S 202, ¥ Trstu, v patak, dM SI. avgusta 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah Iđ praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. L nadstr. — V* dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo in rokopM se ne vračajo. IzdatatelJ In odgovorni urednik Štefan Godina, i Minit konaordj Bat« .Edinosti". — Tiak tiskarne .Edtaosti", pUssi omejenim pweilwwu v Trstu, ulic* Sv. FrantiSu Asiftega Telefon uredništva in uprave Mev. 11-57. NarsUlai nali: 2a c«to hto.......K sa pol tata m- jEa M mhbi • Za aedeljtfc« Udaj« m ali Ma...... Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 30 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema laaeratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ia reklamacije se fottljajo apravt Osla. Pleinje ae IzkJjafino le upravi .Edinosti*. — Plača la tali ae v Ttata. Uprava la Inssrstnl oddelek ae nahaja » «dld Iv. AaUkega «. 30L — PoJb»ofar»allMbri račna «. <41JHL Nemška armada zasedla včeraj Bruselj Nemci potopili en angleSki podmorski toln In mo&io poškodovali dva ruSilca torpedovk. Pred izbruhom volne med Nem'ilo In Japonsko. BERLIN 20. (Kor.) Wolf-fov urad poroča: Nemci so danes zasedli Bruselj* Zaplenjeni topov L BERLIN. 20. (Kor.) »VVoJffov urad« poroča: Nase čete so pri Tlrlemcotu zaplenile eno poljsko baterijo, eno težko baterijo in eno zastavo. Ujetih je bilo 500 mož. Naša kavalerija je pri Pervezu odvzela sovražnika dva topova la dve strojni puškL _ Križorki , Strassbirf in JtralsuT v m i angleškimi podnonkini teloL BERLIN 20. (Kor.) Wotffov urad poroča: Mali kri žarki »Strassburg« in »Stral-sund ste v zadnjh dneh križarill v južnih vodah Severnega morja. Pri tem je zagledala »Strassburg« pod angleškim obrežjem dva sovražna podmorska čolna in je enega z večje daljave s par streli potopila. »Stralsund« se je zapletla na daljše daljave v boj z več sovražnimi rušilci torpedovk in pri tem dva poškodovala. Pri tej priliki kakor tudi pri poizvedovalni vožnji nekega zrakoplova do Skageraka* se je za-mogio vnovič dognati, da je nemško obrežje in nemško vodovje prosto sovražnika in da zamorejo nevtralne ladje neovirano vršiti svojo službo. Japonski iltiMtsm BemHIt. ROTTERDAM, 20. (Kor.) »Nieuve Rotterdamsche Courant« priobčuje sledeči oficialni angleški komunike: Med angleško in japonsko vlado obstoji natančen sporazum o potrebi skupnih odredb obrambe njunih interesov na Daljnem Vztoku, posebno glede integritete Turčije. Delovanje Japonske se nikakor ne bo razširilo preko Kitajskega morja v Tihi ocean, izvzemši, v kolikor zahteva to varstvo japonske trgovinske mornarice. Japonska akcija se ne bo raztegnila niti na azijska vodovja zapadno od Kitajskega morja, na suhem pa samo na ono o-zernlje na vzhodnoazijskem ozemlju, ki ga je zasedla Nemčija. BERLIN, 20. (Kor.)»Wolffov urad« priobčuje iz nemške kolonije Kiaučau na Kitajskem, sledečo brzojavko: Potrditev izročitve japonskega ultimata, nas sili, da izvršimo do skrajnosti svojo dolžnost — Guverner. ftmerikunci se mftio losov. KARLOVI VARI, 20. (Kor.) Tukaj se mudeči Amerikanci so se danes s posebnim vlakom odpeljali preko Podmo-klija na Nizozemsko. Bolgarska in mednarodni položaj. SOFIJA, 20. (Kor.) »Agence tel. Bul-gare« poroča: Poluradni komunike pravi: Ker sedanji mednarodni evropski položaj ne spravlja Bolgarske v nobeno neposredno nevarnost, ministrski predsednik nikakor ne bo naprosil kralja za sklicanje kronskega sveta, kakor zahtevajo to voditelji opozicije. Taiact bel v Sofiji SOFIJA. 20. (Kor.) Kralj Ferdinand je sprejel včeraj zvečer turškega ministra za zunanje zadeve, Talaat beja in predsednika turške zbornice, Halil beja, v posebni avdiienci. SOFIJA, 19. (Kor.) O misiji turškega notranjega ministra Talaat beja, ki je imel danes z ministrskim predsednikom Rado-slavovom daljšo konferenco, je bilo izdano sledeče oficijozno poročilo: O potovanju Talaat beja in njegovem prihodu v Sofijo se bodo gotovo razširjale vse mogoče vesti. Po informacijah merodajnih krogov je hote! Talaat bej v očigled mnogim skupnim interesom, ki jih imata Bolgarska in Turčija, stopiti v stike z mero-dajnimi bolgarskimi državniki. Turski minister za netmnle nfeM Id zbornični predsednik v BukareJtu. BUKARE-T 20. (K r.) „Agence Telegra-phique Rournaine" poroč-, da sta turški minister z « notranje /adeve Talat Bej in zbornični predse mik Halil danes opoldne s svojim spremstvom prišla v Bukarešt. Pohva'a armadneia Inšpektorja FZM. Potio-reka bosniika-bercegflviflski finančni straži. SARAIEVO 20. (Kor.) Deželni p edsednik, armad ni inšpektor FZM. Potiorek je naslovil na deželno v'ado sledeče pisanje: Bosn šfco-herceg- »vinska finančna straža se je za časa mobilizacije ob deželni meji borila s c. in kr. vojsko proti zavratnemu so- vražniku ramo ob rami hrabro in moško in dala večkrat Izgled prave vojaške hrabrosti. Zelo in posebno me ve*li, da mi je dano, izreči bosniško-hercegovinski finančni straži za dokazano, izvrstno zadržanje in postopanje proti sovražniku v imenu Najvišje službe posebno pohvalno priznanje in pa mojo toplo zahvalo. H Mgnotske zbornice prof. Hfiiler na povratim v Bndimpeito. BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Ud ma^natske zbornice, profesor baron Miiller, o katerem se je mislilo, da je v Nougentu interniran, se vrača preko Turina v Budimpešto. Ovacije ministrskemu predsednika TbzL BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Iz R ba se poroča : Ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, ki se je vozil včeraj z avtomobilom skozi naše mesto, je ljudstvo prirejalo srčne ovacije. — Bivši ruski konzul v Sondevem odpotoval v Jvico. DUNAJ 20 (Kor.) Bivši ruski konzul v Sarajevem IgelstrOm, ki je bil, kakor znano v Budimpešti interniran, zbog svoje boleh-nosti pa izpuščen, je prispel včeraj zvečer iz Budimpešte semkaj ter od tu odpotoval v Švico. RonfertKi Ttoe h BtrdrtoMa. DUNAJ 20. (Kor.) Ogrski ministrski predsednik grof T is za, ki je imel danes daljšo konferenco z ministrom za zunanje zadeve grofom Berchtoldom. se je povrnil popoldne z avtomobil« m v Budimpešto nazaj. Švedsko zbornico. KRIST1AN1A 20. (Kor.) Zbornica je vspre-jela včeraj jednoglasno pr diog kombiniranega budgetneg^ in vojaškega komiteja, glede dovoljenja 15 milijonov kron. Odrrdbe, ki jih je vlada odredila glede na obče stanje, so se jednoglasno odobrile. Praznik Sv. itefiaa na Dundu DUNAJ. 20. (Kor.) Danes dopoldne ob priliki praznika sv. Štefana, je bila v kapucinski cerkvi slavnostna služba božja, pri kateri je imel stolni propovednik iz Panohalme. profesor Bodio. slavnostno propoved v mažarskem jeziku. Prosil je božjega blagoslova za avstro-ogrsko o-rožje. Vojaški vikar Bjelik je daroval slavnostno sv. mašo. Službe božje so se udeležili najvišji dvooii maršal grof Zi-chy. vojni minister vitez pl. K robat in, kapitan ogrske telesne straže grof Lon-yay. baronica Burian, grof Nemes. sek-cijski šef grof Taloczy, državni tajnik pl. Vertesy. uradništvo ogrskega ministrstva. častniki ogrske telesne straže in mnogo udov ogrske kolonije. Bombni atentat na vlak. NAPOLJ. 20. (Kor.) V vlak, ki je vozil danes iz Napolja proti Rimu, je neznan človek pri Poggiorale vrgel bombo. ki je padla v nek: voz prvega razreda in eksplodirala. Pet oseb je bilo pri tej priliki ranjenih. Smrt papeža Pila X. Ko m orni k, kardinal Della Volpe konstatira papeževo smrt. RIM 20. (Kor.) Točno ob 10. uii je prišel komornik Della Volpe v Vatikan ter se je podal v papeževo stanovanje. Tu je prevzel v navzočnosti več kardinalov papeževo truplo v svojo zaščito ter dognal po obstoječih pr dpisih smrt. Malo prej je osebni zdravnik dr. Amici ob asistenci več zdravnikov napravil na mrtvem truplu več injekcij v svrho, da se isto ohrani. Sožalje cesarjevo In drugih dostojanstvenikov. DUNAJ 20. (Kor.) Generalni adjutant grof Paar se je pripeljal danes pred papeško nun-ciaturo V r je v imenu Nj. Veličanstva izrazil apostolskemu nunciju v gorkih besedah cesarjevo sožalje. Nadvojvoda Evgen je prišel osebno v nunciaturo, da izrazi svoje sožalje. Tudi več drugih udov cesarske hiše je kondolir;»lo. Popoldne sta izrazila svoj - sožal|e minister za unar je zadeve grof Berchtold in k.-rd;nal dr. Piffl osebno Prišlo je tudi več diplomatov, med temi tudi nemški poslanik plem. Tschirsky. Sožalna izjava grofa Stiirgkha. DUNAJ, 20. (Kor.) Ministrski predsednik grof Sturgkh se je zglasil danes pri papežkem nunciju in v imenu avstrijske vlade izrekel globoko sožalje povodom papeževe smrti. Sožalje dunajskega občinskega sveta. DUNAJ 20. (Kor.) — V današnji občinski seji se je župan dr. NVeiskirchner v svojem govoru spominjal umrlega papeža. Navzoči so govor poslušali stoie. Župan je izrazil brzojavno svoje sožalje kardinalu, državnemu tajniku Merry del Val in ap blagovolite sporočiti kardinalskemu kolegiju izraz mojega odkritega sočuvstv« vanja na velikem žalovanju, v katerem se nahaja katoliška cerkev vsled smrti svojega naivišjega poglavarja. »Osservatore Romano« o smrti. RIM, 20. (Kor.) »Osservatore Romano«, ki je izdal danes posebno izdajo s črnim robom, prinaša življenjepis in ka-rakteristko papeža Pija X. in pravi, da je pokojnik zaprl oči, prestrašen vsled strašne vojne. Zgodovina bo govorila, da je bil glavni in trajni predmet skrbi in prizadevanj papeža, slava Boga in krščanski preporod narodov. »VViener Abendpost« o papežu. DUNAJ 20. (Kor.) »Wiener Abendpost* posveča papežu Piju X. članek, v katerem piše med drugim: Več kot enajst let je umrli papež oprav Hal vzvišeno sveto svojo službo. V tem razmerno kratkem času je razvil obširno, pomebno delavnost z neumorno pridnostjo v svrho, da se vera in versko življenje pouglobi in oja-či. Poln apostolske vneme se je neumorno trudil, da utrdi tradicionelno vero in jo obvaruje zmot in krivih naukov. V svesti si svojega vzvišenega poklica si je stavil nalog, da ohrani cerkev v stari njeni bleščeči se moči in veljavi. Pa tudi kot regent hierarhične organizacije. kot zakonodajalec na polju cerkvene uprave, je upeljal veliko dalekosežnih reform, ki mu v zgodovini papeštva gotovo utemeljijo častno mesto. Olas o njegovi prerani smrti povzroči brezdvombeno po vsem širokem svetu bolestno čustvovanje, kajti verniki so bili vdani svojemu najvišjemu dušnemu pastirju v otročji ljubezni in spoštljivosti, saj si je tadi on po prirojeni mu srčni dobroti po svojem izgovornem, veselem značaju, po srčnih vezeh do svojih sester, in brata pridobil spoštovanje vseh. Tudi narodi drugih veroizpovedanj bodo žalovali z nami, kajti papež si je zbog svojih čednosti pridobil spoštovanje vsega sveta V spalni sobi. RIM, 20. (Kor.) V spalni sobi papeževi izgleda vse skrajno priprosto. Mala medena postelja z damaščansko odejo se nahaja nasproti oknu. Nad posteljo visi mala Marijina podoba. V kotu je umivalnik za neko špansko steno, zraven postelje dve ponočni omarici. V pričakovanju prihoda kardinala-komornika okra-suje papeževa okolica prestolno dvorano, kjer bo položen papež na mrtvaški oder. Kakor se govori, je papež izrazil željo, naj se ga ne balzamira. Tej želji se bo na vsak način ugodilo. Vse trgovine na Petrovem trgu so zaprte. Mnogi imajo napise: Zaprto radi svetovne žalosti. Velikanska množica stoji pred železnimi vrat-mi, ki so v znak žalosti popolnoma zaprta. Listi prinašajo dolge nekrologe z žalnim robom, kjer slave pontifkat pokojnika, ki je bil mirovni apostol. Upravitelj svete stolice že dospel v Rim. RIM, 20. (Kor.) Kardinal Della Volpe, komornik svete rimske cerkve in upravitelj svete stolice tekom sedisvakance, ie dospel danes semkaj iz Imole. Papeževa zapuščina. RIM, 20. (Kor.) »Giornale d'Italia« izjavlja, da papež ni ničesar zapustil svojim sorodnikom, ki si bodo tudi še vnaprej morali sami služiti kruh. Sele v zadnjih letih se je dal papež zavarovati na korist svojih sester za par tisoč kron. Kakor poroča »Tribuna«, bo papež gla- -som njegove izredne želje pokopan v cer- , kvi Sv. Petra nasproti altarjev sv. Procesa in Mavricija. Kakor poroča »Tribuna« dalje, je papež še včeraj izjav il, dn bi bil rad pripravljen žrtvovati svoje živ ljenje, da bi preprečil smrt tako velikega števila mladeniče v v vojni. Konklave. RIM. 19. (Kor.) »Giornale d'Italia« raz-motriva o težkočah konklava in pravi: Tudi če bi bila Italija v vojni, bi bilo v našem interesu, da zagotovimo prostost cerkve v vsakem oziru. da dokažemo vsemu svetu, da je papež tako svoboden, da niti evropska vojna ne more zabraniti svetemu kolegiju, da se ne bi sestal h konklavu. Storili bomo to sedaj tem bolj. List se peča z osebnostjo novega papeža in pravi: Mnogi menijo, da bi za-mogel biti izvoljen za novega papeža kak inozemski kardinal. List imenuje inozemskega kardinala van Rossuma, ki je reprezentant nevtralne države in kardinala Maffija in Ferrato. Konklave bo. če se sestane, jako številno obiskan in slovesen. Videli bomo, da bodo različne države tudi kljub vojni na vsak način poskrbele za potovanje svojih kardinalov in jim zasigurirale prisotnost v Rimu. Papež žrtev vojne. RIM. 20. (Kor.) »Tribuna« piše: Papež je žrtev vojne. V zadnjih dneh je sam diktiral veliko število depeš, da prepreči grozovite evropske vojne. Ta mu je prizadejala smrtni udarec in ga spravila še ob zadnje moči, ki jih je imel. RIM. 19. (Kor.) Neka vatikanska osebnost. ki je videla papeža pred kratkim, izjavlja v »Giornale d'Italia« da je evropska vojna jako vplivala na papeževo bolezen. Papež je rekel: Svojčas je zamo-gel papež preprečiti vojno. Koliko duhovnikov in seminaristov, ki so se nahajali še včeraj v Rimu kot kolegi, je moralo odpotovati, da vstopijo kot sovražniki v armado. Njegovo katoliško srce čuti to. Pri teh besedah so se mu vlile solze. Na mrtvaški postelji. RIM, 20. (Kor.) Papež Pij X. leži, kakor je umrl, na mrliški postelji. Njegove poteze na obrazu so mirne. Na ustnicah je opažati lahek nasmehljaj. Truplo je še nedotaknjeno. Sedaj pričakujejo kardinal-skega komornika Della Volpe, ki bo po običajnih formalnostih konstatiral smrt. Papež ima roke križem prs in drži v rokah malo razpelo. Ob postelji so štiri goreče sveče. Dva gardista v gala-uniformi stra-žita. V antikameri se nahaja oddelek gardistov. Maše zadušnice. RIM, 20. (Kor.) Prve maše zadušnice za papeža so darovali danes ob pol 4 zjutraj v papeževi zasebni kapelici komor-niki Chiessini, Bianchi, Respighi in Mar-zollini. Ob pol 6 zjutraj so pričeli zvoniti po vseh cerkvah v Rimu. Ob 6 zjutraj je bil v mrliški sobi papeževi postavljen majhen altar, kjer so čitali kardinal Bis-leti in msgr. Bressan in Santelia maše. Cirkularno naznanilo papeževe smrti. RIM, 20. (Kor.) Kakor poroča »Messag-gero«, je kardinal, državni tajnik Merry del Val še tekom noči naznanil vsem kardinalom in zastopnikom Vatikana v tujini, papeževo smrt v posebni cirkularni depeši. » Brzojavna čestitka vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika cesarju. DUNAJ 20. (Kor.) Armadni vrhovni poveljnik, Njeg. c. in kr. Visokost, general pehote, nadvojvoda Friderik, je poslal povodom Njegovega rojstnega dne sledečo brzojavno čestitko: Njeg. c. in kr. apostolskemu Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu I, Grad Schonbrunn! V imenu celokupne armade in mornarice monarhije prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme na znanje najudanost-nejše čestitke celokupne obrambne sile. Pripravljeni za težak boj, na severu in jugu že v sovražnih deželah, gledate armada in mornarica danes, kakor skoro pred 70 leti, v navdušeni udanosti na Vaše Veličanstvo, vzor neomajno zvestega izpolnovanja dolžnosti. Armada in mornarica prosite danes tem bolj goreče Boga za bogat blagoslov čestitljivemu in blagoslovljenemu cesarju in kralju. Spominjajoč se velikih tradicij, pa dvigate danes armada in mornarica proti nebu tudi ostro, svetlo orožje in obnavljate staro vojaško prisego, sklenjeno že na ne-številnih bojiščih: v viharjih in bitkah, v bedi in nadlogi, do zadnjega vzdihi jaja zvesti in pripravljeni umreti za čast in veličino Avstrije, žrtvovati premoženje in kri za milostnega vladarja in za ljubljeno domovino. Z navdušenim vzk'.kom: Bog blagoslovi. Bog ohrani in obrani Njceovo! Veličanstvo, ljubljenega !n milostnega vladarja, kralja in vrhovnega vojskovodjo. Nadvojvoda Friderik, gen. inf. Cesar je na to brzojavko odgovoril sledeče: Pričetek 85. leta blagostanju mojih držav in procvitu armade posvečenega življenja, je dobil s čestitko armade in mornarice še posebno slovesen značaj. V viharju, ki buči okoli monarhije, gledam hrabro in srčno skupno vojaško silo. Njim in vsem voditeljem, ki vživajo moje zaupanje in blagoslov domovine, vsem hrabrim, ki se bojujejo za čast in obstoj domovine, vsem najlepša hvala in srčen pozdrav vrhovnega votskovodje. Franc Jožef, m. p. Oskrunjenje Hamerlingovega spomenika v Gradcu. GRADEC, 20. (Kor.) V noči od včeraj na danes je neznan človek polil Hamer-lingov spomenik v mestnem parku s črnilom, tako, da so glava, spodnji del kipa in pa podlaga spomenika počrnjeni. O zločincu ni nobenega sledu. Ruska proklamacija na Poljake. CARIGRAD 19. (Kor.) »Tanin« se proklamaciji velikega kneza Nikolajeviča na poljsko prebivalstvo, silno čudi. Poljaki, ki so bili dosedaj najbolj zatirani narod na Ruskem, naj bodo deležni sedaj izrednega pomilovanja in varstva. Tudi »Ikdanu piše v enakem smislu. CARIGRAD 19. (Kor.) »Terdžumani Hahdikat« poroča rusko proklamacijo na poljski narod in tudi vse obljube napram Židom, ki so bili dosedaj vedno zatirani. »Ikdam« napada francosko Časopisje v Peri, ki zagovarja trosporazum. Isti list primerja iz Avstrije prihajajoča poročila z onimi, ki jih razširja trosporazum in konstatira, da primerjanje nikakor ne izpada ugodno za triplecntento, ki razširja želje za resnico. To dokazuje nenormalno duševno razpoloženje. Poljska cerkev v Pešti. BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Protektorat nad poljsko cerkvijo, ki se zgradi v Budimpešti, je prevzela nadvojvodinja Žita. Amerika za naš Rdeči križ. DUNAJ, 20. (Kor.) Ameriška družba Rdečega križa je po ameriškem poslaniku na Dunaju ponudila avstrijski družbi odpošiljatev pomožne kolone. Ta kolona obstoji iz treh izkušenih zdravnikov, 12 izvežbanih strežnic in vsega potrebnega materijala za rezervno bolnišnico. Ameriška pomožna kolona se odpelje v Evropo na^ posebni ladji z zastavo Rdečega križa. Človekoljubno ponudbo je seveda naša vojna uprava takoj sprejela. Priprave za izuoliteu novega papeža. Po oficijelno objavljeni papeževi smrti preide vsa papeževa oblast na zbor kardinalov, kateri izberejo iz svoje srede takozvani vladajoči zbor. ki vlada v imenu papeža, a člani se menjajo vsaki dan, do izvolitve novega papeža. Ta kongregacija pozove tudi vse kardinale, da se zberejo na izvolitev novega papeža. Po papeževi smrti se kardinali vsakega jutra zbirajo v takoimenovano glavno kongregacijo in se posvetujejo o predmetih, katere je določil papež Klement XII. (I. 1723), čitajo se namreč odredbe za izvolitev novega papeža, katerih odredb se morajo kardinali strogo držati. — Glavne odredbe so sledeče: 1. Deseti dan po papeževi smrti mora pričeti volitev novega papeža po onih kardinalih, ki so prisotni, ne čakajoč na druge kardinale, ki niso še dospeli od zunaj. 2. Kardinali, kateri stanujejo v papeževi državi, morajo se zopet izrecno ponovno pozvati. 3. Nikaka cenzura ne odvzema kardinalom volilne pravice. 4. Niti cerkveno prokletstvo, v katero je kdo padel, ne izključuje kardinala od volitve. 5. Volitev se mora vršiti v zaprtem prostoru, imenovanem »konklave«. 6. Izvoljenec mora imeti dvetretjinsko večino glasov za svojo osebo. 7. Ako ni zadostnega števila glasov, mora se delovati na to, da se to število doseže s pomočjo »pristopa« (accesus). 8. Ako je izvolitev kompromisna, potem nobeden kompromisnik ne more dati sebe glasu. 9. Ako novoizvoljeni papež ni škof, mora si dati podeliti dotične rede. 10. Izvoljenega papeža ni treba, da kdo potrdi, ker 011 uc dobiva oblasti od nikogar na zemlii. 1e:r;več naravnost P""-':. Stran II. ,tUINU3|- SU AJZ. v irstu, ane si. .nvgtista iwi4. II. N<*vcsiiii pipciu s*avi se na glavo rr«»T.Mi lr Uiara) v znak vere sv. cer-kvr v piesveto trojico in kakor zrak največje moči, časti in sodstva na svetu v du^^vml« stvareh. S tem se mu je zajedno u««del*eva»a tudi oblast kakor kralju v njegovi Dos vel državi. Po prećiianju tega izrodi kardinal - ka-merfenco kardmaisJetno zboru »ribičev prstan« m »pečatnike in oba se razbijeta na kt*ce, ker se v času, ko nima cerkev papeža, ne izdajajo ne »bule« ne »brevi«-Na to izvoli kardinalski zbor dva prelata, od kaierili ima eden govorit« nagrobni govor p**- papežu, a drugi pozdravni po-vor o->dočetnu novoizvoljenemu papežu. Nadalje izvoli dva kardinala, katera imata paziti, da se za KonkJave uredi vse. kakor predpisuje zakon. To je prva seja kar-dinafskega zbora. V drugi seji so se urejevale navadno st\ ari, ki so se tikale cerkvene države. V tei seji poročata ona dva kardinala, ki sta bila izvoljena, da pripravita vse potreo-no za konklave. da sta izvršila svojo nalogo. V tretji seji izvolijo kardinali potom tajnega glasovanja izpovednika za konklave. V č e t r t i in p e t i seji izvolijo se: dva zdravnika, dva ranocelnika, eden lekarnar. dva brivca s pomagači vre;*, kateri vsi se podajo skupaj s kardinali v konklave. V Š e s t i seji razdeli najmlajši kardinal -diiakon sobe v konklavu potom srečkama med kardinale. V sedmi seji izvolita se dva kardinala. ki morata točno paziti, da ne pride v konklave nihče, kateri nima tam opravili. Tema dvema kardinaloma izroči se toč n popis oseb, ime in priimek, stan, domovina od vsakega kardinala, ki ima pri i v konklave. V deveti seji izvoli kardinalski zbor š, tri kardinHe. katerim je naloga točno paziti nad zapretjem konklava in na red v i^tem. Na to vsprejemajo se sožalje nad umrlim papežem izražajoči poslaniki tujih držav. DanaJnJi šolnini mrk. 2e od nekdaj so vsi narodi s posebnim zanimanjem razmotrivali naravne prikaz ni. f oince. čegar blagotvorna svitloba in toplota daje naravi življenske moči, se večkrat pokrije z nekim temnim zagrinja lom. Tega pojava so se ljudje v starem veku zelo strašili. Premišljevaje in s svojimi očmi zroč, kako počasi ugasuje izvor vsega življenja, je človek trepetal od strahu. ki ga je pa kmalu zopet minul. To, kar so ljudje pričakovali svoječasno s strahom in trepetom, pričakujejo današnji učenjaki nestrpno, da iz tega veličastnega pojava soinčnega mrka proučujejo solnce samo. Kako solnčni mrk nastane? Zelo jednostavno. Mesec se suče okolo naše zemlje. Kadar pride na svojem potovanju okolo nas ravno pred solnce, takrat nam njegova plošča zakrije za nekoliko časa soln-čno ploščo. Mi takrat vidimo solnce povsem pomračeno, ali ga vidimo v podobi mlaja ali pa samo malo počrnjeno. Danes imamo priliko razmotrivati ta veličastni prirodni pojav. Danes mrkne solnce popolnoma za precejšnji del Evrope, za nas pa mrkne solnce prilično za tri četrtine svoje površine. Solnem mrak začne danes v obče ob 11 uri 12 minut dopoldne in to v južnem delu Hudsonovega zaliva v severni Ameriki. konča pa ob 3. uri 57 minut popoldne pri iztoku reke Indus v Aziji. Mrknenje se bo deloma popolno, deloma parcijalno videlo v se vero-vzhodni Ameriki, na severnem delu atlantskega morja, v vsej Evropi, v severni Afriki in v zapadni polovici Azije. Na tem ogromnem prostoru bo vidljiv večinoma samo delni mrk, popolni pa bo viden na veliko manjšem prostoru. Popolni mrk začne ob 12. uri 25 minut popoldne in konča ob 2. uri 43 minut. Dolgost popolnega mrka po zemeljski obli znaša 10.800 kilometrov. Njegova hitrost je vratolomna — 49 kilometrov na minu to. Pojav popolnega mrka se istočasno vidi v Mrjavi do 180 kilometrov. Vse znamenite zvezdarne sveta odpošljejo svoje učenjake, da z izvrstnimi instrumenti opazujejo in proučujejo popolni mrk. PODI. ISTEK Rđež3 mlin. Roman. - Spisal Xavier d« Ho« t ep m. Mislite si sedaj njih začuden e, ko so videli, kako se je chevalier pfib'ižai Tsncredu in ga, s klobukom v roki, nagovoril tako-Ie: „Dvobojev*! sem se že več, nego dvajsetkrat in vsikd^r srečno, gospod marki.... na mojem pogumu ni torej dvomiti, kar m olajšuje izjavo, ki vam jo imam podati. .. PnŠel s^m včeraj od prijateljskega zajutrka. ko ni je bila čast, d2 sem vas srečai v Rue St. i>»m;niq e. B;l sem nekoliko omamljen po šampanjcu in sem se vedel n sh»ro i vam na pov-em neprimeren način,... Prosim vas danes oproščen j a • ako izvolite to sprejeti, ne greva da je... Če bi s pa nadalje čutili žal:erreea, vam seveda «»staj?-rn na razpolago, d^ vam dam dolžn« rad* sčenie." Go^-v>d d* Htrro vtrte je poslušal te spravljiv*' b^ede • a^rbanče- ega čela in strsn;e-ni.r.i z^bmi. I^iUP^I e "a srečit meč pustolov a, da se n i tk'istmc , c« roti je bi'a \ trvme N« •t r.jd t^a ra'.<<č?ran> dobrovoljno, n rv ć ic i/*azi i.t -m. vznme v ok«» n;cč. A i ta iMutn )<■ prcp-ečii n s* >p dov ife Rtcujr in cc^a. k ^t^t i< ~ Prsebco fizični sestavi sol »ca se ob njegovem mrku posvečuje velika pazljivost. Prvi, ki je začel natančneje proučevati fiziko solnca, je bil slavni Secchi. Njegovih teorij se drže še današnji a-stronociL Bolj kot se jugu bližano, tem manjši del sobica vidimo pomračen. Pri nas potemni približno 73 odstotkov sotnčne plošče. Opazujemo ga najprimernejše z okajenim steklom; prikaže se nam kot mlada, približno en dan stara tuna. V Trst« prične mrk ob 12. uri 23 minut, konča ob 3. uri 48 minut, velikost 0.73. V Puli prične ob 12. uri 25 minut, konča ob 2. uri 49 minut, velikost 0.73. Na Reki prične ob 12. uri 25 minut, konča ob 2. uri 50 minut, velikost 0.73. V Zagrebu začne ob 12. uri 25 minut, konča ob 2. uri 50 minut, velikost 0.77. V Ljubljani začne ob 12. uri 23 minut, konča ob 2. uri 48 minut, velikost 0.75. V Kotoru začne ob 12. uri 35 minut, konča ob 2. uri 59 minut, velikost 0.75. V Zadru začne ob 12. uri 28 minut, konča ob 2. uri 52 minut, velikost 0.73. V Sarajevem začne ob 12. uri 32 minut, konča ob 2. ur; 56 minut, velikost 0.76. Ko bo pokrita polovica solnčne plošče, bo opaziti sprememba v atmosferi. Toplomer nam pokaže spremembo temperature. Nebo postane sivo-temno, samo na robu obzorja bode nekaj svitlejše. Tudi živali opazijo to naglo izpremem-bo. Tiče lete v svoja skrivališča. Netopirji večkrat prilete iz svojih beznic, kakor ponoči. Človek sam, dasi dandanes že dobro ve, da ta pojav nima nikakor -šnega pomena in posledic, je nekako neugodno vzrujen. Z dobrim daljnogledom, z otemnelim steklom, opazimo lahko v kotih, ki jih povzroči temna plošča s solnčno ploščo, del solnčne aureole, svetle plamence, takozvane solnčne protuberance. Do leta 1927 ne bo več tako velikega soinčnega mrka. DomaČe vesti. Selitveni termin v Trstu odložen! Razglas c. kr. primorskega namestništva. Z ozirom na to, da je vojni stan povzročil izredne razmere in glede na to, da v Trstu skorej vse najemne pogodbe določijo samo dan 24. avgusta kot selitveni termin, je pričakovati, da se tega dne namnožijo selitve in menitve stanovanj. Ker napravlja tako izpraznjevanje stanovanj gotovo v sedanjih razmerah velike denarne in dejanske težavnosti in povzro-čuje lahko tudi motenje javnega miru in reda, razširjam dogovorno s c. in kr. vojaškim postajnim poveljstvom v Trstu iz javnih državnih ozirov selitveni termin od 24. avgusta za nedoločen čas in prepovedujem do daljne naredbe preselitve brez oblastnega dovoljenja. C. kr. policijsko ravnateljstvo določi s posebnim naznanilom, ali bo slučajno dopuščeno v posameznih okrajih preseliti se po gotovem povrstnem redu in na katerih dneh. Vrh tega si pridržujem dovoliti posamezna preseljevanja na posebne prošnje najemnikov stanovanj, ali hišnih gospodarjev. V Trstu, dne 18. avgusta 1914. C. kr. namestnik: Hohenlohe L r. Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrl včeraj zjutraj v Trbižu višji policijski svetnik in voditelj III. oddelka na tržaškem policijskem ravnateljstvu, gospod Kari Frenner. Pokojnik je bil rojen leta 1859 v Inomostu in je vstopil v državno službo v letu 1882 kot konceptni praktikant. Po 14 letih je bil imenovan policijskim svetnikom, a leta 1889 definitivnim višjim svetnikom. Dasi zaveden Nemec, ni kazal nasprotstva do Slovencev in je bil splošne priljubljen zbog svoje naravi in dobrotnosti srca. Maša-zadušnica za ponesrečence »Barona Gautscha«. Presvitli škof tržaško-koperski, monsignor dr. Andrej Karlin vabi tržaške katoličane k maši-zadušnici za ponesrečence »Barona Gautscha«, ki se bo vršila danes v prestolni cerkvi. Ker pa je vabilo k maši nalepljeno po mestu samo v italijanskem jeziku, si dovoljujemo vprašanje, kdaj bo taka maša za katoličane slovenske narodnosti?! To vprašanje je n avičevanju nasprotnika proglasila stvar za rešen > in i is»a ob enostranskem postopanju ma H j i hotela temu s'užiti kakor priči. Ob"tavliaje ^e ie Tancred odnehal, obrnil naenkrat Chevalierju hrbet in se oddaljil se svo« a prijateljima. _Hvala I o;u. da je enkrat konec te neumne stvari," te ical de Reux, ko so drčali po i o-i proti Parizu „Nadejam se, ljubi 'an-cr d. da sedaj ne bo nič več ovira o najinega potov; nja v Port-Marly.... Doslej je moj nemir nMaeral moji nestrpnosti molk, no, sed.tj je m>j prjatelj iomirjen in nestrpnost za'luhljfnca stopa zo; et v svoje pra ice." _Umeiem to popolnoma, drngo dete," je <>dgovoril marki z nasmehom, ki ni bil brez grenkobe, zato h vem vaše muke skr jšati kolikor možno. G»>?pod Anhait^ki naj izs opi pieil svojimi vratini; potem pojdeva za tre-n tek v hotel in od U>m se podiva v Port- Uverjen sem, liubi marki, je nadaljeval rrr f R'eux. „dr> vi hrepenite istotako, po « s;-rru c ^p d'Heroinille, k;.kor itlim ja' v rtett zopti" tirago Matildo po tako dolgi oa-s t no t'.* T i nered rt odgovoril. I ifo , r iem ic v.vil voz preko Clnnips-Đist*es M eko ?vi- e h se vsnenjal p r/r*« m „ri ni pri Courbev^ie. Ali ne- z-j d * ie z » * t p stav la potrp j^n e rV*d ga yr nf < na izkušn.o. N 1 h n m tem bolj upravičeno z ozirom na dejstvo, da vse civilne državne oblasti, kadar re-f le k tirajo v sedanj časih na sodelovanje vsega takalSaiega prebivalstva, izdajajo svoia naznanila v treh in odo štirih, in med temi v dreti siovanskgi Jezikih. Vojna pravit za m ki » wf f—» V nekem nenškem listu čitano nastopna modra pravila za vse one, ki so ostali doma: Ne le bojno polje, ampak tudi tvoje štiri stene hočejo videti junake. Plačuj svoje račune. Ohranjaj sebe in svojce zdrave, da ne bodo nikomur v nadlego. Dajaj priliko za zaslužek, kjer le moreš. Drži svoje stvari v redu, da boš mogel vsak čas do-prinašati žrtve. Premisli, koliko moreš in ne zanašaj se na druge. Ne računaj na same zmage, in postavi glavo tem trdneje pokoncu, kadar si čul o kakem porazu. Vsakdo more vsak dan storiti kaj dobrega, pa bilo le tudi, da je komu prijazno stisnil roko. Brezglavost v netranjem je huja, nego izgubljena bitka na bojišču. Daj, da bodo tvoji otroci sodoživljali te visoke ure in ne dovoljuj prepira v hiši. Bodi ponosen na to brezmerno uro usode svojega naroda. Začeli smo v velikem. Ali izkušnja pride šele in ne sme najti nobenega malega med nami. Potem bomo vredni svojcev na bojnem poiju. En narod — ena usoda! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda naznanja, da je letošnja velika skupščina, ki je bila nameravana meseca septembra v Gorici, preložena na nedoločen čas. »Tržaška kmetijska družba« ima danes ob 4 popoldne v svojih prostorih odborovo sejo; vabljeni so tudi predsedniki gospodarskih svetov in zaupniki družbe. Vsled velike važnosti dnevnega reda naj se je vsi udeleže. _' Samomorilni poskus. Predsnočnjim ob poltreh je hotela 22 letna, v neki tolerančni hiši v ulici del Solitario bivajoča Josipina Pržanić zapustiti to solzno dolino ter je v to svrho izpila nekoliko oetove kisline. — Ko so njene tovarišice prišle temu na sled, so pozvale zdravnika z zdravniške postaje, ki je nesrečnici izpral želodec in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Nevarno posteljo si je bil predvčerajšnjim popoldne izbral ogljar Tomaž Spelar. ki sicer stanuje v ulici del Pozzo biancc št. 4. Bil je namreč truden — morda se ga je bil tudi nekoliko nalezel — in vslec! rega je legel in zaspal kar pod milim nebom v stari prosti Iuki. A ko se je zbudil, je konstatiral, da mu je med spanjem neznan uzmovič vzel iz notranjega jopičeve-ga žepa 100 kron denarja. Tatovi v lekarni. Predsnočnjim so neznani tatovi ulomili v lekarno Praxmarer na Velikem trgu. Revčki so namreč iskali zdravila proti sušici — svojih žepov. Seveda niso tega zdravila iskali po raznih vrčih in steklenicah v lekarni, temveč so šli direktno nad kontrolno blagajno, iz katere so vzeli 140 kron denarja. V neki drugi železni škatlji je bilo še 90 kron denarja, a tatovi so jih pustili tam; to pa seveda !e zato, ker niso vedeli zanje. Na delu zasačeni vlomilci. Predsnočnjim ob 9. uri je uradnik državne železnice Konrad Korošec zasačil dva uzmoviča, ko sta skušala vlomiti v barako, ki se nahaja na 5. obrežju v novi prosti Iuki in v kateri prodaja Aristide Fabris razne jestvine ter vino in pivo. S pomočjo dveh tam naha-jajočih se vojakov je g. Korošec oba uzmoviča aretiral ter ju izročil policiji. Bila sta to policiji in sodišču dobro znana potepuha 20 letni Kristijan Gratton iz Tržiča in 23 letni Valentin Hrus, doma z Jesenic. Ker je šel na roko ubeglemu kaznjencu Josipu Bregantu. Včeraj zjutraj je bil a -retiran Josip Cedilnik, stanujoči v Rojanu na Marčežinu št. 334, in sicer zato, ker je bil vzel pod streho onega kaznjenca Josipa Breganta. o katerem smo včeraj poročali. Ja je v Divači skočil iz vlaka in da je bil potem aretiran v Rojanu. — Bregant je bil prvotno obsojen v smrt na vešalih, a cesar ga je pomilostil in mu spremenil kazen v 18 letno težko ječo. Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Somadossi Josip, 58 let. ul. D. Rossetti št. 31; Salvagno Lucijan. 3 mesece in pol, ul. delia Torretta št. 4; Sancin Nikolaj. 14 let, Skedenj št. 160; Božič Ladislav, 6 mesecev, ul. Media št. čuti je bilo neko pokanje. Kolo je obtičalo v neki luknji na cesti in os se je zlomil j M rali so izstopiti in najeti v Mant rre ka njo J o, ako niso hoteli peš prehoditi poti do cilji svojega potovanja. Tancred se je izrekel za to poslednje ker vse, kar je mnglo zategniti njegov prihod v grad Port-Marly, se mu je zdelo kakor dobrota neba. Drugače Hector de Rieux. Ta ni mogel skrhati v notranjem plamtečega veselja na svidenju z ljubljenko. Neprestano je govoril o bližnji svoji sreči; govoril je o tem s tako ognjevitostjo, da ni opazil niti molka svojega tovariša, niti bolestnega izraza na njegovem licu. Slednjič pa je vendar postal pozoren na te simptome, ki so tako malo soglašali z navadno živahnostjo Tancreda. Hkratu je občutil, kako mu pojema veselje napram tej čudni mrzloti ter je vprašal: „Zakaj vidite žalostni in zmedeni ? Kaj vam je Tancred? „O dele-, je odgovoril marki na to vprašanje, „od danes zjutraj se borim brezvspešno proti nt.ki ren-dni in hudi slabosti. Glava mi gori... nr/lico imam, — Ne smete se tor;.j r.di mojega molka ne čud ti, ne vzne-mir.nli " P'ašite me I- je za kl i-al mladi mo£. wO I B g, (ta le ne postane zlo liujše * fOalie) 7. — V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Hišlič Vincenc, 25 let; Cink Armanda, 53 let; Milocco Josip, 52 let; Pečarič Ana, 38 let; Fnrlani Nikolaj, 59 let — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 19. t m.: Mihaiič Fran, 25 let. Za HM kril. Uprava »Edinosti« je prejela dalje: dr. Vekoslav Kisovec K 10.—; Fran Strekelj K 10.—; Ivan Volk K 10.—. Skupaj v tem izkazu K 30.-Prej izkazanih ... K 4299.06 Skupaj K 4329.06 * m m Za družine vpoklicanih je zadnjič pomotoma izostal dar Obrtnijskega društva pri Sv. Mar. Magd. spodnji v znesku K 25.--. Max, Elena, dr. Arminij, inž. Rihard Brunner K 20.000, Marijan Petronio K 100, Evangeljska občina K 500, Hugon Arn-stein K 10, Robert Stransky K 10, Pavel in Ana Langhein v počaščenje spomina Nore Gerolimich K 20, J. R. K 4, Štefan Pausig, krčmar v Nabrežini K 10, Berta Tschurtschenthaler K 10, Karlina Fuchsl K 10. Ivan Robba K 20, Anonimno uvozno društvo »Agrumaria« K 200, Andrej Ka-ris K 10, inž. Iv. Righetti K 20, za neko stavo K 1, R. Ludolphs - Hamburg K 50u, Iginij vit. pl. Scarpa K 50, K. K. K 5, Julija vd. Kramer K 5, Albert Brosch K 5, Anton Cek K 20, A. Aichner - Asfalters-bach K 5, potom »Piccola« K 1349. V blagu so darovali: Alica Piber, Marija Struppi, Viktor Maddalena. Vesti iz Goriš&e. Iz Gorice. Zahvaljujoč se Vam, da ste priobčili prvi izkaz darov, in proseč Vas nadaljne naklonjenosti, Vas prosim za objavo sledeče zahvale in obvestila: Vsem blagodušnim darovalcem, še posebno pa požrtvovalnim nabirateljicam in labirateljem, bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala, ob enem pa prošnja do vseh onih darovalcev, kojih imena še niso objavljena, naj blagovoljno potrpe. Radi obilega dela pri zabeleževanju darov in radi zmanjšane oblike časnikov se objavljanje ne more zvršiti tako brzo, kakor bi bilo želeti. Hkrati naznanja podpisani odsek, da se je osnoval na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici »Okrajni vojnopomožni odbor« z nalogo, da bo po možnosti naklanjal enkratne podpore prepotrebnim rodbinam vpoklicanih vojakov. Imenovani odbor je pooblastil podpisani odsek, da le-ta v njegovem imenu nabira prispevke ter jih potem njemu izroča. Vsakdo torej, ki se ie namenil, da žrtvuje kak dar v prilog ubogim našim rodbinam, naj ga izvoli dopo-slati podpisanemu odseku pod naslovom: dr. Srebrnič, teol. prof. v Gorici, ki ga nemudoma izroči svojemu namenu. Slovenski odsek Deželnega pomožnega društva za Rdeči križ. V Gorici, dne 19. avgusta 1914. Vesti iz Istre. Za avstrijski Rdeči križ v podgrajskem okraju, b) HruŠica: Rngač Ant. K 3.—, Ma-rinčič Ignacij 2, Marčelja A. 1, Pavlin M. 1, Ljubič Jože 8, 1.- , Fabiai čič Jernej 94, 1.— Šajina Ana 1.20, Dilenard » Marija 1.—, Va-lenčič Ivan I.— , Ukovič Ana, —.30, MavriČ Marija 13, —.10, Firm Marija 15, —.20, Fabjančič Ana, Trst - .30, Gombač Luka, Trst 40, Štefan Tončič 21, —.40, Cek Štefan .40, Ivančič JMarija (M. Soče 2) !.—. Skupaj K 15.30. c) Starad; Nedved Anton K 5. — , Mihčič Anton 37, 1.—, Ladič Anton 45, K !, Dodič Jožef 13, 1.—, Buriovič Anton 52 t.—, Hrvatin Franc 46, 1. t Dujmo^ič ' 2, —.1, Bubnič Ivan 15, —.1, Kreševu taTija 6, 1.-, Benigar Anton 54, 1.—Ujčič Tereza 39, 1.—, Plešivac Marija 40, 1.08, Ujčič Helena 11, 2. , Bubnič Andrej 33, 1.—. Ladič Štefan 32, I.—, Hrvatin Ivan 12, !. HrVatin Helena 44, 1.—, Gasperčič Marija 'J. v , Neimenovani 1.20, Grlj Marija .40, Hrvatin Katarina —.64, Buriovič Helena 42f —34, ZidariČ Frančiška 25, —.20, Ladič Ana - .40, Ladič Margareta 38, 40, Kreše-vič Andrej 7, —.40, Bernetič Katarina 5, -.20, Kreševič Helena 36, -.20, Mihčič Ivana 8, .40, Zadkovič Katarina 43, — .40, Ladič Miho 30, —.10, Hervatin Tereza 26, —.40, Ladič Gregor 18, —.20, Plešivac Ant. 4, -.20, Grlj Franc 19, —.40, Ujčič Jožef 39, - .80, Peloza Ivanka 22, —.60, Hrvatin Katarina 53, —.60, Zadkovič Marija 43, —.60. — Skupaj K 32.16. Debela knjiga bi se morala natisniti, da bi bilo mogoče objaviti tisoče in tisoče spričeval o odvajalni vodi „HUNYAD1JANOS", ki slovi krt najzanesljivejše odvajalno sredstvo. Naj navedemo samo značilne besede prof. Albini: „Slava onemu, ki jo je »znašel, darilo onemu, ki jo je napravil dostopno trpečim." ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štv. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■S mil OGLAS I :: □□ DO □□ se računajo po 4 sto t. besedu-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Naj manj d« : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ on □□ flfffffffl PA takoj meblirana sobica. Ulica Com-UUUU SIS rnerciale 9. III. nad 950 Popolen mlin se proda Proda se tudi slaraoreziiica in stiskalnica za seno - Acquedotto fil. 0-valdel'a 921 Iffim St jeraka po 7, 8. 9 vinarjev komad Pi-JUJttt Ščanci po K 1*80. K- koii po 2 K kil< gr. Ca ducci 3ft Ronco 6. Kandler 8. 2">45 IlinrKrf Pflffi na ProdaJ v mnotini, VlIUAl JVUI kakor tudi sesalka z 20 metrov cevi. Već pove An to o Zaje. posojil t^jaik v Trnov-m ^Notranjsko) 912 naznanja ceojeue-mu občinstvu, da Babico Karla Kaltna se nahaja v uliC' Torre Bianca štev. 14. I. n.«d. in ne 17, kakor je bilo pomotoma označeno ter se najnljudcieje priporoča cenjen m go-pem 91? Sprejme se J a ve r n i k. takoj čevljarski ^omo^mk. Ulica Farneto štev. 33. — A u t o n 927 Knežje AuersperSke - Rcdisoktivne Permalne kopeli COPLICE no Kranjskem Dolenjska žet. po-taja Straža • Toplic«. Okrato th^rme 38° O. čez - 0V00 hI radisaktune termalno \ode iine« no, veHki ba