Stev. 170.	F UIMM, v Beaelifl flne 27. M 1924- Posamezna Številka stane 2 Din. LElfl LO,
Naročnina
za državo SHS:
a a mesec ...... Din 20
«■ pol leta . . • , . .120 ga celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno...... . Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno
V	Jugoslaviji .... Din 40
V	inozemstvu.... . 60
Cene Inseratom;
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50b veliki po Din 5 - tn 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan izvzemš! ponedeljka tn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Poštnina Mm v oolovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre« jemajo. Uredništva telefon 50. upravnišiva 328.		P	oiititen iist za slovenski naro	i	■	Uprava J« v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565. Zagreb 39.011, Proga in Dunaj 24,797.
Višja bitja.
Evropejci se radi hvalimo pred svetom in še bolj pred samim seboj, da smo neke vrste »višja bitja«, da smo »več vredni« kot drugi narodi in druga plemena, ki prebivajo na zemeljski obli, in iz te neci-merne samohvale si prisvajamo pravico, da smemo in moramo »civilizirati« vse, kar ne diši po naši evropski domišljavosti, ki smo po svojem lastnem mnenju neke vrste »višja bitja«, pred katerimi mora pasti vse drugo na kolena in se nam pokoriti.
O problemu nas Evropejcev kot nekih ^višjih bitij« je napisal v graški »Tages-post« 4. julija dr. Herbert Muller-Gutten-brunn naravnost sijajen podlistek, tako bogat in obsežen, da ga sploh ni mogoče prevesti iz nemščine v kak drug jezik do- • slovno. A že nekaj skromnih drobtin iz tega podlistka bo dovolj, da nam pokaže našo domišljavost v pravi luči.
Dr. Herbert Miiller-Guttenbrunn pravi med drugim:
»Mi živimo v »znamenju naprednostih. Kam napredujemo, to nikogar ne boli, glavno je, da »napredujemo«. Grillparzer bi bil sicer rad tam ostal, kjer sta obstala Goethe in Schiller, toda mi »napredujemo« in proti temu vse nič ne pomaga. Le naprej in naprej — kajti mi smo »višja bilja«.
O ti ljuba nedolžnost! Jaz gledam in gledam, pa nikjer ne vidim »razredov« ali pa »plemen«, ampak povsod vidim le 1 j u -d i. Ljudi, ki si žele dobro in ki se umikajo bol'.. Vidim ljudi, ki prav nič ne razmišljajo o tem, zakaj in kako so na svetu, ampak sf žele samo eno: sreče! V čem pa obstoji »sreča« teh ljudi? »Sreča« za te ljudi ni- »zagonetno rojen in komaj pozdravljen, že tudi izgubljen trenotek«, ampak sreča je za te ljudi le možnost, da ugode svojim glavnim potrebam: oni hočejo jesti, hočejo biti oblečeni, hočejo stanovati. Take ljudi pa, ki nič drugega nočejo kot samo to, si drznemo mi imenovati — »manjvredno raso«, kakor n. pr. Kitajce, ki tisočletja skrbe samo za te svoje potrebe brez policije in brez vojaštva in si to svoje mirno življenje olepšujejo samo s prazniki!
> Evropa pa je že tisočletja podobna kotlu, v katerem večno vre. Samo vojska in vojska! Enkrat iz dinastičnih, enkrat iz socialnih, v najnovejšem času pa iz plemenskih vzrokov. Evropejci niso uničili Ie nekaj tisoč, ampak na milijone Indijancev, mirnih in visoko kulturnih ljudi (Azteke), 2ato ker se ta Evropa domišljuje, da je »nekaj višjega«! A zakaj in na kaj si Evropa to domišljuje?
Ali je Evropa ponosna na svoje stroje? Ali Evropejci še niso uvideli, da niso oni gospodarji nad stroji, ampak da so njihovi sužnji, ki morajo strojem služiti? Ali so ti stroji, ki baje skrajšujejo delo, le enemu samemu človeku skrajsali delovni čas? Ali res nihče ne vidi, da tiči v vsakem stroju strup kakor alkohol v vinu? Ta strup je naglica in množina, s katero in katero inašiua producira. Ta naglica ne pusti nobenemu človeku, da bi produciral le to, kar res potrebuje, ampak zahteva le delo, delo in delo, ne pušča pa delavcu prav nobenega prostega časa za njegovo duševno izpopolnjevanje. Ali ne izkoriščamo vsakega stroja do skrajne možnosti, od jutra do večera, samo da se »rentira«? O, ta nesrečna »renta bi H teta«, ta zakon brezčutne materije, pod čegar pritiskom zdihu-je in glne v Evropi in v Ameriki na milijone ljudi, od katerih nihče niti na smrtni postelji ne vpraša po »rentabiliteti« takega življenja!
Ali pa si naša rasa kaj domišlja na Svoje starostno in bolniško zavarovanje, Danes, ko je njena laži-veda ubila v srcih vseh ljudi religijo, hvaležnost in nesebičnost, ki je za »božji Ion« skrbela za onemogle starce in bolnike in ne za prispevke bolniških blagajn! Ali je to znak »višjega bitja«, da človeka najprej prisiliš, da živi nehigjjenično, potem ga pa osrečuješ s hi-gijeno? In ali ni naravnost smešno, če človek bere, da so evropski agrarci ^sklenili kmetijstvo na Kitajskem »reformirati« z dovažanjem umetnih gnojil? Tisto Kitajsko, kjer rodi 1 hektar zemlje 50 tisoč kil
žita, v Evropi pa samo 4 tisoč? Ali hočejo ti ljudje res kaj reformirati? Prav nič-nočejo reformirati, ampak samo odjemalcev iščejo za svoje produkte, ki jih rodi »ren-tabilitetni princip«! če pa ta »manjvredna ra?a« noče biti tako neumna, di bi si pustila obesiti na vrat prostovoljno tisto breme, pod katerim stokajo »višja bitja«, potem mora iti s silo. Potem "jih je treba pokoriti z ognjem in mečem in z žganjem in s kužnimi boleznimi, da si bodo »manjvredna bitja« dobro zapomnila, kaj pomenijo »višja bitja«! Kdor se »višjim bitjem« upira, je navaden ropar — kakor da bi bil »koncert evropskih velesil« kaj druzega! To je menda roparstvo v »višjem« smislu!
Kdaj bodo ljudje vendar postali pametni? Kdaj bodo uvideli, da je ves nauk
o »višjih bitjih« nove vrste sleparija, ki naj zapali nov svetovni požar na korist malovrednežem med »višjimi bitji«? Povsod na svetu žive dobri, pametni in zvesti in hrabri ljudje, ki imajo te lepe lastnosti mogoče še v višji meri kot »višja bitja« v Evropi. Mogoče se ti ljudje ne »odlikujejo« ravno z izdelovanjem nepotrebnih reči in ne spreminjajo sredstev za življenje v življenjski nameii kakor Evropejci in Amerikanci, zato pa so bolj srečni, bolj brezskrbni in bolj človeški kot mi, in ravno zato so oni resnična »višja bitja«.
To je ostra, na vsak način duhovita, pa tudi stvarno po svojem jedru opravičena kritika, ki nas sili h korenitemu pretresu naše kapitalistične, nacionalistične, materialistične kulture.
RESOLUCIJE GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji glavnega odbora radikalne stranke je nastopilo še nekaj govornikov. Za tem je bila predložena sledeča resolucija, ki konstatira, da:
1.	Prfivec politike, kateremu je dose-daj sledila politika Narodno-radikalne stranke najbolj služi narodnemu in državnemu edinstvu, izvojevnaemu s težkimi žrtvami in osiguranemu z Vidovdansko ustavo.
2.	V vrstah Narodno-radikalne stranke vlada prepotrebna sloga in navdušenost in da so obstajala tekom debate nastala nesoglasja v raznih vprašanjih samo do odloka javne strankine instance.
3.	Da je glavni odbor dovršil svoje delo in da pričakuje, da se bo vodstvo stranke oziralo na vse izražene želje delegatov, da bo, kakor to zahtevajo tradicije in program Nar. rad. stranke, negovalo in razvijalo odnose sloge med Slovenci, Hrvati in Srbi in da bo objektivno presojalo reševanje vseh za državo in za narod važnih vprašanj.
4.	širši glavni odbor poziva vse radikalne in narodno-radikalne organizacije, da še bolj utrdijo narodno radikalne vrste in da se z neumornim delom na pouku naroda omogočijo stranki ono podpero in ono veljavo, ki je prepotrebna za dovršitev onih velikih nalog, ki čakajo naredno-radi-kalno stranko v njenem glavnem prizadevanju in da delajo za dobrobit in napredek kralja in skupne domovine.
Po resoluciji sta se Pašič in Jovanovič še v par besedah zahvalila govornikom. Med Pašičevim govorom se je izvršil zanimiv incident. Eden prisotnih je zaklical: »To je bil boj med Pašičem in kraljem. Živijo Pašič!« Na ta medklic je poslanec Tupič zavpil: »To je bil boj med Pašičem in Jovanovičem. Živijo Jovanovič!«
Iz resolucij je razvidno, da je Pašič sicer odnesel taktično zmago, v resolucijah samih pa je poudarjena ideja gospoda Jovanoviča, predvsem sporazum s Hrvati in Slovenci. Vsi govorniki so pa Pribičeviča ostro obsodili.
LJUBA JOVANOVIČ VRNIL MANDAT.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je bil popoldne od četrt na 5 do 5. ure v avdi-jenci. Obvestil je kralja o seji glavnega odbora radikalne stranke in ga prosil, da ga odreši naloge, ki mu jo je poveril ter se je zahvalil na zaupanju. Kralj je nato prosil Jovanoviča kot skupščinskega predsednika za nasvet, kako naj se kriza reši. Kot izvemo iz Jovanovičeve okolice, je ta predlagal kroni, naj poveri mandat za sestavo vlade parlamentarni večini, češ, da so zdaj volitve nezaželjene.
VOLIVNI MANDAT PAŠIČ-PRIBIČEVIČU IZKLJUČEN.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Jovanovič je po svoji avdijenci sprejel v svojem kabinetu tudi ministra Ninčiča in ministra Trifn-noviča, dalje dr. Peleša in dr. Jambrišaka. Po svojem razgovoru z Jovanovičem je dr. Jambrisak izjavil vašemu dopisniku, <ia jc skupščinski predsednik kralju nasvetoval, naj poveri sestavo vlade opozicijonalnenui bloku, dalje je izjavil, da je vsaka kombinacija s Pašičem in Pribičevičem izključena, pred vsem pa njiju volivni mandat. Jo-
vanovič je glasom Jambrišakove izjave, pro sil kralja naj ga razreši njegove naloge in £ 3 mu je zahvalil za zaupanje. Kralj se bo j o izjavi dr. Jambrišaka posvetoval z ugled rimi parlamentarci razun z dr. Lukiničem, predsednikom samost. demokratskega kluba in kakimi drugimi njegovimi člani. Te informacije dr. Jambrišaka so tem pomembnejše, ker jih je dal po razgovoru z g. Jovanovičem. Isto potrjujejo tudi izjave ministra TrLfunoviča in Velja Vukičeviča v razgovoru s časnikarji, kjer potrjujeta, da je izključeno, da bi dobil po dogodkih v glavnem odboru g. Pašič še volivni mandat in da je gotovo, da bo novo vlado sestavila parlamentarna večina, to je opozicijonalni u'ok.
KOMBINACIJE O BODOČI VLADI.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Nenaden preokret je nastopil vsled čudnega zadržanja Pašiča in njegovih pristašev na sejah glavnega odbora. Izključeno pa je, da bi kralj pristal na zahtevo za Pašič—Pribiče-vičev volivni mandat. Ta kombinacija je izključena, kar potrjuje tudi avdijenca g. Pašiča ob 4. uri, ko je kralju predložil resolucije. Pašič je izjavil, da vztraja na zahtevi po volivnem mandatu. Vladar tej zahtevi ni ugodil, ampak le obvestil Pašiča, da sprejema ostavko njegovega kabineta, nakar se je desetminutna avdijenca končala.
Vladar bo konzultiral voditelje parlamentarnih klubov, nato se bo odločil. V zvezi s takim položajem krožijo v političnih krogih razne kombinacije. Govori se, da bo kralj zopet pozval Jovanoviča in mu poveril sestavo vlade. Smatra se, da bo Jovanovič mogel sestaviti vlado ali s celim opozicionalnim blokom ali samo s Koro-ščevim klubom ali pa homogeno radikalno vlado. Največ se govori o možnosti sestave vlade opozicionalnega bloka, ki bi imela tudi volivni mandat.
O tej kombinaciji poroča danes že »Politika«, ki je v zvezi z zunanjim ministrom Ninčičem. Po svojem sinočnjem obisku na dvoru se je Ninčič v tem smislu izjavil svojim prijateljem. Seveda so to le kombinacije. Absolutno je pa izključena volivna vlada Pašič—Pribičeviča. Pribičevič s svojo stranko je odigral in je verjetno, da kralj nobenega njegovih pristašev ne bo več konzultiral.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 26. julija. (Izv.); Danes popoldne ob pol 6. uri je bil pozvan na dvor kot zastopnik opozicijonalnega bloka g. Davidovič. Na dvoru je ostal do 7. ure in je koj po povratku obvestil demokratski klub o avdijenci. Nato je imel daljši razgovor z g. dr. Korošcem in dr. Spahom. Kolikor se izve, se je Davidovič razgovar-jal s kraljem o resoluciji glavnega odbora radikalne stranke in razmotrival možnosti riadfllinpga razpleta krize. Krona se danes še ni odločila in ni izključeno, da se situacija vrne h kombinaciji z Jovanovičem. Jutri se bodo posvetovanja na dvoru nadaljevala. Vladar je pozval g. Davjdovi-ča na avdijenco zopet za jutri popoldne kot zastopnika opozicijskega bloka.
POSLANCI HRSS POZVANI V BELGRAD.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Opozicional-ni blok je takoj po Davidovičevi avdijenci pozval brzojavno in telefonično v Belgrad zastopnike IIRSS, kar se smatra kot dekaz,
da stopa kombinacija delovne vlade opozicionalnega bloka zopet v ospredje.
ZAVLAČEVANJE POLOŽAJA?
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Pašičevi ra« dikali so tekom današnjega dne raznesli vest, tla se bo sedanji položaj vlekel do 20. oktobra. Z ozirom na dejstvo, da je kralj sprejel Pašičevo ostavko, so te veste malo verjetne.
RAZKRINKANE LAŽI »JUTRA«.
Belgrad, 26. julija (Izv.) Po svoji avdijenci pri kralju je predsednik narodne skupščine g. Jovanovič sprejel ob 6. uri popoldne v svojem kabinetu dopisnika »Slovenca«. Po razgovora o položaju je naš dopisnik predložil g. Jovanoviču" včerajšnjo številko »Jutra«, kjer poroča dr. Žerjav, da je Jovanovič na seji glavnega odbora radikalne stranke na vprašanje poslanca Cirkoviča, kaj je s koalicijo s »klerikalci«, odgovoril:
»Smatral sem za svojo dolžnost, da se pogajam tudi z dr. Korošcem. Razgovarjal sem se z njim ne kot zastopnikom opozicionalnega bloka, temveč voditeljem samostojne grupe, katera je bila pripravljena, da vstopi v vlado. Dr. Korošec je ponudil, da vstopi v vlado in sicer na programu današnje narodne koalicije. Njegov pristop bi pojenjal izstop klerikalnega kiuba iz opozicijskega bloka. Naravno je, da o kakih novih odločitvah Slovencev ne more biti govora. Njihovo pravo samoopredelitve je konzumirano s 1. decembrom 1918. Dr. Korošec je pristal na striktno izvajanje vidov-danske ustave. Mislim, da je tudi uvidel ne-možnosč kombinacije, kakršno je prvotno zagovarjal. Da bi vladina koalicija odstranila svoje šefe, ta zahteva je absurdna.
Temu poročilu se je g. Jovanovič začudil in dal našemu dopisniku sledečo izjavo: »V tem poročilu ni nobena beseda resnična. Te informacije niso točne. Ko se mi bo nudila prilika in bo vse končano, bom obvestil javnost o vseh podrobnostih svojega dela v zadnjem času. V razgovoru z dr. Korošcem sem se prepričal o njegovi dobri volji in razumevanju položaja. Kaj takega, o čemer piše ta list, pa nisem niti sam, niti v našem glavnem odbora govoril.« — Ta izjava je dovolj jasna in dokazuje, kako podlih sredstev se poslužujejo samostojni demokrat je v političnem boju. Ta slučaj je treba tem bolj ožigosati, ker je jasno, da je to poročal dr. Žerjav, ki še še vedno mudi v Belgradu in ki je odgovoren za vse laži v »Jutru« in »Slov. narodu«. Vse te laži pa bo v kratkem dementiral faktični položaj.
* » •
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Od 70 navzočih članov je govorilo na sejah glavnega odbora le 83, torej niti polovica. To je značilno, ker se smatra, da je ostala polovica, ki ni govorila, proti politiki gospoda Pašiča. To tudi Pašič občuti, zato ni dal resolucije na glasovanje, ampak je bila sprejeta per acclamationem.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Belgrajski listi objavljajo izvleček iz govora nekega dr. Ravnika, kjer ta gospod trdi, da dr. Korošec, dr. Kulovec, Klekl in druga slovenska duhovščina mrzijo Srbe iz glo-bočine svojih duš. Če je poročilo listov isti-nito, izjavljajo navedeni gospodje, da je Ravnik nesramno lagal in obrekoval, ker že katoliška vera zabranjuje koga sovražiti, zlasti pa še ves narod.
26. julija 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 25. julija 1924.)
Italija 3.65 (3.63s'-3.654), London 372 (371.25—373.25), Newyork 84,36 (83.80 do 89.80), Pariz 4.35 (4.365-4.385), Praga 2.51 do 2.52 (2.497—2.527), Dunaj 0.11925 (0.11375 do 0.120375), Curili 15.755 (15.535-15.63o)>
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 25. julija 1924.)
Pešta 0.0069 (0.00695), Beriin 1.30 (1.80), Italija 23.55 (23.55), London 23.92 (23.95), Newyork 544 (543,375), Pariz 27.80 (27.90), Praga 16.15 (16.17), Dunaj 0.00765 ( 0.0076625), Belgrad 6.10 (G. 10).
Dvoboj med angleško-ameriškimi ve-lefinančniki in Francijo, ki se je izcimil na londonski konferenci, se še ni odločil. Velefinančniki so trdovratni, odklanjajo vse posredovalne formule in zahtevajo, da se izključi sploh uporaba vsake sankcije. Svoje zmage so si čisto svesti, češ Francija se mora udati, ker je zanjo uveljavlje-nje Da\vesovega načrta življenjskega pomena. Herriot se dejansko iz vseh sil prizadeva, da iz Londona ne pride brez uspeha, ne da bi moral pri tem izdati politično stališče.
Dasi se pa položaj na sebi ni izboljšal, se je začel vendar jasniti. Odpirajo se novo možne poti za izhod iz zagate. Prva taka pot bi bila, da se obe nasprotnici — Francija in Nemčija — sporazumeta med seboj neposredno. Druga pa ta, da se najde druga skupina finančnikov, ki bi prevzela Dawesovo posojilo Nemčiji pod pogoji, ki bi bili za Francijo sprejemljivi.
V	obeh smereh so se zgodili prvi poiz-{viisni koraki. Na vsak način stvar v Londonu zaenkrat še ni izgubljena.
Zanimivo je, da angleški politični krogi, ki so Franciji naklonjeni, razkrin- j kavajo nenadni sunek bankirjev proti Franciji kot politično spletko Sno\vdena. Le-ta da računa na to, da postane Mac-donaldov naslednik; zato dela proti njegovim namenom in mu skuša izpodkopati tla s tem, da onemogoči uspeh medzavez-niške konference. Sara bi potem pri volitvah nastopil z geslom za revizijo versail-leske mirovne pogodbe. Seveda Sno\vden pri tem ne zasleduje kakih abstraktnih političnih načel in ciljev, ampak zelo realne gospodarske interese, ki jih upa lažje in bolje doseči potom revizije mirovnih pogodb nego z uveljavljenjem Davvesovega načrta.
Potemtakem bi bil obenem s Francijo izigran Macdonald sam. Mož ima tem težje stališče, ker ga glede konference niti lastna stranka ne podpira. Laburisti niso prijatelji Davvesovega načrta in laburistični listi naglasa jo, da bo uvel javi jenje tega načrta prineslo angleškemu delavstvu novo brezposelnost in angleški industriji nova razočaranja. Sploh se je razvnela med Angleži povodom medzavezniške konference vroča politična borba ter se vedno boli kaže, da londonska tla niso najboljše torišče za reševanje tako kočljivega repa-racijskega vprašanja. Množe se glasovi, da se konferenca odgodi in nadaljuje potem
Y	Bruslju. Pa to je pač samo tolažljiva sa-moprevara za silo, da bo uspeh v Bruslju boljši, ako se stvar ponesreči v Londonu. Po koliko krajih se je že mrcvarilo repa-racijsko vprašanje od genovske do londonske konference. Ne od kraja, ampak od ljudi, od dobre, poštene volje in nesebičnih namenov prizadetih političnih in gospodarskih faktorjev je odvisno, ali se bo končno dosegel sporazum za likvidacijo vseh, iz vojne naraslih vprašanj in sedanjega neznosnega stanja, pod katerim trpi bolj ali manj ves svet.
Te dobre voljo in pripravljenosti do žrtev v narodih samih gotovo ne manjka; celo politični činitelji so na londonski konferenci doslej pokazali, da jim je resno do sporazuma. Kot edini element, ki te dobre volje nima, ki zasleduje brezobzirno, brutalno edinole svoje lastne gmotne interese — se je na londonski konferenci razkrinkal velekapital. S tem je dal svojim največjim sovražnikom komunistom v roke le novo orožje. Toda tudi nekomunistični delavni sloji se morajo ob tem dejstvu zamisliti. Izplača se.
Brezuspešna plenarna seja in novi pogovori.
London, 26. julija. Zadnja plenarna seja dne 23. t. m. je potekla popolnoma brezpomembno in so bila poročila kotni-sij in pododsekov zgolj formalnost. Theu-nisov posredovalni predlog sploh ni prišel na dnevni red, ker so ga bili finančniki že preje kratko in malo odklonili. Odklonil ga je pa tudi Herriot, češ, da bi s tem kompromisom ne zagotovil Evropi miru, ampak Poincareju ministrsko predsedstvo.
Naslednji dan se je Theunis dogovarjal z bankirji zaradi drugega You.ngovega posredovalnega predloga. Po tem predlogu naj bi vsaka država, ki bi samolastno odredila sankcije, jamčila za obrestovanje in odplačevanje nemškega posojila. Bankirji tudi s tem predlogom niso bili zadovoljni in so zahtevali formulo, po kateri bi bila država, ki bi na lastno pest odredila sankcije, obvezana, da za zmanjšano vrednost nemških zastavnin plača posojilodajalcem odškodnino. Na ta predlog je bila Francija pripravljena pristati in zadovoljni so bili z njim tudi angleški bankirji; ameriški bankirji so pa izjavili, da bi morala dati Francija še jasnejša zagotovila. Tako se je ustavila stvar znova na mrtvi točki
Pogovori in posvetovanja pa so se nadaljevali. Sešli so se Macdonald, Herriot, Štefani in Kellogg, ki so se posvetovali dve uri. Nato sta imela pogovor Herriot in Theunis, ki je bil med tem konfe-riral z Morganovim zastopnikom I.amon-tom. Francoski finančni minister Clemen-tel je ime) pogovor z ameriškim državnim tajnikom Mellonom. Svoje posvetovanje so imeli tudi bankirji. Istotako se shajajo tudi komisije in pododseki. — Danes in jutri bo imela konferenca odmor. Njeni člani se udeleže velike pomorske smotre v Spitheadu, na kateri bo sodelovalo 150 britanskih vojnih ladij.
Omejitev programa konference.
London, 26. julija. Macdonald in Herriot sta se sporazumela, da se delo konference omeji na sledeče točke: 1, gospodarska in vojaška izpraznitev Poruhrja; 2. izpraznitev kolinskega mostišča po Angležih, ki zapade v januarju; 3. individualna sankcijska pravica posameznih držav; 4. nadaljna služba francoskih in belgijskih železničarjev v Porenju,
Program tretje plenarne seje.
London, 26. julija.. Na včerajšnjem svojem sestanku so načelniki delegacij sklenili, da bo prihodnja plenarna seja dne 28. t. m. Na dnevnem redu bo predvsem juristično poročilo glede povabila Nemčiji, da se udeleži pogajanj, ne da bi se pri tem kršila verzajska pogodba. Na vrsto pride tudi poročilo druge komisije, ki jc bilo v komisiji soglasno sprejeto. Ne pride pa na dnevni red vprašanje o vojaški izpraznitvi Poruhrja (tega vprašanja Dawesov načrt ne obravnava, pač pa določa,. da se podpisniki obvezujejo, da nemškega gospodarstva ne bo ovirala nobena tuja organizacija, izvzemši v pogodbi predvidene kontrole), kakor tudi ne vprašanje o permanenci 4000 francosko-belgijskih železničarjev v Porenju.
Za direktni sporazum med Francijo in Nemčijo.
London, 26. julija. Načelniki delegacij so včeraj pooblastili Macdonalda, da kot predsednik konference poluradno obvesti nemškega poslanika v Londonu, naj sporoči v J3erliri, da pripravijo delegacijo, ki bo mogla nemudoma odpotovati v Lon-
don, kakor hitro dobi vabilo, S tem se začenja tretja faza konference, ki naj dovede do direktnega sporazuma med Francijo in Nemčijo in preseka gordijski vozel z bankirji.
Nova bančna skupina?
London, 26. julija. Predsednik Angleške banke, Norman, je izjavil, da je pripravljen izvesti nemško posojilo temeljem novega anglcško-francoskega predloga.
Vtisi o konferenci.
London, 26. julija. (Izv.) Splošen vtis o konfcrenci je, da bo uspela. Konferenca
je glavno delo že končala. Politična vprašanja, ki so z reparacijami v zvezi, bodo rešena verjetno tekom osmih dni.
London, 26. julija. (Izv.) Ameriški državni tajnik Hughes odpotuje prihodnji teden v Pariz.
Pariz, 26. julija. (Izv.) -Ere.Nouvelle« poroča, da bo Macdonald prihodnji teden ofičielnc predlagal londonski konferenci, naj Francija Poruhrje izprazni.
Nemške železnice.
London, 26. julija. (Izv.) Organizacijski komite za osnovo nove nemške železniške družbe, ki bo prevzela v svojo oskrbo vse nemške državne železnice, je včeraj dokončal svoje delo. Komite se je dogovoril o vseh potankostih nove organizacije. Ncva družba bo ena največjih na svetu. V njeni službi bo stalo okoli 700 tisoč uradnikov in nameščencev.
Angisško-ruska trgovinska
London, 26. julija. Uspeh angleško-ruskih pogajanj se je skrčil na inalopo-membno trgovinsko pogodbo, ki re le malo razlikuje od dosedanje ter ima le namen, da za nadaljno leto interimistično uredi arigleško-ruske odnošaje. Angliji priznava pogodba največje ugodnosti ter svobodno udejstvovanje v Rusiji. Rusija se zadovoljuje s trimilijonskim pasom v obalnih vodah. Razen tega obsega pogodba obojestransko obvezo, da se opusti vsaka propaganda. Perzijsko vprašanje in vprašanje Daljnega Vzhoda, dalje vprašanje dolgov in kompenzacij ostanejo nerešena. Pač pa je Anglija ukinila čl. 10. stare pogodbe, tako da more sedaj sovjetska vlada zahtevati izplačilo denarjev, ki jih ie bila v Londonu deponirala bivša ruska vlada. (Gre za 10 milijonov funtov.) Pogodba se podpiše po priliki začetkom avgusta.
SVOBODA TISKA V ITALIJI.
Rim, 26. julija. (Izv.) Tu se je ustanovil »Odbor za svobodo tiska«. V njem so zastopani opozicionalni listi: »Popolo«, »Cor-riere della Sera«, »Mondo", »Voce« Repu-blicana«, »Avanti«, »Giustizia«, »Starapa«, »II Lavoro«, »Roma« in »La Basilicata«. Odbor je sklenil, da bodo listi nadaljevali boj proti omejevanju tiskovne svobode; predpisom tiskovnega odloka se bodo listi prilagodili le iz nuje. Resolucija proglaša zadnje tiskovne odloke za protipostavne in nedopustne.
Fašistovski časnikarski sindikat je pa sklenil izjavo, v kateri vladne odredbe proti tisku odobrava.
ODOBREN ANGLEŠKI državni proRAČUN.
London, 26. julija. (Izv.) Parlament je odobril v tretjem branju državni proračun s 326 proti 139 glasovi.
GREY IN ROBERT CECIL ZA ZVEZO NARODOV.
London, 26. julija. Lord Grey in lord Robert Cecil sta v zgornji zbornici pro-
testirala proti angleški noti na Zvezo na rodov, v kateri Anglija odklanja medse bojno garancijsko pogodbo, ki jo je izdela razorožitveni odsek Zveze narodov. Obi govornika sta zastopala stališče, da se mii ne da zagotoviti izven Zveze narodov Grey je obžaloval, da ni došlo do angleško ameriško-francoskega garancijskega pakta
Italija razlaščsije našo
i
■
Rim, 26.; julija. Včeraj 25. t. m. je poel,
dr. Engelbert Besednjak vložil na ministrskega predsednika, na ministra zunanjih zadev, vojne in mornarice, notranjega ministra, na ministra javnih del in pravde interpelacijo radi kr. odloka z dne 23. maja 1924 št. 11.112 o pravni ureditvi lastnine v obmejnih krajih novih pokrajin, ki ga je objavila sGazetta Ufficiale« z dne 23. julija 1924. Kr. cdlok določa skoraj za vse nepremično premoženje novih pokrajin izjemne pravne odredbe, po katerih je v krajih takozvane cone A. prepovedano započeti karšnakoli dela, kakor dovrševa-nje zgradb, cest, napeljava vodovodov, železnic, elektraren itd. Prepovedano je nadalje vsako izkopavanje, vsaka uporaba podzemeljskih jam in izdolbin, sleherno nakopičevanje zemlje, zvišanje stavb in vsako delno sekanje gozdov brez predhodnega dovoljenja vojaške oblasti. Dovoljenje se sme izdati le pod pogojem, tla se prizadeta stranka obveže porušiti na vsako zahtevo izvršena dela, kar se mora zabeležiti v zemljiško knjigo.
Razventega ima vojaška oblast pravico zaukazati razrušitev obstoječih zgradb v prvem pasu in vršiti na tem ozemlju nad nepremičninami stalno nadzorstvo.
Vsak popolni ali delni odstop lastnine, vse pogodbe, s katerimi se dajejo v izkoriščanje, v uporabo, v stalno bivanje ali v zakup, sploh vse pogodbe, s katerimi se na kakršnikoli način prenaša posest ali najemninska pogodba, se mora predložiti v potrdilo pr efektu pokrajine.
Prefekt odloči o zadevni prošnji skupno z vojaško oblastjo v teku treh mesecev, Ako se prošnjo odbije, ni potrebno, da prefektura navede utemeljitev odklona.
Na zemlji takozvane cone B, V katero spadajo vse občine tridentinske, istrske in tržaške pokrajine (z izjemo Trsta in Milj) ter skoro VSe občine goriške dežele, ki niso naštete v coni A, je dana vojaški oblasti pravica, da prepove izvršitev vsakega dela, s katerim se spreminja lastninsko razmerje nepremičnin, ali pa da naloži ustrankam gotove pogoje.
Predhodno dovoljenje je potrebno le za zgradbo velikih industrijskih naprav, za zidanje cest itd.
V obeh pasovih, to se pravi skoro v vseh občinah novih pokrajin, ima na ta način vojaška oblast pravico, cla razlasti premoženje državljanov.
Podpisani želi vedeti, iz kakšnih vzrokov se ustanavlja v novih pokrajinah to izjemno pravno stanje, s katerim se kršijo temeljne svoboščine, zagotovljene državljanom kraljevine po ustavnih zakonih vzete prirodne pravice tamošnjega ljudstva.
Vprašam, iz kakšnih razlogov je vlada izdala odlok, ki ni le v nasprotju z ustavnimi zakoni; temveč tudi z določili mednarodnega prava, glasom katerega ni dovoljeno niti vojujoči se državi, ki zasede tujo zemljo, lastiti se lastninske pravice civilnega prebivalstva. Zlobni in nasilni odlok je tem hujši, ker njegova krivična in grabežljiva določila ne zadevajo tujega prebivalstva, med katero je udrla sovražna
Planet Mart v zemeljski bližini.
Premičnice ali planetje ne krožijo krog solnca v pravilnih krogih, temveč v pakrogih ali elipsah in solnce ne stoji ravno v sredini pakroga, temveč nekoliko od tega odmaknjen v gorišču elipse. Srednja razdalja zemlje od solnca znaša približno 149,500.000 lan, toda ta razdalja se menja od največ 151 milijonov km, do najmanj 146.5 milijonov km. Naš bližnji sosed Mart kroži v mnogo bolj zategnjeni elipsi krog solnca. Dočim znaša njegova srednja razdalja od solnca 228 milijonov km, se on oddalji od solnca najbolj na 249 milijonov km in se mu tudi približa 206.4 milijone km. Tekom let se primeri slučaj, da se nahajata Mart in zemlja istočasno na eni strani solnca, in sicer zemlja v največji razdalji od solnca, Mart pa v njegovi bližini, tedaj se Mart in zemlja drug drugemu najbolj približata. Tak slučaj se ponavlja približno vsakih 80 let. Letošnje leto meseca julija in deloma avgusta je nastopil ta slučaj, ko se Mart približa zemlji na 57 milijonov km. Seveda je ta razdalja še zelo velika, železniški vlak bi potreboval za to 750 let, toda v razmerju s svetovnimi razdaljami smatramo to že kot veliko bližino. Le Venera se nam približa nekoliko bolj, kar je pa za nas brezpomembno, ker nam kaže svojo temno stran in je vsled tega ne moremo opazovati. Ugodna lega in bližina Marta je vzrok, da so se zvezdo-
znanci z njim, oziroma z opazovanjem njegovega površja bolj skrbno pečali, kot s Katero drugo premičnico.
Mart je dosti manjši, kot naša zemlja, dočim znaša ekvutorijalni premer naše zemlje 12.756 km, ima Mart samo 6900 km, vsebina znaša šestino zemeljske vsebine.
Ako Mart opazujemo z dobrim dal jnogledom, opazimo na njegovem površju razne bolj ali manj jasne pege in lise, katere se od časa iznajdbe daljnogleda niso spremenile. Poleg teh stalnih peg se opažate na obeh tečajih bele lise, ki se pa tekom časa spreminjajo, včasih narastejo, potem zopet preminejo. Nekateri opazovalci hočejo iz tega sklepati, da so bolj temne pege na Martu, slično kakor na zemlji, morja in suha zemlja, bele lise na tečajih pa sneg in led, kateri v poletnem času skopni, pozimi pa zopet nastane. Trdijo tudi, da se na Martu nahaja ozračje, četudi je isto mnogo tanjše kakor na zemlji, a vodene pare — oblakov — še niso opazovali. Še bolj zagonetne so na Martu popolnoma ravne črte — kanali — ki vežejo razne pege in lise med seboj. Trdilo so je, da so to velikanski vodotoci, seveda umetno napravljeni. Tedaj bi morala biti na Martu razumna bitja, ki bi bila to napravila. Te črte se vidijo ob gotovih časih dvojnate. ki peljete vzporedno na 300 in več kilometrov daleč. Tudi širjava teh črt mora biti precej velika, kajti, da jih je možno s sedanjimi daljnogledi opaziti, mo-
rajo imeti vsaj 30 km širine. Na zemlji bi bilo s sedanjimi tehničnimi pripomočki nemogoče dovršiti kanale, ki bi se razprostirali v širini 30 km na stotine km daleč popolnoma premočrtno preko gora in ravnin. Prav tako je tudi dvomljivo, da bi Martovi prebivalci zamogli tako velikanska dela v toliki množini izvršiti.
Seveda so ta ugibanja večjidel izrodki človeške domišljije, katera si skuša doslej nedostopna vprašanja po svoje razložiti in prilagoditi zemeljskim razmeram. Da bi na Martu v resnici bivala živa bitja, našim zemeljskim podobna, zate nimamo do da nes še nobenih sigurnih dokazov in tudi znanstveno zvezdoslovje o tem ne razpravlja. Popolnoma nemogoče to ni, a vsekako bi morali bili organizmi drugačni, kakor na zemlji in tamošnjim razmeram, glede tanjšega ozračja, nižje temperature, in manjše svetlobe prilagodeni.
Tudi Mart ima dva meseca, Phobos in Deimos, ki sta pa tako majhna, da so ju odkrili šelo lefa 1877., ko so imeli že sedanje velikanske daljnoglede na razpolago. V primeri z našim mesecem- sta prava pritlikavca, kajti prvi ima samo kakih 10 km, drugi okoli 16 km v premeru (zemeljski mesec ima Si 73 km v premeru). Phobos je od sredine Marla oddaljen le 9190 km, od površja pa okoli G000 km ier kroži v 7.5 urah enkrat krog njega, torej obide Marta trikrat v enem dnevu. Doimos je oddaljen od središča Marlovega 23.900 km
ter potrebuje za en obtek malo nad 30 ur, dočim se Mart v 24 in pol urah zavrti enkrat krog svoje osi. Dan na Martu je torej za pol ure daljši kot na zemlji, za svoj obtek krog solnca potrebuje 1 leto in 322 dnL
Da hočejo zvezdoznaci letošno ugodno lego in največjo bližino Marta za opazovanje izrabiti, je samo ob sebi umevno. Več opazovališč se je postavilo na ugodnih postajah. V Švici so na gori Jungfrau v višini 3450 m priredili novo opazovališče, da bodo v čistem planinskem zraku mogli Marta opazovati. Amerikanci so baje na Mount Iiamilton v Kaliforniji priredili električno postajo za brezžični brzojav, s katerim hočejo poskusiti stik s prebivalci na Martu. Je li to istina, ali le kaliforniška »raca«, danes še ne vemo. Vsekako pa ni dvomiti, da bo letošnja ugodna lega Martova pripomogla k rešitvi marsikaterega vprašanja glede njegovega površja, in razkrila brez-dvoma eno ali drugo nejasnost.
Mart vzhaja sedaj lvoncem julija krog 9. ure zvečer na vzhodnem nebu iu je viden celo noč kot svetla, nekoliko rudečka-sta zvezda. Z boljčim daljnogledom, približno 100-kratno povečano, bi se dale opazovati tudi belkaste pege na tečajih. Za druge podrobnosti za »kanale« ali celo za opazovanje silno majhnih mesecev je pa treba največjih daljnogledov, kakoršni so le po zvezdarnah na razpolago.	S.
vojska, temveč svobodne državljane kraljevine Italije. Podpisani vpraša vojnega ministra, kakšne vojaške razloge si upa navesti v obrambo odloka, ki se ne izvršuje ob vseh obmejnih pokrajinah države, in zakaj ni isti v veljavi na meji proti Franciji.
Želim vedeti, ali se smatra, da je za državo v času miru in prijateljskih pogodb potrebno, da se izvršijo določila, ki so o tej stvari že v veljavi na ostalih, obmejnih mejah kraljevine. Potem želi znati, zakaj bodo nove pokrajine oropane velikega dela narodnega premoženja, ker je očitno, da izgube zemljišča na svoji vrednosti, ako se ne smejo svobodno ne prodajati, ne kupovati, ne dajati v najem, ne svobodno zidati itd. Jasno je tudi, da se uniči vrednost hiš, ako se sme v vsakem času uničiti in razlastiti, kar velja istotako za zemljišča.
Vprašam kraljevsko vlado, kako misli popraviti škodo, ki gre v desetine in stotine milijonov, s katero bo udarjeno prebivalstvo novih pokrajin. Imenovani odlok onemogočuje na tem ozemlju gospodarsko izmenjavo in davi vsak razvoj in napredek trgovine in industrije.
Podpisani želi vedeti, ali smatra vlada, da je v interesu ugleda in časti Italije, da se nemudoma ukine ta odlok. Podpisani želi pismšni odgovor. Rim, 25. julija 1924.
Dr. Engelbert Besednjak, poslanec rimskega parlamenta.
Turčija in sovjeti.
Nekdanjo prijateljstvo med Angoro in Moskvo je končano. Vse kaže, da se pripravlja na Kavkazu nova vojska. Odkar je izpraznila antanta Carigrad, Kemalova Turčija ni več toliko navezana na sovjetsko pomoč in je hidi pričela zatirati protidr-žavno delovanje komunistov v Turčiji. Angleži, ki nočejo izročiti mosulske petrolej-ske vrelce, so namignili Turkom, naj se odškodujejo na Kavkazu. Zdaj zapirajo boljševiki v Tiflisu in Erivanju turške agitatorje, ki delujejo med muslimanskim prebivalstvom. Sovjetsko časopisje odkrito piše, da bi Anglija rada ustvarila na Kavkazu »drugi Turkestan« — zijajočo rano, na kateri krvavi SSSR«. Vsled Brest-Li-tovskega mira je izgubila Rusija svoje kav-kaške trdnjave Kars in Ardagan, dobri del ruske Armenije in do 600.000 pravoslavnega ^nižinskega prebivalstva. Sedanja nesrečna državna meja je popolnoma odkrita napadom. Posebna komisija zastopnikov kavkaških republik in častnikov rdečega genera' _>ga štaba je ugotovila, kakor poročajo » rvestija«, da je strategično nujno pridobiti nazaj vsaj del Turčiji odstopljenega ozemlja z mestom Erzerumom. Zdaj je zbrana cela sovjetska kavkaSka armada v Armeniji. Trdnjava Batum je prenovljena in je dobila nove velike lopove iz Se-vastopola. Turki se tudi pripravljajo. V teli Anatoliji se je izvršila mobilizacija. Nemški častniki zopet utrjujejo sedanjo turško-sovjetsko mejo. Te mrzlične priprave napovedujejo oborožen spopad, ki si ga želita oba soseda.
Bled. Na dopis z Bleda v »Jutru« št 170, tjer se nekdo spodtika nad podrtinaml ška.r-pe blizu blejskega mostu, sledeče: Dotienik ima prav, da je cesta tu zaplankana ln preozka. Mi še pristavimo, da je celo nevarna in ni kras blejski okolici. Poprava jo torej nujno potrebna. Ni pa res, da bi bil temu kriv načelnik cestnega odbora in tudi no druge oblasti. Da se poprava ceste ne more izvršiti, temu je kriv graščak g. Iv. Kenda, sicer za vsak napredek Bleda silno vnet, ki pa cestnemu odboru ne proda za popravo ceste potrebnega sveta, dasiravno je to le - pašnik. Toliko za danes.
Trbovlje. — Razkrinkan slepar. Velika senzacija je bila za Trbovlje, ko se je zvedelo da se je po osmih letih vrnil iz ujetništva Janez Krevl, še večj^ razburjenje Je nastalo, ko mati, žena in najbližji sorodnild in sosedje Janeza niso hoteli spoznati, medtem ko so ga skoro vsi Trboveljčani priznali za pravega. Po obrazu mu je bil precej podoben, tudi mu je bilo znano precej podrobnosti iz domačega življenja in gospodarstva, a domači so le dvomili o njem. Krevljeva hiša je bila izpostavljena radi tega napadom in očitkom, najgrši napad je bil priobčen v >Jutru< — napisal ga je učitelj Kuhar po izjavi njegove hčerke Zlatice. — A resnica se je izkazala in Krev-Ijevi so dobili zadoščenje za bridke ure žalosti in strahu. Dozdevni Janez se je peljal s »bratom« Francetom v Savinjsko dolino, kjer so ga v Žalcu spoznali kot znanega tatu in goljufa in oddali v celjske zapore. Piše se pravilno Očko. Pripeljejo ga baje tudi v Trbovlje, da se dožene, s čegavo pomočjo mu je bilo mogoče toliko ljudi prevariti .
Trbovlje. Ker smo v dveh zadnjih številkah »Slovenca« malo popravili zakone, ki jih -adikali v Trbovljah v svojem glasilu •ski dom«, so nam gospodje v tretji .i Imenovanega lista odgovorili, da jih .amo pustiti pri miru. Pravijo, da nas tr-veljske klerikalce radi imajo, da pa jim no
da miru gospoda pri »Slovencu«. »Slovenski dom« bo pač vedel, da gospoda pri »Slovencu« uima takega velikega »rešpetlina«, da bi v Trbovlje gledala in poročala, kaj se tam godi, ampak da smo to mi trboveljski »klerikalci«. — Gospodje radikali pravijo, da živijo z nam v Trbovljah lepo po krščansko. To jim mi ne verjamemo, ker to govorijo samo navidezno. Na drugem meslu pa vedno go-.orijo in pišejo, kako dobro gospodari sedanji gerent v trboveljski občini. »Mi« s tem ne bomo in nočemo zagovarjati g. gerenta, ker smo proti vsakemu gerentstvu v naši občini, naj si bo že nastavljen od ene ali druge politične stranke. Sicer pa zahtevamo volitve, da se ne bo uničevalo občinsko premoženje od ljudi, ki niso zmožni pravega gospodarstva v občini. Ravno tako ga tudi niso bili zmožni radikali. Kako sijano so ti gospodarili, nam dokazujejo uradne revizije, kar povemo še enkrat. Na neizvedljive zakone, ki so napisani v vašem »glasilu« za občine, so vam smeje vsak, kdor vas pozna izza prejšnjih časov. Kaj ste pisali iu govorili takrat? In kaj danes? — Kar mi pišemo o vas,, ni nobeno kzivanje. pač pa se mi lahko spodtikamo nad tem, da pišete članke proti Orjuni, na drugi strani pa vaši pristaši Orjuno zagovarjejo. — Zagrozili ste nam, da boste rudarjem povedali naše grehe, sigurno pa je, da imajo rudarji večje zaupanje v nas nego v vas, ker ste enodnevničarji, ki svoje nazore menjate kar črez noč. Ko ste bili največji zagovorniki komunističnih idej, ste kričali zoper kapitalistični režim, ko pa niste s tem dosegli ste jo pa mahnili pod senco Pašičeve brade. Kam vodi ta vaša politika, povemo drugič. Samo nekaj bi še radi izvedeli iz naše občine. Kdo je kupil konje in kočijo na občinske stroške? Ali je bil to sedanji g. gerent? Ali g. Miha Koren, da se je lahko s svojim adjutantom Šuntajzom vozil na sestanke svojih vernih ovčic? Ljudje nekaj takega govorijo, menda bo le res. Sedaj se pa Miha in Jože zaletavata v to kočijo, ker služi drugim. Gotovo bi te kočije sedanji gerent ne kupil. Dokaz je to, da je bil že enkrat v Trbovljah in ni videl potrebe po nabavi kočije. Pa tudi o zadnji rudarski stavki se bomo še pomenili.
Mirna, To je treba oteti pozabljivosti. Koj pa takega? Lej no, mirenski farovž. To ti je unikum. Sem pa tja in tja in nazaj. Delajo ga, kakor Nos barko, uže petdeset let. I kak pa bo? Kakor babilonski stolp. Res stolp, pa kakšen! Podrtija od vrha do tal. Farovž se jim je podrl. Tega je uže tri mesece. Kaj pa zdaj? Težko odgovoriti. V bolečinah so. Pa v kakšnih, svobodni so, ne več sužnji. Da me boš razumel: Krščanstvo jim je sužnost Pravijo, da ne bo več suženjstva. In zdaj ta farovž, ta privesek suženjstva. Pa pogruntali so jo. Kako pa? PosluSaj, kaka Mi renči farovž večajo. Pa rsob, kar se še ni podrlo, bodo prezidali in poreko: »Glejte koliko sob imate, mesto treh jih bo šest.« Mi moramo pa verjeti, da prezidi ne vzemo nič prostora iu šest je več nego tri, kar je bilo treba dokazati. To pripovedujejo, da verujejo sami. Še gosposkam hočejo natveziti to modrost; zato jih obletavajo in jim dokazujejo, da je šest več nego tri, a mislimo, da jim ne bo nasedla. Župnik se trudi dokazati mirenskim naprednjakoru, da je to početje blazno, toda oni niso več sužnji, ampak osvobojeni. Pravijo, če ne bo prostora, naj gredo pa v krčme; zakaj imamo pa te? Ker pa je gosposka tu, ne moremo misliti, da bi zmagala ta modrost, zmagati morajo dejstva. Dejstva pa so ta: Mirenski farovž se je pred kakimi 200 leti prizidal, ker je bil premajhen, in še potem je bil premajhen. Gospodje so poleg iarovških morali rabiti še druge prostore, da so spravljali pridelke. — Zdaj ga pa večajo, da bo tretjino manjši in župnik bo več ko polovico pridelkov moral pustiti na cesti; kajti pri tem farovžu ni ničesar: ni vodnjaka, ni nobene kuhinje ne za ljudi ne za živali, ni nobenega stranišča, ni nobene drvarnice ne za župnika ne za kaplana, ne za mežnarja ,ni listnice ali šupe, ni kašče, ni prostora za premog ne za perutnino itd., kmetija pa velika. Pa porečeš, ali imajo na Mirni tudi kaplana? Vidim, ti Mirne ne poznaš. — Mirna je celo mesto. Ima tovarno, premogovnik, železnico, ringelšpil in kar še hočeš, to je mali Pariz. Samo dostojnega župnišča pa nima, ker je Mirna »napreden« kraj.
Is Tržiča smo dobili sledeči dopis: Z ozi-rom na tozadevne očitke ugotavljamo, da je v našem društvu tradicionalna navada, da se vsakemu novoizvoljenemu županu priredi ba-kljada. Ista se je priredila tudi leta 1912 takrat izvoljenemu županu gosp. Franc Ahači-ču, ki je pristaš SLS. Poleg tega še omenjamo, da je sedanji župan Ivan Lončar častni član našega gasilnega druStva. — Prostovoljno gasilno društvo v Tržiču.
Proslava petletnice osvsfoo-
Dne 12. avgusta leta 1919 je jugoslovanska vojska vkorakala v Prekmurje in zasedla ozemlje, ki ga jo Jugoslaviji bil prisodil vrhov nI svet v Parizu. Letos 12. avgusta potečo od takrat peto leto. Po tisočletnem narodnem rob stvu je zasijalo solnce svobode tudi v madžarski kraljevini živečim Slovencem, ki sc poprej skoraj zavedali niso, da so tudi oni eno in isto z brati tokraj Mure. Slovenski jezik, ki jo bil poprej zasramovan, je prišel do svoje časti in veljave iu danes ko se nnaiba h koncu
peto leto po osvoboditvi, danes že gospodujeta v Prekmurju slovenščina in slovenski živelj. Prej hlapec, sedaj gospodar, gospod na svoji zemlji! Spomin na dan, ko je naša slavna vojska zasedla Prekmurje, hočejo letos proslaviti prekmurski dobrovoljci, ki so se po prevratu pa do zasedbe Prekmurja z orožjem v roki borili za svobodo svoje ožje domovine.
Proslava se vrši v nedeljo, dne 10. avg. v Beltincih, narodno najbolj probujenem kraju v Prekmurju. Na predvečer, v soboto, dne 9. avgusta pa se vrši proslava v Murski Soboti, kjer leže na tamkajšnjem pokopališču trupla šest junakov-Hrvatov, ki so ob prvi zasedbi Prekmurja, dne 3. januarja 1919 padli v Murski Soboti.
Kdor nima slasti do Jedi, naj vzame Iran proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna ickarna v Zagrebu in ga dobite za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Dnevne novice.
—	Zahvala. Ob zlati maši,ki sem jo tiho obhajal pri Materi božji na Brezjah, sem prejel toliko čestitk, da mi je nemogoče na vse odgovarjati. Bodi mi toraj dovoljena tem potom vsem in vsakomu posebej izreči najtoplejšo zahvalo. V6e Vas ohranim v hvaležnem spominu in molim za Vas. —
P. Hugolin.
—	Občinske volitve na Jescnicah. Foro-čajo nam, da so na Jesenicah naenkrat občinske volitve odložene. 15. julija je bil termin za vlaganje list, toda glavarstvo je naenkrat vso stvar porinilo v nedoločen čas. Za vsakega, M pozna razmere je jasno od kod spet ta nepo-stavnost. Žerjav je nastavil Humra, dobrozna-nega iz afer na kolodvoru ob prevratu, in ta mora vendar nekaj časa vladati! Če pa bi bile brž volitve bi bila ta glorija tako kratka. Kaj koristi občine, kaj volivci, kaj zakon, Žerjav to je najvišja postava v Sloveniji in Humer prva na Jesenicah. Ta dva moža poznamo, saj sta oba imela neprijetnosti s sodišči, a kako da klecne pred njima okrajno glavarstvo! Kaj je pri nekaterih možeh res hrbtenica samo za to, da Žerjav po njej bije? — Odločno zahtevamo, da se volitve na Jesenicah vrše! Tiste, Id se dajo izrabljati proti zakonu in proti volji ljudstva si bomo temeljito zapomnili. To naj vedo za tiste dni, ko jih ne bo več komandiral Žerjav.
—	Na Pijsvi goriel je bil izvoljen za župana g. Jernej Jamnik, Gradišče, pristaš SLS.
—	Ljubljansko orlovsko okrožje priredi dne 3. avgusta pri D. M. v Polju celodnevno prireditev. Na taboru govori dr. A. Gos a r. Pri popoldanski telovadbi nastopijo telovadci prvič s simultanimi vajami. Vsi pohitite v krasno Polje in pokažite, da čutite z nami.
—	Smrtna kosa. V petek, dne 25. t m. je umrla v Zagrebu ga. Draga Svetina, roj. Orožen, soproga nadrevidenta drž. žel. v Zagrebu. Pogreb bo v pondeljek v Kamniku.
—	Mornariški dnevi Jadranske Straže na Bledu 2. in 3. avgusta. Z mrzlično pridnostjo se vrše predpriprave za slavnosti, ki bodo največje in najlepše, kar jih je Bled do sedaj videl. Vsaj počasti s tem Jadranska Straža svojega polu-ovitelja, prestolonaslednika, ki je letos prvič med nami na Bledu. Da je mogoče prisostvovati občinstvu v čimvečjem številu, je naprosil glavni odbor Jadranske Straže že-leznično upravo, da dovoli že v soboto poseben vlak iz Zagreba, ki bi prispel popoldne v Ljubljano in zvečer na Bled, kjer se bo vršil najlepši del slavnostnega sporeda t. j. veliki cvetlični korzo na bajno razsvetljenem jezeru. Izvedba razsvetljave, transparentov itd. dala so je v roke strokovnjakov — umetnikov. Slavnosti se otvorijo z 22 pozdravnimi streli pokrovitelj«. Podoknico izvaja naša Glasbe-na Matica. Po končanem sporedu na jezeru se vrši v zdraviliškem domu r e u n i j a v poljubnih toaletah. Drugi dan se vršijo različne tekme za prvenstvo Slovenije in pokale med temi pokal, katerega je poklonilo društvo »Putnik« Jadranski Straži za zmagovalca v stafetnih plavanjih. Pokal se izloži prihodnji teden v trgovini Magdič. Tudi za najlepše okrašene čolne pri svetličnem korzu bodo razpisane nagrade in darila. Jugoslovanski mornarji pa prirede na jezeru posebne vrsto iger in tekem. Zvečer je v kazino razdolitev nagrad in daril ter zabava z umetniškim sporedom. Izkaznice za znižano vožnjo se bodo izdajale, takoj ko dobi Jadranska Straža tozadevni odgovor od prometnega ministrstva, v pisarni Tourist-offica na Aleksandrovi cesti. Občinstvo se bo o tem še pravočasno obvestilo po časopisju iu s posebnim letakom v izložbenem oknu Tourist-offica. Poživljamo občinstvo, naj se udeleži teh velikih dni na Bledu, ki mu bodo ostali za vedno v najlepšem spominu. Opozarjamo občinstvo na tozadevne lepake, ki izidejo prihodnji teden na vseh koncih in krajih države.
—	Poziv na lastnike vrtov, nasadov in cvetličarjev v Sloveniji. Jadranska Straža priredi 2. in 3. avgusta t. 1. mornariške dneve na Bledu. Točka obsežnega programa je tudi cvetlični korzo na jezeru. Ker potrebujemo v svrho okrasitve čolnov mnogo cvetlic in zelenja, se obračamo na vas iastnike vrtov, nasadov in posebno na cvetličarje z uljudno prošnjo, da darujejo cvetlic in zelenja v kolikor večji množini. S posebno prošnjo se obračamo na Maribor. Darovalci izven Ljubljane naj
blagovolijo poslati svoje prispevke naravnost na občinski urad na Bled, oni iz Ljubljane in okolice pa na glavni odbor Jadranske Straže, Turjaški trg 3. II. do petka dopoldne, ker se popoldne s prvim vlakom prepeljejo na Bled.
—	Izprememba učnega načrta ln po-navljalni izpiti. Iz nekih časopisnih vesti so posneli učenci in njih roditelji, da jo g. minister prosvete žo izdal odlok, s katerim bi ukinil pouk latinskega in nemškega jezika v I. in II. razredu realnih gimnazij in da bi s tem odpadli tudi vsi pouavljalni izpiti if teh predmetov. Opozarjamo, da ministrstvo tega odloka šo ni podpisalo in da bodo morali učenci, katerim so bili dovoljeni pouavljalni izpiti iz omenjenih dvoh jezikov, isto prav tako redno polaprati kakor iz drugih predmetov tudi v tem slučaju, čo bo ministrstvo odredilo, da se latinščina in nemščina v prvih dveh razredih ne bosta poučevali. Sploh ostane vse, kar jo bilo učencem jav-ljcno pred počitnicami, v vsakem ozir« veljavno.
—	II. Artilerijska podolicirska šola hO
sprejela 1. oktobra 1924 1200 mladeničev za gojence. Prošnje za šolo kolekovane s 5 Din, je ireba poslati najdalje do 15. septembra L 1, preko pristojnih vojnih okrugov ali neposredno Komandantu II. Artilerijske podoficirske šole v Mariboru. Vsi pogoji so razvidni pri vsaki občini kakor tudi pri vsaki vojni komandi. Vsi pripravljeni kandidati morajo biti 25. septembra t. 1. v Mariboru v vojašnici Vojvode Putnika v Stritarjevi ulici, kjer se bo vršil zdravniški pregled. Za vožnjo v Maribor kakor tudi v slučaju nesprejema za vožnjo iz Maribora dobi vsak kandidat brezplačni vozni listek. — Pogoji za kandidate so: 1. da so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokažejo z domovnico ali občinskim potrdilom; 2. da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstnim listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada. 3< da so dovršili najmanje 4 razrede ljudske šole, kar dokažejo s šolskim spričevalom potrjenim od občinskega urada; 4. da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom potrjenim od občinskega urada; 5. da imajo za vsiop v šolo dovoljenje starišev ali varuhov, potrjeno od občinskega urada; 6. da so neoženjeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinska ga urada. Za kandidate iz kadra je razen tega še potrebno, da so dovršili rekrutske vežbe in da so priporočeni od komande, da niso v sodnijski preiskavi in da niso starejši od 23 let. — Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot podnaredniki-podoficirji po artilerijskilj' polkih, kjer služijo za nadaljno povišanje. Pripadnosti podoficirjev: Osnovna plača po službenih letih od 2400 do 8580 dinarjev letno: položajna plača po činu od 960 do 4200 dinarjev letno, a draginjska doklada po činu od 1080 do 2160 dinarjev in popolna oskrba (stanovanje, hrana in obleka). Gojenci z dovršenim 6 razredom gimnazije ali realke imajtf pravico oglasiti se za sprejem v Vojno Akademijo.
—	Tat pri orožnikih. Predrzen tat je vlo« mil v sobo orožnika Franceta Zupanca, ki stanuje poleg žandarmerijske učilnice na Fuži. nah pri Ljubljani. Tat je odnesel več obuval, perila in drugih potrebščin. En del ukradenega blaga je našel neki delavec na levem bregu Ljubljanice na Fužinah.
—	Nesreča. Sešek Vinico, vajenec pri mizarju Ažmanu v Kranju, si je na Krožni žag: skoraj popolnoma odrezal prste na levi roki Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
—	Rekord v brzini. Znameniti tekmec pri avto-vožnjah Eldridge iz Brooklanda na Angleškem, ki je 21. m. m. pri tekmi v Salt-burnn s Fiat-avtom dosegel svetovni rekord (kilometer v 16 sekundah), je dno 6. julija pri tekmi v Arpajonu z enakim avtom pra vozil v eni uri 236.314 km. Za tovarno Fiat je to znamenit dogodek.
—	Nevarna begunca. Iz kaznilnice v Li<-poglavi sta zopet pobegnila dva nevarna kaz njenca in sicer neki komaj 28 letni Nikola Klarič, doma iz Trnovca pri Varaždinu, ki je bil obsojen radi raznih tatvin iu vlomov na štiri leta ječe. Z njim je pobegnil še en njega vreden tovariš.
—	Velika tatvina dragocenosti. V Sarajevu je bilo vlomljeno v neko zlatarsko trgovino. Tat je odnesel več prstanov z briljanti, več uhanov in zapestnic v vrednosti preko sto tisoč dinarjev.
—	Žepar na sejmu. Na sejmišču v Metliki je bila ukradena posestniku Matiji Pezdircu iz Primostka iz notranjega levega žepa v suknjiču rumena usnjata denarnica, v kateri je imel mož 6 bankovcev po 1000 Din, ver bankovcev po 100, po 10 in po 1 Din in položnico davčnega urada, glasečo se na 650 Din.
—	Razno tatvine in vlomi. Od svojega gospodarja čevljarskega mojstra v Jurjevcu je pobegnil pomočnik Vek. Horšak, in mu je odnesel okrog 800 Din in pa puško repetirko z več naboji. Begunec je precej nasilen človek. — Glasom dopisa žendarmerije v Kamniku je izvabil neki Janez Koncilja, 26 let star, doma od Zlatega polja, veleposestniku Gregorju Konšeku 5000 Din gotovine in je pobegnil, kakor sumijo po njegovih opnzkah pred begom, v Švico aii na Francosko. — Elizabeti Iličevi v Grahovici je ukradel neki 16 letni potepe-nec nekaj perila in obleke, zlato double verižico in precejšnjo vsoto denarja. Iličeva tahr na videz dobro pozna. — V Jurjevskem dolu
je bilo vlomljeno pri posostniku Juriju čučku. Tat je odnesel i z omare rjavo usnjuto listnico, v kateri je bilo 11.000 Din gotovine, dalje je odnesel iz kašče 40 kg zaseke in vloženega mesa in pa 20 kg pšenične moke, tako da znaša škoda na poškodovanem pohištvu in na blagu okrog 14.000 Din. — Posestniku Martinu Uršiču je bilo ukradenih izpod kolarnice 5 različnih sekir, dlet, nožev in drugega ko-larskega orodja, katero je odnesel neki tuj velik moški v žaklju, katerega je tudi ukradel. Orodje je vreduo preko 800 Din. — V Slemenu pri Sv. Jurju sta vlomila dva vlomilca v stanovanje posestnika Ivana Krepka in sta odnesla dve srebrni uri z verižicama, lovsko dvocevko, srebrno ovratno verižico, nekaj perila, 700 Din gotovine v papirju, daljo pot tolarjev po pet kron, 15 po dve Kroni in 20 srebrnih kron. Po izpovedi sosedov sta bila vlomilca dva tujca, ki sta bežala v smeri proti avstrijski meji. — Trgovcu Karlu Sinku v Murski Soboti je bilo ukradeno kolo znamke >Steyer«, vredno 1500 Din.
SfaJerSiCS ROVŽCS?«
š Knozoškof dr. Andrej Karlin se je za
poletno dobo preselil v gradič Betnavo pri Mariboru.
š Volitve županov. Tajništvo SLS v Mariboru (Aleksandrova cesta 6) prav lepo prosi vse zaupnike SLS, da nemudoma poročajo iz vseh občin o izidu volitev županov in svetovalcev. Prosimo poročila tudi iz občin, kjer so bili izvoljeni nasprotniki za župana.
š Krekova mladina v Celju se zahvaljuje Izobraževalnemu društvu Sv. Križ na Slatini za darovanih 42 knjig po veleč. nadž. Francu Korošec. Posnemajte!
š CELJE. > Uprava Slovcnca, podružnica Celje« sprejema naročnino, inserate, posuirt-nice, društvene objave itd. vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne pri >Belem volu«, drugo uadstropje.
š Knjižnica kat. izobr. društva v Celju se sedaj nahaja v I. nadstropju hotela >Beli vol« in je odprta vsako nedeljo od 8. do 10. zjutraj in v četrtek od 6. do pol 8. popoldne. Knjižničar.
š šmarieta pri Rimskih Toplicah. — Naš
pismonoša je postal tako podjeten, da je začel med svojo službo izvrševati liberalno agitacijo. Predvsem je že tako, da med dostavljanjem časopisov napada naročnike, češ, sramota za vsako hišo, katera trpi ^Slovenca« pod svojo streho! Bomo videli!
š Mariborski drobiž. Nemška stranka sestavlja svojo kandidatno listo. Nosilec liste jo advokat dr. Orosel. Drug? kandidati so: Julij Glaser, Nasko, dr. Schmi-derer, Wolf, Pfrimer, dr. Franz, dr. Sche.r-banm, Neger,.Savost, Kiffmann, dr. Kieser, Birkmaier, Schell, Jeglitsch, Platzer, Scheid-bach, dr. Neuwirth, dr. Ipavitz, Spatzek itd. Lista bo nosila baje ime: meščansko-gospo-darska stranka. Agitacijo vodi »Deutscher Verein fiir Marburg und Umgebung«, ki ima svojo tajništev v advokatski pisarni dr. O. Orosla. Glavni agitator je stavbenik Julius Glaser. — Obolel je predsednik okrožnega sodišča g. Toplak. — Me-stua občina bo zgradila na posestvu mestnega kopališča večjo zgradbo za skladišča in delavnice mestnega električnega podjetja ter za stanovanja uslužbencev. — Razpisani sto pri mestnem magistratu dve mesti šolskih slug. — Dne 25. julija se je v Dravi blizu Kristianovega kopališča prekucnil čoln, v katerem sta dva mesarska pomočnika peljala po Dravi navzgor iz klavnice govejo kri v posebnih posodah. K sreči sta bila mesarja dobra plavača in sta se rešila in ujela tudi čoln. — Z delom pri podaljšanju Marijine ulico je mestni stavbeni urad gotov. Ulica so je izročila prometu dne 25. julija. -- V Gregorčičevi ulici je otvoril novo zobotohnično delavnico gosp. Rene Schwab, sin delikatesnega trgovca Josipa Schwaba v Gosposki ulici. — Danes, v nedeljo 27. julija se vrši v Ljudskem vrtu nogometna tekma med S. K. Maribor in sportisti beograjske vojne akademijo. — Delniška družba Škoda iz Plzna na Češkem je zopet poslala mestni občini ponudbo za zgradbo električne cestne železnico. S tramvajem bi se prevažalo tudi tovorno blago z obeh kolodvorov. — Te dni bodo v zvonarni Biihl vlivali zvonove (5) za baziliko Matere milosti. — Mestna plinarna je po mnogih ulicah demontirala plinove svetiljke, tako da vlada v postranskih ulicah prava egiptovska tema. Obljubljenih električnih svetilk pa še menda kmalu ne bo.
š Požrtvovalni kmetje. Za zgradbo novega mostu čez Dravo med Selnico in Rušami (nižje Fale) zbirajo kmetje les po vsem Pohorju. Odboru so jo posrečilo dobiti zagotovilo za toliko lesa, da je zgradba mostu zagotovljena. Upamo, da bo tudi gradbena direkcija šla podjetju na roko in bo za državni proračun za 1. 1925-26 stavila primerno svoto. Zgradbo mostu namerava prevzeti Ju gosi. luženersko podjetjo v Mariboru.
š Reka Mura je začela letošnjo spomlad v Apaški kotlini nižje Gornjega Cmu-reks v veliki množini odnašati rodovitne njive in travnike. Najbolj so prizadete občine Drobtinci, Konjišče in Aoače. Nemški
| poslanec Schauer so ne zmeni za to, dasi-ravno so ga občine prosilo za intervencijo. Ako ne bo država začela kmalu z rogulacij-skimi doli, bo v nevarnosti colo več hiš.
š Pri proslavi imendana Anic se je v Mariboru v Gregorčičevi ulici pripetil ve-sol iutermezo. V potok zvečer, torej na predvečer Aninega slavja, jo prišla mladi in brhki Anici v Gregorčičevi ulici družba mladih ljudi pod vodstvom Aničinega ljub-ljonca zapet podoknico. Komaj so odpeli prvo kitico, prihruml pod okno druga gruča mladih ljudi. Toj gruči je poveljeval drugi Aničiu ljubljenec. Torej dva tekmeca sta so istočasno našla pod oknom vsak s svojim zborom. Naenkrat jo bilo konec podoknico in obe gruči sta se zaooii prerekati in ob-delavati s pestmi in palicami. Oba tekmeca sta so osebno spoprijela iu eden jo odnesel težko buško. Ko so v smeri od Trga svobode prišli šotajoči vojaki, sta se gruči razkropili in Anica je ostala sama.
š Neznano kam jc izginil, kakor smo že poročali, gostilničar Zvonko Mesaric iz Selnice ob Dravi. Do sedaj ga še niso izsledili. Mesaric je bil svoj čas davčni uradnik v Ormožu. Bil jo odslovljon iz službe. Vsled svoje politične zagrizenosti je bil neznosen v vsaki družbi. Kdor se ni prišteval med demokrate, orjunce ali sokole, je bil v njegovih očeh element, ki ga je treba pobiti. A sreče ni imel. Ko je njegova nevesta izvedela, da je orjuuec in demokrat, mu je odpovedala. Njegova stara mati jo mora1! mnogokrat čutiti Zvoukovo prenapetost. Morala je od hiše. Zvonko je začel kot Sokol in Orjunec na debelo zapravljati premoženje. Ko so upniki pritisnili od vseli strani, je poprodal živino, premičnine in je z izkupičkom neznano kam izginil.
š Od doma je pobegnil 16 letni Janez Trunk, doma od Sv. Marjete pri Ptuju. Vzrok bega ni znan, fant je vzel seboj nekaj obleko in denarja.
š Neznan samomorilec. Na železniški progi Vuzenica blizu čuvajnice 35 £•<=* je vrgel pod mariborski vlak neki neznan moški in je obležal na mestu mrtev. Kurjač je videl samomorilca, ko je stal ob progi popolnoma mirno in držal klobuk v roki. Komaj 3 m pred strojem pa se je vrgel mož na progo. Truplo neznanega samomorilca so pokopali na pokopališču v Vuzenici. Mož je pred samomorom v gostilni Čresnik v Vuzenici zajutrkoval, nato je spisal v vidni razburjeni naglici pismo, katero je oddal lastnoročno na pošto in je odšel. Mož je okrog 30—40- let star, srednje močne postave, ima kostanjeve lase, angleško pristrižene brke, oblečen v temnomodro suknjo in črne hlače in je nosil plišast klobuk. Perilo in obleko je imel popolnoma novo.
š Za omejitev krošnjaronja. V raznih okrajih mariborske oblasti se je v zadnjem času krošnjarenje zelo razpaslo. Krošnjarji pa se ne omejujejo le na prekupčevanje s predmeti, ki so v smislu krošnjarskega patenta dovoljeni, marveč trgujejo v veliki meri tudi z drugim, na pr. manufakturnim blagom ali celo monopolnimi predmeti, ld so po večini vtihotapljeni čez bližnjo državno mejo ali pa tudi ukradeni. Ker tako krošnjarenje ne presega le okvira zakona, marveč se čuti ž njim legalno trgovstvo in obrtništvo tudi oškodovano, je izdal veliki župan mariborske oblasti vsem okrajnim glavarstvom potrebna navodila, da je v mariborski oblasti, čije glavarstva je v smislu § 11 krošnjarskega patenta smatrati za obmejne okraje, z vsemi zakonitimi sredstvi preprečiti zlorabo krošnjarenja, nastopiti proti krivcem v smislu zadevnih predpisov in omejiti izdajo novih krošnjarskih dovoljenj le na izredne in ozira vredne slučaje.
š Toplice Dobrna pri Celju. Občečloveški namen organizacije Rdečega križa je našel dne 19. julija 1924 iudi na Dobrni lep in dostojen odmev v prireditvi dobrnskega kra-javnega odbora, za kar gre v prvi vrsti hvala prireditvenemu odboru in požrtvovalnim so-delovalcern. Dan Rdečega križa na Dobrni je bil namenjen v prid ubožni šolski deci. V teku dneva je domača in letoviška deca prodajala cvetke ki znake. Pri večerni prireditvi pa so požrtvovalne dama, predvsem ga. dr. Treuz, ga. Gruičič, ga. Ristič, kakor tudi domače učiteljice stregle pri buffetu, za katerega so prostovoljno prispevali vrli domačini. Večerni koncert je v častnem številu zastopane zdraviliške goste in domačine popolnoma zadovoljil. G. upravitelj Jankovič je pozdravil goste in s kratkimi in prisrčnimi besedami pojasnil pomen prireditve. G. pukov-nik Ristič, član glavnega odbora Rdečega križa, je v markantnih potezah očrta! pomen in delovanje Rdečega križa. G, Vera Wesiak-Žigičeva jc krasno zapela dve pesmi, nakar je član vojaške godbe g. Pomajba precizno izvajal Weniawskega »Le-gendo«. G, dr. Kostič nas je v resnici zadivil s svojim krasnim in dovršenim petjem. Domači moški zbor je častno zastopal slovensko pesem in prisrčno je podal g. kaplan Hrastelj Vilharjevo: »Kam?« Na glasovirju je spremljal vse solotočke gosp. Krauth, profesor zagrebškega konzervatorija, z znano virtuoznostjo, Zdraviliška vojaška godba pa je podala dve koncertni točki v dovršeni obliki. — Dan Rdečega križa na Dobrni je v vRnkcm oziru izvrstno uspel, zakar izreka tukašnji krajevni odbor vsem, ki so sodelovali, prisrčno zahvalo. Njihovemu trudu se imamo zahvaliti, do je prireditev prinesla 7527 Din fiistetfa dobička.
Navodria m mSadins&a dneva v Mariboru.
Važno za udeležence In udeleženke Iz ljubljanske škofije. Dasi sta mladinska dneva v Mariboru, dekliški dau 9. in 10. avgusta t. 1., fantovski dan 23. in 24. avgusta t. L, najbolj prikladna za lnvantinsko škofijo — iz edinega razloga glede udeležbe in krajevnih prometnih prilik — sta vendar namenjena v som Slovencem brez razlike pokrajin, ki jih s tem vabimo k številni udeležbi. Udeleženci in udeleženke izven la-vantinske škofije naj pišejo po izkaznice, ki velja vsaka 6 Din, naravnost na Pripravljalni odbor za mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. Izkaznico upraviču-jejo vstop k vsem predavanjem, zborovanjem in slovesnostim, do znižano ceno stojišča pri gledališki predstavi in sedežev pri pozdravnem večeru, do brezplačnega stojišča pri orliški akademiji in orlovski javni telovadbi tor do polovične vozne cone na želoznici. Izkaznico mora imeti vsak udeleženec, vsaka udeleženka. V Ljubljani so izkaznice na razpolago pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, Orlovski in Orliški podzvezi, Ljudski dom in v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva (Ničman), Kopitarjeva ulica, in sicer od 27. avgusta t. 1. dalje. Tistim, ki naročijo izkaznica naravnost pri pripravljalnem odbora ni treba pošiljati denarja vnaprej, ker dobijo priloženo položnice. Za orio iz lavautin-ske škofije povdarjamo, da dobe izkaznice samo pri ž n p n i h uradih, na kakršnakoli druga naročila so pripravljalni odbor ne ozira.
Ob vsakem vremenu se vrše mladinski dnevi, nobeno deževje jih ne bo oviralo, ker je poskrbljeuo za prostore.
Znak mladinskih dnevov sta rdeči ci-klamon in bršljau, okitite se ž njima. Cikla-men nam označi stanovitnost, vztrajnost, ostani načelen, za kar si se odločil, vztrajaj in vzgajaj se v katoliškem načelu. Bršljan pa jo znak naše slovenske zavednosti, znamenje naših dedov za vsa poštena in dobra ljudska prava, znamenje družinske skupnosti, vaškega, domovinskega in državnega občestva.
Od osebe do osebe agitirajte za udeležbo na mladinskih dneh, pojasnjujte vsakemu njun namen. Zamisel mladinskih dni je tako plemenita, lepa in duha osvežujoča, da bi moral biti človek zelo zakrknjen, ako ne bi posvetil vsaj nekaj svojih moči zato. Je nekaj pristno domačega. Mladinski dnevi bodo prosti raznih žo običajnih prireditvenih na-vlak; značila pa jih bo priprostost, domačnost, česar v naših časih pogrešamo. Govorili in razumeli se bomo od srca do srca, notranjo ganotje in doživljanje nas mora zajeti. Zato pa, fantje in dekleta, če ste še kaj korajžni, če ste res dekleta in fantje od fare, agitirajte za mladinska dneva, pridite nanje-
Primorske novice.
p Cigoji in Obljubki. »Goriška Straža« dne 24. t. m. se peča v uvodniku z neznosnimi razmerami v novih pokrajinah, ki so nastale vsled tega, ker upravna oblast ni iskala stika in razumevanja z ljudstvom, ampak je vse svoje delo oprla na kliko brezvestnih ljudi, ki brez vesti iščejo le svoje osebne koristi. »Straža« piše: »Smelo trdimo, da se upravlja danes naša dežsla na podlagi informacij nepoštenih, neznačajnih ljudi. Odstranjujejo se župani in razpuščajo se občinski sveti vsled informacij oseb, ki so prodali svoje poštenje za judežove groše; krivično informacije so povzročile našemu ljudstvu samo pi-i vojni odškodnini ogromno škodo: slovenskim obrtnikom so se odvzele koncesijo zaradi zavistnih in krivičnih ovadb; Izobraževalna društva so se preganjala, kor so jih prodani ovaduhi ovajali, da so proti-državna. Kdo naj preceni veliko materij alno škodo, ki jo je pretrpelo naše ljudstvo vsled tega krivičnega sistema!? Šo bolj pomembna je pa moralna škoda, ki jo jo rodil ta nečloveški sistem za državo in našo ljudstvo. Kaj pomoni za državo, če se poraja v našem ; ljudstvu zavest, da je izročeno vse njegovo materijalno in duševno premoženje ns milost in nemilost ljudem brez morale in broz vsakega čuta odgovornosti. V naši deželi je vsepolno ljudi slovenske in italijauske narodnosti, ki izpodkopujejo s svojim nečednim in ovaduškim delovanjem ves ugled do vladnih organov in do države samo. Popolnoma naravno je, da sodi ljudstvo upravo iu vladne organe po ljudeh, ki se jih krajevni vladni zastopniki poslužujejo pri svojem vladanju!? Danes pa pozna vsa naša dežela razno Cigojo, Obljubko, Lulike, Pctrovčiče itd.« — Tako -Straža«. Kar jc teh Cigojev in Obljubkov prišlo v Jugoslavijo, so šli v Orjuno.
p Slovenski učiteljiSčniki pred italijansko izpitno komisijo. Četrtoletnikl slovenskega učiteljišča v Tolminu so bili za polaganje zrelostnega inpito pozvani pred čisto italijansko 'izpitno komisijo v Tolmin. Vse podrobnosti o načinu in zahtevah izpita so dijaki zvedeli šele v Tolminu. Izpit .se je vršil izključno v ata-Hjanrkem jeziku, dasi velja učiteljišče v Tolminu kot slovensko. Ir. slovenščine dijakov sploh Izprašali niso! Niti slovenske naloge dijaki nipn dobili. Ker slem-enskim diiakom s slo-
venske šole italijanščina ni dosti gladko tekla, se jc komisija poslužila dveh tolmačev. Člani komisije so se obnašali skrajno brezobzirno, grobo, nekateri so se izpozabili tako daleč, da so se iz dijakov norčevali. Po vsem tem si je lahko misliti, v kakšnem duševnem stanju je bilo dijaštvo, ki je moralo čutiti, da ne stoji pred strogimi, toda vendar dobrohotnimi, objektivnimi izpraševalci, marveč pred nekakimi rablji. Tako ravnanje nasproti mladini lastne narodne manjšine pač ni kulturno. Naj se spomnijo nešteti italijanski odvetniki, zdravniki itd., ki so študirali po avstrijskih univerzah, posebno pa v Gradcu, s koliko brezprimerno dobrohotnostjo so z njimi ravnali avstrijski profesorji pri izpitih. Morda bo kateri med njimi našel poguma, da ožigosa postopanje videmske komisije s slovenskimi dijaki in sopripomorc do tega, da se taka praksa enkrat za vselej konča.
p S Sv. Gore. »Goriška Slraža-r poroča* da sta prišla v samostan na Sv. Gori dva slovenska patra frančiškana: o. Sofronij in o Rupert, ki ostaneta stalno tamkaj.
p Nova cesta Idrija—Postojna. Ker je pO razmejitvi med Italijo iu našo državo ostal velik del ceste, ki veže Idrijo in Postojno — ln sicer od Hotedersice do Planine — na jugoslovanskem ozemlju, nameravajo sedaj Italijani zgraditi novo cestno zvezo pred Idrij > in Postojno. Nova cesta se odcepi od dosc danje ceste pri Godoviču ter teče skoraj ravni črti do Belskega, kjer se zveže na kri žišču med Studenim in Landoloin z že zgrajeno cesto, ki vodi preko Otoka v Postojno, Vsa cesta bo dolga približno 28 km; gradbeni stroški se cenijo na približno 2 milijona lir.
p Granata ubila tri otroke. Na Srednjem v občini Ajba na Kanalskem so se igrali trije otroci: Mirko Hvalica, Lojze Leban in Miha Klemenčič, na pašniku. Pri tem so zadeli na v zemljo zarito granato, ki se je razpočila ip popolnoma razmesarila vse tri otroke.
jagflslHo m cešSs® sssKrcs,
naSKToacrjj«!Se vzorce, cena tako ssjjofflna. nun?! ic blagovni otiidsiek
lj Somišljenike SLS v Ljubljani opozar* jamo, da so v tajništvu SLS za Ljubljano razgrnjeni volivni imeniki in prosimo, da vsak naš somišljenik iste pregleda ter se prepriča, če je pravilno vpisan. Pisarna SLS za Ljubljano posluje vsak dan od 5 do 7 popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Zato naj somišljeniki blagovolijo pregledati voliv- I ne imenike ob določenem času. Reldamacijsko postopanje traja le do 6. avgusta, zato je pre- I gled volivnih imenikov nujen, ker je potrebno, da izreklamiramo neopravičene volivce ter vpišemo upravičene, katere je mestni magistrat izpustil.
lj Za stolno župnijo se danes ob pol 5. uri ustanovi v Alojzijevišču v prostorih Krekove prosvete podružnica krščanske šole. Pridite vsi, ki Vam je na srcu blagor mladine, zlasti pa starši!
lj Komerz katoliškega dijaštva, ki se je
vršil včeraj zvečer v veliki dvorani^ Uniona«, je lepo uspel. Med gosti je zavzemal, prvo mesto, viharno pozdravljen, knezoško! dr. Anton B. Jeglič. Po številnih pozdravih in govorili se je komerz v najlepšem razpoloženju | zaključil.
lj Magistrat je bil svoj čas ukrenil, da mo« rajo hišni posestniki plačati za odvoz snega, ki pada z njihovih streh na ulico. To ne ravno preveč modro odredbo — saj plačamo za sna-ženje naših cest dovolj na drugih davkih in dokladah — smo že svoj čas kritizirali. Magistrat teh vsot tudi ni iztirjaval, dokler se ni pod g. Krejčijem iega zopet spomnil in poslal zdaj nekemu posestniku na Martinovo cesto tozadevno terjatev s pretnjo rubeži. Vprašamo, kako da magistrat meni nič tebi nič na-raSuna kar stotine dinarjev za lani s strehe padli sneg. ali ga je mar zmeril ali stehtal? Bi se pač moralo piej vprašati posestnika in predložiti račun, ne pa da se kar samovoljno diktira vsota, o kateri se ne ve, ali je upravičena in na kakšni podlagi so je izračunala. Najbolj pametno pa bi bilo, če bi se ta smešna odredba sploh razveljavila.
lj Promocija. Promoviran je bil dna 24.
t. m. na zagrebški univerzi za magistra farmacije g. Robert M u r m a y e r iz Ljubljane.
lj Uspehi nadaljnih preiskav proti lopovoma, ki sta bila aretirana kljub silnemu odporu na Celovški cesti v Šiški, so že do sedaj pokazali, da sta imela lopova precej obširen delokrog in da sta bila skrajno nevarna človeka. Pri nekem ljubljanskem pu-škurju so našli fromerjevo pištolo z več naboji, katero jo dal Klemen v popravilo. To jo bila velika sreča za pol. uradnika Žajdelo in stražnika, ki sta lopova aretirala. Kajti če bi bil Klemen oborožen takrat, s pištolo, bi sc aretacija gotovo ne bila izvršila broz večjih žrtov, kajti Klemen, ki jo tako nevaren in brezdušen lopov, bi se bil gotovo branil in morda tudi ubranil z orožjem aretaciji. Dalje so našli v nekem stanovanju, kjer je imel Klemen svoje skrivališče, kompletno novo obloko, uokaj perila in veo manjših potrebščin. V neki gozdni jami za Rožnikom colo zalogo raznega vlomilnega orodja, nekaj orožja, daljo več obleke, razne odejo za nočovanjo in pa or.tunke velike
Šunke to je one, kt je bila pred kratkim ukradena, kot smo ie poročali, v hotelu Bel-levui. Olede denarja, dobili so namreč pri njem 3000 Din, trdi zločinec, da je prislužil veliko denarja s tihotapstvom ua različnih mejah. Klemen je imel tudi neko žensko, ki je bila delj časa v njegovi družbi na pustolovskih pohodih, pa so jo pred kratkim aretirali. Tej ženski je poslal Klemeu kmalu po aretaciji v preiskovalni zapor dva para ncrvih čevljev m dva para navili nogavic. Morda je bil celo tako predrzen, da jo je sam obiskal v zaporu. Policija je uvedla na podlagi teh odkritij še obširnsjo preiskavo po deželi, ki gotovo tudi ne bo ostala broz uspeha. Vse to jasno kaže, da je imola policija to pot izredno srečno roko in je rešila mesto in deželo dveh skrajno nevarnih lopovov.
lj Umrli so v Ljubljani. Albin Štrukelj, sobni slikar, 2S slikar. — Ivana Kolar, bolniška sestra, 58 let. — Alojzija Valda, da-carjeva vdova, 62 let.
lj Pobegli slepar. V Ljubljani se je delj Časa držal neki Josip Zeuid, doma iz Med-borovnice pri Borovljah na Koroškem. Možakar se je pečal z raznimi posli in so ga smatrali delj časa za reelnega trgovca. Bil je nekaj časa natakar in se je pečal obenem s pre-kupovanjem kož, vsled česar je uatal-arstvo končno opustil, ker mu je trgovina s kožami nudila več in tudi mnogo lažjega zaslužka. Končno pa je opustil tudi to kupčijo in je nastopal kot posredovalec za naročila povečanih slik pri nekem zagrebškem fotografu. Kot tak pa se je pečal tudi z drugimi slučajnimi posli in je pir tej priliki poneveril Ivanu Kosovelu z Gline cel inventar za trgovino, vreden 10.000 Din, katerega je prodal in z Sonarjem neznano kam pobegnil.
lj Tatinski Bošnjak. Povodom nakupa stare obleke, s čemur se pečajo različni Bošnjaki, ki vedno številne je prihajajo k nam, je ukradel neki 35—40 letni barantač čevljarju Antonu Turšiču na Giincah par čevljev in polovico kože činega ševro usnja. Možakar je izvršil gotovo že več takih »kupčij r in se občinstvo pred takimi sumljivimi kramarji svari.
lj Tatvine v Ljubljani, Mariji Bizja-kovi, kmetici iz Jožice sta bili ukradeni na Marijinem trgu iz ročnega vozička dve posodi za prevažanje mleka, vredni 160 Din. — Na glavnem kolodvoru je bila ukradena po-
tovki iz Novega mesta Jožefi Ludviger iz voza III. razreda rjava Ekatlja, v katfcri jo imela sivorjavkast ženski plašč & svileno podlogo, vi-eden 2000 Din.
lj Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih 20 ram i h ovadb in sicer radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi prekoračenja policijsko ure 2, radi pasjega konttfmaca 2, radi razgrajanja 2, radi prer.topka obrtnega reda 2 in po eno radi nedostojnega vodenja.,' zglašsvalnih predpisov in radi poneverbe. — Aretirani pa so bili: Dragotin FilipiS radi splošnega suma. Ko so ga do-vedll na policijo, se je ugotovilo, da jo bil mož poslan s prisilnim potnim listom iz Celja v svojo domovinsko občino. Med vožnjo je izstopil v Ljubljani, ker je bil lačon in žejen. Šel je v auano Tišlerjevo gostilno v Kolodvorski ulici, kjer je napravil precejšnjo celi o in je pobegnil. Zdi eo, da mora biti precej nevaren tiček. Daljo so bili aretirani neki Peter Strniša radi tatvine, Franc Jakob radi poneverbo, Jakob Vinšek radi lahko telesne poškodba (samo v svrho ugotovitve), Marija Kralj radi tajno prostitucije, Ivan Medved radi postopanja in Franc Lampe radi beračenja.
lj Popravila v Mestu: klavnici. Mestni magistrat razpisuje oddajo ključavničarskih in pleskarskih dal za popravo mestne klavnice na Mesarski cesti. Proračuni, mere in podrobnosti so na razpelego v mestnem gospodarskem uradu vsak dan od 8.-2. ure popoldne. Ponudbe je vložili do 20. julija 1924 do 10. dopoldne v mestnem gospodarskem uradu.
lj lajava. Podpisani izjavljam, je r.?. občnem zboru Nsbavljalns zsdru^a drž. žel. uslužbencev dne 13. t. m. v Mestnem domu cd g. Pompe Rudolfa, postajenačeinika v Šmarju Sap, izrečena trditev, s katero je imel namen osumiti g. Poženela Valentina, prožnega nadzornika in tajnika zadruge, neresnična. Izjavljam, da g. Pompeju nikdar nisem omenil ali podal kakih dokazov za njegovo trditev, katerih tudi nisem nikdar imel. O poštenosti g. Pozanela in njegovi nesebični delavnosti v svojstvu tajnika pri omenjeni zadrugi, pa nisem nikdar najmanj dvomil niti tega proti komurkoli izjavil, ter izrekam g. PoSenelu mojo iskreno zahvalo za njegovo velikodušnost, da je na mojo prošnjo odstopil cd sodnij-skega postopanja proti meni. — Josip Fon, kretničar drž. žel. v Ljubljani.

Dr Joža Glonar:
Med številnimi publikacijami, ki so izšle v zadnjih letih in nas skušajo seznaniti z razmerami v naši kraljevini, zavzemajo publikacije naših inženjerjev. posebno, častno mesto. Inženjerji imajo svoje skupno »Udruže-nje«, ki obsega inženjerje vse države in ima vsako leto svojo glavno skupščino; povrh pa so organizirani še v lokalnih sekcijah. Te pokrajinske sekcije so uvedle vse pohvale vredno navado, da na občnem zboru udruže-nja pokažejo kako sliko iz svojega delokroga v podobi knjige. Tako je sarajevska sekcija rodala podroben opis Bosne in Hercegovine, dalmatin ' i pa udeležencem Splitske skupščine. Pctl 'iila na mizo podroben opis Dalmacije. Enako je nastala najnovejša publikacija: ^Vojvodina. Izdala novosadska sekcija Udruženja jugoslovenskih inžinjera i arhitekta o V. glavnoj skupštini Udruženja u Novom Sadu julija .1924. godine.« Ker so velike poplave in povodnii v pretečenih mesecih popolnoma absorbirale delovni čas hidrotehni-kov Vojvodine, svojih prispevkov za publikacijo niso mogli o pravem času pripraviti. Tako e izšel te publikacije samo I. del, ki prinaša na 256 straneh velikega formata opis Vojvodine po nje geografski in zgodovinski strani. Večina člankov, ki bodo obravnavali gospodarstvo in tehniko, bo lahko izšla šele v II. delu. Statistika nam kaže, da se je v Vojvodini prebitku slovenskega prebivalstva odprlo novo polje, danes je tam že okoli 8000 Slovencev; Jato podrobnejše opozorilo na ta opis Vojvodine v našem časopisu pač ne bo odveč.
V uvodnem članku o geografskem polo-iaju Vojvodine, ki ga je napisal Konstantin P. C v e j i <5, govori pisatelj o legi Vojvodina in nje pomembnosti za našo kraljevino. Vojvodina je najbolj gosto naseljena pokrajina naše države, ker ima na kvadratni km 70 prebivalcev (takoj za njo pride naša Slovenija s 65); brez nje bi relativna naseljenost cele naše kraljevine padla z 48 na 45. Ta ;osta naseljenost je plod visokega razvoja poljedelstva, trgovine in industrije, torej treh m vsako državo zelo važnih panog gospodarstva. — O hidrograliji in podnebju Vojvodine piše Pavle V u j e v i č, geološki pregled jo podal Bogdan P avlo v i č. Zgodovinski pregled Vojvodine je napisal Aleksa I v i č, o političnem in kulturnem pomenu Vojvodine pa je napisal nenavadno poučen članek Sta-noje Stkano je vič, profesor beograjske univerze. Nje pomen za srbstvo označi v sledečih uvodnih stavkih: »Vojvodina je zibelka moderne srbske kulture in civilizacije. Bila je tja v drugo polovico XIX. stol., dokler se ni fo Srbija okrepila, duševna voditeljica srbskega naroda. V* Vojvodini je nastala moderna srbska književnost v vseh njenih panogah. V Vojvodini so pognale prve kali srbske umet-
nosti in srbske znanosti. Vojvodina je največ pripomogla k intelektualnemu razvoju Srbije. V Vojvodini so se osnovale prve politične stranke, prvi politični li?ti in prvi časopisi. Vojvodina je za srbslco nacijonainb življenje storila več ko katerakoli druga srbska pokrajina, ona je do začetka XX. stol. dala srbskemu narodu največje število pisateljev, znanstvenikov in javnih delavcev. Vojvodina jo, kratko povedano, poleg Srbije storila največ, da se je ustvarila srbska kultura in moderno srbstvo, takšno, kakršnega je svet spoznal za časa zadnjih let«
Eden najzanimivejših člankov pa je etnografski pregled Vojvodine, ki ga je napisal Radivoj Simonovi č. Znano je, da je Vojvodina, kar se tiče narodnosti, ena najbolj pisanih in premeSanih pokrajin naše kraljevine. To pisano sliko je pisatelj razložil na ta način, da ^ podrobno opisal, kako so se priseljevali razni narodi v Vojvodino. Ob enem je podal zanimiv opis njihovega današnjega sUmja in karakteristike značaja posameznih narodov. Večino tvorijo Srbi in Hrvati (550.000), ostali pa si po številu sledijo v sledečem redu: Nem-ci350.000, Madžari 300.000, Romuni 50.000, Slovaki in 2idje po 40.000, Rusi in Cigani po 10.000. Fosebe se peča z zgodovino in značajem vojvodinskih Srbov. Slab ekonomski položaj je te Srbe tako oviral, da so med vsemi drugimi narodi Vojvodine najmanj napredovali, težko stoletno trpljenje je dalo njihovemu značaju razne slabe poteze. Velike regulirane naselbine so mnogo škodile, ker so kmetje začeli pijančevati in pohajkovati v društvu z gospodo in uradniki. Stare kneževske rodbine so se ponemčile in p.madžarile, trgovske p- mestih pa so kmalu degenerirale in izumrle. Pravih političnih voditeljev, ki 'oi razumeli, za kaj gre, niso lin rdi; njih voditelji so bili domači samouki, brez avtoritete pri oblastih in zaverovani samo v zunanjosti: vero in cerkev, stolpe in zvonove, svetnike in praznike, cirilico in koledar, v staro, davno minulo slavo. Rodoljubni, vztrajni in požrtvovalni Srbi so mnogo dosegli, vendar pa so se razvile pri njih tudi rasne slabe strani značaja, tako najprej občutljivost, ki prehaja v afektiranost, razdraženest in upornost. Za čast in poštenje mu ni nobena žrtev prevelika, toda ravno ta žrtvuje vse za razne nečimurne parade in-proda celo zemljo, da n. pr. lahko priredi gostijo ob poroki. Kmet in gospod sta lahkomiselna zapravljivca in nimata v ekonomskem boju nikdar rezervnega kapitala iu nikdar ne moreta nadlicitirati Nemca. Ker je nepripravljen, neprilagodljiv iu poln zaverovanosti v sebe samega, Srb mnogo trpi, kadar nastopijo gospodarske ali politične spremembo in ne zna izrabiti ugodne priložnosti. Da! strelja, zvoni, poje, gode in paradira, tujci stavijo fabrike, sekajo gozde, kopljejo p mog in kupujejo veleposestva. Ne enega ■ roda Srb ne zna asimilirati razen kako i sine Cincare, Grke, Romune. Boleare. Arm
ce in Cigane, ki pa ali hitro degenerirajo ali pa raso kvarijo. Romunska vas ni posrbljena ruti ena, pac pa je poruinunjen ves vzhouni Banat, ki je bil prod 300 leti še srbski. Enako prodirajo gospodarsko med Srbe Nemci; v skleuieuo nemško naselbino Srbi ne morejo prodreti, v sklenjene srbske pa prodirajo Nemci in Slovaki Pisatelj meni, da lahko vojvodinsko srbstvo reši samo dobra agrarna in socijalna politika.
Knjiga prinaša še članke o vojvodinskih šolah, srbskih samostanih'v Vojvodini, o pri-rodnih lepotah in turisiiki (najvišja točka Vojvodine leži 539 m nad morjem!), o poljedelstvu in narodnem gospodarstvu sploh, o svi-laretvu, gozdarstvu, lovu, o varstvu zoper poplave in melHorijaciji, o vodnih zadrugah. Številne in povečini u&pale sliko . ilustriraj') teket in so mnogo pripomogle, da je ta knjiga ena najzanimivejših publikacij o posameznih pokrajinah naše kraljevine.
• » .
pr Naše knjige. Prodajalna KTD. (prej H. Ničman) Ljubljana priporoča, naslednje knjige:
Josip Lavtižar: »V petih letih okrog
sveta«, Din 24; Pavel Perko: »Z naših gora*, Din 26; Fr. Bernilc: »Spolnuj zapovedi«, I knj. Din 20, U. knj. 30 Din; Dr. Mil-. Bru-rnat: fantom in dekletom »Kam?«, vezana 30 Din; Ant. Čadež: »Most v življenje«, 16 dinarjev;,, »5. Katoliški shod v Ljubljani« z lepimi ilustracijami, 60 Din; Silvln Sarden-ko: 'Dekliške pesmi«, 15 Din; Jož. Vole: »Hoka božja«, igrokaz v petih dejanjih (samo žen. vloge) 10 Din; »Življenje sv. fiubrl-ela« od Žal. M. B„ priredili ljublj. bogoslovoi, 14 D! n; Dr. M. Slavič: »Prekmurjc«, 5 Din; Dr. Mihael Opeka: »Brez vere«, 6 Din; »Za resnico«, 10 Din; »O dveh grehih«, 12 Din; »Za rt-tek in konec«, 16 Din; »Velika skriv-nojit«, IS Din; »O ljubezni«, 16 Din; »Kam greš, 10 Din; »Vstajenje duše«, 28 Din. v tisku je deveta knjiga »Mesto na gori«.
Po pošti stane vsaka kn jiga 1.50 Din več,
V interesu vsakega naročnika je, da. potom pošt. nakaznice naroči obenem ko pošlje denar, ker povzetje je petkrat višje.
»STENI
najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga:
Drogeriia A. K AN C — LJUBLJANA, Židovska uiica Stev. 1.
If

JL-J. /ti. tli.	V '■•ilDpfjjjU
! Kako se iotmt fjmmt Wml
Na drugem mestu poročamo o namenu Švicarjev, postaviti nogo na najvišji vrh svata. Voditelj angleške ekspedicije, podpolkovnik Norton, pripoveduje posebno o ovirah in težavah, ki nastajajo vsled pomanjkanja kisika. Težka pot in veter sta postranska stvar v primeri s tem, pa je veter v -Himalaji nekaj drugega kakor pri nas. Takoj, ko vsianemo, čutimo pomanjkanje kisika, zagreni nam vsako minuto, vpliva na tek in ua spanje, nam brani kajenje; oblačenje in slečonje je težko delo, prav tako, če zlezemo v spalno vrečo ali se dvignemo s stola. Izsuši nam vse vire moči in uduši vsako navdušenje. Vpliv višine raste z višino samo, merjeno v ravni črti. proti vrhu Mt Everesta. Lahko se zgodi, da v višini 8200 metrov enkrat dobro spiš, a ni verjetno, da se bo to večkrat ponovilo. Pa recimo, da smo enkrat zelo slabo spali- Zbudimo se, mraz strahovit. Termos-steklenica je zgubila zamašek; treba je torej tajati sneg, strašno opravilo, ki nam je v vseh visoko ležečih taboriščih vzelo ves čas. Tako priprosto se to sliši. Seveda spodaj je to lahko, a tu gori! V trenutku, ko pridemo do zunanjih vrat šotora, smo že popolnoma zmučeni. Usedemo se, dihamo in počivamo par minut v mrazu. Nato gremo naprej in napolnimo lonec s prahastim snegom. Stisnemo 0» « palcem, ta postane nenhčuten, lonec nam zdrkne iz rok in pace po bregu uoi, 15 metrov. Gremo ponj, pridemo nazaj, napolnimo ga in stopimo v šotor. Brez moči pademo na ležišče. Ne vemo, če bomo s krepkim dihanjem vsrkali toliko kisika, kolikor smo ga z delom izgubili. Morebiti smo v treh četrt ure ali pa v eni uri použili malo jedi, napolnili steklenico in obuii zmrznjene čevlje, a moč, ki smo jo porabili za ta čisto navadni opravek, bi zadostovala, da pridemo čez veČino alpskih višin. Pomikanje navzgor je silno počasno. Nad 8200 metri boš napravil komaj 20 korakov, pa boš že moral počiti, s komolci uprt na kolena, in sopsti. Le redkokdaj spraviš 30 korakov skupaj. Najmanj na vsakih 30 metrov se moraš za par minut usesti, da počiješ. Če se opotečeš, si velik revež. Misliš lahko, a volja mineva. Ravno najboljše, lastnosti; duševna sila in volja, da zmagamo, skoraj čisto oslabijo. Večno dihanje nas popolnoma izsuši. To izsu-šenje telesa je eden najvažnejših vzrokov neuspeha v velikih višinah.
V nekem drugem poročilu, z datumom 19. junija, pripoveduje Norton: Končne grobi je rongburškega ledenika v sredi med rongbur-škim samostanom in našim glavnim dolinskim taboriščem pomenjajo ono višinsko mejo, kier začenja postajati življenje neznosno; tukaj so vrata v pravo višinsko pokrajino. Pod njimi se razprostirajo solnčne visoke planote Tibeta, na njih so cvetlice, ptice in metulji in človek se veseli svojega življenja. Morda že čuti, da je kisika malo manj in da to ni prijetno, a resnega motenja ni. Nad onimi vratmi pa vlada absolutna višina v vsej svoji neizprosnosti. Z eno besedo: tukaj preneha vse veselje do življenja, vsak čut prijetnosti. Višina na meji znaša 4800 do 4900 metrov. Seveda je to meja ki jo določa subjektivni čut. A navedbe o njej se ne bodo razlikovale za več kakor 300 do 600 motrov. Rastline gredo še 600 metrov više a so zelo redke in le s težavo jih izslediš. V glavnem je pa tam gori samo mrtva skala, | sneg in led. In tedaj postane pomanjkanje lu-1 s;ka neznosno, v vsakem oziru in brez presledka. No moreš ne jesti in ne spati, ne kaditi in ne obleči se, vse to je velikanska mulca. Vsi viri energije so usahnili.
naselitev žletov v ffmsijl
Sovjetska vlada hočč> izvršiti star načrt m naseliti Žide na Krimu in severno od Krima v Ukrajini. Tiste žide namreč, ki se hočejo posvetiti poljedelstvu. Določila je 'o 100.000 desjatin sveta. 50.000 na Krimu,
0	v Ukrajini. V' slučaju, da bi se našel-dobro razvijale, bodo določili še vee
1	v ta namen. Skušnja pravi, da zado-: :0 100,000 desjatin za najmanj iMI.OOU ljudi.
Koliko ie des.iatina. o tem beri v dana-
šnjem Morda ne* veš« —.) Ne bodo pa dali Židom sveta kot koncesijo, temveč v prosto uporabo za nedoločen čas. Torej spet po-vratsk k zasebni lastnini. Severni Krim. js dežela pašnikov, zelenjave, cvetlic, tobaka itd. V najkrajšem času bodo naselitev naznanili.
Edina ovira je pomanjkanje sredstev za nakup poljedelskih strojev, stavbnega materiala za hiše, itd. Vlada hoče dovoliti posebne potne olajšave in najobsežnejše znižanje davkov, hoče posestva zastonj izmeriti in razdeliti ter napraviti arteške vodnjake. Ne more pa napraviti naselbin, ki bi bile takoj uporabljivo. Ustanovila se je pa neka družba in je pritegnila tudi tuji kapital, da se bo načrt izpeljal. Kakor hitro se bodo židje tam udomačili in se bodo dobro počutili, jim bo vlada na njih željo takoj dovolila avtonomijo.
—	Šestletni turist. V bližini Ammergaua na Bavarskem je gora Ettaler Mandl, precej težka plezalna tura. Oče šestletnega Lotarja Vogela in njegov brat sta turo napravila in sta občudovaje uživala lepi razgled, ko se prikaže pred njima mali Lotar. Slišal je bil, da je šel oče na goro, šel je za njim in ni nikomur nič povedal. Zadnjih sto fbetrov jo nrnv T>ns»'Vmn težkih", sicer so pritrjeni želez- , ne opore, a deček jih ni mogel uporabiti, ker so bile zanj predaleč narazen- Po vseh štirih je plezal od skale do skale.
—	Najbogatejši Kitajec umrl. Kitajski multimilijonar Ooi Tiong Ham je v Singaporo umrl, na srčni kapi. Na tej bolezni Kitajci sploh zelo trpijo. Nobeno ime ni bilo v Vzhodni Aziji tako znano kakor njegovo. Kdorkoli je prišel v Azijo, čeprav le za kratek čas, in je slišal o premoženju bogatašev, temu so prav gotovo povedali ime Oei Tionga kot tipičnega bogatega Kitajca. Njegovo bogastvo je postalo legendarično, govorica ga je napravila še bogatejšega in slednjič so govorili o več sto milijonih dolarjev. Prav take legende so se širile tudi o njegovi rodovini, o očetu, ki je začel premoženje zbirati, itd. Kljub vsemu pretiravanju ie bilo v pripovedovanju lepo zrno resnice. Premoženje Oei Tionga je izviralo večinoma iz sladkornih špekulacij; imel je več sladkornih tovarn, ki jih je združil v velik kartel. Imel je cele skupine hiš, ladje in trgovska podjetja, zlasti na Javi, imel je podružnice celo v Londonu. V zadnjih treh letih' ni prišel več iz Singapore ven. Rodovina njegova je bila zelo številna. Poleg prave žene je imel tudi stranske žene, kakor je to pri Kitajcih navada, a legitimna je bila samo ena. Neka njegova hčerka je bila poročen prvič z nekim Angležem, sedaj je pa žena znanega Wellingtona Koo, ki je zastopal Kitajsko v Londonu, je postal pozneje minister zunanjih zadev in jo sedaj v Pekingu. Oei Tiong Ham je umrl na dobrem glasu, ni delal sumljivih kupčij, ld so siccr v Aziji tako običajne. Poznal je samo delo in mu je bil dan zmeraj prekratek. Kakor pač vsem ljudem, ki dosti delajo.
—	Svetovni rekord v zračnem letu.
Francoska letavca Drouhin in Coupeist sta se z letalom obdržala v zraku celih 38 ur, ne da bi jima bilo treba pristati. Prekosila sta s tom dosedanji svetovni rekord Ameri-kancev Smitha in Richterja za 45 minut. Na drugi strani je pa Amerikanec Frank Weak izboljšal dosedanji svetovni rekord vodnega letala na 15 ur in 19 minut in se je peljal v tem času 1690 km daleč.
—	Dragocena najdba znamk. V nekem londonskem uradu so našli te dni v uradnem poročilu guvernerja države Novi Južui Wales v Avstraliji na kolonialno ministrstvo kose treh vrst znamk te države iz lota 1855. Cene so bile tele: oranžna barva 1 peni, modra dva, zelena tri, skrlatastoslva šest, rumena osem, rdeča 1 šiling. Zbirka je nekaj posebnega, zlasti redke so znamke za nsem ponijev. Znamke so izborno ohranjene. Skupno vrednost cenijo na t is ob funtov r.terlingov.
Rob. Košar:
Sladkarije vinskega mošta.
iV slabih letinah kakor n. pr. leta 1912, 1918, 1922 je sladkanje vinskega mošta potrebno, da se dobi za konzum sposobna pijača. Zato je stara avstrijska vinska postava z dne 12. IV. 1907 dovolila dodatek sladkorja, kajti § 5, ki je še danes v veljavi za Slovenijo, se glasi:
»Pridevek tehnično čistega trtnega in repnega sladkorja (potrošnega sladkorja) k vinu ali vinskemu moštu je dopuščen izvzem-ši v § 4 navedene primere, samo na pod-stavi dovolila, ki se samo od primera do primera da posameznim osebam ali ob slabih letinah celim občinam ali okolišem na kolka prosto prošnjo, ki naj se poda po dotičnem občinskem zastopu ali strokovni korporaciji (vinska aH kmetijska društva, kletarstvene zadruge itd.). To dovolilo daje posameznim občinam ali okolišu političnega oblastva politično oblastvo prve instance, če pa je dovolilo dati okolišu, ki sega na več političnih okrajev, politično deželno oblastvo«.
Razumni vinogradniki in vinske trgovine &o se v slabih letinah v izdatni meri posluževale dobrot § 5 vinske postave, akoravno je med nami zalibog še precej razširjeno mnenje, da je dodatek sladkorja proti poštenosti. V tem oziru bo treba naše vinogradnike poučiti, da ne storijo kaznjivega ali nepoštenega dejanja, ako nadomestijo v okviru zakona solnčne žarke s sladkorno peso. Ker še osnutek enotnega vinskega zakona, kakor ga je izdelala glasom časopisnih poročil trg. in obrtna zbornica v Zagrebu za kraljevino SHS ni obelodanjen, ne moremo reči, kako daleč ustreza vsem modernim zahtevam, vendar pa ne bo škodovalo, da si nekoliko ogledamo to vprašanje, ker tvori sladkanje vinskega mošta (drozge) velevažno točko vsake vinske postave in je v tem oziru mnogo razlike v posameznih državah. Italija n. pr. prepoveduje vsak dodatek sladkorja (člen I.) 1907 št 729. Nemška Avstrija izdeluje novo vinsko postavo, ki pride v kratkem že pred državno skupščino. Osnutek kaže, da se hoče princip slad-kanja obdržati, ker je potreben v severnih deželah, vendar pa je med starim avstrijskim zakonom in novim osnutkom velikanski razloček.
§ 10 osnutka pravi, da smejo a) vinogradniki sladkati svoj lastni pridelek, katere-80 nabrali v lastni občini ali v domačem vinskem okolišu brez vsakega oblastvenega dovoljenju; b) sladkanje je dovoljeno vino-gradnikum tudi za produkte izven občine ali vinskega okoliša toda a dovoljenjem politične oblasti prve instance (naša prešnja okrajna glavarstva; e) Nevinogradnikom je dovoljeno sladkanje s amo v občini ali vinskem okolišu y katerem se je vino pridelalo, toda z dovoljenjem politične oblasti prve instance.
Ta določila so povsem nova, kajti niti stari avstrijski zakon (§ 5) niti francoska ali nemška vinska posiava, ki tudi dovoljuje sladkanje vinskega mošta ne dela razločka glede sladkanja med vinogradniki in nevinogradni-ki. Tudi se ne dovoli nikomur sladkanje brez izrecnega dovoljenja, kakor določa to osnutek nove vinske postave Nem. Avstr. pod a). Nevinogradnikom je s točko c) sladkanje otež-bočeno, ker zahteva predlog, da se sme dodatek sladkorja izvršiti samo v tistem kraju, kjer se je vino pridelalo. Novi vinski zakon Nemške Avstrije ščiti vinogradnike, ter hoče korist sladkanja obrniti v njihov prid. Zato so si vinogradniki in vinski trgovci Nemške Avstrije hudo v laseh. Kako se bomo odločili v Jugoslaviji.
Novo je tudi določilo z ozirom na stari avstrijski zakon, da se sme sladkor pridejati samo od začetka trgatve do 30. novembra istega leta, pri čemur se sme vinski mošt izboljšati v toliko, da znaša največ 22 odstot. po klosterncuburški tehtnici (§ 10. I.) Stari zakon (§ 5) ni jemal nobenih tozadevnih določil niti glede časa sladkanja, niti glede najvišje izmere dodatka. (Seveda ni smel dodatek segati v območje desertnih vin.) Ogrski vinski zakon, ki še danes velja na Hrvatskem, v Medžimurju, Bački in Banatu pa določa v § 4 med drugim:
»Dodatek sladkorja je dovoljen samo pred končanim vrenjem in sicer v času od začetka trgatve do najdalje 30. novembra istega leta, na podlagi dovoljenja, katero izdajo zato pooblaščeni uradni organi v svrho, da se poviša v slabih letinah nizka stopnja sladkorja vsaj na ono stopnjo, ki odgovarja v danih okol-nostih normalnim letinam. Vsled tega mora oblast, ki daje dovoljenje za pridatek sladkorja, sama od slučaja do slučaja določiti množino, ki se sme dodati napovedani količini mošta. Nikdar pa ne smo oblast dovoliti, da hi se pridejalo moštu več kakor 4 kg sladkorja na 1 hl.c
Tu vidimo zopet velikanski razloček! — [Avstrijska -republika določa mejo za sladkanje po klošterneuburški tehtnici, Ogrska pa po — kilogramih. Za kaj se bomo odločili v Jugoslaviji? Kaj je boljše z ozirom na naše razmere? Recimo n. pr. da imamo mošt ki kaže (12 odstot. Po ogrski postavi ne smemo pridejati več kakor 4 kg sladkorja, s čemur bi ga zboljšali na 16 odstot, dočim bi ga smeli po avstrijskem osnutku zvišati na 22 odstot. torai pridelati približno 10 kg sladkorja. To so.
prindpijelna vprašanja, H segajo najgloblje v meso naših vinogradnikov in vinske trgovine. In ko se bo vzel osnutek našega enotnega vinskega zakona za Jugoslavijo v pre-tre«, se bo treba odločiti.
izjave našega finančnega ministra.
V	četrtek je objavil naš finančni minister izjavo sicer iz političnih in osebnih vzrokov (radi napadov listov), v kateri pa imamo marsikatere interesantne točke, ki bodo z ob-jektivno-gospodarskega stališča zanimale naše čitatelje.
V	vprašanju italijanskega posojila je izjavil naš finančni minister sledeče: Po informacijah, katere sem dobil z raznih strani, smo mogli tukaj konstatirati samo to, da so se vzajemni odnošaji obeh držav v toliko popravili, da bi bilo mogoče plasiranje posojila v Italiji, kar še pred letom ni bil slučaj. — Razen te teoretične možnosti ni ničesar konkretnega urejeno. Sploh ministrski svet še ni nobil nobene precizne niti konkretne ponudbe s kake strani.
O posojilu v Angliji pravi sledeče: V juniju je monopolska uprava sklenila posojilo na zastavljeni tobak v znesku 300.000 funtov šterlingov. Začela so se pogajanja najprvo z Angleži preko tuzemskih bank. Stavili so ponudbo tudi Švicarji (10 odstot letnih obresti in drugih stroškov). Angleži so pa nudili 9 in pol odstotka. Jasno je, da je bila sprejeta angleška ponudba. To posojilo je kratkoročno (na 6 mesecev).
O francoskem posojilu 100 milijonov fraankov pravi, da ga je dala po odobritvi parlamenta in senata francoska vlada za oboroževanje. Obrestna mera znaša 5 odstotkov, kurz al pari.
O kovanju denarja izjavlja, da se na to sploh ni mislilo, licitacije in oddaje na licitaciji tudi ni bilo.
Dolar in funt šterling.
Ravno sedaj se vrši v Londonu medzavez-niška konferenca o nemških reparacijah. V ospredje problemov te konference stopa sedaj boj med dolarjem in funtom šterlingom. S tem, da se je Amerika začela udeleževati reševanja nemškega reparacijskega problema, je ona samo dokumentirala suprematijo svojega dolarja nad angleškim funtom šterlingom. Kajti šlo je zato, ali naj se kot podlaga za novo nemško valuto vzame razmerje aine-a-ijsiiogo doiuFja j a ±±\j v ts /.late umike ali razmerje angleškega funta šterlinga. V tem oziru so Angleži prehiteli svoje ameriške tekmece s tem, da so že 13. marca t 1. ustanovili nemško zlato diskontno banko na podlagi funta šterlinga. Tej novi banki, ki naj bi postala nemška emisijska banka, je dala večji kredit Bank of England.
Sedaj so pa prišli Amerikanci in zahtevajo, da nova nemška emisijska banka bazira na dolarju. Kot najvažnejši razlog navdajo stabilnost dolarja v primeri s funtom šterlingom. Poleg tega je tudi funt šterling v primeri s predvojnim časom na svoji vrednosti zgubit Predvojna pariteta in notacija funta v New-yorku je bila 4.86 (dolarjev za funt), sedaj pa notira funt samo okoli 4.40 (dolarjev za funt šterling).
Amerikanci pravijo (kar je tudi res), da je kralj na denarnem trgu dolar. V Ameriki se nahaja za 4.4 milijarde dolarjev zlata, kar pomeni približno polovico vsega zlata na svetu. Suprematija Amerike v gospodarskem oziru je najbolj ilustrirana po tem dejstvu.
Vendar je pa dovolj razlogov, ld govore tudi za angleški funt šterling.
Geografski in organizacijsko - tehnični faktorji govore za pozicijo Anglije v svetovnem gospodarstvu. Treba je upoštevati, da je v svetovni trgovini Anglija prva država. V finančnem oziru ima Anglija za seboj stoletno izkušnjo. Angleški kapital je internacionalnej-ši kakor amerikanski. Pa tudi Amerika je in-teresirana na tem, da ostane prosperiteta Anglije, ker ji je slednja dolžna 4 milijarde dolarjev.
Boj je gigantski. Anglija se trudi s povečanjem bančnega diskonta pri Bank of England doseči zopet predvojno pariteto funta šterlinga. Sicer glede povišanja diskonta ni ničesar defiutivnega, vendar to stremljenje kaže da sprejema Anglija boj za svetovno finančno prvenstvo, ki so ga začeli \vashington-ski krogu
* * *
g Novosadska borza. Nova pšenica Din 390—400, stara pšenica Din 400, koruza Din 265—267.50, oves Din 300—330, moka bazis nulerca Din 560—600.
g Cene v Angliji in v Združenih državah. Indeksna številka se je v Angliji tekom 12. mesecev do 31. maja t. 1. dvignila od 133 na 177, med tem, ko so cene v Zdi-, državah v istem času padle od .167 na 156. Porast cen v Angliji znaša 13.4 odstot, padec cen v Združeni državah pa 7 odstotkov.
g Svetovna situacija trgovske mornarice. >Lloyd-s Shipping Register« poročajo, da je prišlo tekom enega leta H51 trgovskih ladij z 1,142.671 tonami, katerih se ne namerava nadomestiti, iz prometa. Angleška trgovska
mornarica je izgubila 130 ladij 8 160.020 tonami, Zdr. države pa v celoti 1,066.491 ton. Trgovska mornarica se je zmanjšala tudi v Franciji in Italiji, povečali pa sta mornarico Nemčija in Japonska.
g Ogrski predvojni dolgovi. Po raznih poročilih, ne pristaja ogrska vlada v nobenem slučaju na valorizacijo predvojnih dolgov ali posojiL
g Nemška »Rentenbankc se bo z novim zakonskim načrtom preosnovala vsled pomanjkanja kreditov v kreditni zavod. Pobudo za to preoanovo je dalo prusko finančno ministrstvo vsled težkoč placiranja hipote-kamih obligacij, ki jih je emitirala »Renten-bank-ac.
g Občni zbor. Prometna banka d. d. v Ljubljani izredni občni zbor dne 12. avgusta
3.924.
g Likvidacija. Posojilnice v Stični r. z. z n. z. je prešla v likvidacijo.
g Svetovna produkcija premoga. V 1. 1923 se je nakopalo na celem svetu 1 milijardo 184 milijonov ton premoga napram 1 milijardi 32 milijonom ton v 1. 1922, Predvojna svetovna produkcija premoga je znašala 1 milijardo 218 milijonov ton.
g Trgovska pogodba med Rusijo in Perzijo. Dne 3. t m. je bila sklenjena trgovska pogodba med Rusijo in Perzijo.
g Svoboden izvoz pšenice iz Poljske. Poljska vlada je, kakor posnemamo iz nove carinske tarife, ki je prejšnji teden stopila v veljavo, dovolila svoboden izvoz brez kakršnekoli carine.
g Žetveni izgledi na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da je zadnji čas trajajoča suša zelo škodila raznim žitaricam. Ravnotako je uničenih zelo mnogo vinogradov.
g Direktna paroplovna linija Sušak—Ju ž- ; na Amerika. Kakor poročajo iz Belgrada, se bo otvorila direktna paroplovna zveza med Su-šakom in Južno Ameriko.
g Trgovska pogodba s Španijo. Ker morajo naši izvozniki lesa izvažati radi španskih diferencialnih carin svoj les v Španijo kot italijansko blago, je predlagala naša vlada Španiji, da se naj začno pogajanja za sklep trgovske pogodbe.
g Konferenc o gospodarskem sveta. Kakor poročajo iz Belgrada, se bodo sestali predstavniki zagrebške in belgrajske trgovske zbornice v Rimskih Toplicah, da se pogovore o načrtu gospodarskega sveta.
g Trgovska pogodba s Češkoslovaško. — I Iz Prage poročajo: Med pomočnikom zunanjega ministra Gavrilovičem in ministrom Bene-šem so se vršila pogajanja glede pripravljanja k končnoveljavni trgovski pogodbi med Češkoslovaško in našo državo.
g Razstava v Vrbasu. V Vrbasu se vrši L obrtniška, trgovska in poljedelska razstava letos od 10. do 20. avgusta.
g Veliki vzorčni semenj v Pragi. Za veliki semenj v Pragi se prodajajo legitimacije pri vseh češkoslovaških konzulatih po 20 Din komad. Posetniki imajo 50 odstot. popusta na vseh državnih železnicah SHS, ter 30 odstot. popust na železnicah češkoslovaške republike. Legitimacija opravičuje tudi do takse prostega vizuma na potnem listu ter do proste vstopnine na semenj in v vse razstavne paviljone.
Cerkveni vestnik.
EVHARISTIČNI SHOD ZA LITIJSKO DEKANIJO.
bo v Šmartnem 9. in .10. avgusta t. 1. V soboto ob 7. zvečer bo govor in molitvena ura, v nedeljo zjutraj ob 5. govor in sv. maša pred Najsvetejšim, ob 10. na trgu pred cerkvijo sv. maša in dva evharistična govora. Popoldne ob 2. dva govora, procesija, blagoslov in zahvalna pesem. Isti dan bodo tudi zborovanja in sicer: za žene zjutraj ob 9., za dekleta in fante ob pol 12., za može ob g>. — Poživljamo vse župnije v dekaniji, da se v častnem številu udeleže proslave presv. Evharistije.
EVHARISTIČNI SHOD ZA VRHNIŠKO DEKANIJO
se vrši v dneh |16. in 17. avgusta na Vrhniki. Začetek je v soboto, 3.6. avgusta ob 4. uri popoldne v župni cerkvi sv. Pavla s prvim govorom in litanijami. O mraku je drugi govor in nato procesija k sv. Trojici. V nedeljo zjutraj je pobožnost pri sv. Pavlu samo za moške in istočasno z istim sporedom pri sv. Trojici samo za ženske. Ob 9. uri je v župni cerkvi slovesna sv. maša in slavnostni govor za vse. Ob 3. uri popoldne je zaključni govor in slovesna sklepna procesija.
Slavnostne govore bodo imeli vlč. gg. dr. p. Gvido Kant, p. Viktor Kopatin, stolni dekan Ignacij Nadrah in kanonik dr. Mihael Opeka.
Pevske zbore vseh župnij vrhniške deka-nije naprošamo, da se pripravijo z evharistič-nimi pesmimi, ld jih bodo pri procesiji peli za svojimi župnimi banderi; zlasti pa naj skrbijo, da bo znalo tudi vse ljudstvo peti himno »Povsod Boga«, ki jo zapojemo pri posvetitvi dekanije presv. Srcu Jezusovemu med procesijo na trgu.
Vsi verniki vrhniške dekanije pa mislite že sedaj na to, kako boste v čim večjem številu prišli na evharistični shod na Vrhniko.
Pripravljalni odbor.
* » •
c Duhovno vajo za učiteljice, bivše gojenke Lichtenturnoveea zavoda, se prično ravno
tam dne 9. avgusta ob 6. zvečer. Vodil jih bo č. g. L. šavelj, duhovnik M. D. Povabljene so pa tudi druge, ki niso bile gojenke tega zavoda.
Orlovski vestnik.
ORLOVSKI ODSEK V KRANJU priredi
ob 15 lotnlci odseka in blagoslovljenja pra* pora s sodelovanjem Kranjskega orlovskega okrožja v nedeljo, dne 10. avgusta 1924 velik
ORLOVSKI TABOR.
Po prihodn ljubljanskega vlaka ob tri četrt na osem zbiranje odsekov in formiranje sprevoda pred savskim mostom.
Ob pol 9. uri po Jelenovem klancu odhod k sv. maši pred Ljudski dom.
Ob 9. nri sv. maša, pridiga (govori stolni kanonik dr. Klinar), nato blagoslovljenje prapora, zabijanje žeblja, potem orlovski tabor in končno obhod po mestu.
Ob 3. uri popoldne na »Farovški loki« javna telovadba z naslednjim sporedom:
1.	Proste vajo članov za leto 1924.
2.	Proste vaj« članic za leto 1924.
3.	Mladi Orli: Vaje s palicami.
4.	Mladenko: Proste vaje za leto 1924
5.	Člani: Boks.
6.	Gojenke: Vaje z venčki.
7.	Naraščaj: Proste vaje za leto 1924
8.	Orodna telovadba.
9.	Zaključna skupina.
• • •
Jesenice: 3. avg. 1924. priredi Triglavsko orlovsko okrožje ob priliki, ko bodo blagoslovljeni trije prapori orlovskih odsekov na Jesenicah svojo letno prireditev. Ta priredi-: tev bo eden najlepših letošnjih orlovskih I nastopov. Skozi 14 dni že vrli bratje in sestre ravnajo teren za telovadili nastop. Na stotine rok se giblje večer za večerom na prostoru. Če bo vreme ugodno, bo prostor sigurno pripravljen. Zato pokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti pridnost jeseniških orlov, ki so se doslej vseposod udejstvovali in pomagali pri vseh uastopih po celi Sloveniji. Znamenito je, da so vsi trije prapori domače delo, kakor tudi krasni nastavki. Spored bo sledeči: V soboto, 2. avgusta ob 8. uri zvečer: Podoknica kumi-cam. — V nedeljo, 3. avgusta ob 9. uri dopoldne: Zbiranje pred Katoliškim delavskim domom; ob pol 10. uri odhod k sveti maši v slavnostnem sprevodu v krojih in narodnih nošah; ob 10. uri sveta maša in. blagoslovitev praporov po kanoniku dr. Tomaža Klinarju; ob polil, uri skušnja; ob 8. ari popoldan javna telovadba; ob pol 5. nri velik ljudski komerz. — Na svidenje pa Jesenicah!
Savinjsko orlovsko okrožje priredi v nedeljo 3. avgusta t. 1. »Orlovski dan« v Šmartnem na Paki.
Orlovski odsek v Hofedršici naznanja vsem okoliškim društvom, da se vrši dne 15. avgusta proslava 15 letnice njegovega obstojn in uljudno vabi vse k obilni udeležbi. Natan čni spored še naznanimo «
Učiteljski vestdk.
Kakor na Kranjskem, tako so tudi n, Štajerskem imenovani novi nadzorni1." Um i so pravzaprav samo tile: Ivan Tomk^č, ry-L učitelj v Mariboru; Leon Cepuder, \'ad'uč telj v Melincih — za Prekmurje; Franc Go lob, nadučitelj v Dol. Lendavi tudi za Prekmurje; Rudolf Me,neba za Prevalje in Ma renberg; Hinko Šumer za Šmarje in Rogatec Dosedanji nadzornik Fr. Fink je odstavljei vkljub vsem njegovim zmožnostim, delav nosti in občudovanja vredni obzirnosti d< naprednega učiteljstva. Kako bodo sprejel Prekmurci novo imenovana, ne vemo, vcm< pa to, da za Cvetkom ne bodo jokali. Sicer pa bi prekmursko ljudstvo in učiteljstvo že zaslužilo, da bi se bilo pri imenovanju okr. šol. nadzornikov mislilo nekoliko bolj na resnične potrebe ljudstva. Rdeča srajca Se ni zadostna kvalifikacija za okr. šol. nadzornika.
Ne gre jim v glavo. Nekateri novo« imenovani šolski nadzorniki še sami ue vedo, kako so pravzaprav prišli do take odlične časti. Saj se za kaj takega niti potegovali niso, pač pa so prosili za nadnčitelj-ska mesta v Ljubljani. Ljubljanski štab pa ima za ta mesta posebne izbrance, ki bi tem izvoljencem hodili na pot. In odrinili so jih v resnici na prav lep način.
Slaba garancija. S Toplic uajn poročajo: Novoimenovani nadzornik'Matko se je širokoustil: V našem okraju je 38 Slomškar-jev. Ostalo pa jih bo od vseh teh samo 8, za to garantiram. Gospod Matko, povem Vam, da na Vašo garancijo ne boste dobili kredita. Ste lahko uverjeni o tem. Kar je bilo zanič za »Slomškovo zvezo«, je že odpadlo in to je sedaj Vaše. Sicer pa jo šo odprto vprašanje, kako dolgo boste Vi obirali sad s podružnico »Slomškovo zveze«. Včasih ste kazali več previdnosti in uvidevnosti; škodila bi Vam gotovo ne tudi v novem položaju. Upam, da se razumemo.
Naznanila.
Frančiškanska prosveta ima v srede,, dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer redno odborov« sejo v navadnih prostorih. Navzočnost odbornikov obvezna! — Predsednik.
UnU luč.
Francoz F. Dussand v Parizu jo iznašel po petnajstletnem iskanju in prizadevanju j mrzlo luč. Za to iznajdbo, ld je najdalekosež-nejšega pomena, se zanima ves svet.
Ločiti luč od toplote, so že marsikateri učenjaki zaman poskušali. In vendar je narava sama rešila ta problem, na pr. pri kresnicah, pri žarečih glivicah, pri prcperelem lesu in pri nekaterih morskih živalih.
Pred kratkim je imel g. Dussand predavanje pred francoskimi učenjaki. Dejal je, da je luč izvor življenja, toplota pa izvor smrti. Napravil je sledeči poskus: mlado kal je postavil med mrzlo luč in izvor toplote j brez luči iu kal se je nagnila proti luči iu j ne proti toploti. Mi živimo med 0 in 50 stopinjami toplote. Če se od tega oddaljimo, začne našo telo trpeti, pri 100 stopinjah nad ali pod ničlo smo mrtvi.
Vseh svojih poskusov in rezulfcilov g. Dussand ni objavil, ker so med njimi taki, ki so rezervirani za ministrstvo vojne in mornarice.
Pokazal pa je med drugim siodeče: če se postavi katerikoli predmet — sad, metuljeva perut ali akvarel — pod žarnico mrzlo luči in se slika s pomočjo zrcala odbije na projicijsko platno, so prikaže v svojih najpe-strejših in najbolj živih barvah in to celo pri popolni dnevni svetlobi, tako močna je mrzla luč. S pomočjo posebnega dispozitiva, se to barve spreminjajo ali izginejo, tako da ostane samo risba, potem pa, če so hoče, se spet pokažejo barve.
Ta možnost projicirati oblike in barve bo naravnost ogromen prihranek za gledališko ravnatelje. Vsaka scenerija odpade, ozadje tvori belo projicijsko platno, na katerem bo dobro slikana in projicirana podoba dajala gledalcem popolno iluzijo. In sprememba scenerije bi trajala vsakokrat samo eno sekundo.
Se en drug poskus, ki je velike važnosti ta znanost in zdravilstvo: v popolnoma temnem prostoru postane neprodoren predmet, ki je postavljen pred mrzlo luč, tako prosojen, da človek lahko vidi skozi njega. Notranjost človeškega telesa se da tako brez vsa-:o škode bolje pregledati kot z Roentgenovimi žarki. Navadni neprodorni trdi predmeti izgledajo v mrzli luči kot prosojni dragulji. Kdo ve, kakšno korist bodo imele mineralogija in druge vede od iznajdbe g. Dussanda.
Pod upltvom mrzlih žarkov se vrše molekularne spremembe, ki se bi dale na nekak način imenovati prebujanje narave, razvoj mrtve stvari v neko drugo stanje.
G. Dussand je prišel do mrzle luči s pomočjo silno naglega zaporednega užiganja in ugaševanja elektrike in s pomočjo dispoziti-vov iz tungstena, snovi, o kateri mi navadni smrtniki res prav ničesar ne vemo.
VAŽNOST VITAMINOV V NAŠI PREHRANI.
Vitamini so organičn, dušik vsebujoča telesa, katerih sestava doslej ni znana. Za ohranitev zdravja ljudi in živali so ravno tako važni kakor hranila: beljakovina, maščoba in redilne soli, iz katerih se gradi telo in ki so viri moči.
Vitamini so rganična, dušik vsebujoča te-stlinali pod vplivom solnčne svetlobe; zato so prvovrstni viri moči. Zelo zmotno je mnenje, da so mes-> in jajca najboljša hranilna sredstva. Naravna živila: krompir, sočivje, solata in sadje vsebujejo veliko množino za življenje tako važnih vitaminov in kri tvorečih redilnih snovi.. Nasprotno pa živalski produkti — iz-vzeinši mleko — ob vsakdanjem uživanju niso živila, ampak nasladila, ker ne vsebujejo ni-kakih vitaminov, pač pa preveč beljakovine, razen tega pa škodljive mineralne soli, mrliške sirupe ter klice iker in črvov. Kdor torej trajno vživa v pretežni meri mesno hrano, se ne sme čuditi, da mu zdravje ni v redu, da se debeli, postaja okoren in težak. Napačno bi pa bilo, ako bi se hoteli oprijeti druge skrajnosti in postati vegetarijanci. Vsekakor izkoristimo sedanji letni čas in redno v pretežni meri vživajmo rastlinsko hrano, ki teb osvežuje in r dr.je novih življenskih sil.
O ŠKRLATNO RDE . BARVI.
Ni skoraj danes človeka na svetu, da bi ne imel čut ali smisel za to ali ono barvo, ali pa za barvo v splošnem. Radi tega jo kori-sano, da se malo seznanimo z zgodovino in sestavo barv, katerih imamo dvoje, to so naravne in umetne ali sintetične barve. Naravne barve so one, ki se jih pridobiva iz naravnih predmetov kakor školjk, živalic, rastlin itd. in so danes že po večini izpodrinjene od mnogo cenejših umetnih barv. Taka naravna barva je škrlatno rdeča barva, v kateri hočemo danes razpravljati.
Pod Škrlatno rdečo barvo si predstavlja vsakdo pač lepo svetlordečo barvo, kakor jo vidimo na slikah starih in srednjeveških cerkvenih dostojanstvenikov i' -''»v, ki so odeti s škrlatnimi plašči. Tet	. tako. škrlatno rdeča barva jo u* topa, rjavo-vijoličasta. Nemški prof' dlHnder jo z veliko težavo, ter iicur .rudom zbiral leta in leta na tisoče školjk, iz katerih je pridobil škr evo ter je natančno proučil nje l mično sestavino n pristnost. Na r>od preizkušenj se je
kmalu lahko na sintetičen, t. j. kemičen način pridelala škrlatna barva, ter so ž njo barvali blago in isto postavili na trg. Ker bi se pa tako barvano blago nikoli ne prodalo, iu to radi čudne, umazano tope, neprijetne barva, tega no delajo, posebno ker smo radi uporabe današnjih čistil in lepih umetnih barv tako razvajeni, da naravne barve ne bodo moglo nikoli z umetnimi tekmovati. In vendar se vprašamo, zakaj je bila Škrlatna barva najbolj priljubljena in najbolj nošena barva v starem in srednjem veku? S škrlatno barvo je bilo v tem času ravno tako, kakor danes z marsikaterim predmetom; bila je tako draga, da so jo lahko kupili le kralji in visoki dostojanstveniki. Široke maso so z začudenjem slišale o visokih cenah tega blaga, ter so škrlatno barvo povzdignili kot znak bogastva in blagostanja. In zakaj so bile cene tako visoke? S tem smo prispeli dc točke pridobivanja škrlatne barve. To je tako otežkočeno, da ji visoke cene popolnoma odgovarjajo. »Škrlatno rdeča školjka« se nahaja na obrežjih Sredozemskega morja, ter na zapadnih obrežjih centralne Amerike. Školjke se na najtežji način zbirajo po večini na morskem dnu. Potem so posuše in zdrobijo v prah; z alkoholom in etrom se izvleče barvna snov, ki izpade kot zlatorumeno zrnje, katero je v vodi neraztopljivo. Iz okrog 56.000 školjk se lahko pridobi le 1 gram barvaste snovi! Pri barvanju oksidira ta rumena snov v zeleno barvo, ter se spremeni sčasoma preko lepe škrlatno rdeče v vijoličasto rjavordeoo umazano barvo. Pri teh spremembah se razvije neprijeten vonj. Barva ima lastnost indiga, t j. prenaša dobro milo in kisline, nadalje vodo in luč, ne prenaša pa klora. Radi teh lastnosti je izgubila škrlatno rdeča barva v sedanjem času popolnoma svojo nekdanjo veljavo.
ZANESLJIVI USLUŽBENCL
Neki pariški bankir je prišel k lastniku druge banke in mu je izročil 50.000 frankov, predvojnih namreč. »Shrani mi ta denar za dva meseca, da pridem s potovanja nazaj,« mu je rekel.
»Dobro, jih bom spravil.« Navzoča eta bila pri oddaji denarja tudi dva višja bančna uradnika.
Po dveh mesecih pride bankir po svoj denar.
»Kakšen denar?« ga vpraša njegov prijatelj.
»No, onih petdeset tisoč frankov, ki sem ti jih dal shranit, preden sem odpotoval.«
»Gotovo se motiš. Jaz nič ne vem.«
»Pokliči tvoja dva prva uradnika, sta bila takrat zraven.«
»Dobro, kar prideta naj!«
Pokličejo ju. Vprašanje gospodarjevo: »Ali kaj vesta, da mi je ta gospod izročil pred dvema mesecema petdesettisoč frankov,«
Oba sta odločno odgovorila: »Nel«
Ko odideta, stopi lastnik banke k omari, vzame ven od prijatelja mu izročeni denar, mu ga da nazaj in mu reče, vsemu začudenemu: »Na, tu imaš denar nazaj. Sem hotel samo vedeti, če se smem na svoje ljudi zanesti, in sedaj vidim, da se smem. Oprosti mil«
VRNJENI POKLON.
V sedemletni vojski (1756—17631 sc se borili Prusi tudi s Saši in so vzeli saško mesto Leipzig (Lipsko). V gostilno »Kaffee-baum« je prišel pruski častnik. Tedaj je bila navada, da so sedeli gostje v gostilni pokriti; kdor je vstopil, se je v pozdrav odkril, gosti so mu pozdrav na tisti način vrnili nato so se pa vsi spet pokrili. Tudi pruski častnik se je odkril in prav tako gostje; le neki mlad gospod, ki je ravno biljardiral, ni odzdravil. Častnik mu je to zelo zameril in mu je rekel: »Kaj pa mislite, da sem, dragi moj gospod?« — »Dober častnik,« mu je odgovoril Sas. — »Vi ste pa tepec,« je dejal Prus. — »Prosim za odpuščanje, da sem prej tako tekel,« je odvrnil Sas, »mislim, da sva 3e oba zmotila.«
ŽIVALI JOKAJO.
Živali imajo vse aparate, da lahko jokajo, kakor se tudi lahko smejejo. Vsi jokajo, če so žalostni, konj, pes, slon, medved, podgana, osel, mula, jeleni, opice, govedo, velblod, ži-rafa. Jelen joka, če zasledovalcem ne more uteči, opice, če jih kdo žali in če se ni zgodilo, kar so hotele, itd. Ra-.hkdvalka gospa Burton pripoveduje, da je videla, kako so tekle solze po licih žejnih velblodov. Mula, ki se ji je zadri v nogo pet centimetrov dolg že-belj, je kazala na obrazu vse znake bolečine in obupa, in solze so ji tekle iz oči. Znani Li-vingsione pripoveduje, da je neka opica takoj začela jokati, če jo niso vzeli v naročje, kadar je hotela. Dr. Baerlage je sestrelil na Javi opico z drevesa, idladiča v objomu je umrla jokaje. S kroglo zadeto žirafo so našli jokajočo. Živa! čuti bolečino prav tako kakor človek. Zato nastane za nas leno navodilo: Ne trpinči živali, saj so ravno tako reve kakor si ti.
PRAVICA POMILOščENJA NA ŠPANSKEM.
Čc Španski kralj koga pomilosti, sc vrši še vse tako, kakor se je v davnih letih. Pred par tedni je imel odločiti, ali naj bosta dva morilca pomiloščena ali ne. Klečal je v kapeli in je molil. Vstonil ie papežev
mu je predložil proSnjo za pomiloščenje. Prošnja je bila okrašena s črnimi trakovi, ležala je pa na črnem krožniku. Nuncij je rekel: »Veličanstvo! Pravičnost je obsodila ta dva morilca na smrt. Ali jima hoče Vaše Veličanstvo odpustiti?« In kralj je odgovoril po predpisih ceremoniela, kakor je v svetem pismu: »Odpustim jima, da bo tudi meni odpuščeno.«
LAHEK POKLIC.
Stara ženica v angleški vasi je živela v borni koči. Naenkrat si je pa kupila lično hišico, in so jo radovedni sosedi vprašali, kako to. Rekla je, da jI je poslal denar sin, ki živi sedaj v Londonu in ima tam prav dobro in lahko službo. Kakšno službo pa? »Vsak dan gre dvakrat v cirkus in vtakne glavo v levovo žrelo. Drugega dela nima in je sicer ves dan prost. Kajne, kako lahko zasluži!«
IREC IN INDIJEC.
Dva Irca sta služila v angleški armadi v Indiji. Oddaljila sta se od armade, zgubila sta se in sta tavala sama naprej, a ne čisto skupaj. Pa zakliče eden: »Slišiš, Indijca sem ujel.«
»No, dobro, pa ga pripelji sem,« mu odgovori tovariš.
»Ja, ga ne morem.«
»No, ga pa pusti iu pridi sam sem.«
»Pa tudi no morem, la vrag me ne spusti.«
TIBETSKA MODROST.
J1. Išči prijateljev, kadar nimaš denarja; če takrat nobenega ne dobiš, nobenega nisi zaslužil.
2. Če si sam vrtnica, dovoli prijatelju, da sme biti oljkino drevo — to se pravi: ne precenjuj samega sebe —.
8. Imaš lahko več prijateljev, a samo eno dušo.
4.	Če hočeš vedeti, kako dišiš, ne smeš vprašati samo svojega lastnega nosu.
5.	Če si kladivo, ne moreš biti prijatelj orehovih lupin.
7.	Ne gre za to, koliko sovražnikov imaš, temveč za to, koga imaš za sovražnika.
8.	Najboljše, kar moreš dati Bogu, so tvoje misli.
9.	Kdor hoče loviti velike ribe, mora skrbeti za še večje ladje.
10.	Dežela, nad katero ne grmi, tudi rodovitnosti ne pozna.
11.	Ne svari sovražnika z besedami.
;12. Bitko dobi junak; kako jih moramo dobiti, to ve tudi norec.
13.	Kdor je zgubil pogum, naj vrže za njim še jezik.
14.	Če sam nase ne paziš, se boš težje spet našel, kakor boš pa našel ptico, ki je ušla.
15.	Pazi sam nase, pa si najbogatejši pastir.
16.	Ne boj se levovega rjovenja. Kača, ki te piči, ne rjove.
17.	Oljka ne prinese nobenega vrča s seboj na svet.
18. Ne jezimo se nad velblodovo grbo, dokler jahamo na njej.
19.	Komur je Bog namenil krono, temu ponuja vrag mir.
20.	Ne sadi krompirja, če hočeš žeti pšenico.
da je izbruhnila 27. julija 1.830 v Parizu revolucija, »julijska« imenovana:
da je 28. julija 1914 napovedala Avstro-Ogrska Srbiji vojsko:
da je 30. julija 1808 umrl Bismarck, oni diplomat, ki je Nemčijo svaril pred vojsko z Rusijo in pred vtikavanjem v balkanske zadeve;
da je pa kljub temu svarilu napovedala 2. avg. 1914 Nemčija Rusiji vojsko, 3. avg. 1914 Franciji, 4. avg. 1014 Belgiji, da je pa še isti dan odgovorila Nemčiji z vojno napovedjo Anglija;
da je umrl 31. julija 1886 veliki komponist Franc Liszt (rojen 1811);
da je bila t. avgusta 1291 ustanovljena svicarska zveza in da je 1. avgust švicarski narodni praznik;
da je merila perzijska parasanga 5.55 km, grški stadion, po katerem imenujemo današnje stadione, 185 metrov, grški čevelj 30.83 cm, rimska milja = 1000 passus = 1.479 km,
1 passus torej 1.479 m = 5 pedes, 1 pes dobrih 291/2 cm;
da je tehtal grški trgovski talent 36 kg, denarni pa 26 kg, da pa seveda talentov niso kovali, temveč je bil kovani denar 6000. del talenta — drahma, 1 drahma = 6 oboiov = glede teže skoraj isto kakor predvojna krona;
da so vpeljali metrski sistem za časa revolucije najprvo na Francoskem, 25. junija 1800, da so višje dele po predlogu Holandca van Svvindena označili z grškimi besedami: deka = 10, hekto — 100, kilo — 1000, myria — 10.000; manjše pa z latinskimi: deci = */>«, ceuti — Viob, mili = Voo«;
da je pa v Parizu shranjeni originalni meter za '/m-no« prekratek, ker ni natančno dosetmilijonski dol moridianovc felit-iue, cla pa to v praksi seveda nima nobenega pomena;
da so druge države le počasi pricapljale za Francijo, prva Nizozemska 1821, leta 1836 Grška, 1852 Avstrtja, .1857 Pruska, 1857 Španska, 1862 Uruuuny, 1868 Portugalska, 1870
"' . '	:< •	" r' i u'. .,..
1875 Argentina, 1877 Švica, 1879 Srbija, 1882 Rumunija, 1885 in popolnoma 1921 Japonska itd; 1927 bo sledila Rusija;
da meri francoski seženj toise (izg. toazjj 1.949 m, okroglo 2 metra, kar je približno isto kakor grška orgyia (1.85 rr V»>o stadiona) ali pa razne vrste sežnjev (klaftra) pri nas od 1.78 do 2 m) in malo manj kakor ruski saženj (2.134 m);
da je angleški yard (palica, prim. nemško besedo Gerte) 91.44 cm dog, torej malo manj kakor meter, da je tretjina yarda 1 angl. čevelj ~ 30.48 cm in da se čevelj razdeli v >12 palcev (ineh — inš) po 2.54 cm; da je angleška milja dolga 1609 metrov;
da meri znani angleški aere (izg. ejkr) 40■■■167 arov;
da vsebuje ladijska register-tona 2.83 kub. metrov, galona 4 litre in pol, quart 1.14 litra, trgovska angleška in ameriška tona pa da je 101G kg težka;
da je ruska vrsta 1. 067 km dolga, da mor! desjatina za gozde in travnike 109-25 arov, za kmečka posestva pa 145.67 arov, razmerje to rej kakor 3 proti 4;
da tehta ruski pud 16.38 kg, funt je pa V«o puda, torej 0.4095 kg, dočim je angleški funt (teža) 0.4536 kg, nemški pa ravno 0.5 kg.
črnobela francoska armada.
V italijanskem »Secolo« govori Corrado Zoli v več odstavkih o organizaciji in obsežnosti francoske armade. Posebno zanimivo razpravlja o takozvani »armče frontiere«, o obmejni armadi. »Francoska vojaška organizacija v miru ima po mnenju general, štaba načelo, da morajo biti sredstva francoskega naroda po številu enot, izvežbanosti in pripravljenosti na boj zmeraj tako močna, da tvorijo na desnem bregu Rena (t'»rej v Nemčiji) močno bojevno fronto, izhodišče za mobilizirani narod. To je takozvana obmejna armada. Njena naloga je, da organizacijo sovražne armade ovira ali vsaj otežkoči, da zavaruje Francijo pred vpadom in ji da tako čas in prostor za relativno mirno vojaško narodno organizacijo. Vojna fronta obstoji torej iz obmejne armade in iz vsega oboroženega naroda, mobiliziranega doma po enotah in posebnih službah. Obmejna armada sestoji iz 32 divizij, vsaka divizija iz treh pehotnih polkov, pet artilerijskih skupin in tehničnih posebnih skupin Divizije so razdeljene po vsej deželi. One, ki^so najbližje meji, so zelo pomešane s črnimi polld. Teh 32 divizij je razvrščenih v 16 armadnih zborih. Pet zborov je nameščenih v Metzu, Nancyju, Besan^onu, Lyonu in Mar-seille, vsak obstoji iz dveh divizij, ena je bela, ena namešana. En zbor z dvema belima divizijama je nameščen v severovzhodni meji v Lille, eden z belo divizijo v Parizu, eden z dvema belima in eno mešano divizijo je na jugozapadu v Bordeauxu, dva zbora, vsak iz dveh belih divizij, sta nameščena v Rouenu in Rennes. Trije zbori, vsak iz dveh belih divizij, sc v Orlčansu, Toursu in Clermont Fer-randu, trije zbori, vsak iz tieh divizij, dveh' belih in ene mešane, pa tvorijo rensko armado v Strassburgu, v Porenju in Porurju. Od 32 divizij jih je devet pomešanih s črnci, to se pravi, imajo po en črnski polk.« Zoli pravi zalo, da francoski generalni štab sicer ne govori javno o tem, da je pa napravil z novo raz-delbo prvi korak do popolne bodoče pome-sarosti domače vojsko s kolonialno. Kdor hoče' torej ceniti moč, s katero razpolaga Francija v vojski, mora, če je pameten, računiti na podlagi mešanega prebivalstva % milijonov, ki pošlje lahko * boj armado osmih milijonov.
Članek pravi nadalje: »O splošnih rezervah, onih prej omenjenih tehničnih skupinah, ne moremo podati tako natančnih podatkov. Odvisne so od razvoja zračne in plinove vojske. Mislimo pa, da obstojijo te rezerve iz trinajst bataljonov strelcev pri strojnih puškah, iz približno 60 topničkih polkov, iz kakšnih 20 pr-1' ov s tanki in iz približno 120 zračnih bro-dovij.« Tank ie tisti avtomobil, ki so ga začeli uporabljati Amerikanci v svetovni vojski pri napadih na nemško fronto in ki Je s svojim velikanskim številom to fronto najbolj zrahljal. Število aeroplanov v zračnih brodovjih ni znano, eno jih ima več, drugo manj.
Najvažnejše pri vsej stvari je fo, da uvršča Francija v redno armado čimdalje bolj črnce, ki jih je imela prej samo v pomožni *'ojski. Kakor so prideva) i Rimljani legijam auxilia. In iz auxilij postanejo legiones.
Zlato iz živega srebra.
Tisočletja stare sanje so se izpolnile. Po« srečilo se je, napraviti zlato iz živega srebra. Trezno, kakor je naš sedanji čas, jo bilo to odkritje. Nemški profesor dr. Adotf Miethe, vodja fotokemičnega laboratorija na berlinskem tehničnem muzeju, se jo pečal s vprašanjem raztelesenja živega srebra. Pomagal mu jo asistent dr. Stammreich. Živo srebro je razpadlo in eden izmed produktov je bilo čisto zlato, malo sicer, a tehtati se je dalo. Kar ?e stoletjem ni posrečilo, so je posrečilo električnemu toku, ki ga je napeljal dr. Miethe v živo srebro. Električni tok, moderno čudo, povzročitelj največjega preobrata v naši dobi, jo napravil tudi to. To je prvi slučaj umetno premeno atomov v množini, ki se da tehtati. Toda, o smola! Odkritje je znanstveno sicer izredno pomembno, praktično vrednosti pa nima nobene. Sti«3ki KooJirro* «w?i vow» je 5>s vrednost m t,
ga. En sam kilogram zlata bi stal 20 milijonov zlatih mark. Dobre štiri zlate marke so en dolar. Torej za zlataželjno človeštvo zopet nič. [Vse se gnete za njim, vse ga lovi, ono se pa smeje; dobili smo kamen modrosti, a nismo bolj modri kakor smo bili prej.
Natančno o tej iznajdbi bomo še pisali.
Sadje.
Poleti in jeseni, ko je dosti svežega sadja, si prehrano lahko olajšamo na izboren in razmeroma cenen način. Zato še ni treba, da srno vegeterijanci, če vidimo v sadju izborno živilo tudi z zdravstvenega stališča. Obenem je pa sadje še okusno in se tako združi v njem to, kar objektivno lahko priporočamo, in pa to, kar nam je subjektivno všeč.
Surovo označena hranilna vrednost seveda ni velika, saj je v sadju 80 % vode. Masti v sadju sploh ni, beljakovine zelo malo, tem več pa sladkorja. Bistvena sestavina sadja so kisline; jabolčna kislina v jabolkih, hruškah, slivah, češpljah in v manjših množinah tudi v drugih vrstah sadja, citronska kislina V citronah in oranžah, vinska kislina v grozdju, čreslovina v več vrstah, salcicilna kislina v malinah, jagodah, ribezu in črešnjah, benzol-
kielina v brusnicah, znaki mravljične kisline v malinah itd. Dobri okus sadja nam govori o raznih dišavinah.Sveže odtrgano sadje diši najbolje. S kuhanjem dišavine deloma izginejo in deloma izgine tudi okus.
Važna sestavina sadja so kovinske snovi, v prvi vrsti spojine kalijeve in fosforjeve kisline. Poleg njih še natrou, apno, magnezija, železo, kremenova kislina i. dr. Jagode imajo razmeroma veliko železa in apna, grozdje vsebuje malo apna, a veliko železa, brusnice železo, oranže in maline apno. Sadje ima vse polno dopolnilnih hranilnih snovi, takozvanih vitamin. Veliko pozitivnega sicer še ne vemo, čeprav so našli- v zadnjih letih dosti novega. Menda so ravno vitamine vir poživljajočega učinka sadja.
Zelo dobro vpliva uživanje sadja na zobe, številna natančna opazovanja so to dokazala. Ze samo mehanično drgnenje »ob in zobnega mesa (dlese) učinkuje kakor zobna ščetka, odstranjuje ostanke jedil, ostale v večjih ali manjših votlinah in očišča usta. Kisline im:jo tudi izrecno zdravilen učinek, škodujejo povzročiteljem gnilobe in jih uničujejo, torej neposredno desinficirajo. Le dosti sadja! O sadju bomo še govorili, tedaj, ko se bo prava njegova sezija pričela.
Turistllca in šport.
Pregled vseh lahkoatletskih olimpijskih tekem.
Vršile so se od 6. do 13. julija. Rezultati: Tek: 100 metrov Abrahams — Anglija 10.6 sek. (olimpijski rekord); 200 metrov Scholz — 'Amerika 21.6 sek. (ol. r.); 400 m Liddell — 'Anglija 47.6 sek. (svetovni rekord)); 800 m Lowe — Anglija i :52.4 min.; 1500 m Nurmi — Finska 3:53.6 (ol. r.); 3000 m Nurmi 8:32 (ol. r.); 5000 m Nurmi 14:31.4 (ol. r.); 10.000 m Ritola — Finska 30:32.2 (svetovni rekord); maratonski tek na 42.195 km Steenross — Finska 2:41:22.6. — Hoja: 10.000 m Frigeris — Italija 47:19. — Tek i zaprekami: 110 m Kinsey — Amerika 15 sek.; 400 m Taylor — 'Amerika 52.6 sek.; 3000 m Ritola — Finska 9:33. 6 (ol. r.); 10.000 m povprek po naravi Nurmi 32:54.8. — Skok: Skok v daljavo Hub-bard — Amerika 7.445 m; skok v višino Osborne — Amerika 1.98 m (ol. r.); skok s palico Barnes — Amerika 3.95 m; troskok ,Winter — Avstralija 15.525 (svet. rekord). — Met: Met krogle House — Amerika ,14!995 m; met. diska Houser 46.155 m (ol. r.); met hladiva Tootell — Amerika 53.295 m; met kopja Myrrha — Finska 62.96 m, — Petoboj: Lethonen — Finska 16 točk. — Desctohoj : Ošborne — Amerika 7710 točk. — Stafetni teki : 400 metrov (4 krat 100 m) Amerika 41 sek. '(svetovni r. Clark, Hussey, Leconey, Murchi-son); 1600 m (4 krat 400 m) Amerika 3:16 (sv. r.; Cochrane, Helffrich, Mac Donald, Stephenson); 3000 m Finska 8 točk (Nurmi, Ritola, Katz); povprek po naravi Finska II točk (Nurmi, Ritola, Limateinen).
Klasifikacija narodov: 1. Amerika (Zedinjene države Severne Amerike) 253 točk; 2. Finska 166 točk (Zed. drž. imajo 112 mil. preb., Finska 3.5); 3. Anglija 84; 4. Švedska 32; 5. Francija 26; 6. Italija 19; 7. Švica 13; 8. 'Južna Afrika 11; 9. Avstralija in Ogrska vsaka po 10; 11. Kanada 8; 12. Norveška 6; 13. 'Argentina 5; 14. Holandska, Estonska, Nova 'Zelandija vsaka po 4; 17. Danska 3; 18. Japonska in Chile po 1.
Nemški športni zdravniki so zborovali te dni v Berlinu. Navzoč je bil tudi starosta športa na kontinentu, prejšnji praški proiesor Hueppe. Medicinalni svetnik profesor Bier je razpravljal o ciljih in nalogah nove zveze zdravnikov. Telesna vzgoja sfe mora širiti po načrtu, pod vodstvom in nadzorstvom zdravnika. V praksi se da doseči to seveda samo na ta način, da delata vzgojitelj in liigijenik vzajemno. Oba ta dva bo nova zveza opremila z vsem potrebnim znanjem in s potrebnimi navodili Seveda se mora pa že vsak prej izobraziti, in vsak potrebuje navodila po načrtu, pa najsi je študiral ali ne! Potem pa bo zdravniški stan vodil telesno vzgojo čisto drugače, kakor jo je pa dosedaj. Uspehi v telovadbi brez o-bleke, zlasti pri bolnikih (tuberkuloznih, rahitičnih itd.), nam kažejo, da ima znanstveno utemeljena higijena telesnih vaj veliko prihodnost; telesne vaje pod zdravniškim nadzorstvom in pravilno razdeljene so važno zdravilno sredstvo. Zdravništvo naj napravi telesne vaje splošne in naj tako vrši važno hi-gijenično nalogo.
Dr. Munster je govoril o dosedanjih skušnjah športnih zdravnikov in je zahteval obveznost športnih vaj. Dr Knol iz Švice je povedal, da se je s pomočjo Švicarskih zdravniških družb posrečilo znižati število tistih ur, ko morajo otroci sedeti, in so namesto njih vpeljali telesne vaje in igravne popoldneve. Dr. Kohlrausch je razložil organizacijo zveze in kako se misli še nadalje razvijati. Znanstvene rezultate bodo objavili v posebnem strokovnem listu. Kraus z Dunaja je poročal, da je v Avstriji vpeljana obvezna športna zdravniška preiskava — »Slovenec« je o tem že pisal —. Vprašanje vaj brez obleke je izpopolnil dr. Bauer z zahtevo, da se mora pri tem individualno postopati. Profesor Bier je rekel, da morajo biti vaje za ženske drugačne kakor vaje za moške in morajo biti pril°go-jene vsej njih konstrukciji. Govoril je tudi
proti alkoholu, ki športnim vajam nasprotuje. Dr. Maubach je zahteval večjo podporo občin. Zdravnik za oči dr. Halben je govoril o razmerju med očesom in športom. Tudi oko lahko treniramo. Ničemurnost naj nas nikar ne zapelje, da skrivamo očesne hibe; če je treba, moramo nositi naočnike. Važno sredstvo proti kratkovidnosti je gojitev in vaja očesa. Če trpi samo eno oko, nosimo kar monokelj ali pa navadno steklo v enem naočniku. Dr. Mallavitz je priporočal, da živimo tudi v poznejših letih tako, kakor smo živeli takrat, ko smo trenirali. V zadnjem času so napravili za športno hlgijeno stolico na berlinski univerzi. Želeti bi bilo tudi, da bi se medicinski praktikanti naučili najvažnejših stvari o pomenu telesnih vaj. Profesor Klapp je zahteval za vsak dan eno telovadno uro. Soglasno sprejeto. Od prostovoljnosti ne moremo pričakovati ničesar, dokler športno zanimanje ni tako splošno kakor na primer v Ameriki ali na Švedskem ali na Finskem. Dr. Hueppe je dal za športnozdravniške preiskave navodila o gospodarstvu s toploto in o prehlajenju. Več predavanj je obravnavalo vprašanje razmerja med športom in srcem ter vprašanje ženskega športa.
Zborovanju so prisostvovali zastopniki države ter vojaške in mornariške uprave.
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE.
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi ta belami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga 120 Din.
Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din.
Vse navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
red sodišča.
Objestna Nemka. Dne 30. majnika sta šla konjač Mat. Jeras in orožnik Vid Amrožič k ženi ravnatelja papirnice v Vevčah Ireni Scheller in sicer po nalogu okrajnega glavarstva, da je zaplenila psa, ki je zapadel takrat zaplembi zaradi poostrenega pasjega kontu-maca. Nahrulila jih je seveda po nemški in to zelo oblastno, da je sramota za deželo, ki ima talce zakone in da se takim divjim zakonom in predpisom ne ukloni. Pri obravnavi, h kateri se seveda gospa sama ni ponižala priti, pa se je pokazalo še nekaj čudnega. Orožnik Vid Ambrožič je namreč proti vsemu pričakovanju poklican za pričo izjavil, da ne bo pričal, češ da se boji, ker mu gre za eksistenco. Končno pa se je, ko je že tudi senat sklenil, da ga zasliši, uklonil in je pričal. Potrdil je ovadbo v celem obsegu. Zagovornik je tuli ugotavljal, da se je žena razhudila, ker se je
izvršila baje neka pomota. Okrajno glavarstvo je namreč — kar je res prav izjemno — v teku 2 ali 3 ur kar kratkim potom dovolilo, da sme psa obdržati. Državni pravdnik se je postavil v tem res čudnem slučaju odločno na objektivno stališče in je energično ugotavljal, da smo pred zakoni v urejeni državi vsi enaki in da to mora biti. še slabše in uničujoče pa bi bilo, če bi naše oblasti same, ki morajo čuvati red in zakon, ki so stebri države, delalo razliko med državljani. Po kratkem posvetovanju je bila obsojena Irena Schellerje-va na 1000 Din globe ali 20 dni zapora.
Povojni tovarnar iz Poljčan, France Blaž, kakor ga je imenoval državni pravdnik, če-gar podjetje pa obstoja samo iz par lončkov in štedilnika za izdelovanje kreme za čevlje, je bil obtožen, da je na zvit način in sicer pod pretvezo, da ga bo naučil kuhati tako kremo in da bosta skupaj delala, izvabil od Jerneja Mlakarja, usnjarja v Mokronogu, 2000 Din. Ko pa je bilo treba obljubo izpolniti, je gostobesedni Blaž, ld je obljubljal preje svojemu kompanjonu vse mogoče, nenadoma izginiL Denar pa je seveda porabil zase, mesto da bi kupil potrebne lončke in škatljice, o katerih je prvotno z veliko vnemo govoril. Obsojen je bil radi hudodelstva goljufije 3 mesece ječe, mora plačati stroške in takso in povrniti pri-goljufani znesek 2000 Din.
Poslodica pijanosti. Dne 14. jun. je pustil na dvorišču pod svojim stanovanjem France Kodela svoje 1700 Din vredno kolo. Ko je pogledal slučajno skozi okno, je zapazil, da je nekdo pri kolesu. Odvijal je ravno zvonec. Zaklical mu je skozi okno, da naj pusti njegovo kolo na miru; tat pa se še zmenil ni in je vlekel kolo, ki je bilo zaprto,' proti veži Kodela je skočil za njim. Dohitel ga je pri vratih in ko mu je hotel kolo vzeti, se je tat celo raz-hudil, češ da naj ga pusti pri miru, ker je to kolo od Franceta, ki ga on pozna. Konec je napravil stražnik, ki je nasilnega tatu aretiral. Obtoženec Ivan Vehovar doma iz Torova pri Smledniku se je zagovarjal, da je napravil to v popolni pijani zmedenosti, kar je po celem njegovem nastopu tudi verjetno. Mož je namreč točil v neki vinski kleti vino in se ga je res prav pošteno nalezel. Ker so to potrdile tudi priče, mu je sodišče verjelo in so ga oprostili. —
Izgubili so se iz Zagreba do Ljubljane 12, julija dokumenti in krstni list Najditelj se prosi, da najdeno vrne proti povrnitvi stroškov na naslov: Mihael Bosak, Kolizejska ulica 26.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. vlš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
Vas OpttEO- ?an ia	Haio-metei v mm	ieru,o-moter » C	fmuroii, dliereuoa v O	■Neba, »etrov	fa.is.vinj ▼ mm
25. 7. 21 h	735-4	13 5	1-8	jasno s. vzh.	
16., 7 7 h	736-5	12-8	17	megla	6*8
2b. 7. 14 h	'35 7	21-6	2-0	d. obl. zap.	
prazno, priprosto, s posebnim vhodom, išče miren gospod. — Ponudbe pod «S0BA« štev. 4199 na upravo lista.
in za perilo sprejme 01711 jd delo na dom. Kje, pove uprava pod št. 4244.
Kmečko DEKLE
«rednje starosti, dobra gospodinja in kuharica, išče službe v župnišču. - Naslov v upravi lista pod št. 4245.
Ulnnnn k 2 konjema, ki ma\3ba je vajen opravljati tudi poljska dela, sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop v torek 29. julija. -Ponudbe na naslov: Jernej JELENIČ, Ljubljana, Stara pot štev. 1.	4233
NA STRELIŠČU pod Rožnikom se vrši dne 27. t. m. vrtni koncert od 3. do 9. ure zvečer, kakor tudi vse na-daljne nedelje.	4252
Podobarski pomočnik, izvež-ban tudi v mizarski stroki, išče dela. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4253.
PREKLIC. Preklicujem govorice, ki sem jih razširjal v gostilni pri Smoletu, Zelena jama, dne 16. julija 1924 v škodo mesarije in gostilne g. Matevža Krušiča v Novem Udrnatu ter se mu zahvaljujem, da je opustil sodnijsko zasledovanje. N. GLAVAN, železniški uslužbenec. 4109
Za dobro idočo veliko trgovino z meš. blagom in dež. pridelki na Spod. Štajerskem se sprejme DRUŽABNIK, event. se ista tudi da v najem ali proda. Dopisi pod cTrgovina« št. 4229.
Za vse dokaze iskrenega sožalja povodom krute smrti našega miijenca
m. u, dr Valentina Fister-a
asistenta očesne klinike v Zagreba
kakor vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku, darovalcem vencev ter pevskemu društvu, se tem potom zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo g. pri-mariju dr. Jenku za vso brigo, kakor vsem gg. kolegom organizacije pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo v Ljubljani za dnevno bratsko nego, g. dr. Špornu, ter zboru liječ-nika očesne klinike, g. med. dr. Botteriju v Zagrebu, g. dr. Caru, kateri je v imenu ostalih kolegov zagrebške klinike prihitel izročit zadnji pozdrav ter vsem prijateljem v Kranju na izkazani zadnji časti.
Ljubljana—Kranj, 24. julija 1924.

Uslužben očividec.
Pisec dopisnice z gorenjim podpisom naj se v zadevi poškodbe izložbenega okna zglasi v pisarni cSVET^A« d. d., HUšerjeva ul. 5. 4196
za trgovino z meš. blagom, izvežbana in zanesljiva starejša moč, zmožna kavcije, se išče za takoj pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe pod «Izvcžbanc na upravo lista.
Bivši drž. uradnik
z večletno trgovsko pisarniško prakso, išče primerne službe, najraje OBČ. TAJNIKA pod šifro cVESTEN« štev. 4217 na upravo lista.
Javna prostov. dražba
se vrli dne 6. avgusta t. 1. ob 9. dopoldne v Ljubljani, Zvonarska ulica 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motociklov) — novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na dvokolesa, 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pisalni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili, 2 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, 2 eloktrič. motorja itd.
I Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah, sprejme
trgovskega
I pomočnika
n »vnjn manufakturno in mešano trgovino. Reflektira se na prvovrstno nioč, ki je zmožna eventuelno samostojnega vodstva pri manu-fakturnem oddelku. 4094
močnega in zdravega, sprejmem; pogoji ustmeno. Adolf ŽABJEK, mesar in prekaje-valec, Poljanska cesta 55.
■BBRESGSaiESBBigllBBBa
z meš. blagom v ljubljanskem predmestju, obstoječa nad 30 let, se odda ! radi starosti lastnika v n a -jem. Mesečni promet okoli 20.000 Din, - Le resne po-i nudbe pod: «Prilika 4692« na upravo <S!ovenca«.
oe ordinira
do konca avgusta t. 1. BaaSBEB9BBHBRBfln«IB
Graščinski GOZDAR,
drž. preizkušen, nepogojno pošten in zanesljiv, z dolgoletno Intenzivno prakso vsega gozdnega in lovskega obrata (z znanjem kmetijstva, čebelarstva, sadjereje in pridelovanja sočivja), bi kot lak ali oskrbnik majhne graščine - takoj rad premenil mesto. - Ponudbe pod «Go-zdar« štev. 4191 na upravo.
KANTINERJA iščemo za parno žago na Dolenjskem. Reflektiramo samo na : takega, ki ima prakso v ' vodstvu takega posla. Prevzeli bi ga obenem z njegovo rodbino. Prostori, razsvetljava in kurjava na razpolago, kantiner pa mora imeti lastno opravo 7,a gostilno, kuhinjo in posodo. -Ponudbe naj se pošiljajo na Zagreb I., poštni predal št. 211, s točno in uatančno navedbo pogojev.	4184
| HSev"v najem
za par konj. s prodorom za vozove in mrvo na Zaloški l cesti a t. 6.	4246
Avtomobi no zastopstva
I. J. t}?. Harberstein
Maiibar, Gosposka ulica 29 telelon 133
mentoinico Plaritoor Soisfta ulica s
OBLEKE po meri
za gospode in dame. — JANKO KVAS, Florijanska ulica 3, Ljubljana. 4170
Prvovrstne
premoge
po nanlsodne]Slh cenah ln plaCUnlli pogollU dobavlja Dom. Čebtn
trgovina s premogom Ljut>!!a»<a. Wolfova i;Il.
Na stanovanje in hrano
se sprejme gospod. — Ambrožev tre 1. gostilna.
POZOR!	POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Re-sljeva cesta 30/1, desno.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska 1.12.
KDO ZAMENJA
enostanovanjsko hišo v Ljubljani ali v okolici, za enako v Ipppm kraju na Gorenjskem, tik glavne ceste, 1 uro od kol. Kranj? Pri hiši je 13 mernikov posestva. Cenj. ponudbe na J. E. Planinska cesta 173, Ljubljana 7. 4211
Meblovano SOBO
malo, išče gospod. Ponudb« pod ^Stalno« na upravo.
Prazna soba
v bližini Ljubljane, se išJS« za takoj. — Ponudbe pod cSOBAr na upravo lista.
Trgovino vzamem
v najem z meš. blagom na deželi. Po možnosti stanovanje v hiši. Denar takoj pri prevzetju. Ponudbe na upravo pod <Dobro situiran« na upravo sSlovenca. 4241
Le menf"osebno izročena plačila
pripoznam; za dolgove, narejene na moje Ime, nisem plačnik.	4220
Anton Jebagin, slikar.
Posojilo
od 250 do 300 tisoč dinarje« išče trgovec za dalje časa na v mestu na najboljšem prostoru ležečo prvo-vrstno hišo b trgovino, proti intabulaciji na prvi stavek In dobremu obrestovanju. • Ponudbe pod «Varnost 300< 4208. na upravo listaa.
VSAKOVRSTNA
ročna dela
vzamem v komisijsko raz« prodajo v moji filialki na Bledu Naročila je poslati na »Atelje ročnih del« Nika ZIPSER. Kroni (telefon 311.

| Kdo kupi?
Posestvo 23 ha
SE PRODA. Oddaljeno od žel. postajo 7 km. Ima 8lia neizsekaue zrele bukove gozde. Naslove kupcev pod Silro »Posestvo« Št. 4226 na upravo tSlo-vencac.
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve so v Ljubljani, Opekarska eesta 10. 4182
PRAGA prodani, 4—5 tonski, v najboljšem stanju. Zadaj popolnoma uov gumi, širok dvakrat 140 mm.. Naslov pove uprava tSlovencat pod Številko 4255.
STAROZVANO
^ GOSTILNO ^
z lepim posestvom, v Celjski okolici, PRODAM z vsem inventarjem za 150.000 Din. - Naslov pri <P0SESTV, He-nlitotna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra eesta 24. 4249
fep, ca. 120 ha, dobro zaraščen,- so proda za izgekati. — Ponudbe na upravo lista pod cBUKEV«.	4254
R .tednov stari, naprodaj. -Cesta ▼ mestni log štev 31, Ljubljana.	4232
Rofeičkamisesi
s pravico pobiranja mostnine z mitničarsko hišo vred, zemljeknjižno Zavarovan, jc cerio naprodaj. - Pojasnila daje uprava < Slovenca« pod številko 4228.
(TOUR) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-eki SIR kakor tudi FOJ.E-! MENDOLEC prve vrste nudi
I. Buzzollnl ifitt
na in ZAJUTRKOVALN1CA,
LJUBLJANA, I Lingerjeva ulica. 4153 j ........................................i
TRGOVINO, gospodarskim poslopjem ter 6 oralov posestva, v okolici Ljubljane se PRODA z vsem inventarjem za 160.000 Din pod ugodnim plačilnim pogojem. - Poizve se pri «P0SEST«, Ljubljana. Sv. Petra cesta 24. 4247
KMETSK0
Z GOSTILNO, pri Vel. Laščah, veliko čez 60 oralov, od tega polovico gozda, eno-lrai^fftropna hiSa, velika gospodarska -poslopja, naprodaj za 550.000 Din. - <POSEST«, Realitetna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra ccsta SL 4248
VEČJE ŠTEVILO
kmečkih posestev
od S do 120 oralov, graščinska posestva, več gostilniških posestev v Ljubljani in na deželi, restavracije, hotele, vinogradna posestva, mline, žage, vile itd. itd. PRODA po nizki ceni, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. cPO-SESTc, Realitetna pisarna, d. z o. i. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24	4250
enonadstr., prostorna HIŠA z VRTOM v Škofji Loki, sposobna za obrtnike. Isto-tam manjša hiša z njivo. -Naslove kupcev na upravo lista pod štev. 4168.
P. n.
šivilje gospodinje j
opozarjamo, da so zopet do- j speli najboljši šivalni stroji j in kolesa
ir vseh opremah !
za rodbinsko in obrtno: ribo. Istotam vseh vrst \ Čevljarski stroj: ..iisSIer" | kakor: cilinder, levoročni : in krojaški.	:
Pouk v VCZCSS 8U ter H
ftrnoRli"! perBia in |
RO^iUVilC (štofanje) brez- : plačno e (i 1 ti O le pri: j
Ljubljana,
H blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
I Popravila sprejemamo!

Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj

MOTORNO KOLO
PRIJAZEN DOM
tPach« 5 ka, dobro ohra- podoben VILI, poceni na-njeno, prodam za 5200 Din. pr°4da' bliz" trara,vaia- Pro"
*	morno /<act a vno Mano trnr\
Pozor!
Všltjo VLOŽKOV
sprejemam in izgotavljam
ma, Ijnbljr.na.
v novopreurejenih prostorih
IhjEN.
MESTNI TRCi 6	MESTNI TRG 6
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
4 komadi, kompletni, z železnim rolo in steklom 8 mm deb., velikost svetlobe 200 do 200 cm, se po ugodni ceni proda. — PARNI STROJ S KOTLOM P. H. 18 se zaradi elektrifikacije za ceno 15.000 Din proda. Ivan Čer-nc, Št. Vid nad Ljubljano.
Večfe in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi viš]e po dogovoru.
Sprejema v IiMKHSO FHKTURE in CES1JE TERJATEV.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavitvi.
Suha drva
odrezke od parket, bukova in hrastova, prodaja po znižani ceni. Pri odjemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. — Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulrca št. 4.
Kupuje tudi
vsako množino hrastovih in bukovih hlodov za žago po najvišjih dnevr.ih cenah. — Ponudbe z označbo cene, kvalitete in množine franko vagon,	4062
Elektrotehn. podjetje Alojzij Arhar in drag Sp. Šiška, Sv. Jerneja ccsta
47, prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba!	3917
K«io piroaJ.a-?
'a
Kupim stelaže in pulte.
Mar. Tehovnik, pošt. ležeče, Spodnja ŠiSka - Ljubljana 7.
Vreče cd soli
cele, opraue in neoprano -» kupimo vsako množino. Ponudbe z navedbo množine in cene pod cSolnate vroče« Stev. 4221 na upravo lista.
Rezervarje
ŽELEZNE, 2—8 m' vsebine, KUPIMO. — TVORNICE ZLATOR0G, MARIBOR.
metna cesta, vpeljana trgo- takoj in po nizki ceni. — Jamski trg 196, Zelena J a- V!na, velik vrt. Stanovanje,!'". OOSTIC, Krakovski na-
4215 ' takoj. - Mi!kovi£, Moste 79. I sip št. 4/II, Ljubljana. 4219
se dfi takoj v najem s stanovanjem iu skladiščem, na najbolj prometnem kraju v Kranju. - Naslov se poizve v upravi lista pod St. 4157.
ive hi smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidanl-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer sc isti lahko ogledajo, na:
!AND. JAKIL - Krme!
(Dolenjsko).
VSE VRSTE REKLAMNIH NAPISOV za Ljubljanski vciesejem, bedisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih — dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka
Prislou & BrlseSJ, S^SSZ
ulica 6. — Strokovno izučena Specialista za črkoslikar-stvo v vseh panogah te stroke. Špcciaiiteta: steklene napisne firme, slikanje držav, in drugih grbov po predpisih. — Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciz-nejšega modernega slega. — Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče ista točno dobaviti. — Telefon 903. — Ustanovljeno 1903.
SColarska delavnica Andrej Prešeren
PREDTRG RADOVLJICA PREDTRG
si je nabavila vse potrebne kolarske stroje iu more po najnižjih konkurenčnih cenah prevzemati vsa v to stroko spadajoča naročita. Priporoča se tut^ za večja dela ter zagotavlja točno iu strogo solidno postrežbo.
ianucic^gsinitasiiistUEiaaieiSR^sninaeffiisatn^nsrissaBi
skoraj novi, kriti s cementno opeko s skupnim velikim dvoriščem. Prva je enonadsiropna, druga pritlična. Sta moderno zidani in vsebujeta skupno 10 visokih zračnih sob, 4 lepe obokane kleti itd. Več prostorov se lahko preuredi v sobe. Poleg večje drvarnice je velika deljv* niča. Dobra pitna voda. Razsvetljava električna. Poleg spada pol orala dobre njive. Nahaja se 3 minute od postaje zelo prometnega mesta na Šlajerskem. Zelo ugodno za kak zavod, obrt »ali indnstrijot Cena 600.000 dinarjev. Kje in več pove i Podružnica uprave Slovenca t Celjn pod »Dve hišic.	4201
HaBHBaaaBRaaflRnnBnnBmffianBSBBe^gasHBa
"rgovina z manufakturuiin, špecerijskim in galanterijskim blagom
sstuvn
prodaja radi prevelike zaloge i. s. moških in ženskih štofov, bele, rujave in pisane kote-nine, Oxfordov in cefirjev za srajce in perilo, svilenih in drugih rut itd. itd. od 1. avgusta t. L dalje po zelo znižanih cenah
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE ZA UGODEN NAKUP!
Katarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.)
19
>Pelc,« ga posvkri Pohl, »pek, bojim se, da bo ogenj ugasnil.«
Schulze migne z rameni, češ, kaj morem storiti proti ti naravni prikazni!
Pohl začne govoriti o Italiji. Prijelo ga je veliko hrepenenje po južnih krajih, po bogatem, prijaznem solncu in po igra-j^um se, toplem vetru, ki stori tam življenje tale o lahko in veselo — kot vse, ki so bili v Italiji'.
In ko je pripovedoval, je rabil veliko italijanskih besed in rečenic, četudi je vedel, da jih oni ne razume, ki tudi niso bile vedno pravilne, pa delal je tako kot vsi, ki so bili v Italiji.
Vedel je mnogo velikega, redkega, čudovitega, kar je hi m doživel in mora sedaj pripovedovati v ti jasenski severni deželi, . da bi zbudil začudenje, zraven pa pretiraval in lagal — kot vsi, Id so bili v Italiji.
Nato je pravil o majhni sladki Margareti, o temnem sijaju njene lepote, o njeni ljubki, veseli naravi, o sreči one ljubezni; ko je to govoril, je zelo pretiraval, kot vsi, ki so bili v Italiji. Potem je pripovedoval o nezvestobi in zdaj je bil resničen v starj bolečini. In jokal je nad svojim skaženim življenjem, jokal nad svojo za-puščenostjo.
Žalostno je pel jesenski veter pred majhno pekarno in po ovelem iistju, s katerim se ie poigraval, je stopal nekdo
s težkim korakom, odprl vrata in zakli-cal z nizkim glasom v hišo:
»Schulze, nažgi lučk
Oba, ki sta bila notri, sta se vzrado-stila in skakala od veselja. Pohl je pozabil na tujo govorico in pozdravil v lepem saškem jeziku tujca.
»Schulze, nažgi luč!« ponovi ta, »ker se bojim, da ti ne bi pohodil hlebov in žemelj.«
»Še niso gotove, dragi Steiner. Usedi se k nama k peči in pripoveduj!«
Pa Steiner ni pripovedoval, ampak zmerjal, zmerjal vse človeško življenje, ves svet, višek dolgovezne jeze je pa zadel gospodično Ivanko Friedliebovo.
Poslušala sta ga. Nato je dokazal Pohl v dolgem z italijanskimi besedami bogato okrašenem govoru, da gre tudi njemu'slabo, ker je njegov gospodar osel; zato je danes ušel.
Potem je poročal Schulze o svoji obrti, poročal mirno brez jeze in zmerjanja. Njegov govor je izmed vseh najbolj učinkoval.	•
Tako so sedeli potrti pri peci in jesenski veter je pel pred majhno pekarno svojo žalostno pesem.
Tedaj vstane Steiner in pravi skozi temo:
»Vidva znata samo zmerjati in tožiti. Jaz kot vajin star gospodar bom povedal nekaj veselega. Prihodnjo nedeljo naredimo v Pohlsdorlu godbo s plesom.«
»Vsi štirje?« zavpijeta veselo.
»Seveda vsi štirje.' Pet mark vsak. Skopuhi so hoteli dati samo štiri, pa sem 6e pogajal z njimi kot Jud.«
Strmela sta vanj. Spoštovala sta ga. On je sprejel to z vso mirnostjo in častjo.
»Če se dobro odrežemo, dobimo polagoma ime in potem bomo vso okolico opi-skali.c
Strmela sta vanj. Spoštovala sta ga. Jasno je bilo, da Steiner daleč gleda, da je v resnici njih vodja. Čutila sta njegovo nadmoč.
»In Kelmich — hočem reči Winter, bo tudi vesel,« meni Schulze.
»Molto rallegrasi — molto — mol to —
to je jasno,« pravi Pohl.
»Robert je edini izmed nas, ki ima srečo. Oženil se bo,« pove Steiner.
»Oženil?«
>Una moglie?«
Sapa jima zastaja.
'■Da — gospodično Kristino Hartman-novo bo vzel! Prime ga večkrat za roko, kupila mu je že srajc in spodnjih hlač in novo obleko in ji pravi že: Kristina — po domače: Kristina.«
Izborno!
Bogato gostilničarjevo hčer! Kristina ji že pravi po domače! Dala mu je cel kup daril!
In vsak izmed njih misli na dnigo žensko, pri kateri je poskusil srečo. —
Žalostno poje jesenski veter krog majhne pekarne.
Steiner se prestraši.
To se pravi — kar sem povedal o Robertu, ne sme nihče vedeti. — Dajta mi častno besedo!«
Dasta mu s>častno besedo-".
Molk. Vsak računa, kakšno srečo ima Robert in kako malo kaže. da bi bil on«
uslišan od svoje izvoljenke.
Srce jim stiska bol in mislijo na svoje skaženo življenje.
Steiner vstane znova.
»Tovariša,« pravi, »zakai imata tako neumno žalosten obraz? Zakaj sta videti tako kisla? Ali vama ni prav dobro tako?«
Oba odkimata.
Tedaj nadaljuje.
»Neko mesto je prazno, prav častno, dobro mesto, takorekoč cesarsko kraljevo mesto. Selški pomožni pismonoša!! — Sedanji pismonoša jo dobil zaradi bolezni pol leta dopusta. Gospoda poglavarja so prosili zanesljive pomožne moči. Šestdeset mark mesečno! Razen tega prispevek za obutev! Mislil je seveda najprej name, ker sem bil podčastnik in stal pred Parizom ln Kraljevim gradcem, toda rekel sem — gospod doktor, sem rekel, tovariše imam, ne bom jim meni nič tebi nič vzel pred nosom tako mastnega mesta, prej moram govoriti s tovariši. Dober dečko ste, je dejal, govorite s tovariši!
»To je pošteno od tebe,« pravi pek Schulze. Jaz bi bil navdušen za tako mesto. Če bi mogel tako šest do osem ur na dan teči. —t.
Giblje z rokami kakor štorklja v zoološkem vrtu, ki so jj porezali peniti.
>0, o, come mai! Zame bi bilo tudi dobro, meni Italijan. »Jaz bi znal bolje brati naslove, če bi prišlo kaj iz Italije.«
Tako govore z lačnimi trebuhi pri peči._
SladKo ftne, sladka Jed
......................................................................................................
|	Zobozdravnik D^ Ptlher
=	Poljanska cesta 16 (Jožefinum)	i
1	bmt ne ordinira
;	od 27. Jullia do 17, avgusta	|
: iHimimnmiiniiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiimnniiins
UGODNA PRILIKA
se nudi posestnikom, posebno onim, ki Imajo hiše s slamo krite, ker si lahko nabavijo v Celjski opekarni E. Unger-Ullman prvovrstno strešno kakor vsako drugo opeko danes najceneje. Opeka je cenejša od slame. — Pisarna: Celje, Razlagova ulica št. 4. — Tovarna: Sp. Hudinja pri Celju. — Za cenj. naročila se uljudno priporoča
CELJSKA OPEKARNA E. UNGER-ULLMAN. j.uiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiMHiiiuiiiiiMuiiiininiii.g
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga 1
na veletrgovino manufakturRega blaga i
podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, |
središnica Zagreb, Duga ul. 6. - ~elef. 334. |
kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah | in vrlo solidni postrežbi.	§
NA DEBELO I	NA DEBELO! |
BitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiminiiniiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiHMiiMiiiiiiiiiiiiiHiirB
STROJNE TOVARNE i LIVARNE UTUNM
ZVONARNA
iiL^ ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Zevajte cenim
lepo in poceni
sukno
in kamgarn, hlatevino, tefir, tiskano (druk) plat. no, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. STERMECK!, Celje. Kdor ne verjame, naj ie sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
Razpis prodaje.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani proda parcelo štev. 243/1, kat. obe. sv. Petra predmestje I. del. Ta parcela leži tik ob južni železnici na Friškovcu (med posestvom špediterja Ranzingerja in Martinovo cesto). Radi svoje obsežnosti 8787 m3 je pripis vna za zidanje tvornice ali obsežnih skladišč, možno je izpeljati industrijski tir od južne železnice. Opozarja se, da je svet peščen in se lahko dobi iz tal ves pesek za zidanje poslopij.
Ker je parcela deljena na 7 stavbnih parcel v izmeri 769 m=—1277 m2, se prodajo tudi posamezne parcele; ako je ponudnik za celotno parcelo boljši kot ponudniki za posamezne parcele, se proda temu. Ponudbe, katerim je priložiti 10% vadij v gotovini, odnosno vrednostnih papirjih, je vložiti do 21. avgusta opoldne (12. ure) pri podpisanemu odboru.
Kupec se mora zavezati, da ostane 4 tedne, ko Iconča rok za vlaganje ofertov, v besedi. Vso kupnino je plačati takoj po prejemu obvestila, da je ponudba sprejeta.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza) v Ljubljani, dne 22. julija 1924.
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
Ganeral. zastopstvo za kraljevino SHS;
Trg 1. Stav. 17.
Redni potniški promet
Hamburg—Cherbourg—Southampton v IV o vi J orle In KanacEo
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov t, 2, J. razreda. — Kabine 3. raz. z 5 in I posteljami lidobnoat — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni na.lov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILFAC*\
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpskn Prometna banka t Sarajevu in Gružu. Naslov za brzojavke; Prometna banka. Dopisovanje v vseh jezikih,
Kopirne knjige računov, komisijske knjižice, šolske mape, notese itd.
dobavlja najceneje
Knjigoveznica H. T. D.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica S/II
Popolnoma varno naloiite svoj denar pri 1
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r, c. z o. z.
ki se le PRESELILA Iz hiše UrSulinskega samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno oalafo na Miklošičevi cesti poleg hotela »UNION". Hranilne vloge se obrestujejo
z ozirom na višino zneska In odpovedni las. Varnost za hranilne vloge e zelo dobra, Mi oosedule Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotele ..Union" v Ljubljani. — Vrhutega ie njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavblšč in zemlllšt v tu in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
b štirimi jarmeniki, IŠČE
prvorazrednega
ki je obenem izučen železo - strugar. Pogodba pismeno ali ustmeno. — Stanovanje, kurjava in električna luč v naravi. — Cenjene ponudbe je poslati na »OZMA«, oglasni zavod, Zagreb, Gunduli6eva ulica št. 5/1.
|
H i
m tal
9RN0ST HEV
ZAGREB, BOSHOVim ULICA '.O
oiokiCbrsro
DRUŠTVO
Javljamo, da le naia iBsensfea In zlmsUs boiehcja v pripravi. - Poznana je vsaftema hro|aCu naia netin-sežna izbtrn
HROMI !! POZOR 1!
Cene osoblto prikladne!
BalehcijB pošiljamo resnim relieti* fantom, izključno Krojačem brezplačno. naroČite ]o po dopisnici
URNOST NE¥ D. D.
$
m
k«
S
s
M
Erman i Drhar
St. Vid nad Ljubljano
Splošno mizarstvo, izdelovanje žaluzij, rolo itd. Popravila se sprejemajo
Kamnoseška industrija
ALOJZIJ VODNIK
LJUBLJANA
Stalna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseh vrst, po vseh cenah. Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice, trgovine, mesnice itd.
CERKVENA in STAVBNA DELA!
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
družba z o. z.
tovarno slamnikov in klobukov
v Domžalah, Stob 50.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako 6redo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
""H
fina i
geuiaRflB^^a^jg^^arjBarjgi
Modna manufaklurna trgovina |
lasih® CcSlifi mmspna 1
n i
i
Lingarjeva — Stritarjeva ulica
SIJ
fej vsled končavanja letne sezije,	|
& svojo ostalo zalego, po zna-	|
tno znižani ceni.	|
SENTJANŠKf PREMOG
vseh vrst in vsake množine nndi po zmernih cenah z* promptno dobavo PRODAJNI URAD SentjanSkega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
tip 501 „Spyder" 10/21 PS, 4 cilindri, dvosedežen ca 70 km na uro,
„	501 , Luxusa Torpedo" 10/21 PS, 4 cilindri, Colverosedežcn ca 70 km na uro,
„	501 „Spydsr Šport" 10/21 PS, 4 cilindri, dvosedsžsn 100 km na uro,
„	501 »Torpedo Šport" 10/21 PS, 4 cilindri, Setvsrossdežen ca 100 km na uro,
„	505 ,Luxu8 Torpedo" 15/33 PS, 4 cilindri, Sesierosedežsn ca SO km na uro,
„	510 „Luxus Torpedo" 20//1 PS, 6 c lindrov, šesterosedežen ca 83 km na uro,
„	519 „Luxus Torpedo" 35/75 PS, 8 cilindrov, šestarosedežen ca 120 km na uro,
„	519 „Torpedo Šport" 35/75 PS, 6 cilindrov, čet/erosedežen ca 1"5 km na uro.
Vsi tipi so dobavljajo z zavoro na spradnjem kolesu.
Fiat-avtomobi! zastopstvo!. J. gf. Herberstein,
Maribor, Gosposka ulica 20, telefon št. 133.
= CIE. ©LE. TRANSATLAN TIQUE — ]
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, samo & dni čez morje
Havre-Newyork, Doba in Meksiko
____________,_________,.
Gl. zastopstvo za Jugoslavijo Slavsnska banka d. d. v Zagrebu.
Vozne listke in tozadevna pojasnila dajo
ivsn Eraher
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41
Stroški pri »porabi bencina.
Adaptiral svol auto-trakfor ali stabilni motor s patent H AG-generatorj em.
Kuri Z Prospekta In referenca daja
ogljem! $ugo-§ag
T Ljubljana s Teitjon m
Bohoričeva ulica 24.
Stroški pri uporabi oglja.
(Handstrickmaschinen)
Ropi pfetllni stroji
nemški fabrikat;
stroji za okroglo pletenje ^^
masehinen) avtomatični, ameriški fabrikat;
sukala (Spulmaschincn);
stroji za sirovo pletenja (Ratihmascb.li
IGLE vseh sistemov, so stalno v zalogi pri AUrcdv Kozma, Osijek I., Županijska ulica 42. Glavuo zastopstvo tvrdke Felix Lederer, Wien.	3743
WEIII> lueiiir SeselsUl MitJr.
Oddelek I.
cenitve
tehnifinih naprav industrijskih podjetij In poslopij vseh vrst in za vse namene.
oddelek n. SI&OKOVM MNENJA
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupno Izjavo in ustanovitve.
Oddelek m. [sTROH
Sodelovanjem naših oddelkov I. in n. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev ia naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Rariefeeui-Dresden (Oeutschland).