Stana v gotovini
Štev. 203.
Izključna pooblaščenka za oglaV izvora: Unkroe Pnbbliciti
Cena - Prbo Lir 0.40
jani, v četrtek, 4. septembra 1941-XIX.
Uredništvo in »prava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. g
JLeto VI.
Concessionaria esclusiva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblidti Italiana S. A-, Milano.
Junaški odpor branilcev v Gondarju
vzbula občudovanje vsega sveta Dnevno povelje gen. Nasi ja - Novi zmagoviti udarci letalstva proti Tobruku
Rim, 4. sept. 6. Junaške italijanske čete, ki | zadevanjem da bi se izognil nadaljnemu preliva-
k • * ■	i ^ A M fl  	  ?__*  	         2!_! 1 . . ■	/V	VIA	A./t	A?*	_ M	V	—	—	lp	^	—	A	•	~	T	H	M	X	4	■>	n	2	M	V	A	1%M	Afi4	AA
se pri Gondarju upirajo sovražniku, dosti mogočnejšemu po silah in po sredstvih, odbijajo z orožjem ponovna vabila, naj se vdajo, in vzbujajo enodušno občudovanje vsega sveta. 0 bojevniškem duhu branilcev Imperija priča okrožnica, ki jo je 7 julija poslal general Nasi svojim posadkam, ki pravi:
»Častniki, podčastniki, vojaki, Cme srajce! Zastava Amhare zdaj sama plapola v Abesiniji. Vse druge so morale po trdem boju kloniti pred močnejšimi silami ali pa zaradi pomanjkanja živeža. Mi smo k sreči v dobrem vojaškem položaju, imamo še mnogo sil, ki so združene v močnih zavetjih, imamo ozemlje in pa dež, ki nam pomagata. Vsa Italija zdaj gleda v Gondar kot zadnji simbol Imperija. Sovražnik in zavezniki pa nas gledajo, da bi nas sodili. Torej naprej! Zategnimo pas in stisnimo zobe, da bomo vzdržali do zadnjega kosa kruha. To moremo in moramo. — Viljem Nasi < _
23. julija je angl. major Ringrose poslal podpolkovniku Gonellu, poveljniku v Uolchefitu, naslednje pismo:
Gospod,^ pišem vam ne kot sovražnik sovražniku, temveč kot človek človeku in * odkritim pri-
nju krvi in trpljenju. Junaštvo in hrabrost odpora, ki ga nudijo vaši častniki in ljudje spričo topniškega ognja letalskih napadov, lakote in pritrgo-vanja, sta predmet občudovanja angleške vojske. Meni vsaj bo čast srečati vas ko bo ta vojna končana. Toda prihaja čas, ko podaljševanje odpora povzroča nekoristno pobijanje in trpljenje, spreminja občudovanje v žalost in nezadovoljstvo ter sloves junaštva v okrutnost. Odkritosrčno vas prosim, da ne uničite tega občudovanja * odporom, zakaj končni izid vojne v Abesiniji vam
mora zdaj biti jasen. Odkrito vas prosim, da se častno udaste ne meni ali Abesincem, temveč angleški armadi.	Vaš major Ringroso.
Uradno vojno poročilo št. 456 pravi:
Letalsko delovanje proti britanskim oporiščem in položajem more zaznamovati še druge uspehe, kakor pa so bili podani v včerajšnjem poročilu ob priliki množičnega napada na Tobruk. Bili so zadeti tudi položaji protiletalskega topništva in poljskega topništva, kakor tudi letalska pristajališča. Bilo je opaziti mnogoštevilne požare in eksplozije.
V	odseku pri Giarabubu so naša letala razkropila
in s strojnicami obsipala avtomobilske kolone, k so prevažale čete.
Preteklo noč so bila bombardirana zračna opo rišča na otoku Malti. V Tobruku je naše topništvi zadelo skupine oklepnih avtomobilov in sovražnili oboroženih voz, ki so se skušali približati našim postojankam.
Sovražna letala so metala bombe na Benghazi in s strojnicami streljala na neko vas, ki jo naseljujejo kolonisti v Cirenaiki. Ni bilo nobenih škodljivih posledic. Sovražnik je letal tudi _ nad kraji v bližini Katanije in Raguse (na Siciliji). Škoda je le neznatna.
V	vzhodni Afriki drže naše čete še nadalje nasprotnika v šahu in mu povzročajo občutne izgube. Bataljon naših vojakov je šel iz utrjenega taborišča Celga in je prodrl globoko v sovražne črte, kjer se je spoprijel z velikim sovražnim oddelkom in ga razkropil. Na bojišču je ostalo mnogo mrtvih Angležev,
Začetek najstrašnejših bitk v vojni na Vzhodu
Prvi nastop italijanskega letalstva na ruskem bojišču
Maršal Vorošilov je nagomilil ogromno čet in
Rim, 4. septembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani brzojavi ja z vzhodnega bojišča: Silne bitke, kakor jih doslej še nismo videli, besnijo zdaj z vso grozo v odseku okrog Leningrada.
Bolgarski ministri poročajo o zunanjem in notranjem položaju države
Sofija, 4. sept. a. Na seji bolgarske večinske stranke so predsednik vlade Filov, zunanji minister Popov ter notranji minister Gabrovski imeli jasna in podrobna porodila o notranjem in zunanjem položaju Bolgarije v sedanjih okoliščinah.
Predsednik vlade je poudarjal, da je vlada sprejela vse potrebne ukrepe za obrambo bolgarskih najvišjih koristi v tej zgodovinski uri, ko so <Jrž. Osi zaposlene v trdem boju zoper bogataštvo in zoper komunizem. Stališče Bolgarije v sedanjem mednarodnem položaju se ni spremenilo ih se tudi ne bo. Br>lgarija bo ostala državam Osi ob boku, da bi S\>delovala pri ureditvi nove Evrope in uvedbi novega reda.
Največji pomen seji pa so dala izvajanja no-
tranjega ministra Gabrovskega o položaju v državi sami. Minister je v začetku izrecno poudaril, da sedanja vlada ne bo odnehala pred nikomer v nobenem vprašanju notranjega življenja v državi. Govoril je potem o novih zakonskih ukrepih, ki naj jih zbornica odobri, da se rešijo narodne koristi. Napovedal je, da bo vlada izdala izredne obrambne ukrepe, če bi se delovanje prevratnih elementov v Bolgariji nadaljevalo. Vse take ljudi bodo naredili docela neškodljive. Sporočil je, da so oblasti že ugotovile in prijele poglavitne prvake komunističnega gibanja, ki jih podpira Moskva.
Večinska stranka je z največjim zanimanjem poslušala izvajanja ministrov in je na koncu vladno delo odobrila.
Poskus angleškega letalskega napada na Berlin
Berlin, 4. septembra, s. Nemško uradno vojno poročilo pravi:
Letala so bombardirala preteklo noč v Angliji pristanišča na vzhodni obali in letališča v srednji Angliji. Ob Kanalu in na nizozemski ter norveški obali so včeraj lahke pomorske sile sestrelile sedem, lovci in protiletalski topovi štiri, mornariško topništvo pa eno britansko letalo.
Sovražnik je preteklo noč letel nad severno in srednjo Nemčijo in nad pokrajino Maine. Napad enega oddelka na glavno mesto zaradi krepke obrambe ni mogel priti prav do veljave. Samo nekaj letal je doseglo središče mesta. Civilno prebivalstvo ima malo Izgub na mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo šest britanskih bombnikov.
Smrtne kazni za nedovoljeno propagando v Bolgariji
Sofija, 4. sept. a. V poslanski zbornici je bil včeraj predložen načrt zakona o kazni za tiste, ki motijo narodno življenje. Za slehrno komunistično propagando eo določene razne kazni, med njimi tudi smrtna. Za poslušanje tujih radijskih postaj je najmanjša kazen pet let ječe in pol milijona levov globe. Bolgari, ki so v službi pri tujih radijskih postajah, so obsojeni na smrt. Smrtna ka-kazen je določena za vse tiste, ki bodo telesno poškodovali bolgarske vojake ali pa vojake prija- -teljskih držav. Druge, zelo stroge kazni so določene za vse, ki bi zagrešili karkoli, kar bi v sedanjih okoliščinah utegnilo Bolgariji škodovati.
Opomini grškemu ljudstvu
Atene, 4. sept. 8. Grški tisk je začel prinašati vrste člankov, v katerih razkrinkava odgovornost grškega naroda za politiko, ki je Grčijo privedla do poloma. Listi pravijo, da Grčija ne bo mogla priti do odkritosrčnega in koristnega sodelovanja z Italijo in Nemčijo, ce ne bo obračunala z napakami iz preteklosti. Ljudje, ki še ne razumejo stvarnosti, škodijo grški stvari ter spravljajo vse grško ljudstvo v slabo luč pri državah Osi. To so isti, ki so že enkrat pognali državo v polom in ne razumejo, da Grčija ne bo mogla rešiti se iz sedanjega položaja brez pomoči Italije in Nemčije, ki imata njeno usodo v rokah. Grška usoda bo dobra ali slaba, kakor bodo pač Grki ravnali: dobro ali slabo.
Odhod nemškega propagandnega ministra iz Benetk
Benetke, 4. sept. s. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je v spremstvu ministra Pa-volinija in grofa Volpija včeraj obiskal Cortel-lazzo, kjer je obiskal mornarski dom »Costanzo Cianoc. Vse prebivalstvo ga je sprejelo z drhtečimi manifestacijami. Dr. Goebbels je z beneškega letališča odpotoval ob 12 v Nemčijo, ko se je prisrčno poslovil od ministra za ljudsko kulturo, od grofa Volpija in od drugih osebnosti
Vesti 4. septembra
Italijanski finančni minister Thaon di Revel je včeraj obiskal letalske tovarne >Junkers< v Dessau, kjer je zaposlenih veliko italijanskih delavcev, ki jih je minister pozdravil.
Romunska vlada je včeraj izdala zakon o upravni ureditvi Bukovine in Besarabije, ki bosta imeli avtonomijo, vladal pa jima bo poseben guverner, podrejen samo maršalu Antonescu.
Novi oddelki portugalskih čet so odpotovali na Azorske otoke za ojačenje tamošnjih obrambnih postojank.
Predsednik nove srbske vlade general Nedič je bil nasprotnik Anglije. Ko se je začela vojna z Grčijo, je zahteval naj jugoslovanska vojska sodeluje z vojskami držav Osi, udari na Grčijo in zasede Solun. Zaradi tega ga je Angležem naklonjeni knez Pavle vrgel, pravi snoč-nje politično poročilo nemškega radia o omenjenem srbskem generalu.
Včeraj so skozi Zagreb potovali člani finskega poslaništva iz Moskve, ki eo jih sovjetske oblasti držale skoraj tri mesece na sovjetsko-turški meji.
Dosedanje izgube med civilnim prebivalstvom v Angliji znašajo zaradi letalskih napadov 41 tisoč mrtvih in 52.000 ranjenih. Nemške izgube pa znašajo 3853 mrtvih in 9454 ranjenih.
Vojaški kritik »Hrvatskega naroda« v dolgem članku dokazuje, da je usoda Leningrada zdaj zapečatena.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj na sestanku s časnikarji povedal, da bo od zbornice zahteval novih pet milijard dolarjev za vojne izdatke.
Hitler je kot vrhovni poveljnik vseh nemških oboroženih sil včeraj osebno izročil trem nemškim pilotom-lovcem odlikovanje hrastove vejice na viteškem križu reda Želez nega križa, najvišje nemško odlikovanje.
Sovjetska vlada je zapovedala braniti Leningrad do zadnjega moža in uničiti vsako hišo. Za izvedbo te obrambe in uničenja je imenovan poseben sovjet šestih mož, ki ima v mestu in na vsem predelu popolno oblast Predsednik sovjeta je maršal Vorošilov.
»Hamburger Fremdenblatt« poroča, da je konferenca med Anglijo, Ameriko in Rusijo v Moskvi odložena za nedoločen čas, in sicer v glavnem iz političnih razlogov, ker je med Anglijo in Rusijo prišlo do težkoč glede stališča, ki naj ga tri velesile zavzamejo do malih evropskih držav. Sovjeti zahtevajo po istem poročilu, naj Angleži prepuste precejšen del Evrope njihovemu vplivu.
Hitler je ob drugi obletnici vojne podelil visoko odlikovanje številnim osebnostim iz vojske, stranke, gospodarstva in znanosti za zasluge, ki so jih imeli pri poteku vojskovanja. Odlikoval je tudi precej žensk, ki so se zlasti odlikovale pri delu v orožarnah.
Deževje zadnjih dni na evropskem Vzhodu je povzročijo velike poplave v Transilvaniji.
Nemški minister general dr. Todt praznuje danes 50 letnico. Todt je ustvaril nemške moderne avtomobilske ceste, Siegfriedovo črto
topov proti nemški sili, ki silovito pritiska proti vznodu, da bi zasedla velik odsek okrog bivše ruske prestolnice. Bitka za Leningrad se ne bo končala samo z novim in popolnim polomom Vorošilovih armad, ki so zajete vzhodno od železniške proge Leningrad—Moskva. Boji okrog Leningrada so strahotno zagrizeni in krvavi. Nemško topništvo razkraja silovito nagnetene čete, ki jih je sovjetsko poveljstvo vrglo v boj. Sovjetske izgube so ogromne. Finske čete se hrabro udeležujejo teh bitk. Tudi finski vojaki napredujejo in rdeče poveljstvo je moralo tudi
£roti njim razpostaviti znatne sile. Strašni boji, i zdaj divjajo v odseku okrog Leningrada, pravi posebni poročevalec agencije Stefani, so uvod v nov, zelo hud poraz sovjetske armade. Maršal Vorošilov bo v tej bitki izgubil večino svojih razpoložljivih čet in dragocenih vojnih sredstev, kakor se je zgodilo maršalu Budjoniju.
Vzhodno bojišče, 4. sept. s. Posebni dopisnik Agencije Steffini poroča:
Sovjetsko letalstvo že nekaj dni izvaja nad vse obupne poskuse, da bi zavrlo napredovanje zavezniških čet na bojišču pri Dnjepru. Za ta poskus so Sovjeti zbrali na tistem delu bojišča, kjer se zdaj razvijajo operacije, mogočne količine zadnjih ostankov svojih sil z drugih bojišč. Tudi s tem jasno dokazujejo odločilni pomen, ki ga imajo za njihovo vojsko postojanke na oni strani Dnje-pra. .
Sovjetska letala so komaj dospela v predel, kjer eo se zbirala, pa so se takoj prikazala nad nemškimi in italijanskimi črtami z očitnim namenom, da bi sejala tja nered. Takojšnji odgovor zavezniških oddelkov pa je ta načrt docela onemogočil. Nemško uradno poročilo poroča o prvih uspehih, ki so jih dosegli nemški in madžarski lovci, omenja pa tudi uspehe italijanskih lovcev.
Italijanski lovski oddelek se je prvič prikazal na ruskem nebu. Komaj je stopil v akcijo, pa je že napadel nasprotnika in takoj dokazal svojo premoč, ki je znana že iz skušenj v Španiji. Bil je prvi letalski dvoboj, ki se je razvil med italijanskimi in ruskimi stroji nad sovjetskim ozemljem.
Prišlo je sporočilo, da se črtam, ki jih drže oddelki italijanskega letalstva, bliža skupina sovjetskih bombnikov. Lovci italijanskega ekspedicijskega zbora so se takoj dvignili v polet, prestregli nasprotna letala in zanesli zmedo v nasprotnikov sestav. V napadu od vseh strani so veliki sovjetski bombniki besno odgovarjali, seveda, ne da bi bili dosegli kak uspeh. Šest bombnikov vrste >Martin< in en bombnik vrste »Ratac so bili zadeti v sredo po kroglah iz italijanskih strojnic ter so v plamenih strmoglavili na tla. Druge tri so videli, kako eo začeli padati in so izginili z bojišča.
V	svojem prvem spopadu na sovjetskem bojišču eo italijanski lovci torej poslali na zemljo 11 6trojev, toda dokaza o njihovi premoči ne da-
jejo samo te številke, temveč tudi dejstvo, da so se lovci, ki 60 spremljali sovjetske bombnike, umaknili in se odrekli bitki, očitno pod vtisom italijanske bojne taktike in izgub. Italijanska letala so se vsa vrnila na svoje oporišče. Isti dan so protiletalske baterije neke italijanske divizije dosegle nov blesteč uspeh, ko se jim je posrečilo zbiti vseh pet sovjetskih bombnikov, ki so leteli nad italijanskimi postojankami.
Hitlerjev glavni stan, 4. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja nasl. uradno vojno poročilo: Na celotnem vzhodnem bojišču se nadaljujejo
uspešni boji. Romunsko letalstvo ima pomemben delež na velikih uspehih na jugovzhodnem bojišču. Do konca avgusta je uničilo 453 sovjetskih
letal in je odlično podpiralo vojne operacije.
Berlin, 4. sept. s. Na osrednjem delu bojišča je 2. septembra prišlo do silovitih spopadov s sovjetskimi silami, ki so imele znatne izgube zlasti pri oklepnih oddelkih. Navzlic zagrizenemu sovjetskemu odporu so nemški pehotni oddelki celo na osrednjem delu bojišča zavzeli gozdnat predel in pregnali iz njega nasprotnika, pri čemer so ujeli 2500 mož. 1. septembra so ujeli 5700 sovjetskih vojakov, 27 oklepnih voz, 151 strojnic, 47 metalcev bomb, 18 topov in velike količine pehotnega orožja.
Spopad med turškimi in sovjetskimi vojaki
Ankara, 3. sept. s. Na turško-perzijski meji so sovjetski vojaki izzvali neljube dogodke, ki so prisilili turške obmejne straže, da so morale nastopiti z orožjem.
Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice v Bolgariji
Sofija, 4. sept s. Bolgarski kralj Boris je priredil kosilo na čast nemškemu admiralu Raederju, vrhovnemu poveljniku nemške vojne mornarice, ki je prišel na kratek obisk v Sofijo. Admiral Raeder se je sešel tudi s predsednikom bolgarske vlado in z bolgarskim zunanjim ministrom.
I
Novo sovjetsko vohunstvo v Varni
Sofija, 4. sept. s. Bolgarska policija je v Varni odkrila skrivno radijsko sprejemno in oddajno postajo, ki je delala za Sovjete. Prostore, kjer je bila urejena postaja, so stražili moški, oboroženi s strojnicami. Ko so policisti sedmim osebam, ki so bile v omenjenem prostoru, zaklicali, naj se udajo, so se ti močno upirali. Zaradi tega so bili stražniki prisiljeni streljati. Tri osebe so prijeli, štirim se je posrečilo uiti.
Obisk nemškega notranjega ministra na Slovaškem
Bratislava, 4. sept. Nemški notranji minister dr. Frick je včeraj prišel na študijsko potovanje po slovaški državi. Pri prihodu ga je pozdravil 6lovaški notranji minister Mach ter nemški poslanik v Bratislavi.
in posebno organizacijo, ki gre takoj za armado v opustošene vojne predele ter tam popravlja ceste, železnice in mostove, da se omogoči preskrba armade.
Šest plezalskih skupin prečkalo Mont Blanc.
Šest skupin planinskih avantgardistov je naskočilo najvišjo goro Evrope, Mont Blanc. Po 12 dnevnih plezarijah je vseh šest skupin preplezalo vnaprej določeno turo. Vodil jih je znani italijanski plezalec Evaristo Croux. Vseh šest 6kupin je prišlo na vrh v višino 4810 metrov.
•»
••
in prijetna presenečenja, ki jih pripravlja naš list svojim prijateljem so:
Bela čarovnica"
Pustolovski roman iz sodobnega življenja. Spisal F.Buratti. Napeto, zanimivo, presenetljivo.
Osojani"
Zgodovinski roman iz 11. stoletja naše zgodovine. Spisal J. N. Volk-hamer. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Pretresljivo, romantično, skrivnostno.
»Žalost in veselje"
Roman v slikah po besedilu slavne povesti Andrejčkovega Jožeta. — Novost v naši književnosti I
Vse troje bo začelo izhajati v »Slovenskem domu«
v soboto 6. septembra
Opozorite na to svoje znance in prijatelje, da si naroče »Slovenski dom«. Za 6 lir bodo dobili za ves mesec zanimivega in lepega berila ter s tem razvedrila in pozabljenja.
Za dvig in pospeševanje slovenskega Športa
Prizadevanja predstavnika CONI-Ja comm. Burattija za ureditev
slovenskih športnih razmer
Ljubljana, 4. septembra.
Po izrednih dogodkih, ki jih je doživela jlovenii« pred - nekaj meseci, je bil tudi ves slovenski šport spravljen iz tira. Večina slovenskih klubov in sekcij je ostala na ozemlju, katerega je zasedla Nemčija, le manjši del, h kateremu spadajo vse sekcije in vse športno življenje v Ljubljani, pa je prišlo pod Ljubljansko pokrajino. In vprav v Ljubljanski pokrajini hočejo italijanske oblasti spraviti športno življenje čimprej v normalni tek, kakor se trudijo tudi na drugih poljih javnega in kulturnega življenja.
Kakor je že znano našemu občinstvu, je italijanski šport usmerjen v strogih mejeh. ki omogoča tudi n 'dek in velike uspehe, ki jih dosegajo italijn, športniki bodisi doma bodisi na tujih igriščih. Ves šport v Italiji je v državnih rokah. Italijanska vlada žrtvuje velike denarje za vzgojo svojega športnega naraščaja in posveča veliko skrb za telesno vzgojo. Uspehi seveda ne izostanejo. Italijanski športniki so ponesli ime svoje domovine v široki svet in povsod so italijanski športniki visoko cenjeni.
i Kakor rečeno, hoče italijanska vlada v naši Ljubljanski pokrajini čimprej urediti športno življenje, kakor je bilo doslej in ga še močno poživiti ter mu dati široko podlago za uspešen razvoj. Ves italijanski šport je v rokah športne organizacije CONI, ki je tudi v novi pokrajini prevzela šport v svoje roke. Predsednik CONI-ja v naši pokrajini je comm. Buratti, ki si je na potovanjih po naši pokrajini že dodobra ogledal naš podeželski šport, posebno pa se je zanimal za športno življenje in delovanje v našem mestu. Seveda je naletel na razne pomanjkljivosti, ki jih bo treba vsekakor odstraniti, če se bo hotel slovenski šport uspešno postaviti na stran močno razvitega italijanskega športa. Predsednik CONI-ja je imel po naši pokrajini že številne sestanke * športnimi delavci, s katerimi se je pomenil o njihovem domačem športu in o tem, kako bi se dal šport dvigniti na višjo raven. Seveda so mu športni funkcionarji tožili o težkem položaju, v katerem jle posebno pokrajinski šport. G. comm. Buratti je obljubil, da se bo po svojih najboljših močeh zavzel za pokrajinski šport in mu nudil najvišjo podporo.
Ta teden ima predstavnik CONI-ja comm. Buratti vsak dan sestanke z ljubljanskimi športniki. Včeraj je imel sestanek s predstavniki ljubljanskih nogometnih klubov v prostorih ČONI-ja v palači Kreditne banke. Sestanka so se udeležili vsi predsedniki in načelniki nogometnih sekcij in predsedstvo Slovenske^ nogometne zveze. Predstavnik CONI-ja se je najprej zanimal za splošno stanje slovenskega nogometnega športa. Velik udarec za SNZ je dejstvo, da je od 33 klubov, ki so bili doslej včla-
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši danes, četrtek 4. t. m., od 9 do 12 in od 15 do 17 ter jutri, v petek dopoldne. Popoldne bo dodelitev gojencev k posameznim strokovnim učiteljem in takoj nato sporazumna določitev urnika. Zato naj pridejo vsi vpisani gojenci jutri, v petek 5. t.
,*4a«« v Hubadovo dvorano poslopja Glasbene Matice
 4- Vegovi ulici in sicer gojenci za klavir ob 15,
gojenci za violino ob 16, gojenci za ostale predmete pa ob pol 17. Redni pouk se začne v soboto.
Letošnja koncertna sezona obeta biti zelo bogata na najrazličnejših koncertih. Prvi bo jutri ob 20 v frančiškanski cekvi, katerega bodo izvajali: altistka Golobova, violinist prof. Slais in mojster na orglah Pavel Rančigaj. Na koncertnem sporedu so predvsem dela klasične glasbe, ki se odlikujejo po svoji globoki vsebini in visoki umetniški vrednosti. Izvajalci pa nudijo vso priliko, da pokažejo lepoto svojega glasu in mojstrsko iz-vežbanost na instrumentih. Obisk koncerta priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Mestni domovinski urad zaradi snaženja prostorov v petek in soboto ne bo posloval za stranke.
Mestna zaščitna šola zaradi snaženja prostorov ne bo poslovala v soboto, 6. septembra.
Vse lastnike zemljišč onstran meje Ljubljanske pokrajine vabi ljubljansko mestno poglavarstvo, naj do sobote 6. t. m. mestnemu gospodarskemu oddelku v Beethovnovi ulici št. 7 čim naj-nujneje naznanijo parcelne številke in katastralno občino, kjer je zemljišče, ter vrsto kulture, če je gohd, pašnik, vrt, travnik ali njiva, prav tako pa tudi mero površine. Vsi taki lastniki naj vse to zanesljivo takoj naznanijo zaradi prizadevanja za olajšanje spravljanja pridelkov.
Seznami davčnih osnov za modistke, krznarje, klobučarje, izdelovalce senčnikov in ščitnikov, kovače, knjigoveze, kartonaže, graverje, galvanl-*erje, vulkanizerje, zlatarje, pasarje, urarje, izdelovalce glaabil, kemične čistilnice, kemike, prepara-torje, drožarje, topilce loja, milarne, bandažiste, izdelovalce steznikov in predmetov iz roževine *o razgrnjeni poleg dosedanjih ter naj si jih interesenti ogledajo do 16. septembra v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega poglavarstva.
nieni v Zvezi, ostalo v članstvu le 11 klubov. Ti klubi so, razen dveh, vsi iz Ljubljane. Ko je predstavnik CONI-ja spraševal predstavnike posameznih klubov za njihove želje, je izvedel marsikaj, kar ne «me biti v športni organizaciji, ki hoče živ	Klubi nimajo igrišč in če
jih že imajo, so .	,rajena. Klubi nimajo gar-
derob in se morajo igralci slačiti v kakšnih bližnjih gostilniških prostorih, igralci po odigrani tekmi nimajo na razpolago niti vode v zadostni meri. Naši športni delavci so gosp. predstavniku predvsem slikali finančno nevzdržno stanje, saj je jasno, da 11 zdaj včlanjenih klubov v Zvezi nikakor ne morejo vzdrževati svoje zvezne pisarne, ki pa mora obstajati, če hoče Zveza v redu opravljati svoje posle, ki jih v športni organizaciji ni malo.
Tegobe vsakega kluba si je predstavnik sproti zapisoval in jih bo potem tolmačil Eksc. Visokemu Komisarju. Če bo hotel slovenski šport dobro napredovati, mora dobiti precejšnjo denarno podporo, kajti rak-rana slovenskega športa je bilo že od nekdaj težko finančno stanje klubov. Po drugih delih sveta je zanimanje za šport tako veliko, da se že iz vstopnine za prireditve krijejo veliki stroški za vzdrževanje igrišč in podobno. Pri nas pa na igriščih gledalcev močno pogrešamo. Zanimanje za šport bo treba tudi pri nas močno dvigniti in zato je predstavnik CONl-ja tudi umestno predlagal, da bo osnovan poseben sklad za propagando.
Da je naš narod športno zrel in da naši športniki pravilno razumejo športno življenje, naj bo dokaz dejstvo, da je med njimi nekaj takih, ki bi bili lahko v čast tudi kakšni drugi državni reprezentanci. Le poglejmo našega metalca kladiva inž. Stepišnika. Komu ne bi bil v čast? Ali pa naš Košir, ki se neumorno trudi, da bi dosegel mednarodne rekordne čase. — Koširjev čas je boljši od italijanskega državnega rekorda in spada že v gornji razred evropskih atletov. Pa tudi med smučarji imamo nekaj takih, ki nam ne bi bili v sramoto.Tudi med plavači pomenijo imena Žižek, Wemer nekaj, kar bo tudi v tujih kopališčih precej zaleglo. Vse to smo dosegli v jako, jako skromnih razmerah. Le klubski idealisti in pa neupogljiva volia posameznih športnikov je rodila te uspehe. Ne varamo se, če trdimo, da bi bili športni uspehi še neprimerno večji, če bi bil slovenski šport na bolj zdravi podlagi in bi imel predvsem močnejšo finančno podlago. Naši športniki so skromni in ne zahtevajo mnogo, toda brez najosnovnejših pripomočkov bodisi od klubov, bodisi od države, tudi oni ne morejo doseči bogve kaj.
Z veseljem pa vsi slovenski športniki pozdravljajo veliko vnemo CONI-ja. ki hoče naš slovenski šport spraviti čimprej na zdravo in trdno finančno podlago in obenem upamo, da bo željam naših športnih delavcev čimbolj ustreženo. Vsi slovenski klubi in sekcije, ki se ukvarjajo s športom, pričakujejo, da bodo klubi tudi vnaprej prejemali iste, če ne še večje podpore, kakor so jih prejemali doslej. Klubom bo vrhovna italijanska športna organizacija gotovo skušala preskrbeti vsaj najnujnejše, -kot so to igrišča, ograje, garderobe, tako da se bodo mogli uspešno posvetiti športnemu delu, ki je bilo doslej pri nas le na ramah idealnih športnikov, pri oblasteh pa je bil šport le bolj postranskega pomena. )
Dopolaveristična prireditev v Ljubljani
Inšpektorat za Julijsko Benečijo organizira skupaj s pokrajinskim Dopolavorom Ljubljanske pokrajine za čas ljubljanskega jesenskega velesejma žensko telovadno prireditev in nastop lahko-atletov na stadionu 5. oktobra. Za to priliko bo vozilo dopolavoriste več posebnih vlakov in sicer za udeležence iz pokrajin Trsta, Pole, Reke, Gorice in Vidma.
Novice s Hrvaške
Uredba o hrvaški akademiji znanosti in umetnosti. Objavljena je bila uredba o ureditvi in poslovanju hrvaške akademije znanosti in umetnosti, ki določa da je akademija javna ustanova pod nadzorstvom države in ima nalogo razširjati znanost in razne umetnosti. Razdeljena je na štiri razrede: na zgodovinsko jezikovni, filozofsko pravni, matematično prirodoslovni in umetnostni. Imeti sme največ 45 članov. Prvi razred ima 12 Članov, drugi, tretji in četrti pa po 11 članov. Največ 16 znanstvenikov pa sme biti »dopisnih«. Predsednika bo vselej imenoval poglavnik Pavelič.
Ribnica
Našim naročnikom. Vse naše naročnike v Ribnici in okolici, ki v ponedeljek niso dobili našega lista, prosimo, da nam to oproste, ker iz razlogov tehničnega značaja ni bilo mogoče poskrbeti za redno odpošiljat e v lista.
| «ja »Spomini in utrinki«
XIV. Namesto uvoda
Ta, ki je spisal to knjigo, ni pisatelj. Svoje življenje je predal stvarnosti, ki mu ne da miru, da bi se naslajal v domišljiji. Sider pa je več kot dvajset let posvetil »voje najboljše misli in napore tistemu posebnemu pisateljevanju, ki šteje lekarnarje med svoje bralce. Prav dobro ve, da je »preveč sebičnosti v njegovem svetuc, da je na teh straneh preveč pisateljeve osebnosti. Pošteno se je trudil, da bi kar najbolje popravil to napako, a se mu ni posrečilo. Zaman se bo bralec prizadeval od prvega do zadnjega poglavja, da bi se znebil njegove medle osebnosti.
Zdaj pa bi vam rad povedal majhen dogodek iz mojega poklicnega življenja, ki je precej name vplival, da sem se odločil to knjigo objaviti.
Nekega dne sem zagledal v svoji čakalnici mlado žensko, ki je imela na kolenih velik zavitek. Vprašal sem jo, kako ji morem ustreči. Tedaj mi je začela pripovedovati dolgo zgodbo svojih muk. Dejala je, da je nič ne zanima, nič ne zabava, da je do smrti naveličana vsega in vsakogar. Dobila je lahko vse, kar koli si je mo-ala želeti; lahko bi šla, kamor koli bi se ji zlju-T'!o, ni sl želela ničesar in ni hotela iti Nikamor
Njeno Življenje da poteka v brezdelnem razkošju, brez haska zanjo ali za koga drugega, je dejala. Njeni 6tarši so jo vlekli od enega zdravnika do drugega: ta Ji je svetoval Egipt, kjer so prebili vso zimo; drugi Cannes, kjer so ji kupili vilo; tretji Indijo in Japonsko, ki so jih obiskali v lepi jahti.
»Toda vi ste edini zdravnik, ki ste mi kaj koristili,« je rekla. »V tem zadnjem tednu sem se počutila bolj srečno kakor vsa leta poprej. To dolgujem vam in prišla sem, da bi se vam zahvalila.«
Naglo je začela razvozlavati zavitek in gledal 6em jo z začudenjem, ko je zvlekla na dan eno veliko punčko za drugo ter jih mirno posadila v vrsto na mojo pisalno mizo med knjige in papirje. Vsega je bilo dvanajst punčk in takih še niste videli. Nekatere so bile oblečene v krasno ukrojene mornarske jopiče in hlačke; nekatere so bile gotovo napravljene za dolgo potovanje v jahti, saj so imele na sebi sinje koten inaste obleke in mornarske klobuke. Druge so imele svilene obleke, okrašene s čipkami in gubami, na pokrivalih pa so jim vihrala velika nojeva peresa. Nekatere pa so bile take, da si lahko mislil, da so nravkar prišle iz kraljičine sobane-
Novice iz Držav«
Poraba električnega toka za razsvetljavo. Že precej časa je od tega, ko je elektrika izpodrinila v Italiji plin in podobne vrste umetne razsvetljave. Sicer je v državi še precej občin, ki še niso bile priključene na močno razpleteno električno omrežje, vendar bodo tudi z leti dobile električni tok. Električni tok je postal za večino italijanskega prebivalstva vsakdanja potreba. Pred tremi leti je povprečno vsaka italijanska družina porabila letno po 70 do 80 kilovatnih ur. L. 1938 je tako znašala celotna poraba električnega toka v gospodinjstvu okrog 700 milijonov kilovatnih ur. Naslednja leta pa se je poraba še povečala. Najgostejše je v Italiji elektrificirano področje okrog reke Pada in sploh vsa Severna Italija.
Novo milansko pristanišče. Že 1. 1919. so italijanske oblasti začele študirati načrte za ureditev plovbne zveze med italijanskim treovskim in in-industrijskim središčem Milanom ter Jadranskim morjem. Po svojem nastopu je Fašistična vlada te načrte vzela takoj v pretres in se odločila za zgraditev plovbnih prekopov, ki bi dali novo vodno prometno žilo od Lago Maggiore pa do Jadranskega morja. Milan bi dobil posebno rečno pristanišče. Za zvezo s Padom bodo zgradili prekop od Milana do Cremone. Milansko pristanišče bi imelo 6 kilometrov dolgo obrežje, številne pristaniške	naprave in	velika	skladišča.	Površina
pristaniških naprav bi znašala 225.000 kvadratnih kilometrov, kar bi zadostovalo za povprečni letni pristaniški promet 4 do 5 milijonov ton. Poleg genovskega pristanišča bi bilo milansko pristanišče najlepša plovbno trgovska naprava v Italiji.
Pitna voda v Rimu. Mesto Rim je vedno v zadostni meri preskrbljeno s pitno vodo. Izmed vseh italijanskih ali	drugih	svetovnih	velemest
pride v Rimu na vsakega prebivalca največja količina vode. Dnevno je more porabiti vsak prebivalec 350 litrov, kar da pri več kot milijon prebivalcih dnevno 455.000 kubičnih metrov pitne vode. V drugih velemestih po svetu imajo ponavadi po 200 litrov pitne vode na razpolago za vsakega	prebivalca.	Rimski	vodovodi	so dobro
urejeni	in izvirajo	še vsi	iz časov cesarskega
Rima.
Dva planinca se ponesrečila v Trentskih gorah. 25. avgusta sta odšla v Trentinsfce Dolomite na težko turo 18 letni Josip Dorfer in 25 letni trgovski pomočnik Rudolf March, oba iz Bolzana. Ker se mladeniča nista vrnila po dveh dneh, se je njunih svojcev polastila bojazen, da se jima je pripetila nesreča, ker sta se lotila težkega vzpona, pa brez potrebnega vodstva. — Posebna reševalna odprava je šla na delo in po dolgem, napornem iskanju našla oba mladeniča negibna pod neko skalo, 600 m stran od izhodišča. Dorfer je bil že mrtev, njegov tovariš pa je še kazal znake življenja, vendar je izdihnil, preden so ga prinesli v planinsko kočo. Po mišljenju izkušenih plezalcev sta se bila mladeniča lotila pretežke ture in sta ostala dve noči zunaj na prostem. Medtem pa ju je zalotila nevihta, ki je ohladila ozračje, da je nastopil oster mraz, na katerega pa planinca nista bila navajena. Zlezla sta pod neko visoko steno in čakala na boljše vreme. Toda medtem ju je trudnost prevzela, da sta zadremala in zaspala. Tako sta oba zmrznila. Nesreča se je zgodila na gori Marmolata.
Na vlaku rodila otroka. Marija Alcamo, stalno bivajoča v Tripolitaniji, se je v Bengasiju vsedla na letalo in se odpeljala do Brindisi ja. Tam se je presedla na vlak In se odpeljala proti Pisi, ker je hotela pri svojih starših poroditi otroka. Toda že med vožnjo proti Firenci so jo popadle porodne bolečine. Na prvi postaji so poklicali v vlak zdravnika. Alcamo je rodila zdravo deklico. Njen mož pa se je medtem vozil z letalom iz Bengazija proti Brindisiju z dveletnim otrokom. Oba sta srečno prispela brez sleherne nezgode.
Šolska reforma v Albaniji. Vse šolstvo v Albaniji bodo posta/vili na nove temelje. Albanskim razmerami bodo prilagodili šolski sistem, ki je bil izveden že v Italiji. Prva skrb albanske vlade je poskrbeti za nove šolske knjige, ki bodo napisane v pravem albanskem narodnem duhu in bodo odgovarjale položaju, ki ga Albanija sedaj zavzema. Albansko prosvetno ministrstvo je poskrbelo za izdajo cvetnika albanskih pisateljev in pesnikov, da s tem pokaže domačemu prebivalstvu kulturna prizadevanja in snovanje Albancev vseh časov. Ta cvetnik bodo uporabljali dijaki v višjih oddelkih srednjih šol. Za pouk zgodovine bo izšla knjiga pod naslovom »Albanski svet«. V tej knjigi bo podan pregled zgodovine, umetnosti in literature Albancev. Albanska vlada je dala izdelajti tudi nov grb albanske kraljevine, in sicer po grbu albanskega narodnega junaka Jurija Kastriota Skender bega, čigar slika je ohrjmjema v veliki slikovni galeriji v Firenci.
Poizvedba
Z doma na Verdn pri Vrhniki Je Pr®d.def®‘ timi dnevi odšel šestnajst let star fant srednje postave. Oblečen je bil v slabe hlače. Srajco je imel belo z modrimi črtami. Imel je tudi temnomoder klobuk in čižme. Kdor bi ga videl, se naproša, naj obvesti najbližjo orožniško postajo ali pa naj spo-roči vrhniškim orožnikom. Starši so radevolje pri-pravljeni povrniti vse stroške in bodo dotičnemu, ki Jim bo sporočil, kje se nahaja njihov sin, izplačali še nagrado 500 lir.
Velik kozolec v ognju
Včeraj pozno ponoči, ura je bila skoraj pol. noč, so bili mestni poklicni gasilci obveščeni, da je izbruhnil velik ogenj v kozolcu, ki Je last mesarja Jesiha na Dolenjski cesti. Kozolec leži na nekem travniku ob Dolenjski cesti. Takoj so pohiteli ljubljanski poklicni gasilci na kraj požara in pričeli z gasitvijo velikega ognja. Gasilce je vodil vodja g. Rozman. Šele ob treh po polnoči so se gasilci vrnili v Mestni dom, vendar pa je morala na pogorišču ostati straža, da bi zadušila še morebitni ogenj, ki bi znova izbruhnil. Dane« dopoldne pa so se gasilci spet vrnili na kraj požara, da bodo razmetali še ostalo rešeno krmo in tako onemogočili vsako ponovitev ognja. Škoda je precejšnja. Kako je ogenj nastal, doslej še ni ugotovljeno, vendar pa so oblasti uvedle preiskavo. Kakšne večje nesreče pri ognju ni bilo.
Skoda je precejSnja, saj je skoraj povsem zgorelo 40 voz krme in 13 m’ lesa. K požaru so prišli prvi ljubljanski poklicni gasilci, za njimi pa še prostovoljni, vendar pa je bil ob prihodu gasilcev kozolec že v velikih plamenih.
Iz Cerkniške doline
Nekaj za brezposelne. Vsi brezposelni na območju cerkniške občine se morajo čimprej prijaviti v občinskem uradu zaradi potrebne evidence. V bodoče se bodo podpore podeljevale le takim, ki bodo spoštovali ukaze in se držali navodil. Tudi se bodo pri nameščanju oni prvi vzeli v obzir. Delodajalcem pa je strogo prepovedano zaposliti delavca brez predhodnega obvestila pri namestitvenem uradu.
Gradbena sezona pri nas. že dolgo vrsto let gradbena dela pri nas niso bila tako obsežna, kot ravno letos. Temu je bila najprej kriva denarna kriza, nato pa so sledili negotovi časi in malo priložnosti za zaslužek. Kdor ne zida, ta popravlja. Tako je zadnje čase Cerknica pridobila na nekaj novih številkah, a do zime, ce bo hlo vse po sreči, jih bo še nekaj. Ljudje se zavedajo, da je tako denar najbolje naložen in da se na ta način najbolje obrestuje. Najprijetneje pa je človeku tudi takrat, ko ve, da ima lastno streho nad glavo. Predvsem se podaljšuje stanovanjski kvart ob novi cesti proti Rakeku, pa tudi v trgu samem ljudje skušajo do dobrega izkoristiti vsako prikladno mesto. Prav tako živa pa je gradbena sezona tudi po okoliških vaseh in imajo zidarji i» —izarji polne roke dela
Novo mesto
Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu s pravico javnosti vpisuje do 7. septembra. Šolnina 85 lir. Dijaška stanovanja 250 lir. Zahtevajte prospekti
Naročnino plačajte v novomeški podružnici.
Naročnike vseh naših listov opozarjamo, da lahko naročnino poravnajo v naši podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Ljubljanska, kjer se naroča tudi »Slovenčev koledar«. V vseh zadevah, ki tičejo upravo in uredništvo, se obračajte na našo novomeško podružnico.
Ljubljanska gledališka družina zopet v Novem mestu. V četrtek zvečer ob 7 in v petek ob 3 popoldne gostuje v novomeškem Prosvetnem domu ljubljanska gledališka družina z veseloigro »Okence«. Meščani in okoličani vabljeni!
Po*ar v Gornji Straži. V torek popolne je na gospodarskih poslopjih posestnikov Ra.koža in Barbiča v G. Straži izbruhnil požar. Zgorela sta kozolec s šupo in skedenj. Zaradi vetrovnega vremena je grozila nevarnost, da se požar razširi tudi na sosedna poslopja, ki so vsa pokrita s slamo, in bližnja skladišča lesa. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Vavte vasi in Straže, ki so pri gašenju pridno pomagali. Z velikim trudom se jim je posrečilo požar omejiti tako, da novomeškim gasilcem, ki so bili telefonično I>ozvani na kraj požara, ni bilo več treba stopiti v akcijo, škoda, ki jo je povzročil požar, je deloma krita z zavarovalnino.
Pračka domača mast
0ISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T	R.	d. št. 2/41
Anekdota
Kako premagati države Osi?
Bern, 4. sept. Zdi se, da predsednik Združenih držav Roosevelt in predsednik angleške vlade Churchill nista našla pripravnega načina za zmago nad Italijo ln Nemčijo. Zato je ameriška vlada razpisala poseben natečaj pod naslovom »Kako premagati Os«. Angleški državni podtajnik za letalstvo in angleški visoki komisar v Kanadi trdita v svojih odgovorih, da bo za zmago nad državami Osi dovolj, če se bodo izvajala številna in ponovna bombardiranja velikega obsega proti nemškim in italijanskim mestom.
Privadil sem se že, da sem pa tja pridejo v t mojo posvetovalnico čudaški ljudje, in zdelo se i mi je, da sem zapazil čuden blesk v njenih očeh.
»Vidite, gospod doktor,< je rekla z negotovim glasom, Jnikdar si nisem mogla misliti, da bi komu kdaj lahko koristila. Večkrat sem pošiljala denar dobrodelnim ustanovam, a pri tem sem samo napisala čekovno nakaznico in ne morem reči, da sem pri tem kdaj občutila kako zadovoljnost. Onega dne pa sem slučajno naletela na Usti Članek o igračah v >Blackwoodovem Magazinu« in poslej se-n delala od zore do mraka, da sem oblekla vse te punčke za revne otroke, o katerih ste pisali. Vse sem sama naredila in pri tem sem se ves čas počutila tako čudovito srečno.<
Jaz pa, ki sem čisto pozabil na svoj kratki beg od truda vsakodnevnega življenja, jaz sem strmel v ljubeznivi obraz, ki se je smehljal pod solzami; strmel v dolgo vrsto punčk, ki so mi pritrjevale iz srede zdravniškega orodja na pisalni mizi. In prvič in zadnjič v svojem življenju sem čutil neizrekljivo radost ob literarnem uspehu, prvič in zadnjič v svojem življenju sem občutil skrivnostno silo, ki druge lahko gane.
Pred vrati jo je čakal njen avtomobil, toda poslala sva ga domov. Ljubeznivo dobrotnico in punčke sem spravil v kočijo in spominjam se še, da sva šla obiskat Petruccia. Po njenih bojazljivih pogledih sem spozn.il, da je prvič v svojem življenju vstopila v hišo siromakov. Zardela je od veselja, ko je videla žareče obraze malih sestric in slišala besede revne matere: »Bog vas blagoslovil«
Komaj je poteklo teden dni, ko mi je prinesla nov tucat punčk in spet je drugih dvanajst bolnih
pa zapuščenih otrok pozabilo na svojo bedo. O božiču sem priredil veliko slovesnost v okraju Jardinu des Plantes, kjer živi večina revnih Ita-rijanov. Božično drevo je bilo obloženo s punčkami vseh velikosti in oblik.
Nosila mi je vedno več in več punčk, tako da že nisem več vedel, kam z njimi, ker sem imel več punčk kakor bolnikov. Vsak stol in vsaka miza v mojih sobah Je bil zaseden po punčkah. Ljudje so me prosili, naj jim »pokažem svoje drage otrokec, in ko sem jim dejal, da sem samec in jih nimam, mi niso hoteli verjeti.
Da vam povem po resnici: ko je prišla pomlad, sem tisto mlado žensko poslal v St. Moritz, da bi malo prememla zrak. Poslej je nisem nikdar več videl. Toda če bi slučajno kdaj prišla do moje knjige, naj ve, da so bile ona in njene punčke, ki so me prve spravile na misel, da bi to knjigo izdal.
Nič ni lepšega kakor uspeh. Pred nekim časom sem dobil pismo od človeka, o katerem nisem nikdar nič slišal. Pisal mi je, da je župan nekega velikega mesta. Omenil je, da je, potem ko je prebral moj mali listič »Za tiste, ki ljubijo glasbo«, preklical svojo uredbo, ki je prepovedovala oglarjem igrati po ulicah njegovega mesta. Naročil je svojim otrokom, naj starim oglarjem vedno darujejo kak novec, kajti »morda pa je Don Gaetanol«
Priznam, da je vse to bilo zame prav laskavo in ni dvoma, da me je tudi županovo pismo močno nagibalo, da je ta majhna knjižica prišla na svet.
KONEO
Navodili ljubljanskemu pHbivalsfvu za rananie pri alarmu ob napadu iz zraka
Ob alarmu bodisi da je dejanska nevarnost napada, bodisi da je le zaščitna vaja, se mora vsak natanko ravnati po »Navodilih za ponašanje in delo prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napadu, ki 60 nabita v vsaki veži, v obratih, javnih uradih, čakalnicah itd.
Zlasti opozarjamo in dopolnjujemo:
A.	V poslopja:
a) Pri zaščitnih ukrepih mora biti vsak stanovalec hiše pokoren nadzorniku hišne zaščite, ozir. njegovemu pomočniku. Vsak stanovalec mora poznati nadzornika in druge zaščitne organe v hiši. Vsak stanovalec je ob alarmu, med trajanjem nevarnosti ali vaje. zlasti pa pri gasilski, tehnični ali zdravstveni pomoči v nesreči dolžan pomagati hišnemu nadzorniku in organom hišne zaščite.
b) Glavni dohod s ceste do zaklonišča mora biti pri dnevnem alarmu odprt; pasantom se ne sme braniti dostopa v zaklonišče, če je le še dosti
prostora.
c) Hišni nadzornik in hišni lastnik morata skrbeti, da je ob alarmu vatop v zaklonišče prost (vsa dohodna vrata odklenjena in odprta, prehodi prosti).
č) Pri odhodu v zaklonišče odprite okna in opravite vse zaščitne ukrepe v svojem stanovanju, vzemite s seboj, bar je potrebno, zaklenite stanovanjska vrata.
d) Za red in mir v zaklonišču skrbi hišni nadzornik ali od njega določeni organ hišne zaščite.
e) Nadzorovati v hiši ob nevarnosti ali med vajami sme le hišni nadzornik ali od njega določeni organ hišne zaščite.
f) Zaklonišče je dovoljeno zapustiti šele po znamenju, da ni več nevarnosti in če je tudi hišni nadzornik dovolil.
B.	Pod milim nebom:
a) Ce smo pod milim nebom in zaslišimo znak preteče nevarnosti, se mirno podajmo v bližnje javno zaklonišče. Ce ne moremo do tja, poiščimo zavetje v najbližjem poslopju (v kleti, veži).
b) Ce smo na odprtem prostora in daleč od stavb, po potrebi takoj poiščimo primerno kritje, bodisi v jarku, Jami itd. V naj slabšem primeru lezimo na tla, da se na ta način obvarujemo pred drobci bomb..
c) Vozila z vprežno živino morajo takoj z glavnih prometnih cest v stranske ulice ali ceste. 2ivino izprezimo in na kratko privežimo, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki smo ga prej zavrli. Privezovanje živine ob hidrante in vodnjake je prepovedano.
č) Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, im sicer ob desnem robu cestišča v 6meri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, vodnjakov, cestnih križišč in mostov.
d) Postavljanje kakršnih koli vozil pred vbode v javna zaklonišča, bolnišnice, rešilne postaje, na tračnice cestne železnice, na prometne otoke, na cestne ovinke ter v ozke in nepregledne ulice je prepovedano.
e) Vozniki, spremljevalci in potniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali če tega ni v bližini, kako drugo zavetje.
Končno na novo opozarjamo, da se mora pri zaščitni vaji, bodisi da bo napovedana ali nenapovedana (znak pravega alarma), vsak v vsem ravnati prav tako kot ob dejanskem napadu iz zraka.
Prekrški zaščitnih predpisov bodo kaznovani, če ni dejanje po drugih zakonih huje kaznivo, po čl. 24 a uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z zaporom do 30 dni ali z globo od 38 do 3800 Lir.
Pšeničev vrh, ena najlepših izletniških točk nad Ribniško dolino
Ribnica, 2. septembra.
Iz Ribuice, tega ljubkega in z gozdom krog in krog obdanega trga, vodi markirana pot po Ribniški dolini proti Novi Štifti. To veste, da je Nova Štifta poleg Kureščka najlepša božja pot na Dolenjskem 1 Torej proti Novi Štifti, ki nas pozdravlja tik pred nami s prijaznega zelenega in z gozdom obdanega grička, tako, da le bel zvonik in široka siva kupola gledata iz njega. Čez zelene travnike nas vodi pot, ob njivah, I kjer se maje visoka koruza, ki vsaka nosi letos po dva. ponekod celo po tri storže, mimo prijaznih domačij, v katere siplje sonce zlato svoje luči. Stotero in tisočero svetlih rosnih kapljic lebdi po travici ob poti, v vsako se smeje sonce in jih pretvarja v bisere. Na travniku pod gozdom poje kosa. Drobna otava, polna rož, pada pod njeno morečo ostrino. Prvo, kar pritegne tvoje zanimanje, je opozorilo , domačina, ki hodi s tabo, da vidiš med kosci pretežno ženske. Tega zlepa drugje ni najti. To je tu življenjska tradicija: moški so reše-tarili in prodajali suho robo vse ljubo leto po , svetu in ženske so se morale poprijeti tudi takih. izrazito moških del. In res, vsepovsod jih 2' ^Vidimo: na travniku, na lazih po pobočjih, v ' ^'gozdovih sekajo drva, pO njivah pripravljajo ljubi kruhek, celo ob kupu kamenja na cesti poje jekleno kladivo v njihovih rokah.
Res, pridne so ženske v Ribniški dolini!
Suš je na desni se plazi po pobočju položnega hriba, med sadnim drevjem se rdečijo strehe kmečkih hiš. Zadaj molijo gola rebra v nebo razvaline ortneškega gradu, malo na desni zadaj je spodaj vsa v senci, na vrhu pa *0t z lučjo oblita Mala gora z belim zvonikom cerkvice svete Ane.
Nova Štifta pred nami nas pozdravlja. Debele, stoletne lipe, ki dajejo izraz mogočnosti in neustrašenosti. Bog sam ve, kaj vse je že bela cerkvica z griča videla: koliko gorja in radosti je odplavalo mimo, koliko milijard kapljic vode je odteklo v Bistrici ob njenih nogah!
Z žalostnimi in potrtimi srci so prihajale k nebeški Materi trume vernikov vsako leto in vsi so našli pri njej svoj mir in tolažbo.
Sonce raztaplja meglo, ki se trga iz senčnih gozdov, suši roso po travi. Krevsamo po ožji cesti, po kateri kmetje vozijo les voz za vozom v dolino iz objema nepreglednih temnih gozdov vse Velike gore. Velika gora je dolga in široka gmota, porasla s temnimi gozdovi, ki se vleče nekako od Sodražice, središča izdelo-yanja suhe robe, pa tja mimo Ribnice proti jugovzhodu skoraj do Kočevja. Sami nepregledni gozdovi, da ti je skoraj tesno pri srcu, ko ti spremljevalec začne govoriti o medvedih, ki se tu p« tam še prikažejo na hribovsko stezo. Živo zna pripovedovati, da se ti stisne srce v tesnobi. Tu je kraljevstvo rogatih jelenov in pohlevnih srn, divjih prašičev, medvedov, celo volkov. Joj, čemu vse je narava dobra mati in komu vse je Bog ustvaril prostor pod soncem!
r
Po Štrikih, pravi, da gremo navkreber. Res, pravih Štrikih. Kolena vzdigujemo visoko glavi, da si jih lahko ugrizneš, če ti je ljubo. Tu pa tam kaki nerodi spodrsne, da poljubi zemljo ali občuti trdoto kamenja. Ampak naposled se gozd razmakne in prostrani lazi s soncem obliti ležijo pod teboj. Kako nebeško lepa je ta planjava, kjer ne čuješ ropota vlakov, ne hrupa ljudi, ne čutiš človeškega sovraštva, ne jeze. Živina muka na pašnikih, mladi telički se motajo okrog zadovoljnih kravic, ob cesti sedi pes, ki mu moli jezik iz gobca. Ta nas prvi sprejme. Pastir zadaj si piska na piščal, na preprosto piščal, da mu vriska srce. Najbrže ima tudi on še kake skromne želje, a je kljub temu srečen na tej samotni višini.
Še nekaj minut po lazu navzgor in stali bomo na glavi Pšeničevega vrha. Kakor bi tlačil mehko preprogo pod seboj, ti drsi korak mimo košatega leščevja, kamor je treba le iztegniti roko po sladkih lešnikih. Med travo se rdeč6 cveti tavžentrož, neprecenljive zdravilne rože, orumenelo šmarnično listje in nizki grmi brinja; polno je, kakor bi natresel nanj črne bri-njeve jagode.
Pozdravljen vrh, v soncu se kopajoč! Prvi vidiš vedno zlato jutro, ko Ribniška dolina spodaj še globoko sanja, zadnji se poslavljaš od dneva, ko je svet okrog tebe že mračen. Ponosno se oziraš po slovenski zemlji okrog, zdaj pa zastrmiš tudi dalje čez naše ozke meje. Ti strmiš in gledaš, nihče ti ne more zatisniti oči!
Ponosen in neustrašen, je v zapadnem delu Velike gore najvišji vrh (978 m), gleda strmo pod sabo na trg Sodražico, ki je stisnjen ob ozki Bistrici med hribovje. Proti severu se ozira preko zibelke slovenskega jezika. Levstikove in Stritarjeve domačije, ter stega roko proti Kureščku in tja čez na Ljubljansko polje do šmarne gore. Če mu nebo dovoli, vidi nekaj belih hišic ljubljanskega mesta in širno polje okrog njega. Kot kamemsti hrbet strmi Šmarna gora za njim. Tam zadaj pa strmijo v nebo oranžagti ali rdečkasti vrhovi golih Kamniških planin, vsi, da jih razločiš, kakor na dlani. Karavanke se skrivajo v megli. Mala gora zapira pogled v Suho krajino in tam zadaj v dolino Krke in v Novo mesto. Na zapadni strani strmijo široki Krim, Javorniki, nižje doli pa Snežnik v nebo. Na jugu p_a sami nepregledni gozdovi, sami gozdovi, ki jim še sonce ne posveti v srce.
Čudo božje! Kamorkoli splava tvoj pogled, vsepovsod bele cerkvice, kipeče v nebo kot roke ponižnih prosilcev, ki se zbirajo pod njihovimi hladnimi oboki. Bele cerkvice, pribežališča naših ljudi v minulih in današnjih krvavih časih!
—jkc
Zahtevajte povsod naš list!
Sprejem gojencev na kmetijsko šolo na Grmu
Na Pokrajinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se pridne novo šolsko leto v začetku novembra 1941. Sola ima dva oddelka: Letno in zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. Celoletna šola je primerna za vse vrste in tipe naših kmetij, najbolj pa za vinorodne kraje, kakor so v novomeškem, črnomeljakem in krškem okraju. Na celoletni šoli se namreč poleg vseh drugih panog izčrpno poučuje tudi vinogradništvo in opravlja vsa s tem zvezana praksa. — Zimska Soda pa je bolj primerna za sinove posestnikov iz ne vino rodni h krajev, kakor so v kočevskem, logaškem, ljubljanskem in dragih okrajih. V zimski šoli se vinogradništvo ne poučuje, zaradi česar odpade tudi praksa iz njega. Druge kmetijske panoge pa se poučujejo vse, a poseben ozir se posveča še živinoreji in travništvu.
To zimo, ki pride, bo 1. tečaj zimske šole, zato se letos sprejemajo učenci v celoletno in zimsko šolo.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno spisane prošnje, kolkovaue z banovinskim kolekom za 3.80 lir, je poslati ravnateljstvu Pokrajinske kmetijske šole na Grmu Simprej, najdalje pa do 30. septembra t. L Prošnji je priložiti : 1. Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake šole. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 1.52 lir), s katero sa zavežejo plačati stroške šolanja (šolnino). Zavezati se morajo tudi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega vzroka predčasno zapustil zavod. 6. Tisti, kii reflektirajo na pokraj insko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek za 1.52 lir) stariev ali varuha, da bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem primera pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7. Uradno potrdilo občine, ki naj obsega: a) Velikost posestva v hektarjih, b) Predpis direkt. davkov v lirah,
c)	Število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter event. druge družinske razmere, č) Koliko redi konj, goveje živine in prašičev.
Kjer se koleki ne dobijo, je treba položiti odgovarjajoči znesek v lirah za priloge pod 1., 2., 3., 4. in 7. pri uradih, ki jih izdajo, kolkovine za prošnjo ter za prilogi pod 5. in 6., okroglo 7 lir pa je treba poslati ravnateljstvu obenem s prošnjo in prilogami.
Starost prosilca najmanj 16 let ter vsaj uspešno dovršena osnovna šola.
• Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati ge preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 175 lir do 50 lir po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno v naprej. Prosilci za pokrajinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6. navedeno obvezno izjavo in pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višino letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih rassmer.
Boj za obstanek je trd in krat dandanašnji in za nedogledno bodočnost bolj kot kdaj prej 1 Zahteva na vseh popriščih celih in vsestransko usposobljenih ljudi, v prvi vrsti pa dobrih, stanovsko zavednih in strokovno izobraženih kmečkih gospodarjevi To pripravo bodoče borbe za gospodarski obstanek nudi še zmerom grmska kmetijska šola, ki je po sili razmer ostala edina te vrste v tukajšnji slovenski Pokrajini in ki s tega mesta ie polnih 55 let širi gospodarska znanja in omiko ter vzgaja in usposablja bodoče napredne slovenske kmečke gospodarje. Oče, ki ima sina od šestnajst let naprej in mu kani nekoč izročiti svojo, s krvavimi žulji ohranjeno domačijo, ne bo zamudil prilike, da ga ne bi poslal na Grm.
Sprememba v prometu potniških vlakov na dolenjski progi
Pričenši z dne 31. avgusta t. L dalje izostane ob nedeljah in praznikih na progi Metlika— Ljubljana izletniški vlak 9222, ki je odhajal iz Metlike ob 18.31 in dospel v Ljubljano ob 22.30. Namesto tega pa vozi ob istih dneh na progi Metlika—Novo mesto in dalj« do Ljubljane potniški vlak 9218 z odhodom iz Metlike ob 16.28.
Zaradi razbremenitve tega vlaka, ki je zlasti na progi od Trebnjega do Ljubljane vedno prezaseden, vozi pričenši z dnem 31. avgusta ob nedeljah in praznikih na progi Trebnje na Dol. —Ljubljana vlak 9218 v dveh delih, in sicer tako, da odpelje prvi del iz Trebnjega ob 18.33, kateremu sledi kot drugi del vlak, ki vozi že od Karlovca oz. Metlike za Ljubljano.
Z istim dnem odpade tudi v postaji Grosuplje priklopljenje kočevske garniture ob nedeljah in praznikih novomeškemu vlaku 9218, ter vozi kočevski vlak iz Grosuplja samostojno do Ljubljane, in sicer z odhodom iz Grosupelj ob 19.30.
Dogon živine
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu sledeče do-gone za odkup goveje klavne	živine:
v torek,	9. septembra,	t.	1.	v Metliki,
v torek, 9. septembra t. 1. v 2užem»erku. v sredo,	10. septembra	t.	I.	na Vrhniki,
v sredo,	10. septembra	t.	1.	v Ljubljani.
Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo svoje pooblaščene zastopnike v svrho prevzema živine.
Romarski dan slovenskega katoliškega delavstva
Na letošnji Mali Šmaren, t. j. 8. septembra, je romarski dan našega katoliškega delavstva. Ta dan se bo vse naše delavstvo zbralo v Marijinih svetiščih in bo prosilo svojo nebeško Mater, da mu pomaga v teh težkih časih.
Za to določeni kraji so: Žalostna gori pri Preserju za delavstvo iz Ljubljane, okolice in Notranjske.
Nova Štifta pri Ribnici za delavstvo iz Ribnice, Kočevja in okolice.
Trška gora pri Novem mestu za delavstvo iz okolice Novega mesta, okolice, Črnomlja in ostalih bližnjih krajev.
Na Žalostni gori pri Preserju bo sv. maša ob pol 9. v ostalin dveh krajih pa ob 10.
Vabi se vse katoliško delavstvo, da se tega romanja v obilnem številu udeleži. Prav tako so vabljeni tudi vsi prijatelji našega delavstva.
i Romanje na Planinsko goro
Vabilo k glavnemu shodu romarske cerkve na Planinski gori, ki se obhaja v nedeljo po prazniku Marijinega rojstva, 14. sept. 1941 v Studenem in na Planinski gori. Na predvečer ob 6: govor in litanije z blagoslovom v Stu-nu, sledi celonočno češčenje sv. R. T. v Studenem; ob pol 1 ponoči: sv. maša in sv. obhajilo v Studenem; ob 6 zj.: govor in sv. maša z blagoslovom v Studenem; ob 9 z j.: govor in sv. maša z blagoslovom na Planinski gori; od 11: govor in slovesna sv. maša z blagoslovom in zahvalno pesmijo na Planinski gori. Prilika za sv. spoved bo v Studenem ves čas, na Planinski gori pa v nedeljo od 7 zjutraj dalje. — Darovanje za cerkev pri vseh duhovnih opravilih. Vpisovanje v bratovščino presv. Srca Marije, ki je vpeljana na Planinski gori. — Župni urad Studeno.
V treh vrstan...
Z jablane je padla in si zlomila roko 13 letna Terezija Gazvodo od Sv. Jošta pri Šmihelu.
Pod voz otave je padla 14 letna šolarka Marija Begova iz okolice Metlike. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
V 24 urah se mora na Štajerskem vsaka stranka prijaviti posebnemu prijavnemu uradu. Prijavna dolžnost velja tudi za bolnišnice, zdravilišča, kaznilnice in druge podobne zavode.
Spodnještajerski umetniki so pred dvema dnevoma zaključili svojo umetniško razstavo. Razstava je bila v mariborskem gradu. Odkupljenih je bilo nekaj del, obisk pa je bil zadovoljiv.
Kdor bd na področju Štajerske s silo pital perutnino, bo strogo kaznovan, kajti pitanje je mučenje živali.	h	n
Do 26. avgusta je bil čas za prijavo radijskih aparatov na štajerskem. Samo nekatere državne organizacije so bile od prijave izvzete.
Koledar
Danes, četrtek, 4. septembra: Rozalija, dev. Petek, 5. septembra: Lavrenc.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10, in mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra 91.
Mestni trgovski tečaj na liceju. PredbeJež-ba vsak delavnik od 9 do 11 v ravnateljevi pisarni. Tam se dobe vse potrebne informacije. Šolnina in takse neizpremenjene, kakor lansko letol Vpisovanje v soboto, 6. septembra, od 9 do 11.
Gospodinjska Sola »Mladika« v Ljubljani. Vpisovanje bo 5. in 6. septembra pri upravi-teljstvu šole v Mladiki, Šubičeva 9, kjer dobite nadaljnje informacije. — Upraviteljstvo.
Gledališka igra »Okence«, ki jo bodo v režiji J. Koviča uprizorili gledališki umetnik iz Ljubljane, bo nedvomno zanimala Novomeščane. Igra je bila že v ljubljanski Drami izredno simpatično sprejeta. Dobre zabave in smeha bo na pretek.
V	četrtek, 4 t m. ob 19 bo prva predstava, v petek, 5. t. m. ob 15 pa draga, na kar zlasti opozarjamo okoličane
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Sobota, 6.: »Nenavaden človek«. Izven Nedelja, 7.: Zaprto (gostovanje na Vrhniki: Via mala).
Ponedeljek, 8. ob 15: »Via mala«. Izven. — Ob 19.30: »Okence«. Izven.
Igor Zagrenjen:«
Zavetje v pečevju
Kako lepo bi lahko bilo življenje na! Vreskovinil Kakor ničkoliko prejšnjih rodov, ki so prešli, ne da bi se še celo za njih imena kdaj zvedelo in se tudi ”e bo, bi minili svojo pot stari Vresk, Tone, Liza, Peter, Burga in še marsikateri od tistih, ki se jih ta zgodba spominja. Delali	bi	svojo stvar na	zemlji. ki	jim je bila	odmerjena, v	trudu
in v znoju in v ljubezni, ki je nihče ne bi slavil nikoli in ki se je tudi sami nemara ne bi zavedeli. Take reči so bile prihranjene prejšnjim dobam. Kmet je bil	kmet in	Če	se je za koga	tako
reklo,	potem se	je	že vedelo, kaj	mora
početi in kako se mora ravnati, da njegovo ime ne bo slabo zapisano ter spo-minjano v srenji. Kdo pa naj bi zunaj kaj dejal? Za kmeta se je vedelo v občini, pa nikjer drugje. In če je napravil kaj napačnega, ga Je udaril v nedeljo s prižnice župnik, pa nobeden drugi. — Kar se je doma skuhalo, je doma ostalo. Čemu neki naj bi tuji brkljali po smrdljivem, kar se ga je bilo skotilo doma? Vse je bilo doma napravljeno, čez plot skočeno, poravnano in odpuščeno. Kratka in tesna je bila pot za obrekovanje. In tisti, ki je o drugem kaj govoril, ni bil nič kaj fenjen, čeprav so ga radi poslušali. —
Delo je pa veljalo. Kdor je imel hude roke, da Je temu ali onemu samemu od sebe prišlo na misel, da bi ga poklical, kadar je bil zaradi kakšne reči na tesnem. ta je bil v časti. Kaj, če je kdaj koga mahnil, če je spil, postavimo, ba-riglo brinjevca in bil takrat bolj podoben živali kakor človeku! Prava reč! Nihče mu ni očital! Neumnosti, ki jih je počel, so prišle marsikomu prav, kadar je delal most pri pogovoru, ko je beseda zastajala, pa čeprav se je sukal okrog dekleta. Kolikim je tako postregel! — Prav povedana beseda, dobro obrnjena, pa še malo pripravnega smeha zraven, da se je oko srečalo z očesom v podobnem razpoloženju — o. le kolikokrat se je na ta način utrla prva steza do ljubezni in se premostil tisti jez, ki zmerom deli zaljubljence, preden se od bliže poznajo, pa se že dobro trpe po obrazu in vedenju.
Nobeden ni zameril človeku nagle jeze, hude krvi in hitrega udarca. Vedelo se je: ko bo prišel malo bolj v leta, toliko, da se bo uresnil, vesela naj bo ženska, ki ima takega! Zdravi otroci, čvrsta roka, ki zagrabi na polju, da ga sosed gleda škiljasto od zavisti, moč in korajži, da se ni bati tudi sestradane zverine, če je hiša na samem. Na stara
leta pa beseda, da se kar izgubi nasvet katerega drugega, pa čeprav ima neznansko več pod palcem. V Časti ie bil tudi gospodar, na čigar besedo se je lahko zanesel sosed kakor cesar in ki svoje obljube ni požrl, tudi, če je o priliki kazalo, da bo na slabšem, ako jo drži tako kakor jo je bil zastavil. Pa pridna ženska, kadar o dekletu ni bilo veliko slišati, če pa kaj, potem to, da se drži doma, da je bogaboječa in dobra za delo. Postavna je seveda morala biti, da je je bilo kje kaj prijeti in da se je vedelo, da bo pri delu dobro zalegla, otroci pa, da bodo močnih kosti in že kar kmalu za rabo pri delu.
Na svojem svetu Je vsak visel. Kdo bi bil razmišljal, da mu je všeč, ko ima sosede, kjer počno z zemljo podobno kakor on sam in njegova družina, kdo bi kaj premišljeval, kako je lep svet, v katerem živi! Pregloboko je bilo vsajeno to občutje, da bi se dala iz njega napraviti krama in govorjenje. Ta ljubezen je kakor zakopani zaklad, ki so nanj že vsi pozabili. Nekoga Je, ampak če tuji dregne obenj, takrat šele postane resnično dragocen in se zve zanj.
Tudi ta rod Vreskovine bi prebil vse življenje tako, da se potlej zanj ne bi vedelo. Pobralo bi starega Vreska, pobralo Petra in Bur go, pobralo Lizo in Toneta, da se ne bi prav nič vedelo o njih. Sel bi brez spomina tudi rojeni otrok, pa čeprav bi postal v življenju
še tako znan in veljaven v fari.
Vmes pa so prišle druge reči.
2e dalj časa se Je to poletje govorilo
— z one plati, tam od Globeli so prinesli tisti, ki so imeli tam opravek — da so začeli Francozi pobirati fante in može, da neki delajo tako kakor bi še Antikrist ne utegnil ali Lucifer doli v peklenskem breznu, kadar dobi posebno pregrešno dušo. Pravili so o tem, za onega so vedeli povedati, da ga je vzela noč ali pa da so ga pobrali doma in da ni mogel prav nobene reči vzeti s Babo, tako se jim je mudilo, da so ga odgnali dol v Glavnik, kjer so tiste, ki so Jih prijeli, kar takoj oblekli v vojake. Nekateri so zbežali od doma, ko so Francozi prišli k sosedovi hiši, kjer so sneli gospodarja, fanta ali hlapca. Kar goloroki so se pognali v goščo in više gori k »plahutarjem«, ki so domovali v pečevju in nagajali vsakomur, najbolj pa Francozom. Vedeli so povedati, da so v Pustem jarku planili nad nepripravljene Francoze, ki so vozili e seboj denarja nič koliko. Do nagega so slekli trumo, pobrali denar, se vrgli v francoske obleke in drugi dan popoldne do golega
— pri belem dnevu — oplenili glavarstvo. Tistemu Francozu, ki je največ veljal, kakor se sliši, pa so odsekali desno roko in Jo pribili na vrata. Nekega Bvantinčka, ki je Francozom kar naprej nosil pošto, kaj počenjajo domači, pa so ujeli, ko jo je hotel na skrivnem pobrisati. Tega so šele prav zagrabili! Slekli so ga in pr&bili neusmiljeno, da so vee
ženske vekale, potem sta ga pa dva toliko časa tiščala v gnojnici pod komulco, da je zgagnil. Tako so pravili. O, seveda! Pred »plahutarji« je šel strah, da še ne takega. Nekateri so jim pravili roko-mavhi, drugi pa rokovnjači. Najbolj pa se jih je prijelo ime »plahutarji«.
Kakor je bilo daleč do srede gora in kakor so počasi prihajale pošte od ust do ust, se je pa le razvedelo, da Italijani in Nemci tam, kjer Jih Francozi najbolj pritiskajo, počenjajo Še vse drugačne. Ti so šele neki ptiči, kadar je treba kakšnega domačega maščevati! Lombardi, postavim, tako se je zvedelo, so zagrabili kakšnega Francoza in ga posadili tako, da mu je voda kapljala na teme toliko časa, dokler se mu ni začelo mešati. Pa so tudi imeli prav. Kaj vse so počenjali s tem ljudstvom, ki je bilo željno svobode in zmeraj tudi tako ravnalo, pa naj Jim ie bil sovražnik ta ali oni! Če se v kakšni vasi niso počutili doma, so par kar nagnali vse vaščane kam drugam, pretepali so jim župane, učitelje, da, tako se je govorilo, še duhovnemu gospodu niso prizanesli. Očeta so tolkli, da Je omedlel, ko so hoteli vedeti, kje se mu skriva sin. Sin je bil visoko gori v svobodnih italijanskih gorah, kamor si Francoz ne bi bil upal, če bi mu obljubil premoženje. Tirolec se je zatekel prav tako v pečine. Le kdo bi mu mogel tam blizu? Ker mladih niso dosegli, so pa menda planili po starih, po ženskah in po otrokih. Te so mučili, ampak ic njih niso nič spravili.
— dobili pa io boste skorai zastonj v naši novi zbirki ..SLOVENČEVA KNJIŽNICA", ki začne izhajati 1. oktobra. — Vsaka knjiga iz te zbirke bo obsegala okrog 200 Strani in bo veljala
samo 5 lir
Tako poceni knjig še ni bilo pri nas. — Naše geslo je: Omogočiti Vam nakup dobre, lepe in poceni knjige. Vsakih 14 dni nova knjiga. — Prva zbirka obsega 24 knjig. Kdor naroči celo ali vsaj polovico zbirke (12 knjig), bo dobil vsako knjigo brez poštnine dostavljeno na dom.
Za Vas poceni knjiga.
1. oktobra izide: . Janez Jalen: TROP BREZ ZVONCEV
Povest z naših planin. Lovske in pastirske zgode in nezgode. Gamsi. Lepote gorskega sveta. Planšarice. Ljubezen. Romantika Veličastvo, naših gora; skratka — knjiga, ki Vam bo v vsem ustregla. — V knjigi bodo lepe planinske slike.
Silvio Pellico: HOJE JEČE
Prevedel dr. A. Budal.
Pellico (1789—1854) je znamenit italijanski pesnik in pisatelj ki so ga avstrijske oblasti leta 1820 kot karbonarja zaprle za 10 let Moje ječe (Milan, Benetke. Ljubljanski grad, Spielberg v Pragi i. t. d.) so avtorjevi spomini na teh deset bridkih let jetništva. Knjiga, napisana brez vsake mržnje ali političnih tendenc, je izpoved plemenitega človeka in umetnika, polnega vere in optimizma v življenje in razkrivanje najraznovrstnejših doživljajev med jetniškimi zidovi. Presenetljivo branje. — V knjigi bodo tudi slike.
Haggard: DEKLE Z BISERI
Znamenita povest, ki je pri nas že zdavnaj razprodana, pa še vedno poprašujejo po njej. Najlepše delo slavnega Haggarda. Krasni in pretresljivi opisi razdejanja Jeruzalema. Življenje prvih kristjanov. Do skrajnosti napeta zgodba, da boste trepetali ob njej. V ospredju romana pa je velika ljubezen Marka in Mirijane, deklice z biseri. Zločinske spletke. Davna minulost bo kot živa vstala pred Vami.
5 lit
15. oktobra izide:
5 lir
1. novembra izide:
5 lir
Knjige lahko naročite že sedaj z dopisnico pri upravi Slovenca ali pri zastopnikih Slovenca, Slovenskega doma, Domoljuba in Bogoljuba. Vsaka in lepo lidana knjiga samo 5 liri Najboljše pa je, da se naročite na vso zbirko, ki obsega 24 knjig, naenkrat, s tem olajšate nam delo, sami boste pa dobili zato knjige dostavljene na dom. Poslužite se za to navadne dopisnice. Naročniki naših listov pa lahko naročite zbirko kar na zadnji strani položnice. Vsa zbirka (24 lepih knjig) stane samo 120 lir.
..S10VENČEVA KNJIŽNICA"
LJUBLJANA, Kopitarjeva 6
Železniški tovorni vozovi
Ameriška železniška družba Chicago-Paci-fik je izdelala zdaj čez 3000 tovornih voz po 50 ton. Ogrodje teh voz, ki so tri do Štirikrat večji od sedanjih, je iz neke lahke jeklene spojine, narejeno pa je po enakih načelih, kakor jih uporabljajo pri avtomobilskih ogrodjih. Osemnajst teh voz ima dno iz preluknjane
pločevine posebne vrste, 25 voz pa je urejenih za prevoz blaga v dveh nadstropjih. Glavne označbe teh voz so naslednje: notranja dolžina
12.3 m, notranja širina 2.8 m, notranja višina
3.3 m, prostornina 115 kub. metrov, teža voza
19.3 tone, naivečje možno breme 57.3 tone. Ni še znano, kako so se ti težki vozovi dejansko obnesli.
!
«1
Kje boste dobili pristne naše domače jaslice #
Zastonj jih boste dobili, ato molite
»SLOVENČEV KOLEDAR
ki stane za naročnike SIOVenCB in Slovenskega doma
le 9 Lir in še 2 Liri za pošiljatvene stroške. Za nenaročnike teh listov bo stal koledar 20 Lir. • Jaslice so delo našega znanega akademskega kiparja Goršeta. • Poleg zanimivega branja, številnih zemljevidov, kjer se odigravajo današnji dogodki, poleg ilustriranega novega prevoda nekaterih spevov »Divine commedie«, poleg številnih kmetijskih gospodarskih člankov, boste dobili v jaslicah še prelepo božično darilo. • Zato ne odlašajte, ampak takoj naročite »Slovenčev koledar« vsi brez izjeme, tako naročniki naših listov, kakor tudi nenaročniki, kajti letos bomo tiskali le naročeno število izvodov koledarja.
Koledar naročite
pri zastopnikih naših listov v Vašem kraju;
z dopisnico na upravo »Slovenčevega koledarja
ali pa kar s položnico, s katero plačujete naročnino naših listov I
Nakažite tudi naročnino!
Zastopnikil Pojdite takoj na delo in pridobite slehernega naročnika naših listov za »Slovenčev koledar«! V fari, kjer še ni zastopnika, naj se priglase iz vrst naročnikov našega listaj
Najzanimivejša knjiga letošnjega leta bo »SLOVENČEV KOLEDAR«. Naročite ga še danes!
„Slovenfev koledar", Kopitarjeva 6, Ljubljana
Tudi akvarij si bomo naredili v sobi
Za zimo, ko ne moremo toliko v naravo, si bomo doma omislili akvarij, da nas bodo njegovi prebivalci'zabavali in kratočasili v pustih zimskih dneh.
Lepo zasajeni akvariji so res okras sobe in zato jih nameščamo zlasti v večjih prostorih. S tem pa še ni rečeno, da tih v majhnih sobah ne bi mogli imeti. V začetku so imeli akvariji kelihasto obliko in so bili popolnoma stekleni, šele kasneje so se pojavili štirioglati z železnim ogrodjem. Ti so posebno pripravni za stanovanja, ker imajo primerno obliko in jih lahko postavimo na vsako mizo.
Že v naravi je pravilno razmerje med živalmi in rastlinami, bodisi v vodi ali na zemlji, prav tako moramo najti to razmerje v sobnih akvarijih. Vodne živali porabijo precej več kisika, ki ga dobijo iz voanih rastlin, zato dodajamo tem živalim na ta ali oni način kisik.
V akvarije sadimo v prvi vrsti vodne rastline, ki žive popolnoma v vodi. Te so potrebne za zdravje in življenje v akvariju živečih živali. Nekatere izmed teh rastlin žive popolnoma v vodi kot: ceratophyllinn, najas, isoetes in dodea. Posebno zadnja je menda najpriprav-nejša za akvarije, ker da mnogo več kisika in nudi mladim ribicam dovolj hrane. Poleg tega pa rabi le malo mivke, kamor se zasidra. Drugim rastlinam plavajo na površju listi in cvetovi: potamogeton, trapa, lokvanj. Manj primerne so rastline, ki žive brez zemlje in imajo svoje koreninice kar v vodi. med tem ko plava listna rožica na vodi: aldrdyanda, salvinia, pistia, azolla in vodna leča.
Precej izbere najdemo tudi v močvirskih rastlinah. Te pa vsadimo le v družbi z vodnimi. Prav tako lahko vzamemo alge, posebno mnogoobrazne ulvaceae, temnozelene cevaste enteromorpha intestinalis ali plavajoči rečni mah hypnnm fhiitans? na dno akvarija pa zasadimo v mivko vodno pelaginello fontanalis.
Za pravilen razvoj živali ne sme temperatura vode presegati 20 stopinj Celzija (16 stopinj R), nižja od 10 stopinj Celzija (8 stop. R), pa iim prav tako škoduje. Zato je v akvariju neonhodno potreben toplomer. Najboljše mesto za akvarij je pri oknu, vendar tako, da padajo sončni žarki v akvarij le zjutraj ali zvečer. Če imamo v akvariju zlate ribice, je lahko voda toplejša in bolj na soncu.
V akvarij damo namesto zemlje mivko ali pa pokrijemo zemljo z njo. No mivko posujemo na drobno bolj grobega peska, da se pri dolivanju voda ne skali. Pesek m mivka morata biti dobro izkužena, da se ne zastrupe živali z apnenim prahom. Po lastnem okusu pa
grupiramo tudi različne pečine iz školjk in večjih kosov kamenja. Vodo menjamo le po potrebi enkrat mesečno. Manjše akvarije zasadimo bolj na gosto z rastlinjem in jim damo manj ribic. Tem ni potrebno umetno dovajanje kisika. Na liter vode računamo 1—2 zlati ali drugačni 3—5 cm dolgi ribici.
Če hočemo imeti lep in snažen akvarij s čisto vodo, moramo redno vsak dan s pinceto odstraniti vse gnijoče dele rastlin in kadavre mrtvih rib. Na notranji strani šip se nabero neke alge, ki kmalu prekrijejo steklo, da je motno. Te alge odstranimo na dva načina: s polži in mehanično. V akvarij damo nekaj vodnih polžev, ki se prehranjujejo s temi algami, ali pa vzamemo brivsko klinico, ki jo pritrdimo poševno na leseno palčico in ostrgamo šipe. Nekateri akvaristi so proti polžem, ker baje prenašajo bolezen, vendar ni nič ugotovljenega.	Qi,.
Za terrarium (steklena posoda z močvirskimi živalmi) so posebno primerne tudi pri nas cvetoče rastline: viola biflora. močvirska vijo-jolica; cardamine asarifolia, silene alpestris,
Carnasia palustris, alchemilla, valeriana dioica, ellis perennis, homogyme, myocotis, amphalo-des verna, majhne praproti in pritlične vrbe. Trav v terrarium ne sadimo, da se preveč ne razrastejo.
Iz majhnih kamnov zgradimo podzemeljske votline in jih krijemo s praprotjo, da se lahko živali skrivajo.
Darovi
Rdečemu križu
Namesto venca na grob pokojnega g. Marka Šukljeta je darovala Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, rodbina Černivec-Supančič 100 lir. — G. dr. Leo Savnik in njegova gospa soproga sta darovala RK, soc. odd., 1500 lir za mesec avgust in september. — Uradništvo tovarne Šumi v Ljubljani je darovalo v počastitev spomina bivše poslovodkinje ge. A. Schulz 100 lir. — Nameščenci I. del. konzumnega društva v Ljubljani so darovali RK, sekciji za socialno pomoč, 80 lir. — Prav tako je daroval neimenovani 500 lir. — Odvetnik dr. Alojzij Kobal je daroval namesto venca na grob pok. profesorja Marka šukljeta 100 lir RK, sekciji za socialno pomoč. — Najlepša hvala.
G. L. Bonelli:
Črni križar
Zgodovinski riman
Z novim ognjem so navalili na obzidje in na vrata. Kmalu se je tudi Gotfridu posrečilo prodreti v mesto in ne dolgo za njim je tudi Tankred premagal odpor Saracenov in vdrl skozi Damaščanska vrata.
Prav kmalu so bile vse jeruzalemske ulice polne bežečih Saracenov, katere so preganjale čete križarjev, ki so neprestano vzklikale: »Bog hoče! Bog hoče!«
Tudi Črni križar, ki je bil že ves pokrit z ranami, se je z Andrejem in ostalimi svojimi ljudmi pridružil navdušenim križarjem, ki so drli proti sredini mesta in se nenadoma znašel pred vratini Omarjeve mošeje, v katero se je zateklo veliko število Saracenov in se skušalo tukaj postaviti v bran.
Kriki, povelja, grožnje in prošnje so napolnjevali ozračje. Kljub temu pa je črni križar razločil nek glas, ki je zaklical: »Glejte, gospod Gotfrid, našega junaškega bojnega tovariša!« Črni križar se je okrenil in zagledal Tankreda, ki je stal polog Gotlrida in kazal nanj.
Čez nekaj trenutkov sta se mu oba v drnžbi še nekaterih dragih vitezov približala in Tankred, čigar obraz je žarel od veselja zaradi dobljene zmage, mu je dejal:
»Dragi brat, ali sedaj ne boste sneli svoje krinke? Vaša obljuba je Spolnjena! «
»Brat?« je začudeno vzkliknil Gotfrid
»Ista dežela nama je bila mati!« je dejal Črni križar in s te-živo dvignil roko k obrazu. »Todi jaz sem, kakor gospod Tankred, italijanski vitez, in Bog ml je priča, da moja poštenost in moja čast ni bila nikoli manjša kot čast in poštenost ostalih ita-ljanskih vitezov.«
Ob tefh besedah si je snel krinka
Presenečeni vitezi so zagledali bled mladeniški obraz. Gotfrid je začudeno vzkliknil in njegovemu vzkliku so se odzvali tudi dragi.
»Hugo Ivrejski!«
Tankred je prikimal.
»Da, gospod Gotfrid, Hugo Iverski! In če se še spominjate?«
»Molčite, Tankred!« ga je prekinil Gotfrid in razprostrl roke proti Ivrejskemu vitezu.
»Objemi me, sin!« je dejal.
Ivrejskemu vitezu so se zablestele v očeh solze veselja in ginjenosti. Počasi se je približal Gotfridu in se onesvestil v njegovem naročjn.
• * •
Mesec pozneje je Hugo Ivrejski razjahal v pristanišču mesta Jope. Precej se je že opomogel od ran, katere je dobil v bojih za Jeruzalem. Z njim je bil Andrej in še štirje vojščaki, edini ki so ostali od čete, ki je nekoč zapustila ivrejski grad.
Na valovih se je zibala velika genovska ladja. Ko jo je Andrej zagledal, se je olajšan oddahnil.
»Ali te mnči domotožje?« ga je vprašal Hngo.
»Mogoče, moj gospod. Bilo bi mi ljubo, če bi mogel končati svoje življenje med zidovi našega starega gradu.«
»Rad bi znova jahal po naših planjavah s sokolom na roki, ali pa se podil skozi gozdove za divjačino. Ali ne misliš na to, Andrej?«
»Tudi na to, moj gospod! A vi?«
»Mislim na svojega starega očeta, ki sameva v svojem gradu, ki je zanj skoraj preveč prostoren in ki željno čaka, kdaj bo prejel kakšno sporočilo o svojem sinu, ki je odšel tako daleč. Poznam njegovo srce in sem prepričan, da bo ob moji vrnitvi znova zaživeL«
»Pojdimo torej! Glejte, tam se bliža čoln obali,«
Krenila sta proti kraju, kjer je pristal čoln in stopila vanj. Ostali so jima sledili in ni trajalo dolgo, ko so že vsi bili na ladji.
Dve uri pozneje je ladja razpela jadra in odbrzela proti Italiji.
Hugo Ivrejski je stal na krovu in zrl proti Sveti deželi, katero je zapuščal po tolikih razburljivih dogodkih.
Zlati sončni žarki so odsevali na gladki morski površini. Zlatili so ceste in hiše mesta Jope in se lesketali na srebrnem križn velike cerkve, ki je stala skoraj na robu mesta. Zdelo se je, da pošilja zadnje pozdrave njim, ki so ga rešili izpod težkega jarma poganov.
V	ta križ je tudi Andrej upiral svoj pogled, dokler ni za vedno izginil z obzorja. Nato se je okrenil.
Pred njim se je razprostirala brezkončna gladina morja, ki se je tam daleč na obzorju spajala z modrim nebesnim obokom.
Konec.
Za Llndsko tiskarn« ? Ljubljani: Jot« Kramari* — Isdajalelj: lot Jo*e Sodja — Urednik: Mirk« Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« iihaja vsak -javnik ob 12 M«.«*., naročnina le • lir, ia lo«.«mtvo 10 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-06
P»4rilil«*i Nov« mest*	.