETEK, 3. FEBRUARJA 2006 Leto L1X, št. 10, cena 290 SIT. 16 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Volčjak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov Reševali bodo v prizidku Zdravstvenega doma Kranj sta se združila javni in zasebni kapital. Naložba, vredna 1,2 milijarde tolarjev. Suzana P. Kovačfč sebna sredstva. Zasebni služba, en del pripada tudi zdravniki so prispevali okoli Bolnišnici za ginekologiîo in Kranj-KonČno!Tosmo2ares 500 milijonov tolarjev» med- porodništvo. potrebovali! To sta bila najpo« tem ko so ambulanto nujne II Še posebei bi se zahvalil gosteje slišana stavka med medicinske pomoči sofman- osebju službe nujne medi-množico ljudi, ki se je zbrala draJe vse občine, ki so nasta- cinske pomoči, ki je toliko let v torek na odprtju prizidka k le iz bivše kranjske. V prizid- vzdržalo v starih prostorih, " Zdravstvenemu domu Kranj. ku so v kletnih prostorih ga- je v nagovoru poudaril župan Celotna vrednost invesiiciie raže in prostori reševalne po- mestne občine Kranj Mohor približno 1,2 milijarde to- staje, v pritličju je služba nuj- Bc^tej. Ob slavnostnem dolarjev, kar je 350 milijonov to- ne medicinske pomoči, v godku so po sklepu župana larjev vei, kot so načrtovali ostalih treh nadstropjih so podelili plaketo mestne obči- pred gradnjo. Kot je povedal diabetični center, trgovina s ne Kranj za leto zoo6 prim. direktor Zdravstvenega doma slušnirtú aparati in ambulan- dr. CiriJu Armeniju, ki je v Kranj Peler Štular, pa je to te, med njimi je sedem zo- Kranju pred tridesetimi leti dober primer, kako se lahko bozdravstveiiih. V prizidku osnoval ambulanto nujne uspešno združijo javna in za- ima prostore Še patronažna medicinske pomoči. Dežurno ambulanto obišče približno 25.000 ljudi na leto, okoli tisoč posegov je nujnih. V pogovoru vodja službe nujne medicinske pomoči Mitja Mohor, minister za zdravje Andrej BruČan, zdravnica Branka Bizjak in župan Mohor Bogataj. /foi»Tmjookt IguBgANA Mag. Milanu Kopaču nagrada CZS Včeraj zvečer so v Cankarjevem domu podelili 38. nagrade Gospodarske zbornice Siovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med sedmimi prejemniki je jetos z Gorenjskega direktor tovarne elementov za idno tehniko Kladivar iz Žirov mag. Milan Kopač, ki je vodenje podjetja prevzel pred 13 leti, Pogovor z njim objavljamo na 19. strani. Ž. Roparja ujeli v četrt ure Roparja, ki sta v torek med Šenčurjem in Voklim napadla poštarja, je preiskovalna sodnica v sredo poslala v pripor. Simon Subic mimo na mopedu pripeljal dva milijona tolarjev denarja, poštar. Napeta vrv je Vrečka ki je bil namenjen upokojen- Senčur • V torek zjutraj so zbila z motorja po tleh, nakar policisti takoj 22-1 etna sta roparja stopila do njega cem v Voklem, Vogljah in na PrebaČe vem. fanta, ki sta na cesti med in mu iz torbe pobrala dobra Več na 10. stiani. Šenčurjem in Voklim napadla 40'letnega poštarja Matjaža Vrečka. Ropa sta kazensko ovadena Anže (erše s Cerkelj in Dejan Dobovšek iz Kamnika- Preiskovalna sodnica jima je v sredo odredila pripor, Ropaija sta šenčurskemu poštarju past nastavila tik | pred avtocestnim podvozom ^ na lokalni cesti Šenčur • Vo-klo. Za prometni znak sta o privezala močno vrv in jo, skrita v bližnjem gozdu, povlekla v trenutku, ko se ie *• * M ^ Nespretna roparja sta poštarju past z vrvjo pripravila tik pred podvozom na lokalni cesti proti Voklemu« POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA V» y Banka 'Jr---^ fí/ut * póAubt^m DANES izide februarski NA POTE Tokrat V95 bomo skušali 2 eksoliko • 2 iaform nasveti in reportažaim' o daljnih toplih deželah. dm Nd za naročni tolarjev drobtža, skeçfi glasa pa ûo aprila brezplaSoo, GérlïtzeN i 111J NOVO! Brez žakanji direktno oa sniMfiKv* $ smuimt do Mrkirilia* Uvoi 2 ^vroc^cf - umr • arriach • fidflciritie k^em^li (14 hm> smydíSť® pr, Sai,^^ \60 cm prsrci OtroilQ dnevn» kjro z booem &»mo€lli$OI vvfg pri nskup^ dn9vfle kirc» iù 14k 1^0 pri M^jfii Pedali u M 4 ^it^a^n 4 K ) €] cs ; POLITIKA Poskrbel za dvojezične i napise Urh iz Kranjd je izdel«] ia^ biono 2 napisom Celovec In se odpe* Ijal v Avstrijo, kjer jç nato s irnim sprejem na krajevni tabli nad nap^ som Kla^eníurY dodal ie slovensko ime za kraj* Pri tem so ga zasačili po icisti. 2 AKTUALNO Lastniki SCP Tehnik so se odločili za pomladitev Večinski lastnik Fagot iz Slovenj Gradca se j« v Tehniku odločil za kadrovsko pomladitev. Zamenjava dl. rektorja je kar precej vznemmla zapo-slene In male delničarje. Tudf ni zna-no, kako je potekal prevzem večinske- in po kakSni ceni. 3 ŠPORT Jezerškova tik za medaljo Na svetovnem mladinskem pn/en-štvu v tekih v Preski je bila Barbara Je> zeriek Iz Kranja Četrta v Udsiki, Ves> na Fabjan Besrtice pa deveta v Spnrilu. "Oarîes je bilo fi?r»omer>alno, je pa res, da sem že vso letošnjo sc- zono v dobri formi," je povedala jezerškova. 7 SNOVANJA Pesnika podoba naš'ga v prihodnjih dneh bo v sodelovanju treh zaloib izšla knjrga z naslovom Preleren in likovna umetnost avtorja dr* Damirja Globo£nika. i igo dobivamo Sloveno zares te-besedilo o likovr>ih upodobit* vah naSega največjega pesnika. 12,13,14 VREME Danes in jutri, v soboto, boprecgjasno, na nebu bo nekaj koprenaste oblačnosti. V nedeljo bo pretežno oblačno in večinoma suho. -8/2 4 Ú jum: precejjasno irt cm O VÛ fN m m o f 2 POLITIK da n ica .zctv rl @ g-g/fls. si GORENJSKI GLAS pelck, febniana 2006 Podobnik v komendski coni Jasna Paiadîn Komenda • Minister Janez Podobnik si je v Komendi ogledni nastajajočo poslovno cono in se seznanil z tudi druga faza te cone imela vso potrebno dokumenta« in da bodo ob gradnji cone korektno postopali tudi v zvezi z zaščitenim območjem Nature 2000, ki se okoljsko problematiko obči- nahaja v bližini. Ugotovili ne. Komendo je obiskal 26. smo, da pristojne občinske januarja, ravno na dan, ko službe na tem področju nastopajo zelo odgovorno. Poslovna cona bo Komendi je občinski svet razpravljal o letoSnjem proračunu, ki je s 360 milijonov pred sedmi- lahko v ponos, " je med dru- mi leti po zaslugi nastajajo- gim dejal minister, ki se je z če poslovne cone Ozka dela županom pogovarjal tudi o zrasel na skoraj pet milijard odvajanju in čiščenju od- tolarjev, Prav cono, katere padnih in padavinskih voda prve faza |e biJa tik pred no- v občini, o oskrbi s pitno vim letom opremljena s ce- vodo, 1er s tem povezanimi lotno infrastrukturo, si je težavami v zvezi 2 upravlja- minister z županom Toma- njem krvavškega zajetja, žem Drolcem najprej ogle- kjer pa, po mnenju minis- dal. Župan ga je seznanil z tra, Komenda igra zelo pozi- dosedanjim delom in prido- tivno vlogo. Beseda je tekla bivanji dokumentacije za tudi o odlagališču odpadkov ga začetek dmge faze. ter ga v Suhadolah, ki naj popeljal po 18 ha velikem zaprU najkasneje do konca leta 2007, ter o gradnji ceste Želodnik - Vodice. zemljišču, na katerem sta te zrasla poslovna hala pod- jetja Starman in logistični Župan je ministra prosil za center podjetja Udi. "Z žu- podporo, da bi se po dolgo-panom in njegovo ekipo letnih obljubah ministrstev smo Šli skozi vse postopke, krožišče v Mostah v prihodki so potrebni za to, da bo njem letu končno zgradilo. Kran) Višji tudi otroški dodatki z uskladitvijo družinskih prejemkov glede na višje življer^j- ske stroške so nove tudi vlSIne otroških dodatkov. Če dohodek na družinskega člana*znaša 15 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, je otroški dodatek za prvega otroka 22.080. za drugega 24.290, za tretjega in naslednje pa 26.500 tolarjev; pri dohodku od 15 do 25 odstotkov povprečne plače so dodatki t8.88o, 20.870 in 22.850 tolarjev, med 25 in 30 odstotki povprečnega slovenskega dohodka 14.390, 16-080 in 17.770 tolarjev, med 30 In 35 odstotki 11.350, 12.950 in 14.580, med 35 in 45 odstotki 9.280, n 10.830 in 12.370, med 35 in 45 odstotki 9,280, lo. 12.370, med 45 In 55 odstotki 5.880, 7.360 In 8.830, med 55 in 7$ odstotki 4.410, 5.880 In 7.360, med 75 In 99 odstotk 3.840,5.310 in 6.780 tolarjev. D. Ž. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Bliža se gregorjevo "Spomladi so dekleta kot oblaki: vihrave, kuštrave so in visoke," je v Prvi pomladi zapisal Ivan Minatti. Ko se sneg odtall in se prebuja naravs, tudi ljudje postanemo bolj razposajeni. Ni čudno, da pomlad velja za letni Čas ljubezni. In kot ptički na gregorjevo marsikateri par razmišlja o resni zvezi in skupnem gnezdu ... Letos smo se v Gorenjskem glasu skupaj z Lokalno turistično organizacijo Blego$ iz Škofje Loke odloitll, da vas povabimo h kandidaturi za SREDNJEVEŠKO POROKO. Razpis je namenjen vsem, ki bi se želeli poročiti po srednjeveških Šegah in navada?!, v blišču srednjeveških oblačil, ob spremljavi srednjeveške glasbe - zadnjo junijsko soboto bo v tisočletni Skofji Loki. Razpis bo objavljen v torkovem Časopisu, za izbrani par pa boste glasovali bralci Gorenjskega glasa. Vabimo torej zaljubljene pare, ki bi želeJI na izviren in odmeven naČin vpisati svoje ime v poročno knjigo, naše bralke in bralce pa k sodelovanju pri izboru najljubšega para. Dodatne informacije bodo na voljo v Lokalni turistični organizaciji BlegoŠ, Kidričeva cesta la. 4220 Škofja Loka (tel.: 04/517 06 00, 051/427 827, e-pošta: info@lto-blegos.si). Radi se imejte! Petra Kejžar zdravilih Ta teden so v p3rlamentu razpravljali tudi o zakonu o zdravilih, ki prinaša dve pomembni novosti. Danica Zavrl Žlebir mentamega odbora za zdrav- ..............................................................................stvo, meni, da gre za varče- Ljubljana • Ena zadeva uved- valne ukrepe skozi stranska bo sistema medsebojno pri- vrata. Predlog LDS je bil to- merljivih zdravil, s katero bi krat sprejet, zakon o zdravi- po besedah ministra za lih pa gre še na tej soji zdravje Andreja BruČana lah- bmarja) v tretje branje, ko zdravstveni blagajni pri- hranili okoli 200 milijonov Zdravita na policah tolarjev letno. Ukrep naj bi trgovin namreč zdravila pocenil in zmanjšal njiliov uvoz. Pred* Druoa novost v zakonu o lagani zakonski člen je v jav- zdravilih pa predvideva, da nosti sprožil veliko negodo- bi se zdravila brez recepta vanje, zlasti med kroničnimi lahko, razen v lekarnah, pro- bolniki, ki bi morali v prime- dajala tudi v specializiranih ru sistema medsebojno pri- trgovinah, s čimer bi omogo- Ta teden so poslanci državnega zbora veliko pozornosti merljivih zdravil le-ta dopla- čili lažjo dostopnost do zdra- Čevati- V njihovem imenu so vil, razen tega pa bi ta posta- združenja bolnikov (s srčno- tudi cenejša. Že od no- dreja Čufar dodaja, da bo Izredna seja o slovenskih žilnimi boleznimi, z diabete- vembra, ko je vlada vložila stroka ne glede na to, kakšen vojakih v Iraku Parlament se je ta teden , osteoporozo) na poslance, vlado, varuha člove- zakon bo sprejet, Še naprej stopek, je tekJa polemika skrbela za kakovostne storit- kovih pravic in predsednika med predlagatelji zakona in ve. Lekarnarji sprejemajo iz- ukvarjal tudi z zakonom o države naslovili opozorilo, da lekarnarji. Slednji so takšne- ziv nelojalne konkurence, osebnem imenu, novelo zakona o varstvu okolja, novelo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, poslanci so podprli stanovanjsko varčevalno shemo, zavrnili pa zakon o udeležbi zaposlenih bi zakonska novost ne le po- mu predlogu nasprotovali, prepričani, da so kljub vse-slabšala kakovost njihovega Češ da zdravila sodijo v lekar- mu v prednosti, saj ljudje pri zdravljenja, temveč celo ne in ne na prodajne police zdravilih še vedno ogrozila njihovo zdravje. V primeru, da bi bilo takšno za- trgovin, zlasti ko gre za zdravila z neželenimi stranskimi upajo lekarnam kot trgovinam. Uporabniki zdravil znajo ceniti nasvet farmacev- so napovedovali zakonodajni zakon vložili dopolnilo, ki bi ta, ki ga pri prodaji zdravila pri dobičku družbe in o last-referendum. Poslanci LDS opredelilo pogoje, ki jih mo- ne vodi želja po zaslužku» niŠtvu zaposlenih, ki ga je v konsko določilo sprejeto, pa učinki, Poslanci LDS so na (podprli so jih tudi poslanci izpolnjevati učinkovine paČ pa je zavezan etičnemu DeSUSa) so predlagali, da se sinteznega izvora in bi tako kodeksu inče o učinku zdra- del Člena, k) govori o primer- preprečili različne razlage, vila ni povsem prepričan. parlamentami postopek vložila stranka S D. Ijivih zdravilih, črta, saj bi v kdaj neko zdravilo sodi na nasprotnem primeru obve- prodajne police trgovin in človeka znova pošlje na posvet z zdravnikom. Ali bodo redni seji tudi niso obravnavali zahteve poslanske skupine LDS za obravnavo zakonov in okoliš- Ijala ureditev, ko bi sistem kdaj ne. S lakšiiim dopolni- farmacevti v lekarnah sveto- čin vladjie odloâtve o napo- kril le najcenejše oblike tera- lom (na glasovanju je bilo zavrnjeno) bi bil zakon vali tudi o zdravilih, ki tam litvi štirih inštruktorjev ne bodo naprodaj, pa Cu^r-jeva meni, da najbrž ne, saj želi imeti farmacevt celovit pije, kar bi za določene bolni- bansparentnejši, meni tudi ke pometnlo obvezno dopla- predsednica Lekarniške čilo. Poslanka Cveta Zalokar zbornice Slovenije mag. An- pregled nad zdravilom in če Oražem, ki je temu ostro na- dreja Čufar, medtem ko se- ga ne bo imel, ne bo mogel sprotovala že na seji parla- daj o tem puŠČa dvome. An- odgovorno svetovati. venske vojske v Irak. S podpisi so pri predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju izpo slova li obravnavo na izredni seji. Ta bo n. februarja- Poskrbel dvojezične napise Urh Peternelj iz Kranja se je na lastno pest lotil opremljanja krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem s slovenskimi imeni krajev. Mateja Rant drugi vozniki razumljivo munizmom pripravljeni Slo-..............................................................................niso sprejeli z odobrava- vencem obljubiti karkoli, da Kranj • "Že dlje časa sprem- njem. "Bilo je tako, kot bi jim bi ostali pod Avstrijo. Tako so Ijam dogodke okrog postavit- kazal rit," je na kratko opisal se tudi v zdaj že znamenitem ve dvojezičnih tabel na av- njiliove ogorčene poglede in 7. Členu Avstrijske državne strijskem Koroškem, zato se trobljenje, med katerim je pogodbe obvezali, da bodo mi je zdelo primemo na neki padla tudi kakšna sočna klet- postavili okrc^ dvesto krajev- način opozoriti na ta pro- vica. Kot pravi, je imel smolo. îiih tabel z dvojezičnimi na- blem," je razloge za svoj ne- da se je mimo peljal tudi po- pisi. V sedemdesetih letih so vsakdanji podvig pojasni] lica) v civilu, zato je končal jih sicer nekaj res postavil, a Ufh Petemelj. Tako je minu- pred avstrijskim sodiščem, še zdaleč ne toliko, kot je bilo lo soboto izdelal Šablono zna- "Očitajo mi težko poškodova- dogovorjeno v pogodbi." pisom Celovec in se odpeljal nje lastnine. Vendar mi je Pri vsem tem pa ga je naj- V Avstrijo, kjer je nato sčmim sodnica že takoj povedala, da bolj zmotilo, da se koroška sprejem na krajevni tabli za me bo spustila, z utemeljitvi- deželna vlada s Haiderjem Celovec nad napisom Kla- jo, da verjame, da boin z ve- na čelu mimo požvižga celo Urh Peternelj z majico,^ na genfurt dodal še slovensko scljem prišel na obravnavo, na odločitve avstrijskega katero je njegov prijatelj dal ime za ta kraj. Pri tem so ga da bi pojasnil, zakaj sem to ustavnega sodišča, s Čimer natisniti fotografijo s tablo, zasačili polidšti, zato je noč s storil." Kot pravi» se mu zdi kršijo lastne zakone- "Potem ki jo je sam opremil z dvoje- sobote na nedeljo preživel v povsem nerazumljivo, da Av- so se v zadnjem času pridru- žičnim napisom, avstrijskem zaporu» v prihod- strijci ne spoštujejo niti od- žile še grožnje preko sms nje pa ga čaka še obravnava ločb svojega ustavnega sodiš- sporočil, in tako sem se odlo- ti v avstrijskem zaporu, še pred tamkajšnjim sodiščem. ča. Po drugi svetovni vojni čil, da je zdaj pa res treba ne- vedno trdno stoji na svojih Njegovega početja ob cesti so bili zaradi strahu pred ko- kaj storiti." kljub noči, prebi- stališčili Urh Peternelj. GOREN)SKl GLAS petek, 5- febrnarja 2006 A KTUP LNO 3 po Nogometašev je največ^ atletinje so kraljice. Njihove garderobe pa so na kranjskem stadionu nemogoče. Suzana P. Kovačić Kranj - Tribuno kranjskega mestnega stadiona so zgra-diJi leU 1963. Pod tribunami so garderobni in sanitarni prostori za nogometaše, atlete in dijake kranjskih srednjih šol. "V vseh leh letih v objektu ni bilo bistvenih gradbenih posegov, Ni kandlizdcije» ni ogrevanja, ni izolacije. Kaplja. Prostori so nevarni zdravju, v njih so podgane in plesen. To je civilizacijsko nevzdržno stanje. Ko so bile zunanje temperature minus 15 stopinj Celzija, je biJo v leh prosto- 17. Tukaj se ne počutimo varni," je povedal Miran Šubk, direktor Nogometnega kJuba Triglav. t4. O stanju v garderobah in sa- nogometne šole Rajko Korent. / nitarijah smo se v sredo prepričali tudi novinarji. Že boljšave. To je naš apel na ob vhodu so na tleh popoka- mestrio občino Kranj, da Od leve: kapetan članske nogometne ekipe Tridava Dejan Plastovski, Miran $ublc in vodja Fotû Tolnil po- datldh trgovalo po 1.800 to- na tujih trgih. Dovolj dela za goje za upokojilev, razreši larjev za delnico, medtem vseh nekaj manj kot 400 za- Neuradno pa smo izvede- nekrivdno in da ga povabi, ko naj bi bila knjigovodska poslenih. Leobveščanjanav• i, da je večinski lastnik SGP da do upokojitve dela kot po- vrednost delnice SGP Teh- znotcr in navzven se bodo Tehnik po.slalo podjetje Fa- močnik oziroma svetovalec nik nekaj nad 4.000 tolar- Še morali naučiti. Zgled za izboljšave Med prejemniki letošnjih priznanj Blaža Kumerdeja sta tudi skupina vrtcev in šo s Škofjeloškega in osnovna šola Orehek Kranj. Mateja Rant združenjih, obenem pa med- ..............................................................................narodna srrokovna javnost Skofja Loka, Kranj - Skupini organizatorje poziva k izved- vrtcev in šol s Škofjeloškega bi naslednjega strokovnega zavod za šolstvo priznanje srečanja na temo Motivacija Blaža Kumerdeja podeli za pri likovni vzgoji," so v ute- odliČno partnerstvo na po- meljitvi nagrade zapisali pri dročju predšolske vzgoje, zavodu za Šolstvo. osnovnega in srednjega šol- Osnovna šola Orehek pa si stva ter dosežke pri uvajanju po mnenju pristojnih pri za-novosti, povezanih s cilji ku- vodu za šolstvo priznanje za-rikularne prenove. Osnovna služi zaradi strokovnosti in šola Orehek pa je omenjeno priznanje prejela za odlično partnerstvo in dosežke na nova, j ra z VO) ne "Osnovna Šola Orehek je področju osnovnega Šolstva ob uvajanju in spremljanju novih programov devedetne zgodaj začela uvajati pro- in dobro organizirana Šol, zato ni presenečenje, da je že osnovne ter razvoj in uvajanje novosti, pri Čemer gram devedetne osnovne Šole. S skrbnimi pripravami je znanje in izkušnje uspe.^- in izvirnimi organizacijski- no prenašala tudi na druge mi rešitvami je postala zgled drugim šolam na Gorenj- s skem." Posebej so izpostavili i vključenost šole v pro- Skupina vrtcev in Škofjeloškega, natančneje vrtec Skofja loka, osnovne šole jekte, kot so Skriti zaklad, Cvetka Golarja, Ivana Gro- Zdrava šola in Hura, prosti harja, Železniki in a čas. že od vsega začetka pa .so Loka - Mesto ter gimnazija prepoznavni tudi zaradi po-a Loka so si priznanje sebnc skrbi za vključevanje prisliižile predvsem za sode- otrok s posebnimi potrebami • * • v okviru projekta VeveriČek gre v šolo. Veliko pozornost pn organizaciu 1. mednarodnega kolokvija o motivaciji pri pouku likovne namenjajo še zgodnjemu vzgoje in likovne umetnosti s poučevanju tujih jezikov, po-seminaiiem za likovne peda- scbno pomemben pa je po ga je oktobra 2004 mnenju zavoda njen pnspe-zavod za Šolstvo organiziral v vek pri Širjenju učenja in po-i Loki. "Izpeljano sreča- učevanja francoščine kot izbirnega predmeta v programu devedetne osnovne Šole. nje je doživelo pozitivne iii strokovnih mcve v Gorenjski Glas ODGOVORNA UR£DHICA NAMESTNIKA ODGOVOR NE UREDNICE )ože Koš mek, Cveto UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: Boitfârt Bogâlâj, Alenka Brun, Igor Kavčič, jožeKošnjek, UriaPeteme Stanovnik, Cveto Zaplotník, Ddnica ZâvH Žl^ir. Suzana P. Kcvačič, Šiefán Žargi; stalni soddavd: jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Cregonč, avčč. Simon Šubic Mateja Rant. Miha Naglič. Maja Bertoncel{. Igor Žerjav OBLIKOVNA ZASNOVA jernej Stntar, Trlakel tehniCni urednik Grega FOTOGRAFIJA Tina Doit. Côrazd léio-ORICA VODJA OGU^SNECA tržen j A MARKETINGA Petra Kejžar GOREN|Sll( GLAS |e re^iitrirana blagovna m «torlrven^ znamka pod (l. 9771961 a" Uradu R$ ti «niflfklua^no ra5lniAe. Ustandvitfl| m irdafatel)* Corcnjtki glas, d o o., iirsnj j Dufrktonu: MarijdVol^^âk / Zoisova 1,4000 Kranj / Tef ' 04/701 43 co, fax' 04/301 42 1;, e>mâil: Jifeí^g-glas.si; ma^i of(a&i m osmrtnice, le^: 04/201 42 47 (sprejem na avlom atskem edzivntku 34 ur dnfvne}; uradne ure* v^ak delovni dan od 7, dp 1$. u t« / Goren,ski |e poltednik. «zKaja ob Torkih peikih, v n2klaa. iel.! 04/301 4a 41 / Cena itvoda: 29c SIT, letna na'o(nir>a; )0.i60 SIT; tedni plafniki ian DOV po stopnji 8,s %'. ridteinina se upoiteva od lek-oče Številke časopisa de p«snega preklica, ki velja ed aafeika r>asledn|ega obračunskega obdobja / Oglas "«storitve: po ceniku; oglasno trtenje: 04/ 201 4? 4S 4 GORENJSKA GORENISKl GLAS petek,febniaria 2oo r Sprejeli lokacijski načrt za oskrbovana stanovanja Po sprejetem lokacijskem načrtu bo ob Domu dr. Janka Benedika v Radovljici možno zgraditi največ triindvajset oskrbovanih stanovanj. cvtto Zaplotnik Radovljica • Občinski svet ie ampak le skupni, pomožni in parkirni prostori. Stavbo, i naj bi jo gradila družba na seji v sredo sprejel odlok I.G.R in v kateri so prvotno o lokacijskem nairtii za sta- načrtovali dvanajst stano- novanisko gradnjo v Predtr« vanj, so zaradi pripomb gle* gu, po katerem bosta Ne- de višine, gostote poselitve premičninski skJad pokoj- parcele, prometne ureditve ninskega in invalidskega in odmika od sosednjih zavarovanja ter družba I.G.R iz Radovljice lahko v bližini Doma dř. îanka Be* parcel zmanjšali in znižali za eno nadstropje, tako da v njej lahko največ osem nedika zgradili v dveh stav- stanovanj. Stavba bo poleg bah skupno 23 oskrbovanih pritličja imela še dve nad-stanovanj. V občinski upra- stropji (drugo bo že delno vi so na podlagi pripomb mansardno), od parcele na občinskega sveta in njego- jugozahodni strani bo od-vega odbora za urejanje maknjena več kot osem prostora In varstvo okolia. metrov, od parcele na krajanov, krajevne skupno« vzhodni strani pa dobrih sti in Nepremičninskega pet metrov. Ker je investitor skJada prvotni načrt nekoliko spremenili. Stavbo, v kateri bo Nepremičninski sklad zgradil petnajst oskrbovanih stanovanj, so dvig- zmanjšal Število oskrbovanih stanovanj, jih načeloma ne bo prodajal, najemniki ali kupci pa se bodo po zagotovilih investitorja s po- nili še za eno nadstropje, godbo zavezali, da bodo sta-vendar le pod pogoiem, da novanja uporabljali za var-V pritličju ne bo stanovanj, stvo starejših. KRATKE NOVICE Bleo Športniki so pomembni gostje Po novoletnih praznikih, ko je bil Bled poln turistov, so tudi v prvi polovici januarja blejski turistični delavci zabeležili precej večji obisk kot lanskega januarja. Našteli so kar 51 odstotkov več nočitev, Čeprav sta hotela Park in Astoria -zaradi obnove - ie vedno zaprta. Precej je bilo gostov iz sije in Srbije, ki so imelt proste dneve podaljšane do 13. januarja. Tudi te dni se nad obiskom ne pritožujejo, saj so poleg tradicionalnih smučarjev iz Velike Britanije in HrvaŠke del kapacitet napolnili udeleženci svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki trenutno poteka na Gorenjskem. "Mladi športniki, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu v hokeju, so pripomogli k 29 odstotkov večji zasedenosti že v lanskem decembru, koje bilo na Bledu realiziranih skoraj 20 tisoč nočitev. Zdaj je športnikov sicer nekaj manj, čeprav bi ob svetovnem prvenstvu lahko na Bledu imeli kar športno vas, saj imamo zadosti kapacitet. Vseeno je tu pet ekip, po-eg Športnikov in ostalih gostov pa smo te dni gostili precej novinarskih ekip: od irske, nemške, avstralske. Španske, napovedane pa so ekipe iz Hong Konga in Nizozemske, snemajo različne oddaje o naši turistični ponudbi," pravi direktorica Turizma Bled Eva âtravs Podlogar. V. S. prêdovofi Sprejeli proračun ^Ja prvi letošnji seji občinskega sveta Občine Preddvor so največ pozornosti namenili obravnavi predloga odloka o proračunu občine za leto 2006. Glede na predvidevanja v osnutku, ki so ga sprejeli decembra, so se prihodki povečali za dobrih 8,8 milijona tolarjev. Skupaj znašajo 982,4 mili* jona tolarjev. Sorazmerno so se povečali tudi načrtovani odhodki. Ker jih bo skoraj eno milijardo in 5 milijonov to-iev, so predvideli dobrih 22,5 milijona tolarjev primanjkljaja. Za investicije bodo skupaj porabili 470,26 milijona tolarjev, od tega 424,1 milijona tolarjev za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, 22.19 milijona za nakup zemljišč in 16,9 milijona tolarjev za itudije in projektno dokumentacijo. Ker je v skupni vsoti viteto tudi 115,5 milijona tolarjev dolga za lani končano obnovo in opremo osnovne Sole, bo malo denarja za nove naložbe. S. S. sveta V Krar^jski Gori bo sog asje k odpiranju igralnic dajai občinski svet. Tretja igralnica v Enkii Urša Pfternel zadnji seji občinskega sveta ..............................................................................vnela že samo ob predlogu. Kranjska Gora - V Kranjski da bi podjetje Hosting na Gori so sprejeli sklep, po naslednji seji predstavilo katerem bodo morali vsi, ki načrte o ureditvi igralnice v bodo želeli na območju okviru hotela Erika. Tako so občine odpreti igralnico, občinski svetniki zahtevali, pridobiti zeleno luč občin- naj občina določi kriterije, skega sveta. Občinski svet- jih bodoči investitorji v igraJ- niki so namreč potrdili nice morajo izpolnjevati, spremembe statuta občine, "Tisti, ki si želijo v Kranjski po katerih bo soglasje za Gori odrezati največji kos opravljanje igralniške dejavnosti na njenem ob- pogače, bodo morali kaj prispevati tudi za kraj/' je de- močju dajal občinski svet in jal občinski svetnik Miro ne več župan. Eržen. Miro Kosmač pa je bil Z odpiranjem igralnic v še bolj neposreden: "Ce bo v Kranjsko Goro, ne le za svoj ka že več igralnic kot vsa Ita-Kranjski Gori se je doslej Kranjski Gori nastalo še eno • žep!" Kranjska Gora že ima lija. Na konai so se občinski močno zaplelalo, tako obči- molzišče denarja, najprej dve igralnici, infrastruktura svetniki vendarle striniali, da na oziroma župan v pretek losti ni dal odprtju igralnice v Jasiii, poglejmo, kaj kraj s tem pri- v kraju pa šepa, je še dodal bo podjetje Hosting na pri- Kosmač, medtem ko je Jože hodnji seji občinskega sveta Zupančič opozoril, da imata lahko predstavilo projekt burna razprava pa se je na pripravljeni dobi oziroma izgubi ... investitorji povedo, kaj so narediti za samo Gorenjska in Primors- igralnice v hotelu Erika. Vrsta mikavnih prireditev Za prebivalce občine Žirovnica so organizatorji pripravili v februarju razne kuiturne prireditve in športna tekmovanja. Stoian Saj hiši; odprtje bo 7. februarja v 12. uri v Jalnovi hiSi predstavi- kratkega filma po janeža Žirovnica • Spored prireditev v občini Žirovnica je ta me« sec posebej bogat. Včeraj po- Čopovi hiši. Danes. 3. febm- tev knjige Marjete Žebovec Jalna "Kdo je srnjaka snedu". arja, ob 17. uri bodo v zdrav- "Slovenski književniki rojeni Za zabavo bo priložnost 25-stveni postaji na Sehj odprli razstavo likovnih del učencev do leta 1099". ob 14. uri pred Prešernovo hišo občinska februarja ob 20. uri na Vese- poldan so se zbrali otroci na OŠ Žirovnica. V nedeljo, 5. fe- proslava, ob 19. uri v župnij-ustvarjalni delavnid v knjižni- bruarja, ob 15. uri bo v PreŠer- ski cerkvi na Březnici pa konci Matije Copa v Žirovnici, novi hiši v Vrbi odprtje razsta- cert Slovenskega okteta. Med lem pustovanju v kulturni dvorani na Breznid 'm nasled- nji oan 00 14. un na pustnem sprevodu od OŠ Žirovnica. Za kjer bo druga delavnica 16. fe- ve "Zdravljica, ambasadorka 9. in 12. febniarjem bo slikar- šport bodo poskrbeli 18. fe- bruarja, ure pravljic pa bodo pripravili 9. in 25. februarja Slovenije". Pohod po Poti kulturne dediščine, na katerem ska kolonija, dela udeležen- bruarja ob 10. uri na Zavihu z cev pa bodo razstavili 12, fe- občinskim prvenstvom ob 17. uri. Od 2. do 7. februar- pričakujejo veČ kot ^00 udele- bruarja ob 11. uri v kulturnem smučarskih tekih, 25,febnjar- ja poteka slikarska kolonija, žencev iz države, bo 8. febru- domu na Breznid. V Čopovi 11. uri v Mojstrani z ob- med katero umetniki iz vse arja med o. in 10. \iio. Na kul- hiži bo 16. februarja ob 18. uri Čnskim prvenstvom v velesla- Slovenije ustvarjajo na temo tumi praznik bodo od 10.50 literami večer z Dr^om Jan . fe dr. France Prešeren. Nastala dela bodo razstavili v Čopovi do 15. ure vodeni ogledi cerkve Sv, Marka v Vrbi, ob 11. in lomu ter incd 25. februarjem in 5. maîcem z jahalnim teča- čaijem. V isti hiši bruarja ob 19. uri še premiera jem v SmokuČu. Nadzorniki dobri športu Stojan Saj i € 4 Bled - Nadzorniki Triglavskega narodnega parka so uspešno siastopali Slovenijo na srečanju parkovnih nadzornikov v Nemčiji. Prireditev Danilo Re je posvečena italijanskemu nadzorniku, ki se je ponesrečO pri opravljanju dela. Zadnja leta ga organizira Mreža zavarovanih območij v Alpah, nem in družabnem pomenu pa ima tudi športno vlogo. 6 držav in 20 parkov je ekipa mezniki je Bor Rojnik zma-šdričlanske ekipe so tekmo- prostovoljnih nadzornikov gal v veleslalomu, Dušan turno-smučarskem TNP dosegla skupno 3. me« Podlogar je bil tretji v teku, 5. vzponu, veleslalomu, teku na sto, prva ekipa poklicnih nad- mesto pa sta dosegla Zvonko smučeh in streljanju z zrač- zomikov je bila Šesta, druga Kravanja v veleslalomu in no puško. Med 39 ekipami 12 ekipa pa deveta. Med posa- Tine Stular v streljanju. mojstrana Se bo pošta selila? Pošta Slovenije razmišlja o strani, je zadnji seji občinskega sveta povedal kranjskogorski župan jure Žerjav. PoŠta, ki ima prostore v stavbi krajevne skupnosti v najemu, bi namreč želela imeti lastne prostore. Zato je tudi pozvala občino, naj se opredeli do prodaje prostorov. Občinski svetniki so sklenili, da naj Pošta Slovenije najprej predstavi svoje namere - razmišljala nai bi namreč o tem, da prostore uredila v okviru bodoče ureditve hotela Triglav. osnovi bo svoje mne-e o prodaji sedanjih prostorov pošte podal tudi svet KS Dovje-Mojstrana. U. P. nove GORENISKI GLAS petek, 3. febniarja 2006 GORENJSKA 5 Porenta se vklenil avto Ob začetku mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju se je ob skakalnici na Gorenji Savi pripetil neljub dogodek, Suzana P. Kovačić Kranj • )anez Porenta, lastnik zemljišča v bližini skakalnice, je svojega Ytiga zapeljal na pločnik in se vkJenil v avto. "Nisem imel dmgega izhoda» kakor da na ta način pokažem, kako pri nas (ne) de lu je pravna država. Prireditelju sem izrecno prepovedal prehod po mojem pločniku, a tega ni upošteval" je povedal Porenta. Gre za star in nerešen problem, zvezi s tem nismo prejeli povratne informacije, smo Janezu Porcnti 24. januarja letos poslali ponudbo za odkup zemljišča po 97. členu Zakona o urejanju prostora. Občina bo v primeru, da se v 30 djieh po vročitvi ne bo izjavil o sprejemu ponudbe, začela postopek razlastitve ^ na podlagi napotila iz odloč- 1 be Ustavnega sodišča, " so S sporočili iz službe za stike z 2 javnostmi na občini. Pristoj- ne .v saj se mestna občina Kranj sklenili niti najemne pogod- setih cenilcev» izmed katerih sedel Porenta, niso odstrajii- in Janez Porenta 5e vedno ni- be, pa zemijo uporabljajo," je naj bi izbral tri, občina pa naj le, ampak so prestavile varo- sta pogodila, po kakšni ceni še povedal Porenta. Na kranj- bi potem v skJadu z Zako- valne ograje s pločnika nace- naj bi občina odkupila njego- ski občini pravijo, da so Po- nom o javnih naročilih izbra- stišče in postavile prometno vo zemljo. "Z inenoj niso renti posredovali spisek de- la enega izmed njih. "Ker v signalizacijo. Upravljavci so že usklajeni Župan Cerkelj Franc Čebulj: "Mengeški župan morda ne ve, toda pogodba o vzdrževanju vodnega sistema Krvavec je med upravljavci že usklajena." Simon Šubic Cerklje - "Zelo me veseli, da je mengeški župan Tomaž Štebe vendarle obljubil, da Čebulj- pan tudi že prejel v pregled leta 2004, tako kot vsi ostali župani občin, ki so lastnice la^avlkeea vodovoda," ——~ se tedaj obotavljal tako, kot se dovodov. Samo vrednost obje zadnja leta Štebe, danes nove magistralnega voda nihče od naju ne bi bil več krvavškem sistemu je zaradi pravi župan. Ljudi namreč ne za- nekajletne zamude zrasla že bo podpisal pogodbo o upravljanju medobčinskega Kot je pojasnil, krvavški vodovodni sistem v resnici nima, ali je bilo vse izpeljano na slabo milijardo tolarjev, natančno po predpisih, zani- Zakaj taka zamuda, bi prav ma jili samo, ali jim občina tako najbolj znal povedati krvavškega vodovoda. Glede upravljajo tri podjetja, kar je zagotavlja dovolj neoporečne na to, da gie za občino Men- dedii^čina preteklosti. "Toda geš kar 30 odstotkov krvav- tu gre za upravljanje vodovo- pitne vode," dodaja Čeb\dj. Cerkljanski župan tudi župan Mengša, deloma pa tud i Kome nde, ' ' opoza rj a Čebidj, ki pričakuje, da ima Ške vode, je za tako odločitev dov po posameznih občinah, meni, da je ministra za oko- občina Mengeš v letošnjem potreboval veliko časa," župan Cerkelj Franc Čebulj ko- medtem ko je bilo upravljanje z vodnimi viri na Krvav- ije janeža Podobnika v državnem zboru nesmiselno proračunu za načrtovano sa- mentira besede menge.^kega cu vedno zaupano le enemu spraševati, kako v primeru pripravljena sredstva. Po župana, da ne zaviača podpi- komunalnemu podjetju. To sa pogodbe, ki pa mora bili je bil do leta 2004 Prodnik, usldajena med vsemi uprav- ki pa je 1. septembra tega leta "Bolj smiselno bi bilo, da bi krvavškega vodovoda reševati odnose med občinami. mih)o- na tolarjev vredaie investicije naj bi občini Šenčur in Ijavci vodovoda KPK Kam- ključe vodnega zajetja na Kr- Tomaž Štebe kot državni po- Kranj prispevali po 4,41 mi- nik, JPK Prodnik in JP Ko- vavcu dostavil na mojo mizo, slanec od ministra Podobni- lijona tolarjev, občina Vodi- munala Kranj. Čebulj ob Nič drugega mi ni tedaj pre- kâ zahteval več sredstev za ce 4,64 milijona, občina tem opozarja, da je pogodba ostalo, kot da s sklepom za inedobčinske vodovode v dr- Cerklje 6,65 milijona, Ko- o upravljanju med komunal- novega upravljavca določim nimi podjetji že usklajena. Komunalo Kranj, Id ie lo ob- žavnem proračunu, s katerimi bi ministrstvo denarno menda skoraj 7 milijonov tolarjev in občina Mengeš hfe le men veznost tudi prevzela^ Če bi pomagalo pri obnovi teh vo- n.6i milijona tolariev^ v novem vt A t è no vd Ajsktm objektu odprodaj novi sodo b na sta nova nja ruli^nfh vdfkosii, ki Jih od^kujejô: 1as(oo zunanje parking, gradnjdi kakovostni m^t^riAl^ dvigalo, ftaino ogrevanje Lokainvest, d 0.0 il» Sil % A 04/251-99-70 Oživitev mestnih jeder Suzana P, Kovačič « 4 h V določenem času preveč napredne, ali pa je šel razvoj Kranj • V torek zvečer so v napačno smer. Kar750 nase-Mestni hiši v Kranju odprli lij v Sloveniji ima kakovostna razstavo projekta Ulična jedra, Id jih je treba oživiti." oprema starih mestnih in tr- 2eleznikom so predlagali ških jeder Gorenjske, ki so novo zasnovo klopi in avto-ga po naročilu Regionalne busnih postajališč, Škofji razvojne agencije Gorenjske, Loki nov način Oakovanja, |e-BSC Kranj, izvedli na ljub- senicam pa novo zasnovo Ijanski Fakulteti za arhitekturo, pod drobnogled so vze« li Kranj, Cerklje, Jesenice, stoječih svetilk. Kranju so predlagali nove izveske, klopi in koše za smeti, "Ker v Kra- Radovljico, Škofjo Loko, Že- nju postopoma obnavljamo leznike in 2iri. "Najprej smo staro mesmo jedro, je iakSna naredili analizo obstoječega študija dobrodošla, saj že lali-stanja, potem pa smo iskali tisto, kar je v posameznih mestih izvirnega, na primer svetila, klopi, koši za odpadke, in vse to vpeli v sodobno urbano kulturo/' je povedala vodja projekta doc. dr. Živa Deu. Profesor dr. Peter Pister iz Fakultete za arhitekturo je dodal: "Trška jedra so lahko dinamičen del razvoja mest. Gre za neke vrste in- ko upoštevamo nove predloge," je povedal župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Vrednost projekta, v katerem so sodelovali še Združenje ter Javna zavoda RS za var- kultume dediščine, Območni enoti Kranj in Ljublja- 12 milijonov tolarjev. Večino denarja je prispevalo ministrstvo za okolje in pros- venturo, ali so se stara mest- tor, tri milijone tolarjev pa na in trška jedra spreminjala občine. Razstava bo na ogled v duhu Časa, ali so bile ideje do 21. februarja. p r eddvo r Pomoč družini Hribernik S smrtjo očeta Tomaža In požarom skorajda vsega njihovega Imetja se je družina Hribernikovih iz Preddvora znašla hudi stisk;. V Župnijski Karitas Preddvor smo se odločili, da jim bomo pomagali omiliti vsaj finančno stisko. Zato smo odprli poseben TRR In dali natisniti položnice, ki jih lahko dobite po pošti, če pokličete župnijski urad Preddvor tel. Štev. 04/2551-045. Darove pa nakažete tudi direktno na transakcijski račun Župnijske Karitas Preddvor, Dvorsk trg 9f 4205 Preddvor, odprt pri Raiffeisen Krekova banka PE Kranj št, 24400-9004461426 referenca OO'OOOS, namen plačila: pomoč družini Hribernik, Pri Raiffeisen Krekovi ban-so obljubili oprostitev taks. Vsem darovalcem se Iskreno zahvaljujemol Župnijska Karitas Preddvor N. IZKORISTITE SE ZADN30 MOŽNOST ZA BIVANJE PO UNSKIH ZNIŽANIH CENAH » J Se je cas za začetek aktivnega življenja* Pridružite se plavalnim in smučarskim tečajem za staro in mlado. ^ • 2. 2006 I 9, 2. 2006.^ 7.20ffSrT 1 po veliavfietri tem ku €RM£ TOPOLIICA, d.d.. ToDolšIca 77.3326 Topolika, t: 03/ 896 31 00/02. f: 03/ 896 34 00, E.mdil: Ífifo@t*topol5ica.si. http;//www.l-topoUKa.5i erme (^polšica 6 GORENJSKA GORENISKI GLAS petek, 3. februarja 2006 Višje cene vrtcev Matïja Rakt Gorenja vas - Poljane • Na zadnji seji občinskega sveta je precej vročo razpravo povišanje je zato îiiinimum, cia bo vrtec lahko Še naprej normalno deloval. Ne privoščimo si lega, da bi prišlo do težav pri izplačilu plač, Če se spodbudil tudi predlog povi- hvalimo, koliko je še otrok v Šanja cen vrtcev v Gorenji naših krajih. " Cene piogra- vasi, Poljanah in na Sovod- mov vrtcev naj bi bile namreč nju- Za prvo starostno skupi- v njihovi občini kar za dvajset no so predlagali povišanje odstotkov pod slovenskim cene za deset odstotkov, za povprečjem. Podprl io je tudi drugo starostno skupino za Dušan Marc: "Standard raste sedem odstotkov, v kombini- in stvari se dražijo. Ne verja-ranem oddelku pa naj bi bile mem, da so v vrtcih predlaga- cene višje za pet odstotkov. li vište cene, da bi si ob koncu Svetnike je med drugim leta izplačali 13. plačo. Će je zmotilo, da cene ponovno izračun pokazal, da bi morali dvigujejo že po pol leta, saj so cene dvigniti za dvajset od-zadnje povišanje odobrili ju- stotkov, bi jih morali dvigniti nija lani. Zato je svetnica in vsaj za 15 odstotkov." Na kon-ravnateljica osnovne šole Pol- cu so svetniki sprejeli predla- jane Ivanka Oblak opozorila, gane cene, tako da je nova da imajo že zdaj likvidnostne cena programa za prvo sla- težave in da se lahko ponovi rostno skupino 87.665 toiar-zgodba iz lanskega leta, ko so jev, za drugo starostno sku- morali v poljanskem vrtcu pino 63.820 tolarjev in za pokriti izgubo v višini treh kombinirani oddelek 71.560 milijonov tolarjev. "Tolikšno tolarjev. KRATKE NOVICE Medvod? Trasa štiripasovnice do Stanežič še ni znana o Štiripasovnid od jepfce do Stanežič s povezavo na Brod nič novega. In to kljub sestanku, ki je bil v Medvodah prejšnji teden za zaprtimi vrati. Na njem so bili prisotni predstavniki civilnih iniciativ, Občine Medvode^ Ministrsva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in DARS-a. "Od tega sestanka smo pričakovali več, pa nismo izvedeli nič novega. Pokazali so nam zgolj vse Štiri dodelane variante tras. Posamezne Študije pa Še niso končane In naj bi bile izdelane v začetku marca, ko naj bi se ponovno sestali, Šele takrat bomo lahko povedali, katera varianta je sprejemljiva in katera ne," pravi Franc Setina iz Civ ne Iniciative za Zbiljsko jezero. Cre za cesto v dolžini okrog sedem kilometrov, o kateri se govori že vrsto let in jo komaj Čakajo tudi Gorenjci, ki se v Ljub-jano dnevno vozijo na delo. "Štiripasovnica zagotovo bo zgrajena, po njej naj bi se po zagotovilih države lahko peljali leta 2011," dodaja Šetina. Štiripasovnica je načrtovana tudi naprej od Stanežič in vezana na novi predor pod Šentviškim hribom (Šentvid • Koseze), ki ga gradijo že nekaj časa in naj bi ga odpri! prihodnje leto. M. B. MM« e«"**^ l^ftnltfiK ocottwiw Ift iMWH'i Sůvatech, đ,o.o.,jd rtosiíec rvvoja gumarske delavnost] v okviru Poslovne skupirte Seva. Nadaljuje tradicijo proizvodnje gumen^tehni^ih ude^kov tn pnavmatike. K čedalje uspešnejšemu poslovanju ao poleg desetlebj izku&enj pripomogli tudi laaten razvoj ir> Ír)ovatÍvne kultura podjetja 9 pfevlek&rro iradlcijo ler, najpomebneje, njegovi zaposleni. 7m do^o ?ast9vl|enih criiev potr^buiemo rou^sa ^odetavcď 07ir0ma sodelavko za opravfjanie naîog^ STROJNI TEHNIK V VZDRZEVANiU Oà novega sotfolwea osrom« sod«l«vk« pri^kuiomo; « 6* stoprijo izobrazbe strojne err^^ri; • fgnkdoralftaznan^s po<}f<>čja ndrievinjastrei e področja hidravlike, pnevmatike oanove eiektrcrtebnike; • obvladovanj programskega okolja Windowe; • zaželene delovr>e izkuêr>je na enekih ali podobnih delih; • UiTiMtojnost iniciativnost, zanesl] !voâl ter željo po pridobivanju novih zTiAnj in srečevanju z novimi izzivi; • pnmerne Dsihoflzične iastnoslL Delo ja vt^eh izmenah « z menjavo r^ma proatih dni. Pogodbo o zaposlitvi bomo sMenill ze določen bnt fi mesecavi z moinosi}o naknadne pogodbe za nedoločen iae. če »te pripravljen) apr«]etf izziv in ste sa prepoznali v naših pričakovanjih, poiljHe ponudbo in žMjenjepia z dokazi i e izobrazba v 6 dneh po objavi na naslov: Savalech, Kadrovska služba, škoflaleika 6« 4000 Kfanj. Za dodatne informacije smo vam na voljo v kadrovski službi, tel* 04 206 5377* Vaâe ponudbe bomo Uravnavah zaupno in vas obvestili o izbiri v 30 dneh po odlo&itvi* Novo poglavje čistilne naprave Centralno čistilno napravo Domžale • Kamnik bodo posodobili in nagradili. Projekt, vreden 2 milijardi tolarjev, bo končan do leta 2010. Jasna Paiadin bi vključevala tudi čiščenje nutrientov, dušika in fosfor- Domžale • Župani občin ja, ker pa čistilna naprava za Kamnik (Tone Smolnikar), Domžale (Cveta Zalokar Ora» žem), Mengeš (mag. Tomaž Štebe) in Trzin (Tone Peršak), ki so lastnice leta 198c zgrajene Centralne čistilne naprave Domžale • Kamnik (CCN), so pred dnevi podpisali Predi n věstici j sko zasno- no, ki jo vo investicijskega projekta, vodil domžalski podžupar enega od ključnih dokumen- Vinko Juhart. "Lastniki so se tov, ki bo omogočil rekon- odločili, da napravo rekonstrukcijo obstoječe čistilne struirajo do ierdamega čišče-naprave. CCN je bila prva velika Čistilna naprava v Sloveniji in pionirski objekt tovrsl- višanju cene odvajanja in čiščenja odplak za gospodinjstva. Sedanjo ceno 77 Sn'/m3, ki je med najnižjimi v Sloveniji, bodo najverjetneje podvojili, Nadgradnja CČN, Id se bo i2^'âiala v letih 2008 - 2010, bo bistveno prispevala k zmanjšanju onesnaženosti Kamnižke Bistrice in čistejšemu okolju celotnega dornžal- sko-kamniškega območja. Čistilna naprava, v kateri zdaj očistijo 144.000 populacijskih enot, bo imela po nad-"Ozaveščenost lastnikov t€ gradnji zmo^jivost 200.000 nja in doseganja rezultatov čistilne naprave, ki so se enot, kar pomeni, da bo Jaliko pod 10 mg/l skupnega duši- odločili za rekonstrukcijo, je normabio delovala še vsaj dve ka. Vzrok za to odločitev je to nima dovolj prostorskih kapacitet, je bila na nadgrad» njo predlagana tehnolog biofilma. Župani omenjenih občin so že konec novembra 2003 podpisali skupen dc^o-vor o izvedbi rekonstrukcije in ustanovili projektno skupi- do danes usoešno ne tehnologije pri nas. a je z dolgoročna vizija, saj se nad-leti poslala zastarela. Vse več- gradnja izvaja za vsaj dvajset treba absolutno pozdraviti, " desetletji, poleg tega pa se pravi direktorica dr. Olga Burica. je onesnaževanja, skrb za či- je povedala direktorica bodo na čistilno napravo, bo odtlej najsodobnejša v Sloveniji, s svojimi odplakami stejše okolje in ostrejši za- čistílne naprave dr. Olga Bu- milijardi tolariev vredno inve- lahko priključile tudi občine konski predpisi so pogojevali rica, Dodala je Še, da imajo sticijo že zagotovljenih, ne nujnost nadgradnje CČN. ki 40 odstotkov sredstev za to 2 bodo pa se mogli izc^niti po- Komenda, Vodice, Cerldje in aerodrom Brnik. Zehjo eno vlečnico Na smučišču Osovje v dolini Črne so letos zelo zadovoljni z obiskom. Investicije izpred dveh let se obrestujejo. Jasna Paladin njih dveh letih pa je naše smučišče dobilo teptalni Črna - Smučišče Osovje. ki stroj in top za umetno za- se nahaja le dobrih deset kilometrov iz Kamnika na poti iz Črne na Gozd, ima sneževanje, za kar pa smo morali najprej rešiti problem vode na smučišče. Že že kar lepo tradicijo. Zane- jeseni smo to uredili s po-senjaki iz doline so se že močjo pretočne vodne čr- sredi 20, stoletja navdušili nad idejo, da bi v svojem kraju uredih manjše smu- palke, ki smo jo z novimi cevmi povezali s črpališčem. Namestili smo tudi čišče in lokacija v Osovju se zmogljivejši električni agre- gat in uredili novo dovozno pot," je povedal Brelih, eden od aktivnih članov je izkazala za ravno pravšnjo, "Začetki niso bili - smučino je bilo treba izse- kati, smučišče, ki je bilo društva, ki skoraj vsak dan dolgo brez vseh naprav, po službi in med vikendi smo 'štamfali' in nasploh skrbi, da se smučarji, pa omogočili tudi organizacijo Ije lahko smučate v soju ža- tudi deskarji, na smučišču tekmovanj, ki jih rada prire- rometov. Z letošnjo sezono so že zdaj zelo zadovoljni -kaj pa si želijo v prihodnje? "Radi bi namestili ie eno smo vse oeio opraviii prostovoljno," se začetkov smučišča spominja Juli lan Bre- dobro počutijo. Pred leti so jajo predvsem različna pod-zaradi velikega obiska pove- jetja. Imajo tudi Šest učite- lih, podpredsednik Smučar- čali svojo brunarico, v kate- Ijev smučanja. skega društva Črna, ki danes upravlja s sinučilčem, ri smučarji lahko kupijo Čaj in kuhano vino. uredili so organizirajo šolo smučanja; ena takšnih bo tudi med le- vlečnico, pa tudi Se en manjši lop bi nam prišel Prostovoljno delo je še da- tudi sanitarije in spodnjo tošnjimi zimskimi počitni- prav, da tega ne bi bilo treba nes temelj njihovega delo- postajo vlečnice. Z naku- cami. Smučišče je ob sobo- vanja, s svojo jo pa so smučišče z leti pošteno posodobili. "Leta 1997 smo kupili vlečnico, v zad- pom pregibnih količkov, sodobne merilne tehnike in tah, nedeljah in praznikih odprto ves dan, tudi med ozvočenja so na tem, 350 zimskimi poâtnicami, med metrov dolgem smučišču tednom pa se od 17. ureda- prestavljati. Dela je dovolj» če bomo le še naprej držali skupaj, nam bo dobro šlo," je zaključil podpredsednik društva. V Šenčurju so brez trgovine Simon Subic se ne skriva v novih zakon- februarja, ko bodo znova ....................................... skih določilih o obratoval- odprli vrata Mercatorjeve tr- Šenčur - Šenčur, naselje s nem času trgovin, temveč govine, nakupovati drugje, približno 2.700 prebivalci, so včeraj edino obstoječo tr- Najbližjo trgovino imajo bo teden dni brez ene same govino v srediSČu Šenčurja Srednji vasi, najboljši sosed trgovine z živili, če odmis- zaprli zaradi obnove prodaj- pa jih seveda vabi v svoje tr- Hmo lokalno prodajalno s pekovskimi izdelki. Razlog nih prostorov, Senčurjani bodo tako morali vse do lO. govine v bližnji okolici - v Kranju, Cerkljah in Britofu. Šenčur Fotografska razstava v Šenčurju Muzeju občine Šenčur je na ogled razstava fotografij pesnika In fotografa janeža Juvana. Razstava bo odprta do 17- februarja. In sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure In ob nedeljah od 10. do 12. ure. S. S. CORENISKI GLAS petek^ X. februarja 2006 vil ma. sta no vn i k^g-gla %i 1 Jezerškova tik Začetek mladinskega SP so zaznamovali smučarski tekači. Dominirali so Norvežani. Barbara Jezeršek v klasiki četrta, Vesna Fabian v šprintu deveta. M Al a Bertonceli Preska • Prva dva t^kmcpvâl- na dneva sta minila v popolnoma različnih razmerah, torek je bila na i^printiJ prava "čofta", v kateri so imeli prednost lažfi tekači. Veliko dela so v mokrem snegu imeli tudi serviserji. "Potrebno jc izbrati prave smuči, pravo mažo, Danej? smo testirali petnajst različnih variant. Z delom smo začeli i^o- da) zjutraj, " je pred finalnimi obraćui'ki nasmejan povedal Kranjčan Andrej Ropret. serviser slovenske reprezentance. Obdelati je inoral tri pare smiiči, za tri ki so se uvrstili med najlx>lj' KJ dU &C UVldUlI MICU lidJlA^lJ* §ih trideset, vsi trije v kalego- Vesna Fabjan se je do zadnjih moČi trudila v boju s tekmicami. cm^zc riji mlajših članov. Vesna Fa bj a n j e navzdol sko hiSo v Rateče» ta konec šili razdaljah, vendar današ- v sredo na tokrat malce po-tedna pa jo čaka nastop na nje razmere so za nas. lah- mrznjeni progi z nehvalež-njej niso pisane na kožo» svetovnem pokalu v Davosu, ke in majhne tekmovalce, nim 4. mestom parirala tudi in na koncu v razmerah, os"vojila 9. mesto. "Uvrstitev med deset je super in sem zelo zadovoljna. Upala sem na nižje tempera- tekmoval- S 24. mestom je bila zado- ugodne. Vseeno si v prihod- Barbara )ewršek, izredno rudi Blejka Katja Viš- njih dneh želim nižjih tem- obetavna devetnajstletna nar: "Zelo se udira, potrebno ie teči na moč. Razmere mi peratur, sal bi bila trideset- mladinka iz Kranja: "Moja ture, vendar za ke so bile razmere enake. Tekmo sem vzela kot glavîii ka po današnjem snegu zelo naporna. V januarju sem bil bolan in DP tu v Marka Cracerja, ki ieskoipaj Preski je bilo zame veliko ma letçma. Glede na to je niso bile pisane na kožo,"' Trenerja A reprezentance najboljša uvrstitev v tej disciplini na dosedanjih prven- stvih je 26. mesto pied dve- cilj sezone in je oberiem ge- z Vladimirjem Korolkevi- neralka pred olimpijado. To čem dogajanje spremljal bo očitno moja najboljša se- pa je s fmalom in na tako da ie tole pravi balzam."' Tako v m zona doslej, " je bila zgovorna koncu 2 19. mestom prese- rena adinski konku-med tekmovalci do danes fenomenalno. |e pa res, da sem že celo letošnjo sezono v dobri formi. Pred tekmo sem načrtovala Vesna Fabjan iz Besnice, ki ^^^il ^l^ž Jelene: "Najbolj 23 let so v ospredju Norveža- uvrstitev med dvajseterico. ie po edinem Startu na prvcn- sem presenetil sam sebe. ni. V najkrajši preizkušnji v Največ stavim na duatlon stvu odšla na priprave v vi^in- BoljSi sem namreč na dalj- klasični tehnild (5 km) jim je {štart danes ob jo. uri). Priskakal težko breme Našim kombinatorcem je po skokih kazalo odlično, na koncu je bil 14. Kranjčan Rok Rozman Maja Bertonceu Kranj, Preska - Uvodna preizkušnja mladinskega S P {dva skoka, tek na lo tudi za nordijskimi kombi- natorci. Po skakalnem delu je odlično kazalo Slovencem. Vodil je Rok Zima pred Anžclom Obrezo. Odločil pa ie tek na smučeh, ki je dodobra premešal imena pri vrhu, V mehkem snegu ni manjkalo spektakularnih padcev, vse skupaj pa je najbolj ustrezalo Francozu Francoisů Braudu. Slovenci visokih mest po skokih niso obdržali. tekmi povedal Rozman in bil glede napovedi za današnjo tekmo ekip (skoki ob 10. uri v Kranju in tek ob 14. uri v Preski) bolj previden: "Če bomo pokazali to, kar znamo, lahko pride dober rezul- tat" lasno da so slovenski II zelo dobre skoke, veiidar sem bil po vodstvu presenečen. Vsak si želi iti kombinatorci ekipno izredno močni in posledično so visoki tudi cilji. "'Upam, da bo po dolgih letih prišla zelo želena medalja in da bomo pokazali, da lahko tudi kombinatorci naredimo odličen rezultat. Presrečen bi biJ, Če bi dobili medaljo," je razmišlja] Zima, najmlajši v ekipi. Visoka pričakovanja v tekmi ekip je potrdil tudi trener Zima, sedemnajsti etnik iz usmerili v nordijsko koinbi- Luka Koprivšek in dodal še. Rok Rozman, naš najboljši na tekmi kombinatorcev, je bil Na treningu sem kazal bolj zadovoljen s skoki kot tekom. Tržiča, na konai 15. Naš najboljši (14. mesto) je bil Rok Rozman iz Stražišča, ki je težko breme. Kljub vsemu .športno pot začel kot skaka- prvi na tekaško progo, bilo pa je to zame obenem tudi sem z II super zapoved a I Rok nacijo. " Zelo se je udiralo, da imajo cilj med najboljšUi Na takšni progi je bolj malo- osem priti tudi v šprinterski krat tekma. Prvi krog sem preizkušnji v nedeljo, sploh tudi padel. S tekom ne mo- zadnji tekmi mladinskega lec, nato pa so ga zaradi do- rem biti zadovoljen, odska- nordijskega svetovnega pr- ih rezultatov s krosov pre- kal pa sem solidno, " je po venstva. CORENISKI SEMAFOR SMUČARSKI TEK Svetovno nordijsko prvenstvo za mladince in Člane do 23 let Tek na smučeh: šprint mladinke: 1. Jacobsen (NOR), 2. Matvejeva (RUS), 3. Brun-Lie (NOR), 35. Jezeršek, 43. Po-ííukar, 45. Štimpfel, 46. Šimenc (vse SLO); mladinci: 1. Northug (NOR), 2. Heun (NEM), 3. Smirnov (RUS). 57. Mali, 59- Rîmahazi, 6S- Potočnik, 79. Repanšek (vsi SLO); članice U-23:1. Solit (NOR), 2. Novikova (RUS), 3- Fessel (NEM), 9. Fabjan, 24, Višnar, 48. Piškur; 50. Avbeij; člani U-23:i. Wurm (AVT),2. Wenzel (NEM), 3. Heliner (ŠVE), 19. Jelene, 45. Brus, 56. Tršar, 57. Grilc; klasika (5 km): mladinke: i. Jacobsen (NOR), 2. Nývltová (ČEŠ), 3. Kalla (ŠVE), 4. JezerSek, 46. Poklukar, 49. Šimenc, 6i. Čebašek; mladinci: i. Northug (NOR), 2. Jaks (ČEŠ), 3. Cologna (ŠVt), 40. Marn, 62. Šimenc, 79. Doria, 86. Ščuk. Nordijska kombinacija (2 skoka -i-10 km): 1. Braud (FRA), 2. Beetz (NEM), 3. Dvorak (ČEŠ), 14- Rozman, 15- Zima, 17. Obreza, 30. Oranič (vsi SLO). M. B. KOŠARKA 1. SKL za moške, 15. krog: Helios - Loka kava TCG 76:65 (58:52, 43:28, 29:12). V. S. ROKOMET Pokal Slovenije, povratna tekma osmine finala: Termo -Krka 27:27 (24:23, 12:10). Po zmagi na prvi tekmi se je v četrtfinale uvrstila ekipa Krke s skupnim izidom 51:50. Liga Telekom, ženske, 14* krog: Inna Doigun SVIŠ - loka kava KS\ 24:23 (16:10). V. S. HOKEJ Finale MHL, 1. tekma: Acroni Jesenice • Alba 2:5 (0:0,1:2, 1: Državno prvenstvo: ŠD Alfa - HIT Kranjska Gora 3:3 (1:2, 1:1,1:0), HS Olimpija • Triglav 2:3 (0:1, t:i. 1:1), KHL Zagreb - Triglav 2:5 (2:1, 0:2. 0:2). V. S. VATERPOLO 1. krog Pokala Slover>ije: Triglav - Kamnik 31:1 (7:0, 8:0, 7:0, 9:1), Branik - Koper 13.11 (5:4, 3:2, 3:2, 2:3). J. M. 5AH Ciklus ŠD SIMP Radovljica, 2. turnir Končno stanje: 1, Drago Šiftar (ŠD SIMP Radovljica) 6 -najboljši senior, 2. Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj) 5,5, 3. Matej Keršfč (ŠK Stari Mayr Kranj) 5, 4. Drago Buha (ŠD SIMP Radovljica) 5, 5. Franc Rodman (ŠD Jesenice) 4,5, 6- Boris Tramte (ŠD SIMP Radovljica) 4,5, 7. Drago Rabič (ŠS Tomo Zupan Kranj) 4,5^ 8. Stane Valjavec (ŠK Stari Mayr Kranj) 4 ...14. Alojzija Pongrac (ŠD Jesenice) 3,5 - najboljša seniorka. O. O. Slovenska športna revija FEBRUAR Pomembnejši naslovi: Petra Majdi č * Nordllska princesa Tadeja Brankovlč • Gll)am na ollmpljslco kolajno Zmago Sagadln - Delali bomo timsko Krvoje Clketlc-DIII smo Izgnani Stane Valant - Verjetno bom spet kandidiral ti Ostali zanimivejši prispevki: Dl v Torino, Drago firubelnlk, MIlan Burgle. Luka Dobelšek. Manuels HrnR Nada Pavšer. MIha Koron, Roll Dakar In Monte Carlo, fîlorglo Rocca, NBA. ŠKL, ŠAH. ltd. Move štiri kandidatke za MIss športa Slovenije 2006: Petra, www rta.sl, www Februarska številka prestižne slovenske ^orOie revUe ŠPORT (nil naslovnici Je Petra Maldlć). ves čaka pri vasem prodajelcu mopisav. revijo pi leliko neroéite tudi ne 01/541 76 48 aH na e-seort^sloLnet! Rodio Tfigioy Prvi 9IQ/ Oc/CAjihe'^ Pfvi olc/eK Opf^nj/K«'' TDQttv^Mínice g-f/as ,s i 9 Po zgledu Las Vegasa Boks in igralniška dejavnost se združujeta po vsem svetu, zato so tudi kranjski boksarji pomoč za doseganje ciljev poiskali v domačih igralnicah VtLMA Stanovnik Kranj • *'Naša naloga je. da trdo tieniramo, kar tudi počnemo dvakrat dnevno. Zato naši rezultati doniâ iji v tujiju še maJo niso naključje. Zavedamo pa se> da je za udeležbo na tekmovanjih treba imeti denar vsaj za potne stroške in nastanitev in tega nam kro« nično primanjkuje. Res nam z nekaj skromnimi sredstvi pomagajo domaČa Mestna občina Kranj, Boksarska zve« za Slovenije in priložnostni k f ' . i sponzorji, kar pa pri naših Boksarji Boris in Igor Makarič» Erduan Braimi, Andreja ambidjah še zdaleč ni dovolj. Be^r, vodja igralnega salona Casino Nebotičnik Petra Zato smo veseli, da nam je Koblar, trener Dušan íavič in boksar Alen Kušlakovk. uspelo podpisati pogodbo z novim glavnim sponzorjem, Kianja, letos pa smo se odlo- mladinca Alen Kušlakovič in čili, da zagnanim Športnikom Igor Makarič pa na svetovno namenimo še več podpore," mladinsko prvenstvo. Poleg igralnim salonom Casino Nebotičnik, po katerem kJub že nosi ime." je povedal glavni trener kranjskesa boksarske- je v imenu Casinoja Nebotičnik povedala vodja igralnega salona Petra Koblar. ga kluba Dušan Čavič. "Povsod po svetu sta igral-ništvo in boks močno poveza- poro že delajo nove načrte, na in tega se zavedamo tudi Državna prvaka Boris Maka- tega se bodo udeleževali večine domaČih mednarodnih tekmovanj in vrste tekmovani Sedaj boksarji z novo pod- v tujiru, kjer bo dragocene izkušnje nabirala tudi Andreja Bešter. ki sicer boks trenira mi. Po zgledih iz Las Vegasa rič in Erduan Braimi se pri- šele drugo leto, a ima za seboj smo že lani pomagali pri pri- pravljata za nastop na Član- že šest uspešnih dvobojev in pravi tekmovanja za Pokal skem evropskem prvenstvu, naslov državne prvakinje. DACIA Zakaj bi kupili rabljen avto, če si lahko privoščite novega? Zupan vodi v svetovnem pokalu Lokostrelski biatlonci so konec tedna nastopili na drugi postaji svetovnega pokala, po treh obračunih pa je vodstvo prevzel Mošnjan Andrej Zupan. Vilma Stakovwik dan Zupan brez zgrešenega ...................................... strela zasedel dnjgo mesto, Mošnje • Sezona lokostrel- Kamničana Krumpestar in skega biatlona je v polnem Maradin sta bila 11. in 19., laka Mariňák z Dovfegâ pa 23. V soboto je Zupan z enim zgrešenim zdrsnil na 6. mesto. Ostali teku. Prvi dve tekmovanji sta bili v začetku januarja v nemškem Mittenwaldu, kjer se je od Slovencev najbolje Â. » A odrezal Andrej Zupan iz naši pa so mesta zadržali oz. MoŠenj pri Radovljici, ki je v nekoliko napredovali, Krum- /a Šprintu zasedel drugo mesto, v zasledovalni preizkušnji pa po odličnem strel- pestar u., Maradin 19. in Marinšek 22. Kot je ob prihodu domov skem nastopu premagal vse povedal naš najboljši biatlon- Andrej Zupan nastopajoče in zabeležil svo- ski lokostrelec Andrej Zu« peto zmago v KamniČan pokalu. pan, je bila nedeljska tekma kovanju vodstvo prevzel Zu- _______^^ - - - - T^ - -- . • y Matej skupinskega Starta, na kateri Kmmpestar je bD brez zgre- se strelja kar Štirikrat, zelo šenega strela 6. in s tem na- napeta. Po neprestanem me-kazal dobro formo. njavanju v vodstvu je z vsemi zadetimi streli pretrgal ski vlak" in zasedel pan, Krumpestar je na 6. mestu, Maradin je 16.. Ma m- Minuli konec tedna pa so v italijanskem biatlonskem središču Fomi - Avoitri ime- Ostali naši so zasedli: Krum- Lali posebnem seštevku naj- li kar tri preizkušnje. V petek šprint, v soboto zasledovalno in v nedeljo skupinski štart. V hudi konkurenci je prvi vnl pokal je v skupnem toč- pokalu pa je v vodstv\i Zupan pred Rusom Markovom pestar 10., Marinšek 16. in in Kamničanom Krumpe-Maradin 21. mesto. Po petih tekjnah za sveto- slarjem, Naslednje tekme svetovnega pokala bodo v Moskvi v začetku marca. á 04531 MOŽNOST PIAOIA NA 24 OBROKOV NAROČILA OD 7. DO 18. URE VEČ ENERGUE ZA ISTO CENO š IN VERJEMITE BOUSE KVAUTETE V SLOVENU! NI MOGOČE KUPITI Hofer sporoča Smo del vodilnega tneďnarodnega podjetja na področju maloprodaje z veČ kot 3000 poslovalnicamf po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Stoveniji. Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, tertudi v Združenih državah Amerike. Veliki Britaniji, na irskem in v Avstraliji. Nal uspeh temelji na odticnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za oddelek regionalne nabave v Sloveniji, lociran na SmGČevI v Uubljanl - {rnuče, iičemo referenta/-ko nabave • Ste pripravljeni na dinamično, natančno Ir^ odgovorno delo v prijetnem delovnem okolju. • Sadi komunicirate, delulete vtimu, prenesete velike delovne obremenitve, sie natančni, prilagodfjivi, pozitivno naravnani, zavzeli za delo in vam [e urejen videz zelo pomemben. • Aktivno obvladale slovenšSno in nemščino, ustno ter pisno. • Imate sredníeiolsko izobrazbo in obvladate pn>gramske jezike Word In Excel ter znate hitro tipkati. • Imate voznlšM izpit B-kategorije. " Po nekaj ted enskem intenzivnem Izobraževanju v Avstriji boste prevzeli delo referenla/-ke v regionalni nabava v Sloveniji. • Že od samega začetka boste prejemali nadpovprečno plačo. mL BODITE LOGIČNI. VOZITE LOOAN KENWOOD Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT. I CTA s ,1 GÂMNCkl (((ÏM11 •ti 100 MO km DACIA groupe Renautt Kandidatke In kandidati, ki vas omenjeno delovro mesto zanima, v roku êdn( pošljite lastnoročno ř napisano prošnjo v nemičini, valo fotografijo in kopije dokazil o uspelno zaključenem Sc^ariju. vprimeru, da Imate delovne ckuSnie pritožite tudi delovna spričevala in fotokopijo delovne knjižice. K naslovu obvezno pripišite r^tonaino nabavo«. Pogodboža polovični del ovni Čas bomo sklenili/a določen is podaljšanja oedofocen i!as. ;Ne<2brane kandidate/^ke bomo o neizbm obvestili v rohi ddni po skienHvt oogoc^e o zaposlitvi z I2br9nlm Kandidatorn/>ko. z vsem» ruiietimi pnlogamí poijrte nos K 1 Hofer trgovina d«o»o. »za r^gtonalno nabavo« XB\ liubliand - Črnuče www.h of ersi IO K Simon. SI GORENJSKI GLAS petek, y februarja 2006 KRA7XE NOVICE Kranj Preslepila starejšo občanko V torek zvečer sta neznana storilca pozvonila na vhodu v stanovanje v stanovanjskem bloku na ulici Franca Rozmana Staneta v Kranju. Starejša občanka jima je odprla vrata, neznanca sta jo preslepila» da iščeta ključe, tn tako vstopila v stanovanje. Pri tem sta izkoristila nepazljivost občanke, kavča izmaknila usnjeno denarnico z dokumenti in io.ooo tolarjev gotovine, nazadnje pa izginila iz stanovanja. Policija poizveduje za mlajšima moškima, starima od 20 do 30 let, visokima okrog 180 centimetrov. Eden od lopovov je oblečen v modro bundo. S. È. Srednja vas v Boh 1 mju Policist ustrelil napadalnega psa v corek ob 12. uri so blejske policiste napotili proti naselj Srednja vas v Bohinju, kjer naj bi potepuški pes srno. Policist se je s službenim vozilom pripeljal do smučišča Senožeta in se nato skupaj z delavcem Zavoda za gozdove odpeljal z motornimi sanmi v smeri, kjer je potepuški pes bvil srno. Ko sta psa izsledila, je ta srno že raztrgal. Pes je teda] začel renčati in se nazadnje tudi pognal proti gozdarju in policistu, ki je zato izvlekel pištolo in v psa . Z zbiraniem obvestil izstrelil tri naboje, kar je žival u so policisti ugotovili, da je lastnica psa 27-letna Bohinjka, zoper katero bodo podali obdolžilni predlog po Zakonu o zaščiti živali. S. S. Kranj Spet vlom na Savski loki v noči na ponedeljek je nekdo neovirano vstopil v poslovno zgradbo na Savski i. V prvem nadstropju je v omil v več pisarn, iz katerih je odnesel sedem LCD monitorjev znamke 1MB, prenosna računalnika IBM in Dell, servisno knjižico z Magno kartico in ključe vozil volkswagen sharan in pas s at. S. Š. DAN ODPRTIH VRAT Joga center Kran) vabi na dan odprtih vrat ki bo v fřbrudóa 2006 od 10. do 13. ure v Jogaccncni Kranj ru Maisutncm irgu II v suutm detu mesta. PRVA VADBA bo v sredo. 15. febrnuja 2006, od 20. do 22. UK na Uiem mestu, PRVA VADBA ZA STAREJŠE bo v poned«ljelc. 13. februaija. od S.30 do 10.30. ure, PRVA VADBA NA JESENICAH bo v ^T«do. \5. februarja 2006, od 19,30 do 21.30. ure vOS Toneta Ću feija. Informacije: od torka dožetnka od 17, do 19. ure na tel. 041/691 838 in 041/891 832. DRUSTVO )0CA v VSAKOAWJKM ŽřVLJÍNfU KRAN|, Mai«W>v tre 11.4000 Kraaj ř-niail: joK^.lc ra nj poàta: carolin9.6êdslol.ne{ VAKUUMSKI CEVNI SONČNI KOLEKTORJI = TOPLA VODA TUDI V NAJHUJŠI 21MI ! 04/2S55 780. od Škode Hitro ujeta 22-letna fanta, ki sta v torek v Voklem oropala poštarja, nista prva, ki sta prišla na tako idejo. Pred 21 leti je v Hrastju poštarja napadel že Darko Škoda. Simon Šubic Šenčur • Vest, da so oropali njihovega poštaria, se je v torek zjutraj bliskovito širila po Šenčurju. K temu je dodatno pripomogel tudi rdeči golf, ki je vse jutro stal sredi Pipanove ceste v Šenčurju, okoti katerega so niaiijivi kranjski policisti hitro napeljali policijski trak. Možje postave so potrebovali samo slabe Četrt ure, da so preprečili beg 22-letnima Anžetu Jeršetu z območja Cerkelj in Dejanu Dobovšku z območja Kamnika, ki sta ovadena Matjaž Vreček rti prvi poštar Kranjski policisti so 22-letna roparja, ki sta bežala v rdečem storitve ropa in jima je preiskovalna sodnica že odredila pripor. na Corenjskem^ ki so ga goKu, žev nekaj minutah prestregli sredi Šenčurja.sirvunši^ic oropali. Znameniti Darko Škoda je leta 1985 v Hrastu kovce pobirah še dolgo po Nazadnje so leta 2003 oro- Matjaž Vreček, 40-letnî ©ropal jožeta Hajdinjaka poštar, se je v torek zjutraj Fajfco. / corajd Kívťic tako kot vsak zadnji dan v tem. Tudi denarja, ki sta ga pali pošto na javoniiku," je uspela obdržati pri sebi, pa med ogledom kraja kaznive-roparja nista imela časa pre- ga dejanja dejal direktor Če- mesecu namenil razvoziti prerivali» nazadnje pa sta ro- šteti, saj so ju policisti ujeli v hovin. Spomniti smo ga rno-pokojnino po vaseh Voklo, parja sama segla po debelem nekaj minutah. Napadeni rali na veliko spretnejšega Voglje in Prebačevo. Ko je z šopu bankovcev v torbi. Če- poštar in voznik sta namreč Darka Škodo, ki je mopedom prevozil novo krožišče na brniški cesti in pred prav uradnega podatka nis- takoj zavrtela 113, iz OKC pa dvajsetimi leti strah in trepet mo prejeli, sta verjetno po- so vest o ropu sporočili na- gorenjskih poštarjev in ban-zapeljal na lokalno cesto pro- braia nekaj čez dva milijona prej policijskim patruljam. kiijev. Danes že pokojni ti Voklemu, se mu niti sanja- tolarjev. Tako gre tudi skie- Naključje je hotelo, da sta se Preddvorčan je v 80. letih silo ni, kaj ga bo doletelo Čez pati po besedah direktorja ravno tedaj mimo Šenčurja cer res najraje ropal poŠte in nekaj sekund. Na koncu rav- kranjske izpostave Pošte Slo- po avtocesti pripeljala polici- banke po Gorenjskem, toda nine pred avtocestnim pod- venija Mirana Čehovina, ki sta v opel vectri, v kateri je i. avgusta 1985 si je za žrtev vozom sta nanj v snegu in v zavetju gozda čakala mlada je pojasnil, da sme poštar pri vgrajena hitrim voznikom izbra I priljubi jen ega poŠta rj a sebi imeti največ 2,5 milijo- neprijazna provida. Policista Jožeta Hajdinjaka • Fajfco, ki roparja. Na prometni znak na tolarjev. sta zato takoj zapeljala na tz- sta pred tem zavezala vrv, ki Ko sla roparja še grabila voz in proti Šenčurju ter se je tega dne v Hrastju prav tako raznaša] mno. sta jo potegnila v trenutku, po denarju, se je po cesti pri- pripeljala roparjema za hr- Škodo so kasneje uspeli uje- bel. Sredi Šenčurja sta po ti in ga leta 10S7 obsoditi na ko se je mimo pripeljal Vre- peljal voznik v audiju. kar ček. Zbilo ga je po tleh, na- je pognalo v beg. Tako hitro debudna zmikavta sta lakoj sta jo ucvrla po gozdu proti skočila do njega in mu za- bližnji poslovni coni, koder kiatki divji vožnji bežeče vozilo tudi dokončno ustavila. petnajst let zapora, roki pravice pa niso zbežali niti nje- "Ne pomnim, da bi na Go- govi pomočniki. Darko Ško- grozila, naj jima izroči pen- ju je čakal rdeči golf, da so renjskem že kdaj fizično da je za rešetkami preždel 13 zijo. Ne sicer njiino, pa ven- cankarji kar frčali od njiju. napadli poštarja, še naše iz- let, legendaren pa je postal darle. Ker se zmedeni poštar Policisti in poštni uslužben- postave ropaqi v zadnjem tudi zaradi številnih begov iz ni kar tako vdal, so se malo ci so po snegu razsute ban- obdobju pustijo na miru. zaporov. V« spomni Simon Šubic Oče Matevž starejši se je pričanju kot oče obdolžene-mu odpovedal Mati Francka pa je priznala, da je imel njen mož v preteklosti težave z alkoholom, vendar se je vedno trudila, da bi svojim otrokom nudila, kar so po- Obdolženi je sodnici An- zato sem se obmiL" se spo- trebovali. "Ko sem prvič sli- Matevžu Potočniku iz Zgornjih Corij sodijo, ker je požgal domačo kmetijo. Kranj sredo je pred sodni senat Okrožnega sodišča v Kranju stopil 24-ielni Ma- dnjani Ahačič dejanje priznal in ga obžaloval. Potem ko je razložil, kako se ni razumel 2 ostalo družino in se minja. Nato je v bifeju spil šala, da je Matevž podtaknil Še drugo pivo. "Od tam na- požar, sem boga prosila, da prej se nič več ne spomnim, dokler se nisem z avtom ža- bi to goije ne povzročila njegova roka," je povedala mati, tevž Potočnik iz Zgornjih je zato že prej odselil od letel in sem z glavo zadel v Id še danes ne more dognati, Gorij, ki so ga obdolžili kaz- doma, je podrobno opisal steklo. Ko sem stopil iz avto- kaj je sina vodilo k požigu. nivega dejanja požiga. Kot je okrožni državni ložDec Sta- tudi, kaj se je tisti večer dogajalo. "Zvečer sem vzel tri mobila, sem zagledal sij od "Kaj sem ti v življenju storila ne Boštiančič zapisal v ob- tablete pomirjevala, saj sera požara in se odpravil domov. Šele tam sem se zave- tako hudega, da si mi nakopal toliko gorja? Edini sin si tožbi, je obdolženi 30, no- bil zelo živčen, Nato sem od- del, kaj sem storil," je razlo- bil, ki me je imel res rad. Ko vembra 2004 med polnočjo Šel v Maxj bar na pivo, " je žil. Naslednji dan se je opra- bi vsaj živali prej izpustil!" se in prvo uro zjutraj zažgal začel pripovedovati- V loka* vičil očetu, ki pa je odvrnil, je v solzah obrnila k sinu. seno v gospodarskem poslopju domaČe kmetije Pr' Tandcu na Pemikih nad Kr- se je kasneje stepel z bra- da za tako dejanje ni opravi- Sojenje se bo nadaljevalo toma Francijem in Petrom, čila. Zavarovalnica sedaj od 13. marca, ko bodo na predle^ a nazadnje so se bratje po- njega terja 10,6 milijona to- zagovornika Primoža Bajžlja nico. Ogenj se je kasneje raz- botali, Franci pa ga je celo larjev, kar je tudi priznal, predstavili izvedensko mne-širil na celotno ostrešje hle- povabil domov na kavo. Ko ker pa je trenutno nezapo- nje psiliiatra, ali je bil Matevž va, v požaru pa so popolno- se je pripeljal na domače sien, saj le sezonsko dela za tiste noči sposoben obvlado- ma zgoreli tudi stara hiša, delovni stroji, ovce, krave, konj in zajci. dvorišče, ga je brat napadel, da nima tam kai iskati. gozdno gospodarstvo, mu vati svoje ravnanje, še pose-za poplačilo Škode niso Še bej. ker je zaužil pomirjevalo "Tudi mati mi je to dejala, ničesar trgali. in čezenj spil dve pivi. J Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Naguč(2)siol.net osebnost: uradoval je v nemščini, pesmi i usoda. Če hočejo naši poslovneži in znai doseči, morajo 2 njim komunicirati v t i. globalnih jezikih. Doma pa si še lahko privoščimo razkošje občevanja v naši mili, a le na nas omejeni slovenščini... Prešernova veličina omeiena ništva, je bila nemščina, v nom viSje, s tedanjo evrop» še dve stoletji pozneje. V slo- Tudi sicer, v obratni smeri, o je France Prešeren na Dunaju kateri so se opravljale tudi vse uradne zadeve. Tudi sko primerljive literature, je venšdni je metode že dolgo so edine res ustrezne pesni-omejeno na Linhartove dra- izpovedati vse: od politične- ške edicije dvojezične, tiste. TečÍčIÍ V^tOfji ^^^^ Nacuč plemstva in državnega urad- pozneje in že pred Prešer- venske književnosti, ki gori pesem, slabega boliše da ni. nekdo, za katerega vemo, daje "velik gospod", sliši napisal svojo prvo književni jezik je bila nem- me in nekaj Vodnikovih pes- ga programa piek vseh mo- ki imajo na levi strani odprle pesem, Slovenije žčina, tisto, kar je bilo dotlej mi, Prešernova veliâna pa je gočih strokovmh besedil do knjige pesem v izvirniku, na še ni bilo. Njeno natisnjeno v slovenščini današnje In Še precej več/e ozemlje je bilo razdeljeno med habsburške kronske bilo bolj malo vredno. v tem, kar je bilo že večkrat poudarjeno: da je v tem po- No, resnici na ljubo: v spo- nižanem, a trdoživem jeziku minu slovenskih rodoljubov pisal pesmi, ki so na ravni vrhunske poezije. Na vrhuncu te ugotovitve bi se lahko samozadovoljno ustavili in obmirovali v slovenski nirva- desni pa v vsakokratnem prevodu... Na tej stopnji našega razmišljanja vstopi nekdo, za vensko večino je imela samo Prešernova rodna dežela Kranjska, pa še ta je bila dvojezična. Slovenščina, ki jo Prešeren sam imenuje kranjščina, je biia jezik ljud- ski knjižni jezik- A protire- To je biJ dogodek enakega rekoč vse, a kaj, ko nas ne razume ceii svet! U> Zakaj ne bi že mi sami pisali kar v angleščini!? Pred- formacija je ta njihov sijajni pomena kot protestantski Slovenski znanstvenik, bo- log je šokanten, a le na prvi va Hied dvusifyi (Kranjsko, Štajersko, je bilo zapisano dejstvo, da njegovih evropskih sodobni- ni.Takonebiuvideli,daima katerega vemo, da je "velik ^ ^ Koroško, Goriško, Trst in so slovenski protestanti s kov. Končno se je na evrop- že dosežem položaj našega gospod ", sliši pa med dru- na ime Zlodei ^ katenh je večji ali Trubarjem na čelu že v skem nebu pojavil nekdo, ki jezika tudi svoj manko. gim na ime Zlodej. In reče: ^ * manjši del prebivalstva govo- stoletju povzdignili sloven- je vrhunsko pesniško formo Zmožni smo izpovedati tako Zakaj bi vse to sploh prevaja- In reče' Zakai bi ^^^ slovensko, izrazito slo- Ščino v enakovredni evrop- zmogel tudi v slovenščini! vse to sploh prevajali? Zakaj ne bi že mi sami pisali kar v angleščini!? Predlog je šokanten, a le na prvi posluh, po premisleku se izkaže za zelo racionalnega ... poskus že v 17. stoletju tako opus tri stoletja pred njim. A disi naravoslovno tehničru posluh, po premisleku se iz- radikalno izničila, da je od razlika je v tem, da je bil pro- ali humanistični, je lahko po kaže za zelo racionalnega, njega ostal le spomin in ne- testantski podvig iz narodne- svojih delih povsem primer- Poslovni in znanstveni ljud- kaj primerkov knjig. Kar je ga telesa izžgan, Prešernov Ijiv z evropskimi in ameriški- je samo s slovenščino v da- stva. jezik višjih slojev, zlasti bilo v slovenski književnosti pa se je razgorel v kres slo- mi kolegi. A omejen je prav z našnjem svetu že dolgo ni* jezikom, v katerem piše in k^mor ne pridejo, z njim ko-objavlja. On lahko in s pri- municirajo v tujih jezikih, dom prebira spise svojih ko- zlasti ko gre za sprejemanje legov, ki pišejo v t. i. sveto- tujih sporočil. Zakaj ne bi tovnih jezikih. Oni pa njegovih rej še svojih tujcem posredo-ne morejo! Kako preseči to vali v tujih jezikih! Pravza-cnostransko blokado? Zdi se, da je edini pravi načina ta, da bi država in od nje financirane institucije financirale prevajanje najboljših slovenskih prav ne gre za "bi ali ne bi", tako preprosto je. Kakor je bila v njegovem času Kranjska dvojezična, je bil tak tudi Prešeren. V znanstvenih del v angleščino kranjščini je lahko občeval le in druge svetovne jezike, s svojimi pivskimi tovariši Nadvse zanimivo bi bilo ugo- po gostilnah. Kot odvetnik in toviti, vkolikšni meri se to že kot gospod je moral s stran- dogaja, moralo bi se vsekakor v večji. kami, sodno in drugo gosposko komunicirati v nemŠči- To velja za znanstvena in ni. Tako kol javna oseba: kot vsa druga besedila. Poslovna zasebnik pa si je privoščil za korespondenca s tujino tako ali tako ni bila nikdar v slo- Naši politiki in uradniki načelno lahko v Bruselj pišejo tudi v sloven- tiste čase neizmerno razkošje, da je svoje vrhunske pesmi pisal v jeziku svoje matere! Dragi rojaki, ne zamerite mi ob Pesnikovem dnevu in ŠČini, a preden bo takšno pi- prazniku bogokletne do-sanje tam kdo prebral, ga mneve, da bo kmalu spet bodo prevedli v enega od "velikih" evropskih jezikov. tako kot v njegovem času. Z Evropo in svetom že komu- Kaj pa slovenska književ- niciramo v njunih jezikih, nost, zlasti pesniška? Tudi to doma si še lahko privoščimo razkošje, da to počnemo v slovenščini. Postajamo dvo-gubljeno v prevodu". V prozi jezični- Tuj jezik je nuja, ma- je mogoče prevesti, kljub tistemu, čemur se reče "iz- Še gre, v poeziji bolj težko. Prešernov spomenik v Vrbi, avtor portreta kipar Franc Ksaver Zajec {1865). i fow oami/ ciobotifk Vrhunski prevod je že nova terni luksuz. Naj vsaj tako tudi ostane. 12 GORENJSKI GLAS petek. 3. februarja 2006 POGOVOR Snovanja v prihodnjih dneh bo v sodelovanju treh založb, Mohorjeve družbe Celovec, Mohorjeve družbe Celje in Goriške Mohorjeve družbe, izšla knjiga z naslovom Prešeren in likovna umetnost. Avtor dr. Damir Globočnik je sad svojega večletnega raziskovalnega dela preteklo jesen strnil v doktorski disertaciji, Slovenci pa z njegovo šesto knjigo po vrsti dobivamo pn/o zares temeljito besedilo o likovnih upodobitvah našega največjega pesnika. Pesnika Y > nas Dr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Igor Kavčič Likovne upodobitve nâSegâ največjega pesnikâ dr. Franceta Přehnu, pomen le*teh bo potrebno lûkomur veí de-setJetja dolgo iikvarjati s Pre-šemoviini likovnimi upxxlo-bitvami. " v zgodovini slovenske likov- )e bila buditeljica vašega interesa 22 to temo tudi naj* pomembnejša pesnikova po- ne umetnosti na eni m nji* hova različna družbena vloga v posameznih obdobjih doba, Id jo je leto po njegovi ,11-7 J • narodove preteklosti na dru* smrti po spominu ustvaril ^UuHJO gj strani, že neka) let burijo slikar Goldenstein in jo hra* va^a raziskovalnega duha. ni Gorenjski muzej, v katerem ste zaposleni kot muzej* O portretih in karikaturah ski svetovalec za umetnost-pesnika dr. Franceta Prešer- no zgodovino in vodja galena i850-i952»iz leta 2000 rijske de javnosti > • t ^ I 1 • 1 AV«dllUtUM. priložnost, da bi Po knjigi pesnikova podoba- lahko portretiral Prešerna, pa je ste s tematiko nadaljevali zal zapravil sam Kaj vas je popeljalo v skoraj Langus, Koje " Goldens teinov portret iz tudi v vaši doktorski naJo^. leta 1850 je po zanimivi poti, saj je bil dvakrat kupljen in dvakrat skrbno predan v varstvo, naposled prispel v mu- da Intimen odnos do pesnikove Dodobe? v 1 ' "Lahko bi dejal, da gre za zejske roke. kamor kot prvi 1 reseren umri, je moje zanimanje za domačo posthumen Prešernov por umetnostno preteklost, zla- tret tudi sodi. Težko pa bi Nikoli pa nisem osebno Langus veljal za domoljub- delovalo na Kranjskem pre- j y.* v.ivjxavoi, «.la- iuui dk^ut. 1 c^ivsj pa ui p« iiidciii s^âcuiiu i-điigud vcijai ca ucluvdiu iid radjij11 pic- Lun^UbU' sporočil sú za umetnostna prizadeva- imel kakšen vpliv na mojo spoznal Črtomira Zorca, ki nega, slovensko zavednega cej slikarjev, med daigim so nja 19. stoletja in prvo po- pozornost do Prešernovih li- je bil pobudnik vrste dejav- umetnika. V času, ko je por- začeli slikati in risati tudi lju- nosti v Kranju, ki so poveza- tretiral Julijo Primic, je v nje- bitelji, zato so bili tudi njiho- ne s Prešernom, Med pripra- gov atelje prihajal ogledovat, vi ohranjeni opusi deležni cestni asistent m lovico 20. stoletja, ki pa ga nikoli nisem pojmoval samo kovnih upodobitev. Prej bi lahko zakrivilo samo mesto v • ••«^•••a» ^ vp» .av • ^ tfua.as^ »ua.r»«^ fcOCva 4 T4*V «»v ^ * W ^a «p« o- g^* «J^ y «"I «BJil* «^^vvas/» o «, » I VI ta AliJ V^UOl i reSemOV z ožjega umetnostnozgodo- Kranj, v katerem se sploh vami likovnih razstav sodo- kako nastaja portret pesni- podrobne razis^ve, ali mor- vinskega stališča. V enaki težko izogneš Prešernove- bne umetnosti v Kranju sem ške muze, tudi Prešeren, ki da le ni nekje skrit kakšen T v J T^ diaii.M.0. v ciiar^i vc^A^v i^v^iiCd r&cdciiiuvc- OuOZevaieC t ran meri so me med drugim pri- mu Imenu zaradi vrste ustali v m < tegniia zgodovinska dogaja- nov in prireditev, ki se bolj i OtOCnirC, naj nja, kulturnozgodovinske ali manj uspešno in primer- okoliščine, duhovrU. sodolo- hitro pride v ški. politični, ekonomski in no odvijajo v pesnikovem imenu. Vsak kulturnik, ki bil redno v stikih s pokojnim slikarjem Marjanom Belcem, ki je v devetdesetih letih naslikal dva velika Pre- avlentičen Prešernov portret." se je pri Langusu celo seznanil z Ajio jeiovškovo. Poznamo tudi vrsto Langusovih portretov oseb, ki so sodile v Nasprotno od pesnikovega šemova portreta, pa tudi z Prešernov krog, na primer nezanimanja za portret pa je . . 1.J drugi dejavniki» ki vplivajo deluje v Kranju, pa se Pre- nekaterimi drugimi avtorji Čopa in Smoleta. Vendar pa njegova podoba, kljub temu i\Vanj m nasilfca na nastanek vsakega likov- šemu sploh ne bi smel iz- Prešernovih portretov. Ta- Prešerna ni portretiral. Pes- da avtentična sploh ni nikoli . t nega dela. Pred letom 2000 ogniti- No ja, Kranj sicer ve- krat sem lahko spoznal ne- niku je celo predlagal, da bi obstajala, v sto petdesetih ie- peSniKa na sem intenzivno proučeval Ija za Prešernovo mesto, Če- kakšno odgovornost in hkra- ga naslikal, vendar je PreŠe- tih navdihovala Številne li- slovensko karikaturo, moj prav bi to oznako po moje ti samozavest in ponos, k) je ren odklonil. Zadnjo prilož- kovne ustvarjalce. Kaj je bilo mrtVaSKem magisterij je obravnaval do- prej morala dobití Ljubljana. likovnike pognal k upodab- nos t, da bi lahko portretiral ponavadi njihovo ^vno vo- mačo karikaturo in likovno V Kranju se Prešeren' na- Ijanju Prešerna. Preplet vseh Prešerna, pa je žal zapravil dilo pri portretiranju. Gol* f T lato^v «Noa aj\a aa^v* aav ■ »V « iUOViUli JiA- ijoiiju a iv.As.aiia. ( tpwjí OarU, 1 aKe satiro od prvih začetkov v 19. mreč ni dobro počutil, pa teh okoliščin in celo naklju- stoletju dalje, sledila je vrsta tudi spesnil ni kaj bistvene- upodobitve so Člankovintnknjlge,kiselo- ga. Čij je pobudil moj interes za Prešernov lik v likovni umet- sam Laiigus. Ko je Prešeren umrl, je Langusu sporočil cestni asistent in Prešernov te va j o zgodovine slovenske Že med opravljanjem pri- nosti. Mentor pri doktorski oboževalec Fran Potočnik, ulie teaaj v kankature, Vmes pa je izšla pravništva za kustosa v Go- disertaciji pa je bil dr. Lev naj hitro pride v Kranj in na- de nstei nov p)ortTet, osebna izkušnja s pesnikom» pričevanja znancev, še posebej hčere Ernestine? "O osebni izkušnji lahko navadi. tudi knjiga Pesnikova podo- renjskem muzeju pa sem bil MenaŠe, ki ga poznamo kot slika pesnika na mrtvaškem govorimo samo pri Golden- ba. V njej sem le nakazal ne- po zaslugi mentorja dr. Ce- umetniškega vodjo Galerije odru. Take upodobitve so Steinu, pa še ta je naslikal ta kaj iztočnic, ki sem se jih te- neta Avguština, ki je bil prvi Prešernovih nagrajencev in bile todaj v navadi, izdelovali portret nekaj let zatem, ko je • I T I • (saj i&M-iwat«., cvi »vilt o«, ^iit aivua i-kv^u^uaiđ. i./xk ^a • IZaeiOVail pa so meljitopolotil v doktorski dl- kustos in prvi direktor mu J. sertadji in nato še dopolnil v žeja v Kranju, deležen zelo tUai mrtVaSKe knjigi prešeren in likovna pomembnega spoznanja, ki umetnost. Neprestano so se I Y AW ^4\/kJ\* 4 IS^^A AS/ CN/ »7 V maSKe. Langus mi odpirala tudi nova vpra- ga študij ni mogel posredovati. Da se namreč mora pa so tudi mrtvaške maske. zadnjič videl Prešerna. Ne- Langus se je kasneje nekaj kateri likovniki so se oprli na izgovarjal, da je bil takrat Goldensteina, nekateri pa so tudi sam bolan in nj mogel v izdelali povsem neodvisne Menda se je Prešeren za Kranj. Vemo pa, da je bil pesnikove portrete. To velja nagrajencev Prešernovega sklada, ki jo je uredila Mestna ohÔTtA Kranj." , , šanja, na katera je bilo po- muzejski strokovni delavec časa življenja iz^bal portio- Langus kasneje tega leta v že za prve kiparske upodo- se je Kasneje rrebno poiskati odgovore. posvečati različnim nalo- tiranju. Je mogoče, da ga Kranju. Na začetku 20. sto- bitve iz 1865 in 1870, prav Zato je nova knjiga povsem gam, starejši in sodobni tudi nj^ov znanec, v tistem letja se je zgodila tudi neka tako za droben portret, Id je nekaj izgovarjal, drugačna od one prve, mno- umetnosti, slikarstvu, kipar- Času uveljavljen slikar Ma- go bolj premišljeno daje bil takrat na. poglobljena in izčrpna. stvu, fotografiji, vrhunskim dosežkom kot skromnim tevž Langus, h kateremu je zabavna pomota, saj je Anton Aškerc v Prešernovem bil objavljen v prvi posmrtni izdaji Poezij leta 1866, in pesnik menda rad zahajal, nI albumu objavil neki portret, tako dalje. Dejansko je na vo- Ce se lahko malce pohvalim, prizadevanjem. Vse to obvia- uspel naslikati? 1 < » f s^v OV «ai LTV s/ I laoas.«. i « ojjj < a, aA«a<-av ' a-> »J ^ aa t. • ^v iv » tUai sam OOian bi omeml, da mi je eden iz- dati je seveda kar težko, ven- za katerega je mislil, da gre Ijo cela vrsta različtiih vzor- "Langus je bil Prešernov za Prežema. Vendar se je iz- cev za pesnikov portret. Ne- . . J med članov komisije ob za- dar pa zelo pestro in zanimi- dober znanec in rojak, pa kazalo, da gre za Langusov kateri imajo komajda kakš- mm možel govoru doktorske disertacije vo opravilo. Dejansko sem tudi boljši portretist kot pa avtoportret, kar pa so odkrili no skupno potezo, Čeprav so dr. Preiovšek dejal, da se po hvaležen dr, Avguštinu za ta Goldenstein, ki je bil kranj- Šele Četrt stoletja pozneje. Si- na primer nastali na podlagi ski Nemec, medtem ko je cer pa je v Prešernovem času istega principa, lo je posku- J^ ^ . ,f UJ. i * v. v • OCÍV saw >ai, Sia y v/ a. .«Mvtv»* , . ».gu. V Kra^y, tako temeljitem besedilu ne navodila in zglede. J GOREN)SKI GLAS petek, 3. februarja 2006 POGOVOR Snovanja sa, da bi besediîe opise neka- CO. Z naraščanjem Prešernove slave so se začela načrtno zapisovati različna pričevanja pesnikovih sodobnikov o njegovem videzu, značaju, Mare Kraljeve." načinu oblačenja. Fran Le- ve pesnika. Pri svoji likovni rekonstrukciji pesnika si je [akac pomagaj tudi tako, da i p v Prešernove portrete jučil poteze daljne pesni-ve so rodni ce slikarke le bil njegov portret pogosU) licej, v katerem je Vodnik pesnika. Morda se jc pri lej "PodobnO kot je idealiziran, iz narodno-bu« poučeval. Prešernov sporne- moji likovni temi o Prešernu diteljskih razlogov na primer? nik pa je bil znamenje slo- in likovni umetnosti, ki pCStllKOVi ČUStilci venske samozavesti, ne pa vključuje tudi pripovedne "Nekateri portreti so moč- tudi enotnosti, saj ga je po- prizore iz pesnikovega življe- íyi UtCTCltTli no idealizirani, kar je bil stavila lil>eraina stranka, ka- nja in ilustracije na temo vpliv neoklasicizma in še toliška pa pri tem podvigu Prešernovih pesmi, likovna ZSOdOviviCltii SO i romantike, v kateri se javno ni sodelovala in mu umetnost najbolj približala vec in Tomo Zupan sta med Na kakšnih fizičnih lastno« uveljavil tak način upodab- celo nasprotovala. Odkritje literarni zgodovini, prešer- tllul likoVKl prviini poskrbela, d«i ti poda- s(ih so sicer najbolf pogosto tki niso bili izgubljeni. Za avtorji gradiJi portrete (dolgi najpomembnejši pričevalki lasje, majhna poslava, okro-O Prešernovi življenjski po- gel obraz ...)? dobi veljata pesnikova hčer- Ijanja. Zaradi pregovorne zamudnosti slovenske likovne umetnosti gre seveda za pozno romantiko "Prešeren je bil za svoj čas po stro - m antiko. Ta romantičen. Prešernovega spomenika z noslovju in kulturni zgodo- velikim narodnim slavjem je vini. Poleg lega se v PreŠer- UStVClTÍCllcÍ SOÍÍlÍ bilo veliko simbolno dejanje. novih portretih in ilustraci- Na odprtju je bilo 20.000 jah njegovih pesmi zrcalijo HCkdkŠčH ka Emestina |clovŠck in ses- srednie visok. Ko je bil mlad, idealiziran pristop do upodab- tra Lenka Prešeren. Ernesti- je vitek, po tridesetem Ijanja pesnika se je ohranil ljudi, prišE so gostje iz drugih slovanskih prestolnic, člani več kot 100 društev in na jc bila ob PreSenîovi smr- letu se je začel rediti, v staro- vse do danes. Pogosti so tudi 1000 Tržačanov, Id so se priti stara komaj dobrih šest let, sti štiridesetih let pa je žc bil razni pesniški dodatki k por- peljali s posebnim vlakom. zato gre dejansko za zapis predebel. Imel naj bi podol- tretom, na primer knjižica Leta 1SS3 pa je bil prav mnoge bistvene značilnosti slovenske likovne umetnosti. Med njimi so tudi negativne lastnosti. Poleg zamud-ništva je tu poudarjanje amaterizma, diletantizma. pripovedovanja matere Ane govat obraz, sive in bolj Poezij, pero, lira, ali pa ale- tako iz simbolnih namenov Po drugi strani pa je tu veli- sakrosantski ali nedotakljiv pogled na Jelovškove. O tem, kako je Prešeren izgledal v določe- majhno oČi, majhna usta in drobne ustnice. Velik del gorične rešitve, na primer lo- postavljen Prešemov sporne- ko navdušenja, samoinidati- PvCSCma vorov venec, ki ponazarja nik na Bledu, Ta spomenik v ve, skratka preplet vseh de- nem obdobju življenja, kako svojega življenja je skrbno pesnikovo nesmrtno slavo. obliki obeliska je predstavljal javnikov, ki so oblikovali kul- VVlfHCV upodobitve Prešerna z otroki, redko je se je vedel in kako oblačil, pa pazil na svoje oblačenje, za- Na nekaterih čitalniSkih pri- odgovor na postavitev spo- tumo življenje Slovencev." so na voljo še mnoga druga radi vrste življenjskih nesreč reditvah v šestdesetih letih minske plošče nemškemu pričevanja. Nalančen vpc- pa je vedno manj pozornosti 19. stoletja so celo okronali pesniku Anastaziju Grunu, Lahko govorimo, da je pesni gled vanje nam pove, da se v posvečal oblačilom, Zanimi- pesnikovo doprsje 2 lovoro-marsičem razlikujejo, saj čas vi so dolgi lasje, ki jih je no- vím veacem, kar je bil vrhu-nekoliko zabriše spomine, sil čez ovratnik. Takšna pri- nec večera. dve leti poprej na Bledu. Zanimivo je tudi, da je bil Prešemov spomenik postavljen prav tako pa je tudi nemogo- česka je bila v Prešeniovem če primemo ubesediti neki opis zunanjega videza. Nekateri likovniki so celo Iz narodno-bud i tel j skih ravno tistega leta. ko je Bled kova podoba v različnih obdobjih odražala kolektivno nacionalno identiteto "V nekaterih primerih za- nekaj posebnega. Mor- motivov pa se je razvila po- obiskal cesar Franc |oŽef." gotovo lahko poiščemo vr- UDodohllčH - ---- ^ ^ ^ «B A «I A ^ A ^ ^ A M ■ ^ » «M ^ ^ ^ A ^ -----^^^^^^ ^ da jo je Prešeren imel kot buda za. postavljanje spome-zoarnenje svobodomisel- nikov zaslužnim narodnim Se vam zdi, da se v razume- iskaii bližnje in celo daljne stva. Vsekakor pa je bila pri-PreŠemove sorodnike in nji- merna njegovi umetniški možem. Prvi spomenik, ki je nastal iz množične narodno- hove poteze prenašali v Pre- podobi, saj je bila značilna zavedne pobude, je Prc- vanju pesnikove podobe, tako duševne, ki jo spoznamo skozi njegove verze, kot sto vzporednic med njegovimi portreti in odrazi kolektivne nacionalne identi- V gostilnah, kjer tete. Ta identiteta se pogo- jg iskul šemove portrete. Žal pa ni nobena fotograiija na v za vrsto pesnikov in drugih umemikov, zlasti tistih, ki so šemov nagrobnik v Kranju. telesne, Id pravzaprav nima sto lahko poistoveti z nacionalnimi ali najodotvominii Zbiranje denarja zanj so prave upodobitve, tudi sicer junaki, ki so bili pri večini ustvarjalno pesnikove sestre Urške, pripadali romantičnemu ob- spremljali mnogi pripetljaji. naj bi bila med vsemi sorod- dobju. Prešeren je na svoj fi- Pomembno pa je, da je bil odseva kulturno življenje Slovencev v določenem ob- niki najbolj podobna Prešer- ziČni videz namigoval v dveh zasnovan kot spomertik, ne dobju? nu, Neodvisjio od zgledova- pesmih, v SoWasfei in v nem- kot nagrobnik. A to Še ni bil "Raznovrstni kulturni, po- nja po starejših portretiii in Škem sonetu, katerega na- javni spomenik, saj ga poli- litični, sociološki, umetnost-neodvisno od opisov pa so slov se v prevodu glasi: Nič tične razmere niso dopušča- ni in drugi dejavniki so se drugih narodov vladarji in SafflOtO " vojskovodje. Slovenci pa so se pri svoji narodni integraciji in specifičnem kulturno-političnem razvoju oprli predvsem na kulturo. nastajali domišljijski pesnikovi portreti. Likovniki so se želeli približati pesnikovemu zunanjemu videzu s po- anja v njegovo poezijo. Možno je bilo tudi povezati vse te različne pristope. Božidar jakac je na primer naslikal svoj najbolj znan Prešemov portret tako, da je bral pesmi, France Kidrič pa mu je predstavil vse ni na njcfnu podobnega poeUi. Če bi povzeli dobesedno, dobimo pesnikovo izjavo, da se njegova fizična podoba ne ujema z njegovo pesniško podobo. Tako bi si tudi razlagali dejstvo, da se Prešeren ni uklonil pregovarjanju Ane jelovškove, naj se portretira, ali pa da ni napisal le, zato je bil postavljen leta zagotovo odražali v takšnem Zato so namesto spomeni-1852 na mestnem pokopališ- likovnem motivu, kot je po- kov vojskovodjem in vladar-ču, to je v današnjem Prešer- doba velikega slovenskega jem naročali portretne upo-novem gaju. Javni spomenik pa je veliki Prešernov spomenik v Ljubljani, ki so ga Slovenci po vrsti političnih in organizacijskih uspehov, i so jih dosegli v zadnjih desetletjih 19. stoletja, lahko avto biografi je ali na primer leta 1905 odkrili v samem objavil v Poezijah nidi svoje- središču Ljubljane. Le doznané podatke o Prešeniu, o ga portreta, kot so tudi v nje- brili 15 let prej so spomenik njegovih sorodnikih in vse govem Času naredili mnogi prvemu slovenskemu pesni- dotedanje likovne upodobit- drugi avtorji " ku lahko postavili samo pred « «Oj Vrřh, srečna, draga vas domača S&Sa Šnnlel kjer hi Dr. P cn 6 f% Q 4 I Matija lama, razglednica <2 leta 1S99 z upodobitvijo Prešernove rojstne hiše v Vrbi, Saša Santei, Prešeren na Vrbi, razglednica iz leta 1904 nagrobnika v Kranju in Narodnega doma v Ljubljani (kartogra^ka zbirka NUK v Ljubljani). (kartogra^ka zbirka NUK v Ljubljani). GORENJSKI GLAS petek, 5. februarja 2006 POGOVOR Snovanja "Prešeren je bil dobitve in postavljali spo- niška doba potrebovala pov- ki, redko je upodobljen v go- nih približkih njegovi res- neznaten, kar je seveda po- menike svojim kulturnim delavcem, zlasti književnikom. Prešernova slava je naraščala skozi drugo polovico 19. stoletja in večino sem d ru ga Č ne pes n ikcve upodobitve kot pa naš ča.s, srečamo Prežema lahko stilnah, kjer je iskal ustvar- nični telesni podobi. Prvi gojeno s splošnim nezani- jalno samoto. portreti Prešernovega tele- manjem za reidistićno likov-snega videza niso predstav- no pripoved. V resnici pa [e znamkah Kakšne likovne rešitve sicer Ijeni na najbolj prepričljiv bilo raznih slikarjev, kipar- različnih spominkih prevladujejo v "likovni pre- način, tako da ni bilo tega pr- jev, grafikov in ilustratorjev. 20. stoletja- Dobesedno je pa gre za portret, za ikono, Šemiani", likovni zbirki na vega avtentičnega vzorca, ki ki so upodabljaU Prešerna prehitel druge velmože, ki so jih Slovenci častili v 19, stoletju enako kol Prešerna, na primer Vodnika, Bleiwei-sa in Koseskega. V določe- ne za razumevanje Poezij." vsebi ne temo Prežema ? "Imamo zelo pestro zbirko Prešernovih portretov. bi ga lahko kasneje slikarji ali ilustrirali njegove pesmi, in kiparji samo povzemali in prilagajali svojim rešitvam. mnogo več kot prej, saj je tudi več tovrstnih naro- Ne vem. ali je bil recimo pri "dolgolasec^ kakršen je bil, nih obdobjih je veljal za vedno pozitivno obravnavan v očeh povprečnega S lovenca } prizorov 12 n)e-a ali na- Prav zato se je postopoma čil." pojavjlo tolLko različnih interpretacij Prešernovega vi- V pesnikovi duhovni zapiiš simbolno figuro slovenstva, kar se je vse odražalo na njegovih likovnih upodobit- govega Î mišljenega, pesniškega življenja, potem ilustracije nje- deza, kar je seveda lepo in čini je torej tudi možnost, da govih pesmi, pa še kaj bi se pozitivno, saj bogati "likov- si ga vsakdo tudi v likovnem "Po potrebi, ob nazorskih našlo. Ne glede na raznoli- no prešerniano". V knjigo vah, na primer tako drob- ali političnih prerekanjih so kost pa lahko sledimo ponav- sem vključil tudi zelo zani- smtslu Lahko predstavlja po svoje, kako si ga vi.^ nih. so bile razglednice na dan privlekli tudi vrsto Ijanju določenih motivnih mivo karikaturo Bineta Rog- ali monumentalnih spomenikih. Zgovoren je na prj- temnih strani Prešernovega življenja, razmerje do žensk. vzorcev in šablon, povzetih seveda iz "Predstavljam si ga tako, Ija. Leta 1970 je bila objavlje- kot ga ie na vrsti risb in ilus- umetnosti. na v Pavllhi, njen naslov pa tracij narisal Hinko Smre- mer Prešernov spomenik iz pedofilno naturo, pesnikovo Zato so nekateri ocenjevalci je Vsakemu Slovencu svoje- kar. in v podobi doprsja, ki leta 1952 v Kranju, na kate- nezakonsko zvezo, v kateri pri njih pogrešali več sloven- ga Prešerna. Prikazuje več rem sla avtorja kiparja so se rodili trije otroci, pijan- skega duha. Pri samili por- različnih inlerpretadj enega Smerdu in Loboda pesnika Čevanje, alkoholizem, po- tretih so pač temu krivi prvi Prešernovega portreta. V ga )e IZ marmorja kipar Alojzij Gang I leta 1895. Zato sva ta kip s kole- predstavila kot herojskega skus samomora v Kranju. znani Prešemovi portreti in bistvu gre namreč pri vsej gico Silvo Sever, ki je skrb-pesnika, kot borca. Tako so Vse to je seveda izviralo iz opisi njegovega videza, ki zadevi za to, da si vsakdo no oblikovala knjigo Preše-namreč Prešerna dojemali velikega zanimanja za Pre- jim je bilo treba slediti. Ven- lahko Prešerna predstavlja ren in likovna umetnost, po- med drugo svetovno vojno šernovo življenje. Ljudski dar pa so likovniki primemo in v letih po njej. glas je take in podobne zadeve dobro poznal, nekaj jih je So torej upodobile pogosto ohranil v anekdotah, v ust- za SVOJ cas ustrezale tudi potrebam ak- tualnega zgodo vi nsk^a tre- nutka? "Ne glede na to, ali je na- srednje visok. Ko je bil mladje bil stala po naročilu ali pa sa- Podobno kol pesnikovi nem spominu. Nimajo pa skorajda nobene zveze s Prešernovim pesniškim svetom. udejanjali realistične, romantične. idealizirane, domišljijske in druge pristope. la tudi za ilus- po svoje oziroma izbere portret, ki se mu zdi najbolj avtentičen." leg fotografije otvoritve Prešernovega spomenika Ljubljani izbrala za naslovnico knjige. Ganglov kip je v Katera likovna imena so naj- Narodnem muzeju, kiparje-tracije na temo Prešernovih bolj pogosto vezana za Pre* va vdova je en odlitek poda- pesmi. Tudi tu srečujemo pripovedni pristop s kar se da natančmm upodablja- Šemovo podobo? "G oldens tein. kiparji rila Mesmemu muzeju Ljubljani, en odlitek pa je Franc in Ivan Zajec, Alojzij Kranju, Gre za najbolj izra- - moimcjabvno. je vsaka upo- častilcj m hleranu zgodovi- n^em motiva neke pesmi m Gangl, Božidar Jakac, Miha zit primer romantičnega, VltCK, po dobitev ustrezala pričakova- narji so tudi likovni ustvar- pa likovno oziroma vsebin- MaleŠ, ilustratorji Maksim idealizira nega pogleda na tridesetem letu njem svojega časa. vse pa so jalcl gojili nekakšen sakro- sko sproščen pristop, na pri-bile namenjene negovanju santski ali nedotakljiv po- mer pri slikarju in grafiku Prešernovega pesniškega gled na Prešerna. Ob množi- Mihi Malešu, ki je pesniške seje začet reaiti, icuiia, na primer S čitalniški- ci pesnikovih portretov in podobe prevajal v likovne , mi prireditvami, proslavami, dokaj redkih upodobitvah podobe. " V starosti z obešanjem portretov ah pesnika z muzo Julijo Pri- postavljanjem drobnih kip- mic zato skorajda nimamo Je moč govori ti o na jbol jšem pesnika. Kip je bil zasnoyaji kot del javnega spomenika pred Narodnim domom Štiridesetih let cev v knjižnice ali domove , y J ,j ljubiteljev Prešernove poezi- pCl je Ze ull je. z objavljanjem portretov v J . . ^^ časnikih, revijah, knjigah in predebel. Se drugje, seveda pa je čital- upodobitev Prešerna v družbi z Ano Jelovškovo, njegovo družico in materjo njegovili otrok. Ni na primer tudi upodobitve Prešerna z otro- približku Prešernovi podobi? Gaspari. Hmko S m reka r. Elko lustin. Frančišek Smerdu. Ivan Vavpotič. Fran Tratnik Ln nato še Ljubljani, ki pa ni biJ realizi-mnogi drugi. Zanimivo je. ran. Poleg tega pa je Gangl da približno polovico likov- prijateljeval z Emestino Je-nikov. ki so sodelovaU na lovšek in je na Prešernov Prvi slovenski umetniški portret prenesel tudi nekaj razstavi leta 1900 v Ljublja- njenih potez. V bistvu se je "Lahko bi govorili o pri- ni, srečamo tudi med avtorji bližkili Prešemovi pesniški Prešernovih podob. Po dnj- podobi, ne pa o verodostoj- gi vojni je seveda ta delež katerih pišem v knjigi." pri tem kipu povezal dobršen del različnih tendenc, o Kranjščina in slovanščina 18 IZ STARIH ČASOV Miha NAguč Valvasorjevem Času so bik naše dežele izrazito ko povzdigne. " Da je slova f^à- na eden po^vitnih jezikov, je dvojezične. "Ako se novi znano in dovolj izpričano z prcbivalci pridružijo staňm, se mno^h piscev potrdilom ... da poleg starega jezika radi poja' se v Evropi noben jezik ne raz- vijo in pridejo v navado novi. teza dalj od slovanskega, zakaj Zato se tudi na Kranjskem ne le-ta se začenja pri Beneškem govori povsod enoten jezik, ker so tod različni narodi ne le in sega do Severnega morja, vstran pa približno do Ponia Eu- prehajali, temveč se tudi ruise- xina. t. j. do Crr\ega morja: go- Ijevaliin ker so dandanes nase- vori se torej v Istri, na Hrva- Ijeni tu ljudje različnih narod- škem, v Bosni, na Moravském, nosti. Vendar vladata prav Češkem, v lužid povsod dva jezika, namreč slo- vansk i m nemški. Le-ta pa je v Poljskem, Litovskem. Pruskem. Ruskem v Moskvi in da- zlasti tisti, ki meji na HrvaŠko. in v Dalmaciji." Valvasor je imel torej kranj- njo in rila od Benečije do Nove zemlje morje podaljŠa)\ega in v otok zaokroženega grebena Urala). do koder je tedaj segala Rusija. Danes se pa od Rezije do Rta Dežnjova na azijski strani Be-ringovegfi preliva. Slovanščina seveda že takrat ni bila en jezik, kakor je očitno menil Ved- da ni tako razumeti, kakor da ziku mnogo arabskega in per- vasor, a razlike med govorica- Valvasor je v Republiki Sloveniji dosegel tudi čast denarja. rabi večinoma le pri plemičih Ijedo Švedskega, potem na Bol- bito bil pravi dvomi jezik Tur- zijskega." In ne nazadnje: mi različnih slovanskih dežel in izobražencih; luai vse pravne zadeve se vodijo v nemščini. vsi spisi in pisma se pišejo v tem jeziku. SlovanŠčino pa gorskem in tam okrog, da. Cilo kov, temveč da se slovanščina do Carigrada, kjer da je na s ul- tanovem dvoru zelo v rabi. " ja. tudi na sultanovem dvo- govori poleg drugih jezikov, kakor je ne velikih dvorih v rabi ne le deželni ali narodni "Slovanski jezik nahajamo tudi i' Noufl/i zemlji in dru' so bile bistveno manjše od kapitalne razlike med katerokoli god, a Novaja zemlja pomeni "slovar^čino" in nemščirw. Za v slovaničini in kranjščini toli- nas je bistvena avtorjeva ugoto- uporabljajo kmetje in drugi m. ki je bil takrat ru^ve^i dvor jezik, temveč tudi nekateri ko kot nova zemlja nem vitev o kranjski dvojezičnosti, ki e. ' nekrščanskega sveta, "Tega. da "SlovanŠčino" Valvasor, se namreč na turškem dvoru . ki so siavni. jvovejsi popo- ki pa izpričujejo, da doda- šltem izvirniku potrebna, za je bila do 20. stoletja povsem od-nas nepotrebna razlaga/. Ta pravljena, v 21. pa utegne spet kljub temu da je bila le jezik slovanski govori, o čemer so jajo dvorjani na turškem dvo- jezik je močno v navadi na nastali, k da bo drugi kranjski neizob roženega ljudstva, viso- tud i d rugi že pop rg p isali, pa ru zarad i ličnosti t u rskem u je- Ogrskem in po vsej i. jezik to GORENISKI GUS petek, 3. februarja 2006 SONETNI VENEC Sn ovanja i avtoportret "Že v otroštvu sem doma na samotni kmetiji v Poljanski dolini raziskovala možgane domačih živali." Dr. Matqa de Leoni Stanonik, dr. med. Na sprehodu s shizofrenim rotwajlerjem To be mogu spomenik stat, par te skal, prapai ^laje dilaJa uartince. prekucnne se ^ezne mehke since. obcistni konfini v mir sa zaspal. m ja stisJcu, de na be ja 2 čipkarca v vrašn m kwot u pobjede bodla je tan umazan muštar kar Oba zazarta v podartije daljne, ožgane dlani sva pred suncam skrila, molitu v ustih seje sprut topila, pred cilj napjela sva trakove žalne. V grape zasute, slapove podrte, v Čist praznih dlanih sa žerjavca $krival. de be se ohladila, sa ja stiskal, od strahu kazal so nuhte požarte. Tabla he mogi pa rb íř gor na tisi drev, napisat, kdu ta m kjerga rad je jemu, de se bo viidl, de iu yav zgoblenu, napisat, de ga čez rama je objev. Mo^ preštit be vse krwog^e svinčene, ke sa ^bok se v debl zarile, mcgl preftit be vse liste zelene. Triba narest bo, dese navja hvalil, de bel jih je strah, ke takat mimgredje od tega dreviesa sa me lomil. Cez opo^^nen vzore sej cvim možlu, od krvave umazanije wos prepit, na da se, pa najbuli ga bel be skrit, ob drakslan kijek n je drug kljekn roži u. Kuk krvi taka Spica lohk vpije že pridnnje h sviljen parata, kuk vozlu sama vase lohk sckrije? Viidu sm, de si tila zgint s teh kraju, Čakala bala v lajdkah je zvita. že wotu danje v wotla nuč prekaju. Zašnufii sm mraz v tojih givostih lasih, prašu sm te. kej bo pol. ke boš stara, ke na bo vU Špi^, ke bo sam skala, ke zmovku hrešajne zamejnu bo smih. Zmatrana snui se j ustavla v starmin, devji ja lajajne j h itar doh itu. le rahu garčajneje visu v tišin. Bla je tišina, pa benga cvdejna, vitar počasn k včas je zapihu, smrt nisva vidla, sam povhn živina. V prte mrtvaške obličeni hmjetje srid dnjeva se z njive damu sa vračal, h močn svetlob bile oČi obračal, zmlil sa svetloba, te kamni za mletje. Pridn padla v nuč, vse je triba poskrit. vse sajne pobuvžne, oči otnvoške s komejnam pa s hwostaj triba pokrit. Dargačsa vsi »liJ, samjezk maja ma^i, na cujnah črnih sesvitja nem bru^oške. na ustih vrisk, pa v rokah korobad. Od tega drevjesa sa v^e hmiJ. skope devji dol z vrha prezuje najne, od sojih kosti sa slišal škripajne, v tistm spominu, ke b radi ga itnil. Že wotu dan je v woûa nuč prthaju, zun želizn je v prazn klicu n\aša, sííp pastir ovce slipe g7iov na paša, krulu tam mim, kir se brig usaja Smrt nisva vidla. sam povhn živičná, (í před sivaru smarČk uzegQvu, tnvošte velike si cmaru v tem lovu. templ ostane, sam tnvon se zamejna. No usíi^ vrisk, pa v rplco^ korobaíi, splašeni jagri nov Čaka t greja da n, z vtsoke pjježe boj zri čez rovan, povidal navja, de sa bel skrivači. Pule pokrila plast si ve je ruše. vitar pidavsk seje skuzne zagajnu, stjeku po§ed jih je h dilu pargfijnu. tešk sa Čakale jih škarbaste duše. Vporivobkah ose hude sa zaspale, zaspal V starih deblah sa sar^'eni, V robida wo^ra tiči zapledeni. givoste sape dol h tlam sa partiskale. Kje ni bel smeri, le stine vesoke, misu ni mogla čez grape prepadne, sajne vse sprut sa popadale v grabne, sledi zeoblene sa gnale otroke. Zora pa mrak, kdu be vidu razlika, že črta dehurju sej spravia na lov, kar boja uniči. bo zrasl na ncv, že V mrtu se zeml sime svetlika. Stine debjele zastivojn sa podpar!, prah se nabiru po slip ih je woknah. skrine poslikane črvi požari. Zdil sej de pojej, pa le v prazn sa vpil, takat, ke s kamnam zasuti do vratu, od to sa v gore odmjevu Mil. V zamahu, zdej, zdej boja zaplesale, tam fia zra tih od tiste prazne njive, s korakam leškm balerine stare. Na ustih Ijed, ke nkul se nav odtaju, tešeja koši prazni harpu krive, zakrčen vrisk sej v dalav ohlaju. uje oui m im, I istjej še zelen u, vitar Še vzignuj zajdn prazn sime, čutu na čistin jare si zgoblenu. Ležale sa vrječe, v neh sa ble sajne, mašne z g^asov sa na v^ah vesile, tebe sa klical se j slišu vekajne. Ni ga, ke pol bo toja Icitna nosu, rti ga. ke ti v čez oči križ razmazu, se b zmisnu boga, de ga b zate prosu. Bel Iwoži jet je, mal nas je ostflí, ke sma vesjeli lajal v prazna luna. to he mogu spomenik stat, par te ^cal Od to sa V gore odmjevu sledil, čakal, de nem bo prazn dan zásvitu. Vsak je upu, si vsak je vlik obitu, soje trwoŠte pobwožne s prošnam krasil. Dile razklane sa na neb pa rbival, od tovčejna sa se nem žeblji krevil, ke mim sa udari, vdikkrat falil, pol pa sejnal sa, de jih boja zroval. Tu nisa bel bikoborci tapravi, vsi sami navadni prošiji klavci, vos neh imetje pogljcdi bahavi. V itjema skalena sa sovde metal, v toma možikal od srjdt popovne, v špalirje preravne sa mlaje krancial Zakrčen vrisk se j v dalav ohk^u, zgoblen otrok je uffisnen ogn njesu, podahn u je par kijcvlastm drevjesu, ožgan spomin ga j kar naprej dohaju. Garmoije rase, motni sa robovi, pa pu^t se suče. smir se vlikkrat tnejna, dež zalev je, vse povh n je zelejna, pušpan rase. spjet prazni sa grobo vi. Kjer tam bo hodu, sliŠu bo bobnejne, čist prazn smih, meket, pa vpetje liču, pa zravn znak. dej tud tu biv živlejne. Če lipga neČ, zakej s nam stroH oblubu, sm djav, ke sm ga kdaj na samm srječu, od zmjeri dovžni, vsak lohk nam bo ruhu Tebe sa klical, sej slišu vekajrte, sovze sperale sa kupe samote, von nisa mogf z razmwočene gmote, krwožu po luji repetnic je hrešajne. Pa sva šla: od skubiša do skubiša, od pogoriša do pustih razvalin - sprid tam stal sa štanti, tavžnt targovin, predajal Šk rate za pred prazna hiša. Cist praznih nvok sa omahval po nvobu, zutri vstal sa. preobul se za na pljes. snig bliv počivuje v gioi?oim grobu, V kolwon po dva korakal sa berači, po bubnu tovklaje splašena vrofui, uâa sva. de nab duhl te mazači. To be mogu spomen ik stat. par te skal, od tega drevjesa sa veje lomilj od to sa v gore odmjevu sledit, v špalirje preravne sa mlaje krancial. H seb smja stisku, de na beja zgubu. nu č prehaju. ze wotu zakrčen vrisk se j v dalav ohlaju, od zmjeri dovžni, vsak lohk nam bo rubu Oba zazarta v podartije daljne. smrt nisva vidla, sam povhn živlejna, tebe sa klical, sej slišu vekajne. Ušla sva. de nab dubl te mazači, v grape zasute, slapove podrta, na ustih vrisk, pa v rokah korobači. V špalirje preravrte sa mlaje krancial, smih, tt'os svetav, sa dol na tla zlivale, z ganku srid nvož, vse fnšnc, vse zale, v gvantah tazahmašnih dol spodi coklal. Rotwajle^'a hudga na sprehod sm gnov, v nasmeh se mu je zatoknila čelust, slina mu j kapala od pirxastih ust, seb s kitne utargu. Če h dama ostov. Par mir bxvod. sm djav mu, txekar se na s Štarclam od ijepajc pnvobu pomahat, tole počep niva, se jest sm s tebwoj. PwopČnca wostra za gud sm jest dubu, prov níjm glih viidu. kej z nivo be po^ei/, h seb smja stisicu, de na be ja zgubu. Od zmjeri dovžni. vsak lohk nam bo ruhu, V parimù^ajï\e vrošeni, v pusřiíi stajah, ta m šepetajnc ustav se par ograjah, kir vjek zapanje, de se nabe zgubu. Kjer se J v Špigu gljedu, grob je vidu, pa s sivm svičam pare okranclane. na čist razguncan wodar kosti dane, an grobar z jame v jama parst jc kidu. S prezrivga cvitja snig sej najne vsipu prezrili h tlam se sklajnal sa pobjedi, brez konca danje mrzla čela tipu. Tam sva obstala zravn vode kalru, oba brez vsakga drxaija za brodarja, oba zazarta v podartije daljne. Ušla sva, de nab dubl te mazači, kdu si, tu til sa viidet že od zdami, ca^jt k revil sa, pa znwotri sebe ravn i, bel ploskih src sa devji pretepači. Pa hlapci nehni povhni sam^ dnarja, okul stresfll sa baharije razne, po tlih sa lazle nehne muze prazne. Če bla je lipa, vnela je mesarja. Vdihnu sm v pluča sapa kisla, pohi ila j va me topla drobovina, odprti vampi zri v Jvit brez smisla. Prov ni bel veČ kam ■ vse vjeke zastrte, strahovi sa vahtal woske prehivode v grape zasute, slapove podrte. janež Ramoveš Avtor tega sonetnega venca je pesnik fanez Ramavež. Živi v Suši pod Blegošem, z Branetom in Metodom Frltcem je tvoril legendarno kulturno teroristično skupino Ne bom oprala teh krvavih madežev. Pesmi piše v poljan^čini, take jih poje tudi njegova žena Uršula. Izdâl je Štiri zbirke, največ v samozaložbi. O tem, da njegov edinstveni opus vse bolj pozna in priznava tudi "metropola", priča dejstvo» da je izid njegove naslednje zbirke v programu Cankarjeve založbe v Ljubljani za leto 2006. i6 GORENJSKI GLAS petek» 3. februarja 2006 USODE y GODOVI Snovanja Sv. Neža kuram ret odveze^ Sv. Boštjan ga nese stran. Milena Miklavčič Samo žrl bi, delal nič. V pr- ........................ sih sem imel strašne boleči- otem je naneslo, ne, zaradi zlomljenih reber da je gospodar sem komaj dihal. Bilo je po» Tisti, ki so služili pri bogatih gruntarjih, so lahko prihranili nekaj denarja in si kupili skromno hišo vedel, da bo tudi potem delal celo leto, ne da Največkrat je med čakanjem zno jeseni, nikamor nisem kakšen kozarček mogel iti. Taval sem od ene- ponudi) Še Cene- ga kozolca do drugega in tu. Ne zaradi posebne naklo- prosil za kos kruha. Da te ni njenosti, temveč zato, da bi sram, mJad si in beračiš, so ga hlapec bolj potrpežljivo mi govorili, namesto da bi se čakal. me usmilili. Nazadnje se me Cenetu je pijača postala jeusmililnekikmetvŽetini. všeč. Kak§en dan je komaj Dovolil mi je, da sem se "počakal, da bo šel gospodar po cajtal". V zameno sem mu on pnšel na svoj ra6in. Ni bilo treba dolgo čakati, ko so vaščani videli gos po- bi mi dal kaj plačila..." le-ta ostala do f družno pobirala prob domu. Male pestme in pastirčki so konca v lasti ^^^koč nisva mogla več se najprej utrjevali na bližnjih naprej in sva obležala pod kmetijah, lahko tudi manjših, SOSVOáaria Če so kostanjem. Prebudili saj so delali le za hrano, redki & r J ' Cř% m*» fttTfwî cri «i'ali na rwn7n)ifi «n Hrjhili nh lf»hi SO me otioci, ki so scali na posamezniki so dobili ob letu hlapci in dekle starejši od 15 ga zapustili tudi med letom Deklam tak "pribolišek" ni io vzeli na ^^ okušala, obleko ali čevlje. komu dlje nese, porkaduš. o^aIî ir. Okoli 10. leta so jih starši let, pa z njimi. Večkrat so šli v prvo sluz- in sploh niso čakali na Sv. pripadal. kredit Namesto ^^^ ^^ ^ noge, da že peljali tudi dlje od doma. bo k stricu ali teti, kar pa ni bi stekel za njimi, tedaj pa Najve^rat so jih zvabili z bil porok, da se jim je zaradi Boštjana, ko je ponavadi sledil letn i Ion. Tisti, ki so služili pri bogatih gruntarjih, so lahko Tik pred 2. svetovno vojno prihranili nekaj denarja in naiemnine SO ^^za ovinka pndrvi voz in obljubo, da gredo samo za sorodstvenih vezi kaj bolje je več fantov in deklet z itali- si kupili skromno hišo. konj me v trenutku odrine kakšen dan, potem bodo godilo. janskestianipribcžalonaju- Največkrat je le-ta ostala delali íexnado ^^ cesto. Imel sem kar se- spet prišli ponje. dem zlomil enih reber, najhuje je bilo to, da nisem bil več zmožen za delo. Pokaza- Pastirji in pestrne so že goslovansko, ker so bili upo- do konca v lasti gospodar-Gospodarji ali gospodinje zgodaj odrasli in dozoreli. miškega duha in se niso že- ja, če so jo vzeli na kredit, z veijih in velikih kmetij so Glas o tem, kdo je dober go- leli pokoravah dvema gospo- Namesto najemnine so de- se sami pozanimah, kje do- spodar in kdo ne, se je med darjema. li so mi vrata. Brez milosti, biti morebitne pastirje, vo- njimi hitro razširil. Nič ni pomagalo, da sem go- larje, dekle, hlapce. Potrudili spodinjo prosil, naj se me so se priti na njihov dom, usmili. Kaj bomo pa imeli kjer so se dogovorili s starši, od tebe, mi je zabrusila. V primeru, da so bili bodoâ gospodar ni odgovarjal, so Po pridnih je bilo več povpraševanja kot ponudbe, zato so lahko izbirali. Če jim Hlapci so bili vsaj enkrat mesečno deležni dodatne žepnine, s katero so laiiko v nedeljo, po maši, v gostilni narodQî kozarček vina. lali ttrnaào. Le redki so imeli toliko poguma, da so odšli v tujino v Francijo, Nemčijo, Italijo, s trebuhom za kruhom, največkrat v rudnike. Prazniki in godovi Blaž za zdravo grlo jože Košnjek Včeraj, 2. februarja, je bil velik cerkveni in ljudski praznik, svetnica ali Dan go- gumni mož ozdravil materi sina edinca, ka je pojedel ribjo kost. Zaradi tega dogodka je znan "blagoslov sv. Blaža", ko vzame duhovnik dve sve- ki. Blažki, Blažeji. Blažeti in Blažke. Iz imena Bbž so se razvili priimki BLažiČ. Blažej» Blažek in Blažina. imajo za godovne zavetnike ponskega jezuita, in tovari- Škofa Ingeniuna in Albuma šev, ki so umih leta 1597. in mučenko ter devico Aga- torek, 7. februarja, bodo to, Id se je rodila na Sidliji in praznovali tisti, ki imajo za Jutri, v soboto, 4. februar- umrla okrog leta 251. Ime patrona frančiškanskega re- spodovega darovanja in oči§- Či, povezani v obliko križa in ja, bo praznik škofa Gilberta, Agata pomeni po naše "bla- dovnika Egidija (1728 • 1812), čevanja, praznik sveí in luči. ju približa grlu. Blažu, ki je duliovnika )ožefa LeoneSke* ga, dobra". Zaradi lepote in rojenega na jugu Italije, Id je spomin na štirideseti dan |e- bil najprej zdravnik, nato pa ga, mučenca janeža de Brirta bistrosti se je vanjo zaljubil bil najprej samostanski ku- zusovega življenja, ko ga je škof v Sebasti v Armeniji in in Škofa Andreja Corsinija glavar sicilskcga otoka Kvin- har, nato pa vratar, vendar Marija po Mojzesovi postavi zaradi svoje vere leta 516 ob- (1302 - 1373). ki se je rodil v tijan. Ker ga je zavrnila in je velik prijatelj in svetovalec nesla v jeruzalemski tempelj na obred darovanja in oćišče- glavi j en, pravijo Dalmatinci sv. Vlaho. V Dubrovniku so znani in premožni družini bil takrat Čas preganjanja ljudem. Umrl je v samosta-Corsini v Firencah. Kot otrok kristjanov, se ji je maščeval iiu svetega Pashala v Neap- vanja. V templju je srečala ga najbrž že v desetem ah je bil razvajen, uporen in sa- in jo zverinsko ubiti. Umet- Iju. V sredo, 8. februarja, bo starčka Simeona, ki je detetu dvanajstem stoletju izbrali za mopašen. potem pa se je niki jo upodabljajo z odreza- praznik ustanovitelja redov- napovedal božjo slavo in prižig luči za "razsvetljevanje svo)ega zavemiKa. {Njegov god je za Dubrovčane velik poganov . Danes, 3. februarja, praznujejo mučenec Tripun Ko- spremenil in vstopil v kar- nimi prsmi na pladnju. Aga- ne družbe somaskov Hiero-meličanski red, študiral in ta je zavetnica Sicilije. Varo- nima Emilianija (i486 -praznik. Benediktinski me- postal Škof v mestu Fiesola. vala naj bi jo pred izbruhi 1537). ki je bil najprej vojak, nih Oskar aH Ansgar, ki tudi goduje danes, pa ie bil doma Jutri bodo praznovali listi njenika Etna, potresi, og- nato pa duhovnik in ustano- Andie j i. Dreici in Dre jčeti, ki njem, lakoto in nevihtami, vitelj družbe, ki je ustanavlja- lorsld, škof Oskar ali Ansm v Franciji in je bil prvi Škof v nimajo goda 30. novembra, Priporočajo se ji tudi livarji la in vodila sirotišnice, bol- in škof ter mučenec Blaž, za- nemškem mestu Hamburg, na dan apostola Andreja. zvonov, tkalci, pastirice, nišnice in ubožnice. V četr- vetnik zoper bolezni vratu in Zaradi Blaža in Oskarja go- Nedelja, 5. februarja, bo Še V ponedeljek. 6. februarja, tek, 0. februarja, bo god mu- grla. Legenda pravi, da je po- dujejo danes Oskarji, Blaže* posebej praznična za tiste, ki bo prazrúk Pavla Mikija, ja- čenke Apolonije. Majhen na v resnici velik. À NOVO 15 S klimo že za 2.535.000 SIT. FordFusîon Avto Kadivec Mlakarjeva 81, Šenčur 04/279 00 23 Servis Friic Cesta na Lipce 6, Lesce 04/531 84 40 SiiKj jesim&olna. Ponudba velja dô 31. marca 2006 Poraba • kombiniran naôfa vořnje, 4.3 • 6,6 í/100 km Vaša načrtovana prihodnost obeta a) deževno vreme b) obisk tašče c) delo do večera k Dodajte življenju barve. Nova FordFiesta Avto Kadivec Mlakai]eva 81. Šenčur 04/279 00 23 Servis Frlic Cesta na Lipce 6. Lesce 04/531 84 40 emisije CO,:114-1S7 g/km Slika je simbolna Ponudba valja do 31. marca 2CÛ6 Pofaba - >«>mbjniran način vožnje: 4,3-7,4 l/100km CO« 114-177 P^fv I 1 R«m«ml Af EHa KULTURNO-UMETNIÉK1 PROGRAM SR, ID SO. 4. íebřXjařjB, ob 19.30. wn SNÛ Opera jn balet Ijubljau S. ProkoQ«v: 2AUUBUCN V TRI ORANŽE opera v iurih dejanjih, 33 LOreto: Sergej ProkoQev Glasbeno vo<3$tvo: Ûietar l^oub«rg: Vito fauter; Kofco^fya in odr&i<î £ib; Mojca Horvat: sc«nofirafi|a: Samo Lapajne: Ko&tumogrdfija; Angelina AUaglć; oblil^ovar^je luči: Andrej Hajdlnjak, dramaturgija: Klavdija Zupan; vocTja zDon: M»rtina Satič. balet in crK«ster 5NQ Opera in balel U^t^ijàoa, Koprodukciia: SNG OiMra în balet Ljubljana, Cankdoev dom Glavna poKr&vitelJfca: Krka, a.d. GalMchB 6500, 5400. 3900. 2600. 2CW Sff PE. 3. tBDruaoa, ob 20.15. yn Glasbe svata 06 in Izven ENSEMBLE AL-KINDh Otomanskd glasba iz Alepd Pokroviteljica abonn^a: Zavarovalnica Tngiav, c 0.; madijski poKrovite^j; Radio Sf, LVV>a/io^ tfvorana. 3500, 2600.1800.1700' SfT TO, 7., oti 18. un, SR. 8.. ČE, 9.. ob 20. uri PE, 10, febnjar)a, ob 19, un Mifti t««ter MEDEJA MATERIAL Re^ja: Ivica BuI|m; bcsodito: Har«r UCdler oredt^a: Mini Teater kcproduhc^: Canhar]e^ Oom tir. Ovwana Owíe Poćfca/ 1500,1000« Sír febru n ;s > Rcdikiliik, } V Vamv^UrmninkeItuMu»«;I) do H 1.1. ^fbvai riokumemtmeu fîlma; I. * Wkl|i«m Penythem K««lkvi fftmsii UM ČE. 9., In PE, 10, febřuarja, ob 19.30. un Oranžni I in II ORKESTER SLOVENSKE RLHARMONUE Slovanski komorni zbof Dirigeni: George PehJIvanian. $oii$Uu ene an dveh vstopnic iň spodnie pflredKve 10% popusta. aiiKo oD predložitvi naročniške številke uveljavljajo v n formacijskem sredriču Cankarjevega doma do najpozneje dveh dni pred pnreditvijo. Popust lahko naročniki uveljavljajo tudi ob nakupu po tefefonu. pn čemer se z naročnt^ko ireviiKo izkažejo oo prevzemu v&topr^rce na dan pnreditve. Popusti se ne seiievajo. SR. 1. februarja. Ob 20, un (OonovTfk« đo8. m od 24, do 28. 2.) FJImska premiera MALI JERUZALEM/La Petite Jerusalem Re2r;a: Ksrin Albo4»; Francija, 2005, drama. V pari&hi čatti SarceNe žKiJo ve&noma judo^ prebeinihi, aiQ ie dobila na^ Mali Jeruzalem. Laura Je Študentka likBoRje, U se znajde v naspnujih med veupu STT 8n*ef Mafiu«« 250 SíT n« «îoçnleo). tfrm-êi l«roe 6uro 14. ure, M poAodetJW^ 8D zapftB. i8 GORENJSKI GLAS pelek» 3- februarja 2006 RAZLAGA Snovanja Le komu bi prišlo na misel, da bi si upal primerjati svetovno slavnega skladatelja z dramatikom, ki ga ceni le slovenski narod? In vendar imata Solnograjčan Mozart in Radovljičan Linhart skupnega še kaj več kot dejstvo, da sta oba rojena v istem letu 1756 pod cesarico Marijo Terezijo ... Linhart je svojo ^^'«^NACLie daije p^pne J J ................................................ii^i^p^ L'al^rî igro Ta veseli dan ali Matiček se zeni, za katero je v a j imata torej ustvarjalca, ki se ju spominjamo ob 250. obletnici njunega rojstva, še skupnega? Figarovo svatbo! Ta slovita francoska komedija je navdahnila Se boli umetniški uspeh, kakrSnega že desetletja ni bUo deležno nobeno izvirno francosko dramatsko delo, in slednjič edinstven političen uspeh, ko je z be» sedno umetnino, vsebujoćo vrsto najudarnejših propagandnih krilatic zoper fev-d al noabsolu ti stični režim DOdviUslOVli slavno Mozartovo opero in razgibal francosko meščan- Linhartovega Matička. Figa- stvo bolj ko kak politik ali fi- pri'ZVlCll, du Je svatbo {La folle joumec lozofin ustvarjal razpolože- ou le Mariage de Figaro) so nje za gibanje, ki se je spro- "obdčlciKCl pO ti prvič uprizorili 27. aprila stílo z navalom basáljo dne 1784 v pariškem Theatre 14. julija 1789 ... JrCinZOSki français. Ta dan je franco- Tako je zapisal Alfonz skj dramatik Pierre-Au- Gspan, urednik prve knjige ObjUVll letu 17^0 gustin Caron de Beaumarc- Li nha rto vega Zbra nega del a hais slavil trojno zmagoslav- iz leta 1950. Figarova svatba V iJlibUClHl, je: srečen izid boja s samim je bilo eno tistih prevratnih • T M francoskim kraljem Loui- del, ki so pripravljala re- ptVlC pu J6 UllU som XVI. in s poslušnimi volucijo v duhovih, še pre- Jožefa 11. Kazalo je, da bo zoper fevdalce in absolu- mu cenzorji, ki ga je doboje- den se jc ta sprostila v de- enaka usoda doletela tudi tizem pa je obrusil. Pre- Linhartov spomenik v Radovljici. • • vi ------ — -J..--.—- . -- uprizorjena seie vai z neverjetno zagrizenost- janjih. Prevajali in uprizar- J . I 0 0' P® Šestih letih in v kate- jali so jo marsikje v Evropi, V letin 1040 m rem mu je bila zaveznica hČi na Dunaju jo je 17S5 cenzu- Marije Terezije, francoska ra prepovedala, po posre- 184Q ... Mozartovo delo, vendar je libretist Lorenzo da Ponte besedilo priredil tako, da je ohranilo erotične "ne- vlád ala je glasba. Linhan je svojo igro Ta veseli dan ali Matiček se kraljica Marija Antoinetta, dovanju samega cesarja spodobnosti", satirične osti je v podnaslovu priznal, da je "obde- lana po ti franzoski", objavil leta 1790 v Ljubljani, prvič pa je bila, kot kaže, uprizorjena šele v revolucionarnih letili 1848 in 1849, najprej v Novem mestu in šele iiato v Ljubljani» obakrat amatersko. Poklicno Narodno gledališče v Ljubljani pa jo je prvič odigralo šele v sezoni Mozart in Linhart sta torej vsak po svoje priredila eno največjih evropskih gledaliških del njune razsvetljene dobe. Mozart je revolucionarno ost dela izpustil in jo nadomestil z glasbeno genialnostjo, zato je dunajski dvor leta 1786 uprizoritev dovolil, najprej slabšo dunajsko in nato še sijajno praško. Linhart je ost ohranil in premiere ni dočakal. Bila je šele 53 let po smrti avtorja, ki je bil v Ljubljani tako kot njegova sodobnika v Parizu in na Dimaju očilno pred svo- iim časom. Kamen spotike SEDM ICA Maricta Smolnikar e vem, a/i drži ali ne, iy66. Se pravi, dvesto let po- shranjefta v jezuitski knjižni• cije in osifl/a oziroma postala v veljavi že dvanajst îei. Prav- je vsaka stvar za zneje. ci. po požaru poje postala del del neprecenljive kulturne de- nekaj dohra. Vseica- Strokovnjaki so južničevo knjižne zbirke ljubljanskega li- diščine Slovencev. Čeprav je za prav je hil v veljavi, ker mu je leta 1098 rok trajanja pote- kor je bilo dobro, da je dr. Sta- pozorno branje nemudoma nislav Južnič pri ^ojem razis- razglasdi za odkritje stoletja. ceja. Poleg t^ga je zgodovinar Franz Wilde, takratni ravna- bil Kopernikov um daleC od kel. Medtem se ni zgodilo dO' mala nič. Razen bolj a/t manj kovalnem delu potreboval prav O čemer, predvidevam, nihče telj liceja^ r katalog vpisal pra- ga sistema, je bila tudi njego- pomembnih malenkosti, ki so Kopernikovo razlago vrtenja ne dvomi. Se pa sprašujem. vo letnico izdaje knjige. Mati- va heliocentrična teorija vrte- investitorja, se pravi državo in nebesnih s^, ki jo je zapisal v seje Matija Čop, ki velja za vir ja Čop je vodenje ljubljanskega nja Zemlje in drugih planetov ljubljansko mestno občino, svojem delu z naslovom De RevnLuti^nihu^ Orhium Cû^Iîs- pomote, v resnici zmotil ali je zaradi političnih okoliščin De 'a prevzel v času, koje okrog Sonca za razvoj znano- stak pet in pol milijarde tolar- trum in s katero je ta slavni Revolutionibus r\amerno vtak- Kranjsko zasedel Napoleon in menda bentil nad SÍÍ na začetku novega veka ne- jev. Če bo flo tako naprej, pO' precenljive vrednosti. Bojim gre. bo Ljubljana prej dobila poljski agronom znanost po- nil v omaro med knjige iz iS. vrinostjo. Je mogoče, da je pri pa se, da se bo Sonce prej za- džamijo kot novo univerzitet-zne renesanse ter dotedanje stoletja? Nagibam se k temu, vsem svojem vekumu sam za- Čelo vrteli okrog Zemlje, kar so no knjižnico. Vsekakor bi me pojmovanje stvarstva postavil na glavo. Dr. Stanislav juž- nič, sicer jlzik po izobrazbi, si z lahkoto izposodil v Narodni in univerzitetni da je Čop pomoto zak rivil na - / zgodovinsko po moto? v nasprotju s Poljakom trdili vesel i lo. Če bi se lju blja nska memo. Ne sa mo, da velja Pre- Dvo mim. Prej b i rekla. da je geocen trični potomci egipiov- županja Da n ica Si mšič tako femov prijatelj, ki je govoril Čop Kopernikovo delo pomla- skega kralja Ptolemeja, kot goreče, kot se zavzema za dvaindvajset jezikov, za enega t izobraženih Slovenca k njižn id dil za dvesto let namerno in jo bodo za to pristojni v državi na ta način "konzerviral " pred zbrali politično voljo in denar . džamyo in vzpenjačo na grad, zavzemala tudi g« gfej vseh časov. Matija Čop je tudi kulturnozgodovinskim apeti- ter za potrebe Narodne in NUK. Je pa res, daje županja nju utemeljitelj slovenske bibli ote- tom Napoleona. In vseh po- univerzitetne knjižnice posta- med vsemi ustanovami in po- knjige odkril napako; namesto prave letnice 1^66 je bilo v tcdoikem zaoisu navedeno icuosKem zapisu naveaeno, aa pmmce m vsaK usi t^operniKo- je bila knjiga natisnjena leta ve knjige, ici je bila do požara karske znanosti. Prepričana znejših okupatofjev slovenske-sem, daje natančno proučil platnice in vsak list Koperniko- ft novo zgradbo. itiki, ki sestavljajo pot do ga oze Naj bo tako ali drugače, knjiga je preživela vse okupa- Zakon, ki je dal rdečo luč uresničitve tega velikega nad-za nove prostore univerzitetne onalnega projekta, le kamen, knjižnice, ima že brado, saj je Spotike. GORENJSKI GLAS petek, 5. febmarja 2006 EKONOMIJ sUfan.zargi ^s-glas.si 19 bomo / kar mogoče posnemati ŽIrovski Kladivar je vsekakor vzorčni primer srednje velikega podjetja, ki je 2 znanjem uspelo prebroditi izgubo trgov po osamosvojitvi. Danes izvažajo v 34 držav. Stefan Žarci Žiri • Nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za iziem-ne gospodarske in podjetniške dosežke je letos prejel mag. Milan Kopa^, direktor tovarne elementov za fluidno tehniko. Kladivar, d.d., iz Ži-rov. Povabili smo ga k pogovoru. Kaj vam pomeni nagrada Gospodarske zbornice Slo* venije za izjemne gospodarske dosežke? "Kot vsaka nagrada, ie je iskreno dana, dene dobro. Kriza Kladivarja v 00. lelih Kitajske, so lo Se vedno bolj le grožnje. Naš namen vsekakor je poudarjena usmeritev in razvijanje sistemov, kar pa medtem ko bomo pri sestavinah postopno opuščali masovno proizvodnjo standardnih in se usmerili v razvoj specifičnih komponent po naroČilu. Tega namreč ni JI V Sloveniji poleka druga faza lasminjenja. Kako je s tem pri vas? 'Smo tipični predstavnik "Poslovanje Kladivarja je mnogih podjetij, kjer imajo Rad pa bi poudaril, da to ni le je podjetje tudi kadrovsko zadnji dve leti resnično iz- paradržavni skladi SOD in nagrada direktorju, paČ pa tudi podjetju. Vesel sem, da zaslužilo si je naše pod j tako nagrado, in prepričan. osiromaSiJa, zato ste poseb- no pozornost namenili iskanju novih strokovnja> kov in celo ustanovili lastni da bo to priznanje na državni raziskovalni inštitut. Se ravni v veselje in ponos tistim, ki so podjetje ustanovi- i pred 56 leti." vam )e to obrestovalo? "Človeški viri so nedvomno glavni dejavnik razvoja našega podjetja. Znanje, spo-Vi sle prevzeli podjetje v sobnost in motivacija so letu 1991, ki je pomenilo z glavni motorji našega razvo- in ne kapital. Pomanjkanja tehničnega kadra smo se ml zavedeli že redno uspešno. Prodajo smo KAD skupaj s KO večinski predlani povečali za 16, lani ddcž. Naša želja je, da bi te pa celo za 30 odstotkov in vsi deleže kupili oziroma kupil kazalniki poslovanja so zelo strateški partnerji oziroma ugodni. Dobiček se je v 2004 bil več kot podvojil, pa partner, tako da bi ostali v in-dusirijskem in ne portfeli- osamosvo)itvijo ter izgubo trgov nekdanje Jugoslavije začetek krize v podjetju. Zmanjšati sle morali število zato smo tudi začeli z načrt- opremo, saj smo investirali v Ste strojni inženir, ki je v tudi za skoraj 100 odstotkov skem okolju. Preverili bomo, višji, dodana vrednost raste kakšne so možnosti in kdaj med ij in 20 odstotki letno." in se tudi znotraj organizirali za delni odkup, pri čemer Za kaj ste in boste namenili dobiček? "V preteklih dVeh letih smo veliko vložili v novo pa ne gre za odkup, p>ač pa širšo skupino zaposlenih. " zaposlenih, posebej boleča ni iskanjem in štipendira- to več kot 1,7 ona evrov. Kladivarju začel kot kon- pa je bila izguba strokovnja- njem strokovnjakov. Zaposli- Tako .smo del dobička že po- struktor. Kako se počutite kov. Rešil vas je izvoz? ii smo vse, kar je dozorelo oa "Res je. Nekdaj smo 80 področju strojništva v našem odstotkov prodali v |ugosla- okolju, in to politiko nadaljujemo. Kar zadeva inštitut, smo ga odkrilo rečeno kmalu po osa- viji in le 20 odstotkov izvozili. Prav izvoz v Evropo, na začetku predvsem v NemČi- rabili. Letos gradimo novo halo z 2.200 kvadratnimi metri, s katero bomo odpravil utesnjenost in izboljšali logistiko. Po štirih letih kot uspešen menedžer? II Čeprav sem študij nadaljeval na ekonomski fakulteti. Se vedno mi je bližje tehnika bomo verjetno del dobička kot menedžerstvo, ki sem ga jo, pa je bila rešilna veja, na mosvojitvi ustanovili 2 na- izplačali v dividendah." katero smo se ujeli in preži- menom pridobitve državne veli- Postopno smo širili pomoči, v zgodnjih 00. svoj izvoz in lani smo deni- letih niso mogla dobiti sama mo iz Kladivarja 75 odstot- podjetja, pač pa le in.^tituti, Kako vpliva na vaše poslovanje globa 1 izac i ja? "Mi imamo dva glavna pro- pred 15 leti prevzel po sili razmer. Uspehi dajejo zadovoljstvo in rečem lahko, da mi ni težko delati." kov proizvodnje izvažali v so zanje razvijali. Zaposlili dukta: proizvodnjo kompo- Znani ste tudi po športnem kar 34 držav. Naša priorité- smo dva raziskovalca, ki sta nent in sistemov. Pri slednjih udej s tvo van ju, bili ste celo ta ostaja izvoz in da smo na delala izključno na naših področju elementov in si- projektih, in to traja še da- s temo v fluidne tehnike vo- nes." dilni v jugovzhodni Evropi in prepoznavni v tržnih nišah na tako imenovanem globalnem trgu oziroma vsaj v Evropi," je vloženega ogromno inženirskega znanja in tu iz držav Vzhoda ni konkurence. Pri udeleženec ljubljanskega maratona ... "To je druga plat življenja, Kako KJadivar posluje danes? Kakšni so doseženi poslovni rezultati na primer v zadnjih dveh letih.^ sestavinah pa so že pritiski na ki ga posvečam družini in zniževanje cen in grožnje s konkurenco iz držav s cenejšo delovno silo. Zaradi odda- športu. Rad smučam, kolesarim, tečem, hodim. Da si na- berem moči in morda kaj Ijenosti in togosti na primer slabega pozabim «t ob OtO L?08 . iVi \ ^ A ^ «'t^Oroiti) v^ L-.:"—" izkoristite prednosti varčevalnega nacrta KĐ in odkrijte, kako že z 10.000 SIT na mesec naredite velik korak v boljšo prihodnosti Vlítli pre^pMtov teff« « pei^l r« »««eCéo ujmpv KĐmivU đfiovniiri (a^m Cpjpiđia« rtj ««jO u u ar u^M v f uvanfnih lofkaA In pll nt ^ačujet naročnir^e^ z liimebii kVtitA /a ?9 STT/mm lud^ v vn stacionarna omti íx> lahke pren«MÍ »vo}o (nanutno GSM itevilko nt Mn>< >1 več nag ww.isimûSTTs HJ3ANILN CA LONdd 04/2e-00-777. vA^.ion.sl m 20 KMETIJSTVO o^ řo. zapht nik (g) e-g/as. si GORENJSKI CLAS petek, 3. februarja 2006 Bl£0 Povabilo na kopanje in tečaje z blejske kmetijske svetovalne službe so sporočili, da pripravljajo zadnji konec tedna v februarju "vikend paket" v Termah Dobrna po ceni od 20.000 do 24.000 tolarjev, 2. marca pa še kopanje v hotelu Bernardin v Portorožu po ceni okrog 7.000 tolarjev. Radovljilka gostinska šola ponuja tečaj kuhanja jedi iz Tompirja, kranjska srednja biotehniška šola pa tečaje predelave mieka in mesa, peke kruha in drobnega peciva ter Izdelave testenin. Prijave za Dobrno in Portorož ter za kuharski tečaj sprejemajo do 10. februarja na tel. Št. 576-64-50 ali 575-00-00, za tečaje na biotehniški šoli pa na Številki 28o-57-20 (Košir). C. Z. VoořCE Usposabljanje za turistično dejavnost na kmetiji Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana bo pripravil 70-urni tečaj za pridobitev znanj, potrebnih za registracijo turistične dejavnosti na kmetijah. Tečaj se bo začel 6. marca in bo predvidoma trajal sedem dni. Teoretični del bo v prostorih Občine Vodice, praktični del v vodiSki osnovni Šoli, za konec pa bodo obiskali Še dve ali tri turistične kmetije. Prijave sprejema do 24. februarja kmetijska svetovalka Barbara Lapuh na telefonski Številki oi/36-t8-286. C. Z. Bled Na ogled meâalnice krmil Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled in jata Emona - me-Šalnica krmil vabita v torek na ogled Jatinih proizvodnih prostorov in na predstavitev njene ponudbe krmil. Za udeležence bodo organizirali skupni prevoz, odhod izpred zadruge bo ob pol desetih dopoldne. Informacije dajejo v zadrugi. C Z. Strah in) Predstavitev hibridov in rezultatov poskusov Slovenska podružnica semenarske hiše Pioneer vabi kmete na predstavitev koruznih hibridov, rezultatov lanskih poskusov, mikrobioloških dodatkov, ogrščice tn nekaterih novosti. Predstavitev bo v četrtek ob lo. urf na posestvu kranjske srednje biotehniške Šole v Strahinju. C. Z. M TCG UNIXECH LTH TCG UNÍT5CH Ulvol d.o.o. Obrat Ljubljana Lrtostn^tóka 40.1000 LJubljana 1 Smo kakovosten In uspe&en proizvaialec tlačnih orodij In ulitkov Iz magnezijevih in diumlnl|evih zlitin za avtomobilsko Industrijo In hkrati eno od najhitreje rastočih industrijskih podjetij v Sloveniji. Zaradi novih projektov vabimo k sodelovanju Vzdrževalca strojev Od Kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo (stn^jni tehnik ali KV oblikovalec kovin), delovr>e izkušnje v vzdrzevanju tlačnih strojev ali CNC obdelovalnih strojev ter dobro poznavanje hidravlike in pnevmatike. Ustrezna izobrazba, delovne izkušnje in ustrezne zdravstvene sposobnosti so pogoj za zasedbo delovnega mesta. Deloie izmensko. Proinje z dokazili poil|Ha na na^ov: TOG U NITECH Uh-ol d.0.0., Utostrojska 40, 1000 Uubtiana. Aqroíabíra eoscH "VESMA. ® msip GRsm @ © Mita« ruma luma Afroicbira SUvko Ptpfft s.p., Snkdniiha c. 17,4000 Rfaaj tel.} 04/13 94 070, u»./f«lu: 04/13 U m, pm-. 041/314 »7 1IQODNO: AKUMULATORJI VESNA, TOPLA, DOSCH GOTOVINSKI POPUST 10 « 15 % NOVO: 8REZPLAĆNI PAEVZEM ODPADNIH AKUMULATORiEV Zbirni center z ovalnim žigom Na posestvu Poljče so odprli sodobni zbirni center za neposredno prodajo mleka na evropske trge. CvTTO Zaplotn r k Poljie - Na posestvu Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce v Poljčah so v sredo, ob prvi oblebiici zadetka prodaje mleka v Italijo, ob navzočnosti županov radovljiške in žiro vn i §ke občine, Janka S. StuŠka in Franca Pfajfarja, ter drugih gostov odprli zbirni center za neposredno prodajo surovega mleka na evropske trge. Sava je s tem kot prva zadruga v Sloveniji izpolnila higiensko tehnične pogoje in pridobila ovalni žig, ki ji omogoča prodajo Predsednik in direktor zadruge • Edvard PodpeČan (desno) neomejenih količin mleka v in Emil Peternel (levo) ob napravi za pranje cistern. Evropsko unijo. Ureditev centra, to je asfaltiranje dvo- nih pogajanjih s slovenskimi V ta posel bi se rade vključile niji je možno doseči soglasje kom odprl zbirni center, je ugotavljal, da ima Slovenija zaradi naravnih pogojev in majhnosti kmetij od 20 do 30 odstotkov prireje mleka kot države ob Atlantiku in da je v takinih neenakovrednih pogojih možno zaslužiti pri mleku Jc 2 odlično kakovos^o in visoko mlečnostio. "Zadružniki smo s prodajo mleka v Italijo dokazali, da znamo mleko tudi prodajati, ne samo pridelovati," je dejal kmet |anez Šebat in poudaril, da je prodaja rnleka v Italijo tudi opozorilo domaČim mlekarnam, naj cene mleka ne "krojijo" brez pridelovalcev. "V Slove- rišča, postavitev cisterne za trideset tisoč litrov mleka in mlekarnami o višini odkupne cene mleka in zaradi na- še nekatere zadruge, vendar o tem, kaj nam na evrop-so se v Savi odločili, da sku- skem trgu prinaša koristi, in strehe, pod katero pretakajo povedi, da se bo cena v letu paj z ostalimi prodajalci mle- kje je meja, preko katere ne mleko iz ene v drugo cister- 2005 znižala za pet tolarjev ka v Italijo ne bodo presegli bi smeli, da bi ohranili zdráno, vzpostavitev sistema za in v letu 2006 za deset tolar- pranje cistern ter izgradnja jev pri litru. Pred enim letom so začeli z dnevno količino biološke čistilne naprave, j 30 pa oz. količine, venske mlekarne vedno Edvard Podpečan, predsednik KG Z Sava Lesce: odkupne cene mleka." Kot je ob tem povedal di- drug Bohinj, Naklo, Cerklje, ve temelje za predelavo mle-za slo- ka v Sloveniji," je dejal direktor kmetijsko gozdarske zbornice mag. Miian NagUč in poudaril, da bi domača predelava mleka tudi v prihodnje morala ostati temelj prireje mleka. Predstavnik italijanske mleka z območja zadruge proda- karne Francesco Azzini je iajo v Italijo tudi mleko iz za- "Mleko znamo prodajati" slovensko mleko stala 45 milijonov tolarjev. 25 tisoč litrov ali eno dstemo menila tržni presežek- V Ita- _ mleka, zdaj ga prodajajo že Uji dosegajo od tri do šest to- 150 tisoč litrov mleka ali šest brjev višjo ceno, razlika pa bi dstem dnevno, kar predstav- bila še višja, če domačili mle- a 15 odstotkov celotnega slo- kam ne bi odvrnili od napo- slovenske "Zaustavili smo padanje venskega odkupa, Poleg mle- vedanega ziiižania cene. rektor Emil Peternel, se je zadruga odloČila za prodajo Lj ti j a in Grosuplje ter delno rudi z območja podjetja skupaj z dolgoletnim vodjem mleka v Italiio po neuspeš- gorenjskih zadrug Mlekop. posestva Jožetom Avsene- kot zelo kakovosmo in izra-Dr. Anton Dolenc, ki je zil želje po dolgoročnem so- Pravda poldrugo tono otave Ivan Cvetek iz Stare Fužine se že osem let pravda zaradi škode, ki naj bi mu jo agrarna skupnost povzročila na Vojah. Na prvi stopnji je tožbo izgubil, vendar, prepričan v svoj prav, napoveduje pravdanje do konca. cvfto Zap lotn 1 k Stara Fužina - Ivan Cvetek živi kol najemnik v nekdanjem Zoisovem gradu v Stari Fužini, javnosti je znan predvsem po tem, da je p)et-najst let s konji oskrboval Vodnikovo kočo na Velem polju in kočo pod Bogatinom, ie vedno pa ie gospo- dar na bližnji kmetiji, ki jo je nicah mleka v Stari Fužini in v Studom. Radovljiško okrajno sodišče je decembra lani podedoval leta 1990 in jo obdeluje sin. Kmetija obsega deset hektarjev kmetijskih zemljišč in gozda, med drugim tudi 2,8 hektarja travni- Ivan Cvetek ka na Voj ah, ki je tudi postal prizorišče "pravdarske bit- jedla oz. pomcndrala poldni- živino na Voie Šele po 21. nju, dâ je povzročitelj odgo- htevek, pri tem pa je navedlo, da 21. september "ni nek fiksni datum, ki ga agrarna skupnost ne bi smela spremeniti". Še več: v zaključku sodbe se je celo vprašalo, ali ni lastnik sam prispeval k nastanku Škode, ker otave kljub opozorilom a grande skupnosti ni pravočasno pospravil. "Iz sodbe izhaja, kot da travnik ni moj, ampak od ag ra rne sku pno s ti, " pravi Cvetek, ki se Je - v prepriča- ke". Kaj se je oz. naj bi se Kol pripoveduje Ivan, je septembra leta 1097 go tono trave, zato je potem moral prodati telico in zmanjšati oddajo mleka. Še septembni," pravi Ivan Cve- voren za škodo in da bo pra-tek in dodaja, da odkar pom- vica vendarle zmagala - pri-ni, ta datum spoštuje In ga je tožil na Višje sodišče v Ljub- na grbinastem travniku roč* isto leto je proti agrarni prvič prekršila leta 1997. V Ijani. V pritožbi predlaga sono pokosil poldrugi hektar skupnosti in njenemu takrat- agrarni skupnosti odgovarja- diSču, da sodbo razveljavi in otave, 18. septembra bi bila nemu gospodarju vložil tož- jo, da so se za predčasni preže suha in bi io ix)SDravil na bo za plačilo odškodnine v gon živine z Blat na Voje od- )0 pospravil na skedenj. Pa je ni! Le dan prej je Agrarna skupnost .Stara vrne v novo sojenje prvostopenjskemu sodilču ali da znesku iSo tisoč tolarjev. ločili zaradi vremenskih raz- sodbo spremeni in tožence- "Po pašnem redu, ki je star mer (ohladitve in slane) in da ma naloži plačilo odškodni- Fužina prignala živino s pla- že več kot dvesto let, bi agrar- so o tem pisno seznanili last- ne skupaj z zamudnimi ob- nine Blata. Živina mu je po- na skupnost lahko prignala nike z obvestilom na zbiral- restmi. GORENISKI CUiS petek, 3. februarja 2006 FINANCE cveto, za plotn ik @g-das,si 21 ia obrazce Davčna uprava je že začela pošiljati zavezancem obrazce za odmero dohodnine za lani. CVFTO ZAPLOTTJ 1K razcev napovedi za odmero osmih straneh, navodila na stavi, jo p>oslati po pošti ali ...................................... dohodnine za leto 2005 od- d va in tri desetih, čeprav je jo oddati preko sistema Kranj • Zavezanci za plaiilo dala na pošto v soboto, do davkarija poslala obrazec eDavld, dohodnine bodo letos že 10. februarja pa bodo obra- tiidi tistim, ki so ga lani iz- Dav6ia uprava je natisnila petnajstić zapored izpohife- zec prejeli vsi» ki so polnili in oddali preko siste- 1,3 milijona "navadnih" do- váli napoved za odmero do- dali napoved za odmero do- ma eDavki, je zavezance po- hodninskih obrazcev in še hodnine. Vse doslej so ob- hodnine, z izjemo zavezan- zvala, da napoved v čim več- 60 tisoč za zavezance z dvo- razce kupovali sami (ali so cev z dvojezičnega območja, jem,Številu oddajo po elek- jezičnih območij narodnih si jih natisnili s spletne stra- ki ga bodo dobili nekaj dni tronski poti. Zadnji rok za skupnosti. Tiskanje jo je sta- ni davčne uprave), letos pr- kasneje. Poleg obrazca bodo vič jih bodo prejeli po po^ti. prejeli še navodila, oboje je oddajo napovedi je 31. marec, tudi letos pa jo bo mož' lo 26 milijonov tolarjev, pošiljanje obrazcev po pošti pa Republiška davčna uprava letos zajetnejše kot lani ali v no oddati na tri načine: jo približno 140 milijonov to-(Durs) je prvo pošiljko ob- prejšnjih letih, obrazec je na osebno oddati v davčni izpo- larjev. Sprememba pri akontaciji sodi med druge dohodke in da bo tako določil tudi pravilnik o izvajanju zakona o dohodnini. Agencija je na podlagi tega pojasnila začela obračunavati prejemnikom rente 25-odstotho akontacijo sprememba je povzročila ska zemljišča in so zavarova- od celotnega prejemka. Če-precejšnjo razliko pri obra- ni kot kmetje. To je bil tudi prav bodo kmetje po odmeri Kranj - Kmetje, ki so pod do- čunavanju in plačevanju razlog, da so rento šteli med dohodnine (odvisno od viši- Kmetje, ki prejemajo pokojninsko rento, plačujejo po novem 25-odstotno akontacijo dohodnine. CvTTO Zaplotn i k ločenimi pogoji predali kme- akontacije dohodnine. dohodke iz osnovne kmetij- ne prejemkov) lahko del tijo nasledniku, so v okvini Kot pojasnjujejo na agen- ske in gozdarske dejavnosti akontacije dobili nazaj, pa programa razvoja podeželja ciji za kmetijske trge in ražin ukrepa zgodnje upokoje- voj podeželja, je zgodnje in da so prejemnikom obračunavali i6-odstotno akonta- nad spremembo niso navdušeni. Kmet MUan Ceferin iz vanje kmetov upravičeni do upokojevanje kmetov eden cijo od četrtine osnove» kar Potoka se sprašuje, ali je pokojninske rente. Po "sta- od ukrepov skupne kmetij- je pomenilo 4 odstotke od takšna ureditev usklajena z rem" zakonu o dohodnini so ske politike, za katerega za- bruto zneska- evropskim pravnim redoîn, jim rento obdavčevali kot do- gotavljata Štiri petine denar Ko je državni zbor ob kon- predvsem pa težko razume, hodek iz osnovne kmetijske ja Evropska unija in petino cu lanskega leta spremenil zakaj država pri izplačilu in gozdarske dejavnosti, po slovenska država; do rente zakon o dohodnim, je agen rente z akontacijo vzame na- uveljaviti zakonskih spre- pa so upravičeni kmetje, ki cija zaprosila za pojasnilo zaj ves svoj zo-odstomi pri-memb pa jo kot drugi doho- so do predaje kmetije na- ministrstvo za fmance. odko- spe vek hi àe pet odstotkov ev-dek. Na videz nepomembna sledniku obdelovali kmetij- der pa so sporočili, da renta ropskega denarja. Kran) Petnajst let Probanke v torek, 31. januarja, je minilo natanko petnajst let, odkar je banka Probanka začela poslovati. V petnajstletnem obdobju se je razvila v banko, ki je lani upravljala z več kot milijardo evrov premoženja In dosegla dobro milijardo tolarjev bruto dobička. Letos načrtuje odprtje nove poslovne enote v Novem mestu In llzinške družbe na HrvaŠkem. Navzoča je tudi na Gorenjskem, enoto v Kranju je odprla leta 1998, tri leta kasneje pa je prenovila poslovne prostore. C. Z. K RAN) Popust za Mobitelove uporabnike v Avstriji Družba Mobitel je z avstrijskim operaterjem T-Moblle sklenila sporazum, po katerem bodo naročniki Mo GSM/UMTS in Mobiuporabrilk; deležni 25-odstotnega popusta pri ceni klicev iz Avstrije v Slovenijo. Popust bo velja do konca februarja. C. Z. Knjižnica A. T. Linharta Radovljica Gorenjska cesta 27 4240 Radovljica Na podlagi 17. clena Zakona o k/^j(znfcarstvu (Ur. J. RS 87/2002), 14. in 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega 2âvoda Knjiimcâ An- lorka Tomaža Linharta Radovljica (Deželne novice, glasilo Občine Radovljica, uradne objave št. 37, 6.2.2004; Uradni list àt. 13/200'^, 12.2.200'1: Bohinjçk© novice, Uratíni vestnik Občine Bohinj žt, 3, leto Vili, 28.4.2004) Knllžnični svet razpisuje dela in nalete DIREKTORJA Knjižnice A. T. Linharta Radovljica n o«ijd: r rybrir- i.nMno u«(Hlij JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/53-15-249 Nakupovalni ideti • Trst 8.2.; Lenti: Madžarske toplice Ó0 26.2. (pu s tova nje), 23,3 do 26.3,30. 3. - 4. 2006; Arizona (Bosna) 2.4. KULTURNO DRUŠTVO LO$KI ODER, ŠKOFJA LOKA, SPODNJI TRG >4, 4220 $KOF)A LOKA Sobota, 4. 2., ob 10. uri POVODNI MOŽ (lutkovno igrana predstava), gostuje Družinsko gledaližke Kolene, SOBOTNA MATINEJA, PREKVAUFIKACIjA V ORGANIZIRANI OBLIKI Do poklica kozmetični tehnik z nami. t^-letne izkušnje na področju izobraževanja odraslih, dodatna možnost pridobitve CIDESCO ome iz kozmetike, dobri kadrovski in materiali pogojt. Informativni dan • petek, 10. februarja 2006, ob 15. uri in v soboto, 11. februarja, ob 9. uri v Srednji Šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zemljemerska 5. Več na spletnih straneh Šole: www.ssfkz.s S SAM0IZ0BRA2EVANJEM DO POKUCA Farmacevtski tehnik, zobotehnik, laboratorijski tehnik. Več kot 13-etne izkušnje na področju izobraževanja odraslih. Več na sp etni straneh iole: vvww.s s fkz. s i, Informativni dan - petek, 10. februarja 2006, ob 15. uri in v soboto, 11. februarja 2006, ob 9. uri v Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zemljemerska 5. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubrik) glasov kažipot brezplačno samo enkrat. OB KULTURNEM PRAZNIKU Tržič ' V ponedeljek, 6. februarja, ob 20. uri bo v dvorani glasbene Šole v Tržiču ob kulturnem prazniku igrai pianist Jure Rozman. Radovljica • V ponedeljek, 6. februarja, se bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani začel slavnostni koncert učiteljev Ciasbene iole Radovljica z naslovom Pusti peti mojga siavca. Lesce • Krajevna skupnost Lesce vabi v dvoranico v Centru Jutri, v soboto, ob 18. uri, kjer boste skupaj z Anjo Štefan, p • sateljico, pesnico, raziskovalko ljudskega izročila, pripove-dovalko in magistrico folklore, lahko počastili slovenski kulturni praznik. Podnart • Slovenski kulturni praznik bo v Podnartu obeležen s koncertom Prešernovih pesmi. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 19. uri v Domu kulture v Podnartu. Bled • Danes, v petek, bodo ob 18. uri v Knjižnici Blaža Ku-merdeja podelili priznanja Blaža Kumerdeja in odprli razstavo del dobitnikov priznanj, v kulturnem programu bodo sodelovali učenci in učenke OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled. V torek, 7. februarja, bo ob Prešernovem spomeniku prireditev, na kateri bodo sodelovali oktet LIP Bled in recitatorji Kulturnega društva R. Jedretiča Ribno. Isti dan bo ob i8. uri Osnovna iola Stfažišče Kranj Šolska ulica 2,4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (m/ž) za določen čas od 27. 2. 2006 do vrnitve delavke 5 porodniškega dopusta, s polnim delovnim Časom Kandidati morajo izpolnjevati p0g0|e, ki jih določa ZOFV Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh. Kandidati/tke bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. ROKOMETNI KLUB VITA CENTER NAKLsj vabi na rokometno tekn^o 17. Kroga ženske 1. B DRŽAVNE ROKOMETNE LIÛE med ekipama RK VITA CEKTER KAKLO in ŽRK KRKA NOVO MESTO v DVORANO TRŽfŠKiH OUMPîJCÊV V TRŽIČU V soboto. 4. februarja 200S. ob 16. uri. wum bodc^r I ms mikrosian obCinanaklo MedýsKi sponzor: CA>^enj^kl GlaS řua VIT' MutH kuiD u>iiu* v*>iO V avli Osnovne šole prof. Josipa Plemija prireditev 2 naslovom Kultura po Prešernovo tn po naše, sledil bo koncert Nece Falk ob jo-letnici Mačka Murija. Tudi v sredo, 8. februarja, bo ob Prešernovem spomeniku krajša proslava. Bohinjska Bela - Proslava ob slovenskem kulturnem prazni- bo v Kulturnem domu na Bohinjski Beli v torek, 7. febru-ja, ob ig. uri. Gorje - jutri, v soboto, bo ob 19. uri v gorjanskem domu prireditev ob kulturnem prazniku. Stereoskopsko društvo Ljub- jana vas bo popeljalo v tridimimenzionalni svet enkratne globinske fotografije. Ribrro - Kulturno društvo Rodija Jedretiča Ribno vabi danes, redi- v petek, ob 19, uri v dvorano Zadružnega doma na tev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili učenci Podružnične šole Ribno in člani društva. Jesenice - Glasbena šola Jesenice vabi na nastop ob skem kulturnem prazniku, v torek, 7. februarja, ob 18 dvorani Glasbene šole Jesenice. . un v Vrba - Gorenjski muzej no vabi v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, na odprtje razstave Živé naj vsi narodi - v tujih jezikih in sicer v nedeljo, 5. februarja, ob 15, uri, Žirovnica • V sklopu prireditev ob kulturnem prazniku bo danes, v petek, ob 17. uri v FotogalerijI Jaka Čopa - v avli Zdravstvenega doma na Selu odprtje razstave likovnih del učencev Osnovne Šole Žirovnica. Dovje • KUD Jaka RabiČ Dovje • Mojstrana danes, v petek, ob 19. uri vabi v kulturni dom na Dovje na občinsko proslavo ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku. Nakfo • Občina Naklo in KUD Tabor Podbrezje vabita v torek. 7. februarja, krajane občine Naklo ob 18. uri na osrednjo počastitev slovenskega kulturnega praznika in Prešernovega dne v Kulturni dom Podbrezje, Šenčur - Ob slovenskem rnem prazniku Občina Šenču vabi na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v sredo, 8. februarja, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Kranj - V sredo, 8. februarja, bodo med 9.30 in 13, uro na Glavnem trgu potekale prireditve pod naslovom Kulturni praznik v Prešernovem mestu. Društvo upokojencev Kranj pa v proslavitev slovenskega kulturnega praznika vabi v to» rek, 7. februarja, ob 17. uri v dvoranico v prvem nadstropju sedeža društva Na Tomšičevi 4, kjer bo literarni večer s pesnico In amatersko slikarko Slavico Štirn. Prireditvam ob Slovenskem kulturnem prazniku se bo tudi tokrat pridružil Mešani pevski zbor Iskra Kranj s tradicionalno podoknico pred Prešernovo hišo v Kranju. Tokrat bodo za spremembo v torek, 7. februarja, ob 18. uri zborovske pesmi spete v šopek z recitacijami znanih in manj znanih pesmi. Škofja Loka - V ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri bo osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Dijaki In mentorji Gimnazije Škofja Loka so pripravili recital ljubezenske ke. Prireditev bo v Kristalni dvorani na Mestnem trgu. Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, bo Loški muzej za obiskovalce odprt od lO. do i6. ure. Vstop je prost. Domžale • V Domža ah bo osrednia občinska slovesnost ob 8. februarju - Prešernovem dnevu - slovenske kulturnem razniku in ob zo-letnici smrti profesorja Matije Tomca, skladatelja in župnika, v torek, 7. februarja, ob 20. uri v hali Komunalnega centra Domžale. PRIREDITVE Košnikova gostilna Kranj - V Kinu Center se bo jutri, v soboto, ob 20. uri začela dobrodelna prireditev za Slovensko društvo Hospic Kolníková gostilna. Semenj zelišč in čajev Kranj • Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto. Semenj zeliši in čajev. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. IZLETI 10. pohod in turni smuk z Caletovca Bohinjska 6efa -Turistično društvo Bohinjska Bela vabi v nedeljo, 5. februarja, na 50, pohod in turni smuk z Galetovca, Organiziran odhod je ob 8.30 izpred gostilne Rot. Dodatne informacije lahko dibite na www.bohinjskabela.si (obvestila) ali po tel.: 041/608 549 • Aleš. Pohod na Lovrenc Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod na Lovrenc. Pohod bo jutri, v soboto, odhod ob 9. uri izpred društvene pisarne. Po poti kulturne dediščine Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na pohod Poti kulturne dediščine v občini Žirovnica. Pohod bo 8. februarja, zbor bo 9, uri pri Elektro Žirovnica (odcep v Žirovnico na magistralni cesti Lesce - Jesenice). Pohod od Most do Rodin In Vrbe bo dolg okoli 4 ure in bo organiziran ob vsakem vremenu. Pohod spomina in prijateljstva Radovljica • Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Radovljica • Jesenice organizira 8. februarja 4. tradicionalni Pohod spomina In prijateljstva. Odhod bo ob 8.30 izpred Doma sindikatov v Radovljici, za Savo do spomenika na Bledu in skozi P škovco v Naklo • PohodniŠka sekcija pri DU Naklo organizira v februarju dva pohoda: 8. februarja v Rodme in Vrbo in 21, februarja v Begunje - do Sankalke koče. Ure odhodov bodo objavljene na oglasnih deskah. OBVESTILA Odprtje internetne točke Planina pod Golico • Regionalna razvojna agencija Gorenjske BSC Kranj in Občina Jesenice vabi na odprtje javno dostopne internetne točke. Odprtje bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 17- url v prostorih Krajevne skupnosti Planina pod Golico v župniŠČu Sv, Khža. Ustvarjalna delavnica za otroke Bled • Ustvarjalna delavnica za otroke bo v Restavraciji Panorama v nedeljo od 14. do 17. ure. Vstop je prost. Občni zbor Podnart • Prostovoljno gasilsko društvo Podnart obvešča, da bo 19. občni zbor društva danes, v petek, ob 19- url v Ku turnem domu Podnart. PREDAVANJA Karavanke « naravno in kulturno bogastvo Slovenski Javornik - Planinsko društvo Javorník • Koroška Bela vabi na predavanje z naslovom Karavanke - naravno in kulturno bogastvo, s katerim moramo odgovorno ravnati, ki bo jutri, v soboto, ob i8. uri v mafi dvorani Kultur- nega doma julke In Albina Pibernik na Slovenskem Javorníku. Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv, pisma nadaljuje z nizom avdi- ovizualnih predavanj Osupljive najdbe v starodavnih deželah v Hotelu Grelna Kranj, jutri, v soboto, bo ob 10. uri predavanje: Miti o zveličanju. Vstopnine nI. Predavanja Bogdana Žorža Preddvor - V okviru Šole za starše na OŠ Matije Valjavca Preddvor vabijo na ciklus štirih predavanj Bogdana Žorža. Prvo predavanje bo v Četrtek, 9. februarja, ob 17.30 o razvejenosti. Plešoča Brazilija Kranj • MKC Kranj, Tomšičeva 21, vabi v ponedeljek, 6. februarja, ob 19. uri na potopisno predavanje z diapozitivi Petre Potočnik in Romane Lap: Plešoča Brazilija. LOTO Rezultati io. kroga -1. 2. 2006 1,3. S, 9. 30. 36 in 23 SEDMICA JEl Lotko: 7. 7. 4. 7. 3« ^ L.OTKA Nil Predvideni sklad n. kroga za Sedmico je 23.000.000 Predvideni sklad n, kroga za Lotko je 41.000.000 SIT j > sobotna matineja soum]^' mim ffdttfr uu&hftod MISKULIN SoboU» 4* i^ru^f 2006, ob 10, ur^ y Prek^r novem ftleddliUu vums\ \\ l^ A ItAN f Gorenjski Glas giv swa Tires GORENISKI GLAS petek, 3. februarja 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g'glas.si 23 Limone limete Boris Bergamt Limona in njena bližnja sorodnica limeta sta v kiiii-nariki zamenijivi. Limeta je sicer manjša, zelena, okrogla, malce bolj kisla in Še bolj aromatična kot limona. Njuna bližnja sorodnica je tudi citrona, ki je bna limoni, le da ima izredno debelo lupino. Pod njo ni veiiko, kar pa je, je slajše kot pri limoni. Gojijo jo predvsem zaradi lupine, ki jo za en mesec vložijo v slanico, nato pa io sperejo in predr- to na tanko olupite. Lupino na drobno sesekljajte in Í2 limon iztisnite sok. Tono solite in popoprajte ter jo na oljčnem olju z vsake strani pecite tri minute. Preložite jo na ogret krožnik in jo postavite na toplo. V ponev vlijte vino in limonin sok ter pov- nte na polovico. Dodajte maslo in limonino lupinico» soiite in odstavite. Ko se maslo razpusti dobro premešajte in omako prelijte preko tunine. Postrezite s kuhanim krompirjem ali pire jem. lajo s sladkorjem. Limonin jestenine z limono in limelin sok je nadvse uporaben za pripravo raz- Za 4 osebe potreb ujemo: Limonina pita Za pekač premera 26 cm potrebujemo: za testo: 25 dag moke, 10 Piščanca natrite s soljo in l^nikou. 1 žličko poprom. Maslo raztopite v vttniíyťrvego sladkoija, i rume- posodid in pri tem pazite, da ^J^' '^sia nih pijač, sadnih jedi, po- mon ali 4 limete, 1 žlico oljčne- ^^ poijavi. Přilijte stisnjen " nadev: j žlico Jedilnega livk, m ar ina d in še marsičesa. Zaradi arome je zelo ga Olja, I strok Česna, 2,5 dl sladke smetane, 50 dag poljub- sok dveh limon, zavrite in z 15- ^ smetane, moninijn maslom premažite ^^^ sladkorja. 5. nimenja- uporabna tudi lupina, ven- nih testenin, 10 dag sveže naň- pij^anca Piščanca položite v 3 M/^^» ^ ^^ limoninega dar jo moramo previdno hanega parmezana, sol. globok pekač, ga obložite 2 soka, j žličko nar\bam Umoni- uporabljati. Precej smipene Naribajte lupino ene Urno- preostale limone in «« snovi, s katerimi so lupine ne in sadež narežite na posujte s sesekljanim čes- Iz sestavin za testo zgne- zavarovane med dolgim majhne koščke. Na oljčnem ter rožmarinom. Posta- ^^^ zavijte v folijo skladiščenjem in prevozom, olju popražite sesekljan če- vitegavna iSo'Cogretopeâ- ^^ postavite za pol ure na lahko v večji meri odstrani- sen, da zadiši. Zalijte s slad- p^^jjg ^^ pç^. hladno. Testo razvaljajte mo s temeljitim ščetkanjem pod tekočo vročo vodo. Li- ko smetano in dodajte lupi no ter koščke limone. Zavri- najst minut Med pečenjem Postavite v model, robove piščanca večkrat premažite z Potegnite navzgor m ga 10 mona učmkuje prob števil- te, dodajte sok preostale U- u^oninim maslom, na kon- ^^^^^ P®"^^ ^ nim škodljivim bakterijam mone, solite in kuhajte 10 ^^ g^ pokapajte s sokom ogr^^* pečici. Za kremo v in zdravi najrazličnejše minut. Medtem v slanem ^^ pečenja Peienega piščan- vodni kopeli penasto ume vnetne procese zgom)ih d j- kropu skuhajte testenine. ca narežite na primerne kose rumenjake s škro- halnih poti. V ta namen je Kuhane testenine odcedite, ^ g^ postřelte z rožmarino- 5 žlicami sladke sme- tane in 5 dag sladkorja. Na rahlo vmešajte sneg I2 beljakov v katerega ste vtepli preostali sladkor, in limo- mnogo bolje prežvcčiri ccl stresite v omako, dodajte vim krompirjem. krhelj limone s tanko po- parmezan, dobro pretresite vrhnjico vred, kot pa iztisni- in takoj ponudite. ti sok in ga npr. uporabiti v Tunina v limonini omaki čaju. Na La način zaužijemo pečen piščanec z limono Za 4 osebe potrehujetno:} H- nin sok ter lupinico. Maso • »J o i I ♦ ^ ^ ^ * I tildi več dragocenih flavoni- dov. ki varujejo občutljivi vi- mone ali 6 Umet, 4 sveže íwřvi- enakomerno porazdelite po Za 4 osebe potrebujemo: j ne kotlete alifileje težke po 20 testu in pecite še 25 minut tamin C pred oksidacijo in piščanca (približno 1.3 kg). dag. 2 žlici oljčnegci olja, i di v pečici, katere temperatu- hitrim razpadom, Zaradi limone ali 6 limetstroke čes- suhega belega vina, j žlice ro ste zmanjšali na 150?C. vseh pozitivnih učinkov je na, 1 vejico svežega rožmari- masla, sol, sveže mlet poper. limona iskra za Dobro jutro, na, 2 žlici masla, sol. sveže Dober dan (vsak dan). mlet poper. PreostaJo smetano trdo ste- Limone oščetkajte pod pite in z njo okrasite rob vročo tekočo vodo in dve čis- ohlajene pite. I 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj Rádio d.o.Q., RADIO SORA Kapucinski trg 4,4220 Skofja Loka, • tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 SO 60, e-maiî: infû#râdio-sora. si Ptuj in Markovci » Radoživ in etnološko zanimiv izlet vam ponujamo na pustno soboto * na Ptuj in v Markovce» ki sta poznana po najbolj izvirnih slovenskih maskah in karnevalih -družfll se bomo s kurenti, tajfli, medvedi, orači ter drugimi štajers<í(ími maškarami. Med sprehodom po starem mestnem jedru Ptuja si bomo ogledali mestne znamenitosti: stari in novi rotovž, Orfejev spomenik, mestni stolp, cerkev Sv. Jurija, minoritskî samostan. Obiskali bomo tudi vinsko klet na Ptuju. Tam boste lahko kupili izvirna vina bližnjih Haloz. Nato pa gremo v bližnjo vas Markovce, kjer bo tradicionalna prireditev Pašenk. Z domačini, ki dolgo let organizirajo ta dogodek, bomo spremljali znanilce pomladi in njihove vragolije v sprevodu skozi Warkovce. Po tem pa na večerjo in ples v maskah. Odhod avtobusa: 2$. februarja 2006 ob 8« uri iz Kranja izpred Gorenjskega glasa na Zoisov« i v Kranju. Se bolj veselo bo, če se bomo zamaskirali tudi samí! Najlepša maska bo nagrajena. Cena: 6.500 SIT pri udeležbi 45 oseb. Za naročnike Gorenjskega glasa: 10 % popusta. V ceno je všteto: prevoz z modernim turističnim avtobusom, ogledi po programu, večerja, pustni krof, živa glasba, animacija, osnovno nezgodno 2avarov a nje, DOV in organizacija izleta. SpfošnI pogoji so sestavni del programa! POTUjMO Z UNDO> KER lE DOBRO IN POCENI ZELENO N CVETOCE ICOR PAVLIČ Sabljika Ta zimzelena posodovka ima mnogo imen, skoraj vsak jo imenufe po svoje: taš-čin jezik, sansevieria. agava ... Doma je v tropskih afriških predelih in v naravi so našli okrog 50 vrst te tiajni-ce. Ima debele korenike, debele liste, ki so mesnati in trdi. usnjati. Tudi cvet: - ima drobne bele cvetove, ki so nanizani v grozdih na pokončnem stebelcu. Rastlina v naših krajih zacveti zelo poredko in še to, če je že sta- družbo drugih rastlin, da ni izpostavljena vetrovom in | žgočemu soncu. Tudi dež jo | lahko dobi. Imamo jo za tr- I pežno sobno rastlino, ki dolgo časa lahko živi v suši, ven- vendar v tem primeru se raz-dar temperatura pa ne bo vije samo zelena oblika brez manj kot 10 stopinj Celzija. rumenega roba. Korenike so dolge in plazeče In še nasvet za delo v vrtu: in če po več letih rastlino de- minil je januar, najhladnejši limo, jih lahko razrežemo in mesec in v februarju ima posadimo v več posod. Usti tudi sonce že malo moči. so suličasti, visoki do 1,5 me- Nekateri že komaj čakate, da skopni sneg, da se bo našlo tra, zeleno pisani, ali obrobljeni z rumenim robom. kakšno delo v vrtu. Ko je vre- ra in dolgo vrsto let posajena Imamo pa tudi sorte, ki ne me siiho, lahko po trati po v eni posodi. Velja za sobno zrastejo več kot 20 cm v viši- tresemo kompost ali gnoj lončnico in če hočemo, da no, le-te imajo ŠirŠe liste in okrog sadnega drevja. Ce za- nam bo lepo uspevala, jo lah- proti vrhu malo zavite. Listi pade nov sneg, ga otřeseme ko od junija do septembra se razlikujejo po obliki in z vej iglavcev, ker ko se oju- postavimo ven, vendar v za- barvi pioge. Množimo jih ži. lahko polomi kihke veje. vetje in senco, najbolje v tudi z listnimi potaknjenci, saj je južni sneg zelo težak. v V poslovalnici 2.\r\, podružnica Ljubljana, objavljamo piosto dcovno mesto KOMERCIALIST OSEBNE PRODAJE I (M/Z) • nedo ocen câs Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: ^Vl. sCopnjâ izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri Ictd delovnih jzkui«nj ^uporaba standardnih orodij za PC >'obvladovanje tehnik prodaje ^6-mesečno poskusno delo Kandidatke in kandidat« vabimo, da pisne prošnje z dokazi pošljejo nd naslov: Služba upra^janja 5 človeškimi viri/ Nova KBM d.d., Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. Nova KBMd^ NûV9 Kreditna hartka MâHbûr 24 OGLASI, MALI OGLASI înfoigiff-gîas.si G0REN)SK1 GIAS petek, 3. februarja 2006 Uresničuje želje. Za samo 3.190.QQ0 SIT. Ford Focus Avto Kadivec Mlakarjeva 81, Šenčur 04/279 00 23 Servis Friic Cesta na Lipce 6. Lesce 04/531 84 40 Slika je simbolna. PonudC>a ParaDâ • kombiniran nâ£in ao3l. marca 2006. : 4.7 . Ô.31/100 km. Emisue CO.t 125 • 224 gikm. ALPETOUF ^ » www.»ldet«jt WWW.CORENSIKICLAS-SI S SANMI PO AVSTRIJSKI HAOLSKI 11.2, FSftRAftA IN DELTA ft£K£ PAD 18.2., ZAKRITI OBRAZI 9ENESKIH ULIC 25.2, PU?T, PUST, KRIVIH \JST 25.2v VAŠ DAN ZA DAN ŽENA 4.3. BEU VRK0V2 DOLOMITOV 11.3. AVAKTURA V CRNI CORI • 23.4. SARAJEVO ' MEŠANICA KULTUR 21.4. - 23.4., SONČNA SICILUA 26.4. • 2.S., SONČNA SICILI- 7A2 L^ALOM 27.4,. !.$„ ČARJEZSR IN OTOKOV LOMBARDIJE 29.4. • 30.4., ŠVICA S ČARI 50DENSKEGA JEZERA 29.4. • 1.3. • KRANJ H/20 l}2iO. »ŠtLlOKA CH/$1 70 30S. • RADOVU ICA CM /$3 20 44$, »TRŽIČ CM/ 59 71 m • UU^UANA 01/23 06 50$, «BLED M/S7»3 420 Z' Univerza v Mariboru FAKULIHA ZA ORC^ANIZACIJSHE VEDE Kidričeva cesta 55a. 4000 Kranj h tt p ://wvrtv .fo v. u n i'fn b. s i • ft* řaKuíteta za ŠluQtj in rBziskovanje novimi, atraktivnimi in mednarodno programi, skiadnimiz primerljivim i deklaracijo - (3*2)! Dodiplomski In podiplomski programi: Organizacija in management informacijskih Organizacija m management poslovnih in sistemov. Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. 06 tem vam $ programi mednarodne mobilnosti mladih nudimo možnost študija v tujini, predvsem pa dobre moinos ti za zaposlite v in ha riero dipioma n tov. Na ''vni dan vas vabimo: V petek 10. 2. ob 10. uri In 15. vri ter v soboto 11. 2. ob 10. uri. Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 13 ^Om CRADNJAZATRC, UPRAVLJANJE IN ENEfiCFTtKA. VPISV V /i v V.fi v vMc n Î) JO K u Ny^'« ' iff^ dopfTtan cd H)9l)e): do Mm» urf m jů pet«): v ^euiek osme ure Cena oglw je 225$ SIT. \rnmd ni\tHíňStá(n • kupon ne veja rnale oglase po mini ceni uiroma na ku> ponu pd ipf^ěmámo a lorek v petek do druge IBP in 2d pnec v jTEHto do po) dveh, èMlMiiP. venum, Irttof 4ÍP 4000 Kr%r\\ pm: OÍX/ÍÍ4-77J STANOVANIA KUPiMO Kranja » znane strank« nujno kupimo 4*sobna sUnovanja v Kranju tn i Loki ali mâjhno hÍ£o ; z^rnljii^ ivn. PAKilE PRODAMO Z^ 6itn|«i prhamo psrctle: soo. 2x &00 mi Komunalno ^neurejene, rov* ne, $Dn£n«. Cen: 105 Oobnva. $75 m2. «I in voda eb parceli, ravna, sončna. Cena: 8$ STAN O VAN; A PRODAMO RADOVLjlCA: Pre^trnova, 59.S4 m2. dvosobno^ prStfiCie, I* 199$, kepa in res ^ wCi spalnica, dn*vna soba, kuhiaja, klec, vsí prík ju Cena z^.^oo.oootoo SIT, RAOOVgiCA: Cradnikova, 49, m2, dvosobno, k nadstropje^ kuhi* nja, dnevna soba, spalnica. kopalnU ca ♦ v/c» zastekljen balkon^ klet, I ohranjeno, kopalnica obnov* 1jena pred 4 leti, vsi pnključk^ vpisano v z k» takoj vsel j ivo. Cena: 21.000.000,00 SIT, LESCE: CSO, 85,78 mi. trisobno, u é ** d.o. CS4S Proletar^a cesta 4, àrt2 gsm: 03W597^4M RADOVlJ(CA ' okolica: prodamo stavbno zemljišče za gradnjo sbnovanjske hiše / emeri 6n,oo zaceoo 14 rrno SiT. 6L£D: Prodamo dvosanovanjtko hiio s pnpada^m zemljiSčem, hiša |e vseljrvd od 2«4.2Co6 da)je. za «00 72 m« SIT. ftAOOVlJiCA * okoTica: Prodamo ckolû 700,00 mi kmel^r^kega zemljiSda v iiii spremembe namembnosti v stalno zertiljike 2a eo mio SiT, NOVA VAS: Prodamo staro stanovanja sko hiSo v slabem ^dbenem slanju, za ceno po dofovooj ESENICE: Prodamo trisobno startova- za ceno 24 n|e vseijivo po m>o srr. lESENlCL Prodamo nje. talr^ vselffvo, za GORENJSKA: enosobno stanova-^0^s mio SfT. garsonjere^ . tn^ m veâsobnï stanovan}a< po&(ovno stanovanjske in stavbna 2em hite, km*t)|skA ti najfepSih lokacij rta Bledu, Tri* glavska cesta (Resica)» V vefstano* vanjski hiSi (naia novogradnja 2005) j« 7 stanovanj • laéj ms^ 5t^r^ etaže, balkor^i, ler^se, pogted na jezero, zk urejeno, prostih št nekaj enot. Podrobnej?! opi«, fotografije m tlorise na wvAv aipdom.sl (novograd* nje). Cena: od 35.628 912,00 do S4.890»3&2,oo Sit (ODVje vcenlj, STANOVANJA KUPIMO BLED, LESCE IN RADOVLJICA Z OKOLICO. Za 2nane stranke kupimo već ma niž i h POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: pritličje novega dela trg.* poslovnega centra, 177 mz, trgovska, storitvena, izobraževalna, servisna dejavnost^ rtaša novc^radnja 200^, uporabno dovoljenje. Cena: 53.100000,00 SIT {brer LESCE: prithčje novega de a trg.^ poslovnega centra, 97,21 m2, trgov» ska, storUvena, izob raie val r^a, ser* v^sna dejavr>ost< naiđ novogradnja 2005, uporabno dovoljenje» 29.1 000,00 S iT (b rez www*tp<-lesce*$i. LESCE: pritličje novega dela trg.« poslovnega cer^tra, 78.96 m2, trgov* ska, storitvena, izobraŽevalrra. ser« visna dejavnost, naša novogradnja 2005, uporabno dovoljenie* Cena: 23.688^000.00 SIT (brez vt^vw,lpc-iesce«si. LESCE: medet jža novega dela trg*-poslovnega «ntra, 77,7 m2, irgov^ ska, storitvena, izobraževalna, ser* visr>a dejavnost» na&a novogradnja 2005, uporabno dovoljenje* Cena: 2^445.200,00 SIT (brez ODV), vww.tpc-iesce^si. LESCE: medeeaža novega dela trg> poslovnega centra» 245,1 ms, trgov* ika, storitvena, izobraževalna, ser* visna dejavnost, nala novogradnja 2005, uporabno dovoljenje* Cena: 6^647^€oo,oo SIT {brez DDV), MVii%v.lpc*iesce.si. LESCE: medetaža novega dela trg.* poslovnega centra, 107*85 ma, tr* govska^ storitvena, izobraževalna, servisna dejavnost, na S a novog rad* nja 2005, uporabno dovoljenje* Cena: 29766.600.00 SIT (brez , vAvw.tpC'Iesce.si. LESCE: medetaža novega dela trg.* poslovnega centra, 8$,0$ m2* trgov« ska. storitvena, izobraževalna, servisna dejavnost, naia novogradnja 2005, uporabno dovoljenje. Cena* 13473.800,00 SIT (brez DDV), www*tpc-lesce.si. LESCE: pritličje novega dela trg -poslovnega centra, gostinski lokal, 155,45 naia novogradnja 2005, uporabno dovoljenje. Cena: 46.635.000,00 SIT (brez DDVJ, www,tpc-les sredovanje pri nakupu^ prodaji in najemu nepremičnin* wiiV w*alpdom.si Sava Medical In storrtve ^djctj» za uftpeubljaiij« 'n ziposlovani« «nvilMotf, d.o.o. Oddamo pisarniske prostore na ugodni lokaciji! v NAJEM ODDAMO 897 m^ pisarniških prostorov na sedežu družbe Sava, d. d., v KranjUi Škofjeloška c 6, Kranj, 4. nadstropje. Cena za m najema vsebuje tudi stroške elektrike, ogrevanja, kanal&dine, prispevka v sklad stavbnih zemljišč, varovanja In čličenja objekta. Prostori so že opremljeni. Ob podpisu pogodbe mora najemnik plačati vnaprej 3 mesečne najemnine. Vijudoč vabljeni ùâtoêltë se modro! i.-trrtf, Organizacije ali posamezniki, ki se zanimate za najem, pošljite ponudbe v zalepljeni ovojnici - z oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA - NAJEM PISARNIŠKIH PROSTOROV-do 20. februarja 2006 do 12. ure na naslov: Sava Medical in storitve» d« o« o. Rent dejavnost Škofieloska c» 6,4502 Krani Za vsa pojasnila vam je na vo Romana Potočnik po telefonu, Številki 04/206-5892 ali GSM 041/854.993 GORENISKI GLAS petek, 3. februarja 2006 MALI OGLASI as.si 25 domplan gftMTC^ ^ mrgMkp, Q.ti. lATi. IWMmepN* 14 teh! 20 68 700 STANOVANlS PRODAklO sko stancvanjei pritl»ćje^ izmere ni m2, a$t(n vhod, ccoirafno ogrevanfc^ visoki ÇU rns vrtí, Izgradnje c«oa 293 mio S1T; BiStnca při TriHu, dvosobno^ v izmcn 60,12 nu, IX rtad^tt, čzgradnj« 197^1 ctni >7,8 mtoSlT-IB Krsnj (1 S dh 1 S ^ Kr^nj, iorlijcvo na$ej« aadslr^ izcnere 25^7 îtïî^ obnovljeno leu 200S, Mo tzpzánjecens 11,5 SU; H ISE-PRODAMO ezniKJ * enon^oscropna vrstna, m, nd parceli velikosti 261 rr>2^ leto izgradnje 19&7, CK, garaža, cena 39 mio SIT; blíiina Cericelj r^ Gorenjskem» pntifina, rlodsa 12x11 mz, na parceli 572 Tn2. sU* řo 12 let. 39 mio SIT; tin. enon^dstropnai tlonu m x 9 m, na paroli velikosti ^ ms, lelo vgradnje 2cci< vna 32 mio SIT; TUftl^nČNO (REKREATIVNÍ KOMPLEKS • PRODAMO Pol)an$ka dohna* \ km od Corenpe vasi ^ gostiitt s kuKinjOi apartmaji. na parceli velikosti 2 707 ms. skupaj s ie I140 mt zâzidijive partie z motnostjo dodatne gr^d^^je apartmajev ali manjlih po6tniSkiH hiiic lelo iz* gradnje od ^975 dalje postopoma, cena iSSmio SIT; poslovni pftostoft-pftooamo Kran^, Plamina lil, v tfgovskem centru Spar, i nadstropje, 139*00 mz (lastna novogradnja}, starost 3 leia» cena )) miosrr, škd^a Loka: bližina hotela Transrurist; v I1L in IV. nsdstropju ^ posamezna etaža 324 mj. dvigal, centralno ogrevanje^ eřo izgradnje 197s, cena i32.$oo Kranja blizu Zavarovalne« Triglav^ pn* me^ne za trgovino, banko ali podobno v sklepni izmer) mz. leto izgradnje 197^. 87 mio SIT: Kfarrj, Zlato polje, L nadstr», v izmeri 54,20 rn2, pnmerno za pisarne ali mir« r>o dejavr>ost. keto izgradnje i960, ob-rwvljeno 19931 cef^ iS mioSIT, POSIOVNI nK>STOR ^OOOAMOVNA]£M: Podnart. ob glavni cest), pntlt^, izmere 179 m:, le» izgradnje 1904, prenovljeno leta 2C02, pnmemo za trgovir>o ali mrrno obrt, najemnina tSoo SIT/m2 ^ stroiki; SKLAOISCN I PROSTORU PROIZVODNE HALE « m^DAMO * NAICM Stegrw pri Ljubljani, vel^koni 600 mt sU- fost jolet c«na «2,$ mio SIT, možno« todi najema «cena ) mfoSlt/mesec-K svoib poslovno industrijska cona, v iz« meri )2ôo mz, viiina 3 m, parkinS^e leto izgradnje 1970, prenovi|e-no 3Q0i, ccna 200 mio SIT; Niima ško^eLoke. na povriini velikosti cca 14C00 m2, starost * postopna gradnja m obnove od leta 1958 dalje {možnost prodaje po dc^ih alr tudi naf «m, Cira 22 nskup mio SIT. najem 1080 SfT/m21 stroški: PARCEIA • PRODAMO Kran/ska Cora ^ Podkoren, izmere 2500 m2, cena 14000 SiT/mj; javomilki Rovt nad Jesenkami, v izme* ri 759 m2. na parceli elektrika 1 n telefon, son6na, dostop z javne ceste, geodet* sko odmerjena, celotna zaz^dljivai 6km od avtoceste, cena 11 mio SIT; PARCELA ZA VIKEND« Pft(X>AMO: Paloviře^ Bistrica nad Triičem, v izme- rn.097m2,cena 6.000 K.R. NtPRCMIČNINE Begunjska 2 CSM: 041/436-344 eL: 04/ PRODAMO H tSO: RADOVgiCA (VRSNjE)! Na nsbu rus«L ja prodamo 14 lei staro h^lo (dvojček) z 200 ma up. Povrime ^ neizdelana mansarda 100 mz in ki« Parcda meri 357 mz. CEfJA. 50.000 000 SfT. PRODAMO STANOVANIL lESENICE: Prodamo vzdrževano irisob- no stanovanje, 74 rnz, iu r^ads., letnik 1976» zast«klj«n balkon, nova okna. C€NA: 15.500.000 SIT. jESENICE: Prodamo dvosobno starovan* ie, éi m2 v 4 nadst», totnik iOTt CENA: ) ESC NICE: Dvosobno stanovdn)e v nadst. v izmen 50 m2 prodamo, adapts rana kopalnica, bližina zdrav doma. CÉNA: 12.950 000 srr, ODOAMO fOSL PROCTOft RAOOVgrCAr V centru na odlični bkacf* ji oddamo poslovni prostor v pnliiCju^ vtf(ikca*6o ms^Primemoza Inzerskrsa* < ' ton, pisamo, trgovino, agendjo ... NA* • )EMNlNA:6ooEUR/m«, X i NEPREMIČNINSKA 0RU2BA PE Stritarreva 5/II, Kranj TeL: 04/236 73 7Î e*poita: infb^fessLsi ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V pr00a|0 več vrst stanovan) in stanovaniskih hiš STANOVANIA PRODAMO: KRAN) « Cesta m»j»: ihsobno stanovanje. X nadstropje, v izmeri 78.00 obnovljeno 2005. vseljivo takoj, cena Z4^500 oooioc SIT, KRANJ • ljubljanska ««sta: dvosobno v večstanovaniski hiŠi. v tz^ men4j mi,, rzgraamje 1 nozoo}, cena luzoo.ooaoo StT. TR2IC * Oétíflcii dvMobno stsnovsnje prMielano v dvoinpolsobno^ 1X. nadstropje, $0,12 m2,1. r^radrkjea976, balkon, vst pnključki, cena i8.oco.ooo,oo SIT. Škofi A loka ^ Frankovo nasdjK dvo- VIL S9,62m2, .i2gndnjei552,vsfpnkjut kip cena 2S.$00*000|00 SfT. TRŽiC dvosobno stanovanje, pritličje vecstanovanjske hl5eí533om2, f. obr» ve 2003. cena ; vso nove/Šo opremo 16.500000,00 SIT, h ise prodamo: ŠENČUR: sodobno, nadstandardno hi So,24om2 bivaln« povrSinei zgrajene L 3001. zemljiška 266 mz, cena 7aooo.0ô0i0o SÍT oddamovnajem: K8AN} • Valjavdm ulkz dvosobno sta* nevanje v pf\úii\u. 52 mz, I. izgradnje 19&8, najemnina &4.ooo,oo SIT 4 sirotki, variâna. KUAN J « Ptanina II: opremljena garso-njeQ. 2Í,oo Tr\2f pritličje^ L i 1985, najernnina 52.800.00 SlT/ime* KRANJ: ilinsobno mansardno stanova* nje, opwnijenoi v izmen îés ms, dva balkoria. I. izgradnie 2004. naiemnina 156*000,00 SIT, (stroSkj v ceni, razen stroSek zâ ideíbn), PARCELA: ^encl>r: zazidljiva parcela 3.^00,00 m2, cena J2»300.00 SÏTIxmi. www^fesst.si m p PROJEKT Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PRODAMO HISE KRIŽE nova i«no mi. psrceb 400 m3. «dl^jru HAifti lôkàcijà, v^jivd. vrednd ogleda. Cendt 43 M fO SIT. KRANJ: samostojna 3x169 ms, [ So, garažá, lahko dvodnj» žinska. dobra lokacija Cena: 49 MIO srr. KRAN) • Prim^kovo: vr^na hila. 300 rrrz. garaža, dvodrj^nska. airi;, j c^obfB (okacijâ. Cena; 43 MfO SIT. CTRAŽISCE pri KRA rVjU: 300 m2. par-9$o m2,1.19S0. K+P4M, odliàiâ okâcija, son2r>d lega, razgled, lahko ve^druiinska, kvalitetno grajena, izœd no ohranjena, vredna ogleda. Cena: 69 MIO SIT. PRODAMO STANOVANje KRANJ PLANINA lil: 76 Ms. trisobno. nad., obnovljeno 2CX36. Cena* 24 MIO SIT. MEDVODE: 46 m2, enosobno, garaia. 1 nad, L zastekljen balkon, takoj vs-eljkvo. Cena: MIO SFT. PRODAMO ZEMgiSCE BRrrOF: već parcel cd 50&770 m2| , sonCjT«, ravne. C6NA jj 200 SlT/m2 BAŠELj; parcela n^i mi, v cefot) zazidljr- va, krti^ćn razgled pfDtt Kranju fn r>ack& Ii5l« hribe. CENA: 26400 SIT/mz. BITNJE PRI KRANJU: prodamo več par- ce-l, od $50-660 m2, super lokacija, v b\\- žini gozda, komunalno rteureier>e, gradnja možna konec i 2006. Cena: 2S.8CO NUJNO KUPIMO VEC STANOVANÍ KRANI rN OKOLXA kupimo eno- al dvosobrio slarhOvanje, sonina lep, ta k^^nje plačilo. KRANJ SORUfEVO NASEDE: kupimo dvo- a 1 tnsobno ?tarvovanje. KRANJ W OKOllCA: kupimo tri- ali večsobno stanovanje. KUPIMO HIŠO ' K^NJ IN OKOUCA: kuprmo noveiSo , hi$o, po možnosti nadstandardno. KRANf IN OKOLICA: njjno kupimo dvodrutin&ko fil^, do 43 mio SíT. 2APOSUMO NEPREMIČNINSKE- ' CA POSREDNIKA Z OPRAVLJENO LKENCO NEPREMIČNINSKEGA posrednika. nepře m i č n i n s k â^ druiba 2 K/ani. PE Stmanevd ulS ZevnikQv^ ul fOanf. PE Kr^nUel 041/J4?uy H IS g PRODAMO VISOKOi lahko dvo^tjnovanjska 150 mz ^ klet, letnik 1971, popoboma prenovljena 20051 teras»^ na parceli 249 m2. Cen» 39 MIO sU, možr>a menjava za sunovanje. SK0F)A loka, Hrastnica. novograd^ nja, $tanovari]$ko-pos]ovna htit, lahkû dvcHÍružin$ka, 420 m2 bruto povriin^ na 620 m2 parcele^ 11L grad* bena faza* Cena: 30 MIO sit ŠKOF/A LOKA, vrstna, vmesna, starost 35 let^ 140 m2 uporabne povriine ^ Met. parcela 135 rnj, CK plin. Cena >6 MIO. HlâE KUPIMO Za nam znanega kupca kupimo stanovanjsko hiio z vsaj joo ms zemljiiča do starosti 35 let, Kranj i okdico, v cenovnem razredu do 42 MIO Sit. STANOVANjE KUPIMO Za nam mane kupce nu)no kupimo v Kranju z okolico garsonjero, eno*i dvo- in trisobna stanovanja* STANOVANjE PRODAMO KRAN], Planina II, Stirisobno mansardno stanovanje v Klil m2, s pripadajočo kletjo in zemljiščem, starost 1$ le( Odlična lokacija! Cena: 29 M tO Sit^ «•potta: loman^volja^net WWW.CORENiSKICLAS.SI gekko o? f Í MiNi I braot 79a, 4000 kw] , 04 2341 999 03167 40 33 i PRODAMO STANOVANjA RADOVgiCA * CENTER 45,6s m2, enompolsobno, nadstropje 3./}, I. gt, delno opremljer^o, odliina in mirna lokacija« vsa infrastruktura \n pri* ključki. Cena: 19,} mio ST iKOFjA LOKA ^ FRANKOVO NASE- LjE^ 59,62 m2, dvo»bno, rtadstropje 7*/9i I* 92| delno obrt. 2064, popol* nema opremljeno, odlična lokacija, vsa infrastruktura in priključki. Cena: 28.5 mioSIT. KUPIMO STANOVANjA KRANfr većfO mansardo a1i neizdela« no podstrešje, nujno kupimo. KRANj • VODOVODNA STOLP, ZLA- TO POgE, PLANINA I: kupimo eno* ali dvosobno stanovanje, lakojinje plačalo* KRAN| « OKOUCA: kupimo eno^ ah dvosobne stanova nj Ci lakojinje plačilo. KRANJ • toRUjÇVO NASELJE: nuj^ no kupimo dvo ali trfsobno stanovanje^ (akojinje plaflto. PRODAMO HIŠE CORIĆC: dvosta no vanjska hiia z go^ stinskim lokalom, 400 m2 upcrabne povriine na parceli 900 m2,1. \iso. večje parkirišče. Cena 79 mio SIT. KRANj • CENTER meščanska vila i 797 m2 uporabne površine n4 parce* li $69 m2, I 1934, gradbeno v 2elo dobrem stanju, potrebna initalacij* ske obnove, vsi prikl|UČki^ dvoriSče, garaža za več avtomobilov. Cena: 75.6 mio SIT PRODAMO POSLOVNE PROSTORE LESCE: 150 m2, obn, 1996» opremljen nočn^ lokal v obratovanju. Mo* žen tudi najem Cena: 72 mio Srr ali 300.000 S IT/mesec. ODDAMO POSLOVNE PROSTORE jESENICE: m2. obn. >997^ opre mljen gostir^ski lokal Pogoj za najem je odkup opreme in podjetja- Cena: 60 000 S IT/mesec. LESCE: 14 In 28 m2, obn. 1985. dve v poslovnem cen Iru. Cena' 24.00Û S IT/mesec in 53.600 SiT/inesec. SENCUR: ido m2,1.1990. opremlje* no za trgovinsko dejavnost, možnost preureditve, v centru vasi, lastr>e večje parki riiČe. Cena: 156.000 SIT/me^ seč. fiSPftemcnwt »kal i state swt rc é.q.q. E%Ot4 kAAHj N^j^a/tvA uUM 12 4000 tilt 04/2ail^ch>0 Emai : krani^svet^ne .svet- .si rne.si STANOVANjA kupimo Kupimo ve^ stanovanj različni velika sti na Celjskem: v Kranju, Škotji Loki, Radovljid, na jeser>iah, rta Bledu, pa tudi vmanjiihloajih vokolio^Preddvo* ru, Cerkljah, Lescah. TrŽiikj Bistnci, Železnikih, Žireh Stanovanje je lahko tudi starejSe rn potrebno obnove. V SeriQVMtm nasaQu nujno kupimo irv sobno stanovanje za nam znar>o stran* ko. Lahko je menjava za dvosobH^o sa* r>oyar>je* piodamo Radov)^ ^ Cradrukova uL: 49.63 m2.1 1973, dvosobno v 1, nad, pokrita nad* streSnica 21 avto. Molen nakup garaže 23 ceno 1.^000 SIT. Starwanje je prazno ter vpjsano vZK Cena 22 mio SIT* Kranj • cftnter: trisobno, nS,2 ma, I. obnovljeno 2C01. terasa, vrt Cena 29 mřo srr, TrĐĆ^DBB^ dvoinpolsobno, 1.197Č. 9. nad., nova kopafniea in radiator]^ lep railed* Cena mio SIT* Kranj • Ptonlna II: 5642 iri2, enosobno predelano v dvosobr>o, prhličfe, 1.1981, kompletno obnovljervoj vredno ogieda. Cena 2^ mio SFT. Kranj • Pbnína I: ma, I* 19^7, 2. nad. nizkega bk>ka, stanovanje ^mje* no na )Užno slran» Cena 19,3 mio SfT. Cdnik: 8540 mi. 11950, tnsobno novanje v 3. nad. nizkega bloka, potre* ben adaptacije, renovirarta kopalnica in wc CK^tažna. tennopan. NI vplsarw v ZK, Ceru 19.2 mio SIT* hise prodamo Krar>| * centar 150 ma stanovanjske povr* iirie« 187 m2 parcele^ loo let stara meS* ^nska hISa potrebne adaptadjc. Primer* na je tako za poslovne prostore kot tuc^ stancvania. Cena 26A rn»o SIT, Knr^ v vrstni poxoavi Zadružni m Jelonči^ ulld je na voljo ^ nekaj Kiis po 120 do 160 m2 stanovanj* skc povrifne* vse zgrajervo do tretje, po-dal|Sane fce^ Par^e so velike ^ 2SS do 561 m2. Cene od 39 cfo 60,9 mjo SIT. Kupd ne plačajo (je. Želcznite « Racevnilc 11 ca 100 m2« VI ena 1,19S0* CK na olje* Cena 23 mio Srr, Krvij • lavomlk: L1900^ stara kmeďca hiSa^ pod spomeniškim varstvom, 131 m2, parceJa 997 m2. Cena 17 mio SIT, ZEMLJIŠČE amo Svoi Duh stavbno, 974 rm, ob zelenem pasu* Dovoljena so stanovanja, kmetije, pro(zv.de^v7)ostj.ipoftinrekreadja Rav* na, sončna. Cena jo^^ mio SIT. Cofwja vas • Pochera: 1709 m2, lazid- Ijive parcete 109} ms, 616 m2 kmetij« skega 7emlji$2a. Urejen dostop, krasen razgled na okoliške hrrbe. Parcela Je sonćna. Cena mio SfT, Axlvin* Možf^ $10 m2, son&ia* ravna parcela pravilne c^lke v območju loka* ajskega načrta novega naselja enosta* Cena 12 mio SIT. POSLOVNI PftOSTORI oddamo Kranj • Pianiru: oddamo mesnico z vso opreme in skladiićem, ma od lega 44 mz prodajalne* Možen odkup inven^ tarja. Cena najema; 240.^40.00 Kranj • Stražii£e oddamo poslovni prostor za mimo pisarniško d^av?K>st, prrtliSe hiie, prostori so renovi- ram I 1996 ]n oprem leni Cena najema: i20i70,oo Srr/mesc« -k stroSki^ Sen&ir • poslovna cona: 600 ma. lahko po delih, novogradnja, primemo za mimo proizvodno dejavnost skladišče, fftness, pisarne. Neopr«ml^ne, možne prilagodi najemniku, parkiriSča zs^ gotcMjeni Najemnina 2400 SIT/mz. Šen&jr: 100 m2. vi. nad., v obrtni coni, namenjeni pisarnlikl dejavnosti, dokončani maja 2006. Možna je ureditev po Željah najemrrika. Cena najema: 223.si3rOOSrrna mesec+ obra« tovalni sfroiki KRAN) • Savsb c: 270 cddamo lepe pisarTKj^ke prostor, iahko tudi po dehh, I 1986. Ot^ekt je ograjen, varovanima d> vdj paririn^ v cene najema je so vključeni vsi »io&kl. vključno ogrevanja Cena: 24e^«Srr/rT«(ioEUR)^ prodamo Hfss^ 400 mz* proizvodna dvorana, z pnierobo. sanitarijami ir> pisamo CK na olje, v medetaži hiinHko stanovanje, podstrHje neizdelano stropa 3,8 m. stropi leseni, protipožarno izolirani, stene ojačane z b^onskimi nosild. Par« cela 760 m2. Cena mtó SfT. www,svet*nepremicnîne*sj Vabimo vas na strokovni seminar OBRAČUN DAVKA OD DOHODKA PRAVNIH OSEB i ^iij^lj i Siiolia [ iik,i icl.; M IMI Í4M HM v torek» 14.2-, od 9. do 14. ure, Predavala bo samostojna davčna svetovalka Petra Mlakar, univ. dioL Prijave in biformacije: telefon 04/506 13 80 www.luskofialoka.si KsKERN J NEPREMIČNINE Maistrov trg 12, 4000 Krinj Tfis 04/»oi 13 20125 66 SSM «1A20700. Emaij: info^ak^ kem.si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: $Ef4ČUR ' pisame cca. 300 mz v 1. nad., objekt star 1 teto, varovano, zunaj pa r ki rišč a, dviga to, 1.920,00 SIT/in2, takoj na KftAN) pisame 185 mz v prrtfižfu in 166 m2 v 1. nadstropju, možnost parkiranja, najemnina « i440.coSrrym2, tekoči stroški pos^Mj Prodamo: BLED, poslovni prostor 24,35 mz v 1, nad., star 16 leti za trgovino, pisarne, cena ■ 12,5 mfo SIT. LftieiJANA: lokal 20J0 mz v u nads., star 12, let. za mimo dejav* nost, cena • 8^4 m^o SIT, KRAN) « na Planini bi$tro v izmen 74 mz, letnik S9, v iokaiu je vsa oprema, cena « 1^0.000,00 SIT/m2* KRAN) • center: po^ícvni proftor 40^20 m2i obnovljen 1993 leta v pn* tličju objekta, možnost pokntja ko* riSčenja veže ^n povečanje poskov^ nega prostora, cena « 10,0 mio SIT. HI$E PRODAMO: . Co(^ pri BilOU: manjSa hi(a v IV. gnd^ I bcni ^i (fflsada.ekna in vrata), tlorfs hfic je 7,50 m in ^^ m m ima Uet pritfife in d.o.o», eena « 38^5 mio SIT. BESNICA* hi§a v lil gr fazi, m2 v eni etaži, klel, pritličje in mansarda. parcela 36J ma. mirna lokacija s na hnbe, cena ^38,0 mio SI KRAN) « smer Sko^a Loka - b ižina hiio v Ml* gr. fail, v pritličju 99 ma. mansarda 39 ma, podstreha 3$ m2. mio sr lei] v 2142 m2, hi^o V na par« 570 mz^cena MEDVODE: starejia izmen S x 9 m, na cena« 35,0 mio SlT^ ŠENCUR: dvosta nov podaljšani IIL gradbeni fazi celi 1000 ms, eena« mio SIL SENCUR: 3$ (et stan» stanovanjsko hiio, vek S,5 m X 14 m in mansarda), na parcel 030 cena « 52.8 mio SIT, mirna lokacija* PODl)U8EL): polovico nove stanovanjske hiie, klet 60 m2| pritličje 120 ma (kot štirisobno stanovanje], par* cela 696 cena ■ 3j,6 mio SIT, Kme^k) hila v bhiim ftADOVlJlCE, pred 20 leti obnovljena* So mi v pr^ tli^ju, enako v nadstropju in ena soba v podstrehi, hiia je podkletena in imd vse pnUjucke in je prun». cena = 27,0 mio srr. ZEMgiSČA Pt^ODAMa desnica: stavbna parcela 2.500 mz, cena m 2t $oo SI BritofVoge: stavbna parcela ^io ma, cena » 34*800 SlT/m2. Radomlje: stavbna parcela 639 m2 s profeHii kn sogfd8)i za priključke za Î 31*200*00 S!T/m2* Brtftje - stavbna parcela 3458 mz, možnost delitve, cona • 24.000,00 StT/m2. Podbrczje: stavbna parcela, ravna, kvadratna, /eL» 1467 ms po 19.200*00 SIT/mz. STANOVANjA PftOOAMO: KRAN)^ Z)ato polje: dvosobno. 77 mi, v pulltiju Hr?e z vrtom, priključki ločeni, lastna CK na ol/e, za 2),6 mio SIT KRANj • Planina dvosobno^ 6$ mz, 1 nad*/7 nad*, letnik 1922, za 204 mio $11. RADOVgiCA, Cradnikova: dvosob^ no. 49 m2. v pr^tli£ju/4 nad., obnova 2002, cena « 18,6 mio SiT. RADOVIJfCA, Cradnikova: en osobno, 29^6 m2 v 3. nad., obnova 100^, ccna = 13 Ji mio SIT. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ prodam TRŽIĆ • RAVNE. 5(anov&nje m2. adaptirano 2Q0S. nova oproma, CK, KTV, balkon, klel. ceria 17,5 mio SIT, oo 16. uri. S 031/435-023 eomzs TRlSOBNO.Staa.Triie, 78m2,1 nad. većscancvanjske starejše hise, brez C K, çAin pred hišo, bliiina avtobusne oos., ZO irt mesiri&^a iedr?, pnpadaioča Met 2 prostora, divamMiia in vrt, 8 031/571-792,041/569-943 «oow kupim ENO- ALI DVO-, sobno <40-50 m2), ftSSEN. pošl&o upoluifenec kua enœot> no stancb9n]9 ali sf^oniero v Rad^ifci ali oddam V KRANJU, oddam aN proctam DVOsobfíG stanovanie na Planinr II, 8 M ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7, 4000 KRANj TEU; 04/Î3-8V1Î0, 04/23 «SS'S?© /755*296, 040/204'66I, 041 l^oo-oo^ e-po5ta: lld. nepremični ne^slpl.net www.ítdpi us.si V STANOVANJSKI hiši, v Slražiičij oddam sobo s souporabo kopalnice, kuhinje in drievno sobo, po uri. 8 031/461-135 €«»84» HIŠE_ prodam HliO. z BtiMu, vizrnen 1356 ia. 8 040/537-387 pos opjdm v lepa lokacH ecoom POLOVICO H^šE. vTrt>6L{ nad Deteljk CO, 98 rn2. 367 m2 parcete. pritličje, delno opremljeno, obnovljena I. 03. »zredno lepa lokacija, cena 27 mjo SIT, Traxí neoi^mičnlne, Ljubljana« 9 01/436-01-21.041/638-048 «oone STRAŽÍŠ ČE, mirni riiso, m2, 8 041/620-393 na lepi m enodružinsko vel. 500 sooo»;>9 POSESTI prodam QAAOSENO PARCELO, na Oobrusi občina Vodice, 1280 ni2, 826 v BRITOFU, pn Kranju, v naselju stan niš za Mercatorjevo Irgovmo prodam jazidlji/o parcelo v izmen S30 ravna, sončna, voda. el&k, kanahzacije, plin in kab. TV ob parceli, cena 30.000 Srr/fn?, «041/562-363 dooooM V LESCAH. prol(enrh vozO, gotovinsko c^ačdo. Avto Kfsnj, d.O.P., Kranj, Savska 34, Ktanj, 04/20-11-413, 041/707-U5, RABUENA VOZILA. TAKOJSEN ODKUP . PftODAjA . FIKANClftANJEi Starost vozil do 8 (el. Več nawsvw.roft- Co-trdúe.si. Rorvdo CfaCô, Kiđnćeva 5l, šk. Loka, « 040/942-912, 04I/&42>9I2 bccou? AU0M.8 TOUATTRO. I 02,87.000 k/n. ođlićno ohranjen. &r«brr« baive. s SDortnim po{lvo2Íe)rT> m vso dodatno oorefTio. cena 4,3 m o SiT, 041/774.513 preprosta to pe kwukd 324 4302 PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmaiiK« in pladS^d. • amorliřerji hi(ri servis vozil - a^iûûptika. vse /s podvozje vozil* • i^Du&m $isteniL kaialcaiorji ( ^^ ut MiHtM JS> CITROEN ax. I. 97 jen, možno tomas. d.o.o.. 031/49(X)12 . Svrat, repoohran* na pofoinic«, Av-22. Ceri^te. CITROEN XARA. karavan 1,6. Klima m odiala oprema, moinosi plačila na ooioznice. Avtonkds, d.o,o.. Ćešnjevek 22. Cerkl)e. « 031 /490>012 coomio CITROEN XARA 1.4. 5 vral. lepo ohranjen, mozrvo plačilo na poknntca, Avtom^. d.o.o.. ćesnjev^ 22. Cerkf je. 9 031/490-012 60099'j CTTPOEN XSARA 1.6 SX. I 99. 90.000 krr. avl. Kfema ter srsa možrta ogren^, uqc4- no. FiAT PUNTO 1.2. 1. 05, 16.000 km, kltrra m vsa ostala oprema, možnost pCačila na ooioznica. ugodno. Av-tomaà. d.o.o.. Ceànjev^k 22. Cerklle. 031/490-012 ecuism FIAT PUNTO 1.2 SX ohranjen. 041/823-870 00, dobro fOûûB?& FIAT STILO 1.9 STD, I. 02, 62.000 km, klima in ostala oprema, cena: 1.760.000,00 srr. COUPE, I 02, 18.000 km. ugodno, « 04/25.11-426 ««009«? HVUNOAI ACCENT 1.5 GLS, I. 96, 5 vrai. Wima, vsa možna oprema, 9 041/787-050 C000001 MERCEDES BENC 160 klasik, I. 98. 80.000 km, reç. 12/06. kovinsko sive barve ABS. IPS, 4x air Dag, vsa oprema, lite platišča, oena* 1,850,000.00 srr, « Q4Q/779-&52 OPEC ASTRA 1.6, 16V. i 98, 130.000 km. 2. lastnik, reg. do 1V08, «041/214-256 aoooui OPELZAFIRA 2,OOTI, i 01,68,000 km. 7 saderev, dobro ohranjen, ft 04/51-41-186 wrwňí PEUGEOT 306, break 1.4, servo votan. lepo ohranjen, možnost plačila na OOtežnic«. Avtomaá, d,o,o,, Cošn^evek 22. CerWe. «031/490-012 «COMIS R 5 F(VE. 1.96. r^isovana. nseča, r^d-no seiNÁsiíana. 9 04i /928^86 «cnom R S FIVE. I. 96, 64.000 Km, 2 \sssrîcd, sen,isna knfžia pocrer^a do I. 2000 icg, na neuiaifiem serN«u. cona. 250.000,00 SfT, • 040/S40-170 R TWÍNGO. odično r©Q. 95, 124.000 km. , cena po dogovoru. RENAULT 19 1.4, I 85. lepo ohranjen, Aviornaš. d.o.o.. ćeinjevek 23, Cerklía .«031/ 490012 vxa^ ifl RENAULT S FIVE. 041/462-330 RENAULT CLIO, 1.2. servo volan, moi nos! položnice, Avtomaš, d.o.o.. 22, Cerklje, « 03l/49CW>12 6 vrai, nâ ii ROVER 214 SI. I 97, $ vral. iepo ohranjen, morno plačilo na položnice Avtomds. d,o,o.. Cesn^evek 22, Cerkh le. s 031/490012 6C009V SEAT CORDOBA, karw, I. 98. kims m osiata oprema, možnou plačila na pc4ažnice, Awtomai, d o.o., 22, CerH«. 9 03i /490012 SMART FOftTWO 37 i 06. vsa opře ma razen klíme, novo voz^ (o, S0o,000 SiT ceneje, 713 SUBARU LECASY 1.9 DL 4x4 karavan, i. 93, reduktor, k ma. ŠKODA FELICIA, Karavan, možno plačilo na položnice. Avtomaš, d.0,0.. Ceinjevek 22. Cerklje, 8 ěa»»of ŠKODO FEUCIO, I, 96, 107000 Km, r^g. do 6/06, « 04/531-86-64 6000836 , 95. Av. GOLF III, 1,4, 1, lastnik, tonkas, d.o.o., Ćeinjevek 22. 031/4SO-O12 GOLF III, i, 94. « 031 /330425 «ccé^s GOLF IV. 1.6. S. 9Ô, črne barve, bencin, z avtomatsko klimo in najboltso opremo. oKvirnacena 1.800.000 Sn. 04/595-57-00 SHARAN 1.9. e6KW. 130 KM. veliko dodatne opreove I, 02. mode) 03 eovmce VW TRANSPORTER 2,5 Xďt. i. 96. 150.000 km, 1 lastnik, cena po dogovoru. ODKUP • PRODAJA. rtkOljenih vod. ur^ demo prens. Mepax, d.o.o.. Plannv 5, 4000 Kranj, 9 041/773-772 «c«0/«r KUPIH OSEBNO VOZILO, od i. 95 dalje, ahko poškodovano ali v okvari kupim AVTODEU IN OPREMA PRODAM OVA ZVOČNIKA, za avto, znamke Boss âva 6910. 160 W, nova, neca- lalflna. cena 5.000 SIT 9 031/710- 424 GUME, rabljene, ohranjene od 12 do 19 co(. leine m zimske, kos od 2.500 SIT dalje, BOH, d o.o.. Pokopališka 39, g. 9 01/540-46-77, 040/234-969 0coo?ei JEKLENA PLATIŠČA, za ražne avte 13. 14, 15 m 16 col, gume zimske In letne, malo rabijer>e> nokaj tudi novih, 041/722-625 KARA M BO U RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi tola^ ka - ponujam največ, taXojéen prevoz. 9 031/770-833 TEHNIKA PRODAM GSM APARAT, Siemens A 70. z garanctio. računom, cena 14,900 SIT, 031 /53;W05 BARVNt TV, raven ek/an 62 cm, mak) STROJI IN ORODJA PRODAM ELEKTRONSKO TEHTNICO, na etikete 15 kg rn mehanske tehtn^e s krožno skalo 60. 100. 200, 500. 1000 m 2000 kg. « 04/26-56-310. 041/63-99-94 MOTORNO ŽAGO, Jonserod 70 E, 6ccos2b GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM PLOHE, m deske 9 , zračno suhe. SUHE. smrekove deske, lesza oatr^ je, maceanov opaž m svež hrastov zaganles, 9 031/343-161 ucoaod ZRAĆNO SUHE, smrekove coiance, bukev 5 cm in javor 3 em, 9 04/512-27-75 KUPIM HLODOVINO SMREKE, a lahko tudi na panju, ptačilo takoj, 031/356-648 60MM6 ODKUPUJEMO, vseh vr^ hlodovine, ceulozni les smreke lr\ jelke, tavcev ter kostanjeve drogove. 8 04/51-30-341 ta»*^ UMETNI KAMEN, sivi m talne , 9 040/666-805 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM OKNA, vikend. zâfuziio in polkni, pnmerni za KURIVO PRO DAM DRVA. met^kftali razžagana, možnost dosJave, 9 031/310-366 SUKA. meéarta cfeva In peč Ibra na petrolej, Tonetise. 9 D4I/855-359 aco»M SOHA DRVA, 9 041/84B-539«oeo87B UGODNO PRODAM, lesne brikete za kurjavo. 9 04/53-31-648, 040/88-74-25 sooors? STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAH NOVO KUHINJO, dolžine 3.15 m. češnja. «031/206-724 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNI STROJ. EjeWr?3lu«. m KUPIM POCENI KUPIM, hladilnik z zamrzovalnikom, vis. 85 cm, 9 04/513-26- soooa: OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM LITOŽELEZNO PEĆ, na olje 15- 25 z vso opremo, cena 70.000 SFT, 040/987-251 woodw HOBI PRODAM STARO SKRINJO, slaro 162 iet Miučem. cena 30.000 SÍT, 393 OBLAČILA PRODAM KRZNENO JAKNO. Kozliček, siva, nova, èt 44, uvoz. cena 20.000 SfT, 031/542-993 OTROŠKA OPREMA PRODAM AVT0SE0E2. Romer, 878 UÛOWfi NAHRBTNIK, za nošenje otroka • nov. nerabtien, ugodno, po 17 uri, 9 «0006?o ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ČRNI PRINASALCI. mladiči z (Pdovr*om -14 VIX»7% DVA MESECA, stare dolgodlake škotske ovčarje (lesije). Psi so cepljeni. 9 05/366-18-60 eooooid MLADICKE. zlate prinaÊaIce, plomen'» (ih pœdnikcv, 8 040/267-800 ««»nr« PAVE, samce in samice, Beleharieva 49,^nčur, 9 04/25-11 PODARIM MUCKA, ga čistoče. dva meseca, vajena -21-463 M0043I KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM ELEKTRIČNI NOŽ. za rezan)e silaze. KOSILNICO 6CS 127, 2 vozičkom, t>Gnàr\. peVDlei, NAKLADALKO SIP 17, pajek SIP 330 in kuitivalor 180 cm, popoldan, 041/296-457 5A0ILEC. KOruie OLT. dvovrstni, novejši tip, 9 041/808-765 uooe^a TRAKTOR, goseničar Ftat agn 70-75. 70 KM s hidravlično vftro Igland 2x 5t. cena po dogovoru. 9 04/514-6^16 «oooe^; TRAKTOR CARARO 3700, 1. 94 2500delovnihur.cena 1.550.000 041/830-S60 TRAKTORSKI CEPILEC, na sveder za drva. nov, močnejše izvedbe. KUPIM OBRAČALNIK, za kosilnico BCS ali Umborgini, 9 04/533-64-37, 041 /520-169 TRAKTOR, Unn^erzale. Zetor ah Store, pogon 4x4, plačilo takoj. 9 031/245- «ÛÛQA^J PRIDELKI PRODAM CENJENE STRANKE, oDv&scamo. dft âprcj^mâmo naroćilft 2fi semanski kfDfnpir. KmetiisKa trgovin Cegnar, • 04/51^2-76$ v)oo?M DOBRO, domače vino cviček m žgar^ je sadjevec» Sr. Dobrava Kropa, S GQCÛ270 DOMAČE, dDlenjsKo v no, 041 /&1 »-579 DOMAČO SLANINO. • 04/252-53^9 KVAL/TETNO, séno in oaw Wůtínnč, SENOi &âlirano z dostavo, 03w2re-930 SLANINA, domačega prašiča, zveier, 031/79-67-63 SUHO SENO. v okrog \h Dafah. 9 VZREJNE ŽIVALI PRODAM ćd eiKCA. 041/515-867 stareoa tecli»n dni dcooar' Ć8 BIKCA. Starega 7 dni. tCXCÙiî ČB BIKCA. B04/59&-76-91 DVAPUsISA, 30 do 40 kg, ovce, ragn- leta m p emenske ovčice - enoletne. 040/88e-208 JALOVO, « 03V597-045 «ooce^» MESO. krave si rr en talke. Krmifene ali marviše brs2 si aze. polovico količine, 9 04/25-51-457 MESO. polovice mlade krave, 04/252-11-32 dcûu6i OVCE. z jagnieti. ccna po 04/59S-60-50 PRAŠIČA, domača krma, leža l&O 041/512-945 PRAIjČE. težke 100 krma. . domača ecDOs^f PRAŠIČE, ležke ofl 30 0o 130 kg za zakol ali nadal njo rejo. 9 040/758- PUJSKE. Stare 9 tednov, 9 031/475- RJAVE KOKOŠI, v začetku nesnosb ir ENOLETNE KOKOŠi Prodajamo vMk de(9uT*ciJ8 -l7.Lre.soboteodd.-13 ne, PeniinrB(^r«iO GsĚpvin. McSe S9pr KAHwyf BQ1/B3wl3^B UVAI} TEUCO ĆB. Mavčiče 9 mes.. Prase 14 TELIČKO, staro 6 mes.. 250 kg teiko \n pa&no Drejo teiico težko 650 04/595-78-24 TELIČKO, simentalko, staro 14 Gm. 9 TEUČKO. slaro 14 dni, • 041/368-365 6000931 VEĆ. ĆB teličk. Voklo 44. 9 04/259-11 -29 soooee? ZAJCA, zajke za korvec meseca ja^kice 04/265-14-87 ali meso. nesnostjo. ŽREBIĆKO, Ijpicanko. staro 9 mesecev s oapirll. 9 041/312-326 ««00»«» KUPIM ODKUPUJEMO, mlado pitano govedo. Pike. krave, teleta, « 041/650- dCOOâ73 ZAJCA. Deig criaKa. «oooe»i ZAMENJAM MLADO KRAVO, za za brejo kra- vo. TELICO. Simcntelko. slaro 4 mes. za bikcâ simen. starega 14 dn 32-Ô47 PODARIM KOKOS 1. 2a odda zakol ali nadaljnjo rejo . Oman, Zminec 12, OSTALO PRO DAM LfSENE BOKSE. narejer>e. maio 033 zajce. strokovno 041 /635- i« M Al F lili AŽMAN L i r « II I Ažman. d^o^o*. Lesce objavlja prosta delovna mesta VOZNIKA (m/ž) Pogoji: v. vozniški zpit Delovno razmerje bomo sklenili la določen oelovni čas. nforinaciie po le .: 041/444 440 K emen Ažman. la strokovne zobrazte ustrezne smen. n E ZAPOSLITVE NUDIM TRGOVINA ŽELEZNINA KUUKCA. ca izobrazbo rv. st. aJiviste. izkušnjami pri prodaji lehničr^ega blaga. Pisne prijave pošljite v 15 dneh; Milan Pire S.p., Hrastie 81, 4000 Kranj wjcm GOSTINCA/KO. za dopoldansko deio v gostinskem lokalu. Bistro Žafranika, Jaka Platile 17. Kranj. • 031/322-499 9CC079I KUHARJA, naa}<3p v ala cane res3VTac> f zaoœAmo. F1»lo 1100 Oo 1500 si/h. PAFM. d.o.o., CeKMkâ 54 a. MuOpia. 041/688^1 REDNO 2AP0SLIU0, kuharja/ico In natakana/ico. zaželeni nekadilci Al-jančič Veronika s.p.. Zg. Bela 20. Preddvor. B 031/840-930 «ccode^ ZAPOSUM NATAKARICO, zažeéne clun^. Eimek Zvcme s.p. c. 39. Cerkle. 9 04/252-91^ '/xoits ZAPOSUM ŠTUDENTKO, Zd tielc v kava bar^j House bar, Janez Čebaáek s. p.. Prebačevo 57. Kranj. 9 ZAPOSLIMO, osebo za razvoz pic. Picerija Poti gradom, KgrošKa 2$, Tržič, 9 04/59-62-055, 03V571-781 eoooMr ZAPOSUMO KUHARJA, za peto rfe pomočnic v kuhinji, Tiiantc. d.o.o.. SWiînj 72, N^.«û4l/ê45-i95 MEDNARODNO. tran^xMlno podjelje Grasič Anion s p.. PoNca 11. Naklo, zaposli voznika E kat. za mednarodni h'ansport, 9 041 /813-156 eoccsoi STRUGARJA, z znanjem avtomatov zaposHmo« Ana Zatetel Pruimkova 118, Lj. 031/433-655 p.. V MIZARSKI DELAVNICI, zapoalimo mizdr)â d prakso. Smolej. d.o.o.. Kovor, Pod gozdom 30. Tržič, ZAPOSUM ELEKTBOINŠTALATERJA, 2 c9g-glas .si 27 WWW.CORENJSKICLAS.S SPOROČILO O SMRTI Svojo iivljenjsko pot je skJenila naša upokojena sodelavka iz Savatech • Prodaja Velo Milica Demšar rojena 1950 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 3. februarja 2006. ob 15.30 na pokopališču v Križah pri Triiiu. Ohianili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila naèa draga mama Valentina Tomaževič iz Zg. Belice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, priiatcliefii, sooeiavceni jn znancem 23 izrečeno soialje. podarjeno cvetje in sveče iůť sv. maše. Iskrena hvala dr. Udirju, sestri Lojzki, patr. sestri Martini in g. župniku Vinku Malovrhu. Hvala vsem, ki sle jo obiskovali v Času njene bolezni, se od nje poslovili ali jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zg. Besnica, zy. januarja 2006 SPOROČILO O SMRTI Z žalostjo sporočamo, da je umrl upokojeni zdravnik naše Bolnišnice Vladimir Petrič, dr. med dolgolemi vodja pnevmofHziološkega oddelka Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci BOLNISNÏCE GOLNIK • KLINIČNEGA ODDELKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO Bolečina da sc skriti, tudi soize zntajiti, a najdražjih, nc da 5f pozabiti. V SPOMIN V nedeljo, 5. februarja 2006, bo minilo Žalostno leto, odlcar nas je zapusti] Janez Snedec Hvala vsem. ki ste ga skupaj z nami spoštovali in ga imeli radi 1er se ga spominjate z lepo mislijo. VSI NJEGOVI Cerklje, februar 2006 Utihnil je tfoj glas. obstalo je tvoje sru. ostali 50 sledovi pridnih rok zahvala m Kruto spoznanje da se ne vme^ več. V 70. letu svojega življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Ciril Oblak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem 2â písmi v slovo in pogrebni službi AJcris, Prisrčna hvala njegovi zdravnici dr. Pintar Hafner in nevrologinji dr. Horvat Ledinek. Hvala vsem, ki ste Cirila spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI zahvala Ko zapustijo te moči, src« ie vztrepeia, umiri, spokoj se v du^o naseli in zi^n SĆ Ob smrti naše drage mame. stare mame. sestre, tete in tašče Angele Vilfan roi. Kuralt, p.d. Boštjanove mame Iz Dorfariev se isJcreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku, dr. Mariji Zaman, gasilskemu društvu Žabnica in ZB Žabnica. Hvala vsem, ki ste naŠo mamo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Dorfarie, 26. januarja 2006 Lć delo. skrb. ljubezen in trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. PošU so ti moči. zaprla si oči. po dolgotrajni bolezni nas je in čeprav spokojno spiS. ZAHVALA 2 nami kakor prej iívíí. vedno zapiiStila naša draga mama, sestra, leta, babica ni tašča Frančiška Ceeerin roj. Lušina, Jelencova mama iz Češnjice 2S v Železnikih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsern sorodnikom, jatcijem, sosedom, znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, po- daijeno cve^'e, sveče, deniimo prispevke in spremsNo na zadnji poti. Prisrčna zahvala njeni zdravnici di, Špeli Petemelj in zdravniku DS šk. Loka. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem Niko, pogrebni sliižbi Akris, govorniku in praporščaku. Vsem imenovanim in nebnenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Tinka z družino, sin Franci, sestra Ančka z družino Železniki, 27. januarja 2006 ZAHVALA V S4. letu nas je nenadoma zapusHI naš dragi življen sopotnik, oče. brat. stari ata, siric in tast Ernest Boltar z Mlake pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena zahvala za skrb dr, in patronažni sestri ge. Šiftar. Hvala pogrebni ZB, pevcem za zapete talosiinke in trobentaču Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegosn za zaigrano i VSI NJEGOVI Kokrica, 15. januarja 2006 Zdaj ne trpiš več zdaj te nič več ne boli zdaj počivat A svet je pust in prazen odkar te več med nami ni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Karla Sedeta se iz srca zahvaljujemo sorodnikoTn. sosedom, prijateljem, sodelavccm in vsem drugim, ki sle nam slali ob sirani v teh težkih trenutkih. Hvala za tople besede, darovano cvetje in sveče. Se posebej hvala gospodu župniku za vse izrečene besede ob slovesu od našega dragega moža, očeta in dedija. Hvala KO ZB Primskovo, Zvezi upokojencev iz Kranja. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremliali na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Francka in sin Drago z družino V SPOMIN Budi spomine m' icrasntk dni. ko bil sem ie kot si zdaj ti, spominja me na mladosti brez toge, brez bridkosti. (S. Gregorčič) 29. lanuarja je , odkar ni več med nami Boštjana Ropreta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, giob in prižigate svečke. njegov prcram Vsi njegovi 28 i nfo@g'da$ GORENJSKI GUS petek, 3. febmana iOoG AN KETA Sodobna pridobitev v zdravstvu Suzana P. Kovačič Na odprtju prizidka k Zdravstvenemu domu Kranj je so si bilo veliko ljudi, ogledali nove prostore. In kaj menijo o tej invest foto: Tin a Ûokl Slavka Štular: "V Naklem imamo svoj zdravstveni dom, vsekakor pa pozdravljam novo prido* bftev, Še posebej ambulanto nujne medicinske pomoči, v kateri poiščemo pomoč tudi občani nakelske občine." Roman Udir "Celotni prizidek je za vse občine, ki mejijo na mestno občino Kranj, zelo pomembna pridobitev in mislim, da bo dosegla svoj namen, torej da se bodo zmanjšale čakalne vrste." jožica Trškan: "Enkratno! Zadnji čas je že bil, da so uredili prizidek, saj nam bodo vse storitve prišle prav na stara leta. Poleg tega so v stari dežurni ambulanti imeli pretesne prostore, bil je dren." Rafko Člrlč: i Andrej Dolenc: 'Gre za zelo pomembno In- j "Objekt je sodoben in je za vesticljo za občino z ozi- ! občane velika pridobitev, rom, da se Slovenci stara- ! Upam pa, da so se iz te i zgodbe na občini kaj naučil • in da mo. Bil je že čas, da smo dobili sodoben objekt, v ka- o nas lednjič terem bo tudi urgenca lahko ; nančne investicije žé pred delovala tako, kot je treba." • gradnjo bolj jasne." Modeli / od formule Urša Peternel • V ^ Posebej zanimivi so modeli Čolnov, zlasti policijskega, na ogled pa sta tudi dve jahti. Po N očev i h besedah modelčki na vodi razvijejo hitrost od 30 do 40 kiJometrov na uro, dirkalni pa tudi do 60 kilometrov na uro. Razstavljeni modeli so opremljeni s podatki o velikosti, teži, hitrosti in ostalem, za podrobnejše predstavitve pa so na voljo tudi modelarji. Od srede do danes so si razstavo ogledali učenci nekaterih jeseniških in jih vozijo po travnatih tere- Tomaž Noč. Dva modela leta- šol, odprta pa je Še danes od nih- Vsi so daljinsko vodeni, la piper je izdelal iz lesa in sta 15. do 19. ure in jutri, v sobo- Najhitrejši modelčki avtomobilov dosežejo hitrost 130 kilometrov na uro, pospešijo pa hitreje od najhitrejših vozi jesenice • V prostorih Mla- najhitrejši pa dosežejo hitrost v celoti plod njegovega dela. to, med 10. in 13. uro. dinskega centra na Jesenicah do 130 kilometrov na uro. (na Kejžarjevi ulid) je mode- Najbolj poskočni med njimi larslco društvo Topspeed z Blejske Dobrave pripravilo v sekundi in pol pospešijo do hitrosti 100 kilometrov na modelarsko razstavo. Do so- uro, kar je hitreje od formule bote je na (^ed 30 modelov Sicer pa je po Tratnikovi avtomobilov, treh ladij in šti- oceni eden najzamrnivejših rih letal, ki so nastali v delav- avtomodelov na razstavi tisti, nicah gorenjskih modelarjev. s katerim so predlani zmaga- Kot je povedal eden dejav- li na tekmovanju 24 ur Tol- nejših članov društva Jure mina. Štirje voznild so z mo- Tratnik iz Gorij, ki se ukvarja delčkom v 24 urah naredili predvsem 2 modeli avtomo- 631 kilometrov in kar za 15 bilov, se modeli delijo na krogov premagali konkuren- bendnske in električne. Ne- co. Na ogled je tudi njihov po- kateri so primerni za dirka- kal in fotografija ekipe. nje po asfaltu ali dvoranah, Nekaj več o modelih ladij drugi pa so "off road" modeli in letal je povedal modelar Tomaž Noč z modelom Robotronic na električni pogon. www .gorenj s ki g la s .si pr>v na irr:i REVIJA LETALO www.re vijaleta lo. com urilo pod n« vi in ponoči 10 M NOVO Nailvvi Alkj.HorK KOMPAS Mcic.ktai Cenlur; : KOMÇ* - KOMPAS PEGA2. 8(G RAMC ♦ 4 % «i INFOrOBl 349000 •n -u PHEK 3.2.2006 03 TELEVIZIJ Na olimpijske igre v Torinu so se dobro pripravili tudi na športnem programu Televizije Slovenija. Vi ma Stanovnik ímske olimpijske Igre izreden magnet Z9 gledalce in prepričan sem. da bo tudi letos tako. Zato smo se na prenose ïz Torina res dobro pripravili, osredotočili pa se bomo predvsem na športe, ki so med najbol) gledanimi in seveda na Sporte, v katerih tekmujejo tudi slovenski športniki, " ie na priložnostni dskovni konferenci pred skorajšnjim začetkom 20. zimskih olimpijskih iger v Torinu povedal urednik Športnega programa TV Slovenija Igor E. Berganl. Televizija Slovenija, ki ima Televizijski gledalci imamo najraje tekme v smučarskih skokih, prav na zadnjih olimpijskih pri prenašanju dogodkov na igrah so nas najbolj razveselili naši orli Primož Peterka, Rot)ert Kranjec, Damjan Fras in olbnpijskih igrah že petdeset- Peter Žonta, ki so domov prinesli bronaste olimpijske kolajne, roto. .irtiiv ooKnuh^p gia^j letno tradicijo (od leU 1956 v Cortlni d'Ampezzo), bo v skanje pa Jure Tepina. Poleg 26. februarja potekal tako re- na zadnjih olimpijskih igrah Torino poslala kopico repor- njih bodo terenski novinarji koč ves dan, vrhunec pa bo leta 2002 v Salt Lake Cityju terjevnačeluzvodiem Miho Polona Bertoncelj, Gregor vsak večer enourna oddaja največio gledanost {kar 48-Žibratom. ki bo rudi komen- Petcrnel in Aleš Potočnik, ob 20. uri na SLO 2, kjer odstotni delež gledalcev) do-tator uvodne in zaključne strokovni sodelavci pa Jelko bodo poleg aktualnih pri- segla tekma v smučarskih slovesnosti, Za prenose bia- Gros za skoke, Borul Nunar spevkov predstavljeni tudi skokih na srednji skakalnici. tlona bo skrbel Anže Bašelj, za biatlon in teke ter Matjaž različni gostje, prav tako pa Sledile so tekme v ženskem za umetnostno drsanje Jo- Vrhovnik za alpsko smuča- bodo pripravljali zgodbe in in moškem slalomu, ter landa Bertole, za teke. nordijsko kombinacijo in delno nje. Poleg novinarjev in pro- komentarje. Seveda bodo ekipna tekma v smučarskih največ pozornosti deležne skokih, kjer pa je "navijanje II biatlon bo skrbel Marjan dukcijskih sodelavcev v Tori- najbolj atraktivne oddaje, ki za naše orle najbolj pomaga- Fortin, za skoke in nordijsko nu, ki jih bo kar šestindvaj- še posebej zanimajo sloven- lo, saj so Primož Peterka, kombinacijo Peter Kavčič, za set, bo močna tudi zasedba v ske gledalce. Med njimi bo Robert Kianjec. Peter Žonta hokej na ledu Andrej Slare, osrednjem studiu v Ljublja- prav gotovo prenos tekem in Damjan Fras osvojili bro- za alpsko smučanje in de- ni, kjer l>o program od 10. do smučarjev skakalcev, saj je nas to olimpijsko odličje. iuist. fis ncrcv. yirxíor uřcrld ski «.riampicnsriips Fis iídrdpsrd mwm HUDiliSHb prvenstvo & U23 CC 30. Jan. - 5. Feb. 2006 Program tekmovanj > vsak dan, od torka do nedelje od lOi ure dalje > podroben program na . smučarski teki • Medvode, smučarski skoki • Krani, VSTOP PROST Zabavni program Kranj'Slovenski trg 0) ■O o > 15 0) Pon. 30.01. ]gCO vrèéfià m^ritt« OJFU^fidy^ Mîkçm^iK Murât S ^tétíé mIddMti év>o uitdv« FIS Cet 2.02. Igoo dfvN* rf^lè f«ie1#sj|«v ftxghâtov Pee. 3.02. 18" Ml P4MIUA liClttOi Nfp reç^ai' AlVA rUQlaitItV $Qb. 4.02. IgOû vsi»r ftkOlA BCLVI i gosli t LVI 3 î ll*4 Gorenjski Giâs CI:ii33î5I!(a www.slo n 0 rdí cxom gorenje DELO OMV ^s» regeneracija BBtfMWPUiy fiHtmi M^fM* ježe Burnik v nedeljo na Deželni televiziji V oddaji Hej ustavi konje bo Viktorija Petek v nedeljo ob 20.30 na Deželni televiziji gostila jožeta Burnika. Izjemen glasbenik je v tridesetih letih svojega glasbenega ustvarjanja preje] mnoga priznanja in ustvaril obsežen opus, 5 katerim se lahko pohvali malokateri glasbenik. Prejel je pet zlatih in eno platinasto ploščo, za 250 tisoč prodanih izvodov p!o5če z naslovom Music ist unser le- ben. Med drugim sf je prislužil tudi krono slovenskega kralja polk in valčkov leta 1999. Tudi njegova hČi Anja Burnik se že uspešno uveljavlja v glasbenih vodah. A. H. Znani in neznani na GTV v nocojšnji oddaji Znani in neznani obrazi ob 21. uri vam bodo odstrli zanimivo življenje izučenega graverja Franca Branka Škofica, ki je nekaj časa preživel v tujini. Lani je za svoj gravirani turistični izdelek "Kranj • Prešernovo mesto" prejel pn/o nagrado. V oddaji GTV MIX pa bodo ob 20. uri gostili čarovnika Tonlja» Duška Maleti-ča, specialist estetske in korekcijske kirurgije» pripravili pa so tudi daljši prispevek z nedeljske Eme. A. B. Sušljajo O novi Vsi že nestrpno čakamo, katera bo tokratna sanjska ženska in ali bo resnično upravičila svoje poslanstvo - biti sanjska. Že nekaj časa se šušlja, da se je prijavila tudi ena lepotic tekmovanja Hawaiian tropic. In ta havajka naj bi bila tudi izbrana za sanjsko žensko. Glede na to, da je Alma pred kratkim ravno nastopala v resničnost-nem Šovu BAR, predvidevamo, da ona ni tista, ki želi biti glavna akterka tega šova. Nekaj več možnosti ima ambiciozna Nina Osenar, sedaj že nekdanja havajka. Vendar pa glede na to, da se je črnolaska prijavila na avdicijo za novinarje oziroma voditelje oddaje E+ in prišla v naslednji krog avdicije, tudi ona verjetno ne bo tokratna sanjska žerska. Letošnja sanjska Ženska naj bi torej bila finalistka tekmovanja za miss Hawaiian tropic 2006, in sicer miss meseca januarja Katarina Hrestak. Ali )e govorica resnična, bomo izvedeli, ko bo na POP TV predvajan prvi del oddaje Sanjska ženska 2. N. V. Na fotografiji je celotna ekipa, ki je skrbela za Izvedbo zadnje tv oddaje Avantura • taki, ki znajo plezati, in taki, ki so se v tem preizkusili prvič. Ekipo je vodil gorski vodnik in reševalec Klemen Gričar. Da pa v gorenjski Moj* strani najdemo enega najlepših umetnih ledenih slapov dalei naokoli, pa vsak dan skrbi Pavle. / fMo ai^-v oddaje Avanura I L :f www.ona-on»com Osvoiaj ZBij JD^ se preko . r^reže! y v, uflOCJO V ^VCJM ' naid^svo.o bo^cl noo-j^c: Pri^a ku|a M ve£ koC 50.000 m l|ijDe?ni. Skupile 2 âbave^ koncsr^^ poCoven^a zm&nki na elâpc m Aa iri Pnevsn AsCil M idHKûM « e 1 i (R) RADIGDMEV flAOJO Cerkno, d. o. o. platfšbva uuca 39. 5282 CEMKNO Tet.: 03/37 34 770 FAX: 05/37 34 771 poôta info@ftadtc>odmev.nft 90.9. 97.2 U 99. 5. 103.7 MHZ UKV. STEI REO, RDS 04 PETEK 3.2.2006 KULTUR/ Par iz Zapeli stari trti v rast v $ g 9 •5 Takole so minulo soboto v Parizu, nedaleč od Elfflovega stolpa na trgu Charlesa Dickensa, pevke in pevci Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja zapeli ob posaditvi potomke več kot 400 let stare maribor« ske tfte. V tem Času je v francoski prestolnici sicer pote-cala tudi generalna skupščina Mednarodnega združenja vinskih bratovščin, katerega člani so tudi slovenski vitezi vina. Cepič najstarejše vinske trte na svetu je pred tamkajšnjim vinskim muzejem posadil mariborski mestni viničar Tone ZafoSnik, v prisotnosti slovenske veleposlanice v Franciji Magdalene Tovornik, mariborskega župana Borisa Soviča, župana 16. okrožja Pariza Pierra-Christiana Taittingerja in direktorja vinskega muzeja Clauda josseja pa so odkrili še spominsko ploščo, na kateri so tudi podatki o trti. Kranjski zbor, ki je ob dogodku zapel nekaj najbolj znanih slovenskih napitnic in pesmi o vinu, je v kulturnem programu sodeloval ob pomoči Slovenske turistične organizacije in prisotne prepričal, da smo tudi Slovenci ljubitelji dobrega vina. t. K. vrba Prešeren v svetovnih jezikih v nedeljo, 5. februarja, ob 15, uri Gorenjski muzej v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi pripravlja odprtje razstave Ž/Vc naj narodi, na kateri bodo predstavljene Prešernove poezije v tujih jezikih, tudi v arabščino, bengalščfno In kitajščino. Pesmi bodo recitirali tuji diplomatski predstavniki oziroma njihovi pooblaščenci v Sloveniji, ]. K. Tržíč Koncert jureta Rozmana v ponedeljek, 6. februarja, ob 20. uri bo v dvorani glasbene šole v Tržiču klavirski recital pianista Jureta Roz- (nana. Uspešni mladi pianist, ki je lani v ZDA iz klavirja tudi doktoriraj, bo predstavil dela J. S. Bacha, f. Ha/dna, F. Chopina, j. Matičiča in 5. Rahmaninova, v nadaljevanju pa bo vodil še klavirski seminar v Ljubljani, preden se vrne v ZDA, kjer zadnja leta živi in dela, pa bo v Sloveniji nastopil na še treh koncertih. i. k. Domžale O jožetu Kariovšku v Knjižnici Domžale bo danes, 3. februarja, ob 13. uri predstavitev monog.rafije Jože Karlovïek, poklic in pokih conoît, katere avtor je dr. Nace Šumi. Ob tem bodo predstavili tudi nekaj njegovih neobjavljenih risb in prediog. učenci OŠ Šmarjeta pa bodo predstavili njegov rojstni kraj. Ob 17. bo v Menačn'kovi domačiji še odprtje razstave njegovih del. i. k. Škofia Lokd sobota, 4. februar, ob 21. uri Moderen rock in prvine funka, ska m pop. Glasbeno usmeritev so (lldni samooklicali s II ROCK II potovanje rockđ vmesnimi postajami rocku podobnim kot tudi plesnim stilom glasbe. Anavnn: 7 karakterjev » 7 različnih glasbenih okusov, kompromis združuje njihovo v$topkd:300SlT 9l3sbov2ndcilniAnavrinzvok. mrc pbi koe brezplačna po^nina darilo: knjižica 100 narodnih bon v vrednosti 3.000 sit za nakup katerekoli knjige založbe Modita. 50 % popusta pri nakupu Velikega družinskega atlasa sveta: za samo 9.990,cx:> sit, kar pomeni 9.990,00 sit prihranka 1^00 strani « ^ filmât 19 X 27,S cm 70.000 gesel 2.000 fotografij 1.600 barvnih slik îrid marca 2006 nformacije: tel 04/201 48 lO i NAROČILNICA Nepreklicno naročam LEKSIKON ZALOŽBE MODITA Gorenjski Glas Leksikon Veliki družinski atlas Ime in priimek Po ni naslov Naro6lnico polljite: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj OR ( NiaiC LU Si PETEK 3.2.2006 NOMIN iTOR 05 Gorazd Šinik Kardinal Joseph Ratzin-ger, papež Benedikt XVI.. je pred Časom dejal, da sta za pravo ljubezen potrebna dva: - duša in telo. Zelo razgledana znanka, za katero Bog ve, da se ne spleta z njegovo vero. pa je pripomniJa, da morata biti oba. duša in telo, zelo zdrava. In sem šel po- Delo so tisti dan dali h kraju, zelo socialno pa je bilo diu-ženje. "Kot bi prišel domov, vedno je lepo priti na Poklju» ko»" je smeje pozdravil prijatelj Slovenije in Gorenjske, pravnik Erwan Fouere, nekdanji vodja delegacije Evropske komisije pri nas. od 1. novembra imenovan za maž Kunstdj, že dolgo je v politiki, pred leti tudi diplomat, zdaj pa je šef protokolarne službe Ministrstva za zunanje zadeve. Sredi marca bo Tomaž šef OK v Planici na fmalu svetovnega pokala v skokih. Navdušeni pa sta skočili v objem Ivana Valja-v€C, direktorica kakovosti v Erwan Fouere Franci Strniša Dušan Novak gledat na Pokljuko, kako je 5 posebnega odposlanca ko- Ljubljanskih mlekarnah, za- telesi, duhom in le Čim med misije v Makedoniji. Zgovo- radi športnega uspeha, z vo- našimi politiki, diplomati in ren in vljuden v zelo razum- Ijo in trudom ji je uspelo, in gospodarstveniki. Stirinaj- Ijivi angleščini p>ove, da je Že Brigita Herlec iz združene stič so se prišli športno dru- obiskal Mavrovo, Popovo Adriatic Slovenice. âe bolj žit in naužit čim večjo koliâ' Šapko, in povprašal po nekaj glasno je bodrila svojega no zdravega pokljuškega naših gostilnah in ljudeh, moža Mateja, včasih prvega zraka. Tako in tako je zadnje Majica newyorškega marato- v kranjski enoti, zdaj pa tudi v športu. V košarkarski Nade, zjiane loške zoboz- ga se v £U parlamentu pridni v naši politiki aktualno na je zelo zgovorna prispod- združuje znanje in delo v zvezi jih Dušan Šešok dobro dravnice, ki svojo dejavnost zadeva in združuje ljudi, bol-zdravje, duša, ljubezen do oba športnega načina življe- Gorenjski banki, PE Skořja obvlada, z njegovim glasom in Športno življenje odlično no z rakom, in dste, ki so ga drugih, post in pomilostitev. oja Envana Fouereja, ki na- Loka. Smeh je pol zdravja, za v Olimpijskem komiteju, predstavlja na spletu. Nada uspešno premagali. Nasmeh Hm. Na pokljuškem parkir- merava del življenja prežive- globoko zavzdihne in poča- so se dogovorili za odhod v je zmogla berlinski maraton, velja takisto. V družbi županem prostoru, kjer vedno ti v Bohinju. Za dvodnevni kanaženinčaj.Nadljuseje Torino še za smučarja Mitjo loc km Sahare, z družino na Bleda Jožeta Antoniča ga Vinko Crašič, Leopold Zonik Ivo Bizjak, Tomaž Kunstelj Ema, DuSan tešok Lojze Peterle smrdi po nafti in avtih, dru- obisk družine in pokljuške- globoko dihalo skoraj^ vsem Dragšiča. Kako se streže bohinjski triatlon in Ima še je bilo obilo. "Si že oženjen gače pač ne gre, je pričakal ga teka se je odloČil tudi Ivo skoraj stotim nastopajočim. športu in v športu, natanko ogromno za šport potrebne ali Čakaš avtobus?" je stresal predsednik org. odbora, Ra- Bizjak, direktor direktorata Kranjčan Frand Strniša, di- vesta zakonca Osovnikar. energije. Sijajno ju je bilo vi- vice. "Veš unega o jeseni- dovljičan dr. Avgust Mencin- za pravne in notranje zadeve rektor PE, ob novem letu Bernarda in Ljubomir iz deti! Slaba vest me je kar ru- škem Gustlu?" Dobre volje ger. Takoj za njim pa na- v EU. Bniseljsko delo je zelo združenih družb Adriatic Škofje Loke. Ne samo zaradi kala. Ti pa stojiš in gledaš, je vnesel še Dušan Vučko, smejana, vodja tekmovanja naporno, pravi, kondicijsko Slovenica, se je moral potru- sina Matica, atletskega sem premleval, ko naproti, z vodja parlamentarne poslan- Vinko Grašič. iz Kriiev in pa je odlično pripravljen. diti, ker ga je tekmovalno zvezdnika. Oba sta povsem dušo in telesom, zadihano ske pisarne LDS. Zal ni le- prvi zdravnik Bleda, mag. "Doma imam manjšo dru- spremljaj in izzival predsed- športno prežeta in dejavna. pride Lojze Peterle, poslanec kel, ker si je strgal kolensko Leopold Zonlk, dr. med, in žinsko bolnico, zato ne te- nik uprave Dušan Novak. "Poglej ga, ta bo zmagal. Gre evropskega parlamenta in le- vez pri nogometu s hrvaški- direktor ZD Bled. Oba šport- čem," se smeje opraviči To- Oba pa sta spremljali ženi. ko snet,..." dobim namig, ko genda pokljuškega teka. Za mi poslanci. Župan Jože pa na od nog do glave. Leopold Zonik je navdušen teniški rekreativec in član zanimivega Četverca, katerega član je bil včasih tudi prezgodaj umrli Niko Bevk. Zelo globokega daha je bil na 5-kilo-metrski tekaški progi naš minister za zdravje mag. Andrej Bručan, ki se je pred 63 leti rodil v Kranju. Praznoval bo naslednji petek, dva dneva po slovenskem kulturnem prazniku, Vladno ekipo je sestavil še mag. Janez Drobnič, ki ga je med tekmo navdušena bodrila družina. Janez DrobniČ Privilegij domačega terena je imel Franci Strniša, saj ga na Pokljuki velikokrat gostita tast in tašča. Najbolj vroč direktor zadnjega obdobja je zagotovo gospod Dušan Še-Šok, predsednik uprave Iskie, d.d. Tokrat je ob ženi Emi tekmoval Športno. Rezultat potegovanja za poslovno prevlado z Alešem Nemcem, predsednikom družbe Iskra Avtoelektrika, je bil za dolgoieme poznavalce Iskri-ncga ozadja, največ jih jc iz Kranja, že dalj časa predvidljiv. Dogovor. Dogovori so Nada, Ljubo Osovnikar Dušan Vučko, lože AntoniČ ■H; is se je v progo vrgel Ljubo seboj je imel 28-ti dan posta, pravi, da raje skače kot teČe. Osovnikar, ekonomist, na- torej ima danes 54-tega, se "Boš res kandidiral za župa- mestnik glavnega direktorja nasmehne, rekoč, da je šlo na Boliinja?" je zanimalo žu- jeseniŠkega Acronija ter Član prima. Telo mu nikakor ne pana Bleda. "Ja, verjetno UO Atletske zveze Slovenije, skrije, zaradi posta izgublje- bom res! Boš ti še enkrat?" Na cilju si je prislužil topel nih kilogramov. V volji je poljub in iskren objem žene moč. Tudi zdravje, za katere- Evo, se je že začela dirka za župane! AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group Andrej 8raČun BrigHa Herlec, Ivana Valjavec Matej Heriec PE Kronj, telefon: 04/281-70-00. WVi/W .odfiotlc-s ovenica.si 06 PETEK 3.2.2006 KRATEK G Brat vse vidi, Brat vse ve TISOČ UGANK ZA ODRASLE Poslanec Pavel Rupar je iz rok mag. Marka |akliča, predsednika uprave Vzajemne, prejel darilni bon za najboljšega tržnika zdravstvenih zavarovanj Vrli goreniski poslanec in zavarovalnice Jaz zate, ti darilni bon v vrednosti novi predsednik HK Acroni zame v Času primernejšega 1.225.000,00 tolarjev, denar jesenice Pavel Rupar je po Ia2 2ase, vizame, ieizzvaJiz- pa bo kot dober predsednik enoglasni odločitvi ožjega jenien porast novih pristop- uporabil za nakup novih ho- kolegija upravljavcev Vza- rukov k zavarovanju pri Vza- kejskih palic za Hokejski iemne bil izbran za njihove- jemni. Novi slogan je izjem- klub Acroni Jesenice. Naj ga tržnika meseca. Z nedav- no všečen poslancem, minis- dodamo še, da naval na zava- nim nastopom v Državnem trom, številnim visokim rovanja še danes ni pojenjal, zboru Republike Slovenije, v vladnim uslužbencem, no-katerem je Rupar spremenil vodobnim kapitalistom ... oglasni slogan zdravstvene Rupar je od Vzajemne prejel venci. pristašev slogana pa je vse več tudi med navadiumi Slo- MaH Bxat Franc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro ugar>ka, pripišite rešitev + ime in priimek na številko 031/^9 po pošti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za 'Tisoč ugank za odrasle'. Največji je v družini» najnižji prav tako^ ker taka je družina od nekdaj je tako. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru- gega ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranjski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: cigareta. 1 Tokrat smo izžrebali Katarino Codnov in Milana Zelnika. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Runa" Kaj me Caka f ljubezni m tem ietu? Ali tudi mene Čaka princ, neifoč in n e kje ? od sebe, A ne bo se dal in se tebi. Poln pehar smeha in želeli, Zakaj je bilo tako, ni bo Še bolj potrudil, da ti bo sreče, pokazal In dokazai svojo ljubezen. Nikomur slepo ne "Tulipan verjameš, zato tudi on ne Prav škoda, ker mi nisi napi- bo izjema, tako, da bol Lepo pozdravljeno. M bom odgovora. Lahko ste se še toliko trudili, a vidnega uspeha ni In ni bilo. Ne obetajo se vam samo íudovite spremembe pri financah, sala rojstnega datuma. No, prav lepo zaljubljena v svo- s financam na ze- g^npak tudi v ljubezni boste ja. Kot vidim, ti marsikatera jega princa. Obeta se ti lepa ^^ ^^ končno srečni in zadovoljni. in obstoječa sreča v ljubez- sprememb no čuUve- Spoznali boste občutek var- nem področju? ljubezenska Izkušnja ni tuja. Tvoje srce je že jokalo, nI, kasneje tudi zakon in a si se znala postaviti razaj družina. Karte so ti tudi od- Letošnje leto je po kar dol na trdna tla. Sedaj nisi več prie daljše potovanje v pole- gem Času vaše zelo, zelo do toliko obremenjena s prete- tnih mesecih, na katerem bro leto. Kol da bi se odgrn nosti In da vas klostjo in spomini. čep povezanim rav se ra skrivaš bolj v ozadju, boš v tem letu prijetno presene- me- čena. Že v pom secih ti vidim, da boŠ neko- ga spoznaia. Na začetku ga boš kar ma boš maksimalno uživala in se sprostila. Kariero si le gradiš. Prišla boŠ do dolo* čenih spoznanj, ki so te obremenjevala. Pisala si mi v pred novoletnem obdobju in mi zaželela vse najboljše, la zavesa in bi se vsi temn oblaki odstranili z obzorja Ne vem, kako drugače naj pomen ima nekdo rad. Začeli boste sijati od notranje sreče, In kar verjeti ne boste mogli, da se vse to dogaja prav vam. Vsaka stvar v življenju se zgodi ob svojem času in vam povem, skratka, v letu nihče od nas ne more prehi* 2006 boste z dobrimi stvar- tevati. Vam ni treba nikamor ml nadoknadili vse za nazaj, več hiteti. Prišel je vaš čas in ko sevam prav nobena stvar ni me strah, da ga ne bi zna- odrivala stran kar seveda želim tudi jaz ni odvrtela tako, kot ste si li izkoristiti. Lep pozdrav. HOROSKOP TANJA in MARICA 4» Oven (21.3. • 214.) Ker boste zopet pretiravali pri zapravljanju denarja, se na posledice tega kar pripravite. V družinskem krogu boste naleteli naveliko nerazumevanje in vložiti boste morali precej truda, da bodo poslušali vaše načrte, hočete, to bo le zato, ker se vedno prilagajate. Bik (224. • 20.5«) Nikoli ni prepozno. To bo vaŠ moto v tem tednu. Pohiteli boste in uspelo vam bo narediti vse tisto, kar ste že dolgo prelagali, Občutek bo neizmeren, veseli pa ne boste samo vi, ampak tudi ljudje v vaši okolici. Dvojčka {21.5. <21.6.) Znašli se boste v situaciji, ko boste morali hitro reagirati in bodo vaše odločitve velikega pomena. Spoznanje, da ste veliko bolj pomembni, kot ste mislili, vam bo zelo dvignilo samozavest. To pa je ravno ti-sto, kar sedaj potrebujete. Obeta se vam presenečenje. Rak (22*6. - 227.) oteli boste spremenite vse okoli sebe, saj z ničimer ne boste zadovoljni. Na koncu bodo stvari ostale take, kot so, saj boste Še v pravem trenutku spoznali, da je bilo napačno le vaše ozko razmišljanje in pomanjkanje samozavesti. Lev (237, - 23,8.) Nekdo vas bo zaman opozarjal in vam z dobrim namenom hotel razložiti dejstva, a vi ne boste sposobni sprejeti nobene Informacije, oziroma nasveta. Ne bo trma ali pa nepopustljivost, kar jesko- jasno, ali )eto raj isto in spet ne, Devica (24.8. - 23.9.) jubezni boste na trenutke nezadovoljni, še večjo napako pa boste naredili s tem, ker partnerju ne boste pokazali svojih občutkov. In spel ne boste rešili nič. Na koncu tedna boste le prišli z besedo na dan in boste zadovoljni. Tehtnica {24.9. - 23.10.) iii se boste, ker boste malce Izgubili nadzor nad dogajanjem v vaši bližnji okolid- Če boste le hoteli, boste hitro nadoknadili zamujeno. Ta teden boste izkoristil za prijetno druženje s prijatelji, ki vas že prav pogrešajo. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Bolj boste premišljevali, večje priložnosti bodo Šle mimo vas. Ňa vidiku je denar. S tem pa tudi boljše počutje. V krogu prijateljev se raje ugriznite v jezik, saj vedno ni dobro, da rečete tisto, kar mislite. Strelec (23.11. - 21J2.) že nekaj časa se počutite brez prave volje jn tudi pozitivno razpoloženi niste za prav nič. Res je, da vas že nekaj dni obkrožajo negativni ljudje, ki pa se Jim niti pod razno ne morete izogniti. Izkoristite Še nekaj dn dopusta. Kozorog (22.12. - 20.1.) v prihodnjih dneh boste Imeli nepričakovane izdatke. Situacija vas bo res nekoliko vrgla iz tira, a ne za dolgo, saj boste kljub vsemu potegnili dobre reSitve. Kar se tiče vaših ljubezenskih zadev, ne prehitevajte dogodkov, vse bo ob svojem času. Vodnar (21.1. -19-2.) Znova boste morali dokazovati svoje sposobnosti. Ker se zavedate, da je vsaka stvar ob svojem času, se ne boste pustili zmesti in se ne boste pretirano obremenjevali. Tveganje je včasih neizbežno, kar boste spoznali na čustvenem področju. Ribi (20.2. - 20.3.) Drug za drugim sevam bodo vrstili dogodki, ki so tako pričakovani, kot tudi ne. Ker se vam bo odpr o ve vprašanj, se boste v želji po odgovorih zagnali v akcijo. V naslednjih dneh bodo mnogi od vas pričakovali več pozornost PETEK 3.2.2006 07 iGRADNA KR ZANK/ Avtohisa Vrtač, à.o.o. Kranj Delavska cesta 4, 4000 KRANJ 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 www ovfo h isa vrta c.s i Gospo