LMantuani: Slovenski  cerkveni govor iz  L  1706.                                      665
posamicnosti. Ko beremo govor prvikrat, ne moremo dobiti jasnega pojma o njegovi notranji veljavi, toliko zaprek dela sam jezik in nedosledna pisava njegova. Šele, ko se po večkratnem branja odstranijo te zapreke, stopi nam čista podoba temeljne misli pred oci. Naš govornik je bil seve vzgojen po svojem času; njegov izdelek je kot značilna laskulja one dobe: pravo, naravno, temeljno podobo človeške glave je popolnoma pokrivala — in to vse s ptujimi pripomočki in pritiklinami.
• Naravno je vprašanje, kdo je bil ta govornik. Svojega imena sicer ni zapisal, a vendar se da z gotovostjo dognati, kdo je bil. — Govor je bil  spisan   in   govorjen   ob zlati   maši teda-
njega župnika škocijanskega, Baltazarja Wur-zerja, kakor se vidi iz pripi^kov na govoru samem.
Wurzer je bil dolgo Časa v Skocijanu, menda vse svoje življenje. Po natančni izjavi govor-nikovi je daroval Wurzer leta 1656., peto nedeljo po veliki noČi, prvo sv. mašo. Velikanoč 1. 1656. je bila dne 5. malega travna, torej peta nedelja po veliki noči dne 15. velikega travna istega leta.^ To nam tudi pove, da je bila svečanost v Skocijanu dne 1 5. vel. travna, ker je bila na ta dan v rečenem letu tudi nedelja. Komaj jedno leto po novi maši je poklical grof Turjaški Wurzerja v Skocijan kot duhovnega pomočnika; kot tak je delal po besedah govor-
F»-: -
h
..¦.¦..
1 Wr.
*- ^~-
Notranjščina lateranske cerkve.
nikovih „okuli 23 leit". Tu je seve površno povedano, kdaj je prišel v Skocijan. Skoraj gotovo je prišel tje 1. 1659.; zakaj v cerkvenih knjigah je 23 let pozneje, t. j. 1. 1682. še vedno kapelan; 8. grudna leta 1682. je krstil še J. B. Wolauiz kot župnik. Wurzerja nahajamo prvikrat kot župnika v krstni knjigi 6. vel. travna 1. 1683. Umrl je Wurzer 1. 1715., menda meseca prosinca; ker 14. grudna leta 1714.se nahaja še kot boter gostacevi hčeri Evi Kamnic; od tedaj ni več brati njegovega imena. Bil je Wurzer takrat že v pokoju; 1. 17 [4., 9. malega travna je prišel že njegov naslednik Matija Ver-bančic. Po teh podatkih je bil torej Wurzer v
Skocijanu od leta   1659.—1715-, torej  nekako 56 let.
Po izjavah govornikovih je bil on tedanji kapelan Wurzerjev. Pisal se je Anton Možic (Antonius Mashiz kot se sam podpisava v cerkvenih knjigah). Slavljenca ogovarja vedno z „ m o i g. o z h e ", med duhovniki še dandanes znan izraz za župnika, katerega izključno tako na-zivajo v nunskih samostanih. Proti koncu govora imenuje ga tudi „nafh g. ozhe"; in kar naravnost svedoči, da je res njegov kapelan, je izrek govornikov na mestu, kjer pripoveduje o številu v petdesetih letih prebranih maš. Ondi pravi:   „Tedaj   kar ie   meni   uedeozhe,  de   kar