Stev. Z63. O uumioni, g četrtek, ilnč 14. novembra 1901 Leto xxxu Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15- za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane c-nostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod Čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Slepe miši. Z našimi liberalci delati vspešno politiko ie popolnoma nemogoče, ker jim manjka naj-priprostejše razsodnosti. Ko bi vsaj za svojo stranko imeli kaj smisla, in bi vedeli, kaj hočejo, bi še šlo. Po sedanji poti so pa podobni najbolj nerodnemu otroku, ki z zavezanimi očmi v igri »slepe miši« lovi svoje tovariše. Mi smo v volivni borbi večkrat povdarjali, da se bo za Tavčarjem izrabil in politično uničil Hribar, ko pride v državni zbor, nismo pa takrat niti slutili, da se bo to zgodilo tako brž. On hoče p« vsi sili postati najbolj smešna glava v parlamentu. 1. Belokranjska železnica je v tiru. Kaj pomenja za nas v narodnem oziru, kaj znači za deželo, o tem so vsi pametni ljudje edini. Ne prerekajmo se zdaj, kdo ima zaslug za to, da se jc ogrska vlada udala, marveč zdaj se gre za to, da uresničimo, kar jc dogovorjenega In tu povdarjamo, kar z največjo odločnostjo in jasnostjo trdi tudi min. predsednik, da brez pogodbe ni železnice. Zdaj pa poglejmo Hribarja: Proti pogodbi podpiše nujni predlog. potem pa poroča v trgovski zbornici v prilog železnici, na podlagi sklepa mestnega zbora brzojavlja zahvalo Becku, na Dunaju se pa s klubom vred bojuje proti pogodbi. Hrvaški listi celo napovedujejo slovensko-hrvaško obstrukcijo! Dne 12. t. m. jc tudi Hribar vstal s socialnimi demokrati vred. ko se je šlo za demonstracijo proti Beckovemu kabinetu. To je vendar preneumno! Belokranjci pa iz Črnomlja pošiljajo k Hribarju deputacijo. Naj si pripišejo sami posledice. Prepričani smo, da bo belokranjsko ljudstvo tope liberalce z mokrimi cunjami pognalo v kot, če se jim posreči, da onemogočijo njihovo življenjsko potrebo. 2. V »Narodu« piše Hribar o našem ministru in popisuje grozno nevarnost, ki preti od Dobernigovega imenovanja za dvornega svetnika, o katerem pišejo časopisi. Dobro, da vemo! Njegovi liudje poznajo samo osebne uspehe. Ža kakega hofrata ali za kako železno krono bi vrgli svoje radikalstvo v kot; Pojte se solit s takimi čenčami I Ko bi kak naš pristaš vstopil v kabinet, ali dobil kako-višjo službo, bi pa kot lovski psi zatulili proti njemu. Naj nikar ne mislijo liberalci, da so naši poslanci toliko omejeni, da nc bi spoznali, za kaj se gre. Naša delegacija more samo s trezno in pazno politiko preprečiti nemško-nacio-nalne nakane, ne pa z osebnimi igračicami. »Narod« naj bo lepo tiho. Dokler nc more pri Hribarju vsaj tega doseči, da bi se ne osmešil s svojimi skoki, naj pusti nas in naše poslance pri miru. Zdaj ko se gre za železnico, vtikamo tudi psovko vladnih hlapcev v žep in se nc brigamo zanjo. Svoje samostojnosti s tem, če se odkrito priznavamo za pogodbo v tem slučaju, ne prodamo niti za las. Svobodno gremo ix>d vodstvom naših poslancev na delo za blagor ljudstva in na poti nas nihče ne vstavi, naj se piše Beck ali Hribar. Državni zbor. Dunaj, 13. novembra. Iz oogodbenesa odseka. Danes zboruje zopet pogodbeni odsek; navzoči so min. predsednik baron Beck, fin. minister dr. Korytovski, želez, minister dr. Derschatta, trg. minister dr. Fiedler in poljedelski minister dr. Ebenhoch. Rusinski poslanec dr. Okunievski našteva znane pritožbe proti Poljakom ter izjavi, da je s tem označeno tudi rusinsko stališče glede na pogodbo z Ogri. Dvorni svetnik Šuklje. Začetkom svojega govora vpraša vlado, ali jc bilo pri pogajanjih z ogrsko vlado na dnevnem redu tudi vprašanje, čegava sta Marijin dol in Zumbcrak ob kranjsko-hrvatski meji. Ta pokrajina spada po vsi pravici h kranjski deželi, na kar pa so I. 1867 pozabili merodajni krogi. Stvar pa je pomenljiva, zato naj bi vlada označila svoje- stališče glede na to vprašanje. Nadalje govornik polemizira z dr. La-ginjo, ki pač ni pooblaščen govoriti tudi v imenu Slovencev o pogodbi z Ogri. Pretežna večina slovenskih poslancev je v »Slovenskem klubu« in ti niso poblastili g. dr. La-ginjo, da govori v njih imenu. Sicer pa ie še vprašanje, ali je g. dr. Laginja govoril v imenu šesterih slovenskih poslancev, ki so v njegovem klubu. Vodilno glasilo slovenske napredne stranke »Slovenski Narod« ne piše proti pogodbi z Ogri, zato ie najmanj dvomljivo. ali more kdo tukaj v imenu napredne stranke govoriti proti pogodbi. Nova pogodba z Ogri tudi nam sicer vzbuja razne pomisleke, ker se nc moremo povsem strinjati z nekaterimi podrobnimi dogovori. Vendar pa zaradi tega še ne odklanjamo pogodbe v celoti, že zato ne, ker nam zagotavlja železnično zvezo z Dalmacijo preko Rudolfovega. Ze ta razlog sam ie tako važen, da glasujemo za pogodbo. Boljše so tudi določbe v novi "ogodbi glede na železnične tarife, veterinarski dogovor in užitninske davke, ki v smislu člena 13 postanejo avtonomni. Zato je opravičeno upanje, da bode avstrijska vlada sedaj primerno znižala vsaj nečuveno visoki davek od sladkorja. Ako pa naglasa dr. Laginja, da hoče solidarno postopati.s hrvaškimi poslanci v ogrski zbornici iu že zato glasovati proti pogodbi, izjavlja govornik v imenu svoje stranke, da nc more soglašati z dr. Laginjo. Ravno včeraj je hrvaški voditelj v Pešti izjavil, da mora odlkanjati vsako skupnost z Avstrijo in da je to temeljna misel znane reške resolucije. Ker pa jc pretežna večina slovenskega naroda prepričana, da ie naravnost nesrečna in usode-polna reška resolucija, ker podpira le politiko neodvisne Košutove stranke na Ogrskem, zato smo mi odločni nasprotniki teh teženj v interesu skupne države, pa tudi v interesu hrvaškega iu slovenskega naroda. Ako si hočejo Hrvatje priboriti svoje pravice, morajo si pridobiti zaveznike. Jasni »fiasko« reške resolucije pa kaže dovolj, da je sprava z »ladjarskim imperializmom popolnoma izključena. Prava ideja, ki si pridobiva tla tudi v nemških krogih v Avstriji, je ta, da se ustvari velika, avtonomna Hrvatska, združena z Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, ki bi stopila v organsko zvezo z ostalo monarhijo v blagor države. Naloga avstrijske vlade in novega ljudskega parlamenta pa je. da v dejanju prepriča Hrvate, da veje druga, Hrvatom ugodna sapa v Avstriji. Ako si avstrijska vlada zopet pridobi zaupanje Hrvatov, potem bode I. 1917 mogoče skleniti ugodnejšo pogodbo z Madjari. (irafenauer. Slovenski poslanec Grafenauer ie rekel med drugim: Sedanja pogodba z Ogri je sicer boljša od prejšnjih, vendar pa obsega razne nedostatke. Ze naslov je tak, da sc zaveden Avstrijec ne more ž njim sprijazniti, ker govori o »deželah, zastopanih v drž zboru«. Sedanja vlada pa je vsaj iskala ključ, da reši pogodbeno vprašanje. Ta ključ je v Zadru. Vlada pa naj bi iskala in našla tudi vrata, ki so v Zagrebu. Vse dosedanje vlade so Madjarom odpirale vrata, da so mogli napredovati v gospodarskem in narodnem pogledu. Sploh so avstrijske vlade mnogo grešile nasproti Slovanom, osobito pa nasproti Jugoslovanom. Vsak najmanjši pokret Jugoslovanov je avstrijska vlada preganjala kot izdajstvo, dočim imajo Madjari povsem proste roke. Madjari iztegajo svoje parklje po Hrvatski. Bosni in Hercegovini, da zasedejo še Dalmacijo. In potem nam res ostanejo le »kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru« ker kraljevina ni dežela in dežela ni kraljevina. (Veselost.) Ako glasuje za pogodbo. stori to zaradi zagotovljene železnice, ki zveže Kranjsko s Hrvatsko in Dalmacijo. Kot zastopnik koroških Slovencev pa nima posebnega zaupanja do nobene avstrijske vlade. Noben narod v Avstriji ni pretrpel toliko krivic, kakor ravno slovenski, osobito pa na Koroškem. Tukaj so Slovenci v marsičem podobni zatiranim Ircem pod angleško vlado. Govornik izjavlja, da razume stališče Hrvatov, katerim je bila Avstrija vedno nehva- ležna mačeha.- Vendar pa se ne more strinjati s stališčem hrvaških poslancev v Pešti. Ako hočejo Hrvatje doseči svoje pravice ter napredovati tudi v gospodarskem oziru, morajo sc zediniti v celoto pod habsburškim žezlom, a ne pod poveljstvom Madjarov. Govornik konča z besedami: Vlada, bodi pravična Jugoslovanom. Le tedaj bode mogoče, da bodo Madjari iskali zveze z Avstrijo! Po Grafenauerjevem govoru so prekinili razpravo, ki se je nadaljevala popoldne. Popoldanska seja. Poslatiec Ploj se peča s hrvaškim vprašanjem, ki je osobito važno za one, ki zahtevajo revizijo dualističnih temeljev, da se vzdrži državna enota, ker polagajo važnost na to, da ostane^ monarhija velevlast. Ploj polemizira proti Sukljctovi izjavi, da bo »Slovenski klub« v prvi vrsti glasoval zaradi Belokranjske železnice za pogodbo. Dalmatinski poslanci so kljub dragocene pridobitve glede na zgradbo dalmatinske železnice z ozirom na preganjanje svojih bratov na Ogrskem proti pogodbi. Predlaga resolucijo, ki poživlja vlado, da če zbornica do 31. decembra ne reši pogodbenih predlogov, naj se takoj prično pogajanja z ogrsko vlado zato, da ostane dosedanje reciprocitetno razmerje. Nadalje naj sc naroči vladi, da naj izposluje z novimi pogajanji pogodbo, da sc v bodoče carina več nc porabi za pokritje skupnih izdatkov, marveč naj sc porazdele skupni izdatki po kvot-nem razmerju na obe drž. polovici in da naj sc določi kvoto po razmerju prebivalstva. Proti Ploju jc nastopil dr. Pcrgelt, ki med drugim naglaša sledeče: Ploj trdi, da +>i bila vzajemnost boljša, kakor pogodba. Vzajemnost bi bila v svojih pomanjkljivostih slabša, kakor ie pogodbeno razmerje. Ne imeli bi tudi dovolj varnostnih sredstev, da varujemo koristi avstrijskih gospodarskih stanov. Popo-Icn boj z Ogrsko ic izključen, ker nimamo orožja carine nasproti Ogrski do I. 1917. Govornik naglaša. da je glavna naloga, da delata obe državni polovici po sklenjeni pogodbi lojalno za blagor države. Poljski demokrat Battaglia naglaša, da glasuje njegova stranka za pogodbo, dasi nalaga velike žrtve. Seja sc nato zaključi. Prihodnja seja jutri ob Iti. dopoldne. Ministrska izpremeinba. Načclništvo nemške narodne zveze jc izdalo poročilo, ki naglaša, da jc bil pozvan Pe-sehka v ministrstvo, ker jc želel Prade, da izstopi iz vlade. Nemška agrarna stranka jc svoj čas izjavila, da ostani grof Auersperg poljedelski minister in ni nikdar zahtevala ministra. Stališča posameznih članov ministrska preosnova ne izpremeni. V nedeljo je govoril iijkk. Izprehod po dunajskih muzejih in razstavah. Upam, da bo marsikomu izmed onih cenjenih bralcev, kateri se 16. t. m. nameravajo udeležiti katoliškega shoda na Dunaju, ustreženo, ako jim na tem mestu v površnih obrisih orišemo kratek opis o muzejih, umetniških zbirkah in razstavah dunajskega mesta. Začnimo na »Ringu«. Ob mogočnem spomeniku cesarice Marije Terezije sc dviga na desni in levi strani dvoje ogromnih stavb, katerih pomen označuje napis nad portalom. Na poslopju na desni strani se glasi: »Spomenikom umetnosti in starinstvu cesar Fran Josip I. MDCCCLXXXI.«, na levemu pa: »Naravi in naravoslovju.« Ker jc moj namen muditi se izključno pri spomenikih lepili umetnosti, idimo na desno, namreč v umetniško zgodovinski dvorni muzej. Ob nedeljah, torkih in petkih jc vstop prost, v sredo in soboto pa proti vstopnini I K za osebo. Otvorjeno ic od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Kdo še ni želel enkrat v originalu videti dela Rafaela. Rubensa, Tiziana, Guido Renija, Mu-rilla, Velasqucza, Pcregia, Rembrandta in drugih? Tu dobiš vse pod ena streho. Ze prvi pogled pri vstopu napravi na tujca impozan-ten utis. V vestibulu, na sredi stopnic, katere vodijo v muzejske dvorane, stoji orjaški marmornati kip »Tczej v boju s Centavrom«, delo Antonia Canova. Na stropu se pa nahaja velika alegorična slika »umetnosti«, delo Mun-kaczijevo, pri čegar ustvaritvi je baje sodeloval rajnki Jurij Šubic. Pod obokom v malih polkrogih pa je nesmrtni Makart uprizoril posamezne prizore iz življenja zgoraj omenjenih umetnikov, katerih dela tvorijo najlepši kras tega muzeja. Istočasno je dostopen tudi naravnoslovni-zgodovinski dvorni muzej, kateri nudi v pogled gledalcu najzmamenitejše predmete iz geologije, zoologije iu botanike. Drugi hram spomenikov umetnosti je muzej odlivkov iz mavca na akademiji obrazov-nih umetnosti. I., Schillerplatz 3. Tu so zastopane vse epohe obrazovne umetnosti, grške, asirske, egipčanske, renesančne in empirične dobe. Vstop je prost vse dni v tednu razun v soboto, nedeljo in o praznikih. Zanimiv jc tudi historični unizej dunajskega mesta. I.. Magistrat. V nedeljah, praznikih, torkih in četrtkih je vstop prost; v ponedeljek, sredo in soboto proti vstopnini po 2 K za osebo. Ob nedeljah iu praznikih je odprt od devetih dopoldne do I. ure popoldne, ob delavnikih ob devetih dopoldne do dveh popoldne. Deli sc v štri oddelke, kateri hranijo v sebi zgodovinske znamenitosti dunajskega mesta. Eden teh oddelkov tvori orožarno, kjer je shranjeno poleg oklepov, sulic iu opreme iz leta 1683, po zmagi nad Turki v njih taboru zaklenjeno orožje in kjer se tudi nahaja lobanja Kara Mustafa. Ostali trije pa so posvečeni umetnosti. Poleg bogaitc izložbe kovinske in cizilirske umetnosti so tu razstavljene skice in kartoni slikarja Sclnvinda in slike VValdmiillerja. Poleg mojstrski izvedenih doprsnih kipov, predstavljajoče slavne sinove dunajskega mesta, se nahaja tukaj krasna marmornata relijefna skupina »Ob smrtni postelji«, delo Griinhiitovo. Tudi pes-nik-drainatik Grillparzer in komponist Scliu-bert imata tu svoje separirane oddelke. Vse tc zbirke in muzeji, katere sem doslej navedel, hranijo v sebi povečini dela psi-hologičnega značaja, njih mojstrom še ni bilo poznato delo A. Hildcbrand.i »Problem der Form in der bildenden Kunst«; brez vseh akademičnih predpisov so sc dvignili Ic-ti ■..i. niM na puotlh sv<\;c žciijaiiius.' m i-r-ne domišljije sinemo reči do skoraj nc-dosežne višine, katerih slavo ne bo otemnela npbcna šc tako modernizirana strnja. Tem nasproti stoji Albrecht Diirer v vili Albertini I., Albrcchtsplatz. Vstop prost, v ponedeljkih in četrtkih od 9. dopoldne do 1. popoldne. Pri opazovanju teh risb. srebro- in bakrotiska se mora človek res čuditi, s kako natančnostjo in strogo optično jc ta eminentni umetnik izvrševal svoje slike; nobena črta, nobena guba ni nepravilna. Poleg Diirerja so v tej zbirki zastopani po svojih risbah: Rubcns, Coni. Fischer, Kari Agricola. Watteau in drugi Kdor si bo ogledal zgoraj omenjene zbirke in muzeje, nai krene šc v moderno gale-rii<>. III. kennucg; ob nedeljah iu praznikih vstop od 9. dopoldne do 1. popoldne, ob torkih, četrtkih in sobotah od 9. dopoldne do -I. popoldne prost; ob ponedeljkih in sredah pa proti vstopnini a I K za osebo. Ako boš pri preje omenjenih delili občudoval živahno fantazijo in veliki duševni polet, se ti bode zdelo, da jc v teli umotvorih narava razkrila vse svoje Čare in se ti tukaj kaže v harmonični celoti, polna poezije. Tu sc prezentirajo poleg VValdmiillerja, Makarta, Bocklina, De-treggerja dela voditeljev moderne umetnosti, kakor: Max Klingerja. Franc Stuck-a in Fric Uhdc-a. Prekrasni sta dve pokrajinski sliki od Tirolca Sergatini-ja. Izmed plastikarjev je zastopan Roditi z doprsnim kipom in Aneu-nier z »delavcem«. Priporočanja vredni bi bili šc vsled bogatin, v baročnem slogu izrezljani interieurji iz časov Ludovika XIV. v avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, I., Stubcnring 5. Vstop od 9. dopoldne do 4. popoldne ob nedeljah, četrtkih, petkih in sobotah prost, ostale dni po 60 vin. za osebo. Da se mi nc bo treba zagovarjati zavoljo prevelike površnosti, katero opravičujem s tem, da sem pri svojih podatkih uvaževal kratki čas, kateri je odmerjen obiskovalcem avstrijske prestolnice, naj spregovorim šc o kolosalni sliki »Baterija mrtvah« v »Garten-bau« I., Stubcnring. Vstopnina v nedeljo a I K, ob delavnikih pa a 60 vin. za osebo. Dvorana je odprta od 9. dopoldne do 7. zvečer. Ta slika predstavlja tragično slavno epizodo v zgodovini avstrijskega orožja iz leta 1866.. delo češkega slikarja Sochora. Utis, ki ga ta slika napravi na gledalca, je grozen, nepopisen. Ko je dnč 3. julija 1866 ob pol 3. uri popoldne pruska pehota nepričakovano zasedla klumsko višino, zapovedal jc stotnik 7. baterije topničarskega polka baron VVilsdorf št. VIII. August pl. Groben; »Sedma baterija na sredo!« Z največjim naporom so topničarji izvedli povelje svojega stotnika in zasedli višino v najopasnejšem času. Pričel sc je boj na življenje in smrt. Baterija ie sovražnika vzdrževala toliko časa, da so se v Abtsdorfu minister Peschka. Naglašal je, da so preprečili nemški agrarci, da ni bilo izročeno Cehom poljedelsko ministrstvo. Ponu-jano ministrstvo je šele prevzel, ko je zato glasovalo 31 poslancev proti 4. Abrahaniovicz bo imenovan za poljskega ministra krajana najkasneje jutri. »Bcrliner Bdrsen-Courier« objavlja članek p< d vodstvom »Ljudska zbornica in ljudsko ministrstvo«, ki naglaša, da se novi vladi ne posreči lc pogodba z Ogrsko, marveč tudi narodna pogodba in da postane tako zbornica zmožna za delo. Tiskovna odsek. Danes je zboroval tudi tiskovni odsek. Razpravljali so o MiihKverthoveni nujnem predlogu, da naj se dovoli prosta kolportaža in pa o Sylvestrovem predlogu glede na načrt nove tiskovne postave. Odsek .ic sklenil, da sc povabi justični minister k seji, da izjavi, kakšno stališče zavzema glede na vprašanje o tiskovni postavi. Cc se izjavi za Sylvestrov načrt, se spoji ž njim tudi vprašanje o kolpor-taži, čc pa ne, se naj reši vprašanje o kolpor-taži takoj. Delavsko ministrovo. Češki listi poročajo, da bo pozvan dvorni svetnik Fries iz trgovinskega ministrstva, da organizira nameravano delavsko ministrstvo. Zakaj ni bil Prašek odlikovan. »Bohemia« piše, da sc nahaja med odliko-vanci povodom zadnjega cesarjevega obiska v Pragi tudi Peška kot predsednik češkega oddelka deželnega kulturnega sveta in sicer bi bil moral dobiti red železne krone tretjega razreda. Odlikovanje bi se bilo moralo razglasiti ia teden. A ker .ie postal Peška medtem minister, .ie pa moralo odlikovanje iz-estati, ker po etiketi pristoja ministru red železne krone prve vrste, česar pa Prašku pri nastopu ministrstva še nc morejo podeliti. AVSTRIJA. Cesar. Cesar prične z avdijencami šele prihodnji mesec. V Schonbrunnu prirede zato posebno avdijenčno dvorano. Z ozirom na schonbrunn-sko avdijenčno dvorano sklepajo, da ostane cesar čez zimo v Schonbrunnu in bo tu za-slišaval v avdiiencah. Češki višj maršal odstopi. Češki višji deželni maršal knez Lobkovic ne reflektira, da zopet postane češki višji deželni maršal po preteku svoje šestletne funkcijske dobe. Izgred v Nachodu. — Splošna stavka. Glavarstvo je ukazalo, da se morajo zapirati hišne duri in žganjarne ob pol 6. zvečer. Dne 12. t. m. zvečer je bil položaj zopet kritičen. Na Ringu sc ic zopet spoprijela množica z orožniki. Zaprli so več oseb. Izgredniki so se zbrali na nekem griču v mestni okolici in so metali na orožnike kamne. Mir jc nastal, ko so pozvali politični uradniki orožnike, da naj se umaknejo. Delavstvo jc vsled draginje zelo razburjeno. l3oic sc. da izbruhne splošna stavka. Orožništvo so pomnožili na 86 mož. Orožniki ne trpe gruč in postopajo strogo. Repetirni samokresi v armadi. — Nove vojne ladje. Namesto revolverjev uvedejo v armadi in v obeh deželnih brambah repetirne samokrese. V proračunu ministrstva za deželno hrambo je za to postavka 80.000 kron. Tudi naša mornarica dobi več novih vojnih ladi.i. V tržaškem »Stabilimentu technicu« hitro grade novi 14.600-tonski vojni ladji I. iu II. Vojna ladja I. jc žc malone dovršena, tudi pri vojni ladji II so dela napredovala. Kakor lahko razvili v bojno črto štirje bataljoni Be-nedekove brigade in da je omogočila rešitev ostalih šestnajstih topov in osmih nabojev. Ker jc pa sovražnikova premoč bila prevelika in je padlo skoraj vse moštvo baterije, pozi-ciie ni bilo mogoče dalje vzdrževati. A tudi povratek je bil nemogoč. Kakor toča sipa-joče pruske kroglje so razdejale tudi pri-prego, tako, da jc bilo mogoče od ccle 7. baterije rešiti samo en top in nekaj konj. V tem metežu jc padci smrtno zadet od sovražne kroglje stotnik sam. Ta moment je umetnik predočil v svoji sliki: Ljudje, konji, vozovi, oprema, vse to tvori neko grozno razmesarjeno maso. Tuintam gleda iz te gneče okrvavljeni obraz ubitega vojaka, tam je zdrsnil tovariš raz konja, smrtno zadet od sovražne kroglje. Paniko povečujejo divje vspenjajoči sc konji, prevračajoč priprego. Neko grozno privlačno silo ima ta slika v sebi, ki je vkljub drastični kompoziciji v vsakem oziru dovršen umotvor in se glede plastike in realistične izpeljave lahko primerja Kossakovim slikani. Ob koncu naj še omenim dva umotvora, katera pač zaslužita, da si jih vsak na Dunaju se mudeči tujec ogleda, namreč krasno kamenitno prižnico v cerkvi sv. Štefana, izdelana po načrtu stavbenika Hansa Buchs-bauma t 1454. Po svoji tehnični izpeljavi presega to delo vse dosedanje umotvore gotične umetnosti. Drugi je spomenik nadvojvodlnje Marije Kristine v cerkvi avguštincev, delo Antona Canova. Kako jc to delo, pove ime mojstra, omenim naj le. da ic ta spomenik po sodbi strokovnjakov eno izmed najboljših del njegove roke. S tem naj sklenem. Poleg tukaj navedenih muzejev, zbirk in razstav hrani Dunaj v sebi še nebroj drugih znamenitosti, in ako bi kateri izmed ceni. čitatelicv glede njih želel informacij, sem mu rad na razpolago. Dunai, 10. novembra 1907. hitro izpuste v morje vojno ladjo I., prično gladiti vojno ladjo lil. V Pulju so malone že dovršene priprave, da izpuste v morje novo rapidno križarico novega tipa v naši mornarici, ki jc izdelana iz popolnoma novega mate-rijala. V Reki grade zdaj H) torpednih čolnov in šest torpedovk, ki morajo biti dovršene do jeseni leta 1908. Pri Kruppit v Kielu je pa naročila naša mornarica tri podmorske čolne, ki sc morajo pričeti graditi takoj. Vohunstvo v Bosanskem Brodu. Mornar Prane Skoff, ki ie pobegnil od mornarice in ki ga zasleduje vojaška oblast, jc vdrl v Bosanskem Brodu v nedeljo ponoči v postajno poslopje. Ropot je opozoril nekega uradnika, ki .ic z revolverjem v roki premagal vlomilca. Skoff jc izjavil, da ie zato vdrl, ker sc je hotel prilastiti mobilizacijske načrte bosanskih železnic. Drugega ni hotel povedati. Izgredi italijansk h dijakov. Včeraj ni bilo na Dunaju izgredov, ker so se Nemci zbrali v velikem številu pred vseučiliščem. Ko so došli Italijani, so morali korakati skozi špalir, ki so ga napravili nemški dijaki. Italijani so poslali k rektorju Ebner-ju deputacijo, ki je zahtevala, da naj prekliče objavo, ki žali Italijane. Rektor je rekel, da to stori, če Italijani dokažejo, da nc bodo več kršili miru. Italijani so to obljubili. Po 12. uri si .ie hotel prilastiti mobilizacijske načrte bo-Italijani, da odkorakajo. Ob četrt na 1. so odkorakali Italijani popolnoma tiho. V Inomostu so včeraj popoldne napadli italijanski dijaki nemške gimnazijalce. Zvečer .ie napadlo nemške gimnazijalcc kakih 200 Italijanov, ki so žvižgali, vpili in obmetavali Nemce s kamni in z gnjilimi jajci. Italijanski poslanci so sklepali včeraj, kakšno stališče da naj zavzamejo nasproti vladi. Kvotna deputaerja. V seji kvotne deputacije, ki sta se ic udeležila tudi ministrski predsednik Beck in pa finančni minister, so se razven Kaiserja in Ellenbogna izjavili vsi govorniki za to, da se poviša kvota za 2 % in sicer po ključu 36 4 in 636. Kaiser in Ellenbogen sta zahtevala, naj se kvota določi po številu prebivalstva. Posvetovanja sc nadaljujejo v ponedeljek. Češki sodro jezik v Hebu. Gablonški mestni svet jc protestiral proti sklepu praškega višjega deželnega sodišča, ki je sklenil, da se smejo vlagati češke tožbe pri hebškem okrožnem sodišču. Izpopolnitev nemškega ni nistrstva. »Tirolcr Tagblatt« zahteva, da dobe alpski Nemci v nemškem ministrstvu sekčnega načelnika ali pa pod kakim drugim naslovom resnega svetovalca nemškemu ministru krajanu. Propad rudnika za baker v M,tterbergu V denarnih težavah je rudnik za baker v Mitterbergu na Solnograškem, ki je last neke angleške družbe. Družba je že odpustila 220 delavcev. AVSTRIJSKI OGLEDUH PRED SODIŠČEM. Državno sodišče v Lipskem razpravlja zaradi vohunstva proti avstrijskemu državljanu, leta 1879. rojenemu dentistu Antonu Bo-gackemu. Polže ga. da si je znal pridobiti načrte utrdb ob Worthu in pa načrte trdnjave Poznanj, da jih izroči Rusiji ali pa ruskim agentom. Bogacki trdi, da je nedolžen. x OGRSKA. Ogrski državn/ zbor. V včerajšnji seji .ic vzel predsednik besedo poslancu Grahovacu, ki jc zahteval hrvaško, da naj prikiopijo Dalmacijo Hrvaški. Tudi Mudčeviču je predsednik vzel besedo. Zagorac jc izjavil, da odklanja avtonomni carinski tarif, kakor tudi poslanca Lorkovič in Pribičevič. Državni tajnik Szterenyi ie opravičeval nekatere pismene pomote v zakonskem načrtu. Govorila sta hrvaško še Šurmin in Tuškan. — Iz neodvisne stranke jc odstopil Geza Pclouvi in poslanci Dezider Polonvi, Evgen Molnar, Štefan Szappanos, Sygmtind Farkashazy in Peter Marjay. VILJEM O KAMAR1LI. Poročevalcu »NVestminstcr Gazette« je izjavil nemški cesar Viljem: »Nočem biti marioneta. Cc podpišem kako postavo ali odlok, je to izraz mojega mnenja. V moji okolici ni kamarilc. ki bi vplivala na me. Sklepam neodvisno in nedotaknjena jc moja neodvisnost, licscda kamarila .ic grda. Name niso vplivale skupine iu tudi ne posamezne skupine. Dokler bom na prestolu jaz, sc nc bo moglo nikdar govoriti o kakih skupinah. Ni mi znano, da sem kdaj žrtvoval svojo neodvisnost in svojo svobodno besedo. VILJEM GOVORI NA ANGLEŠKEM. Včeraj tri četrt na 12. uro se je pripeljal cesar Viljem in cesarica Viktorija iz NVindsora v London. Sprejem jc bil sijajen. Viljem jc rekel, ko so mu izročili adreso: Zahvaljujemo se na sprejemu. Veseli smo, da smo zopet v Londonu. Popoldne ie bila v Guidhallu slavnostna pojedina na čast nemškemu ccsarju. Lordinajor jc izročil Viljemu adreso. Cesar Viljem ic odgovoril: »Vidim napis: Kri jc bolj debela kakor voda. Naj ostane tako tudi v bodoče med obema državama in naj se London vedno lepše razvija.« Lordmajor je cesarju tudi napil in hvalil Viljema, ki sc zanima za umetnost, znanost, literaturo iu kulturo. Viljem jc takoj odgovoril iu naglašal. da je pred vsem delal za vzdrževanje miru. Temelj svetovnemu miru jc pa, da sc vzdržc dobre raz- mere med našima obema bratoma. Bodočnost bo krasna in bo trgovina napredovala med narodi, ki si zaupaio. maroko. Francoska zbornica je odobrila postopanje francoske vlade v Maroku. V španskem senatu jc izjavil zunanji minister, da si nista nikdar nasprotovali francoska iu španska vlada, pač pa generala Drude in Santa Ollala. »Correspondenzia Militar« pa naglaša, da lahko odpošljeta Francoska in Španska še nove čete v Maroko sporazumno s pravim maroškim vladarjem, ne da bi vzbudilo to sum Evrope. Nemška vlada je odposlala v Pariz svoj odgovor na francoski poziv glede na odškodnino inozemcem vsled obstreljevanja Ca-sablance. sultanov strah pred napadi. Carigrajska tajna policija je dobila obvestilo o nameravanem napadu na sultana. Ni čuda, da zato mrzlično deluje in da napravlja tudi napake. Minuli teden so zaprli Tržačana Cepiha in Trequa, ki sta hotela prirejati kinematografske predstave. Sultanova policija iu jc prijela brez konzulatne asistence. Ko jc konzulat za to izvedel, so Tržačana izpustili, ki zahtevata zdaj odškodnino. kuga v rusiji. V prsevalskem okrožju in v Vjernem je umrlo za kugo 44 oseb. nova tožba proti hardenu. Kazenska zbornica .ic odklonila Harde-novo pritožbo proti državnemu pravdništvu, ki je ustavilo zasebno tožbo proti Hardenu in ukazalo, da sc mora pričeti razprava na novo pred prvo inštanco. dva nemška častnika izginila. Izginila sta nemška častnika poročnik Walter pl. Hellevart in pa stotnik baron Butt-lar. Prvi jc bil zadolžen, o stotniku pa ne vejo zakaj da sc ni povrnil z dopusta v Berolinu naza.i k svoji stotniji. Časnikar morilec in samomorilec. V Kodan.iu je izsledila policija urednika anarhističnega lista »Skorpion«, Saftisa Rot-mussena, ki se je skrival, ker bi bil mor^l v zapor. Ko so ga hoteli aretirati, je pa ustrelil nekega policista in nato sebe. dvoboj med francoskima poslancema. Dne 12. t. m. sta se dvobojevala poslanca Bertcaux in Benoist. Ko sta dvakrat menjala kroglje, sta se spravila. Ranjen ni bil nihče. demonstracije pred avstrijskim konzulatom v milanu. V Milanu so demonstrirali italijanski dijaki pred avstrijskim konzulatom zaradi dogodkov na Dunaju in v Gradcu. Konzulatni grb so obmetavali s kamni. Ponesrečili so sc pa poizkusi, da odstranijo grb. Policija jc prišla, ko so dijaki že odšli. Brzo.iavili so tudi dunajskim italijanskim dijakom. ruska duma. Tretja ruska duma jc mnogo drugačna od prvih dveh, kajti volivni red je bil tako prikrojen. da je branil radikalnim elementom izvolitev. Izmed članov prve dume je zdaj izvoljenih samo 10, izmed članov druge dume 46. Vseh poslancev jc 426, ki se po stanu delijo tako: 2 škofa. 44 pravoslavnih duhovnikov, 1 pravoslavni misijonar, 1 katoliški duhovnik, 72 kmetov, 9 delavcev. 109 posestnikov, 4 veleposestniki, 29 trgovcev in obrtnikov, 9 inženirjev, 15 zdravnikov, I živinozdravnik, .32 odvetnikov, 3 uredniki, I časnikar, 11 učiteljev, 7 profesorjev visokih šol, 4 kandidatje prava. 13 državnih uradnikov, 4 deželni načelniki, 3 sodniki, 5 zasebnih uradnikov, 7 koza-kov, I gledališki ravnatelj, 60 brez stalnega poklica. Kandidatje za predsedstvo sc imenujejo: Kapustin, Gučkov, Honijakov, Lvov. Izpre-memba proti drugi dumi obstoji v tem, da se jc zmanjšalo število visokošolskih profesorjev. učiteljev, zdravnikov in delavcev, dvakrat več je pa posestnikov, pomnožilo sc je tudi število pravoslavnih duhovnikov in trgovcev. Glede izobrazbe bo v tretji dumi 188 poslancev z višjo izobrazbo, 305 srednjo, 55 z nižjo, 44 z domačo, 18 z vojaško, 41 z duhov-sko, I neizobraženec, in 48, katerih izobrazba ni določena. Pisati in čitati znajo vsi člani tretje dume; v prvi sta bila dva analfabeta, v drugi eden. Po veroizpovedanju bo 317 pravoslavnih. 24 katoličanov, 16 luteranov, 10 moslimov, 3 staroverci, I jud, 2 drugih izpovedanj, o 52 se ne vč. Poskočilo jc torej število pravoslavnih in luteranov. Po starosti 25 nima 30 let, 25 je starih čez šestdeset. Povprečna starost je 44 let. Kandidat prirodoslovja Šafranov v Peter-burgu, jc vložil ugovor, v katerem pravi, da Miljukov, Rodičev iu Koljubakin, člani kadetske stranke, niso delali svobodno, ampak v odvisnosti od bankirjev, ki so jim za volitve dali 200.000 rubljev. Pritožuje se tudi proti Sinodu, ki jc kršil svobodo s tem, da jc ukazal duhovnikom, udeležiti sc volitev. Danes. 1. novembra po pravoslavnem koledarju, otvori lil. rusko dumo v carjevem imenu senator Golubcv v Tavrijski palači. Po najnovejših poročilih je izmed 442 du-tninih članov izvoljenih že 437 poslancev. Prva duma, ki so jo otvorili 10. majnika 1906, jc imela 524 članov. Ko jc pričela zborovati, je štela prva ruska gosudarstvena duma 478 članov in sicer 185 kadetov, 17 socialistov, 94 članov levice. 25 progresistov, 7 članov desnice. 13 oktobristov, 32 poljskih narodnja- kov in pa 112 poslancev, ki se niso pridružili nobeni stranki. Drugo rusko dumo so otvorili dne 5. marca 1907. Štela je ob otvoritvi 474 poslancev in sicer 108 kadetov, 77 socialistov, 98 članov levice, 35 progresistov, 72 članov desnice, 31 oktobristov. 32 poljskih narodnjakov in pa 21 divjakov. Sedanja tretja ruska duma pa ima 195 članov desnice. 128 oktobristov, 4 pristaše mirnega obnovljenja, 43 kadetov, 15 poljskih narodnjakov. 6 mohamedancev, 14 socialnih demokratov, 26 članov levice iu pa 2 divjaka. Opozicija bo razpolagala s 119 glasovi. Opozicija bo brez moči, čc tudi še izvolijo 7 opo-zicionalcev. Razdelitev državnih posestev. Car je izdal ukaz, s katerim daruje državna posestva kmečkim društvom, občinam iu poedincem. Zemljo dobe v popolno last brez obresti. Od 25 milijonov desetin, ki jih obdelujejo sibirski poljedelci, je bilo doslej I in pol milijona desetin končno odmerjenih in omejenih. Vlada poda dumi načrt zakona, s katerim se obdarovani proglase kot polnopravni pesestniki dobljene zemlje. Hkrati sc poda načrt zakona, kako naučiti sibirsko prebivalstvo racionalnega gospodarstva. Dnevne novice. + »Slovensko-hrvatska obstrukclja v državnem zboru sc napoveduje proti pogodbi z Ogrsko in seveda tudi proti belokranjski žc-Icznici. »Savcz južnih Slavena« ima že pripravljenih baje 50 nujnih predlogov, s katerimi bo bombardirala predsedstvo in zbornici ubijala čas. To se čuje jako bojevito, in človek bi mislil, da bo zdaj konec parlamenta iu pogodbe. A zagrebški »Obzor« jc bil tako nepreviden, da je tudi že povedal, pod katerimi pogoji bi sc dala jeza »Saveze« potolažiti, iu ti so: I. Imenovanje ministra za Južne Slovane. 2. Uvedenje hrvaškega jezika za notranji jezik v Dalmaciji, 3. Nekaj kulturnih institucij za Hrvate v Istri, in za Slovence. 4. Osi-guranjc gospodarskih melioracij v Primorju, primerno onim, ki sc že vrše v Dalmaciji. 5. Nekaj višjih mest v raznih ministrstvih. Ko bi jim vlada to zagotovila, sicer »Sveža južnih Slavena« ne bi glasovala za pogodbo, pa bi odstopila od obštrukcije. Kako krvoločnega se dela dr. Ploj, da bi postal minister! Aut Caesar. aut nihil! Ali bo Ploj minister, ali gre država v kose! Nc motimo se. če trdimo, da stoje tu osebnosti na prvem mestu. Kako Hrvatje urejajo svoje stvari, to je njihova zadeva, saj jih bo uspeh poučil; a slovenska liberalna stranka je zaigrala vsak pomen. Tiste »nekatere kulturne institucije« bi mi radi poznali. o katerih govore pogoji »Sveže«. Kot beli dan jc jasno, da so to le prazne besede. Hribarjeva igra je nevarna iu popolnoma nasprotna potrebam slovenskega naroda. A o tem naj premišljuje liberalna stranka, s katere cksistenco sc Hribar tako nepremišljeno igra. Najboljši dokaz, kako prazna jc ta politika, je podal Hribar sam ua shodu v Mestnem domu kjer ni mogel ziniti niti besedice o svojem stališču glede nagodbe. Tam je govoril za belokranjsko železnico, v državni zbornici jo bo pa pobijal. Njegovi poslušni, pokorni in nad vse kratkovidni »birači« pa se niso niti vprašati upali za pojasnila. Cc bo dr. Tavčar pustil. da njegove izjave na tak način gredo v cunje, to je stvar, s katero si mi ne bomo ubijali glave. + Obstrukcija proti nagodbi. Tudi zagrebški »Pokret« javlja, da hoče »Jugoslovanska zveza« v avstrijskem parlamentu proti pogodbi »borbo ljuto nastaviti«. Ta korak, da se je storil sporazumno s hrvaško delegacijo v Pešti in da tako »Jugoslovanska zveza« prične obstrukcijo proti nagodbi. »Pokret« piše: »Ze se čnjejo glasovi, da Beck odstopi.« No, Beck tako hitro še ne bo šel. a če bi šel — kako korist bi imeli od tega Slovenci? Kaj bi bilo potem z dogovorom glede Belokranjske železnice?! »Pokret« kliče, da je »Jugoslovanska zveza« nositeljica »borbe proti nagodbi in središte njeno.« Sedaj je jasno, zakaj se je Hribar tako ustavljal v trgovski In obrtni zbornici Kregarjevemu predlogu, naj zbornica pozove državni zbor, da pomaga hitro rešiti vprašanje Belokranjske železnice! »Pokret računa, da bo z ozirom na kratki rok, do katerega mora biti nagodba sprejeta, to nagajanje »Jugoslovanske zveze« napravilo vladi težkoče. Mi pa pravimo: To nagajanje je za nas Slovence igrača z ognjeni. Dogovori glede Belokranjske železnice so obvezni le, ako bo nagodba ob pravem času, do določenega roka sprejeta, sicer se prične na celi črti gospodarski boj in Belokranjska železnica je za nedogleden čas splavala po vodi. Hrvaški re-solucijonaši, ki nočejo zveze z Avstrijo, so nekatere reveže v »Jugoslovanski zvezi« ujeli na svoje limanicc in Hribar, predsednik izvr-ševalnega odbora narodnonapredne stranke in poslanec ljubljanskega mesta, jc v tej družbi, ki se tako predrzno igra s koristmi Ljubljane in Belokra.iine! -t Laž o shodu doktorja Hribarja »njegovim blračima« in o »slovenskem šolstvu« gre zdaj iz »Balkana« skozi vse hrvaške liste. Zato je dolžnost državnega poslanca Matka Man-diča, da vso to laž popravi v svojem listu. Mandič je dolžan izjaviti čisto resnico, da Ncnici z delitvijo gimnazije faktično samo izgube, med tem ko Slovenci pridobe štiri višje gimnazije, doslej nemške, podržavljenjc slovenske realke in trgovsko šolo. To jc tisto izdajstvo. o katerem jc Hribar kvasil «svojini biračima«. Cc jc Matku Mandiču kaj do tega. da laž njegovega lista nc ostane na njem, .ie dolžan v »Balkanu« povedati javno, kar jc res! + Kako ima »Narod« svoje »bravce« za norca. — Hribar molči o Svojem pogovoru z dr. Eggerjem. V ponedeljek in v torek smo konstatirali, da je Hribar na nedeljskem sodu v »Mestnem domu« previdno molčal o Svojih dunajskih pogovorih z dr. Eggerjem. »Slov. Narod« nas opozarja, da je Iv. Hribar vendar govoril na shodu o Svojem srečanju z dr. Fggerjcm. Tako je! O Svojih pogovorih z dr. ERgerjem ie pa Hribar molčal, ker se jc bal viharja! To stoji! »Narod« naj le prečita Hribarjev govor, pa bo videl, da je govoril Hribar samo o roki. katero je dal dr. Eggerju, Svoje pogovore je pa Hribar Svojim volivcem in Svoji Stranki zamolčal. To smo konstatirali in »Narod« ima svoje »bravce« le za norca, da Hribarjeve izjave noče prav videti. Ali ne znajo v »Narodovem« uredništvu či-tati?! Dejstvo stoji: Mož, ki jc metal v »Mestnem domu« okolu z »izdajavci«. je imel nekaj ur prej važen pogovor — z dr. Eggerjem, pogovor, ki bi vsaki narodnonapredni »slovanski glavi« ne šel kratkomalo v glavo. Hribar je toliko priznal, da je dr. Eggerju na pogovor podal roko, drugo jc pa zamolčal in bo morda cclo pred narodnonaprednini izvrševal-nim odborom trdovratno molčal. Ali bo morda Hribar v »Sloveniji« o tem kaj določnejšega povedal in svojo »slovansko glavo« pred javnostjo opral? Da zadnji čas prezira »Narod«, itak vemo. »Slovenčeve« informacije stoje nad vsakim dvomom. Razumemo, da je sedaj »slovanska glava« Ivan Hribar vsled »Slovenčevih« razkritij v zadregi, ker bi tako rada z »izdajavci« — druge zmerjala. Hribar naj ne misli, da smo mi kaki Tavčarji, ki bi najivno sebi v škodo krili Njegove grehe. Zanimivo .ie pa vsekakor, da za važne dogovore med Hribarjem in dr. Eggerjem ne ve narodnonapredni izvrševalni odbor! Hribar hoče res sam kuhati. Dober tek. narodnonapredna gospoda, samo glejte, da s »slovansko glavo« ne bodete tudi vi skupaj izkuhani. Kakor smo že rekli, na Hribarjeva tajenja mi nič ne damo, ker vemo, da On ni vedno resnice govoril! + Hribarjev pobratim Supilo ic te dni v svojem govoru v ogrskem državnem zboru izrekel tudi besede: Nad glavo gospoda predsednika sto i i grb, ki je tudi grb moje domovine.« Nad glavo predsednika visi madjarski grb. Supilo priznava madjarski grb za grb svoje domovine. Hrvatske! Ti ljudje res krasno razumejo neodvisnost Hrvatske! Supilo s tako politiko nima nobenega uspeha. Celo na Reki sc sedaj zopet vežejo Mažari z Italijani proti Hrvatom. + Katoliški shod na Dunaju. Pod predsedstvom kardinala Gruscha so se sešli avstrijski škofje k posvetovanju. Navzoč je bil tudi kardinal Skrbenskv. Sklenili so. da se škofje udeleže katoliškega shoda, ki se prične v soboto 16. t. m. Uredniku »Hrvatskega Dnevnika« g. Ka-rolu Cankarju, so kazen 20 dni zapora izpre-menili v 300 K globe. Proti g. Cankarju je bila v soboto razprava radi peterih člankov. »Triglav« ponesrečil. Poroča se nam: Zgodila se je nesreča parobrodu »Triglav«, ki je last parobrodarskega društva v Dubrovniku. »Triglav« je vozil v ponedeljek drva proti Grški in jc v koristski ožini zadel v morska tla ter si pri tem znatno poškodoval dno. Vesela morilka. Včeraj smo poročali, da so v Tržiču orožniki prijeli M. Kebrovo, Ri .ie v Medvodah zastrupila svojega otroka. Pri njenem odhodu v poštni voz so ljudje dali duška svoji nevolji proti brezsrčni materi. Iz Tržiča se nam poroča, da .ie Kebrova, ko se je pripeljala po umoru nazaj v Tržič, bila jako vesela ter je pozno v noč hodila po plesiščih, kmalu pa se je veselje izpremenilo v žalost. O tem zavratnem umoru se nam še poroča: 38-letna Marijana Rozmanova, delavka v tovarni na Slapu pri Tržiču, ic imela svojega šest let starega nezakonskega sina Frančiška na reji pri Ani Novakovi, katerega je obiskovala na vsaka dva meseca. Plačevala je za otrokovo vzgojo po 12 kron na mesec. Prišla jc tudi 9. t. ni. in prinesla denar. Popoldne okoli 4. ure je odšla iz Vižmarjev ob želez-nični progi proti Ljubljani in rekla, da gre obiskat neko prijateljico v deželno bolnišnico. Spremil jo je tudi sinček kake 300 korakov, kateremu .ie med potjo dala nekaj med sladkorjem v usta, na kar se je deček vrnil. Crez 'nekaj časa je začelo dečk-i prihajati slabo iu ga zavijati po trebuhu. Pričel je tudi bruhati ter slednjič umrl v hudih bolečinah. Stvar jcJ bila zelo sumljiva in sta takoj drugi dan začela šišenski orožniški stražmešter g. Karol Koppitz in titularni postajevodja Fran Sprei-tzer zasledovati Rozmanovo in se jima je drugi dan posrečilo jo aretirati v Tržiču. Pri nji sta dobila v škatulji strup za podgane, od katerega je dala v sladkorju zavžiti svojemu sinu. Rozmanova taji umor. a jc izključen vsak sum, da bi ne bila izvršila groznega zločina. Rozmanova je imela ljubimca, ki ni bil oče zastrupljenega otroka in je najbrže hotela s tem olajšati pot do možitve. Zagovarjati se bode morala pred ljubljansko poroto zaradi zavratnega umora svojega sina. Povodom umirovljenja prof. Jagiča izda »Slovenska Matica« v »Knezovi knjižnici« poseben spis o njegovem delovanju. — Roparji v Trstu. Varnostne razmere v Trstu so vsak dan slabejše. O ropih zadnjih dni po tržaških ulicah se poroča: Neznani lopovi so v Via di Riborgo napadli nekega Antona Grubiso iz Pizina, iztrgali mu s silo žepno uro in pobegnili. — Na Via Caserma jc bil ponoči napaden neki moški, ki je pa klical na pomoč. Ob pravem času so prileteli policaji in aretirali napadalca. 3llctncga fakina \ rtu rja Prclca iz Nakla in 30letnega Karola Božiglava iz Sežane. — V Via deli Bcccherie ie bil napaden kurjač Jurij Trevisan, kateremu so lopovi vzeli 12 kron. Kurjač je klical na pomoč in letel za napadalci. Policija je pri-ela samo enega napadalcev 18 let starega fakina Fuserja. — Nezastšan dogodek. — Vojak, cestni tat. Gospej Matildi Košuta je predsinočnjim okolu 6. ure neki vojak v Trstu v ulici di Mi-ramar iztrgal iz rok torbico, v kateri jc imela 11 kron. — Bilo je ob peti uri in pol zvečer. Gospa je bila izstopila iz tramvaja na postajališču blizu ulice di Tor san Piero in se napotila proti domu, ker stanuje tam blizu. Hipoma e skočil k njej neki vojak in jej iztrgal torbico. Tam blizu je stal neki človek. Gospa je za-vpila, v riadi. da bi oni človek priskočil iu priči vojaka, a oni človek je bil vojakov drug in je z njim pobegnil. — Nekateri mimoidoči ki so bili videli ves prizor, so zdirjali za njima, da bi ju prijeli, a nato se je vojak ustavil, se obrnil proti ljudem, ki so ga lovili, potegnil iz žepa revolver in z istim ustrelil proti njim. Nato so ga ljudje seveda pustili bežati. — Gledišče v službi tendencioznega ma-zaštva. Za slovensko deželno gledišče se pripravlja neka »zgodovinska drama iz 16. stoletja, v kateri neki pisec brez talenta in okusa, ki se še svojega imena povedati nc upa, iz-kuša svojo nezrelo domišljijo nad redovnicami mekinskega samostana. In dežela za take stvari plača! — »Tržaško delniško trgovsko društvo« se .ie osnovalo v Trstu. Glavni delničarji so dr. Aleksander Afendali, Adolf Dinkclspiel in Viktor Venezian. — »Dva srečna dneva«. Bivši minister dr. Pacak je rekel, da ima vsak minister dva srečna dneva: Prvi in zadnji. — Konkurz je napovedal v Trstu trgovec Anton Machnich. Dolgovi znašajo 70.000 K. — Nove posadke na Primorskem. Premestijo se: bosanski regiment št. 4 iz Dunaja v Trst; dragonski regiment št. 5 iz Dunajskega Novegamesta v Gorico, Ljubljano, Ilirsko Bistrico in Maribor; 5. kompanija pijonirskega bataljona št. 5 iz Kremsa v Pulo; 1. bataljon pešpolka št. 97 iz Trsta v Sežano; bataljon iovccv št. 11 iz Trsta v Gradiško; štab in tri kompanije lovskega bataljona št. 29 iz Gra-diške v Rouke in Tržič; lovski bataljon št.24 iz Budimpešte v Rovinj in Poreč; 2 kompaniji pijonirskega bataljona št. 11 iz Przemysla v Gorico! 2. bataljon trdnjavsko-artiljerijskega polka št. 3 iz Przemysla v Pulo; bataljonski štab, 1. in 4. kompanija trdnjavsko-artiljerijskega bataljona št. 3 iz Petrovaradina v Pulo ter 2. in 3. kompanija trdnjavsko-artiljerijskega bataljona št. 3 iz Sarajeva in Trebinja v Pulo. — Dvojezične napise, laško - hrvaške, uvede na svojih ladjah avstrijski »Lloyd«. — Kap ie zadela v Trstu gospo Gizelo Božič. Neznani tatovi so na postaji Južne železnice v Trstu ukradli cel voz. naložen z lesom. — Utopljenec v Savi? Vse, ob Savi bivajoče cenjene čitatelie tega lista prosi nesrečna družina, da bi sc sami potrudili, ali da bi delali na to. da se v njih krajih in bližnji okolici takoj pogleda, preišče, če jc morda ondi Sava pustila nekega utopljenca. — Odbor za spomenik pokojni ce?,aricf Elizabeti razpisuje natečaj za načrte za ta spomenik, ki se postavi na vrtu pred Južnim kolodvorom. Spomenik bo obrnjen proti morju. Topografični načrt iu druge informacije je dobiti pri tajniku Alojziju vitezu Bernetich-Tomniasini. Konkurentom je prepuščena največja svoboda, da uveljavijo svoje umetniške kriterije toliko glede inspiracije in kompozicije, kolikor glede dimenzij spomenika, seveda z ozirom na vzvišeno osebo, ki se ji postavi spomenik, in na prostor, ki je določen v to. Vseskupni trošek ic določen na okroglih 80 tisoč kron. Čas za doposlatev načrtov se zaključi ob 6. uri popoldne dne 1. marca 1908. Načrti morajo biti v proporciji 1:10 nameravane velikosti iu morajo biti kontrasignirani s kakitn motto, kateri ie doposlati v zapeča-t teni kuverti z imenom konkurenta vred. — Prestavljen je iz Logatca v Radovljico davčni praktikant g. Bož. Zeleznik, davčni asistent g. Franc Predalič pa iz Kočevja v Lož. Štajerske nmjlee. š Stolni kanonik v Mariboru je postal dr. Fr. Feuš. dolgoleten profesor eksegese, intro-dukcijc in orijentalskih dijalektov. š Dekanijska župnija Kozje jc podeljena veleč. g. duh. svetovalcu Marku Tomažiču, načelniku ondotnega okrajnega zastopa. š Župnija Piljštajn je razpisana do 7. decembra. š Svečarska obrt v Šoštanju na prodaj. Opozarjamo na današnji oglas o prodaji obrti v Šoštanju. Naj bi se poskrbelo, da bi prišel na to mesto priden in vesten delavec. š Katoliško delavsko društvo v Trbovljah ima v nedeljo po vcčcrnicah pri g. Pustu redni občni zbor. Zatem bo poročal dr. Benkovič o parlamentu. š Poroka. V Šmarju se je poročil vitez Villefort c. kr. sodni oficijal na Laškem z meščansko hčerko gdčno Marijo Vičar. Priči sta bila za nevesto učitelj in župan g. Fcrlinc, za ženina pa g. Martin Lavrač, c. kr. sodnijski kancelist. š Umrla je v Stranicah nadučiteljeva hčerka gdčna Franica Arzcnšck. — V Špita-liču pri Konjicah je umrla nadučiteljeva vdova ga Angela Sirko. Umrl je v Rogaški Slatini trgovec g. M. Loschnigg. — V Celju je umrl restavrater gosp. Tom. Schuch. š Divje koze so se pojavile tudi na gov-škem trgu pri Laškem trgu. Pretekli teden ic ustrelil nek lovski paznik enega kozliča. Bilo ie baje tudi nekaj mladih pri kozliču. š V Gaberjalt pri Celju nameravajo spomladi pričeti z zgradbo »Sokolskega Doma«. Ljubljanske noults. lj Rudolf Ineman je umrl v Pragi dne 12. novembra. Smrt ga je rešila muk duševne bolezni. Vedelo sc je, da je njegova bolezen neozdravljiva, a njegova smrt je vendar bridko zadela njegove prijatelje. Bil je umetnik, ki je živel za gledališče, mojster v drobni karakteristiki. Rojen ie bil 1860 na Mali Strani v Pragi. Njegov oče je imel v hiši »pri Stej-nictt« pozlatarski obrt, v katerem je bil Rudolf Ineman nekaj časa družnik. Najprej je nastopil na diletantskih odrih. Šel je v Ameriko k Ludvikovi družbi, odkoder je prišel k deželnemu gledališču v Ljubljani, kjer je bil nekaj let režiser. Vsi obiskovaci gledališča se ga dobro spominjajo. Bil je dober režiser, ki je tnnogo storil za povzdigo slovenskega odra, za Borštnikom gotovo najboljši igravec našega odra. Iz Ljubljane je šel v Prago, kjer je v Narodnem gledališču postal naslednik Pštrosov ne le v službi, ampak tudi v usodi. Oba sta umrla v praški blaznici. N. v ni. p.! lj Medvedovo izvirno dramo »Za pravdo in srce« bodo igrali prihodnjo nedeljo v slovenskem gledališču v Ljubljani. Čujemo, da se gospod pisatelj osebno udeleži predstave. lj Osebna vest. Sekciiski šef R. baron Li-lienau, generalni inšpektor avstrijskih železnic, je dospel včerai v Ljubljano in ložira v hotelu »Union«. Ij Ljubljanski sekstet igra danes zvečer v vinski kleti »Union«. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. lj Vodstvo deželne bolnišnice je deželni odbor kranjski namesto dosedanjega začasnega vodje gospoda dr. Bleivveisa viteza Tr-steniškega z dnem 1. januarja 1908 začasno poveril najstarejšemu primariju gospodu dr. F. Šlajmerju. lj Dvorano bivšega »Katoliškega doma« bo gospod Filip Zupančič prezidal in preuredil v stanovanja. Radi tega je z dnevom meseca februarja odpovedano gospodu Vosperniku in v dvorani nastanjenemu kinematografu. lj »Ljubljanska Lisel«. Tako se bo sedaj prekrstilo narodnonapredno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V »Narodu« včeraj to pevsko društvo dokazuje, da vsi »zvonovi« niso klerikalni in da imajo v Gradcu na Gradu zvon »Lisel«. Ker so drugi zvonovi »klerikalni«, graška Lisel« pa po »Zvonovem« ne, zato dosledno narodnonapredni« Zvon« najbolje stori, če se prekrsti v »Ljubljansko Lisel«, še bolje po slovenski bi se dejalo »Ljubljanska Špela«. »Zvon« jc ošabno zavrgel od nas nasvetovani narodnonapredni imeni »Pi-sker« in »Korito« in si je po svojem okusu izbral še lepše ime. Castitamo! lj Pomnožitev kotlov pri mestni plinarni. Pri tej plinarni se pomnoži število kotlov od treh na štiri. Ta dela so zdaj že tri tedne v tiru. Z upeljavo plinove razsvetljave po mestnih ulicah in cestah se prične prihodnjo pomlad. lj Stavbe. Zadnja dva tedna takorekoč, sta še za stavbe na razpolago. Če bo ugodno vreme, sc bo še marsikaj dalo dovršiti. In pri nekaterih stavbah ie šc precej dokončati. Pri poslopju »Katoliške Tisk.« imajo zdaj opraviti s streho. Ker ie delavcev dovolj na razpolago, gre delo hitro od rok. Pri poslopju »Ljudske posojilnice« ob Miklošičevi ccsti postavljajo tesarji strešnik, na kar se bo stavba pokrila. Pri O. Bambergovi hiši ob istej cesti izvršujejo sc znotraj razna obrtniška dela. Hiša Julije Staretove v Sodnijskih ulicah je ometana in osnažena; ravnotako vila notarja Hudovernika ob Erjavčevi cesti in Levstikovih ulicah. Vila Iv. Varoge ob Dolenjski cesti jc ometana in osnažena. Pri salezijanski cerkvi na Rakovniku se zidarska dela nadaljujejo. Pri župni cerkvi na Viču imajo zidarji še zunaj in znotraj obilo ometati in osnažiti. Ob Domobranski cesti sta Jos. Fleretovi hiši sedaj dodelani. Pri Jos. Dornikovi vili ob Blei-\veisovi cesti postavljajo ravnokar železno igrajo. Ker je parcelacija kolizejskega sveta izvršena, je stavbni svet ondi na prodaj. Tlakovanje Dunajske ceste jc za letos končano. Prihodnje poletje bodo nadaljevali od Bavarskega dvora do železniškega prelaza in s tem bo delo za to cesto dovršeno. Več novih hiš je dobilo uporabno in prebivalno dovoljenje. Južna železnica je dala to jesen svoje poslopje za personal podaljšati. Na škofovih parcelah pri Sv. Petru so zdaj vse letos oziroma lani pričete hiše dovršene. V Knaflovih ulicah so dogradili F. Hammerschmidtovo hišo ravnokar do strehe. Par hiš so zadnji čas v mestu in predmestjih olepšali ali vsaj prebarvali. Večina laških delavcev .ie žc odšla iz Ljubljane, pa tudi — denar ž njimi !Za prihodnje leto jc projektovanih do zdaj troje zasebnih hiš. Število letošnjih novih stavb znaša v Ljubljani 16. — Mnogo se ie zidalo pa tudi na Viču. Barju iu Šiški oziroma v Vodmatu in Selu. V nekaterih novih hišah se je pokazala žc vlažnost, ki ic tako za odraščene, kakor za otroke skrajno škodljiva. Kedai se bodo pač ljudje pri nas toliko spametovali, da nc bodo drvili v kornai omctanc nove hiše, kjer je gnezdo — revmatizma in škrofuloze? Ij Oddelek dragonskega oolka štev. 5. bo nrestavljen iz Dunajskega Novega Mesta v Ljubljano. Drugi oddelki tega polka bodo v Gorici, Mariboru in Slov. Bistrici. li Bre/ sredstev šc ic včeraj zglasil pri tukajšnji policiii brezposelni delavec Franc Tobor. rojen 1891. leta v Ljubljani in pristojen v Sv. Krištof pri Celju. Ko so dognali, da ima Tobor prestati dvamesečno kazen pri deželnem sodišču, so ga tjakaj izročili. lj Prijet tat. Kakor smo včeraj poročali, se je bil vtihotapil v hlev hiše št. 3 v Nunskih ulicah tat Franc Fajdiga, katerega je hlapec Preklet zasačil, ga nekoliko pretepel in izpustil. Sinoči jc policija napravila revizijo v Mestnem logu, kjer je dobila poleg nekega Ivana Kavčiča in Franca Novaka, tudi Faj-digo. Leta jo je hotel popihati iz šupe skozi nasprotna vrata, a se mu ni posrečilo, ker je zunaj stal drugi stražnik in Fajdigo prijel. Pajdigo, ki je nevaren, že predkaznovan tat. so izročili sodišču. lj Društvene godbe koncert vrši se danes zvečer v hotelu »Južni kolodvor«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. P. t. člane in prijatelje godbe se na današnji koncert z ozirom na važni razgovor o nadaljnem razvoju društvene godbe sosebno vabi ter pričakuje odbor mnogobroine udeležbe. Telefonska In brzojaunn poročilu PORAŽENA OPOZICIJA V NAGODBENEM ODSEKU. Dunaj, 14. nov. Nagodbcni odsek ie danes nadaljeval svoje delo. Nagodbcni odsek je z 27 glasovi proti 8 glasovom odklonil predlog češkega radikalca Choca, naj se preide preko nagodbe na dnevni red. Nagodbcni odsek je nato pričel podrobno debato. Zgoraj označeno razmerje glasov kaže, da ima vlada veliko večino iu da je zagrožena obstrukcija »lugo-slovanske zveze« že naprej ponesrečena akcija. Veliko blamažo reške resolucije hočejo zakriti s praznini ropotanjem, ki bi. če bo imelo kak uspeh, samo v nevarnost postavilo dosedanje pridobitve, zlasti pa belokranjsko železnico. Hrvatje v banovini so z nesrečno reško resolucijo prišli v zagato; sami so se podvrgli na novo Mažarski, in sedanje nepremišljeno topotanje na Dunaju bo njihov položaj le poslabšalo, ker nima nobenega jasnega cilja. HRVAŠKA OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 14. nov. Tudi danes so bili v ogrskem državnem zboru najburnejši prizori. Podpredsednik Ravay ie naznanil, da je Polonyi, ki je izstopil iz Košutove stranke, odložil vsa svoja mesta v raznih odsekih. Nato se je nadaljevala razprava o avtonomnem carinskem tarifu. Najprvo je govoril hrv. poslanec Mažuranič tri četrt ure, ne da bi bil moten. Pritoževal sc je nad škodo, ki jo trpe Hrvatje po carinskem tarifu. Nato je govoril Budisavljevič pol ure. Nakrat mu je podpredsednik vzel besedo. Pričel je govoriti hrvaški poslanec Velkovič, kateremu je pa podpredsednik t ako i vzel besedo. Hrvatje so ogorčeni, da podpredsednik tako nasilno postopa proti hrvaškim govorom, pričeli silno ropotati. Mahali so z robci po zraku in spominjaje na znano Tiszovo nasilstvo proti Košutovcem klicali: »Eljen Perczel!« Hrvaški zapisnikar Po-povič je zapustil tribuno in se podal v sredo hrvaških poslancev. Ropot je bil strašen. V ropotu sc ni ničesar razumelo. Cule se nakrat, da je podpredsednik poklical več oglašenih govornikov, a ker ti niso njegovega poziva v hrupu razumeli, proglasil, da so izgubili besedo. Cuje se tudi, da jc podpredsednik določil poslance Budisavljeviča, Popoviča, Banjev-čiča iu Vujkoviča pred imunitetni odsek. Hrvatje ropotajo in kriče: Lorkovič mora govoriti. Hrup je tolik, da mora podpredsednik prekiniti sejo. Po preteku Id minut sc seja zopet otvori. Podpredsednik izjavi, da je njegova situacija jako težka, ker mora že več tednov poslušati v razpravi govore, katerih ne razume. Opravičuje svoje postopanje proti hrvaškim poslancem, češ. da je »pravilno« postopal. V hrupu je pozval več poslancev, naj govore, če ga niso razumeli, ni to njegova stvar. Podpredsednik graja zapisnikarja Popoviča, ker je zapustil tribuno. Madjarski poslanci so podpredsednikove besede burno odobravali. Hrvatje so klicali: »Eljen Perczel!« Predsednik .ie pozval konečno zapisnikarja naj zavzame svoje zapisnikarsko mesto. Popovič odgovori, da ie od svoiega za-pisnikarskega mesta odstopil. Govori poslanec Lukinic. OTVORITEV TRETJE RUSKE DUME. Peterburg. H. nov. Danes je bila otvor-jena III. ruska duma. Duma ni bila otvorjena s carjevim prestolnim govgrom. Dan otvoritve ni bil proglašen za praznik. Po mestu je mir Včeraj zvečer jc bilo posvetovanje v Carskem selu. Bilo je sklenjeno, da dokler se položaj v dumi popolnoma ne razbistri. ni priporočljivo da bi car osebno prišel v dumo. IZGREDI NA GRAŠKI UNIVERZI. Gradec, 14. novembra. Danes so bili na graški univerzi veliki izgredi med italijanskimi m nemškimi dijaki. Italijanski dijaki so že navsezgodaj zasedli vrata univerze in nemških dijakov niso hoteli pustiti v univerzo. Razvil se je pretep. Italijani so bili potisnjeni proč. Poizkus Italijanov, nekaj sličnega napraviti na tehniki, se je ponesrečil. ODKRITA ZAROTA V ČRNI GORI. Cetinje, 14. novembra. Ječo v Podgo-rici, kjer so zaprti zarotniki, straži bataljon vojakov. Zarotniki, ki so iih zaprli 150, so iz najboljših rodbin in pristaši velikosrbske stranke. Mnogo jc krvnih sorodnikov knežje rodbine. Zaprt je predsednik razpuščene skupščine vojvoda Petrovič, dva bratranca kneže-va, več popov, bivši ministrski predsednik Radulovič, dva bratranca kneginje Milene, brata Toniča, ki sta bila žc prej deset let zaprta itd. NUNZIO NASI. Rim, 14. novembra. Obravnava se nadaljuje med občno napetostjo. Fkononi učnega ministrstva izpove, da je vzel Nasi 70.000 iu Lombardo 18.000 lir predujemov. Za vezavo knjig jc vzel 15.000 lir. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in L . j CSiiO priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (teleton st 187). — pošiljati*« na dem $prejcma rcjta^ratcr „Jn Ljubljana. I Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vroiega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2674 31 Proa ljubljanska velika žjalnica kave Dunajska oesta, nasproti kavarni ,,Evropa". ■M Dobra kupna prilika! Dne 27. novembra 1907 ob 10. uri predpoldne prodala se bo pri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju hiša na glavnem trgu v Šoštanju, v kateri se je več ko sto let do letos izvrševala dobro idoča medičarska in svečarska obrt z odjemalci v šaleški in savinjski dolini. Obrtna priprava in gospodarska poslopja se prodajo zraven. Najnižji ponudek je 16000 K. Kdor želi pojasnila, naj se obrne na g. dr. Ludovika Filipič-a, odvetnika v Celju. 2*84 2—1 mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda v ulici Stare pravde za novo gimnazijo v hiši gospoda Hirschmana 1. nadstropje. 257S1-1 ! ! Trgovci pozor ! ! trgovinazmešanimblagom v Št. Jakobu v Slov. goricah, edina poleg cerkve in šole, se da z blagom vred takoj v najem. 2581 3-1 Mo^0 trgovina z mešanim blagom se takoj odda z vso zalogo po jako nizki ceni, zaradi preselitve v Ameriko. Trgovina stoji tik drž. ceste in 2 min. od kolodvora. Kje pove upravništvo »SLOVENCA".v 2585 3 -1 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI, Pred škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 240I Najboljše in najmodernejše KLOBUKE « vseh oblikah la najbogatejši izberi po ] -20 gl. in višje r Ljubljani pri i&silšZk Biiiiia^ sM^. Trfiovina s klobuki m čevlji Ivan Podlesnih ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših čevljev. — --== 2.50 2 Odda se od 1. majnika 1908 naprej stanovanje obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in modernim komfortom v II. nadstropju hiše Dunajska cesta Stev. 20, Ljubljana. Pogoji se poizvedo v pisarni dr. Ivana M. Hribarja, odvetnika v Ljubljani. Sodnijske ulice 2. 2648 3-2 pariška svetovna razstava 1900: ,GRj\ND FRIJC'. Anjvišja odlika ! 2567 6—1 Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Pristno, če /\ ustanovno na pod Xnn\ ■ leto platu /loDUA 1860 T P. A.P. M ClETOFl) v ^m & et* iz** Vsak dan jih izdeia tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago. Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši 41 24-5 voz za prevažanje pohištva poročam ™ SeUtVB IU VMM (^6 VOŽOjO cPe°nanha.iniŽiih Konečno priporočam T^rprrtnrpa -m r\vrr ter beležim svojo zalogo J^lOiilUga lil Ui V velespoštovanjem IHARTIN LAIMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulico. Podružnica a v Spljetu. s Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na ogrske premijske srečke žrebanje: Glavni dobitek: cele k K 12.—, polovice a K 7.— 15. novembra K 300.000 promese na 4 °|0 ogrske hipotečne srečke a K 4.— 15. „ „ 70.000 promese na 3°|0 zemeljske srečke 1. a K 5.— 16. „ „ 90.000 lise tri promese skupno le K 19.—. Podružnica s v Celovcu, b 1 1 K 2.000.000. 1 1 i Rezervni fond i i i i K 200.000. i » i