GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. T! e largest Slovenian Daily [T in the United States Issued e?ery day except Sundays and Legal Ho Jidays. -:-] < 50,000 Readers :- yj TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 COBTLANDT. NO. 231. — ŠTEV. 231. NEW YORK, TUESDAY, OCTOfeEB. 2, 1917. — TOREK, 2. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Nemci v Srbiji. Dr »>T glavnega stana št in i in svili sklenil ostati tani. 11. novembra je prišla v mesto bol-gar-«u kavalerija, kateri je sledi-1h nemaka in avstrijska j m-hot a. Prvi 4iuh >o se vojaki dobro obnašali. Naslednji dan. ko so videli, da trgovine zapite, .->o vlomili vrata in pričeli ropati. Nemci so vodili ropanje. K >|>aiij*- pa ])i bilo >amo omejeno na trgOTiuf. ampak so rmjvult tudi privatna stanovanja. Nato so Iz Rusije. -ooo- NEKI OPAZOVAI*EC PRAVI, DA PRIDOBIVAJO ZIDJE V RUSIJI POLAGOMA KONTROLO V ROKE. — POROČEVALEC IZJAVLJA, DA SO VZGOJILI ŽIDJE SVOJO MLADINO ZA EMANCIPACIJO. — O RUSKI ARMADI IZJAVLJA ISTI POROČEVALEC, DA NI VEČ ARMADA V ZAPADNEM SMISLU. . —-ooo- Stockholm, 1. oktobra. — Kuska armada ni več armadi« v pomenu besede kot jo razume ostali svet. Ruska armada je razor^uniziraiia skupina kmetov, ki se prvie v ovojem življenju smatrajo za eloveška bitja, ne pil za nemo živino. Shilxt vodeni vojaki, ki so skuhali preosnoviti anna-. '«» |Mj ultrad* mokratieiieni uzoreu. so imeli le ta uspeh, da -»<» tmieili večini iz nevednih vojakov, ki nimajo niti naj-i?*aiij*ejta |x»jma o strategiji. Zid je mi začeli dobivat polagoma kontrolo v svoje ro-:>e ter bodo k malo začeli tudi v Rusiji kot prosti državljani s svojim ne ravno koristnim delovanjem v trgovini in triji. Boji v Ftandriji, Napadi na London. Sf^Anglija, 1. oktobra. — j Nemei so vprizorili od januarja , . _7T. HV "t 'Nemci SO vceroj zjutraj vpruonli pok rab postelje bolnikom v bol- , ; " , .. . ir' moeite protinapad'- »a wove aii- jgliške postojanke vzhodno <«1 . . „ , , j \ presa tea* !4o za eeno težkih iztrub London, Anglija, 1. <»kiobra. — zavzeH dv e prednji postojanki. r. Anton AnthaiUL.-dados. ki je bil v . . , .. , ., Na \sakem drugim kraju 1 route ej zdravnik v srbski sxuzbi, po-1 bi|; mibiti roča i t srbskega sledeče irvi neius&i napam L»U o pol ,. . i .. ; I šestih zjutraj v ta/.dalji »*ne milje Ko ie srb->Ra armada v je- , . ,, . 4 , J . ' , i , t> • ob cesti pri Jo nniu m v polv«ron- seiu 11»15 mutkala, sem bil v i>ri-i 1 1 mu .lavo. v mest« >«< odredili visoke koii+ribneij«- jn kjer Ijitdje priii -li zaliti'vanih stvari, so jih sam: weli. Neim-i so |n.»bi*ali vv jM»>rtelje iz srbskih bolnišnic ter pognali bolnike, M hI i Imdo ranjene na prosto. Te ]>ostelje so potem poslali v Avstrijo. Pozneje <*> pričeli /.apira.ti messt-jio prebivalstvo, v prvi vrsti učitelje rn duhovne, od katerih niso niti enejra paibtili na svobodi. Turški prebivalci mesta so biil "veseli. ko so dospeli njiho"\"i zavezniki, tenia pozneje so obžalovali, kom vročih Oojw v septembru so Angleži vjeli 5150 mož in 436 častnikov, V plenili so 11 težkih lopov, 57 iakopnih možna,r-jev in u77 strojnih pušk. Neuradon se }x>roča iz 1'aa-rza, tla so Nemei odredili, da s** izprazni flamsko ozemlje vzhodno od v prečke b^.jne vrste. Pariz, 1-Vaneij«. 1. oktobra. — okrožju Ail les -so Nemei t>ri sv o jem napadu imeli velike izgube. V Champagne so francoske čete vdrle v nemške zakope in ko so razdrle utrdbe, so se vrnile z vjet-niki. Na desnem bregu Možeh1 so Nemci po hudem bombardiranju vpnzorili napad mod £L<>is le Chau-me in Bozenvaus. V prednjih vrstah se je razvil vroč boj, v katerem so Francozi Nemce prepodili. Pri Forges so Nemei poskusili pri-: bližati francoskim vrstam, paf so bili vedno pregnani. 30. septembra je bilo izstrelje- lMlfi :Y2 zračnih napadov na Lon don. 1'bitih j;1 bilo S4r. o^cb. T poleti bili : 1 9 1 5: ubiti: ranjeni W. januarja . . 4 — :«1. maja ____ G 1»J. junija .... 24 1"». junija .... — avgusta .... 14 — 112. avgusta .. 17. vjrunta .. 10 *.— !.7 >«*ptend»ra -- .... 13 — septembra . . 20 -— 13. oktobra . . 144 19 16 ubiti : ranjeni 31. januarja .. 61 101 15. marca .... 12 ;;3 31. marca .... 43 »>6 1. apria ...... IU 100 maj«...... 3G -— y. avgusta .... .... (i 17 -4. avgusta .. .... & 3G 2. septembra .. .... 13 23. septembra .... 36 125 24. S4*ptenibra 3G 27 19 17: ! r ubiti : ra njen i 24. m;ija .... .... 7 G 174 5. juija ...... o 29 13. .junija ---- 97 439 14. julija .... .... 11 3G 17. julija .... .... 37 141 22. julija ---- .... 11 26 12. avgusta .. . •.. 32 43 22. avgusta . . .... 11 13 3. septembra .. ... 108 92 24. septembra .... 15 70 25. septembra .,.. 7 26 29. septembra ---- 11 82 Bolgarska grozodejstva. -ooo- BOLGARI SO KLALI SRBSKE 'ŽENE. — ODVEDLI SO SEBSKE OTROKE. — UPOR PROTI BOLGARSKIM VPADNIKOM NARAŠČA. — SRBSKI USTA-ŠI NAPADAJO BOLGARE. — UPOR SE JE RAZŠIRIL OD VASI DO VASI. --ooo- London, 1. oktobra. — Nek poročevalec v srbskem glavnem stanu pravi, da položaj prebivalstva v Srbiji ni tako obupen knt pa vojaški ua fronti. Pismo nekeii'a srp-ske^a ubežnika potrjuje vesti o nadaljevanju upora proti bolgarski oblasti, ki je bila v resnici odpravljena v februarju . Dne maja je bil pisee tepi pisma se med ust asi ter še vedno na pohodu. Zatrjuje, da se '"upor nadaljuje in se L'o razširil po ecli 'l«*/.fdi in nobena moč na svetu ga ne more vstaviti". V pismu se t.udi trdi. kar se je že tudi prej večkrat Krušne karte v Franciji. nih pet nemških letal. Nadaljnih; Takoxvani postni dnevi brez me sedem letal pa je padlo j »oškod<>- sa niso imeli zaželjenega učinka. Vlada namerava zmanjšati racije sladkorja. vatlih v nemških vrstah. Franeoiiki letalci so bonibardi radi železniške postaje v Presnov le-Grande, kjer so na-stali požari J Pariz, Francija, 1. oktobra. — v Thiouville, Mezieres in DieuzejNovi minister za prehrano. MorrL* ter na tovarne v Hagodange. Long, jo objavil včeraj v poslan V povračilo za nemški ziačaiijski zborniej. da ne bo izveden pro napad na odprto mesto Bar-le-l>ue so francoski letalci vrgli kilogramov bomb na utrjeno mesto Stuttgart. Berlin, Nemčija. 1 gram dveh postnih dni od lii. oktobra naprej, ker so se tozadevni no za prostost, o kateri so vedeli, da l>o enkrat na poči-. Zdaj je vt-> židovski nar««! pripravljen v polili meri iz-tbifi sadove prostosti na Ruskem. Petrograd, 1. oktobra. — Več tisoč boljsevikov je »rej«'l*» danes zvečer na velikem zborovanju resolueijo, kateri je dvi^nen protest anarhista Berkmanna v Zdru •uih drža\ali in proti njegovi smrtni obsodbi. (To i>orolo je seveda čisto izmišljeno I. Agitatorji, ki >o dos|M>li pred kratkim iz Amerike, so iieli navdušene nagovore na liarod. katerega je bila |>ol- Trnovem na Bolgarskem, ka. i dvorana, tovorniki so s«- norčevali iz ameriške pro-jmor bil P°tem je bil • t, tel izjavljali, da vlada tudi v Združenih državahKk bru^no i, ■ - , ■ . .. ... . , . . i vstopil v urad nekega b bili ntekaj navdušeni. ijrd ,^iravmka, ue lda bi bil N Imj vi lie dellloii>traeije, katere so nameravali UtraniUrUJce znake, liil i»rizoriti proti tukajšnjemu amer. iH»slaniku. l-^o /api \'l,nla je po-! da pred amer. poslaništvo oklopni av- jl>riliko občevati Z ljudmi. Vsi mJeivilnih oseb ubitih. oa x Krušne uiMbil 1 < r oddelek čet, dasi ravno ni poslanik Franeis S ? lcr.ut^lh m|. Včeraj je bilo 14 *ovra2mh letal kam- bodo uveli, da lažje izraču- 1»prosil vlade za pomoe. Kakoihitro je bilo zlK»rovanje končano, vo odiitranilo. Prejšnji delavski minister Skobeljev ter prejšnji ju-j ični uiinister .Jan»ialni, ki sta oba soeijalista, sta za^o-i sijala }»ied demokratičnim kongresom oživotvoren je j - ooheij.keua ministrstva, ki je baje edina stvar, ki more j Keinf** P0^^; i» , , , namerava z Belgijo. — Psiholo- -t, U..MJ«. Nkt'lwljfV j.; nkel: Ijiftd trenuttdcT- Edina mirov- > lacla, ki bo dala izraza potrebam vse Rusije, boj na zapreka. ajltoljnc služila namenoTu in ciljem revolucije. _ •laroudni je istotako apeliral na boljše vike. naj pri Amaterdam, Nizozemsko, i. okt. | častni kov. 'a lie jo k temu.____'Nemtki sšocjalistieni lrst "Vor- jwaerta" piše, da bo nemška vlada. i so bili prej šiloma v-:<»rske postaj- m Bolgari. To so možje srbske krvi, takujeni v bolgarsko armado. Pisee je pisal iz neke skrite srbske pravi: — Tukaj sem na gori. ki ho morda moje žalostno bivališče. 28. aprila sem usel iz bolgarske ječe, v kateri m i « bil od časa upora v Kulingradu. kjer sem bil vjet. Pri tem mestu nas je bilo 2,5(K) ustašev in smo spr -jeli l»oj z eno eolo divizijo Nemcev, ki si morali bežati. Nato sta nas napadli dve nemški diviziji z artilerijo in ivri-traliezami. V krvavi bitki sem bil ujet in z več tovariU sem bil obsojen na visliee. Ponoči je bila ječa napadena iti bili smo osvobojeni. Bolgari so poklieali vse moško prebivalstvo od IT. do 65. leta |*>d orožje. Poslali >«• vse otroke od 12. d" It. le->a v ( 'ar i grad. Krvoločno p«»stopanje teh mongolov je izzvalo pri l»as upor. Sibske matere so ob žalostnem joku in kriHi svojih otrok s kamenjem napadle bolgarske vojake. _ Bolgari so odgovorili s tem. da so na koncu vsake ulice postavili visliee. na katere so obesili mnogo mož in žena. Razjarjena množica, moški in ženske so vdrle v bolgarske postaje ter so pobrali orožje. Upor se je razširil >d vasi do vasi. Napadla nas je nemška divizija, katero smo premagali. Nemei so tedaj izgubili 8to prihranki izkazali kot nezadostne, i u: ; .>., o«*..* \t n , i t ,- ■ ,. ,, , . . , &,1JU oni ooso eni na smrt. .Medtem ko so postavliali violnl straže m nas zopet osvobodi!. Vpresu vršili j programu je rekel minister, da je \ l>or nadaljeval, kajti Bolgari so se zakleli, da V Flaiidriji so se i>i-i artilerijski boji. ki so proti večeru j strati uvoz 4s miljonv centov |H»stali posebno živalmi i pšenice zadosten iu da ne 'bo tre- Angješki in francoski letalci >o ^ pnxilag»nih miljonov een-rbwke znake. Bil sem pogo-1 povzročili v belgijskem uz^niljn tov •t. todu vedno sem imel, občutno škodo in je bilo tudi več j Kaeijo sliuikorja b->du zmanjša- unicijo naš narod. 2o. aprila so poslali v Carigrad H, tem. da Ji iz vlaka. Bolgari so izdali ukaz, da se 0C» zločinih: in povod je bila itfta po-j izstreljeni, vest." se je voja-j Nemčija in Belgija. mora vse srbsko prebivalstvo cepiti proti kozam. Toda namesto sredstava proti inajo količino potrebnega materi-j kozam so vporabi jali bakeile. za nalezljive bolzeni. Kakor iala. dočim bodo /.Ih>1 jštaH kako- bit m ij» nreltivilcfvn t i. i i - -i - i -t . uiiio ji pi(in\aisT\u o tem povedal nek ccski zdravnik vost prorzvoda. ' i, - , ' . , ... ... J« ^se bezalo v gore. Jlrmster je nadalje .sporočil v| ba-, zbornici, da dobivajo ljudje v 1 y . j.,. . ii i . waerua piae, da do nemsica via^ia. Za danes sklicana seja demokratičnega kongresa je kad|rr ^^ ' Idvlo/ena i , peto uro ]>opoldne. Medtem so se l>olj-;podala izjavo glede Iielgije. Ta s ki posvetovali glede programa. Seje tega kongresa trenutek bo tedaj, ko bo vla-la iz-bo.lo vršile še Ves tekoči teden. J pre videla, da je Belgija edina mi- Petrograd, 1. oktobra. — Kongres ueslovanskih na-lmviw »n pričakuje se, da »oiinosti je sprejel v svoji končni seji v Kijevu resolucijo, v kateri je rečeno, da mora postati Kusija demokratična zvezna republika. Vsaki |K»samezni narodnosti v Ru-Mji, vključno Ukrajince je treba dovoliti najširšo samo- bo zunanja minister dr. Kuehlmaaxn v nekaj tednih podal izjavo. Slednjič pravi tudi ' Vorwaerts', da se državni kancler dr. Miehae in dr. K.uehlmaun ne vtrinjata pravo m sie. r na i>odlagi. katera 1h) ugotovljena na pod-tv poljih- ker ^lichaelis . ustavodajnih zlx>rovanj vsake posamezne narodno-fe1?,* VienemSkc na2«^dr- , j * i Kuehlmann pa je za mir potom * . , .. sporazuma. Nada!,!* "**avj iTsoiucija, da mora minister za zmia-l Em. Italija, i. oktobra. ;e zadeve takoj sestaviti posebno komisijo, obstoječo iz kor t^roč* ,4Agenzia Valta astopnikov vseh v Ihiaiji živečih narodov, da se pripra-i potom te komisije obrambo narodnostnih interesov po-amernik muodov na končni mirovni konferenci. Posebni narodnostni svet, obstoječ iz zastopnikov it narodnosti w Rusiii na naj bi deloval za uresničenje Ka- papež Benedikt odgovor centralni držav predložil zaveznikom, ker upa, da bodo zavezniški o tem dali kink odgovor. Laško bojišče. Rim, Italija, 1. oktobru, ško uradno poročilo: Na Banj6eviei -sovražniK po-novn! napade nap oKtojanke. kare-1cjje: re pre*! kratkim zavzeli; pa; 226 gramov kruha, 126 gramov je bil povsod pregnan. ; krompirja, 71 gramov mesa. 73 V zadnjih treh dueh je bilo uje- i gramov sladkorja in 11 gramov tih 2019 A vbtrijeev, "med njimi ^^Ijjjaf-^j ^jj smovega ma>la. Vsak teden dobi vsak človek tri V dolini Fnmo A-iaraello je so- j jajca, vr&žirik poskušal približati se na- Nek član špansko-nizozen&kega šim postojankam med prelazom della Porta in Foivel Rosso; pa N'ato so pričeli Bolgari obešati prebivalstvo. Te ekse-■ Nemčiji, srednji razred, zadn> jIvje so izvrševali na najvažnejših prostorih in trdili v "j mesece ua vsak daji naslednje ra j mestu ill vsakdo je moral gledati tO grozodejstvo. v Jordanu so obesili nekega uradnika za jezik, pri čemur je trpel grozne muke, predno je izdahnil! Dvanajst srbskih vojakov, katere so Bolgari vjeii na maeedonskem bojišču, so pozivali ljudstvo, da se naj raje usmrtijo, kor 'pa da bi se podali Bolgarom, da bi jih mučili. To je žalostna slika o tem. kar se dogaja v Srbiji. Toda naš upor se ne more ugušiti. V ustaškem gibanju ni vdeležena samo Stara Srbija, temveč tudi Macedonia in del Bolgarije. Xi še dolgo te-g.*». ko so ustaši napadli neko bolgarsko mesto, katero so držali več dni, ko jih je močna bolgarska armada pregnala iz mesta. — odbora, ki skrbi za prehranjevanje civilnega prebivalstva v zasede- bil je vedno pregnan m m> ga iia-|mmi francoskem ozemlju je sporo-to naše straže zasledovale. Pri tem čil francoskemu ministru za na-s-mo v plenili mnogo materiala i«'j rodno prehrano, da trpi veliko lju-eksplozivttik snovi. ,tji lakoto ter da vsta zelo raz«irje- V nedeljo so sovražni letal« ijlm jetika in škrobut. metali bombe na Palmanovo, O- Racije v teh distriktih ne preka- glej. Tržič m na druge kraje ob dolenjem teku Soče. pa niso povzročili posebne škode. UbiLa je bila eiwa, ženska. šajo nikdar 1000 kolorij na dan. dočim mora vsak iHovek. ki opravlja frzičma dela, spremajati najmanj 3000 kolorij. Japonske ladje. Tokio, Japonska. 1. oktobra .— J by 'Današnji cesarski odlok prepove- j duje prodati ali posoditi japonske ladje inozemcem brez dovoljenja vlade. Prepoved, ki obstoji iz 13 členov, se nanaša tudi na ladje, ki se «e-le gradijo. Odredba stopi v p*m- Boljševiki nimajo veljave. Washington, D. C.. 1. oktobra. Ruski poslanik je prejel poročilo, da Kerenskijeva vlada ne bo delala Jiikakega kompromisa z bolj-šev iki. V koalicijskem kabinetu ne bodo imeli boljševiki mesta. Z Ijeninom bodo postopali kot činuem, ako bo PošiUateUem denarja. ■' • 0 r w Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za i* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno ie izposlujemo izplačila vojnim ujel likom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi mim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v kraiik. ki m oaedeni po laiki armadi. m Kadar pošljete denar, priloiite tudi dopisnico ali pi« «no vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestavili TVMBKA flilX IAXBV iiJLJa, .....■ GLAS NAKOPA, 2. OKT. 1917. .. -.v "GLAS IN A RODA- (SoTeaiui DaLcy.) Owned tAd pohUahed by the ILOYKIIG PUBLISHING COMPANY U eertor**loe.) rsiNK 8AK8EK, PnfldeBL LOUTS BEICEDIX, Treasore*. Plane of Business of the corporation and addresses of above officer®! 82 Cortlandt Street, Boroogfe of Manhattan. New York City. N T. ■a eelo leto velja llat aa Ameriko la Canado........................|8JX> Ea po! leta .«•»•*••*•••«* 200 ■a četrt leta ................— LOO Za celo leto m mesto New York $5.00 Za pol let* u mesto New York.« 3.00 Za četrt leta xa mesto New Xork 150 Za Inozemstvo za celo leto ..«« 6.00 "OLAS NARODA" lsbaja ritk dan IxvxemH nedelj In pramlkor. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") diy except Sundays and Holiday« Subscription yearly »3.50. Doptt bres podplaa In osebnosti se ne prloWuJeJo. Denar naj se blagovoli požiljatl po — Money Order. ^^ knjt naročnikov prosimo, d* se nam tudi prejlnjs MviHNi nfwuni, da hitreje najdemo naslovnika. —■ ■ _ Dopisom In poftlljatvam naredite ta naslov MLA8 NARODA" New Tort Ottj. Telefon: 287« Oortlandt. Značaj ruskega naroda -ooo- Anu nkaiitM- Ci-nuc, ejec ali Amerikanec se mora klanjati tej velikodušnosti, izvirajoči ne iz poličnili smotrov, temveč iz — srca samega. rudo vseh Čud pa je. da se klanjajo tej velikodušnosti ruskega naroda eelo nemški žurnalisti Amerike, ki so Vili dosedaj m- vedno največji obrekovalci ruskega naroda v splošnem, kajti pri tem so sledili verno nalogi Nemčije, 'ii jo (h\ nekdaj strmela za tem. da predstavi svetu Rusijo kot najbi.lj nazadnjaško in barbarsko deželo na svetu. Xemei s<* pa niso zopei-stavili carizinu ali imperijali-zniu. temveč so blatili v svojih spisih in poročilih celo pri-prosti ruski narod, t*» je nmžike. kmete, o katerih se je vedno govorilo, da s<< tatovi. jMigromaši 111 pijanci kot jih ni najti na svetu. Tako je stalno in š<- pred vojno porovaio nemško časopisje, in ta nemška poročila so romala tudi v ostali svet. v Anglijo, Francijo in Ameriko. Tako je bil vsled umetno gojene propagande pred-stavl'en ruski narod v popolnoma napačni luči, in ves svet je smatral ruski narod za najbolj nazadnjaški narod Evrope, za narod, ki spada v Azijo in ki nima nobene pravice, da bi se vdeleževal kulturnega življenja Zapada. Vstali so sicer veliki misleei. pisatelji, ki so s svojimi deli vzbujali j»ozornoNt »*elega sveta. Imena teli misleeev in pisateljev so preveč znana, da bi jih bilo treba še jx»se tu- j »»menjati. Prišli pa so zopet nemški žurnalisti ter izjavljali, da so to le pos;uin*/ni slučaji in da nima niski narod nobenega stika z delovanjem teh mož. Obelodanili so si«-«*r globokoumne razprave o delih t» h mož. a so olx'iiem izjavl jali, da je ruski narod nezmožen vsakega napredka in da je obsojen na večno suženjstvo jM»d nagajko carja. Prišla pa je revolueija. zmagoslavna in pomembna, nt v tej re vol uri ji se j«- |H»k ruska revolucija ali izjalovila in da -*c bo vrnil «•.»»■ v še veliko večji moči ali pa da bo nastopila anarhija kot je še ni videl svet. Stvari pa s<» se razvile 11a drug način kot so proroko-» tli nemški žurnalisti. Revolucija se je razvila eisto naravnim jKJtoin. in pri t* m je bilo seveda neizogibno. da je nastopila stranka proti stranki, kjati vsaka j«- lioieln iz najboljšega prepriea-aja uveljaviti svoj program in svoja načela. V tem članku pa nam ne ure za to. Kot hii«> omenili že v prieetku. je sporočil Amerika-ier i rane dejstva, ki presenetila vse, ki se zanimajo /a .javno življenje. K" s« razdeljevali posestva carja ter veleposestnikov, "O rir-ki kmetje in vojjiki vstrajali pri tem, da dobe svoj delež tudi avstrijski vojni jetniki, ki so bili zaposlje- * i pri delti na polju. Uu^ki kmet in d*4aver je s tem ustrajno vzdržal prin- • •p. da je zemlja last onega, ki jo obdeluje. Otroka narava ruskega srca \y& se je pokazala pred-da so u]x • 1 evali pri razdelitvi zemljišč tudi ki nastopili proti ruskemu kmetu, dasiravno morda le prisiljeni in gnani v morijo od nemških paudurjev. Ruski kmet je spoznaval to in velikodušno odpustil vse, kar je vsebovala preteklost. S tem pa se je dvignil ruski kmet tudi nad nivo vsakega povprečnega za pa dne ga. Evropejca, kojega glavni znak je egoizem do skrajnosti. Ruski iudustrijahii delavec je šel še naprej. V različnih obratih so bili zaposljeni nemški vojni jetniki. Dasiravno zagrizeni sovražniki Rusije, so dobivali svojo plačo. Ruski delavci, ki so poznali življenske razmere v domovini, so izprevideli, da ta plača ne zadostuje. Zastavkali so, da izposlujejo nemškim vojnim jetnikom večjo plačo za njihovo delo. Težko si je misliti ali predstavljati večjo velikoduš nost kot je izražena v tem dejanju Tuskega delavca. Ali si mere človek misliti, da bi bil nemški industri-jalni delavec zmožen takega dejanja? Ker poznamo nemško naravo, lahko to povsem mirno zanikamo. Nemški industrijalni delavec je v svojem srcu to, kar je njegov gospodar, kapitalist ali uniformirani pandur. O11 je — avtokrat ter zasleduje le svoje lastne, egoi-stične cilje. To se je )>okazalo v sedanji vojni, ko je stal ves nemški proletariat kot en mož 11a strani kajzerja in 1. j ego vili krvnikov, ki so skušali zavojevati celi svet. Vse olepšavanje v soeijalističnih listih ne pomaga nič in vse govorenje o solidarnosti mednarodnega proleta-rijata je bluf, kakorliitro prihaja to govorjenje iz ust nemških socijalistov. Vspričo velikodušnega nastopa ruskih kmetov in delavcev so ostrmeli celo strupeni nemški žurnalisti. V nemških listih pojejo sedaj slavo blagemu ruskemu srcu. Izvršilo se je čudo vseh čudes. Ves gnoj, ki so ga izlili na ruski narod, se je namah izpremenil v proslavljanje, in razveljaven je bil v trenut ku rek Napoleona, katerega so se posluževali stalno nemški žurnalisti: — Popraskaj Rusa po hrbtu in prišel bo na dan Tartar. — Ruski delavec in kmet učita danes ostali svet nauk velikodušnosti in nepristranosti. nauk, ki je tuj srcu nem škega socijalista, pokvarjenega v mozgu od nemškega im perijalizma in kajzerstva. Kot nekako proroštvo nam done v tem trenutku na uho besede predsednika Wilsona, ki je rekel v svoji znameniti vojni poslanici na kongres, da je bil ruski narod od nekdaj bistveno demokratičen v srcu, navadah in vseh ral Plut a rli o vo knjigo 'Življenje velikih mož", katera knjiga je-navdušila že veliko število mladih ljudi, ki so postali pozneje slavni. Svoje cente je vareeval ter si kupil kopijo knjige Bunvana: * "Napredek piterrimov . To knjigo je črtal tolikokrat, da jo je skoro zual na pamet. Nato jo je prodal in z denarjem, ki $ja je dobil zanjo. je kupil Štirideset ali petdeset majhnih knjižie razttcnc vsebine. Kadi njegove ljubd'aii do knji;j se je ijjeirov oče odločil, da da v lik k svojemu bratu James, ki je bil tiskar. To se je zgodilo, ko je bil star Benjamin dvanajst let. Tedaj pa je imel mladi deček več prilike za citanje. Med vajenci si je znal pridobiti veliko prijateljev in od njih si je izpolnjeval neprestano knjige. Ob medli luči sveče pa je prebiral te knjige voekrat do ranega jutra, kaj ti knjigo je moral včasih vrniti takoj, ko so se odprle prodajalne. Ker je veliko eital. je prieel po lagomji tudi sam pesniti majhne poezije, katere je nato skušal spraviti v denar na cestah liosto-na. Njegov oče pa je ustavil to počenjanje z izjavo, da so pesniki vedno berači. V tesn času je pri-i 51ov. pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBUBG), OHIO. C1UDMK1: Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3582 E. 82. St., Cleveland, Oblo Podpredsednik: GtJST STRAJNER, 993 E. 6?. St., Clereiand, OMa Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St., Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON GORENC- 7TJ8 Osage Ave., C1 veli od. Obla Blasajaik: MIKE VRČEK, 3684 E 78. J^t., Clefclanl, Oblo. Z&planikarlca: ROZ1 A1AUER, 3522 E. 82. St.. ClereUnd. Ohio NADZORNI ODBOR: MART O LIHA. 3606 E. 78 Sc., Cleveland. Ohio. _ MARTIN MARTIN SE K. 35K) E. 81. St.. CleTeland, Ohio . _ FRANK VBČEK, 3684 E. 78- St., Cie\ekaad, OUto BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA, 7825 Barke Are., Cleveland. Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 26S4 E- 78- Cleveland, Oblo. VEATAB: LUDVIK GRUDEN, 3684 E. IS. St., Cleveland, Ohio. Seja se vrH prvo nedeljo v meseca oh 9 ari dopoldne v Mike Platevi rani, 3611 E. 81. St.. Cleveland, Oblo. sode. Kmalu je našel ri nekem tiskarju ter pi-ičel učiti svoje i-odelavee zuu-nuKti, kajti tlt-ii-li j i so pili {»ivo preko vsake mere. Angleški stavci pa so bili presenečeni, ko m» videli, dr* je t;< "vodni AmerikanecTT močnejši kot so pa oni, ki so pili močno pivo. Po dveh letih ae šla v njegove roke kopija Vj naveličal življenja v Lozidonu ter! tatorja , angleškejni časopisa, ki skk.u,3 da odide dom( je kmalu nato postal slaven. To Puehlo, Cplo.: Peter Cullc, J oba Germ, Fiank J&uesh in A Koebevar Salida, Colo. In okolica: Loku t Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernel?. Clinton, lnd.: Lambert Bolskar. Indianapolis lnd.: Alois ilndmao. Aurora, 111.: Jernej IS. Wil>ič. Chicago, ILi Joa Bo-tie, Joe. BUah In Frank Jnrjovec. I Joliet, 11L: Frank Bambleb, Frank Frank I it; j Laorieh in Jtihu ZaleteL La Salle, Ul.: Matija Komp. >v Liiingstoii, UL: Mih. Clrar. t Mascoutah, 111.: Fr. , ...... , . . .. Ko je dospel zopet v rhiladcl-! sI^ZTiT'^ ^ kopijo je eital kot je p-je ettall,^ tcr aa;cl nuMo |>ri nek,ur ^^T ^ 13 ^ I Intarhovo knji-o. ( lanke Kj aIuriešk«m t,-oven, je močno zbo- North Chicaco. BL in oboUea: Ante vstrajno prepisaval s »rojimi last- ,oJ Jn ko >e je liahajal v S1 irtlll!Kohal m Maib. Ogrin. jami besedami ter je svoje članke] nevai.„osl; nilt)[J:,\ nasleJni. ** Ctiieago, I1L: Frank Cerne. primerjal z originalom. Ob intern času si je uril dului s proučava- Dopis. Cleveland, Ohio. Ker se že doljro časa nisem nič oglasil, zato prosim malo'prostora v "Glasu Naroda". Tem potom naznanjam vsem znaaeem in prijateljem, da sem se tudi jaz preselil in šel za boljšim kruhom; šel sem namreč iz Granville, 111., v Cleveland. Ohio. Tem !M>to7ir se prav lepo zahvalim pri jateJjein in znancem v Granville m Stčindard. 111.. ker so naju ^ soprogo v tako obilnem številu opremili na kolodvor. Za daiitii naj zadostuje, pa prihodnjič kaj vee. Iskren pozdrav vsem čitate-Ijem '*Gias Naroda", posebno o-ntm v Granville in Standard. 111. Joe Kafrle. Benjamin Franklin, prvi veliki Amerikanec. Za časa vlade dobre angleške kraljice Ane se je dejvet malih angleških kolonij borilo, da si uredijo svoje postojanke na iztočni obali Severne Amerike. I)ini se je počasi dvigal iz surovih lesenih koč proti jasnemu nebu in sredi deviškega pragozda. Tik ob morju je zrastlo iz tal par majhnih vasic in mest. To so bila mesta, ne veliko večja kot so današnje ameriške vasi. Hiše so bile nizke, z globokimi strehami ter imela velika ognjišča, naiik hišam v stari domovini. To je bil ves znak angleškega življenja ob tej obali. Za tem pa je ležalo tri tisoč milj kontinenta, ki je bil poln divjih Indijancev. * ... i , ' V koloniji Massachusetts, v me- rOSOJIlO Z3 SVODOflOi Bo5tonu' je rodil Benjamin j Franklin dne 17. januarja 1. 170G. i Njegov oče. J osi a h Franklin, se "taji je piišel. da zmagamo,«bn piLseIii iz Anglije. Iiil je a!i se poula {M. PernSek. , , F\cleth, Minn.: Louis Got?i In JnrtJ dela pri svojem prej j Kotze. m g-spodai ju Keimerju in iiilbcrt, Minn. In okolica: L. Vaoci. dobival je dobro plačo. Kakor1 Hibbing, Minn.: Ivan Poufle. ter večkrat pretepal mladega dee-; hiti.0 JC tiil Im VVllj(>lll staren> mej Virginia. Minn.: Frank Urovarich ka. To postopanje je povzročilo^.u Fl..lll!a;u .uueval, da v J^^ Kan*: iVU'r SchDeI- pri Benjaminu sovraštvo, katere-]^ U({,)Ust,!o. kakorhitro * ga se ni mo-el izneb'ti skozi celo j u:u, .;i llt izvtvhaa„ delav -e K-i-zivljenje. Koaiečno se je uprl ter, Ulei.ia kilko >tavi;i tei. dtlatj pr zapustil delavnico svojega brata. | tipkarskem stroju. Vsled teira ni j Slednji je znal doseei, da ni nio- j^jj časa ter stopil v I gel dobiti mladi Benjamin dela, jru/ahništvo i: nekim so ielaveein.j v nobeni tiskarni v Bostonu. Od-it,.^.,,., njem navigacije, aritmetike in slovnice. l)a hrani denar, s katerim si je mislil kupiti knjige, katere je najbolj ljubil, je naprosil svojega brata, naj iuu odpusti polovico stanarine, dočim naj bi -m s ini skrbel Za hrano. S Umi jt* nabavil dobesedno s stradanjem celo knjižnico. Ker je iiotel videti tiskano n«-kaj izpod svojega lastnega peresa v časopisu, ki ira je izdaj.d njegov brat, je pod-takn?! v list par člankov. Ker so članki uga-! jali. je konečno pripoznal. (kot Hiisli on vnovič izšl< v novi in lx»lj elegantni iz»iaji revidirano in popravljeno o«! avtorja. Franklin pa se je nahaja! šel' v pričetku dolgega žnljenja ko-Kukorlutro je ozdravel.! dt. Louis, M j.: Mike Grabrian. Klein, M on t.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. I"rich. Koundap. Moat.: Tomni Pantin. Gow iiKLi. X. 1.: Karl Mcrnisa. Little h alls, N. V.: Frank (irwurlu llartcrton, O. akuuc ^lath. k«'jma oče je dal na razpolago j Kramar. _ ločni mladič je prodal vsled tega | p„u-ebiii denar. Bridscpcrt, u.: Frauk Hočevar. f»ar svojih knjig, katere je bil na-[ iw,eje. s in-močjo posojila od bral s toliko požrtvovalnostjo, m) s pomočjo dobijeiue svot«' je Jia skrivnem odpotoval v New York. Ker ni dobil v New Yorku nobenega dela. je odpotoval a* IMii-ladelphrjo. Bil je truden, lačen in umazan, ko je dospel v ]>opolno-ma tuje mesto, v katerem ni poznal žive duše. Hodil je po netlakovanih cestah ter se radovedno oziral naokrog. dokler ni naletel na dečka, ki je rjfcznašal kruh. Te«ra je ist -ani d' h prijateljev, je *-čal svojega družabnika ter kupil neki nepriljubljen list. katerega je pričel izdajati pol imeuoiu Penitsylvajiia < iazette S-js»-djt* Franklina so opazovali njegove navade. Delal je trdo Videli so ga. kako je znašal ina-terijal za >vuj časop-s in neki član trgovskega kluba j** rekel neki večer: "Marnost tega Franklina prekata vse, kar sem videl dose daj. Vidim ga >e pri delu, k»> KOLEDAR za leto 1918. zahtevajo od vas. da podpišete šal blago ter deM v trgovini. —: BOND :— drugega posojila za svobodo ZDRUŽENIH DRŽAV za leto 1917. Don d i >o izdani po $50, $100 in] v pristanišču. Svoje sovrstnike je naprej. Obresti so pa 4 odstotkevodil pri igrah ter postal izvrsten plačajo se vsakih še»»t mesecev.j plavae. Bond se ialiko plača takoj ali pa J .Mladi Benjamin je kazal od ra-po sledečih pogojih : j ne Liladosti veliko zanimanje za takoj.* vse stvari, ki so se dogajale po Prieel je sovražiti to delo in si žeJel iti na morje. V svojem prostem času je vedno plaval ali p-: opazoval gibanje čolnov in Indij' v katerem je slednjemu naročil. vprašal za pekarno ter pohitel j »rnii iz I;uba domov pono« i t« r tja. k.ier si je kupil kruha za tri cente. Odšel je zopet na Market Street ter spotoma, zavžtl tretino kupljenega kruha. Deborah Reed, mlada deklica, ki je sedela na stopnicah domače hiše, se je na glas smejala njegovi komični zunanjosti ter si niti izdaleka ni mislila. da bo postala nekoč žena t-.*-ga dečka. Benjamin je kmalu našel v Pbi-ladelphiji dela, in sicer pri nekem tiskarju po imenu Keinier. Gcver-ner PennsvIvanije; Kelth, je slučajno dobil v roke par spisov Franklina ter izjavil o njih. da so pisani v duhovitem slogu. Ker je hotel pomagati toliko obetajočemu mladenm možu. ga je poslai governor domov v Boston s pismom na njegovega očeta. Math. S la polk 'm Cothnw ood, O.: John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakasr. Jakob Debeve, Cha* Kariln«*r. Frank Meh in Jakob Kesu i k. Lorain, O. in okolica: Luuis Balant in T. Kumše. Niles, O.: Frank KogovSek. l'oungstown. O.: Anton KlkelJ. Oregon Citj.Oreg.: M. Justin In ] jilaiejr. Allegncu>, Pa.: M. Klancu. Ambridge, Pa.: Frank Jakde. ftesemer. Pa.: Louis Hrihar. Broughton, Pa In okolica: Antoa U^vec. Burdine, Pa. la okolica: Joha I>em5ar. , , , Cauousbnrg, Pa.: John Kokllch. zjutraj zopet na delu, se piedno cn. j Farell. Pa.: Anton VaientlnBe Greensburg, Pa. In okolica: frami --: Novak. Hostetter, Pa. In okolica: Franfl Jordan. Imperial. Pa.: Val. Pet cruel. Box 172, Johnstown, Pa.: Tram Gabrenja ia Ih^o 15. novembra, 1917. 40% IS. decembra, 1917, 40% 35. januarja, 1918. Vprašajte wa pošti, na banki, svoje^ra gospodarja, ali pa krajev-r»i odbor za posojilo za svobodo. Ti vam bodo svetovaH in poma-irali.*Dali vam bodo uradsto izkaznico. Ni Aečje ^tamosti na svetu, kot je BOID POSOJILA ZA SVOBODO. svetu. Skušal je vsako delo izvršiti na dober način in kmalu, je postal izurjen mehanik. Poleg tega pa je imel mladi Franklin vedno strsst do knjig, V opisu svojega lastmega življenja pravi: "Ne raoran se spominjati, kdaj nisem znal citati/' V onih dneh ni bilo nikakih javnih knjižnic. Knjige so bile izvanred-no l^edke. V eeK Ameriki so imele le štiri kolonije tiskalne stroje. Med knjigami, katere je imel nje-fOT o6e, je sopet in zopet prdbi- naj mu da denar, da se ustanovi sedemnajstletni Benjamin kot samostojen tiskar v Philadelphiji. Oče Franklina ni bil mnenja, da bi bilo primerno dali sjuno-stojnost tako mlademu človeku. Koje slišal c tem governor Keith, mu je ponudil sam denar ter pri tem izjavil, da potrebuje Philadelphia dobrega tiskarja. H temi napačnimi obljubami glede denarja in pisem je poslal za vratn i governor mladega Franklina v London. V Londonu se je izkrcal na božični večer leta 1724. Šete v Londonu je Franklin spoznal, da so ga varali. Bil je sicer razočaran, * ni iadobil nit! trenutka časa m ■reje bridke u Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Slovensko-Amerik a ns k i Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega' John Polanc. in zanimivega čtiva in krasnih' l.n/erne. Pa. Ia okolica: AntoS slik bo letošnja izdaja presedal*: Oaolnlk. vse dosedanje. Manor. Pa. In okolica: Fr Cena je samo 35 centov. Deznlar» Frank MaCek In Jr. i Moon Ron, Pi ! PodmilSek. Da ga boste pravočasno dobili j Pittsburgh, Pa. ln okolica: u. 11 ga naročite že sedaj. Najboljši do Jakoblch, Z. Jaksbe, Klarlcb Mat., I, kaz, kako veliko je povprašanje Magister. po našem Koeldarju, je to. da sme •koU«: Fr .. » , . A ... . South Bethlehem, Pcnna.: Je nuj morah ze dve leti izdati po dve iz-!Eoprtv.^-k daj i. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mouli veliko ozirati. Naročajte ea pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortland St. New York City. NAfil ZASTOPNIKI, kateri ao poohlaSSenl pobirati naročnino sa dnevnik "Glas Naroda". Karo* nlna as "Glas Naroda" Je: sa celo leto »3.50, za pol leta $2.00 ln sa četrt leti pa $LOO. Vsak zastopnik Izda potrdilo sa stota katero Je prejel ln Jih raja-kost OaL: Jakob Lorfta CH** Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in okolica: Fran* Sthifrer. Tyre, Pa. ln okolica: Alois Tolar. West Neaton, Pa: Josip Jovaa. Willcrk, Pa.: J. PeterneL Murray, Ctah In okolita: J Tooele, Utah: Anton Palčič Black Diamond, Wash.: m. Jt Porehta. Davis, W. V a. ln okolica: JoSj rosich in John TavielJ. Thomas, W. V a. ln skollca: A Korenchan. Milwaukee, Wis.: Aug. CoUandor Josip Tratnik. Sheboygan. Wis.: Anton lie, Joha Statnpfel in Herlnin Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Frank Skok. lidk fl—iags. Wya: A Justin, in Valentin Slovensko Republikansko Združenje. V***.....■T^-^^^rwrmp ▼ ciiiotfft m. IZVRŠEVALNI ODBOR. Prsnic Boatič, Filip Godina. Martin V. Konda, Etbin Kristan Frank Krte, Anton J. TerKovee, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR: Matt Petrov ich. Ludvik Benedik, Frank Veraniž. CENTRALNI ODBOR: Anton Zlorar, Matt Pogorele. Anton Motz. Frank Mravlja, Ivan Kušar. Frank Sava, Frank Udovieh, Joseph Steblaj. (Opomba. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še D.so priglasili, postanejo člani centralnega odbora kakor hitro se pravilno priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli F. R. Z. — Naslov za pisma in denarne poailjatve je sledeči: Anton J Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, UL). -ooo V VARSTVO ROJAKOV, NEPOPOLNIH DRŽAVLJANOV. KI MORDA PRIDEJO KOT UJETNIKI V ROKE SOVRAŽNIKA. lir. Anton J. Tcrbovrc. tajnic S Slovenskega republičanskega združenja »e prej«-1 .»ledeče pivuo iz državnega departmental v Wash-mgtonu kot odgovor na *voje pi>u*o, ki ga j« poslal v*led sklepa i/vrival nega odboru S. R. Z. namreč za tiste smernike vojake, ki kot naseljenci »e niio toliko rasa tukaj, da bi mogli poetarti popolni državljani, a imajo p* prvi državljanski papir. V tem oziru je pr»-y ude tih mnogo Slovencev in faktično so nekateri rojaki že vprašali, kaj bo z »jim i v »Hnaju, da kot amciSki vojaki pridejo v roke ^/vr žnika na bojfieu Med njimi so namreč tudi taki, ki so nekoč r'u/ili v avstrijski armadi. Da li jah bo sovražnik smatral pa rned-larolnem pravu za vojne ujetnike ali za dezerterje iz Avstrije, ker se ni-o popolni ameriški državljani? Eksekutiva S. It Z se je bavila s tem vraaaujem in Jiklenjeno je bilo, da tajnik piše na državni dcj>artmetit za pojasnila. Odgovor .<■ tukaj in ko pri le končno j*jjavmU> od tajnika vojnega depart-ujhiU, bo seveda objavljeno v glasilih združenja. To dokazuje, tla združenje ne .«pi, *en»vev deluje v korist rojakov, kjer je treba. Mr. A. J. Terbovec, tajnik Slovenskega republičanskega združenja, P. O. Box 1, Cicero. Illinois. Gospod : — Naš t* Id eh-k j.- prejel }>o tajniku za notranje zadeve Vaše pi-mo / dne avgusta 1S17, katero se nanaša na poizvedovanja, ki jih je prejela vaša organizacija z ozirom na vprašanje protefceije inozemskih vojakov in pomorščakov s prvim državljanskim papir-;cm v slučaju so na bojišču ujeti od ■sovražnika. Sporočamo Vaju >la smo preji is Vašega pisma izročili vojnemu tajniku v pr«-sodek. da izreče svoje mnenje m obvestimo Vas takoj, ko dobimo njegov odgovor. Vaš ud.Ani v imenu državnega tajnika: B. Long, tretji pomožni tajnik. Kako so nemški socijalisti izdali socijalizem? -ooo Dr, Josip Goričar, bivši avstroogrski konxul v Zdruienih državah. --ooo- SKLEP. Walter Lippman, Franklin D. Roosevelt in William Blackmon bodo določili del. plače v dri. napravah. Na te živeče oblike praktičnega socijaliznta se mora Rusija ozirati, da izpolni svojo veliko nalogo, katero ji je brez dvoma določila svetovna zgodovina. Preiskušene oblike so boljše kot pa popolnoma špekulativne iznajdbe, — i>osebno ee slednje predlagajo pretvorjenje človeške narave v naprej določene vzorce. Jeklo je treba j ia j prvo jx>lagoma razbeliti v tekočino, j »redno ga se stvori v zaželjeuo obliko. Seveda, vsi razredi ruske družbe morajo delovati skup uo za soeijahio izboljšanje, da se oživotvori doktrino solidarnosti, katero sta ruski mužik in ruski delavec že davno sprejela. Pod tem starim ekonomskim redom bodo izgledi za socijaluo reformo svetlejši in več obetajoči, kajti bistvo resničnega soeijalističnega reda ni le nadaljevanje produkcije kot socijalen proces, temveč tudi kontroliranje produkcije od strani družbe. Oba ta principija sta bila uspešno na delu v ruskem "Miru" in **Artelu". Oba sta bila uspešno v stanu preprečiti liarastek proletarijata in pavperizma. Ce bi se k tem napravam dodalo tudi popolno vzdrža-| nje od opojnih pijač, katero je proglasil v prieetku vojne e;;r, je pričakovati, da bi izginil tudi zločin, kajti alkohol je največji povzročitelj zločinov. Kakor liitro bodo ruski socijalisti sami spoznali, da je bila izza sklepa trgovinske pogodbe leta 1905 stalna politika Nemčije vsaj zakasniti industrijalni razvoj Rusije, jim bo lahko pretrgati vezi, katere hočejo nekateri .limed njih še vedno vzdržati z voditelji nemškega soeija-iizma.- Nato pa se bodo enkrat za vselej iznebili onih revolucijo narce v, ki dejanski delujejo v prid tuji nemški vladi Na ta način bodo kouečno lahko stopili na trujevo. a ramo pot evolucije ali razvoja, ki bo edini v stanu povesti njih deželo in njih same k trajnemu napredku in pro-s peri tet i. -o ooo-—- RUSKE OBLIKE SAMOUPRAVE. Predgovor. Združeni slovanski delavci tvorijo skupno fronto proti socijalistom kajzerja. Ker s vse slovanske dežele, lzvzemši Češko, poljedelske dežele, kjer se preživlja 95 odstotkov prebivalstva s poljedelstvom ter živi le ostanek v mestih, je naravnost nepojmljivo, da bi Slovani Rusije ali južni Slovani našli principi je nemškega soeijalizina primerne za soeijalne in induJBtrijalne razmere, ki prevladujejo v Rusiji, Avstro-Ogrski in na Balkanu. Da se je socijaluo-demokratske stranke ustanovilo so nemški socijalisti vodili m eS njimi svojo propagando med Slovani, je pripisovati izključno uspešnosti, s katero ied nji in agitacijo. Razeutega pa je lažje za tujca uvesti vsako novo dok-i rino kot pa za sorojaka.4 * Nemo propheta in patria". Upati pa je, da bo imela zmaga zaveznikov, ter nato .Medeca popolna emancipacija Rusije od nemškega upliva •'-istihii učinek na delavske razrede vseh dežel, vsled česar jim bo mogoče oprostiti se čara, s katerim so ga očarali propagatorji nemškega trgovkega in političnega impe-rijatizina — nemški soeijalisti. Ruski socijalisti morajo spoznati, da ne leži njih bodi H-noat v sprejemu doktrin kake tuje dežele, predvsem pa ne one dežele, ki je bila vedno ter bo vedno njih najhujša sovražnica in koje ambicija je izrabljati narod ruske države. Da izposluje svojo rešitev, se mora ruski narod ozirati po zdravilnih sreefstvih v svoji lastni deželi, kajti le z v, uporabo takih, ki so primerna za njih narodno organizacijo in njih ekonomski sistem, more uresničiti svoje narodne cilje. Če bodo vstrajali ruski socijalisti pri tem, da obesijo nemški prisilni jopič na svoj narod, potem je pogin neizogiben. Dežela takozvanega "Mira" in "Artcla" ter drugih Mtx-udovanja vrednih in praktičnih oblik socijalnega sodelovanja ne i>otrebuje, da bi se jo izpostavljalo tako ko-nasilnim soeijalnim in ekonomskim reformam. Predsednik Wilson je rekel v svoji zgodovinski poslanici na kongres: Rusija je bila poznata od onih, ki so jo najboljše poznali, da je bila dejanski vedno demokratična v srcu. v vseh svojih vitalnih navadah misli, v tesnem razmerju naroda, ki je govorilo njega instinkt, njega običajno stališče proti življenju. Avtokracija, ki je kronala višek političn*-ga ustroja v Rusiji, je sicer dolgo stala in realnost njene moči je bila strašna, a ni bila dejanski ruska po izvoru, značaju in namenu. Sedaj pa se jo je otreslo in velik ruski narod se je priklopilo v njega naravni inajesteti in moči silam, ki se bore za prostost na svetu, za pravico in za mir. Tu je primeren član Lige časti. Tako malo se ve glede institucij v Rusiji, da je brez dvoma veliko ljudi v tej deželi smatralo to izjavo predsednika Wilsona za oratričen trik. . BiI namen Nem -ev ohraniti svet v temnem in nejasnem glede idealov ruskega naroda, da s tem okrepijo svoje argumente glede potrebe varuštva od strani Nemcev nad to velikansko državo in da skrijejo svoje bistvene načrte in sicer pod geslom: — Proč s carizmom! Mogoče pa so se Nemci tudi sramovali, da uživa ta barbarski narod več demokratične samovlade kot na jo uživajo "civilizirani" Nemci... Da se pojasni občinstvu Amerke te ruske naprave naijsledi tukaj črtica o "Miru" in "Zemstvih". Najden denar. Ko s>e je pričela vojna, so bili lastniki neke velike tiskarne na Francoskem p rimo rani bežati, predi i o so zaniogli spraviti vse vrednosti na varen kraj. Med drugitm stvarmi je ostalo v želez-jni blagajni več sto bondov. ki so bili tiskani za franeoako državo, kateri pa še Jtiso bili podpisani in fco torej bili še brez vsake vrednosti Ko *o \*tn»<'i zavzeli ta kraj, si je l>onde prisvojil neki nemški vojak, ki je menil, da so velike vrednosti. Pozneje pe je ba ta ro- je. našel pri njem papirje, katere je spravil in jih poterm prodal za nekaj frankov drugemu. Pa tudi ta je bil ubit. Nemški vojak je pa potem našel pri ubitem Francozu te paffirje in si jih prilastil. Ta vojak je bil težko ranjcu prepeljan v francosko bolnišnico, kjer je umrl In zopet si je prilastil bonde drugi francoski vojak, kateri jih. je zamenjal na neki banki. Poaneje je banka pronašta. da še niso hondi podpišem! iti ko vsled tega brez vrednosti. Vodstvo banke je najelo tajno policijo, da išče vojaka, ki je prodal te bonde. V istem Času pa je najet lastnik tiskarne namen. Predno obiščete katerega zdravnika pišite danes po mojo prosto okrožnico, pojasnilo bolnim. Ta bo za vas velike vrednosti. Dr. R. P. MULLIN, 424 - 4th Ave, Pittsburgh, Pa. dru;»a za drugo piibLižuo dvanajst sto tisoč frankov; vse vkup je trajalo tri leta. torej pride štiristo j tisoč frankov na leto ali približno t rkleset tisoč frankov iut mesee. te j znam računiti. Hotela S4?m torej vedeti, če Vam je za me in mojo ljubezen toliko, kolikor za ljubezen imenovanih gospic. Zbrala sem torej ves pogum. izlila nekega večera vso svojo ljubezen v dolg poljub in Yarn nato rekla. da potrebujem deset risoc frankov... Odgovorili s.te mi krasim. Ne da bi zahtevali kako pojasnilo, ste rekli: ".Jutri jih do- Gospa de Vineuil gospodu Jocque- *>rte, moi» draga prijateljiea; hva-sn Lethillierju. da ste se obrnili na me..." _ j To so rekle Vaše ust niee. Jaeqnes - , • *• - -u totla v Vaših očeh sem videla Moj dragi prijatelj, črtajte to . . . • . pismo pazljivo! To ni običajno pi- ** govoril: 'Ah. glej, sernec, ki določa najin rendez- ' • • nisem pivseiieeen. da vous.... IHidi ni to eno onih ne- ^ tuaka . ^ f prijetnih čečkarij, ki so bile te- f,U'Va ^ * ^ asa i^koh-fk,t^ r » - ^ i ko i kom zadigega meseea tako pogo mojili nazorih denar ljubezen o-sKrunja; če izkažemo kakemu možu svojo največjo n«klonjpuo»>t, in ^Tii rt*srueiio Ijnbimo. j\e smerno vzeti od njega ničesar. Ali priznate, moj veliki potova-lee, da ste začudeni m da ste vloži veli nekaj, kar Vam je bilo doslej tuje! ToJa ne, morebiti tudi ne čudite. Vidim Vas. kako čitate te vrste in si s smehljajem pravega Parižana vihtite svoje brke.... In pri tem si mislite: "Reč je zabavna. tmla čisto j«rij>r«»sta; |»o-trebovala pač samo trideset tisoč frankov." Toda veil i te. o skeptični Jacques. da teh Vaših trideset ti*.;>č frankov nimam več v svojih rokah. V vasj Lap trde. v bližini našega gradti Tmnquay. >tiji lična eerkviea. po«sveeena svetemu -lu-hemi, cerkvica, kittero je dal zgraditi ondotni župnik s pobožnimi mil od ari, ki jih je zbiral dvajset let----Skoro dogotovljeaia je; t<>- mo moj od-ker b; bila preveč zahte- ( V bi ^ enkrat ločila, česar nagovor hi tudi majhen psihologi-!™1" 1Ki k, r ! i" W Hog varuj, če bi enkrat lju- 'Vam v prieetku kazala nes*-bie~ bila ku-a druge pa kakor Va.s. rn^-t svoje ljubezni. .^m sklenila, da se j**>hižim istega To me je bolelo, m napeti sem j ^fslsrva. morala vse svoje moči. da sem mo- Ti>,«a upajva, moj oboževani gla zapri četo delo nadaljevati. — Jacques, x\u v cerkvi svetega Ju (d mesec se*« Vas nadlegovala s ]j. na razun Vašega slikanega okna prošnjami za denar in jih razdeli- j dolgo ne bo nobenega cnaka-la tako. kakor sem mislila, da Va«' čen nauk za Vas. Odkar se ljubiva, moj dragi, so potekli trije meseci. Kar se tiče mene. mi je način, kako se je začelo najno razmerje, v najprijet-nejšem spominu. Dolgo časa sva se že poznala: Vi ste letali za ženskami, jaz sem bila omožena s starcem in sem torej lahko raču-nila na. to. da me svet ne bo sodil prvostro, če se odškodujem izven zakona. Nikdar se nisem izdajala za Bog ve kako krepostno; ljudje so včasih celo precej glasil o šepetali ime mojega prijatelja. Ko se je o-ženil in me je zapustil, .so me sko-ro javno pomilovali. Vi ste se mi ponudili v nadomestilo, brez dolgih fraz. kot človek, ki se zaveda, koliko je vreden, kot človek, ki ima, če se smem tako izraziti, glede ljubezni dobre reference. l*ga-jali ste iui: rn irsiisala .sem V;is hitro, morebiti še hitreje nego sem nameravala; Peneiope nisem hotela igrati, in zgodilo se je, da sem Vas ljubila takoj. Ei.a mojih lastnost i j je. — da opazujem, kakšen vtis napravim na svojega prijatelja, če se ž njim seznanim natančneje. A' ljubezni mora človek preživeti gotovo število etap; in vsaka nova etapa razširi zaljubljencem njihovo obzorje. Toda vi ste velik raziskovalec, nekak ištanelv v deželi Ljubezni; Vi ne morete preživeti nfkakih preseneeeij več; na vsakih izmed imenovanih etap sem Vam čitala na ustnicah blazirane bese le: "Zelo lepo.... Poznam to...." In jaz. ki me jc bo!j m bolj vleklo k Vam. sem se začela vznemirjati. Mislila sem si: 4'Ali me ljubi, oziroma, da ne rabim te velike besede, ali mu je kaj za me*. Ali nisem v njegovem ljubezni politem življenju samo ženska, obsojena na to. da jo hitro pozabi, kakor je pozabil dekleta, katerim je naklonil za tren otok svoje pože-1 jen je? Zaradi teh se je xlvakratt ugonobil, torej mu je bilo nekoliko za nje.___" Ali mi verjamete? Začela sem zavidati ono Blancho d? Aubrae in ono (feorgetto Des-eormiers (vidite, da vem celo njuni imeni), za kateri ste, ne da bi računili, dvakrat zapravili svoje premoženje. Oni dve ste bill v«aj lahko prepričani, vta vzbujata Va še požel jenje z ono mero. s kaieno se običajno meri moška naklonjenost, z denarjem____ Vprašala sem se, moj dragi prijatelj. če "Hi to, kar ste štorih za oni dve, storili tudi za me. Toda nisem si upala odgovoriti____ Ne morete si predoeiti. kako mučna je ženski misel, da možu, katerega ljubi, ni nič več, kakor vsaka druga, ampak je obstal pred njo, ker jo j© slučajno srečal in druge ni bilo v bližini.... Sklenila sem se torej prepričaiti m sicer na ta-le način: Gospici Blance in Georgette sta Vas — kakor trdijo ljudje — stali ga bodo bolj razburjale. Toda Vi set niste nikdar vstavljali! Ponudili i ste mi celo siraliio rento, kakor sta jo imeli jrospiei Georgette in Blanche; videti je torej, da tudi v boljših krogih žive ženske, ki takih ponudb ne odklanjajo. Oni dan sem bila jezna in vesela: rada bi Vas bila tepla in rada poljubljala. Mesec jc minili, njim preikušnja. Tefltom tega meseea sem dobila od Vas prav tako trideset frankov kakor oni dv enakem času; misliti, da me ljubite. imam vsaj toliko pravice. kalor*r s-te jo imeli onidve. Z Jacques, in ž tisoe gospici v Boji z Rusi. Petrograd, Rusija, ]. oktobra. V bližini Iiige, štiri milje južno od železnice naše prednje straže potisnile sovražnika uazaj ter so napredovale od £00 d^ 1000 jardov. Pri Kovebt so v petek ruski le talci vrgli okoli sedem sto funtov bomb na sovražna taborišča. Nek letalec je pri Rada ve u izstrelil eno -ovražno letalo. vržem svojo masko od sebe. moj »fragi, in Vam izjavljam, da po ROJAKI NAROČAJTE SB NA vesel jem i **GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. V2N8KT DNEVNIH V ZDR. DRŽ V A Z IN O -j Mi apeliramo na vse Slovence v 5 Pittsburghu in okolicu da obišče- (f jo edine slovenske zobozdravnike, kjer za morejo dobiti najboljše mlk: MllIMJ KAi'SClJ. SOS N. Spruce, Colo. Springs. POROTNI ODBOB: 1. porataik: 1'im.K MKDOft, Route 8. Box 166, Ptttatacsfc, Kansas. 2. porotnik: JOHN IUV'KVAR, 514 West Chestnut St., LeadvUle, Cola S. por<»tnik: JOHN JAKŠA, lU.x 272, Louis v ill, Colorada I >r. R VRHOVNI ZDRAVNIK: BCRKET. 4487 Wasblntrttm St., Denver, Colo. I KADNO GL\SnX»: r.I.AS NARODA, «2 Cortlamlt Street. New York, N. T. Vite denarne nakauiirc in vse uradne stvari ne jKJKiljajo na rl- tajnika. pritoži>e na predMtlnlka fd. nadzornega odbora, prevrne zadeve pa na predsednika slavnega jporotnega odbora. RAZNI DRUGI STROŠKI: «'i!aatio (ila«i Naroda 60.00 Tajuiaka plaea 200.00 v'ožuja in zamud« easa nadzornikov 30.25 Pihalni stroj za Teke 35.00 Sianarina pisarne 26.00 «Vlo Novelty Co. za znake 42.00 I'uited Fidelity Co. ia poroštvo 32.50 I'oatniua in expre^K 10.00 \ujjrada za ustanovitev dr. 5t. 23 I*. Medic 10.00 Vrhovni zdravnik 19.00 Za tisk ."»0 čarterjev in knjižice 39.00 1 lažne druge potrebšeine kot papir in ernilo 2.03 Skupaj 505.80 Skupni stroški za maj, juuij, julij iu avgust -OOO- 3889.30 SKUPNI PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV: Skupili dob o t ki za maj, junij, julij in avgust 1917 Skupni stroški za isti ras i'jVoMaiu k za maj, junij, julij in avgust Preostanek v bla^ajui dne 30. aprila 191G «'« ia imovina 'A. S. Z. v gotovini dne 31. avg. 1917 IVuar je razdeljen na sledeeih bankah: Colo. National Bank. Denver. Colo, po 3% Denver National Bank, Denver. Colo. 3% The First Nat. Hank, Denver, Colo. 3% The First Nat. liank. I'uehlo. Colo. 3% Tin* German American Trust So., Denver, Colo. 4' Wentera Nat. Bank. Pueblo, Colo. 4% Miuetjua Bank of Pueblo. Colo. 4rc T. S. Liberty Bonds Skupaj na obrestih Denar na eekovnetn prometu Skupaj Denar raxdeljen po skladih: Smrtniuski sklad Bolniški sklad Rezervni sklad IVikodninski sklad Stroškovni sklad Skupaj 6198.95 3889.30 2309.65 18745.43 21055.08 4 >«73.99 3010.03 2171.85 2030.00 1766.46 1000.00 2108.70 1000.00 17961.03 3094.05 21055.08 13548.90 4137.47 1784.00 752.99 831.72 ^FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA ME8ECE KAJ,JUNU,JULU IK AVGUST 1917. Štev 1. o 4. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 20. 21. 22 23. Ass. za srnrtn. Ass. za podporo StroS. sklad Poakod. sklad DOHODKI Rezerv, sklad Vrh. Ass. za Doh. za Skupaj Št. zdrav, tiskovine znake STROŠKI: Plač. bol. Plač. Plač. Skupaj podp. smrtu. operac. pl. d ruš. 263.86 392.99 76.43 334.10 47.12 137.13 127.08 110.40 21.64 74.64 25.92 61.96 89.89 41.3* 189.70 59.00 49.21 37.21 69.55 133.33 28.56 298.90 475.30 87.50 401.80 58.80 161.00 135.45 123.20 25.20 86.10 33.60 68.60 100.80 42.00 326.20 72.80 53.20 49.00 77.00 93.80 42.70 43.27 68.60 12.50 57.40 8.40 23.00 19.19 17.55 3.60 12,30 5.02 9.80 14.40 6.01 47.22 10.73 7.60 7.02 11.00 14.90 11.28 20.80 35.35 6.25 28.70 4.20 11.50 9.60 8.80 1.80 6.15 2.62 4.90 7.25 3.00 23.50 5.17 3.S0 3.60 5.50 7.45 3.05 1.10 2812.95 410.79 202.99 1.00 1.00 2.00 19.00 4.00 1.00 2.00 2.00 6.00 18.00 2.00 2.00 4.00 17.00 81.00 0.25 0.25 0.50 4.75 1.00 1.00 0.50 0.50 8.35 2.55 2.00 3.20 2.00 12.00 3.00 0.50 0.50 1.85 1.50 0.1 4.50 8.50 0.50 0.50 1.00 3.75 1.01 3.75 0.41 5.00 21.50 37.37 Obresti od deiiarjfir na bankah po 3 in 4c/c 3.2; 10.00 30.25 Skupaj 631.08 973.99 185.68 866.10 118.52 340.18 291.32 269.15 52.24 183.54 69.66 145.26 220.59 92.39 617.62 147.70 113.81 100.34 174.55 254.89 121.34 5967.95 231.00 6198.95 1. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 20. 234.00 294.00 10.00 241.00 20.00 120.00 294.50 101.00 65.00 15.00 64.00 70.00 105.00 68.00' 132.00 500.00 500.00 50.00 500.00 234.00 794.00 10.00 741.00 20.00 170.00 mso 101.00 65.00 15.00 64.00 70.00 605.00 68.00 132.00 1833.50 1500.00 50.00 33t>3.50 pokazat liajpreje v sivi, zeleno la Majdi na uho. .Jaz bom morala'polagoma izginjale očem, le bele! ''Ali so se vaši že pripeljali?" obrobljeni obleki, v suknji zajjeti iti domov oprat rokavce; tvoji bi so še drhtele doslej na teanničavih' kmetski navadi v tem- najstletni brat. 21055.08 Sjxxlaj ]»odpisani nadzorniki ZSZ. izjavljamo, ':r,j>K«' ffl- tajnika in blagajnika natančno prcffl da 8mo pregledali in tudi dobili v dobrem stanju. Knjige tajnika in blagaj- |MjjK>lnonia strinjajo. Po našem najboljšem pre- 'lika S«' p.-ieauju izjavljamo, da je njuno delovanje pravilno, jm>--teno iii dobro. To našo izjavo tudi potrjujemo s lastoroč-liimi i »odpisi pred javnim notarjem. V Denver, Colo., dne 10. septembra 1917. J011X GEPM, 1. nadz. F. HEXIGSMAX, 2. nadz. MIH HAPSCH, 3. nadz. Sworn before me on this 10th day of September A. J). 1917. — My Commission expires March 9 1921 DANIEL KLEIX. Xotarv Public. ladost. POVEST. Gabrijela Preisaova. (Nadalj vanje). Lueija in Majda, potrti vsled nenadejatie svafcove izprememibe. sta si domislili, da je Tomaž bržkone bolan, ker se je skono gotovo pokvaril s kmečkim delom, katerega ae je odvadil pri vojakih. fant<- v gostilno? Kadi te bodo videli. kakor pWje." "Kadar dobim novo obleiko", je izgovarjal Tomaž; 44stara mi je pretesna". Tedaj pa, ko je ie! Filip v Ce-Frfip se je pa uveril, ko mu je To- lovec, se je sam udtavil prj kroja-maž nownehljivi odgovoril, <>«. dajj^ jn jra priganjal, naj se prtiviza je ravno toliko bolan kakor vrabec1 s Tomaževo obleko; in ko jo je pod streho, — da se bratu toži naj-brže po navadnemu hrupnem življenju poslednjih treh let. Zato je nekoč nalašč fe krojae prinesel ie tisti teden, pw*J nedeljo, je čakal i resnobni Filip z ženskama — v spodnji izbi, lc»-podajala no-višnjevi ali črni suknji in visoko zapetem telovniku z jeklenimi gumbi. * * Ta k je. kakor adjunkt iz Za-dravuja. ga je Lueija odkritosrčno občudovala. "Za tako postavo se lahko naredi lepa obleka", je opomnil velik o vž k i krojae. Majda se ni oglasila s svojo o-eeno. (VI tedaj, ko se je na planini izvila med plesom Tomažu iz rok. vta se oba nehote bala družiti »e z nekdanjo zaupljivostjo; v skujHiih pogovorih pa sta pazila, da nista ^ama govorila drag drugemu. Tomaž je navadno sedel pri mizi poleg Lueije. a Majda, sedeča med Filipom in tastom, je pogledovala vse predmete po hiši. samo svaka ne. lJrugi domači tega niso zapazili; zdelo se jim je samo, da se Tomaž nekako izprem injure-; lia j pa se Majda nd mogla izogniti: morala je pogledati svaka. In v navdušenju, kakoršnega »e nikdar ni občutila, ogledujoča i najlepše slfke, je sj>ozuala. da se svaku podaja obleka kakor nikomur na svetu. Niti lepi adjunkt iz Zahiravlja se mu ni mogel primerjati. Tu se je nje z nerazumljivo silo jK>lotiht v prsih smelost in želja, da bi se pokazala očitno ž njim. tako-le oblečenim, pred vsemi ljudmi. Kakor je čutila nekdaj, da ji bodo vsi mimogredoči zavidali na Casuarjevmi* lepi prostor, tako lahkodušuo *se je sedaj oprijela j volje, sla bi se i>ostavljala s tatkim spremljevalcem in plesalcem kakor je bil Tomaž, po katerem so koprnela dekleta.... V tem silnem kopriie-iiju je pozabila Filipa in Lneijo; kar je omejevalo njeno prejšnjo svobodo in prostost z ne-prestopno ograjo, vse ji je naenkrat izbežalo iz spomina — iii jas no in gotovo je vedete samo to, da si za ^igiaKtro in ples Tomaž ne izbere druspe nesro njo----" "Ali ipojdemo jutri na ples?" je vprašala Filipa nenavadno razbil rjena. "Tomaž hoče iti šele o šeutmar-tinskem semnju", je ogovoria ta. spominjaje se še bratove opazke. Njega samega še nikar ni prevzemala želja po godbi, in ker ga je Majda ni nagovarjala, nista šla celo druaram nego v cerkev, na veli-kovški semenj in v kavarno. In tako sta oba srečno preživela prvo leto svojega zakona. "Do todarj že lahko zapade sneg", je rekla Majda in mimogrede nogi cvia 1 a s konprnečim hrepenenjem Tomaža v obraz. On je razumel nj^no smelost in povedal z drhtečim glasom: "Jaz pojdem tedaj, kadar poj-deta vidva: sedaj ko imam obleko tu mi je vseeno, kakor le vrdva hočeta." Filip je špoznal, da je vse to Majdina spletka zaradi Lucije, in se ves razveselil. "Tako, tako", se je smehljal kojačn, "sedaj nas bodo mladi vodila na plese! No, pa ntprešento ju tri voziček; podnevi se (konja dd-počijeta, in na tok* je vaelej bolj Majda si je tudi začela pripravljati svojo obleko. Sla je vzgor v čumnato. vzela iz omare svojo višnjevo batistovo obleko iu videla, da jo mora zlikati. Xa čevljieke mora prišiti dva vatla zelene tkanine, spravljene doma. Pri črni jopiei je bilo potrganih nekaj steklenih korald; ^IajJa je sklenila, da si zvečer popravi eeli koraldasti rob. Še nikoli se ni ničesar tako veselila kakor jutrišnjega večera. Tomaž je hodil brzih korakov ves popoldan po poslopju, in navadno njegovo žvižganje je bilo bolj tiho. kakor da bi se bal, tla ne bi česa splašil. Po malici je Majda sedla k oknu in jela pridno šivati. Ko se je mračilo. ji je Filip sam j>riž«ral luč. — "Idi k mizi in ne kvari si oeij", je pozval ženo skrbljivo. pred napetim pogledom. ' Jedno si jutri vtaknem v lase', se je Majda konečno zavedla, u-trujeno obračaje se od belih, tudi že izginjaoeih obrisov cvetov. Toda šele stj;aj ji je prišlo na misel da si ona ne sme več kra-siti kit s cvetjem, — omožene ženske bi jo lahko dobile v zobe in ji štele tako smelost v zlo. Ona pa ni imela nikoli toliko moči v sebi, da bi se komu upirala, najmanje pa ukoreninjenim nazorom. Nesamostojno, nestalno mišljenje, dasi tako raz vneto od kopr-nenja. je mladi ženi zopet upadlo; sedaj že ni vedela, se-li me še tako otroški vesel k i jutrišnjega ictne kakor preje. Ni vedela, ali je srečna ali nesrečna; samo to ji je bilo ja-"»no, da je vse njene sedanje blažene iu žalostne misli povzročil svak Tomai. V kotu. okrašenem s podobami, mino sedeči Filip, katerega je ob-j sevala luč, se ji je zdel kakor po- J osebljena dobra vest in vt-ra. Sedaj je razumela, da je tak človek j po pravici lahko sedel v cerkvi v j posebni klopi; njegovo molitev je aka le Tomaža, a sam bi bil tudi že rad skočil po Medarjevo Zofko, ki je bila sicer šest let stara od njejra, pa bi se po mislih "mladega M etika podala s svojim okroglim, živordečim obrazom v kovačndeo, kakor nališpana podobica. "Pridejo šele", je odvrnil hlapec, oziraje se. kje je največ poslov skupaj. 4' Toda kmalu bi bili zamude." "Pojdiva jim naproti", je svetovala Lucija. "Megla je zunaj, — in da bi tudi hodil od frodbe"'. je ugovarjal brat. "Čakaj, jaz «rrem z Zofko plesat." Pred Lucijo je ostal sam Cajnarjev hlapec, vabeč jo na ples. Slab plesalec ni bil, toda mlajša kovačeva hči je imela zaradi se-strne sreče in materinega vzpod-badanja malo višji vku*. Kislo se je držala med plesom, po plesu pa jrospoeki o-pravi jen, in Filij. z zlato verižico na visoto zapetem telovniku. Majda je šla za njma v sukneni jopiei, s klobučkom iu zeleno <\-^eno rutico v rokah k oknu v kot. (Dalje prmodidid). Villa zopet rogovili. Washington, D. C.. ::o. sept. — Paneho \'i!la je zadnej tedne zopet pričel svoje opt racije jugo-zapa»hio od Cliihualina City in domnevajo, da prihaja proti severu. Pred desetimi dnevi je Villa pnšel v Parra! ter ]<• naznanil prebivalstvu. da bo v kratkem v o-blats-ti e^le severne Mehike. A'illa je dobil, ko je bil v Par-ralu, veliko zalogo (»ro ja in muni-e.ije. Carranzova posadka je zbežala. ko je izvedela, da poveljuje u-staškim četam Villa sum. CXlkar so Združene države odredile embargo. Villa zi-lo lahko dobi nmnieijo in orožje. Caranzovi vsi ostali doma; gospodarju je bi-!^T!jnikl "»dovoljn.i piwlajo lo slabo, ko se je vrnil iz cerkve; ll!l pi,Ake 111 »a»»oje, ker zelo paše južinati ni hotel. Gospodinja je Tlvbl!je-'° dl*u-" stvari, bila takoj pripravljena pri njem doma ostati, češ, Tomaž naj le ?re plesat. Ta pa je dejal, da brez njiju ne gre nikamor in ona mu konečno nista hotela kaziti radosti. Gašpar jih pripelje." "Lahko bi bili že prišli". — je menil Medkov sin malo nepotrpež-Ijivo iu pogledal na uro: najlepše Rad bi izvede! z;; »aslov svojih bratov ali zmun-«*v v ruskem ali italijanskem ". j-«ništvn. Prosim, da mi l:do kaj poroča o njih. ali pa «• sami berejo, da ^e mi ogla»iij<>. — Anton Okorn, l>ox KI v Miim. -10v, Majda, navajena skoro otroške i Bog gotovo raje uslišitl nego lije-pokorščine, je odložila šivanje, to no da še malo je morala pogledati na umirajoči vrt, kjer je razveseljevalo oko le še nekoliko venečih belih rožnih in vijolčastih aster. Rožaste iu vijolčaste glavice so gostilno. Mladi Medek je preplesal s sestro že dve točki, ko je prišel eden najmlajših Časnarjevih hlapcev v NAZIVA IN I LO Naznanjam rojakom po Cleveland« novem prostoru in okolici. ii Pool Room Na raziN»la?o imam tu
  • ■ r"- :" J S r - ' ■ « - GLAS NARODA. 2. ORT. 1917. 0= Jugoslovanska m = © Katol. Jednota Išl Ustanovljena leta 1898 — - Inkorporirana leta 1900. Olavni urad v ELY, MINN-J GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MIHAEL ROVAXSEK, Bx 251. Conemaueh, Pa. Podpredsednik: LOVIŠ BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Elv, Minn. Blagajnik • GEO. L. BKOZICIL Ely, Minn. Blagajniu Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOS. V. G RAH E K. Š43 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN* GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9f»41 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PO RENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPXIK, Š. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MOVERX.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave.. X. E. Cleveland Ohio 'RANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. * FRANK KOCHEVAR. Box 386, Gilbert, Minn. Vai dopisi, tikajoči u uradnih aadov, kakor tudi denarna #o#fljatve, naj me pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vse pri. •oib« pa na predhodnika porotnega odbora. oaimT* neuradna pisma od strani članov se ne bods Društveno glasilo: ,4G LAS NAROD A". ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavnim besedama o našem znanstvenoin zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondicija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoee. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoce. ALi TRPITE DIM. Iiuaki .spisal Ivan Turgenev. (Nadaljevanje.) lrina jem ^ •o je krivo iarejali, pa tuiii ji niso mi»ogo zatiran je vali. Ona je tako tudi hotela .. Pri katerikoli »»•prijateljski prikazni, jko jo na prtBtor priirl trgovec in jel |>o četam dvoru krn-jni, da mu je že »it no \ Lu-iti se okoli za svoje denarje, ali ako ho ljudje začeli svoje gospodarje grditi, kaki da so ti knezovi, da »e aami lakote po-jffinjajo, — ie lrina trenila «*i. ona je nedela mimo s pa kostnim muehljanjom na mračnem licu. Startnem pa je bilo to smehljanje grenkeje k<*t vsako očitanje, ker *o čutili. da so prvi pred to stvarjo. kateri je bilo, djal bi, že p. i rojstvu dano pravo do bogastva, nasladuoati ter poklatitjanja... Lit \ nun se je zaljubil v lrina, ko jo je zaglodai (bil je tri leta starejši od nje) ; pa dolgo ni lain ogel pridobiti si njene naklonjenosti, kakor todi posomoati. Na njenem obnašanju proti Litvi-novu je bilo celo nekaj neprijaznega. Videlo se je, kot da bi jo bil razgalil, kar je ona globoko v fcivu zatajila in čuou* mu ni mogla odpustiti. Litvinov je bil taca« io premlad in prekratek, da bi bil mzuuu l, kaj zakriva p«»d tem ne-prijaziTiin. skoraj prezirajoča« obututanjem. Pripetilo ne je, da je pozabivši na nauke in knjige sedel v neve*eli dvorani OtMuinskc biie at pi ikradeno pt*glethivr»i na h ion. Od tega trenutka je posta-lo njegovo *ree počuiuno m tolas ter tiščalo ga je v prsih. lrina kot da bi bila jezna ali sitna, vstane, hodi .po sobi ter hladno p<»gledu nanj kakor na stol ali na fizo, zmi^ne z ramami ter si nm-ne roke. t'e bi tudi govorila celi večer z Lrtvinovom. ne pogledala bi ga iz posebnega namena, ka k or da bi hotela tudi to mihvst mu odrvei, ali pa bi vzela naposled knjigo in se zagledala vanjo, ne čitaje mrgodila se b si grizLa ust nice in iznouada glasno vprašala očeta ali brata, ksko *e pravi po nem&ki "trpljenje'On je skušal iztrgati se iz tega čarovnega sve ta, v katerem se je mučil in bil brez prcuekljaja, kakor ptica v kletki. Skleni il j« v enem teduu zapustiti Moskvo. Ta4»ko da ni iz gubil razuma *bog same muke in dolgega eaaa; ves hčinžan, bolan se je povrnil k 0*iu«rum... Čud je med tem jt uživala skoraj neome- skoraj nemarno, kakor da bi bil hvolMalo \ očetovski hiši. Ni-Ue povečal tajno raziiljenje. Ta ko ga je jbučila dobra dva meseca. Potem pa se jc vse v enem dnevu lApremenilo. Naenkrat se je vnela, kakor ]>ožar, nagla je priletela, kakor strašita burja — ljubezen. Nekega dne — doljro ve je spominjal — je sedel latvinov zopet v dvorani Odurno vili pri oknu ter brez miselno gledal na ulieo; bilo mu je dosiidno in tož-ljivo; sametra setbe je preziral in ni se mogel z mesta vzdigniti Zdelo se mu je, kot bi mimo okna tekla reka; ou bi bil najraje skočil vanjo z groizo, pa brez pomilovanja m usmiljenja, lrina se je bila \sedla blizo njega; nekako čudno je molčala in se zmenila s* ni. Že nekoliko dni ni več govorila ž njim, pa tudi z nobenim drugim ne. Vedno je sedela, pod-piraje si irlavo z rokajua v grozad dvoaibi ter le redkokrat se sse-dl^no ozrla krog sebe. Temu hladnemu ia mučnemu stanju jc hotel naposled Lotvinov* storiti kunec; on vstane in ne-poslovivši se začne iskati klobuk. "Ostanite"' zasliši sc uagloma tiho šepetanje. Srce se je treslo IJtvinovu v pr sih; ni poazad takoj Irkiinega glaMi. K»j je vse povedano v tej edini besedi! Lit no v vzdigne clavo Ui se prestraši; lrina pa ga je ljubeznivo gledala. ' Ostanrte" , p<*iavlja ona, **o-stanite in ne hodite cmI mene. Jaz ho< em ostati pri vas!" ^e z nižin, glasom prista\"i: 44 Ne hcnlite od mene, jaz to želim!" Ne vede, kaj misli in kaj dela, so ji Litvinor približa, razklene roke — ona mu takoj poda obe-Ive roki, se nasmehi j a, z?rdi ter (Mlide m sobe. Oez nekoliko se zopet vri K' s- svojo mlajšo sestro, poglobi Litvinova z istim ljubeznivim in krctkiai pogledom ter mu veli, naj se vsede fioletr nje. Spočetka ni mogla govoriti, samo zui-hovala je in zai-delo ji je lice; potem pa začne, seveda plašno, iz-praševati ga o njegovem poklicu, kar poprej ni nikdar storila. ?>e ta večer se je začela iskrenejše pogovarjati ž njim m izgovarjati se, zakaj ga do zdaj ni mogla celi et i. zagotavljala mu, da je ^daj povsem drugačna postala, osupnila. ga je z nenavadno pohvalo republike francoske (on je ta čas ja DR. ERNEST P. BICKNSLL, NAČELNIK AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA V BELGIJI. na katerem izmed sledečfli simptomov: bolečine v križu, bolečine v r gibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povreč&nje hrane, bljuvanje, zolčno riga nje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna, tu ga t — Ti simptomi so znamenje, da vaS telesni sistem ni v redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva slede teh simptomov in te-Tkoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moJkim do zdravja, rooči in svežosti, da so zopet možje. Zalogu znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se narae-.vAjo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svoje«ra trpljenja in kako bi se va3e teškoče obvladale. Čitajto to knjižico, kažipot k zdravju, ia okoristite se z njo. Pošljite ta kapon še danes. DR* J. auaSEZX PRICE CO„ s lOSOMadiaoa & Clinton Su.. Chicago. Iti. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime . ............................................................ že vedel, da jia lrina ljubi. Da. dol^o je Lit vino v u trajal ta prvi dan v spominu, — pozabil ;>a tudi ni slednjih dni, tistih dni. ko se je silil, da bi sumil, pa se bal. da bi ne verjel, ko je do oniotk*e vshiten in skoraj preatraaeai videl, ka^o jc prihajala, rastlo in vse pred seboj nemilost! j i vo rušila iii najKJsled prodvignila se neskončna sreča. Zdaj so naestapi-li svetli trenutki prve ljubezni — trenutki, katerim ni dovoljeno, da bi se večkrat prikazali v tistem življenju. lrina je postala od sedaj mirna kot jagnjc, mehka kot svila in neskončno dobra. Začela je pguče-vati svoje mkijše sestre, ne na klavir, muziluiH ua ni bila, ampak v francoščini, anfrleščini, eit&la je ž njimi »ilske knjige in jela se mešati v domača opravila; vse jo je veselilo, vse zanimalo. Voafcih i<- govorila bnz preaieliljaja, včasih se je L-op11 pogreznila v inol- mcsponusumljenja. Kaikrat pride k njej naravnost iz vseučilisča v zamazani suknji, s emilum umazanimi rokami. Hiti mu nasproti z navadnim ljubeznivim poz dr a vorn, pa brzo sc ustavi. '"Vi nimate roka\-ic", je spregovorila in takoj dodala: Ti kako ste vi — dijak !"r "Vi polagate na to veliko važnost!" r eč e Lit vino v. "Vi ste prav dijak \ ponavlja una. "vous nčtez pas disungučl'" i*ri teh besedah mu pokaže hrbet in odide iz sobe. Naravno, da ga je nekaj času. kasriejo prosila, naj ji odpusti. — Splon »e je rada pred njim izgovarjala in karala se. samo — /.a. irs čudno — večkrat sc mu je skoraj z jokom tožila zavoljo na- Stev. in ulica, all Box Ko. Država pristavila, da sta 4e obadva mla- sami to želeli!'* |nov, da j > \'idi. Ko stopi ona pred t?a in da je treba še čakati neko- "To je, ja?. .." je hotel Litvi- njega v beli haljiui z laf.mi rahlo liko tednov), in ko se je že vse nov dodati. Inavzdignjeiiinii z vejico najlepših iju ibliževalo k rešeuju in sc je j:- "Vi sani ste to želeli!" pretrga cvetlic, se ni mogel vzdržati da ljia že bodočnost kazala vedno nm lrina besedo. "Zdaj pa še en ne bi bil izdihnil en "ah" tak j jasnejša in jasnejša, se im enkrat pogoj: vi mi morate obljubiti, da >e mu jc videla divna in veličan- dogodi neliaj, kar ie razvelo vsi ne pridete na ta ples. stvtna. "Da. ona je od jutra na- i usti a", misli on, "in kakšna prekrasna slika' To je, kar e pravi, To zimo Vili. jc obiskal te nado in načrte, kakor veter j "No, z;ikaj pa ne?" lahki cestru prah... j "Jaz hočem tako!" i Litvinov razširi roke. — "Jaz'iz visokega rodu.'' [se podvržeiu vaši volji... pa pri-j Trma j? stala pred njim s pobe-Moskvo zuavai11- da bi me neskončno ve- šenimi rokami, rc-sno in nepnsi-st je podila seIUo' viilcti vas v celi sijajuosti.' ljeno. skoraj smelo gl -daje, toda drugo; tako je prišel na vrsto tu- biti V™* utLsa- ki bodete uči- ne v njega, temveč daleč nekam di navadni veliki ples v "dvor- — Kilko bi ponašal z va- narr,vnosi predse, pak, ki jiii ni imela, nasprotno pu jamskem sobranju". Vest o tem ,,u - ' pridoda ter vzdihne. "Zd.te se mi, k tkoi ba^nenska si je odreakla nepopolnosti, ki so!plesu je prišla tiicli naznanjena v Irina nasmehne. |princezinja \ spregovori slednjič ji bile v resnici lastne. "Policijskih vedomostih" do ple-' "Vsa ta sijajnost bo obstajala Litvinov; "ali ne, kakor vojsko- Pri drugi priliki jo najde vso^niča na Pasjem trtgu, Osininija. v beli haljini; in kar se utiša ti- ™Ja Piecl bitko, pred zr.ngt... glavo oprto na roke, z Knez se hitro odloči, spoznajoč. fe. .. no. z eno besedo rečeno, jaz Vi nii ,listc dopustili, da pridem J na ta pics'", nadaljuje on. (iled- v soizan. lit-čem tak ... j — j- u, treba iti tja in pe ^^ ^^ na-i.e. s-pu^ala sc v globe ka raz-, ^aC-ud« n vpraša po vzrokih njene, I jati s j,ef,oj lrino, in da bi s« mu "lrina.-ti si. kakor da bi se sr- teiu ^ premaknila ne .va čeče uži\ a nje. Deialu je različnej razpuščeiiimi la&mi, in ko jo ves ,±:i ie \-sekako mm''" ---" —---'-»boka raz-' - - " ' minevanja o tem. ktij bo delala, 1 je n.olee pokazala s pr-|ne n^oglo odpustiti, ko bi zdaj dila. ' . kedar jo vzame Litvinov za /.eno. ua svoje pi-SK Litvinov se' »unudil videti vladu^ vo Ona se z^jtet nasmehne. Kako bodeta sla skupaj... trudi-,prestrasi. "jetika" mu je šinilo; no. On se je držal svoje namere "0, ne, j,z se ne srdim. Ti pa." s posebno njemu prirojeni) žar- Zdaj upre ona v Litvinova svoje nostjo. oči m njemu se je zdelo, da še ni la se. djal bi Litvinov, -- da, da, v .r]-uVi) m J>rilIie j0 /a roko trudila se, ponavljala lrina.. --Ti M bolita.'" reče s trepc i-kjiko bodeta skupaj čitalaT glavno: j.^'ini -la-.om ^začela sta se vea-pa — potovala. Posebno rada bi s;h ie tikati . "Gram precej po bila zapustila Moskvo; in ko je zdravnika..." Litvinov pravil, da še ni dokon-j Td mei.e te-lc solnčniee :" in Lit\iuov ji poda šopek sobičnie. _(Dalje prihodnjič.)_ NAZNANILO. Dr. Jos. V. Grahek, 840 E. Ohio St.. N. S. Pittsburgh, Pa., se bo vi nil in bo od oktobra 1917 naprej v s\oji pisarni. tAd.; (2-4—10) _ STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga.1 lično, - ko zamazano!" ker ie že tako nihče ne vidi. i « moti cienm obn šala zelo než- " x ^zlk ro . T . . . ... r.. j + ♦ • va- I- t ! njemu oon.saia zeio ntz- jaSnila. kako postati drza ljan in Cuj, Inna. kaj govons! /la Lttvmov torej obljubi kneru llo> pa nepazljivo m vsak čas se 0 ,]ržavijaiLskih pravicah, haljum mi je jako ljuoa, — zato1 Pogovarjati Irmo m ji povedati \ . ogledovala v zrcalu. Pridite ali pišit ■' mi jc tako dra^ra, ker sem te pr- te "razloge'". i Na dan plesa samega je bila NVuvorški urad: 2:30 Fifth Ave. vi krat videl v njej. ■ Irma pa je gledala ter poslusa- ,rina jako blcda. iaolc.,-a ^ niil, ' rra>| v Buffalo: Irma zardi. j La net remi mee in pazljivo na iije- "Nc spominjajte me na to.' ui igraje si s konci svojega Gregorij MihajloviČ. proshn, da,;!'«53 reče: tudi taki^at nisem imela druge ha-] Ijine." "Zagotavljam vas, lrina Pav- na. Ob devetih zvečer pride Litvi- 7o4 D. S. Morgan Huilding. vati. Kri mu je vskipela in on je veiiel samo eno: iti aa snjo, itt pognivši se k njemu, i njo vedno in brez konca, naj ie bo, kar hoče. Ako todi ni trlo nobenega nas- lovna. da se vam prav lepo poda." '•Ne. grda je, gr la!" trdila je <»na ter vsa potresena drgala si dolge in mehke kodre. "Oh, ta revščina, si romaš "-in a, t omotaf .. Ka ko se izba vit i iz te bede, kako se rešiti iz te temote!" Litvinov ni vedel, kaj bi rekel. Vznemirjen je zrl v tla. Nenadoma skoči lrina iznad stola ter položi obe roki Litvino-vu na rame. "Ali me zares ljubiš! Ti me IjublS V spregovori ona ter približa svoje lice Litvinovemu in njene oči, še polne so?za, zasvetile so se ji veselo in srečno. "Ti obljubiš — in v tej grdi haljini!" Litviaov pade pred njo na kolena. "Ah, ljubi me, ljubi, moj mili. moj rešitelj!" je prosepetala, pri- "Vi želite to — -vi?" "Dti... jaz mfelim", odgovori Litvinov jecljaje. 4 "Jaz sc si a ga m v tem z vašimi roditelji... Da, in zakaj ne bi šli /. . Vidite saj kaj sveta in se pokažete", pristavi ou s krotkim smehom. "Sel>e pokazat?" ponavlja ona jjočasi. "No, dobro, jaz poj dem; toliko pa si zapomnite, da ste vi Kje je strelec? Tako so pretekli dnevi, preteki tedni. Ako tu&i ni bilo še mktiddh formalnih iqav in se je Litvinov ie vedno oibotavija^ ne po «v#i drafitro namenjeno kupiti handorob naUro, ČmSbcne teHramento, kape ltiL, alt pa kadar potrebujeta are, verlflee. pri' prstane Ud« ae kupite prej nikjer, da tndi naa aa eene rpraiate. .... vtaxmam X?AVFAJXiOO, id'':. SLOVENSKO i * (podp. društvo * 1st ZA ZEDXKJENE DRŽAVE SEVERNE AMKRHTE Sedež: FOREST CITY, PA. ne 2L januarja IMS v driirl Pcnnsyh GLAVNI URADNIKI: Predsednik: P. 8. TATCHAR, 674 Ahsay Ave., Rock Spring«, Wf*. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647 Forest City, Pa. Pomodtni tajnik: AVOC8T GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 58U5 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Pomožni blagajnik in ta upnik: ANT. IlOCHEVAB, RFD. No. box 11H, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad«. odbora: JOSIP PETERNEL, box 06. Willock, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Bardlne, Pa. 2. nadsornlk: IVAN GROŽELJ, 865 E. 137th St., Cleveland, Obla. POROTNI ODBOB: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, B. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, L porotnik: JOSIP GOLOB. 1»16 So. 14th St., Springfield, UL VKHOVXI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortiandt 81, New Torte, N. T. Cenjena drudtva, odroma njih uradniki so napro&enl pofiUJatl vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-ttlja edino pofcnn postnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor [H tu* iM/toin privatnih iVkov, uu nuhlov: Frank 1'avlovčie, Farmers * Miners National Bank. Forest City, Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma na mani Jo uradu glav. tajnika, da se samore napako popraviti UMETNI JAHAČ t ROMAN d? (Nadaljevanje). (Kkrbnik »o i< vrnil pomirjen proti domu. — je ob potoku, ker je bilo tam nekoliko lili/j«- do grat« j<- pa vzbiulil njepovo pozornost nek predmet, karte-tega jf* zapa/ii jm«! U-hclo smreko. Kipinj, hotee s* ix*sloviti od nje. ia ie v *v ji sobi in nekaj pisala. Pri nji je bila tudi vzgo-.iiMjirH Adela. -4v:H — da vas motrasn motiti. I' »vi lati vam n.orani, da bom za tri ali štiri dni odpotoval. — •'pro tira tui. Ia *e /atinji <*ah tako malo zaamal za vaju. — Vr-.'••riiMa mi a n i ?-> mul skoraj niti minute rasa. — No. kako jc. gospod i''na, aii ste z.ado> oljni z -Jozefinn? I*opoin*mis. go^itod baron. — Sprva j*' šlo .sicer malo težko, .'daj ji- pa postala tnoja najboljša učenka. — I)o učenja iuia vese-e, pridna je in u.:mn. — To j* pa glavna stvar pri vaškem uven-«u. — /Celo me veseli. £0»podit'ua, du slišim kaj takega. — Hvala muh gospodična. 'i. hvala tebi. Jozefiua. — Nekaj bi vas prosil, spodičua, pa t»i skoraj ne upam. — Kar govorite. gospod baron. , — l>a, povedal bom. če in i bo>te (.M vrnil i čisto resnieo. — iio*6pod baron, jaz ne zuam Lagati iu ne skrivam aobcut -t vari. Pastor v bližini vu*>i j»* umrl. — Kot vetste je bil že eno leto vdt*-.ve iu je zapustil le-erko, Ki je ravnotoliko Ktara kot Jozefiiia. — In kaj je ž njo T — Ubogo dekb'tee potika zdaj od hiše do hiše. — Ljudje sii--o fnwvebno prijazni z re\ ieo. — \Med tega sem sklenil, da jo iem k sebi m da j malo Marijo do«lobro spoznala. — Marija ji >> imet — je -.-rklrknila Jozefma in zardela. — Da. otrok m^j — AB ti to tjtko čudno zdi? — Prepričani bodite. i?obf>od baron, da jim bom jaz drujra mati je od v ruda Adola. — Njena družba bo najboljša za na&o ljubo dosefrao. r Med potoma s«. }H>m il v .sosednji va^i. — Najbrze bom pri- bijal otroka seboj O, to bo nekaj kra-snega! Ali boš dobra svoji novi *estri. JozefinaT Sevt-da. 'W-e. seve<^a! — je vzldiiuiila mala iu zaploskala % rokama. — Tako zelo rada bi jo videla mojo malo Marijo! 'tftem p* le pridna bodi. - - Kajti ee ne boš pridna, ne bo ni-ivtsar iz te tftvari. . oee! — Dobra bom žnjo in še bolj rada se botn uc Torej k počakaj, dr. ac vrnem. — V t neb ali štirih dneh bom /e tukaj. Po t«h beseda!) se j** a vsa •Iruga zdravila". Ena velika družinska škutlja Bolgarskemu Krvnega Oaja. ki traja pet mesecev, stane šest škatelj S-"».00 in ca po- šljemo kamorkoli po prejemu cene aH C. o. 1». Naslovite: MARVEL PRODUCTS COMPANY, 9 Marvel Building. PITTSBURGH, PA. Ako hočete zagotoviti pošiljatev. pošljite ll>e. vee. Sani so šle kakor blisk. 1 k>bo uro iz vji si sta srečala velik potniš-ki voz. V njem razen k oe i jaza samo en sam človek, ki je bil pa tako za\"it v kožu-Itovino. da George »ii mojrel videti njegovih obraznih potez. •Sani so zdrčale mimo voza. — Ali poznaš gospoda, ki ><- je mvmvkar i>eljitl mimo? — je vprašal odu baronu.' — Ne, jaz bom o*š*al en daii v vavsi — je odvrnil tujee. — Baxon »■e je najbrže peljal na lov. S tem je bil pogovor končan. Koči jaz j-j udaril po konjih in voz se je še peeej hitro pomikal' naprej. Ko se je dolina nekoliko odprla, sta zapazili pred seboj grad.; — To je grad. katerega je vzel gospod baron v najem — je re-j £el voznik. — Tako? — To je torej grad? — jc vprašal tujec. — Potemtakem bova kmalo v va>d? (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim sreeiu naznanjamo .so-jrodiiikciu. prijateljem in znan-] jeem. da nam je dne 21. septembru! po šLiri tedenski hudi bolezni 7a vedno /^i«pnhi naša dobra mati oz. žena AGATA BOMBAČ, _ rojei.a Jiaenik v Goricah v ZLljsk.\ | dolini na Koroškem. Stara je bila je bil j l^t. Tukaj zapušča žalujočega moža in dve nedorastli hčerki ter dva brata iu dve sestri, v staran: kraju pa .m:4.er. dva brat:; iu dve sestri. Srčno se zahvaljujemo vsem onim. ki so jo spremili k večnemu počitku. Naj v miru počiva, lahka ji bodi tuja žemljica! Žalujoči ostali: Frank Bombač, soprog. Barbara in Frančiška, hčerki. McCurtain. Okla., Box 122. (29-9—J2-10) HARMONIKE Listnica uredništvi. A. S., Cleveland, O. — Za list zadostuje znamka za 1 cent. Najbolje pa je. ako jih pošljete več naenkrat; mogoče po dvakrat na teden iu Vam pride cenejše. Najbolje je, ua na pošti osebno odda-ste in uradnik Vam pove. koliko stane. VABILO na IZLET ALI PIKNIK, ki ga priredi društvo s-v. Barbare post. št. 57 v Homer City, Pa v soboto dne 6. oktobra 1917 na farmi so brat a F. Faren e ha ka. Pričetck ob 6. uri zvečer. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se v obilnem štev ilu vd^ležo. Zrn sveži je«'--mejiuvec 'ii dotn-r prigrizek bode skrbel odbor. Opomba: Vsi člani tega društva, kateri ste. lorej ua veselo svidenje v soboto 6. oktobra! Frank Farenehak, tajnik. r2-5—10^ Rad bi izvedel, kje se nahajr FRANK BENIGER, doma iz vasi Starot na Primorskeftn. Od tu je šel pred enim mesecem in bi želel, da se zdaj povrne nizaj V Cheat llaven. Pa., kjer je plača v gozd u #1.25 za lOumo delo. Prosim cenj,-ne rojake, da mi javijo njegovo bivališče in še ljubše bi ,ui bilo, ako se nn siim oglasi. — Tonv Nele, Bor 11, Cheat Haven, Pa. (2-4—10) Rad bi izvedel, kje se nahajata moj brat in sestra I/OJZE in JOŽEFA GABRENJE. J'n»sim cenjene rojake, če kdo ve za njun naslov, da mi ga blagovaJi poslati, za kar mu boiu zelo hvaJež- n, ako pa s;inia čitata ju bratsko prosim, da se mi ogia&ka, imam njima nekaj važnega sporočiti. — Tony Ga-brenje, R. R. St. Box Gir-aTvl, Ohio. (29-9_2-10; je nahaji v Clevelaiuiu, Ohio. Ce kdo iz med rojakov ve za njegov na slov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Math. Ba-juk. 52S La layette St.. Ottawa. 111. (1-9—10) Uradne ure: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Iperialist niiiHrlh i 944 Pena Ave. II. POZOR ROJAKI Rojake v ruskem ujetništvu prosim. da lili jK>ftljejo naslov mojega brata ANDREJA PLAČAH. On se nahaja nekje v m-skem ojetništvu. Kdor mi kaj pove o njem. mu bom hvaležen, ali mogoče so mi pa sam javi. Frank Ilačar, Box McMillan, Mich., U. S. America,. (2t*-9—2-10) PRIPOROČILO. Rojakom v Milwaukee, Wis. in v državi Kausas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDQt. Najuspešneje mazilo za ženske lase. i>-kor tudi za mo4ke brke in brado. Od toga mazila zrastejo v 6tih tednih krasni gosti in doltn lasje kakor tudi moškim krasni brki in brada in ne bodo odpadali In osiveli. Revmatizem, kosti bol ali trganje v rokah, nogal* in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture, kraste in Brinte. potne noge, ; kurja očesa, ozebline v par dnevih popol-j noma odstranim. Kdor bi moje zdravila , . . , . „ . ! brez uspeha rabil mu jamčim sa >5 00 KI je pooblaščen pobirati naroc- \ rešite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem niuo za "Glas Naroda'' in izda-j^u ko.eoar „„ jati pravomoena potrdila. Ceuje-'zastonj, nim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravniatvo "Glas Naroda". ! MOŠKE BOLEZNI KT* I JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom t sapadnih državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naa zastopnik iu wie enkrat ozrL Okna Martine sobe m j« odprlo som o eno okno, in a Slovenski zdravnik. Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, specialist v Pittsburgh«, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh moških bolezni. Hydrocele aH kilo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO FLE 3N DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi nečisto krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno letati Jas rabim 606 in 904 za krvne bo- i -r I 4 t i t i i •4- f *> MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVEŠUJE PO NIZKIH CENAH« • • * DELO OKUSNO, • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. ■ m m UNTJSKO ORGANIZIRANA. mm m rOSBBNOST BO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, i CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA t Slovenic Publishing Co. 82 Cortiandt Bt., New York, H. T. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE |3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA |3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Street, Hew York, N. T. aziaaiaaaiBiBiiif^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company 82 CORTLANDT ST. SB« NEW YORK, N. Y. ifZliUSIBIiUiifZfilfgfilfB POUČNI KNJIGI: Trojk« f—.so Vojna aa Balkana 18 are«. fl.81 Zgodovina c. ia k. pcfpolka M. IT Doma a zdravnik ▼ hrvatskem jeziku Hitri račnnar nemško-aneL vea. Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, Sadjereja ▼ pogovorih Sobimpffov nemško-tilov. slovar Stov.-enginilrl ta an^L-alov, •lover Splsje ali kako ee pišejo pi«™« rrtna nI te trtoeeja Umna fivlnoreja Umni kletar Umni Veliki ^šSO m70 —-G») —.44» «1.00 fl.Lli iLOO —.30 E—.40 —JBO £—.60 BJO •-.T« a ellkaml Življenje na avetr. dvorn ali Smrt cesarjeviČa Budolfa (Tragedija v Meyerllngn) RAZGLEDNICI: Newyorflte • cvetlicami, hum« rlatlčne, božične, novoletna te velikonočne komad po i—.09 ducat po ▲liram mesta New Torka e krasnimi »>iv«n»i mali Zakoni in ukazi za Vojvodinjo Kranjsko «24» 30 SABAYNB IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Podi svoje Dott m Uradna« urs: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure ^ g*»6«r; ▼ petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od £ 9. zjutraj do 2. popoldne. + Dr. KOLER, 638 PENN. AVE,, U Mr. Janko Plaiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo Iii rojaki ▼ vseh osi-rial na roko, Na krivih potib te Pod Bobom SL Večernicu te IWtw^l »JO JJ0 e-JW RJO —£0 —J50 —.80 r^JU «00 SBOJETIDIi K».lf — bf) — 10 |8jOO ▲vstro-Italljanaka vojna Avstro-ogrfiki velik vezan Celi svet mali Celi svet veliki Evrope, veaan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, lCsnasa, Montana, Oblo, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming In Wees Virginia te vseh dragih driav PO Združenih drŽav mall —.10 Združenih držav veliki —.28 Združenih držav stenski na drugI strani pa celi svet $3,00 HaroOloai > pdMU denarno vrednost, bodisi v gotovini, aH noltetb vnswksh P o^ntna v nri TMh rmnah U "SLAB NAHODA". V ZDRUŽBE« mZkVABL