dneh XV. rednega zasedanja generalne sk -psčine Združenih narodov
7
7
l.
Prav jih je dandanes še relativno malo, so De> površine Afrike vendarle anahronizem
jja i
aanašnji stopnji razvoja razmerij na svetu
| ^an^- leto niso za-.h šk0 1!J?eiiovaU afri-
' n(.HoIe’lka celina. ki
*	— zelnici, ivi
?fd°takliiv-1n!;sa. veliala za
? Vhodni lovišče Pešči-
* Je bifa t7!ropskih Sl1 ^ setti zama m^va> Pred-
S? boS, S.v°Jih narav-Vekoe l"' ie Postala ta-natir^ noč ^di ob-V	poli-
f^livnem ?osti’ tako J
v
nega-
k^jvni
ki s‘‘, sn?i?el dogod-
išv tvezi	v	Afriki
J7°Slavo ni Afriko s prav
SS* SteJf ?»"■
«»>•»£ KS
!lSn« dežele v ne°d-? nra® ln dežele, ki 2»*da K neodvisnosti. S^erih -4m° v številnih I^viRno'?211016^ besedo
ce
7°Ufeia- w 'nici-i° Sekou
?Hubo in
j ,-vyu	m	ne	kot
b JUlelSS0 sv°bodo° > ikiimi Tv!. dežele s izdati in 7mi Povezane
(L Prestolnico in r%ki£ ^f/^kimi in-7 Potrebf. !Uami- N.iiho-tw?stvih „ finančnih vm?0®. iml° vsakovrstni kadrih so zelo
l*” pa Ssi «K?	«-
&»§, 4-“žl» g
iovanJe' da SlQsti, f Afriko iz zate«4** in *a dekolo-
CVisilost nndlU njeno ^>žnost ,llg7.vldii° v
ohSev 5n 'iobitp., Pravic ali "It ^!°žnostn°Vih’ Privlač-onJ&pUtierih -Za ustvarja-2J*6 na *? in strateških Podrni Jno zanimi-kft! v tairiKU ^javnost K* sej? teženj meče ni-	na «afriško
j,7 tea«
fi«vi nasProb?-ra izmed teh Hi Mila tnih teženj bo i e Afriko 7 odvisno, bj'st° veiivahko odigra-'km v metin0 Pozitivno ImJ?. ki ..„nar°dnem živ-
„,*ktewPravliena
^jVendarUn-procesu v \ 1 s ni uspelo iz-■s» j^mpe kontinenta
S* AfSeitl vvJVe precej H^pAtrUci, -rz °dni in juž-
' Uganda> Ifnjika, Ruan-M°zambik, Juž-Rodezija, in
Te ko-evropskih so Jugo-
po vsem odigrati, protikolo-in narodno-
vzhodna Afrika, Ruanda-Urundi in Tanganjika, ki so mandatna ozemlja) so zadnji, toda še vedno močni ostanki klasičnega kolonializma na tem kontinentu. Posebno mesto med temi deželami ima tudi Južnoafriška unija, ki je formalno neodvisna dežela, toda po svoji notranji ureditvi, rasnem razlikovanju in razmerju belih prebivalcev do črnih domačinov v jedru predstavlja kolonijo najbolj klasičnega tipa. Kolonija brez metropole.
Na daljši obstoj kolonialnih razmerji v tem delu črnega kontinenta je delovalo več činiteljev ekonomske in politične narave, ki so se med seboj zelo tesno prepletali. Eden njih je ta, da je kolonizatorska Evropa »odkrila* vzhodno Afriko mnogo pozneje kot zahodno. Medtem ko so po deželah okoli Gvinejskega zaliva že v 16. in 17. stoletju zrasie portugalske, pozneje tudi nizozemske in britanske naselbine, nato pa kolonije, so Evropci začeli prodirati v vzhodno Afriko praktično šele po iznajdbi nove poti v Indijo in na Da'jni vzhod, po zgraditvi Sueškega prekopa. V vzhodnoafriških deželah se ustalijo šele na prehodu med 19. in 20. stoletjem. Tako so pravzaprav dežele vzhodne Afrike nekaj desetletji in celo nekaj stoletij pozneje stopile v kolonialistični svet in svet vsega tistega, kar je kolonializem prinesel s seboj. To pa je pritegnitev teh dežel v sistem svetovnega tržišča, prevladovanje blagovno-denarnih odnosov, razpad starih plemen-sko-patriarhalnih ustanov in porajanje novih družbenih, sil, ki imajo izrazito narodnostno in razredno o-beležje. Prav toliko pomembno je bilo tudi dejstvo, da so vzhodnoafriške dežele z najdišči rud bogatejše kot pa dežele v zahodnem delu črnega kontinenta. Vzhodna Afrika ima predvsem veliko zlata, diamantov, urana, premoga, bakra itd. Če jo primerjamo z drugimi deli Afrike, ima vzhodna tudi ugodnejše vremenske razmere. Vse to je povzročilo naseljevanje v teh dežeiah relativno velikega števila Evrop-cev, privedlo je do razvoja plantažnega kmetijstva in ekstraktivne industrije, do tega, da evropske sile, v novejšem času pa tudi Združene države Amerike, investirajo velika sredstva predvsem v rudarsko industrijo, v gospodarsko panogo. Takšen razvoj v
vzhodni Afriki je privedel po eni plati do ustanovitve kaste belih posestnikov; ki so pograbili vse ekonomske in politične pozicije, si prisvojili najrodovitnejšo zemljo, po drugi plati pa do oblikovanja brezpravne množice črnega prebivalstva, do izgona v rezervate in preoblikovanja tega prebivalstva v poceni rezervno delovno silo za rudnike. Posledica takšne politike in razmerij v teh deželah je bila politična brezpravnost domačinov in krepitev kolonialnega sistema.
Toda to ne pomeni, da je bilo prebivalstvo vzhodne in južne Afrike pri procesu kolonizacije teh dežel pasivno. Znane so številne vstaje domačega prebivalstva ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja; ki pa so jih vse in brez izjeme v krvi zadušili. Med dvema svetovnima vojnama, še prav posebno pa po drugi svetovni vojni je ta odpor prerasel v organizirana narodnoosvobodilna in proti-kolonialna gibanja. Skoraj v vseh teh deželah nastanejo politične stranke in sindikati, ki močno vplivajo na fiziognomijo strank in gibanj. Beli kolonizator ne igra le vloge tujega o-svajalca, ampak je tudi neposredni izkoriščevalec. Zato se tudi rasna razmerja kažejo vsebinsko v razredni obliki: beli podjetnik in veleposestnik proti domačemu delavcu. In narobe, razredna razmerja se kažejo v obliki tujec proti domačinu.
, Z vključevanjem v splošni tok afriških gibanj so gibanja v deželah vzhodnega in južnega dela črnega kontinenta dobila v zadnjih letih še posebno spodbudo. To je morala upoštevati tudi britanska kolonialna uprava ki je u-pravljala večino teh dežel. Pred kratkim je uvedla nekatere upravne reforme, ki so imele namen, da bi pro-tikolonialističnim gibanjem odbile ost. Nekateri ukrepi, kot je na primer reorganizacija lokalne uprave in podobni, so v resnici popuščanja narodnoosvobodilnim gibanjem, oblikovanje različnih vrst kolonialnih federacij	pa ima
namen razširiti in okrepiti nadvlado belih kolonov. Njaso in Severno Rodezijo so združili v Federacijo o-srednje Afrike.	Kenijo,
Tanganijko in Ugando pa so postavili pod	upravno
skupne Visoke komisije. Navzlic temu pa je za mnoge izmed teh dežel (Ugando, Tanganjiko,	Kenijo)
prav zaradi močnih proti-kolonialističnih gibanj v teh deželah, pa tudi spričo splošnega vrenja na ar friškem kontinentu, pridobitev neodvisnosti bolj ali manj le vprašanje dni. Dokončna neodvisnost za druge izmed teh dežel pa je precej otežkočena, posebno zaradi navzočnosti relativno velikega števila belih naseljencev.
Najmanj možnosti za skorajšnjo pridobitev neodvisnosti imata verjetno portugalski posesti Mozambik in Angola. Tu so se še vedno ohranila na pol suženjska razmerja, prisilno delo črnskega prebivalstva itd. Toda tudi v teh kolonijah se vedno bolj odločno slišijo zahteve po neodvisnosti.
Na zemljevidu Afrike je še ena temna površina. To je Alžir v severni Afriki, čeprav se je razvijal v drugih zgodovinskih razmerah, je glede težav, na katere zadeva v svojem boju za neodvisnost, in glede vzrokov teh težav, zelo podoben deželam vzhodne Afrike. Tudi osvoboditeljskim hotenjem alžirskega ljudstva se v bistvu postavljajo po robu koristi belcev — francoskih kclonov, ki so zasedli skorajda vso rodovitno alžirsko zemljo in domačemu prebivalstvu vzeli vse ekonomske in politične pravice.
Čeprav jih je dandanes še relativno malo, so »temne* površine Afrike vendarle anahronizem na današnji stopnji razvoja razmerij na sve u.
MARKO KOZMAN
jk postale i	Cena	35	lir	TRST,	nedelja	25.	septembra	1960
Leto XVI - Št. 230 (4693)
Presenečenje v diplomatskih krogih OZN nad ostro reakcijo ZDA na govor Hruščeva
Opazovalci menijo, da so se ZDA zaradi tega in še posebej zaradi ostre reakcije na govor Nkrumaha odkrito postavile na stran kolonialistov - Mac Millan se opravičuje Adenauerju, ker se je odločil oditi v New York - V torek bo Mac Millan odgovoril Hruščevu - Tito se bo sestal v New Yorku tudi z Nehrujem
NEW YORK, 24. — V številnih diplomatskih krogih OZN so zelo presenečeni na d ostro reakcijo ZDA na govor Hruščeva. še posebno pa so presenečeni nad reakcijo državnega tajnika Her terja proti govoru predsednika Gane Nkrumaha. Kakor je znano, sta državni tajnik Herter in pozneje tudi ameriški predstavnik v OZN izjavila, da je Hruščev »napovedal vojno OZN». To je pozneje ponovil tudi predstavnik angleške delegacije, ki je dodal, da govor Hruščeva ni nič drugega, nego kup »ponavljanja tistih gesel, s katerimi so se komunisti omamili in so dol ga leta omamljali tudi svoje poslušalcem
Kar se tiče govora Nkrumaha, je, kakor je znano,
Herter včeraj izjavil, da se «Nkrumah vključuje v komunistični blokm To je Herter izjavil samo zaradi tega, ker se Nkrumah zavzema za podporo Kongu brez tujega vmešavanja in za odpravo kolonializma. S to svojo reakcijo so v ZDA pokazali, da so se odkrito postavili na stran kolonialistov. Sam Nkrumah je presenečen, ker je znano, da je komaj 24 ur prej poudaril skupno s predsednikom Eisen-howerjem, s katerim se je bil sestal, da je treba kri* zo v Kongu rešiti s pomočjo OZN. Na splošno ugotavljajo, da se s tem spet vnaša hladna vojna v OZN.
Predstavnik angleške dele-. gacije je na vprašanje časnikarjev, ali je zaradi izjav
Hruščeva manj verjeten sestanek med Hruščevom in Mac Millanom, odgovoril, da se «prav gotovo niso izboljšale možnosti za ta sestanek«. Vendar pa ne izključuje pobude Hruščeva v tem smislu. Kakor je znano, se je Mac Millan dokončno odločil, da pride v New York, kjer se bo v torek sestal z Eisenhowerjem. Določeno je bilo, da bo Mac Millan govoril v skupščini OZN v četrtek. Britanski tisk ugodno komentira Mac Millanovo odločitev, da odide v New York. Kakor piše • Guardian«, ima Mac Milla-novo potovanje še posebno važnost, ker ima Velika Britanija »neposredno odgovornost v Afriki« v okviru Commonwealtha in zaradi vezi z azijskimi državami. Odkar ima afrjško-azijska skupina v OZN vedno večjo
vlogo, mora britanska vlada po mnenju lista «z večjo avtoriteto« poudariti svoje poglede v afriških in azijskih zadevah in to lahko stori samo Mac Millan.
•Times« piše, da odhaja Mac Millan v New York na podlagi podpore ne samo strank v Veliki Britaniji, pač pa tudi na podlagi podpore Ccmmonrvealtha. Baje je zlasti zunanji minister lord Home vztrajal, naj pride v New York, in to baje na priporočilo Eisenhowerja, ker da je potrebno, da Hruščevu odgovori »ugledna zahodna osebnost«.
Mac Millan pa je čutil potrebo opravičiti se Adenauerju, ker se je odločil za odhod v New York. Poslal mu je pismo, v katerem mu obrazložuje vzroke, zaradi katerih se je za to odločil. V poučenih krogih pravijo, d? izreka Mac Millan v pismu mnenje, da bo morala • r.eka zahodna vidnejša o-sebnost« odgovoriti na govor Hruščeva, da obrazloži zahodno stališče.
V New Yorku so se sinoči sestali na posvetovanje zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije. Mac Millan se bo med potovanjem v New York ustavil
kjer se bo sestal s tamkajšnjim ministrskim predsednikom.
Ker danes ni zasedanja skupščine OZN, so posamezni državniki izkoristili priložnost za medsebojne obiske in razgovore. Predsednik Tito je sprejel danes na sedežu jugoslovanske delegacije predsednika Naserja. Imela sta dolg razgovor, katerega sta se udeležila tudi državni tajnik za zunanje zadeve Popovič in nekateri sodelavci Naserja.
Sinoči se je Tito razgo-varjal eno uro s predsednikom Gane Nkrumahom. U-radno poročilo pravi, da sta govorila o zadevah skupnega interesa, ki so na dnevnem redu zasedanja skupščino OZN. Tito je sprejel tudi indijskega ministra za o-brambo Krišno Menona, ki je po 45-minutnem razgovoru izjavil, da se bo Nehru, ki bo v kratkem prišel v New York, sestal s Titom.
Davi se je Krišna Menon sestal s Hruščevom na sedežu sovjetske delegacije v OZN. Govorila sta še posebno o sestanku, ki ga bosta v kratkem imela Hruščev in Nehru. Ta bo prišel v New York jutri. Popoldne je Hruščev odpotoval v Glen Cove v Long lslanau,
kjer ima sovjetška delegacija svojo vilo in kjer bo Hruščev ostal čez nedeljo. Kakor je znano, je bil Hruščev pooblaščen, da zapusti otok Manhattan in odide v to vilo. Postavili so mu pogoj, da ne bo tega potovanja »izkoristil za propagando«. Danes popoldne je Hruščev v omenjeni vili sprejel Naserja.
Sinoči je Hruščev sprejel na sedežu sovjetske delegacije Fidela Castra, ki je prišel v spremstvu zunanjega ministra Roa. Castro je zapustil sedež sovjetske delegacije’ opolnoči po krajevnem času. Kakor je znano, se je zadnje čase vztrajno govorilo, da bo Hruščev obiskal Kubo. Zdi se, da so se sedaj sporazumeli, da se ta obisk odloži na poznejši čas, ker želi Hruščev koliko. mogoče podaljšati svoje bivanje v New Yorku in ker mora 15. oktobra obiskati Severno Korejo. Domnevajo, da bo Hruščev zapustil New York 4. ali 5. oktobra.
Predsednik indijske vlade Nehru je danes izjavil, da «na splošno odobrava akcijo OZN v Kongu*, toda »ne
more razumeti ali odobravati nekaterih od teh akcij*.
Nehru je govoril časnikar-
jem na letališču pred odhodom v New York. Na vprašanje, kaj misli o predlogu Hruščeva, naj bi glavno tajništvo OZN nadomestili z izvršilnim organom treh članov, je Nehru odgovoril, da ne razume, kako naj bi novi izvršni organ deloval. Glede prenosa sedeža OZN iz New Yorka pa je izjavil: «Mislim, da je to verjetno. Ne glede na to je bila napaka storjena od začetka, ko se ni izbral San Francisco ali kak drug kraj namesto Nevv Yorka.»
V New York bo Nehru prispel jutri popoldne. Med potjo se bo ustavil v Bombaju, Kairu, Rimu, Parizu in Londonu.
Britanski predstavnik v OZN je danes sporočil, da bo Mac Millan imel jutri zvečer ob prihodu v New York tiskovno konferenco.
Francoski zunanji minister de Murville je v New Yor-ku izjavil dopisniku francoske televizije med drugim, da predlogi Hruščeva o kolonializmu niso »presenetljivi«. Dodal je, da gre za • lahek argument, ki se po-gostoma posluša v OZN in ki na splošno žanje uspeh«. Po mnenju de Murvilla je francoski odgovor sprejem enajstih novih afriških članov v OZN,
so imeli glavno besedo Eissnhovver, Tito in Hruščev, ki jih vidimo na sliki poleg generalnega tajnika Hammarskjoelda (desno zgoraj), Titov realni in trezni govor je doživel najširšo publiciteto in vsesplošno ugoden sprejem v svetu, medtem ko je dolgi govor Hruščeva vzbudil na Zahodu umetno — brez pravega razloga — razburjenje. Obširno poročilo o teh govorih objavljamo na
diugi strani našega dnevnika
Aktualni
portreti
I
DE GAULLE medtem ko ves svet pričakuje od sedanjega zasedanja OZN cim konkretnejše resultate, ki naj omilijo napetost med velikimi silami in prispevajo k medsebojnemu zbližanju, daje francoski diktator de Ganile izjave proti OZN in zmanjšuje pomen zasedanja. Očitno ga žuli vprašanje Alžira, ki je tudj na dnevnem redu OZN.
MAC MIILLAN predsednik vlade V. Britanije je na prigovarjanje zunanjega ministra lorda Homeja vendarle sklenil, da bo odpotoval v New York na zasedanje OZN. V skupščini bo govoril v sredo, sestal pa se bo tudi z Eisenho. werjem, maršalom Titom, Sukarnom, Naserjem in verjetno tudi s Hruščevom.
GENERAL SALAN ki je imel pomembno vlogo pri znanemu uporu francoskih nacionalistov in vojske v Alžiru proti politiki de Gaulla in ki je 14. t.m. ponovno napadel de Gaulla se ne bo smel več vrniti v A'-žir. Ta ukaz mu je sporočil vojnj minister.
MOHAMED V. maroški kralj, se Je v četrtek mudil v Florenci, kamor Je prispel z avtomobilom v spremstvu princa-naslednika Moula-ya Assana in še nekaterih dvorjanov. Njegov obisk je bil popolnoma privatnega značaja, nastanil se Je v nekem mestnem hotelu, sprehajal pa se je tudi po ulicah in trgovinah.
JERRIE COBB 29-letna ameriška pilotka, ki je te dni postavila nov rekord v višinskem poletu z malimi letali, ko je dosegla višino 11.103 m. Po nekaterih vesteh se zdi, da bo prav Jerrie Cobb izbrana za prvega ameriškega potnika v vesolje. Cobbova se za tak polet že dalj časa pripravlja.
Sedem dni v svetu
Važno zasedanje
Dejstvo, da je na letošnjem zasedanju skupščine Združenih narodov navzoče tako veliko število državnih in vladnih poglavarjev vsega sveta, daje temu zasedanju Se poseben pomen. Vsekakor bodo med zasedanjem voditelji izkoristili tudi priložnost za številne medsebojne stike in s tem skušali pripomoči, da se spet uveljavi metoda pogajanj. Letošnje zasedanje pa je še posebno važno tudi zaradi tega, ker se je s sprejemom novih 14 neodvisnih držav, ki so jih sprejeli soglasno in brez polemične dis-skusije, povečalo število članic te organizacije od 82 na 96, število afriških držav pa se je povečalo od 9 na 22. Nove sprejete države so: Ciper, Kamerun, Srednjeaf riška republika, republika Cad, republika Kongo, (bivša francoska kolonija), Dahomej, Gabon, Slonokoščena obala, Madagaskar, republika Nigerija, Kongo, (bivši belgijski Kongo), Somalija, Togo in Zgornji Volta. Sprejem novih članic je važen korak k popolni univerzalnosti in predstavništvu OZN. Veliko število novih afriških držav dokazuje vedno večji pomen Afrike v mednarodnih odnosih, hkrati pa je tudi potrdilo velikih protikolonialnih sprememb, ki pretresajo Afriko, in sprememb politične fiziognomije sploh.
Zaradi vsega tega bo sedanje zasedanje lahko postalo izredno važen dogodek, če se bodo države udeleženke vsestransko zavzele za to, da izkoristijo vse možnosti za pozitivne sklepe.
Med splošno debato so do sedaj med drugimi govorili Eisenhoiver, Tito, Hruščev in Nkrumih. Se posebno veliko zanimanje je vladalo za govor Tita, ki je izzval številna odobravanja in pozitivne komentarje.
Eiscnhowerjev govor
Predsednik Eisenhoiver ni v svojem govoru dejansko povedal nič novega, temveč je v glavnem le ponovil vse, kar je bilo do sedaj že 2nano o ameriški politiki. Vendar pa ni bilo v govoru ostrega tona in tudi Hruščev je označil govor za «spravljivega».
V glavnem je Eisenhoiver v svojem govoru zahteval obnovitev pogajanj o razorožitvi in naj se Združenim narodom zaupa absolutno nadzorstvo nad izstreljevanjem vesoljskih izstrelkov. Izjavil je, da so ZDA pripravljene pod-drediti se slehernemu mednarodnemu nadzorstvu na atomskem področju, in je predlagal, naj ZDA »n SZ takoj izročita svoje zaloge atomskega materiala •mednarodnim organom. Nevedel je tudi pet točk načrta* zn pomoč A--fT'ki in priporočal, naj bi ga taroj sprejeli. Ta načrt zajemu nevmešavanje v notranje zadeve Afrike, pomoč, ki bi jo dali za zagotovitev njene uarnošti brez nevarnega tekmovanja v oboroževanju, nujna pomoč Kongu, mednarodna pomoč za uresničenje dolgoročnega programa razvoja in pomoči s pomočjo Združenih narodov za izobrazbo Afrike. Predsednik je dejal, da so ZDA pripravljene dati ((bistven prispevek» skladu za pomoč Kongu, ki predvideva znesek 100 milijonov dolarjev.
Predsednik je brezpogojno podprl Hammarskjoelda v njegovem stilišču glede Konga in kritiziral stiste deže-
le, ki želijo podaljšanje spora v Kongu zaradi svojih sebičnih ciljev*
Eisenhoiver je izjavil, da so spremembe v Afriki oči-vidne tudi v drugih delih sveta in da morujo Združeni narodi okrepiti svoje programe za gospodarski in socialni razvoj tudi drugih področij zlasti v Latinski Ameriki Aziji in na Srednjem vzhodu.
Omenil je zatem, da na stotine milijonov ljudi trpi lakoto, medlem ko ima jo na drugi strani nekatere države, vštevši ZDA, presežke hrane. Dodal je, da «se ta paradoks ne sme nadaljevati«, in je izjavil, da so ZDA pripravljene pridružiti se tudi članicam OZN za pripravo načrta za preskrbo držav članic s hrano s pomočjo Združenih narodov.
Predsednik je ponovil svoj predlog o ustanovitvi mednarodnih varnostnih sil v okviru OZN in je predlagal tudi, naj bi izvedli «svetovni referendumu o pravici slehernika, da odloča o svoji usodi.
Titov govor
Maršal Tito je v svojem govoru obravnaval vprašanje razorožitve, kolonializma in nujnost krepitve miroljubnega sožitja. Čeprav je razorožitev najbolj pereče vprašanje med neurejenimi vprašanji, je maršal Tito poudaril, da želi posvetiti svoj govor predvsem kolonialnemu vprašanju. To vprašanje je važno zaradi močnega razmaha narodnoosvobodilnih gibanj v Afriki in drugod, zlasti pa zadnji dogodki v Kongu, ki se ne tičejo samo te države, temveč vse Afrike in nadaljnjega razvoja neodvisnih a-friških narodov. Poudaril je, da je treba proces osvoboditve in emancipacije bivših kolonij konstruktivno podpirati in bodriti nastajanje novih neodvisnih držav, ker spada to v del naporov človeštva, da bi dosegli splošen mir in napredek. Pri tem je omenil, da se številne Kolonialne države in visoko razvite države nočejo sprijazniti z neizbežnimi zgodovinskimi procesi v Afriki in na drugih nerazvitih področjih, ter se opirajo na svoje materialne in druge prednosti in hočejo zaustaviti ali spremeniti njihov razvoj z raznimi političnimi, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi. Iz takšnih prizadevanj se porajajo ali poglabljajo spopadi m krize, kakor je vztrajno nadaljevanje vojne v Alžiriji, dogodki v Južni Afriki, nevarni dogodki v Kongu ter napetost p Laosu in položaj okrog Kube.
Glede izgovorov za vmešavanje od zunai zlasti v novejšem času s trditvijo o dozdevni nesposobnosti in nezrelosti novih osvobojenih dežel ter o njihovi gospodarski nerazvitnsti je Tito poudaril, da ne more biti naključje, da so praviloma najmanj razvite tiste dežele, ki do nedavnega niso bile svobodne. Čeprav je dejstvo, da so v razvoju novih osvobojenih dežel številne težave, je prav tako tudi dejstvo, da te težave izvirajo predvsem iz dolgoletne kolonialne u-prave in da jih poglabljanje kolonialnih odnosov lahko samo pomnoži in poveča.
Se posebej je govoril o Kongu in o vmešavanju od zunaj z namenom, da bi o-hranili ozke koristi Ustih sil in krogov, ki se ne morejo še sprijazniti z izgubo pri-laščenih pozicij in koristi. Ti krogi so razumeli priznanje neodvisnosti Konga samo kot zunanjo obliko, pod katero bi nadaljevali gospodarsko
izkoriščanje in druge oblike odvisnosti te dežele. Poudaril je, da zadene posebna odgovornost za negativen razvoj v Kongu Belgijo Del. odgovornosti pa vsekakor nosijo tudi tisti činitelji, ki so podpirali politiko Belgije, da' bi ohranila svoje pozicije v Kongu, in politiko odcepljanja posameznih pokrajin, strmoglavljenja vlade in podobno. Pri tem je Tito poudaril, da se pomoč Združenih narodov na žalost ni pokazala povsem učinkovita, predvsem zato, ker so pri uveljavljanju sklepov Varnostnega sveta prišle do izraza hude napake in pomanjkljivosti.
Kar se tiče Alžirije, je Tito pozdravil in podprl predlog alžirske vlade, naj se izvede referendum pod nadzorstvom Združenih narodov.
Obsodil je zatem rasno diskriminacijo v Južnoafriški zvezi in je poudaril, da mora OZN učinkoviteje delovati, da se procesi emancipacije pospešijo in da potekajo s čim manjšimi motnjami. Razen tega mora OZN nuditi vsestransko in pravočasno pomoč državam, ki so stopile na pot neodvisnosti. Od ustanovitve OZN do danes je že 25 ozemelj doseglo politično svobodo, nekaj ozemelj pa je neposredno pred neodvisnostjo. Poudaril je zatem, da je problem dokončne likvidacije kolonialnih odnosov najtesneje povezan z obstojem prepada med nezadostno razvitimi državami in visoko razvitimi deli sveta. Spričo dosedanjih izkušenj se je pokazalo, da je najboljša in najpravilnejša pot, če se pomoč nerazvitim državam daje predvsem po Združenih
narodih. Ker pa razpolagajo Združeni narodi s pičlimi sredstvi in ker države, ki so vi sokorazvite in bogate, nočejo v ta namen dati Združenim narodom na razpolago lastnih sredstev, je jasno, da novo osvobojene in razvite države ne morejo čakati na pomoč Združenih narodov. Priznati jim je treba pravico, da sprejemajo pomoč od tam, kjer jo lahko dobijo, če se ta pomoč daje brez političnih, gospodarskih in drugih pogojev. Dosedanje akcije Združenih narodov v tej smeri še zdaleč niso v sorazmerju z dejanskimi potrebami. Zato se postavlja potreba začeti velikopotezno akcijo OZN z namenom, da se vsestransko in nesebično pomaga novim neodvisnim a-friškim državam.
Kar se tiče razorožitve, je Tito poudaril nevarnost oboroževalne tekme in se je zavzel za splošno in popolno razorožitev. Pri tem pa je treba najprej spremeniti nekatere ustaljene koncepcije; treba se je odpovedati nekaterim ciljem in usmeriti v urejanju mednarodnih vprašanj na stvarno miroljubno sožitje med državami z različnimi družbeno-političnimi sistemi. Poudaril je, da tako imenovano ravnotežje v oboroževanju ne prinaša nobene varnosti, temveč se spreminja v stanje popolne negotovosti in stalne smrtne nevarnosti za človeštvo. Za ustvaritev pogojev, da bi napori za rozorožitev imeli u-speh, je potrebno doseči vsaj najmanjše ugodno ozračje in najnujnejšo stopnjo medsebojnega zaupanja.
Pripombe k zakonu o slovenskih šolah
Še o profesorjih - specialistil
za italijanski jezik na slovenskih srednjih S®* lah v primerjavi s profesorji za slovenski
Stopnji pomena, ki jo daje vladni zakonski načrt za slovensko šolstvo pouka italijanskega jezika v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom s tem, da hoče za ta pouk specialiste z ustreznih italijanskih šol, ne zasledimo nikjer ekvivalence za pomen slovenskega jezika. Ne glede na to, da je učni jezik v slovenskih šolah slovenski in da mora biti vsem predmetom (tudi italijanskemu jeziku in tujim jezikom) bistvena pod. laga «sine qua non«, se je vendar zdelo predlagateljem zakonskih predlogov KPI in PSI za zakonsko ureditev slovenskega šolstva zelo važno in neogibno potrebno, da to postavijo v svojih predlogih.
Clen 7 zakonskega predlo, ga KPI pravi v drugem in tretjem odstavku sledeče:
«Za pouk slovenskega jezika in književnosti se zahte-,va usposobljenostni izpit (a-bilitazione), ki se opravlja po zaključnem izpitu (lau-rea — gotovo iz slovenistike, ki jo predvideva v naslednjem odstavku — opomba pisca) pred izpraševalno komisijo, ki mora znati slovenski jezik (predvideva jo člen 12, 1. odstavek istega predloga).
Za to, da se odpravi za-
ključni izpit (laurea) iz slovenistike (lettere slovene), se ustanovita v Trstu in Padovi vseučiliški stolici za slo. venski jezik in književnost.«
Clen 5 zakonskega predloga PSI postavlja v 4. odstavku sledeče:
<(Za poučevanje slovenskega jezika in književnosti v višjih srednjih šolah (Sindikat slovenske šole predlaga to za vse srednje šole!) se zahteva zaključni izpit (laurea) iz slovenskega jezika in književnosti.»
Za sprejem v stalnost predvideva člen v prvem in drugem odstavku posebne natečaje pred ocenjevalnimi komisijami, ki morajo znati slovenski jezik.
Besede o vseh imenovanih zakonskih predlogih so jasne in zahtevajo, da morajo tisti, ki poučujejo slovenski jezik in književnost na slovenskih srednjih šolah v Italiji imeti ne samo isti materni jezik ko učenci, temveč popoln študij na univerzi iz slovenskega jezika in književnosti z zaključnim izpitom. Taka zahteva je tudi popolnoma pravilna in razumljiva. Za poučevanje slovenskega jezika in književnosti nikakor ne zadošča to, da nekdo pripada slovenski
(Nadaljevanje na 8. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiimiiuiiniii*iini»HiiiiiiiiiiiniiiinuiiimmiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwnniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii
Zaskrbljujoče vesti iz Zahodne Nemčije
Neznani elementi» taborišče-muzej v Dachauu
Mednarodni odbor bivših dachaucev se je pritožil, toda bonnska vlada je z bivšimi nacisti preveč v sorodstvu, da bi bilo pričakovati kak konkreten ukrep
V koncentracijskem taborišču Dachauu, kjer je v času nacistične strahovlade, še pred vojno in v času vojne, bilo pomorjenih 283 tisoč oseb. so se pred dnevi pojavni kljukasti križi. Vest o tem je objavila Zveza' bivših deportirancev, ki je to vest dobila od Mednarodnega odbora dachauskih deportirancev, ki mu je naloga skrbeti, za vzdrževanje muzeja, ki je bil pred kratkim ustanovljen vprav na kraju, kjer so SS-ovci mučili in pomorili sto tisoče deportirancev. Ta žalostna vest pravi, da so kljukaste križe odkrili le kak dan po svečani otvoritvi tega muzeja, v dneh, ki so ta žalostni kraj obiskale velike mno-žive ljudi, ki so prišle sem, da bi si muzej ogledale in
počastile spomin žrtev
lira
Nedelin 25. septembra 19HO
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.00: Pianista Alberto Semprlni in Lu-ciano Sangiorgt; 13.30: Glasba po željah; 14.30: Nadaljevanje glasbe po ielja.h; 15.00: Sestanek z (tMcGuiire Sisters«; 15.20: «Jam-session», razmotrivanja o jazzu; 15.40:	Veseli Dolinski
Trio; 16.00: Vibrafonist Terry Gibbs; 16.20: Pojeta Betty Our-tts in Johnny Dorelli; 16.40: Godalni orkestri; 17.00: Pleši-te z nami; 17.40: Operne arije in dueti; 18.00. Turistični razgledi, 19.00: Nedeljski vestnik; 19.15:	Glasbeni album;
20.00: Šport; 20.30. Motivi iz filmov in .evij; 21.00:	Zbor
»Jacobus Gallus«; 21.20: Koncert v jazzu; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Mozart: »Trio za violino, violo tn čelo v Es-duru K. 563; 22.50: Klarinetist Benny Goodman; 23.30: Do polnoči v rttnvu In melodiji.
Trst
7.15:	Kmetijsko življenje v
pokrajini; 9.30: Danes na stadionih (O Športnih dogodkih);
Koper
7.15: Jutranja glasba; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro naSega napredka; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: 15. minut z Nat King Colejem; 10.00: Prenos RL; 10.30: Odlomki Iz o-per; 11.15: Nedeljski koncert; 12.00:	Razgovor s poslušalci;
12.10: Glasba za vas; 12.40: Tedenski pregled (u nanje pontl-ke; 12.55: Glasba i a vas; 13 30: Sosedni kraji tn ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.10: Zenski in moški zbor iz Kobarida; 15.30: 30. minut z velikimi revijskimi orkestri; 16.00:	Pre-
nos RL; 19.00: Ritmi z melodičnim orkestrom Patriota El-kana; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Italijanskih
morjih; 7.15: Jutranja glasba; 8.30: Zivljen|e na poljih; 11.15: Zaključni sestanek dneva trgovine; 14.15: Poje Narciso Pari-gl; 14.30: Operna glasba; 15.00: Straussova skiadbe, dirigira Herbert von Karajan; 15.30: Ritmi in pesmi; 15.45: Kronike nogometnih tekem; 17.15: Pesmi ljubezni; 17.45: Simfonični	koncert;	19.30:	Športna
nedelja; 21.00:	Koncert	lahke
glasbe; 22.00: Smetana: »Mol-dava — simfonična pesnitev; 22.45:	Koncert	kvarteta	Jull-
liard.
II. program
9.05; Teden za ženo: 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.05: Avtorji pojejo svoje pesmi; 14.30: Dva orkestra, dva sloga; 15.30: Fantazija motivov; 16.00:	Je-
senski sprehod — variete; 17.00: Glasba in šport; 18.30; Pleši-te z nami; 20.30: Variete Ra-diostop; 21.45:	Nedelja v
športu.
III. program
17.00: Radijske povesti; 17.55: Herry Purrcel, Renedetto Marceli©; 18.30: Angleška kultura; 19.00: Johannes Urahms; 20.00: Vsakovečtrm koncert; 21.30: Simfonični koncert (Alfredo Casella, Franz Schubert, Sergej Prokofjev); 23.50:	Poslovilni	koncert,
Slovenija
6.46: Vedri zvoki; 7.15: Igrajo godbe ta pihala; 8.40:	Iz
albuma otroških pesmi; 8.55: Z glasbo v novi teden; 9.45: Ljudske pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet; 10.00: Se pomnite, tovariši::, Polde Štukelj: Ceta brez orožja; 10.30: Majhna orkestrska matineja; 11.00: Izbrali smo za vas; 11.30: Nace Grom: Boj proti tuberkulozi Je naloga nas vseh; 12.00: Naš! poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I.; 13.45: Koncert pri vas doma, 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U.; 15.30: Fraznik v
ruski vasi; 16.00: Melodije, kot so vam všeč;	17 00:	Šport in
glasba; 18.00: Radijska igra — Fred Denger; Minute pred dvanajsto; 18.34: Bela Bartok: II rapsodija; 18.45:	Na semanji
dan in druge okrogle izvajajo domači ansambli; 20.10: Glasbeni variete;	21.00:	Športna
poročila; 21.10:	Johannes
Brahms; 22.10:	Ples	ob radij-
skem sprejerr.nikj; 23.10: Koktajl pred polnočjo; 23.50: Prijeten počite«!
Ital. televizija
10.15:	TV za kmetovalce;
11.45: Dan trgovine; 15.30: Prenos športnega	dogodka, slede
športna poročila; 17.00: V ev-roviziji iz Berlina, simfonični koncert; 18.u0:	Dramatizirana
zgodba «Rešiti ga za ubiti«; 19.20:	Registrirane kronika
športnega dogodka, 20.10: Kt-noselekcija; 20.30:	TV dnev-
nik; 21.05: peppino de Filippo: enodejanki »Veliki prijatelji« in »Trije reveži	Iz dežele«;
22.15: Telerltmi; 22.50: Športna nedelja; sledi TV dnevnik.
Ponedeljek, 26. septembra
17.00:	Program	za otroke;
18.30: TV unevnik; 18.45: Italijanski sprehodi;	19.10:	Mo-
derni ritmi; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Otvoritev televizijske šole; 21.20: Film »Gospodar sem jaz«; 22.50; Današnja vprašanja Današnji problemi: Nigerija; 23.10: TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 9 30: Kmetijska oddaja; 10.00: TV film o Lassie; 16.15:	Prenos športnega do-
godka; 20.00: Sedem dni... zanimivi dogodki doma in po svetu, Zagreb 20.30:	»Kroni-
ka o siromašnih ljubimcih« — celovečerni italijanski film.
Ponedeljek, 26. septembra
Zagreb 19.00:	TV pregled;
19.15: TV pošta. Beograd 20.00: TV dnevnik; 20.15:	Tedenski
športni pregled. Zagreb 20.30: Celovečerni film.
Kljukaste križe so »neznani elementi* narisali takoj na vhodu v muzej in na strop plinske celice. Da bi stari in novi nacisti svojo privrženost nacizmu še temeljiteje izpričali, so se pomešali med obiskovalce in tu kar glasno nesramno »tolmačili«, kako da »nacizem nima s plinskimi celicami in taborišči nobene zveze«, ker da »so plinske celice postavili ameriški Judje« takoj po koncu vojne, da bi »oblatili Nemčijo«, točneje nacizem,
To je takorekoč v duhu nacističnega zločinca bivšega SS-ovskega častnika Au-gusta Hoehma, ki je pred dnevi na procesu v Duessel-dorfu, kjer mu skupno z dvema njegovimo pajdašema sodijo zaradi smrti 3000 deportirancev, rekel, da v taborišču, kjer je bil on poveljnik, ni bilo mučenja in ubijanja, pač pa da «so okoli vseh borak cveitele rože«.
Nekdo od tistih nacističnih izzivačev, ki so se v dachauskem muzeju tako nesramno obnašali pa je šel celo čez to mero drznosti. Ko ga je čuvaj muzeja opozoril, naj raje molči, ker on ve, kaj je nacizem, saj je prebil deset let v nacističnih taboriščih in preživel tudi Dachau, je ta kriminalec z grožnjo zavrnil;
»Zares škoda, da niso tudi vas vrgli v peč. Sicer pa to napako lahko kaj kmalu popravimo«.
Ob tolikšni drznosti in nesramnosti je mednarodni odbor preživelih deportirancev iz Dachaua sklenil, da bo na to odgovoril, kot je treba. Predvsem bo vložil protest pri državnem tožilstvu bavarske vlade,
Postavlja se vprašanje, ali bodo ti protesti kaj zalegli, kajti znano je, kako ((demokratična« in »krščanska« bonnska vlada z bivšimi in sedanjimi nacisti ravna. Res je, da od časa do časa spravi pred sodišče kakega nacističnega zločinca, kot na primer tri kriminalce, ki jim trenutno sodijo v Duessel-dorfu. Toda zdi ze, da v A-denauerjevi Nemčiji pridejo na vrsto le neposredni izvajalci nacističnih zločinstev, dočim so tisti, ki s° te zločine ukazovali izvrševati na visokih državnih položajih.
Glasilo sovjetske Rdeče armade »Krasnaja zvezda« je te dni prišlo na dan z dokumentiranimi podatki o sedanjem poveljniku zahod-nonemške vojske generalu Adolfu Heusingeru. Sovjetski list prinaša podatke, ki dokazujejo, da je vrhovni poveljnik «Bundeswehra» neposredno odgovoren za vsa zločinska dejanja tistih nacističnih vojaških oddelkov, ki so v času vojne morili in požigali na področju Br-janska v Sovjetski zvezi.
m m
< : ■ ■■
Visok zid in bodeča žica, nabita z električnim tokom sta obdajala taborišče smrti
List ((Krasnaja zvezda« navaja kraje, ki jih je obsegala «operacija Burdock 2»
Za kjer so nacisti vas za vasjo požgali in vseh njih prebivalce pobili pod pretvezo, da so partizani ali s partizani povezani. Tu se navajajo imena naselij Treskow, Obrohnoje, Mamajevka, Bo-rijatinec itd. itd., to so naselja, kjer ni ostal »kamen na kamnu« in hkrati tudi ne «živa duša«.
Drugi tak bonnski visoki funkcionar je dr. Hans Maria Globke. To ime je dovolj znano, da bi ga še enkrat predstavljali. Trenutno je desna roka kanclerja A-denauerja in podtajnik bonn-ske zvezne vlade. Pred 23 leti je dr. Globke napisal znano nacistično uradno ((tolmačenje« protijudovskih zakonov, torej «tolmačen.je», ki je bilo tekst in navodilo za nacistična sodišča. Ker vemo, kaj so nacistična sodišča v času vojne delala, je nadaljnje predstavljanje dr. Globkeja odveč. Toda pri brskanju nacističnih dokumentov je pred dnevi prišlo na dan, da je bil drš Globke nekaj časa, jeseni 1943, v nacističnem notranjem ministrstvu, ki ga je vodil Himmler, odgovoren za italijansko področje. Od njega je bilo odvisno kakšne funkcionarje — predvsem SS-ovske častnike in voditelje — bo pošiljal v Italijo. Ker je bil leto pozneje, torej 1944, odgovoren tudi za Belgijo, Alzacijo in Loreno ter za Luksemburg, je posredno kriv za mnoge nacistične zločine v teh deželah, torej tudi za pokol 1830 oseb v Marzabottu, do katerega je prišlo 2. oktobra 1944, leta. In ta zločinec je danes med najvišjimi funkcionarji «demokra- mno,
tične« in »krščanske« Ade-nauerjeve vlade.
Morda bi kdo menil, da tem ljudem njih krivda ni bila dokazana, in da jih zato Adenauer sme postaviti na take položaje, toda kako A-denauer ravna z bivšimi nacističnimi zločinci nam dokazujejo tudi sledeča dejstva;
Franz Schlegelberger je bil leta 1941 in 1942, torej v polni dobi nacizma, minister pravosodja. Leta 1941 je kot tak sestavil tudi zloglasni »kazenski zakonik za Jude in Poljake«. Zaradi tega ga je zavezniško sodišče po vojni obsodilo na zaporno kazen kot vojnega zločinca. Leta 1951 pa je bil iz zapora izpuščen in, kot poroča glasilo nemških socialdemokratov, so temu vojnemu zločincu bonnske oblasti dodelile pokojnino in mu jo izplačale tudi za ves čas zapora. Mož je pretekli mesec dobil 280.000 nemških mark, to se pravi v naši valuti 36 milijonov lir »zaostankov«, odslej pa bo dobival pokojnino 1249 mark ali 190.000 lir na mesec.
Se en primer:
Ernst Lautz je bil leta 1944 državni tožilec v procesu proti tisti skupini nemških častnikov, ki so 20. julija 1944 napravili atentat na Hitlerja. Ce so mu tedaj poverili tolikšno funkcijo, je zagotovo bil stoodstotni Hi-tlerjevec. In ta stoodstotni nacist dobiva danes pokojnino 600 mark na mesec. Bavarska deželna vlada mu je v avgustu leta 1959 pokojnino ustavila vprav na račun te njegove »kvalifikacije«. Toda Adenauerjeva vlada je posegla vmes in Ernstu Lautzu se za v bodoče ni treba bati za pokoj-
etnični skupini, temveč mora imeti vsaj take če ne večje naslove, kakršne zahteva Italija v svojih zakonskih predpisih za poučevanje italijanščine na italijanskih srednjih šolah in Jugoslavija za poučevanje slovenščine na slovenskih srednjih šo. lah. Pri pouku slovenščine gre še v največji meri za tem, da se ohranita poseben etnični značaj učencev in duhovna vsebina, ki 3ta lastna vsakemu narodu in ki si jih noben narod ne dovoljuje jemati, Zato mora biti tisti, ki hoče poučevati slovenščino v slovenskih srednjih šolah, posebej pripravljen nanjo. Za tako pripravo pa je edina podlaga študij na univerzitetni stolici za slovenski jezik in književnost (lettere slovene), kakor je edina priprava za poučevanje italijanščine na italijanskih srednjih šolah študij na univerzitetni stolici za italijanski jezik in književnost (lettere italiane). Ce temu ne bi bilo tako, tedaj bi bil pouk slovenskega jezika in književnosti degradiran v pogledu današnjih zahtev za pouk italijanskega jezika in književnosti.
Četudi so med nami ljudje, ki bodo iz oportunizma in zaradi reševanja svojega o-sebnega položaja pozabljali na načelna stališča slovenske manjšine do tega problema in branili tako degradacijo pouka slovenščine na slovenskih srednjih šolah, bodo vsi pošteno misleči tako degradacijo zavrgli. Ko so pri splošnih državnih natečajih razpisali tudi usposobljenost-ne izpite (abilitazione) iz slo. venskega jezika kot tujega jezika v Italiji, in ne kot učnega jezika na javnih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, so te izpite razpisali na enak način in pod istimi pogoji, kakor so jih razpisali za albanski jezik in druge tuje jezike, vedno na morebitno poučevanje imenovanih jezikov na srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom. Zato ti u-sposobljenostni izpiti za poučevanje slovenščine na italijanskih šolah niti od daleč ne morejo ustrezati uspob-ljenostnim izpitom za poučevanje slovenščine na slovenskih šolah.
V kolikor nam je znano, se ni teh usposobljenostnih izpitov iz slovenščine udeležil nihče, ki je študiral slovenistiko na ljubljanski univerzi (v Italiji nihče ni mogel slovenistike študirati, ker take stolice na italijanskih univerzah še ni!) in iz nje diplomiral, ker se je zavedal, da mu ta izpit ne more dati višjega naslova za poučevanje, kakor mu ga je dala in priznala ljubljanska u-niverza. Usposobljenostnih iz. pitov iz slovenščine so se udeležili nekateri profesorji slovenskih srednjih šol, ki so končali študije iz italijanskega jezika in književnosti (lettere italiane) iz modernih jezikov, iz juridičnih in ekonomskih ved in podobno in ki v večini primerov sploh niso poučevali slovenščine ali pa so jo kvečjemu učili zaradi trenutnih potreb (pravih slovenistov ni v zadostnem številu) na nižjih, srednjih in strokovnih šolah.
Koliko velja imenovani u sposobljenostni izpit iz slovenščine (v izpraševalni komisiji ni bilo nobenega univerzitetnega profesorja slovenista), naj se presodi po izjavi enega izmed kandidatov, ki so se izpita udeležili in ga napravili: «U?posoblje-nostni izpit iz slovenščine, ki je namenjen poučevanju na srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom, presega komaj znanje, ki ga mora kandidat pokazati pri nižjem tečajnem izpitu (mali maturi) na slovenskih nižjih srednjih šolah.« Pa četudi temu ne bi bilo tako, prav gotovo ne dosega glede na program potrebnega znanja pri višjem tečajnem izpitu (velika matura) na slovenskih višjih srednjih šolah.
Da bo podoba o poteku tega »usposobljenostnega« iz. pita še bolj iasna, navajamo, kako je izgledal celotni izpit. Pismeni izpit se je sestajal iz dveh delov: a) iz nareka Jurčičevega «Jurja Kazjaka« (kar se zahteva pri sprejemnem izpitu za 1. razred slovenskih nižjih srednjih šol); b) iz nareka Manzoni-jevih «1 promessi sposi« s prevodom v slovenščino. (V višjih srednjih šolah morajo pisati samostojne proste spise v italijanskem jeziku iz različne snovi kakor pri slovenščini v slovenskem jeziku). Ustni izpit se je izvršil tudi v dveh delih.
Iz tega še laže sklepamo, da je bil ta izpit namenjen morebitnemu poučevanju slovenščine v srednjih šolah z italijanskim jezikom. Kljub I
. „ii e*
temu je nekdo, Ki
slovenščino na
slovel
iskii>
strokovnih šolah d',a* pd del pri teh izpitih- ^ * stavljamo tega za , ^ j* poudarili strogost Pr ^ pitih, temveč zato, ^ darimo, kako skr ^ oblast, da bi učili n ^ skih šolah lj udje. j p, noma obvladajo sl jle zik, kakor predpis«) «* de tega vsakoletn«^^! za imenovanja na . gj šole, ki jih PodP^V' vladni generalni jitit Šolska oblast se briga za to, da bi ‘ redbe tudi v,Pra .. do 9 ker ji je malo all ,p V ga, da bi bile slove« ^ , le na taki ravn*• vseh pogledih za j(ll (Za slovenske	V
nobenih Pre slov*1
špektorjev z zn
anje*
bi
učno
skega jezika, ki 1 jj,#
sebje nadzorovalU . pl rim funkcionarje® * poli
ski oblasti je	stP
na tem, da bi zas . ^jsl1 dovoljstvo Hied ^ in da bi zaradi 1 ^
starše, da di podobnih Taz^°^°y^e d o 5 li odklonilno sta >! j 0t<* venskih šol in P° Sit*
iiljah;
n sui ^	v
ke	v	italijanske	opot’
se včasih pri šib '	h stF
tunistično razpo	p
ših to posrečuje, n ^jiti 1
tega doseči P«	clov'*"?«
narodno zavedni	oregled*
ki so že zdavnaj	jjtiko 1
vso njeno šolsko	po**
nasprotujejo vsak
su javnega in P	otr<rt ,
tegovanja sloven	jB t
slovenske jezikov	zajjteV*)]
turne sredine ter	p
da	se	nesposobn	.b„ia<W.
či in take, ki ne	0dstr j
slovenskega jezi >	,*
jo iz slovenskih 1
teh so*. ^p
nadzorovanja Vprašamo si odgovorni za
edaj
tis‘c'V
sloV«^> so
stvo, in one, ki	siovep -
ni za zakonodaj	sir
... -n .
Ali
so
slo'
ga šolstva: -—. :z sobljenostni ‘Z^^jii^ skega jezika »	„(e■
zadostni, da iah z mirnim srce® aj0gO , z njimi odgovor® e v s ^ učevanja slove« oS!sil» . njih šolah s j $1° jp nim jezikom P^ v^f
mi učenci in P« , vensko rnanjšin ^ $ Ce so morali ti ski ^ plomirali na lJu. i" -verzi iz slovenist*. £ sedaj edini, ki	,oVer>*‘J
vičenostjo učijo	n3 ,
zik m knji*e*j*lld*y
njih šolah s s ;ms») fsj» nim jezikom,	fjlo*	g
leta študirati	zadošo* o
skupino, kako naJ_ bije»°sgi, daj tak «UsP°;;eSl<5
izpit za poučeval
ne na sloven	()
šolah in kako n anj> ^ prednost pn 1	& 0
poučevanje P*
slovenist'^ af.
mirali (ali celo op ^ sobljenostni jzP^ jB •„ <
ki so iz slovenji $ mirali (ali celo op ^ p0
 ___________________   I
vanje slovenščine ■
dosegli naslov -t n ,,, za nižji tečajni g0iab . ir
venskih srednj® 0fis>p
liji več kakor Pr prev pit v JugosUviJ‘vie0«jy
odgovornost P	. jn tr
se nekateri š°‘,tllliji !/ funkcionarji v. slo ^
kim poniževanje® ju G,
manjšine p® « ega blemov sloven in pri poniževa jUjO« tetnih ustanov	j	»
Ali bi bili jt»lij' <ii' voljni, če bi	jug0** 1»
srednjih šolah	le	t-
poučevali itah) ,. Id jf1; književnost J^raU tega nikoli št	jt	>
verzah ali P	P	•.
samo kot str*ložili in bi potem P^^osob1'|,il» ali podoben * ko K“ij $ ni« izpit pred .topb) ^ ki ne bi bila -je?
verziteme K01^. ,0 It* kor vemo, «	o5t « |»fjj
jezik in knji_z „ juš ]f
janskih šolah
učne moči, ki ph dije na ltal,Jm0r«J« jji * zah, čeprav	.ijgnS* /
logov, ki s0	api, 1 0A
lastem dobro tu(ji J
potreb uč.ti_ jtalir i
di
ki ne pnPad;f etnični skupi<WgVjji ' / oblasti v Ju® j„ipe»t ( t. da čimprej	/
no osebje P° bje® ,xsf-vim učnim ■(tle italijanske e
•*y
Zato dajejo,.;0*;
endije	V
letne Stipe'—-- a - -šil ja jo študjra jibrf univerze.	j	,
do po končan*	„kš J
ševale po /1««1* *0r f plomo imajo,*,*#
■	"	vse"'	D*
’	H
bi bilo absurdno^,# na italijanske	jz#,)	*
bilo treba P°te^noV'>.J goslaviji	še	P1*./1
jejo oblasti	v,-	,
več jim bodo P sklep« / vem
prav m v	-
nobene kultu	g
Mofei<!no °kn° 3e popustilo, k. Po ‘ ,t0P'1 skozenj v hi-Ijeoati 3e. priiel premis-pnlaal cigareto in dalje, renutek, ko pojde
n*P<idir^^C,C 3e osvetM obraz l:«trinP^ebne vrste.
. “r®dno še niso u-X J>oIL7nminaIW‘ičr!e arhi-t^*PaIo ^ *e 3e v Olavnem k dce oi- nenia> da obstojite .J' Vn' vrsti tatov. V *riva, !*eVridlPrav, ki ne “** svet L Je\ za. katerega (ja ,	<*a	je pokvar-
it h„/vSTeSnik najnižje
S t'en **.’ Mar ga ^ m wPraw*5'en na vse. Prikopal na svobodo.
^mtlnip’ivrsta štev- n., je e,i Ar 0rril^ec> malce po-f**®« oerttienU LuP*nu. Polji kot i,i.ernan se predstav-4li irua tTat,er ali kakršen-? ‘“fco ’ ,ohovnjak. da bi !>o Predal področje, H je u„ulnal- Njegova ma-*n. l° ina Sama, dobro ft>k «ctPt?ni 'med meščan.
J**V^narw’ da )e vr'
J* kaže 1° 1“ nohte- An-**i ve( f’ ima skoraj S	°	™ me.
f^nah finke v r°znih ^ Mn, Uh PO se netn » • 7° v časopisih m' ia .Rovami, ki pra-' °d Z *Udein° ozdra-_e®r°» je sorčka zdravila,
!■' °® trdilo* jtem Pet zdravit 6°Ine 50 veozdrav-*'°Pilo £ (olajšanje je na-Ha. Po Pr”i žlički).
i>ben nZrhdipraV ni bil P°-
&o6iS::em“ ,°d ^
konfekr-.3e b’* v mo~
**’ ‘Pin • ?ble,co- Ne
^*ene ;
,t!l,jenec	nift prani po-
Uht	ka Up števil-
P°ioben° dejali, da je
>m“V 9« -"K"*«- Pra”-OBralV. kajti m°* ™2'
C'i« n* S"oi P°««l J«
S'- žCenaŽeTn!je".
^ 5^011 po-
N',“! Z ^eč[fno Samokres’
v^ianjem BUm° ter
[Ipj n« ,•	;•	utI.
J^ teren0,Ia ™d <»
•C'. travni OS,ra^ šzbra-'H, en° > V fočelje, 9(k Ut,eln	jan°m:	na
SS. ilVet{e ~ torej,
K ’e V kn£ na’ VeT‘
■C ie*°«fe rew °bm°r-
^ iauPno‘ tam brž’
kj^niu _ Pripoveduje O da orr>arju z be!0
'« »jene°„ j nihče ni «cleD 0 3e bi?a večnega sr-'P. °U niPrr«,,  z
biz •	90 sr*
ni€gou prvi
tj( tretjeni
««, ’ Pii „’ d«e okni,
!'• z!.Ni iLvJtu- G°spo-
k. le tore, 1 urtu, Gospo-
■S>jeTVda) b-
t,, ■ da , ,e ‘epel, t0 po.
? z:elih ,etih’ fr ?' lep;/, ,po vrtovih
" fc°m«5 Tc' Vse'
*OnJ.k?’ da bi
V 7 lepjh po. vrtovih
1' »na* '"»naj lT,c' Vse' i! -fc^afc“. da bi
p ru9i .v, 2ena. To
iV.”
S 'j'"'’ ,	Minj,
Sn° n«jbriUiami ~ sre-
> t, Pr'»t0r SPrauiIi "a N > je V, banki. Le N °j on, • kjer bi
Nj> , T1' razspet-
^ ,.,u- Pn* tretjem nad.
l-'-Pn ti
Posel: ma. 5 Je h'ta,)ato !0,Vini’ denar,
k’ , °čaZre.*-
Vf,bi luži 1 je m°rol
!•» 11 b° n-pesnile, go-
Sl^^Pra« . ^ spanec-n° «rt 3!i ^ez .Pol ure Jk |°B*eda[ ,a. b* si polt U Jedno ’r°' Soba V j, 5°epodar azsvetljena. r	). Vio- zaspal pri
* *“■ , i(li9ra aot°viti.
’
l	SAt I Odprl k0Čtl
l	«1, blla "Pri ena iz-
.	4?1 po s®be ~ Vrata raz-
; ^ s“>om ? epin* »a-
* “e "Ha fca i Pre0ledal '	»"U? ned, utripala.
1	O S i««°l0Čne b“2-
5 <^>^0 “rnica. klju-n, ležai oareta v L ,p9l. žal mojfci. Mo.
!<
jj OfJ
J
r*
,(•
5 J
k ✓
(*■
p0d Prap je n
»Peef nalCr*1 Ico’
e,'n n . 'koški ■ 'n pras-*• r‘napi[ te Odprl
bSe v	fc
*
N - n?li> da ’e V% , *Miže,„ Pa nka-Vi,}« .S. tS“r *<■ vam
ne-Jc rije
, se vam lo drug
,°kt v‘zre, *z°9>f>a lan ,
očit-pa je ši-
:<vje bi!
v1- k "ofki neko(
Kbi0,il ie idai i 1ei> , V 3* osjveh
L*« ,,
N.SoU.
W'i. ^1° 3t '“'ca; f^i v
e,
oiitnim na-
pote-
K, j« Zm^ilni1n “■ t{Di ^ a»nei „
dv'0nil
H raz-
držite
r°»Ci -°be»'a roka-
*T0lc/,
«Nemogo(e!» je odgovoril gospodar.
«Nemogoče?!»
«Da... revmatizem... v ramenu.»
«OJ» je e zanimanjem vzkliknil razbojnik. «Kronični revmatizem?»
«Kaj pa vas briga?*
«Kar tako.*
«To ni razlog, da bi..* Razbojnik je umaknil roko, v kateri je držal samokres. Gospodar je spregovoril. Dejal je, da je imel sprva revmatično vnetje. Spočetka je imel	zateklo	rame,	potem
pa se je bolečina razširila proti taktu.
«Prav to, prav to boli,* je pritrdil razbojnik.
Njegov pogled je drsel od plena do žrtve pa nazaj od žrtve do plena. Očitno je bil bolj zmeden kakor nevaren.	Nenadoma je	grdo
skremžil obraz.
«V	boljšem	položaju ste
kakor	jaz,* je	dejal	gospo-
dar. eZaradi tega nikar ne zavlačujte zadeve, ne krem-žite se pa tudi posmehovati se vam ni treba. Opravite svoj posel in pojdite.*
«Oprostite,* je dejal razbojnik, «bolečina je bila huda, vendar bo minila.*
«Morilec z revmatizmom?* se je ironično nasmehnila siva bradica.
Nepridiprav je prikimal. Da. Ze pred štirimi leti jo je začutil v levici.
«Nikoli se je ne bom znebil,* je dejal z rahlo nižjim glasom uKadar vas zgrabi ste bolni pa konec!*
Gospodar je hotel prekiniti pogovor, vendar zaman, nekaj ga je zgrabilo, da se ni mogel vzdržati pa je dejal:
sCemu se ne mažete z vodo kače klopotače?* (Besede so mu ušle proti lastni volji).
eOh, gospod,» je dejal razbojnik, «kupovanje tega zdravila me je upropastilo. Ne bi se ukvarjal s to zadevo, če tega ne bi bilo. Ko bi povezali vse kače, katerih vodo sem uporabljal, bi lahko napravili verigo od tod do oceana in morda še nazaj. To me je veljalo...*
«Pa Cheeselungove pilule?!* eTudi te in Finkelhamov eliksir! Samo ta mi je pomagal, Vendar le leto dni, potem sem poskusil Giledov obliž in Pottovo posipalo...* Gospodar je prisluhnil. O-čitno odobrovoljen se je u-dcbneje namestil.
»Kdaj vas najhuje boli?* je vprašal. sZvečer ali zjutraj?*
eZvečer, vedno zvečer, to pa je čas, ko sem... najbolj zaposlen... Spustite roko, prosim vas... Preden sem se odpravil semkaj, sem vzel Bli-kerstaffovo zdravilo. Ali ste poskusili z njim?*
«Ne... Ne vzbuja posebnega zaupanja. Morda p omaga, če ga redno uporabljate, toda za akutno vnetje po mojem mnenju ni zdravila. Tako, takšne so moje izkušnje!* «Da,» je pritrdil vlomilec. »Ta bolezen je trdovratna in muhasta obenem. Pri meni se prav zdaj sprehaja od noge do ramena. V trenutku, ko se tega najmanj nadejam, me zvije na primer v kolenu. Zaradi tega sem moral nekaj časa prenehati delati v nadstropjih. Pomislite, kaj bi bilo, ko bi me popadlo na stopnicah!... Koliko zdravnikov sem že obiskal, vendar brez haska.«
«Sam,» je pristavil gospo-
dar, vsem za zdravniške obiske potrošil nad tisoč dolarjev. Proč vržen denar. kakor da bi zdajle ležal na moji posteljni omarici...« Nasmehnil se je in manj zbadljivo nadaljeval: vAli imate otekline?* vVedno pred dežjem.* vJaz lahko povem, bolje povedano, čutim, kdaj zaplove kakšen oblak od Floride proti Nevo Yorku!»
vKaže,« je dejal vlomilec, vda se v ožilju naberejo neke soli.«
Samokres mu je bil v napoto. Ni vedel, kaj naj počne z njim. Sramovaje se je pogledal gospodarja. Počasi je ponesel orožje k žepu in ga neopazno spustil vanj. Potem se je oddahnil, se med govorjenjem približal postelji in sedel h gospodarjevim nogam.
vPa zdravilna mazila?* je zinil, da bi pač nekaj dejal.
vPrav toliko zaležejo, kot bi se natiral z maslom!* je odvrnil gospodar.
vVidite,* je nadaljeval vlomilec ves srečen, ker je razgovor lepo stekel, vle ena stvar zares pomaga... redno življenje. Zmerno gibanje, počitek, malo sprehodov in zabave pa lahka hrana. Torej, prav y zvezi s temi sprehodi sem vam hotel nekaj predložiti... Sicer je dokaj težko po vsem, kar se je zgo-dilo..' Vendar poskušajte pozabiti. Saj ni šlo zares. Dovolite, da vam predložim...* vKaj mi predlagate?!* vPredložiti vam nameravam, da bi se oblekli. Skupaj odideva na sprehod. Dovolite, naj končam... Ves svet je na počitnicah, vaše soproge pa ni doma. Kar priznajte, tudi vi se dolgočasite. Niste jezni? Sprehodiva se malce pa poklepetajva v kavarni. Tukaj se ne počutim dobro...*
eOblečem naj se?* je dejal gospodar, kot da ostalega sploh ni slišal. — «Ze teden dni ne morem sam obleči hlač. Priklenjen sem na posteljo, dokler ne pride služkinja in mi pomaga, da se oblečem.*
«Pa če bi vam jaz pomagal?* je vprašal vlomilec.
Razgovor je že zdavnaj prešel meje običajne vljudnosti. Gospodar je namrščil obrvi. Cohljaje se po osiveli bradici je dejal nekoliko zviška;
«Ni v navadi...*
Toda gost ga je prekinil: «Pustimo vse, kar je v navadi,* je dejal nežno. — «Tu-kaj je vaša srajca, oblecite jo, pomagal vam bom pri rokavih. S svojo osebo vam jamčim, da si je moški, ki dve leti ni mogel premakniti rok, po petnajstdnevnih sprehodih sam zavezoval kravato...«
So pogovori, ki delujejo čudežno. Tako se je bolnik tudi tukaj skoraj nehote in med poslušanjem zgodb o čudežnih ozdravljenjih oblekel z vlomilčevo pomočjo ter le tu in tam potožil zaradi bolečine v ramenu ali laktu.
V trenutku, ko sta odhajala iz hiše, je opazil, da ima prazne žepe:
«Denar sem pozabil,* je dejal.
Vlomilec ga je prijel pod roko:
«Toda, prosim vas... Saj sem vas povabil... Toda kaj menite o Tarbuttovem obližu? Ali ste ga poskusili. So ljudje, ki trdijo, da ni slab...*
F R A
H C k PREŠEREN
SOHE INI ¥
Post tooj mu
tflouoiimni osmo
(Na rob imenitni izdaji Prešernovega «Sonetnega venea» z barvnimi gravurami Mihe Maleša pri koprski založbi «Lipa»)
E C;
UPODOBIL MIHA MALE
Š
Sčitni ovitek Prešernovega ccSonetnega venca«: idealizirana podoba Julije e kostimnimi značilnostmi bidermajerskega obdobja.
(Barvna gravura Mihe Maleša)
„„........ mm	mulil  ..............................................................................................          m............................
Tako se mi zdi: da je stoletni dolg slovenskega založništva do svojega velikega klasika :n absolutnega u-temeljitelja duha slovenske poezije Franceta Prešerna zdai, ko je prišla na svetlo ta čudovita pesniška relikvija, dokončno izpolnjen. Izpolnila ga je — naj se to sliši še tako čudno! — koprska založba «Lipa», harmonsko, kongenialno pa ga je dopolnil s tridesetimi barvnimi gravurami akademski slikar Miha Maleš. Umetnostni zgodovinar France Stele je v uglednem u-vodu zapisal tudi te besede:	«Tlustracija predstavlja
važno izrazilo v kulturnem razvoju človeštva. Njen prvotni namen je bil, likovno dopolniti iv« nazorneje predstaviti vsebino pisanega ali tiskanega besedila. V raznih cikličnih oblikah je podobno sodobnemu stripu ilustracija dane zgodbe zavzela kar prvo mesto, posebno če je bila namenjena branja neveščim ljudem. Ni se omejevala samo na to vlogo, temveč je postala tudi knjižno estetsko in vsebinsko dopolnila pisane in tiskane besede. Ni več samo fabulirala z njo, temveč ob nji tud’ sama ustvarjala. Ilustratorjevo delo se je izražalo po dveh posrednikih, črkovnem in likovnem. Po več stoletjih besedno sporočeni vsebini podrejene, samo njeni nazornosti služeče, po likovnem umetniku samo posredno o-pravljane vloge, je ilustracija od konca devetnajstega stoletja in posebno v našem času dosegla visoko ustvarjalno stopnjo, ki na svojih vrhovih stremi za tem, da poplemeniti literarno vsebino in jo oboga-
ti po njeni izrazni moči, poveča pa tudi lepotni učinek tiskarsko grafične strani knjige.«
Tako profesor Francč Ste-lč. Očitno je torej, da je bila v tej doslej pač edini razkošni in — imenujmo jo
— reprezentativni izdaji »Sonetnega venca« namenjena vsa ljubeča pozornost likovni opremi, t. j. Maleševim barvnim gravuram, ki od ščitnega ovitka pa do zaključnega magistrala spremljajo to iz brezupja velike poetove ljubezni o-blikovano pesniško delo. V tem primeru se mi zdi splošno pojmovana veljava ilustracije zgrešena, kajti Maleševe gravure tu niso več samo ilustracija, temveč skoraj nujno, vsekakor pa edinstveno likovno dopolnilo tega velikega Prešernovega dela. Kajti vseh trideset barvnih gravur, ki so itak same na sebi že dovolj zgovorna, vsekakor pa narejena umetnina, ne izhaja iz Prešernovega pojmovnega sveta v kvartinah in tercinah, (ave kvartini
— ena slika in dve terci-ni — ena slika) ampak iz umetnikove notranje rekreacije pesnikovega emocionalnega sveta. Maleševa likovnost v tem primeru prav nič ne ilustrira, tudi ničesar ne interpretira, hiti ne poustvarja, ni artizem posredovanja in tolmačenja, ampak je v našem primeru to samostojna, polnovredni, v kleteh Maleševega emocionalnega sveta zaplijeua 'kreativnost. Avtor uvcda k izdaji Prešernovega sonetnega venca pri Bibliofilski založbi v Ljubljani leta 1937, je takole označil razpoloženje, iz katerega je nastala pesnitev; «Poet ga
je pisal v času velike duševne vznemirjenosti, ki mu jo je prizadejala iznenadna ljubezen do Julije. Venec je živa podoba njegovega tedanjega razpoloženja, ali bolje, vseh neštevilnih razpoloženj, ki jih je ta usodni dogodek sprožil v pesnikovi duši. Glavna barva v njem pa je vendarle zelo mračna in izvira iz velike potrtosti poetovega duha in srca, ki se je tembolj stopnjevala, čimbolj je pri njem prevladovalo prepričanje, da je ta ljubezen zanj popolnoma brez upa. Ob tej eni, srčni rani so se na poetovem duhovnem telesu polagoma začele odpirati še druge, brez števila drugih, ki so bile dotlej mirovale in jih je šele poetova razdvojena zavest razgalila v vsej ostrini.«
Miho Maleša je torej že tedaj, leta 1937, pritegnila mračna podoba pesnikove ranjene notranjosti, izražena v cikličnem zaporedju sonetnega venca in mehka črnind linoreza je bila tedaj, pred več ko dvajsetimi leti, razpoloženjsko a-dekvatna pesnikovi črnini, razliti čez bogato klaviaturo njegovega emocionalnega sveta. Zdaj je Maleš ta svoj likovni izraz še dopolnil z barvno gravuro, z linorezom, ki mehča linije in jih v nekem smislu tudi poetizira.
Po dolgi, nepreračunljivi in tudi malce mučni koroni v partituri založniške dejavnosti založbe »Lipa« je ta imenitni Prešernov »Sonetni venec« deloval kot bomba in pomeni zajeten korak naprej v estetskem preoblikovanju njenih izdaj. Upajmo, da ta Prešeren ne bo jalova izjema.
MiLi
Na mednarodnem festivalu filma o umetnosti
Tudi v
s čudno
Bergamu je žirija presenetila odločitvijo glede prve nagrade
Med lepake in transparente, ki so oznanjali evharistični kongres bergamaške škofije, so se začudoma pomešale zastavice 18 držav udeleženk III. mednarodnega festivala filma o umetnosti »Gran Premio Bergamo«. Srednjeveško mesto, spominjajoče nas s svojim gornjim predelom, starinskuni palačami in zelenimi oazami tako močno na Zagreb, je vendar našlo dovolj zanimanja za prireditev, katere dušo je kot Toulouse-Lautrec zraščeni umetniški vodja Nino Zuccheli. V izpolnjevanju svojega poklica (umetnosti zgodovinar in kritik), brskajoč po rodnem mestu, si je Zuccheli dolgo ogledoval cerkvico sv. Avguština, ki je zadnjih 200 let služila kot konjušnica bergama-ški gospodi in ker mu je bilo žal srednjeveškega spomenika, je menil, da bi lahko le nečemu služil, in zalo se je domislil festivala za «Gran Premio Bergamo«. Ali je v tej zgodbici več resnice kot laži, nismo raziskovali, vendar pa so ti
V*
Čemu pošiljajo iz Jugoslavije prej nagrajeni in ne morejo
v Bergamo filme, ki so že bili več priti v poštev za nagrado
t: :-’:
&
Se en prizor iz Vancinijevega filma «Dolga noč leta 1943»; skupina ustreljenih antifašistov v Ferrari
vražji Bergamaski dosegli za svoje mesto verjetno najbogatejšo nagrado dodeljeno filmskim festivalom v svetu. Vsako leto namreč določijo za nagrajence deset milijonov lir in zato ni čudno, da je bilo letos prijavljenih 185. filmov, od katerih pa so izbrali le 77 s področja raznih umetniških dejavnosti, risank, televizijskega in didaktičnega u-stvarjanja
Letošnja nagraditev je bila presenečenje za vse; »Gran premio Bergamo« — 3 milijone lir — je prejel komaj 13 minut trajajoči dokumentarni film nemškega režiserja Harta Wolfa «Ritem pristanišča«. Film je poetično izdelan, v njem se vizuelnost in zvočnost spajata v eno samo doživetje in ima nekaj prekrasnih filmskih detajlov. Vendar pa bi bila morda ena izmed ostalih šestih nagrad (v vrednosti enega milijona lir) dovolj primerna zanj. če upoštevamo, da se je žirija, v kateri so bili poleg ostalih filmskih kritikov Italijana Mario Cra-veni in Carlo Ragghianti, pa Francoz Charles Ford in Nemec Walter Talmon-Fros, popolnoma ignorirala verjetno najboljši film letošnjega bergamaškega festivala »La cenere dei ricordi« (Pepel spominov).
Film je delo italijanskega režiserja Alberta Caldane in v njem nam je prikazan židovski človek tak, kakršen je, enak vsem drugim in z enako pravico do življenja, pa tudi tak, kakršnega so hoteli napraviti nemški rasisti. Doslej neizkoriščeni dokumenti o njihovem več-desetletnem mučenju in strahovanju so nanizani v I. delu filma, s takim filmskim tempom, da bi žirija breb upoštevanja II. dela, kjer so nam Judje prikazani v svoji n<m domovini in pri delu (ki je morda nekoliko manj uspel kot I. del,) film morala nagraditi. Da pa se ne bi povsem zamerila, je nagradila drugi Caldanov film «Viterbo v barvah stoletja«, ki je bil prikazan v seriji turističnih filmov, kjer sta bila za izredno duhovitost, ki preveva risanko «Welcome to Rome«, nagrajena italijanska režiserja Pino Zaca in Miro Grisanti.
Pravzaprav bi bil moral slednji biti nagrajen v kategoriji risank, kjer so bile
po mnenju večine udeležencev festivala nagrade še najbolj nespametno razdeljene. Nikakršne pohvale ali nagrade ni bil deležen francoski film režiserja Jeana Ima-ga «Fracois je pobegnil«, da ne omenjamo jugoslovanskih risank, ki letos sicer niso bile najbolj posrečeno izbrane.
Lansko leto so prav z risanko Vatroslava Mimice «Pri folografu« (Zagreb film) odnesli prvo nagrado za najboljšo risanko. Letos se je Jugoslavija predstavila z risanko istega režiserja «Jajce» in Ive Vrbaliča in Vlade Kristla risanko «Sagrenovo usnje«, medtem ko se je kot tretji udeleženec iz Jugoslavije predstavil na festivalu France Kosmač z dokumentarnim filmom «111. mednarodna bienala grafike« Toda tako Kor smačev dokumentarni film kakor risanka Mimice sta bila že nagrajena (prvi v Beogradu, drugi v Benetkah) in ker v Bergamu ne pridejo v poštev že nagrajeni filmi, so se jugoslovanski novinarji, ki so prisostvovali festivalu, začudeno spraševali, čemu je treba pošiljati v Bergamo že nagrajene filme, ko doma ne manjka še dobrih, pa vendar še nepoznanih risank in drugih filmov, prikladnih tudi za Bergamo. «Sagre-novo usnje« je film z dobro zamislijo, izdelan po Balzacovem istoimenskem romanu; zgodba je zanimiva, vendar pa teče premalo filmsko in morda zaradi tega ni zaslužil priznanja, ki bi drugače ne moglo izostati.
Hude kritike so padle na račun 4. nagrade, ki jo je prejel nemški režiser Hans Reinhardt za televizijski film »Balet v jazzu«, kjer je žirija verjetno nagradila dobro izvedbo baleta in ne filmsko delo. Priznanje, s katerim pa so se vsi strinjali, je zasluženo prejel nemški didaktični film «0 eksperimentalni metodi glasbene vzgoje otroka prof. Karla Orffa«, ki sta ga izdelala Heinz Tichanowski in Hans Rolf Strobel. Skoraj večino nagrad so pobrali Nemci, čeprav bi lahko žirija marsikateri njihov nagrajeni film lahko odvrgla, predvsem v korist drugih, ki so ostali celo brez pohvale in med zadnjimi prav gotovo ni film Bernarda Schmatza »Ecce horno«. Poleg sedmih nagrad sta pre-
jela posebno pohvalo Francoz Cris Marker in N, Bo-rowcyk za svoj eksperimentalni film «Aslronavti».
Izven konkurence je bila na sporedu bergamaškega festivala še vrsta filmov o
umetnosti, zadnji dan smo prisostvovali vrtenju čudovitega celovečernega ruskega filma «Hovanščina». V mračni srednjeveški cerkvici sta glasba Musorgskega in petje ruskih opernih pevcev
delovala tako opojno, da bi samo ta film bil dovoljno opravičilo za pripravo in izvedbo III. mednarodnega filmskega festivala o umetnosti in da vlije organizatorjem dovolj moči, da prihodnje leto zvabijo v prelepo gornje mesto Bergama še večje število domačih in tujih filmskih umetnikov.
DORICA MAKUC
Simbolična podoba Julijinih oči, h katerim se pesnik v »Sonetnem vencu« večkrat obrača.	(Baivnu gravura Mihe Maleša)
t
Afrika - New Orleans - Bled
Končan je /. jugoslovanski jazz-festival v Kazini na Bledu - Cez 20
jazz ansamblov je pokazalo evropski nivo inteipretacije - Bogata
improvizacijska paleta v jam-session in ritmi v prvih jutranjih urah
J
V ozračju, ki je bilo nabito z atomi objestne ekstaze, se je ob peti uri v nedeljo, t.j. v ponedeljek, dne 19. tega meseca končal neuradni post festum I. jugoslovanskega jazz-festivala na Bledu Nič novega ni, če odkrijem znano resnico, da jazz v Jugoslaviji nima sploh nobene tradicije, saj jo ima tudi Evropa komaj kaj več. In prav zato so vsi tisti, ki jim je ta glasbeni idiom pri srcu, z velikim zanimanjem in precejšnjim strahom (ki mu je botrovala servilna sramežljivost) pričakovali to v zgodovini jugoslovanskega jazza prvo, pa tudi delikatno revijo jugoslovanskih jazz ansamblov, vokalnih in instrumentalnih solistov. Sploh pa je bila — tako se zdi — glavna stvar tega festivala utemeljena v dveh motivnih izhodiščih:	odkriti
ljubiteljem zabavne glasbe fenomen jazza in z eno potezo razgaliti strupeno dvoumnost tako imenovanih «resnih» glasbenikov, da je namreč jazz družbeno škodljiva veja (sic!) «lahke» glasbe, ker prižiga svečke naj nižjih človeških (menijo, da tudi a-nimalnih!) instinktov. Mislim, da je organizatorju, blejskemu Turističnemu društvu in Združenju jugoslovanskih jazz - glasbenikov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane uspelo najti pot iz tega blodnjaka slaboumnih vizij o »družbeni nevarnostih, ki jo krog seDe razvija fenomen jazza in da je postalo marsikomu že v prvih dneh festivala jasno, da gre tu za daleč bolj resno stvar kot so n pr. revije popevk z očitnimi komercialnimi tendencami.
Jazz v Jugoslaviji
Jazz-kritiki se v svojih zapisih po navadi opirajo na zdaj že skoraj klasično definicijo znamenitega ameriškega jazz-kritika Marshalla W. Stearnsa. Stearns je pojem jazza definiral takole:	»Jazz je
improvizirana ameriška glasba, ki uporablja evropske instrumente in združuje elemente evropske harmonije evropsko-afriške melodije in afriškega ritma.* To Je vsekakor najbolj zanimiva definicija jazza, kar jih poznamo. Najbolj zanimiva, obenem pa najbolj tipična, za povprečnega a-meriškega ljubitelja jazza. Stearns je s to svojo definicijo namreč odkril že tako znano resnico, da je bila Amerika samo agar, na katerem je začel kliti stari jazz, da je Amerika dala samo patino tisti glasbi, ki je črncem služila namesto priprošenj in namesto v krvi zagozdenega rituala iz stare afriške domovine. Amerilcan-ci so torej jazz, tak, kakršnega poznamo danes (tradicionalni, deloma pa tudi modemi) samo oformili, mu dali stilistično vrednost s pretakanjem iz starih (New Orleans) v nova slogovna obdobja (Chicago, New York itd.), a ga — kar so mu že pred 50 leti prerokovali — tudi zavestno svarili z vnašanjem komercialnih prvin. To, kar je danes še ostalo na površini jazz — produkcije, je uveljavljanje več ali manj eksperimentalnega improviziranja a-li pa dovršenih (in seve-
da napisanih) aranžmajev. Pravega, avtentičnega jazza, ki temelji na totalni improvizaciji, danes skoraj ni več in se tu in tam s težavo prebije skozi debelo skorjo aranžiranega jazza v sivih u-rah bedečega jutra, ko talentirani glasbeniki sestavijo tako imenovano «Jam-Session» ter do onemoglosti improvizirajo na skupno glasbeno tempo.
Blejski jazz-festival pa je ravno v tet Jam-Ses-sion, ki so jih sestavljali mladi jazz-glasbeniki iz vseh jugoslovanskih centrov, nakazal par zanimivih, če že ne presenetljivih ugotovitev. Predvsem to, da se v intimnih stanovanjih podzavesti teh mladih jugoslovanskih instrumentalistov skrivajo ekstatične razsežnosti fantazije m smisla za improvizacijo. Nemški Jazz-kritik, dr. Hans Baumann iz Berlina, ki je po naključju zašel na ta I. jugoslovanski jazz-festival, mi je ob poslušanju te jazz-improvizacije dejal, da v tej interpretaciji sliši neki docela nov element, neko novo notranjo dimenzijo, neki nov volumen in da se mu zdi, da bi lahko brez hude zmote ugotovil bogatijo slovanske čustvenosti. Baumann se gotovo ni zmotil: iz instrumentov, ki so se po naključju znašli v post-festivalskem Jam-Session, je zvenel poganski atavizem, uklenjen v ritem moderne jazz-stilizacije. In prav v tem se je izrazila osnovna kvaliteta tega blejskega festivala in iz te ugotovitve naj bi izhajalo delo okrog priprav za vse bodoče j azz-festivale v Jugoslaviji.
Rekli smo že, da Jazz v Jugoslaviji nima prav nobene tradicije, pa tudi ne preveč spodbudnega terena za temeljit razvoj. Blejski festival pa je odkril dejstvo, da pa ravno tu, kjer ni tradicije, obstojajo pogoji za razvoj te svojstvene umetniške zvrsti. Ponavljam: umetniške, ker je pravi jazz u-metnost improvizacije in ker je bila in je improvizacija najbolj elementarno izhodišče glasbene umetnosti sploh. Nihče sicer ne bo trdil, da Benny Goodman, Artie Sha,w, Ca-salome ali brata Dorsey s svojimi velikimi orkestri swinga niso priložili dovolj opek v zgradbo jazza: pisali so note in partiture, ustvarjali za svoje orkestre čudovite priredbe v tridesetih letih našega veka, pravi jazz pa se je kljub temu še vedno kotalil skozi dimaste zavese nočnih lokalov onstran, pa tudi tostran A-tlantika in tu se je v glavnem jazz ohranil do današnjih dni. Improvizirani Jam-Session je še vedno ozračje, v katerem jazz sproščeno zadiha, kajti šele tedaj igrajo fantje zšse in edino le zžtse.
Jazz se v Jugoslaviji torej ni razvil do nivoja, kakršnega smj spoznali na blejskem festivalu, na koncertnih odrih, niti v radijskem študiju, ampak privatno, v študentovskih sobah ali po končani za-bavno-plesni tlaki v za-bavščih ali nočnih lokalih. Nastal je iz nuje, iz notranje potrebe številnih mladih ljudi, ki jim površnost in narcisovska ljubkost popevk in plesne
glasbe ni več zadostovala. Morali so ventilirati in usmeriti svoje improviza-cijsko ustvarjalne talente: začeli so igrati jazz. Začeli so improvizirati. Začeli so se učiti, najprej po vzorih, potem po lastnih ustvarjalnih nagibih.
Od približno 150 skladb za tradicionalne in modeme jazz-ansamble smo tokrat slišali tudi nekaj zanimivih domačih jazz-stvaritev. Bilo jih je skoraj četrtina vsega programa, nekaj med njimi pa napisanih posebej za ta festival. «Zagrebški jazz-kvartet* (Boško Petrovič - vibrafon, Davor Kajfež - klavir, Krešimir Remeta - kontrabas in Ivica Gereg - bobni) je na zadnji dan festivala predstavil kar štiri originalne domače skladbe, Trio Josipa Lorbeka iz Novega Sada (Lorbek je sicer Mariborčan) pa je presenečenemu občinstvu predstavil lastno skladbo «Blues za tri*, ki temelji na 9 8 makedonski ritmični osnovi. To je bila sijajna lekcija za vse tiste, ki so mnenja, da ima lahko «pravi» jazz le tako imenovano «a-friško ritmično podlago*, pa tudi za vse tiste, ki mislijo, da jazz ne more imeti nekega nacionalnega karakterja. «Blues za tri» Josipa Lorbeka pa je nasprotno dokazal, da so n. pr. makedonski ritmi lahko čudovita platforma za izvedbo modernega jazz-stila. Prav tako je to skušal dokazati vibrafonist Jure Robežnik (Kvintet Moj mira Sepeta) s skladbo »Festivalska tčma* ali pa Beograjčan Aleksander Revišin s kompozicijo «Brez dominanten, pa še tenor - saxofonist Milan Stojanovič (Kvintet Predraga Krstiča, Beograd) s skladbo »Bled 60/12» in še drugi mladi avtorji (pravim:	mladi avtorji,
ker je bil jazz-festival v nekem snrslu tudi prava parada mladosti) z mnogimi originalnimi in prav za festival napisanimi skladbami.
V komorni igri modernih jazz - zasedb so se z interpretacijo na evropski ravni odlikovali zlasti beograjski Trio Vitas, zagrebški Trio Boška Petroviča, Trio Josipa Lorbeka iz Novega Sada, Zagrebški jazz kvartet in Ansambel združenja jazz-glasbenikov iz Beograda. Težko in mučno je delati rang-liste, zato posameznih solistov - instrumentalistov ne bomo omenjali.
Za in proti...
Na tiskovni konferenci, ki jo je na zadnji dan, tik pred zaključkom festivala, sklical organizator, se je zbralo približno 50 predstavnikov tiska iz vse Jugoslavije, glasbenih kritikov (ki sicer niso jazz-kritiki, imajo pa več ali manj izčiščene pojme o fenomenu jazza) in predstavnikov sodelujočih ansamblov. V grlu te konference in piodne diskusije pa je obstal problem sodelovanja vokalnih solistov. Jazz-pevci (vzemimo za primer Ello Fitzgerald) so predvsem tisti pevci, ki obvladujejo improvizacijo. Teh pa v Jugoslaviji še ni, kot jih n. pr. tudi v Italiji še ne poznajo. Skladbe, ki so jih interpretirali Nino Robič, Šen-
ka Velen (Zagreb), Dragu-tin Diklič (Zagreb), Marjana Deržaj in Majda Se-pč (Ljubljana), Tihomir Petrovič (Beograd) in Ga-by Novak (Zagreb) niso prehajale iz tradicionalnih okvirov tako imenovane zabavne glasbe. Solisti so torej peli note, ne pa svoje lastne improvizacije na temo tega ali onega komada. Festival je torej pokazal, da je bila depla-sirana ideja nastopa vokalnih solisto\ in zanimivo je dejstvo, da so bili že od začetka skoraj vsi instrumentalisti zoper sodelovanje pevcev na jazz-festivalu. Mlada Zagrebčanka Šenka Velen (pravo ime: Šenka Velentan-lič. Pravi, da ga je skrajšala, ker je težko izgovorljivo!) je intepretirala zanosno, ima čudovito barvo glasu (je za sedaj tudi edina «urlatorka» med pevkami zabavne glasbe in jo bomo slišali na oktobrskem festivalu zabavne glasbe v Opatiji), smisel za interpretacijo jazz-stila, toda... pela je note, interpretirala je a-ranžma. Isto velja za «zvezdo» jugoslovanskih pevk Gaby Novak: vse je bilo nad povprečjem, toda simpatična Gaby ni pela jazz, ker ni improvizirala. Se posebej pa velja to za dva vokalna ansambla, in sicer za kvartet «Meloss> iz Zagreba in kvintet «Disk» iz Beograda: to je bila izrazita komercialna glasba in je sodila na festival pooevk v Opatiji, ne pa na jugoslovansko revijo jazza na Bledu. In tako so skoraj enodušno obranili vsi glasbeniki in kritiki pa;ce navzdol, ko je šlo za to, ali bodo vokalisti nastopali prihodnje leto na II. festivalu jugoslovanskega jazza.
Iz novinarske
beležnice in izza kulis...
\
Prava paša za urednike tako imenovanih «trač-ru-brik» pa so bile noči in jutra po končanih večernih koncertih. In to je trajalo štiri dni. In štiri dni je trmasto lilo in štiri dni so novinarji čez dan spali, kajti nočna tlaka je trajaia do zgodnjega dopoldneva in včasih še dalje.
Splošna (humoristična, pa malce tudi zlobna!) u-gotovitev prisotnih novinarjev je bila ta, da je bil I. jugoslovanski jazz-festival na visokem nivoju, saj ima Bled nekaj nad 500 m nadmorske višine. Svoj »zlati čas» so torej zapravljali (zaradi visokega nivoja in še višjih cen!) v baru »Kazine*, kjer ?o do bledih juter poslušali Jam-Session, nekateri pa v obupu nad slabim vremenom (za kar so enotno okrivili organizatorja, t. j. Turistično društvo Bled) jedli prave gorenjske nageljne. Simpatični kontrabasist Rajko Milosavljevič (nekaj čez 120 kg!) je v svoji vnemi, ki jo je spodbujal ritem mladih improvizatorjev, stopil skozi steklena vrata (namreč: skozi steklo na vratih!) in tega sploh ni opazil vse dotlej, ko so mu trije slučajni gostje pokazali svoje okrvavljene roke. Mirno je izjavil, da ga ščiti črnski tabu, ker igra jazz.
Dixieland ansambel «7 MLADIH* iz Kragujevca,
približno dvakrat na leto menjajo svoje avtomobile. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da mi niso verjeli. Kulturna urednica ljubljanska «Tovariša» A-lenka Zupančič me je celo zmerjala, da sem iz Kopra in da samo blefiram i-nozemski lisk. Te vrstice so zanesljiv dokaz, da sem na blejskem festivalu zastopal inozemski tisk.
Za konec pa brez šale! Cez dvajset mladih jugoslovanskih jazz-ansamblov je na svojem prvem festivalu dokazalo, da obvladajo tradicionalne in moderne stile, da se lahko merijo z mnogimi renomi-ranimi evropskimi ansambli da svoje bogate improvizacijske fantazije ne uklepajo v akademske okvire aranžmajev (dasi je bilo tega največ!) in da so v celoti zadovoljili tudi precej stroge kriterije nekaterih strokovnjakov. Bled bo torej ostal vsakoletna arena jugoslovanske jazz-glasbe Upajmo, da ob boljših vremenskih pogojih.
MILAN LINDIČ
ki je na drugem večeru pahnil s sedežev vso Kazino in zaradi nenehnih aplavzov skoraj ni bilo mogoče poslušati njegove izvedbe, je star 119 let.
Povprečno torej vsak 17 let. Pa naj kdo reče, da jugoslovanski jazz nima bodočnosti. Televizija je prenašala prvi in zaključni koncert festivala z Bleda. Pravijo, da so ljudje namesto festivala gledali pantomimo izkrivljenih senc in da je to spremembo narekoval kongres jugoslovanskih meteorologov, ki so vztrajno napovedovali lepo vreme s krajevnimi padavinami in da je bil prav tak «kraj» tudi Bled.
Posebnih vicev v Bleda nisem uje'. Bil sem edini novinar, ki je zastopal inozemski tisk, zato so me hotelski vratarji vztrajno nagovarjali v — nemščini.
Skozi štiri dni sem novinarskim Kolegom moral odgovarjati na vprašanja, kakšne so «naše» plače v Italiji (rekel sem, da o-krog dve sto tisoč na mesec) in da novinarji tam
uiiiitiiiiifHiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiminuiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiai111111
Ugibanja	in	klepet	zlo0
ameriške igralke Marilyn Monioj
Je li res zaljubljena v Yvesa Montanda ali ne? - To vprašanje muči radovedni ženski svet zlasti v Ameriki in Franciji - Kljub obolelosti je igralka dokončala svoji vlogi v dveh fil®®
Bled v ozračju festivala jugoslovanskega jazza
(Foto
iiiniri"11
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
GRAFOLOG ODGOVARJA *
ZELEN* GAJ: — Tako v družini, kakor tudi v drugem okolju morete zelo pozitivno delovati s svojim osebnim vplivom. Smisel za skladnost in ravnotežje.
lUvfltn/ jvuMr*** M, fam
Opaziti je nagnenje do egoizma, vendar prevlada v zadnjem trenutku pozitivna smer; v skrajnem primeru bi žrtvovali precej, če bi se izkazalo, da je od tega odvisna dobrobit drugih.
KRVAVEC: — Intelekt je dobro razvit, zato vam
diskusije ob raznih prilikah ne delajo težav. Gojite
§ too	A*	fen
o
8
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
8
Pri Vaših letih nimate preveč časa za odstopanje od izbranih načel. Ljubite red in pravico. Ste dobrosrčni, vendar ste od časa do časa tudi zadirčni.
ŽALOSTNA JESEN: — Večkrat nepremišljeno pose-žete v tok življenja. Opazite storjene napake in teži-
(£
r~
9c 'kLcjju?^ i
te, da jih popravite, po krajši dob: pa naredite iste! Bedite kritičnejši proti samemu sebi. Pri delu sta agič-m in sposobni, kar tudi okolju ne ostane prikrito. Pri-rodno temperamentni in ste radi v veselem okolju.
TIHO UPANJE: — Cesto oklevajoče stopate po izbrani poti, ker sami je niste povsem preoričani, če imate
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
fizkulturo in navadite telo, da bo hitreje sledilo elastičnemu mišljenju. Cesto ste v dvomih, kar povzroča osnove apatičnosti. Premagujte svoje želje po pestrih dogodkih in ne bodite igrača čustev.
VEDNO ZTVIM V VESELEM PRIČAKOVANJU: —
Bodite umirjeni in korakajte naprej. Realno gledanje
na okolje povečajte do maksimuma, 3icer bo pozitivno mišljenje, ki ga ima okolica o Vas, počasi splahnelo.
jjjd, trobj m t	n^f^j
v poklicnem delu pravo smer. Bodite širokogrudnejši, saj človek žanje tisto kar sadi. Skrt.mn. in dosledni. Verujete v osebne vrednote človeka in se ogibate kaznivih dejanj.
JANA: — Vaše dobro srce in čustveno sprejemanje dogodkov sta vam prinesli že marsikatero razočaranje. Cas bi že bil, da v glavnem pričnete misliti tudi na sebe in na poznejše dni. Ob stiku z. drugimi ne imejte nikakih občutkov manjvrednosti, saj so oni prav tako ljudje kakor ste vi.
ClOOOOOGOOOOOOOOOOOOO0000000000000000000000000000000000000000000000-000OOGOOOOOOOO
«Kam je izginila Maryli-nina lepota* je bil naslov-članku, ki so ga pred kratkim objavili v eni izmed najbolj čitanih in popularnih ameriških revij. Članek je napisala neka ameriška novinarka, ki je bila na obisku pri slavni ameriški filmski igralki Marylin Monroe prav v tistih dneh, ko se je omenjena po hudem živčnem zlomu vrnila iz sanatorija za živčne bolezni domov.
To je bi’ pravzaprav že drugi živčni zlom, ki ga je Marylin doživela v zadnjem času. Prvi živčni zlom je doživela, ko je pred približno dvema mesecema snemala film »Ljubimo se», v katerem je imela za partnerja francoskega filmskega igralca Yvesa Montanda. S filma-njem so morali za nekaj časa prekiniti in producent in režiser sta bila že v strahu, da Marylin filma sploh ne bo mogla dokončati. Marylin si je kljub vsemu še kar hitro opomogla ter je nadaljevala z delom, čeprav je bilo vsakomur jasno, da z njenim zdravjem, oziroma razpoloženjem ni vse v redu. Drugi živčni zlom jo je primoral, da je prenehala tudi s snemanjem filma «Hudobni», ki je prvo filmsko delo njenega sedanjega moža Arthurja Millerja, čeprav so ji zdravniki predpisali daljše zdravljenje v sanatoriju za žično bolne, se je Marylin tudi tokrat vrnila na delo in tako so tudi omenjeni film lahko do konca posneli.
»Moja je krivda, če je Marylin zbolela* je dejal novinarjem Arthur Miller. «Film smo snemali v Nevadi prav v času, ko je tamkaj povprečna dnevna temperatura okrog 50 stopinj v senci. Marylin pa je morala snemati največ prizorov celo na soncu. Opazil sem, da je vsak dan bolj živčna in utrujena, a ko sem ji predlagal, naj bi si odpočila, mi je odgovorila, da ji je že bolje in da hoče s snemanje nadaljevati. Naenkrat je prišlo do katastrofe.*
Hollywoodske opravljivke so seveda čisto drugačnega mnenja o vzrokih Marylininih pogostih živčnih zlomov. Po njihovem je glavni vzrok njene živčne razrvanosti ta, da je Marylin do u-šes zaljubljena v svojega bivšega partnerja Yve-sa Montanda.
Ko se je še pred me-cesi razširila vest o idili med Marylin in Yve-som, je bil marsikdo prepričan, da gre za reklamni trik ter da sta oba i-gralca samo dobra Driia-telja in nič več. Oba zainteresirana sta tudi sama demantirala vse govorice o njunem ljubezenskem razmerju Marylin je celo zahtevala da so nekatere ameriške revije
objavile fotografije, ki kažejo njo, njenega moža Arthurja, Yvesa Montanda in njegovo ženo Simone Signoret v zelo prisrčnih skupnih pozah. A-meriške revije so fotografije res objavile, objavile so pa tudi vest, da se nameravata Marvlin in Yves kljub vsemu poročiti, ker ne moreta živeti drug brez drugega. Nič ni pomagal demanti i-gralke Simone Signoret, kot tudi demanti Arthurja Millerja. «Marylin je moja najboljša prijateljica, zato me osebno žalijo neresnične vesti, ki so jih v zadnjem času raz-š’rili ameriški časopisi. Z Yvesom se najbolj razumeva ter nama je zato žal, da je prišlo do vesti, ki so prav gotovo prizadele tudi Arthurja in njegovo ženo.* Tako je iz a-vila Simone Signoret. Toda že nekai dni po tej izjavi je nenadoma odpotovala iz Hollywooda, kamor je spremila svojega moža ter se vrnila v Francijo. Francoskim novinarjem svoje prvotne izjave ni več ponovila in videti je bilo celo, da je zelo živčna in nerazpoložena. Vedno dobro obveščeni prijatelji so vedeli povedati, da ji je Yves večkrat telefoniral iz Holly-\vooda, da pa so bili razgovori vedno zelo kratki ter da je bila Simone po vsakem takem razgovoru še bolj živčna in slabe volje.
Sedaj se je vrnil v FTancijo tudi Yves Mon-tand. »želim si čimprej videti svojo ženo*. To so bile prve besede, ki jih je izjavil francoskim novinarjem, nato ga ni bilo več dni na spregled. Simone Signoret je bila ob njegovem prihodu v Italiji, kjer je končala s snemanjem filma »Adua in njena dekleta*. Z izgovorom, da še ni končala z delom, je svoje bivanje v Italiji še nekoliko podaljšala ter se je vrnila v Pariz komaj pred nekaj dnevi. Kakšno je bilo njeno snidenje z Yvesom ne ve nihče, ker se nista še nikjer pojavila in tudi nista dala v zvezi s tem nobene Izjave.
Na vsak način kaže, da je idila med Marylin in Yvesom zaključena ter da ne bo prišlo do medsebojnih ločitev in ponovnih porok. Nekateri pravijo, da je Marylin še vedno zakljubljena v Yvesa ter da je on tisti, ki se ji je odpovedal, ker je nima tako rad, da bi se njej na ljubo odpovedal svoji ženi Simone, katero občuduje ne samo kot žensko, temveč predvsem kot izredno sposobno in inteligentno igralko, ki je žrtvovala celo več let svoje kariere, da mu je pomagala do uspeha v filmu in pri televiziji.
Drugi so zopet mnenja, da je til Yves tisti, ki je bil bolj zaljubljen ter da
ga je Marylin odbila, ker ni hotela zapustiti Arthurja Millerja, ki j: je pripomogel, da se je iz čisto povprečne filmske lepotice, povzpela do najbolj cenjene in upoštevane i-gralke.
Naj bo resnica takšna, ali drugačna — nekaj vendarle drži. Marylin ni zapustila svojega moža in tudi Yves se je vrnil k svoji ženi. Oba sta najbrž sprevidela, da bi jima ločitev samo škodila ter sta sklenila, da žrtvujeta raje svojo ljubezen.
Marylin si od vsega tega še ni opomogla. Njen upadli obraz, utrujene in postarane poteze ter slaba volja to samo potrjujejo. Danes ni Marylin več tista «krasna lutka*, ki so jo mošli občudovan, ženske pa močno zavidale. Danes je Marylin pobita in utrujena in še tako dobra šminka in puder ne moreta tega prikriti.
Pravzaprav je Mary)in doživela v zadnjih letih precej takega, kar jo je moralo potreti. Predvsem je doživela kar dva za-
kona, ki sta se po kratkem skupnem življenju končala bolj klavrno. Ko se je poročila z Arthurjem, Millerjem je vsem izjavila, da je našla končno pravega moža ter da si ne želi drugega, kot da bi lahko imela čimprej otroka. In tudi Miller je bil videti ob lepi ženi čisto spremenjen. Toda že prva nosečnost se je končala tragično. Ma-rylin je bila pri snemar nju filma, ko ji je nenadoma postalo slabo. Vse prizadevanje zdravnikov ji ni moglo rešiti otroka, ki ga je čakala že pet mesecev. Zdravniki pa ji niso vzeli upanja, da bo lahko še zanosila. In res je po tem še dvakrat zanosila, drugič prav v času, ko je snemala film «Nekomu ugaja vroče*. Toda obe nosečnosti sta se zaključili v bolnišnici. )e s to razliko, da so ji tokrat zdravniki vzeli vsakršno upanje, da bi lahko imela še otroka.
Marylin je te. vest zelo potrla, ker si je otroka zelo želela. Ni pa izgubila
še vsega	v
baje tudi sedaj _0-slavnih	jj
poskušajo, da	«
nili zeljo. .Hravil® “Najboljše
delo* je d^^narj'2, < pred dnevu n°v ^
Jim je Javi*,a,daV£
kratkem snemal® ‘ 1
ha*
filma"ln"kdo/ ^ ^
pravi, da se je s takšnim
m ognjem d* La v?® j če ustaviti. T	ji »
preobremenjen^ ^
S'SV.9'%
mož. A MaryHP ^
ga nikogar
ter je 1
delu.
d»!v
no na ctem- ^ u-j,
bo končala
kot njena m» n0v^)lf mati* so zapis®1 ^ ji. Marylin Mvi * $ ša. Mogoče z rečflč , fj lom svojo nesp
bežen, mogoče Pjj^ t> Hhem upa .ii/» $.iif vse s]
svoje uri
tihem upa n*'Ljo »‘Ljjf bo vse sprem ^ %
bo svoje sani reSu ^
še vedno lahko
Trst, Ul. S. Lazzaro 8 - Tel. 35733 - 36308
Ure:
OMIKAN
°iseri
DOXA >
prodaja na debelo (t°varIjn0jeP> y
Dobavlja tudi zlatnino pod istimi pogoji pošilja urarjem tudi
VELJAVEN OD 26. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA
Oven (od 21. 3.	_____ Lev (od 23. 7. do
do 20.4.) Pripira-	/"	22.	8.) Prijetna
vite se na različ-	/	m	\	srečanja in veseli
na presenečenja,	I JMj	I	večeri. Nekoliko
saj se ta teden	V '	T	J	presenečenj. Nelahko kar koli	V	y	kaj težav pri de-
pripeti in to same lepe stvari Izkoristite priložnost, ki lahko izboljša materialni položaj.
@Bik (od 21. 4. do 20.	5.) Verjetni
spori sentimentalnega značaja. Nevarnost ljubosumja. Na delovnem področju je teden ugoden, samo prilike morate izkoristiti.
Dvojčka (od 21. 3 do 22. 6.) Lahko , pride do odločilnega trenutka. Za ' nekatere se odpi-V y ra nova pot. Nekaj zanimivih stvari na poslovnem področju. Nove izkušnje.
Rak (od 23. 6. do 22.7.) Družinsko, mirno življenje | brez razburjanj, vendar polno lihe sreče. Na delu nič novega in nekoliko utrujenosti od običajnih zadev.
(^)i
V.
lu boste brez večjega napora premostili, redno ugoten
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Neki , zanimivi dogodek vam bo razburkal srce. Intimen razgovor. Na delovnem področju zastoj. Prejeli boste zelo zanimivo pismo.
Tehtnica (od 23.
9. do 23.10.) Mnogo načrtov, ki vas bodo navdušili, vendar bo treba krepko pljuniti v roke. Na delovnem področju nič novega. Telefonski razgovor.
Škorpijon (od 24.
10. do 22. 11.)
Pr-jetni dnevi in nekaj zabave. Nepričakovan obisk. Na poslovnem področju dobre pa tudi nekaj slabih novic. Nevarnost prehlada.
Strd« . j^ij-
jo 2 ••tfjedeV
sr^atn >e ^ n°aklo"J®r8t’e V
SiJSStfS
■emostili. Iz- nepričakovan«- . vaiJ* . petek.	Važni skleni, r„tiJ*^ \
 ----  .	materialn0 * —«	<	>	■
S
od p,
12- .f ,aV“V
strun’ KO
trebno j8 v* dela.
Kozof°*,
do
»ib *av5e 0* bo fe\e It f.
vod«
V;
no V.8 ,
V
Hidi
r2a%ur\S,npr‘
bo pri n j
Nič PcMbneJVA««
3-> io
do
rile. N» , nacfl uresničitev
ttSEF5nm!k
— 5 —
25. septembra 1960
i
Ha55a5!J.J5Š62i?M5SKMMHS555HS5HK5?KHHKM{i5MM.M»Ki!KJ55HHMMS5KaS»MMHKSK!i!aHHHS^HHHKKK55 6SSIfeJH55S5K.I^MMl3Mtel
Pred upravnimi volitvami na podeželju
Zaključni obračun plodnega delovanja demokratične občinske uprave v Dolini
■**£ tiilo najavljeno, bodo 6. novembra na vsem Kr noi-e padroOu upravne volitve za novi pokrajinski in bor. Zoonii"ns'c® svete v občinah Milje, Dolina, Repenta-pitie p-- m. Devin - Nabrežina. Razne stranke in sku-®°tilne Prap^ai° svoje liste s seznami kandidatov ter Ceni' Za^r?<Jrame’ s katerimi se bodo predstavile volivcu, [ ela se bo volilna kampanja s sestanki, govori, pla-Ipti ,j0,. 1 ltd- Volilni upravičenci imajo po štirih letih b bod0 °St *n Prau*c°. da izvolijo svoje predstavnike, *jih inier^ll>rav^a^ pokrajino in občine ter zagovarjali
^ratiobčine so imele zadnja štiri leta de~ Polojjje h uPrave» ki so ob zaključku svojega mandata i\ i	svoiega. delovanja. Občani so se lahko pre-
S° °&čin ? uspehe so posamezne občine dosegle, kaj Sred ek h
uprave napravile in kako so se zavzemale za tobro °.čin in vasi. Dosedanje delo bo prav gotovo 0 deil!>npe.ua[o in kažipot pri novih volitvah.
^skih ,yaniu nekaterih obliko Pra!ah smo že na se hn^r°C.ab'’ Podrobneje S»i j J 0 še vrnili k raz-Stebah 6	razmerah in
’ doseženih uspehih
ična
^nW:eonK^e novega ob-občini sveta v dolinski
Občinska ^mokrat
lista
JSuni°VRIHA
othjo
8? kuret
C?mJe
-C’®
5sg •«>»«
c#®vriha
^u°TA
Ogv« ec
OTA
toroer
tfe	Prihodnost. To-
t).,9, a Vrsti dolinska "ska v
lw ° na šteje zdaj
Precejšnjo skrb je polagala vprašanju šolstva. V Borštu so zgradili novo šolo, za kar so porabili 10 milijonov lir. Staro stavbo so porušili in tam sezidali novo bolj primerno in odgovarjajoče poslopje. V Dolini so na šolskem poslopju napravili novo streho.
Po številnih posredovanjih in prošnjah so dosegli ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Ricmanjih in otroškega vrtca za Mačkovlje in Pre-beneg. Za ta vrtec je občinska uprava tudi preuredila začasne prostore v šolski stavbi med Mačkovljami in Pre-benegom.
Za vzdrževanje šolskih po-
Dolinska občina šteje zdaj 5386 prebivalcev in ima 3860 volilnih upravičencev - Številna javna dela - Vodo in elektriko imajo vse vasi
lini in 14 pri Dom ju (71 milijonov lir). Na Jezero in Bo-tač so napeljali vodovod, po. jačili pa so vodovod za Fran-kovec in podaljšali vodovod do posameznih in bolj oddaljenih hiš ter zgradili rezervoar nat! Borštom. Za ta dela so porabili skupno 40 milijonov lir.
Vodovod in elektriko imajo zdaj vse vasi v dolinski občini; potrebno pa bi bijo o-jačiti javno razsvetljavo v nekaterih krajih.
Nekatere vasi so dobile v zadnjih letih telefon, v Pre-beneg in Zabrežec pa ga bodo napeljali v kratkem, ker je bil denar za to že nakazan. Istočasno bodo v Dolini, in sicer v stavbi poleg županstva, namestili avtomatsko centralo, tako da bodo Dolina, Boršt in Boljunec imeli direktno telefonsko zvezo z mestnim omrežjem. Tudi za to delo je bil denar že nakazan, in sicer 3,5 milijona lir.
Za Gročano, Pesek in Drago so zgradili novo pokopališče (16 milijonov), povečali so pokopališče v Borštu (10 milijonov) in kupili avtomobil za prevoz mrličev. Razen
Nova šola v Borštu
slopij, za ogrevanje in razsvetljavo gredo velike vsote vsako leto iz občinskega proračuna, saj odpade za to približno 20000 lir letno na vsakega učenca. V dolinski občini je približno 400 šolskih o-trok, stroški za ogrevanje in razsvetljavo šolskih poslopij pa znašajo približno 8 milijonov lir letno. Ta denar gre iz rednega občinskega prora-
županstvo v Dolini
USva.
k, lih , a,cev ir, •
^avičp' lma 3'860 i * Voii;Cencev. V pri-k’iCV dolinVlmi ^ta 1956 Slj^ več, £akl. občini 400 . ■ v ^eri	le	treba v
KS »
4a°v v * ki S^a socialistič-^loVen,i,Je d°hila 170
5» 43 g?*a Usta, ki je
0i.8!^oOlttaciiaVi(.-n- Kržčan-A*.	**■	*	« aobii.
yet ima dvajset „dosedanjem ob-
ima dvajset *v ska HSvety °Sedanjem ob-imela Ob-
-bj:
N* sederptvah je biI° n »a trn c,VolUč' na Ck°vii0lina /j voliŠč, in ' PrebVe V('l^i), V tNk ’ *»icm.ein-eg’ Bo’iu‘ h st0r-,Sedeži nje: Dumjo jk ^ <w v°liSč bodo
V1"«'.'* -«52? w-
S Vse sni J uprava Cie ‘‘hi Pr *,le. da ures-s kate‘
v»h a Usta lnska de-Pn zadnjih
čuna in ne iz izrednih postavk, kakor na primer za razna javna dela.
V Boljuncu so zgradili novo občinsko hišo za otroško posvetovalnico, poštni urad, ambulanto in dvorano za srenjo (10 milijonov lir); pri županstvu so zgradili novo stavbo za skladišče, garažo in delavnico za vodovod (5 milijonov lir); v gradnji je 30 ljudskih stanovanj, in sicer 16 v Do-
tega so namestili oskrbnika za vsa pokopališča v občini.
Glavno pot po Ricmanjih so tlakovali s kockami in a-sfaltirali pot do Loga (18 milijonov), uredili so pot po Borštu (9 milijonov), razširili pot po Zabrežcu (5 milijonov), tlakovali pot po Mač-kovljah (5 milijonov), uredili in tlakovali glavno pot po Dolini in pot do Sv. Martina (12 milijonov), tlakovali so poti v Frankovcu (20 milijonov), uredili cesto in kanalizacijo pri novih hišah pri Domju (11 milijonov). Zdaj so v teku dela za razširitev poti iz Ricmanj v Barde (7 milijonov) ter tlakovanje ceste iz Boljunca proti Glinščici (7,5 milijona). Razen tega gradijo cesto z Jezera do Peska, preko ceste Bazovica -Draga (18 milijonov).
Z vojno odškodnino so popravili nekdanji sedež županstva v Dolini, srenjski hiši v Mačkovljah in Prebenegu ter župnišča v Ricmanjih, Prebenegu in Borštu.
Te dni bodo začeli graditi novo stavbo v Borštu za poštni urad, ambulanto in srenjo.
Občinska uprava je s sodelovanjem Kmetijskega nadzor-ništva priredila vsako leto v Dolini razstavo domačih vin, v Boljuncu pa praznik grozdja s kulturno prireditvijo. Pred kratkim pa je dodelila občinsko hišo v Boljuncu, kjer je bila prej finančna straža, za prosvetno dejavnost v vasi.
Gornji podatki so dovolj zgovorni. Občinska uprava in občinski svet pa sta poleg
' f	>	'r;
upravnih zadev in krajevnih vprašanj obravnavala tudi pereča vprašanja, ki se tičejo splošnega gospodarstva našega področja in zaščite pravic slovenskega prebivalstva na tem ozemlju.
Občinski svet, ki bo izvoljen na prihodnjih volitvah, bo moral nadaljevati delo dosedanje uprave, skrbeti za potrebe vse občine in posameznih vasi. Razen tega pa se bo moral še naprej stalno zavzemati za uveljavitev določb londonskega sporazuma, za napredek šolstva, za strokovno izobrazbo mladine, za razvoj kmetijstva in turizma, za u-stanovitev avtonomne dežele in rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj našega področja v okviru organičnega načrta.
Imena sposobnih, zavednih, vestnih in naprednih domačinov, ki bodo kandidirali na volitvah in jim bodo volivci zaupali bodočo upravo dolinske občine, bodo jamčila, da bo tudi nova občinska uprava delovala v korist vseh občanov.
VIZO VL JE
Vaš list piše, kako naglo se spreminja podoba naše trža-škokraške vasi. Kar se tiče domov, je to izvršila obnova glede načina življenja in miselnosti naše mladine pa je tako kot drugod, le da je vas zajel še drug val, ki ima svoj izvor v tujskem prometu. Večina našega boljšega zemljišča je med železnico in Sesljanom. Tod je bila nekoč skrbno obdelana zemlja z raznim sadnim drevjem in s trto, po pašnikih pa razmeroma dosti živine. Na svoje vino, pretežno belo, so bili Vižovci zelo ponosni, češ, kjer raste «žerdovinsko trnje», tam je zemlja za dobra vina. In tega je tod zelo dosti. Te površine pa se danes ne ocenjujejo več z gospodarskega stališča, marveč le z gradbenega, kar vodi k vse drugačnim in zelo zapeljivim zaključkom. Zemlja s turističnega področja predstavlja neprimerno večji kapital kot o-na iz soseščine.
Železnica promet pospešuje, pri nas ga pa ovira. Rampa je zaradi gostih vlakov osem ur dnevno zaprta in če smuknejo preko tračnic pešci, morajo vozniki čakati. Tod namreč vozi vedno več vozil, po cesti Prosek - Sem pola j Mavhinje - Sesljan, katere en trak gre iz Mavhinj mimo Ce-rovelj. Ta pot pa je daljša in slabša (vzpetine, slabo cestišče) in se zato vozniki raje poslužujejo poti skozi našo vas. Vsekakor je ta prehod čez železnico zadeva, ki jo bo treba v doglednem času
Mačkovlje
kakor koli (podvoz ali nadvoz) rešiti.
Ze parkrat smo v dopisih prosili občino, da bi postavila žarnice na cesto od Ses-ljana do mesta. Ne gre pri tem samo za . našo krajevno potrebo, kolikor za splošen promet. Nedvomno je to vsaj toliko potreDno kot električna razsvetljava, ki je že napeljana do nove vile ob poti proti Mavhinjam.
Most čez avtocesto je zelo na burji in že predlanskim bi se bila kmalu pripetila težka nesreča. Je splošno mnenje, da je sedanja ograja z ozirom na izredno močne sunke burje prenizka in za vozila prešibka.
Med nami Imamo par Italijanov, ki sta postala v zadnjem času narodno nestrpna in se rada oslaiata s psovko «ščavo». Svetujemo jima bolj
mirno kri — kot sta jo kazala prej, sicer bomo primorani — predstaviti jih javnosti in še komu.
SESLJAN
V ponedeljek smo položili v grob zemske ostanke 83-letne Ivane vdove Pahor, rodom iz Opatjesela, od koder sta se z možem in družino naselila v Mavhinjah in si nato postavila svoj novi dom pri nas. Več let je bolehala in s svojo kraško naravo ter neverjetnim odporom kljubovala bolezni. Velika množica Ses-ljank in Vižovk ter moških jo je kljub zelo slabemu vremenu spremila na zadnji poti na mavhinjsko pokopališče, kjer počiva tudi njen pred tremi leti umrli soprog. Lahka ji zemlja. Svojcem izrekamo svoje sožalje.
'mam
Ricmanje
Občinska hiša v Boljuncu
llltllllllllllllllHIIHIIIIIIlilllllinilllllllllllllllllUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllll
Zdravilni čaji iz naravne lekarne
Kraška flora je v vseh letnih časih zanimiva in večkrat nekaj posebnega. Tudi sedaj. Na primer one sicer bolj redke, skromne in nekam nebogljene travniške cvetlice, ki se sramežljivo skrivajo v šopih trave ali zelišču. Celo žepek (kraško vresle), zelišče z izredno močnim vonjem, je v svojem cvetočem stanju zanimiv, čeprav je na gmajnah samo v napotje in ga živ kršit ne povoha. Le eno nam pove; da je svet, ki njemu prija, pust. Po ustnem izročilu so ga naši vraževerni prednamci nekoč zažigali v hišnih prostorih, da je njegov vonj pregnal zle duhove. Ko so tod gojili sviloprejke, so ga nabirali, da so se gosenice v njem zabubile in spred, le svilnati kokon.
Med žepkom, travo, robido in kamenjem sporočajo vijoličasti korčki (ciklami), da se bliža jesen. Takega vonja nimajo še tako plemeniti ciklami. Sicer je to meščanom dobro znano. Nekaj korčkov in cvetočega žepka — skromen, a cenjen šopek.
A razen tega tihožitja nudijo kraške ograde še kaj za okus, poslastico in zdravje v obliki vitaminov. Vzemimo na pr. robido, ki je kaj malo v čislih in bi se njenih bodic najraje za večno znebili. Ni pa itako z njenim sadom; ta zasluži, da bi robido gojili kot jagodičje, To so kraške maline in njih kraški malinovec. Evo recept za napravo tako imenovanega prirodnega
robidničarja; Na vsak kg do-1 bro zmečkanih robidnic daj 2 dkg vinskega kamna. Ko to 48 ur stoji, vsakotoliko malo pomešaš. Nato precedi skozi čisto krpo in dodaj na vsaki liter soka en kg sladkorja in en 1 vode, dobro premešaj, pusti nekaj ur, da se sladkor raztopi, nato deni tekočino v steklenice in zamaši. Sok je odlična hladilna pijača v poletni vročini, prav tako je prijeten čaj, ki smo mu dodali nekaj žlic tega soka.
Prvi cvet — zadnji sad. To je dren. Njegov plod pravkar zoreva. Nekoč so pastirji znali za vse večje drenove grme, obrali vse zrele «dr-njolen, nezrele pa stavili v seno, da so se «zmudile». Danes napravijo nekatere gospodinje drenovo marmelado in pravijo, da je res nekaj posebnega ter se posebno prilega omletom (palačinkam).
Šipkove jagode (srobitka, divja roža) so že znane, da dajo okusen in zdravilen (vitaminski) čaj. Niso še zrele, a glejte, da ne pojdejo, ko dozorijo, po zlu. Ene in iste jagode lahko večkrat prekuhamo. Seveda je bolje, če jagodam odstranimo dlačice in seme, a to je zamudno. Caj nas osveži in dobro de organizmu, priporoča se ga piti na tešče namesto kave.
Razen tega nam Kras ponuja vse polno zdravilnih zelišč, na pr. trpotec, slez, koprive, pelin i. e. Naberiite vsa. kega nekaj in naučite se piti te zdravilne čaje iz naravne lekarne.
Letošnji in lanski pogoji za zorevanje grozdja
Niso še prenehale tožbe o vremenu, čeprav ni to letos glede svoje muhavosti tako izredno. Vremenoslovci so povedali vzroke teh pojavov, a preprostega človeka, zlasti kmečkega človeka zanimajo bolj posledice vremena. S tega ozira se ob srečanju najprej dotakne vremena in se o njem rad pogovarja. Je pa redkokdaj z njim zadovoljen. To je razumljivo, ker ima opraviti z več kmetijskimi strokami, oziroma z različnimi kulturami, hi imajo glede na vreme vsaka svoje zahteve. Kar je trenutno eni pogodu, ni mogoče drugi, kar je večkrat odvisno od kraja m tudi lege.
Trenutno se ukvarjamo z vremenom pretežno zaradi trte, ki je za vreme skozi celo leto zelo občutljiva, v času zorevanja grozdja pa tembolj. Radi neugodnega razmerja med sončnimi dnevi in padavinami ni imela letos posebno ugodnih pogojev. Mnogo bolj kot mokroto je pogrešala tople dneve in visoko dušečo zračno vlago (soparico) je le težko prenašala. Le velika pozornost in prizadevnost izkuše nih vinogradnikov sta pretežno preprečili bolezni ter ohranili zdravo listje in grozdje. A vinogradniki pravijo, da grozdju preveč počasi zoreva, bolj počasi kot lani. Zadnj*. deževno vreme ni grozdju seveda v nobenem pogledu koristilo. Predvsem tudi za zorevanje grozdja odločata toplota in vlaga. Poglejmo kako je bilo z njim v času, ko preneha rast in se v grozdju prične kopičiti sladkor kot njegova najvažnejša sestavina. Vzamemo torej čas od 1. avgusta le do 15. septembra in primerjamo letošnjo povprečno srednjo dnevno tempera-turo^in padavine s temperaturo in padavinami, iz iste dobe lanskega leta.
Povprečna dnevna temperatura;
1960	1959
avgust
nad 23 C	23	C
september (1. polovica)
19 C	20	C
Padavine 1960	1959
avgust
okrog 90 mm okrog 60 mm
'september <1. polovica)
»	36 mm	nič
Letošnja in lanska temperatura sta bili nekam enaki, razlika pa je v padavinah
Lani je bilo v tem razdobju manj dežja in je bila zemlja bolj suha, vendar ne presuha (topla). To je trti bolj prijalo in je grozdje bolj dozorevalo kot letos. Se razume, da so v tem tudi na našem ozkem ozemlju razlike, razlike v temperaturi (kraška planota, obrežje, lega), značaj zemlje Itežka-mokra, lahka-suha), ki vplivajo na zorevanje.
CEROVLJE
Letošnje leto nam že nakazuje skrbi za prihodnje leto. Tičejo se krompirja. Kot povsod, ga tudi pri nas uničuje gniloba, ki se ne da preprečiti. Tudi mi jo pripisujemo preveliki mokroti. Bojimo se, da ga nam ne bo e-stalo niti za seme. Opaziti je, da pridelek iz lažje zemlje manj gnije. Tud ne napada vse sorte enako. Druga krompirjeva zadeva je koloradski hrošč. Kaže, da bo imel naslednje leto izredno bogato zalego, kar pomeni, da nam bo naprtil precejšnje skrbi. Mi smo škropili z insekticidom celo trikrat in z večjo dozo, a hroščov nismo mogli zatreti. Prileteli so iz soseščine, kjer se nekateri gospodarji ne zavedajo ali nočejo zavedati, da zaradi njihove nemarnosti hrošč ne uničuje le njihovega, marveč tudi pridelek drugih gospodarjev. Ce je oblast doslej prepuščala zatiranje tega škodljivca uvidenosb samih kmetov, bo morala v bodoče poskrbeti za obvezno zatiranje, to nadzorovati in nemarneže strogo kaznovati, sicer se ne bomo tega hrošča nikoli iznebili.
Zadnje deževje je bilo zemlji, odveč, in je oviralo razna dela. Na vinski pridelek ne moremo dosti računati, kar je po toči, ki nas je, kot znano, močno prizadela, še ostalo se suši, gnije ali pa ga napadajo ose. Ce bo vreme pred trgatvijo slabo, bo kislica. Tudi koruzi je treba sonca, sicer bo dala lepe, a nezrele storže. Pri nas se še nismo odpovedali ajdi
in je poije z njenim cvetjem malokje tako okrašeno kot naše. Mirno toplo vreme brez hladnih noči bi moglo dati za-dovoljiv pridelek, ki gre dobro v kupč.jo.
Otrofci boao kmalu hodili v novo šolo Potrebno bi bilo preskrbeti na obeh straneh ceste (proti Sesljanu in Mavhinjam) ustrezne cestne znake v izogib nevarnosti, ki preti otrokom ob prihodu v šolo in odhodu iz nje. Poseben znak naj bi postavili na odcepku skozi vas. Ce ne u-poštevajo cestnega reda tujci, naj bi se tega v svoji vasi držali domačini, ki se tudi večkrat spozabijo
Naš ženski -rod doseže višjo starost kot moški. To pove tudi dejstvo, da imamo v vasi polno vdov, a nobenega vdovca. Najstarejša vdova je Ana Pregelj rodom Tolminka, stara 94 let, je še vedno dovolj trdna in ne rabi očal.
Večkrat ugotavljamo, da smo preveč zapuščeni, prepuščeni sami sebi in se ne seznanjamo z življenjem tako kot bi bilo potrebno v našo osebno in v korist naše narodne manjšine. Mladina 'n gospodarji bi si želeli domačega razgovora in nauka, ki sta delovnim liudem, v prvi vrsti pa delavcu in kmetu v tej zmedi in pri tem lovu na nevedne ljudi vedno bolj potrebna. To pogrešajo po drugih vaseh in to si želimo tudi mi.
BORŠT
Dmrl je Ivan Družina «Tin-če». Kdo v Bregu ga ni poznal? Vedno razpoložen za šalo in smeh — pa tudi za lepo slovensko pesem izučen mizar, ki se je v družbi večkrat šalil z metrom, češ, da jemlje mero za rikve.
Bolehal je že dalj časa, v nedeljo pa je preminil na svojem domu. V torek ga je številna množica sorodnikov, prijateljev in znar.cev spremila na pokopališče. Dočakal je lepo starost 79 let
Naj počica v miru! — Sožalje ostalim!
OSMICE
Pristno domačo kapljico toči ROK SIK MAČKOVLJE številka 42
KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
VODORAVNO:	1. živino-
zdravstvo, 13. bojazen, 18. jezikoslovci, 19. deliti brez premisleka in vsem, ?1. se preživljajo z ulovom, 22. zasledovalen, lovilen, 24. bi naj bil prvi človek, 25. podečni zob pri zvereh, 26. uradni spis, 28. vzklik bolečine, 29. vzročni veznik, 31. pritok reke Var-te, 32. zdravstveni strokovnjak, 34. potovanje z vozom ali kakšnim drugim vozilom, 37. razdeljena na posamezne stopnje, presledke, 39. vinorodna rastlina, 40. ljubkovalno žensko ime, 41. povratni zaimek, 42. egipčanski sončni bog, 43. izgubljati perje, listje (brez se), 45. indijsko modro barvilo, 47. naj večja ptica med ujedami, 49. sklici sodnih obravnav, 51. znak za neptunij, 52. priprave za povzročanje dima, 53. znak za natrij, 54. majhna ploščinska merska enota, 55 tatvine, 57. orodja za suvanje, 58. predani brez zamenjave in nadomestila, 61. veznik, 62. prevozni splavi, prevozne ladje, 64. tuje žensko ime, 65. enaka vokala, 66. puščava v Južni Ameriki. 67 italijanski predlog, 68. izdelovalec oglja, 69. vrsta alkohola, 70. predlog, 72. podgobje, 74. vrsta umetne pesmi, 76. odmor, 78. stopica, 80. nekdanja pokrajina med Donavo in Egejskim
morjem, 81. obzirnost, 82. dva različna soglasnika, 83. grška črka.
NAVPIČNO; 1. znamenit italijanski slikar 16. stoletja, 2. nalepnice, 3. reka, ki teče skozi Rim, 4. moško ime, 5. del vrča, 6- Homerjeva pesnitev,	7.	medmet, 8. politični
priganjač, 9. največja evropska	divja mačka,	10.	opera
skladatelja Verdija, 11. vodni pojav, 12. ne širok, 13. srbski predlog. 14. kazalni prislov, 15. letoviški kraj ob jugoslovanski meji z Avstrijo, 16. naziv za očeta, 17. slavnostna pesem, 20. list, ki izhaja vsak dan,	23. uslužbenci	v	kantinah,	27. okrajšava	za	kraje-
ven, 30. držaji pri orodju, 32. napovedovalec, 33. hraber, dober, pošten, 35. jud, 36. mladič domače živali, 38. trgovski uslužbenec, 43. portugalska kolonija v Indiji, 44. reka v Burmi, 46. zdraviti s kirurškim posegom, 47. lirski samospev, 48. poraščen z dlako, 50. obdelovalna zemlja, 52. skrbnik, varuh, 53. znak za natrij, 56. umetnikova delavnica, 57. okrajšava za starejši, 58. rimska boginja gozdov in lova, 59. enaka samoglasnika, 60. predlog, 63. o-krajšava za tega meseca, 65. dežela v Afriki, 68. skandinavsko moško ime, 69. latinsko «je», 71. nogometni izraz (za izven igrišča), 72, rdeča
poljska cvetlica, 73. števnik,
75. osebni zaimek, 76. veznik, 77. predlog, 79. začetnici slovenske poktajine.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE STEVIKE
VODORAVNO: 1. žinrati, S. smokovnjak, 17. amok, 18. rolo, 20. usadi, 21. ata, 22. rekapitulacije, 25. ogon, 26. ono, 27. ojesen, 28. robovi, 30. mo-kava, 31. tvaren, 34. sod, 35. evo, 36. Inari, 38. llirijani, 41. ta, 42. prezimovati, 44. era, 45. lar, 47. car, 48. da„ 49. imeniki, 52. šepet, 54. zabela, 57. ar, 58. car, 59. ocena, 60. enovita, 61. Ivana, 63. la, 64. slikati, 65. ena, 66. en, 67. opi-šen, 70. steliti se, 73. hiravost,
76. Italijanka,	78.	okana,	79.
erg, 81. lke, 82. ko, 83. vime, 84. briga, 85. Uri, 86. kaša.
NAVPIČNO: 1. žaromet, 2. imenovalec, 3. rokoko, 4. lka, 5. Arijanec, 6. tote, 7. ilustrirani, 9.	muc,	10.	osivela,	11.
kaj, 12.	oder,	13.	vi, 14.	ja-
godarica, 15. atov, 16. kaniti, 19. olevim, 23. povir, 24. Ana, 25. obojen, 29. osi, 32. rivali-teta, 33.	niti,	37.	Azaze 1,	39.
rima, 40. nakane, 42. prena-šane, 43. odevati, 46. apeliram, 50. Erinije, 51. Iranka, 52. So-lohov, 53. Ta, 55. boks, 56. Atila, 62. vesa, 64. smo, 65. otiki, 68. piki, 69.’ Eva, 71. Ilir, 72. enka, 74. ser, 75. tri,
77. koš, 80. gg.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 14.7, ob 19. uri 18.3, zračni tlak 1021.5 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 26 km, vlage 57 odst., nebo 5 desetin pcoblačeno, morje razburkano, temperatura morja 20.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA. 25. sept«111'’
Uroš
Sonce vzide ob 5.55 17.58. Dolžina dneva 12-°"k 20 48 vzide ob 10.38 in zatone od «* Jutri, PONEDELJEK, 25.
Justa	.
Pripravljanji na upravne volitve
Liberalci sestavili kandidatno listo
Demokristjani razpravljajo o propagandi
Tekma med KPl in KD za prvo mesto na glasovnicah
Stranke nadaljujejo priprave za volitve. Predsednik prizivnega sodišča sicer še ni u-stanovil osrednjega volilnega urada, vendar pa sta KPI in KD že pripravili in opremili kandidatni listi ter bosta tekmovali za prvo mesto na glasovnici.
Sinoči so liberalci na izred-
nizacijsko zasedanje funkcionarjev svojih sekcij, na katerem bodo določili svoje ravnanje v volilni propagandi. Načelnik urada za krajevne ustanove dr. Savona je orisal glavne smernice demokristjan-skega programa za upravljanje pokrajine v prihodnjih štirih letih. Dosedanji pred-
kandidirali v vseh 16 volilnih okrožjih za pokrajinske volitve in odobrili kandidatno listo. Na njei so občinski svetovalec dr. Morpurgo, odv. Jona, Gomisel, Presca, Muratti, Vatta, občinski svetovalec dr. Carbone, dr. Rozzo, Frandoli, Slavich, Sacchi, Furlani, Bet-t', dr. Ponis in Zannino. Program stranke je orisal njen predsednik prof. Giacomo Furlani.
Krščanska demokracija je včeraj popoldne sklicala orga-
Podpisovanje kandidatne liste NSZ
Neodvisna socialistična zveza vabi svoje člane in simpatizerje, da pridejo podpisat kandidatno listo za pokrajinske volitve in sicer:
Danes 25. 9,
NA PROSEKU v društvenem sedežu od 9. do 10. ure
V SV. KRIŽU
na sedežu sekcije NSZ od 10.30 do 11.30
V NABREŽINI
na sedežu PD sigo Gruden« od 11.30 do 12.30
Jutri v ponedeljek 26.9.
NA SEDEŽU NSZ
V UL. SV. FRANČIŠKA 20/1
od 16. do 20. ure
V torek 27. 9.
V DOLINI
na sedežu sekcije NSZ od 19. do 20. ure
V BORŠTU
na sedežu prosvetnega društva od 20. do 21. ure.
n; skupščini sklenili, da bodo sednik pokrajine prof. Grego-
................. -	-	-	■	-	-	retti, ki ga je demokristjan-
sko vodstvo odžagalo, pa je poročal o štiriletni dejavnosti pokrajinskega odbora, ki naj bi po njegovem izpolnil demo-kristjanski program za pokrajino.
Q obeh poročilih se je razvila razprava, na koncu pa je pokrajinski tajnik KD Belci izročil prof. Gregorettiju reprodukcijo velikega zvona cerkve sv. Justa v malem, in sicer «v znak hvaležnosti demokristjanov za opravljeno delo v letih 1956-1960». Danes se bo zasedanje nadaljevalo na Opčinah v deškem naselju. Na koncu bo imel tajnik Bel-Ci političen govor.
Tiskovni urad PSDI sporoča da je izvršni odbor tržaške federacije nadaljeval proučevanje političnega položaja, pri čemer sta tajnik Oberdan Pierandrei in nacionalni svetnik Giorgio Cesare poročala o razgovorih s podtajnikom pred sedstva vlade Delle Favejem in o delu vsedržavnega osrednjega odbora stranke. Odbor federacije je odobril sklepe o-srednjega odbora in izrekel u-panje, da bo parlament izvedel reformo zakona o občinah in pokrajinah ter zakon o u-stanovitvi samostojne dežele. Odbor je izrazil zadovoljstvo r.ad odporom PSDI proti zakonskemu odloku o reviziji konvencij plovnih družb PIN ter nad obvezo, ki jo je sprejel poslanec Romita, da bo dal pobudo za pospešitev razprave o zakonu za slovensko šolstvo v pristojni parlamentarni komisiji.
Izvršni odbor je sklical za sredo 3. oktobra skupščino vseh članov.
en mesec sprejem prošenj za udeležbo na natečajih članov upravne policije, in sicer z namenom, da se omogoči interesentom, da popolnoma proučijo svoj položaj v zvezi z natečaji. Kot je znano, je prvotni rok za predložitev prošenj zapadel 24. t.m.
Za letališče pri Ronkah ni denarja
V petek se je sestal upravni svet ustanove za letališče pri Ronkah. Predsednik je poročal o težavah, da se prične gradnja, ker je računski dvor odbil registriranje naročila za pričetek gradnje in torej ni priznal oretdvidene državne pomoči. Sklenili so, da se bo 15. oktobra sestala skupščina članov, ki bodo nadalje razpravljali o gradnji letališča.
Sestanek na uradu za delo
Podjetje ORION zahteva da se delavci uklonijo
Sindikalni predstavniki so zahtevo podjetja odbili in se stavka nadaljuje
Včeraj je bil na uradu za | sedežu v Ul. Pondares g.
Da si hoče znaten del mladine, ki se pripravlja za razne poklice, pridobiti čim popolnejšo strokovno izobrazbo, se je videlo včeraj v dvorani tržaške borze, kjer je bila slovesnost nagraditve najboljših gojencev iz strokovnih šol pri pokrajinskem konzorciju za tehnično izobrazbo. Poleg mladih nagrajencev so dvorano napolnili gostje, katerim je pomen šole obrazložil predsednik konzorcija, ki je navedel tudi mnogo zanimivih številk. Od teh naj navedemo le, da je v teh šolah — na raznih krajih mesta — blizu 90 razredov s povprečno zasedbo 20 učencev. Bila je dolga vrsta mladih fantov in deklet, ki so bili nagrajeni. Želeti bi bilo, da bi	še	naprej	ohranili	potrebno	resnost in vestnost,	po
kateri	so	vedno	sloveli trža-
ški strokovni delavci.
Sledil je ogled razstave, v katero	je	vhod	z Ul. S.	Ni-
        .....................................................................................................................
delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki ravnateljstva podjetja «0-rion», v katerem traja že več kot dva tedna enotna stavka. Sestanek se je končal brez kakršnegakoli rezultata, saj so delodajalci zahtevali, da se delavci uklonijo in s stavko prenehajo in izjavili, da bodo šele v takem primeru pristali na pogajanja. Sindikalni predstavniki takega stališča seveda niso mogli sprejeti in so odločno odbili, da bi se stavka prenehala, preden ne bo podpisan za delavce sprejemljiv sporazum. Vendar pa so na sestanku sklenili, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek.
*#*
V sredo bo skupščina vseh uslužbencev zadružnih podjetij, na kateri bodo razpravljali o vrsti perečih vprašanj ter kršitev delovnih pogodb. Skupščina bo ob 20. uri na
###
V torek bodo ustoličili u-pntvni svet strokovne gradbeniške šole. Svečanost bo na sedežu Confindustrie.
Obiski pri županu
Včeraj zjutraj je župan dr. Fianzil sprejel univerzitetnega profesorja Giorgia Roletta, ki mu je poklonil izvod svoje nove knjige «Israele», ki je komaj izšla. Dr. Franzil je čestital pisatelju k njegovemu delu ter se razgovarjal z njim tudi o predlogih za spored bližnjega zasedanja skupnosti jadranskih pristanišč v obrambo tržaškega pomorstva. Prof. Rcletto je namreč predsednik študijske komisije te skupnosti.
Župana je obiskal tudi novi načelnik SELAD inž. Mario Bonfanti.
Ena od koristnih pobud
Mnogo nagrajencev i z stioAoi/ntii
Lepa razstava del gojencev strokovnih šol pri pokrajinskem konzorciju za tehnično izobrazbo
Še o seji občinskega sveta
Zahteve svetovalcev PSI za izboljšanje gospodarstva
Za proučevanje m formuliranje teh zahtev naj se ustanovi posebna občinska komisija
Kot smo že na kratko poročali, je tudi socialistična skupina občinskih svetovalcev predložila tržaškemu občinskemu svetu resolucijo o podjetjih z državno udeležbo.
žaško področje, to je zakona o popolni prosti coni in zakona o široki upravni in gospodarski avtonomiji.
postaja mestni gospodarski položaj vedno slabši, kar je treba pripisati predvsem vlath, ki nima stvarne in jasne slike o položaju, ki je nastal na našem področju po drugi svetovni vojni. Nato se sklicuje na razne resolucije, ki jih je občinski svet že v preteklosti izglasoval in ki so ostale zaradi vmešavanja m odpora določenih industrijskih, trgovskih in brodarskih krogov le na papirju. V prepričanju, da ima Trst s svojim pristaniščem še vedno važno gospodarsko vlogo v interesu vse države in da to vlogo spričo svojega geopolitičnega položaja lahko izvaja, seveda če se Tržačani lahko svobodno lotijo .rešitve raznih nerešenih vprašanj, naj tržaški občinski svet sklene med drugim naslednje;
Od parlamenta naj zahteva odobritev dveh zakonov za tr-
liiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniimiinimtiitiiiimimiiiiiiiiitnimiiiiiiiiiiinMliliiiiiiiiiitliiiiiiiuiiiiiiMiiiiiii
Vlada naj takoj sprejme naslednje neod.ožljive ukrepe, ki V resoluciji ugotavljajo, da So nujni za izboljšanje trža-
Nateeaji za člane upravne policije za sprejem v zbor mestnih redarjev
Občinski odbor sporoča, da je po proučitvi položaja po razpisu natečajev za obnovitev zbora občinskih redarjev in na predlog odbornika za osebje dr. Venierja ter na številne zahteve, ki jih je dobil od zunaj, sklenil podaljšati za
Izpred kazenskega sodišča
Razprava o avtomobilski nesreči pri kateri so bili trije mrtvi
Obsojeni■ tatovi avtomobilov in motornih koles
Na kazenskem sodišču so včeraj bili na vrsti mladi tatovi avtomobilov. Razprava bi morala biti že 23. aprila, pa je bila tedaj odložena. Obtoženci so: 21-letni Silvio Mo-nel, 21-letni Silvio Baselli, 20-letni Paolo Pavello, 21-letni Giordano Fante, 20-letna Dina Zaro in 19-letni Ruggero Gar-rini. Monel in Baselli, ki sta imela najhujšo obtožbo, nista prišla na razpravo in so ju sodili v odsotnosti.
Fante in dekle sta priznala izjave na zasliševanju pri policiji, Pavello je dejal, da se med zasliševanjem na policiji ni zavedni, kaj govori, Garri-ni pa je rekel, da je nedolžen in da ni imel nobenega opravka s to zadevo.
Fodišče je obsodilo Monela na 1 leto zapora in 14.000 lir
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S Pe!li'-0 1-IL —
Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finsnčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi,
NAROČNINA Mesečna 4«t) lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300	!l>r, polletns
2500 lir, ce.cletria 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 dm, neoeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 diri — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tika Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strl tarjeva ul 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
globe, Basellija in Pavella na 1 leto 4 mesece in 15 dni zapora ter 40,000 lir globe, Fan-teja na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 33.900 lir globe. Po. gojno je bil obsojen le Monel, Dina Žaro in Garrini pa sta
avito na levo, kar pa je bilo usodnega pomena, ker je na ta način avto treščil z desno stranjo ob sprednji del tovornika. Zaradi močnega sunka je vrglo iz avta nesrečno Darinko in Jakomina. Darinka
bila oproščena, ker nista iz-1 je bila na mestu mrtva, Jako
vršila kaznivega dejanja.
Zadeva je prišla na dan lanskega januarja, ko je izvidnica cestne policije ustavila pri Rotondi avto »Fiat 600», v katerem so se peljale štiri osebe. Namesto da bi šofer ustavil vozilo, jo je urno pobrisal po Drevoredu Sanzio in izginil z avtom.
Naslednje jutro je Giuseppe Rampi prijavil policiji, da so mu neznanci zvečer ukradli avto, s katerim se je omenjena četvorica vozila po mestu. Avto so nato našli v Ul. Donatello. Policija je uvedla preiskavo in zaslišala dva fanta, ki ju je zelo sumila, in sicer Monela ter Basellija, ki sta na zasliševanju povedala marsikaj, tako da so nato prijeli in zaslišali še druge krivce.
# # *
Nesreča, ki se je 25. aprila 1958 zgodila na cest.i med Nabrežino in Sesljanom, pri kateri je tragično zgubila življenje 54-letna Darinka Semolič por. Mazza, naslednji dan je zaradi hudih poškodb umrl 28-letni Ferruccio Jakomin, nekaj dni pozneje pa Ivan Oberdank, je presunila vse Nabrežince ter prebivalstvo Krasa in našega mesta, ki so pokojnike dobro poznali. Včeraj je o nesreči razpravljalo kazensko sodišče, da bi ugotovilo krivdo in kaznovalo morebitne krivce.
Na zatožni klopi je bil 34-letni Urimo Magnalardo iz Osima pri Anconi, ki je vozil tovornik, ob katerega je tre. ščil avto, s katerim so se peljali Jakomin, Semoličeva in Oberdank. Sodišče je obtoženca obsodilo le na plačilo 2.000 lir globe, ker je vozil preveč na levo, oprostilo pa ga je vsake druge obtožbe, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
Avto »Fiat 1100» je vozil Jakomin, poleg njega je sedela Darinka, na zadnjem sedežu pa Oberdank. Verjetno je Jakomin vozil s precejšnjo brzino in je malo pred železniškim nadvozom zagledal pred seboj tovornik, ki je ho-i tel kreniti na avtocesto. Pri-I tianil j« na zavore m ukrenil1
min je kmalu podlegel poškodbam; upati je bilo, da si bo rešil življenje vsaj Oberdank, toda nastale so komplikacije in je tudi on podlegel poškodbam 1. maja.
* # *
Tudi tatovi motorjev so bili včeraj na vrstnem redu, čeprav jih je sodišče obsodilo v odsotnosti. Trije jugoslovanski begunci, in sicer 20-letni Mehmed Klarič, 21-letni Ni-mir Lazič in 21-letni Ferid Fočo, ki so bivali v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, so 6, novembra predlanskega leta ukradli lambreto, ki jo je 46-letni Francesco Prodan pustil na Trgu Giarizzo-le. Nato je Fočo sam v bližnji okolici ukradel skuter «Be. nelli 125», ki ga je na cesti pustil 43-letni Arduino Caucci iz Ul. Baiamonti 35.
Sodišče je včeraj obsodilo Klariča in Laziča vsakega na eno leto in 4 mesece zapora ter 8.003 lir globe, Foča pa na eno leto in 15 dni zapora ter 9.000 lir globe.
škega gospodarstva:
Obnovitev ladjedelnice Sv. Marka, tako da bo lahko tekmovala z drugimi ladjedelnicami, ter zadostna' naročila; razvoj proizvodnih zmožnosti delavnice mostov in žerjavov v isti ladjedelnici ter ustrezna naročila; ukrepe za povečanje zaposlitve v Tržiču, kjer dela tudi precej Tržačanov in kjer je po zaprtju OMFA zelo mnogo delavcev suspendiranih; rešitev vprašania ladjedelnice Sv. Roka, ki je že dolgo časa brez dela; naročila, ki bodo zagotovila delo podjetjem IRI in zasebnim podjetjem, ki so vezana na ladjedelniško industrijo, zlasti pa se mora zagotoviti vse delo pri opremi naročenih čezmorskih ladij domačim podjetjem; Tovarni strojev se morajo zagotoviti nadaljnja naročila za izdelovanje velikih motorjev.
• Treba je takoj investirati vsoto, določeno za prenovitev železarne ILVA, pri čemer pa ostaja zahteva po popolnem proizvodnem ciklusu. IRI in EtNT naj poskrbita na našem področju za nove naložbe, da se zagotovi delo; zgraditi je treba tudi moderno termoelek-trično centralo.
Nadaljnje zahteve so; raztegnitev metanovoda do Trsta in zgraditev naftovoda, ki bo povezal Trst z njegovim zaled. jem; preured’tev konvencij za proge pretežnega državnega interesa, da se okrepi tržaško pristanišče; ohranitev sedanjega krajevnega ustroja družb Finmare in zlasti Tržaškega Lloyda; začatek gradnje nove oddajne postaje KAI-TV; polna zaposlitev vsega delavstva v tržaških in tržiskih ladjedelnicah.
Končno zahteva socialistična resolucija, naj se sestavi komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh skupin občinskega sveta za opredelitev zahtev, omenjenih v tej resoluciji, in za predložitev novih zahtev, ki bi postale potrebne, ter za nakazovanje in pojasnjevanje raznih vprašanj pristojnim organom Že sedaj pa naj bi ta komisija pooblastila župana, naj pošlje to resolucijo predsednikoma poslanice zbornice in senata ter predsedniku vlade.
Kot vidimo, se ta resolucija ne oddaljuje mnogo od drugih ter se razlikuje od resolucije KPI ie v tem, da zahteva ustanovitev komisije občinskega sveta, medtem ko zahteva komunistična, naj se takoj ustanovi občinska delegacija vseh skupin, ki bi nujno interveni-ala pri vladi za rešitev bistvenih tržaških vprašanj.
Vespist težko ranjen na cesti Milje-Škofije
Spodrsnilo je zadnje kolo in je
vespist izgubil oblast nad motorjem
ravnatelja inštituta vojno-zgo. dovinskega muzeja v Trstu, zaradi prilastitve 11 milijonov 200 tisoč lir na škodo 36 rimskih delavcev. De Henriquez je namreč zahteval od delavcev kavcijo v višini od 200 do 300 tisoč lir, ki naj bi jo vrnil po pričetku del za ureditev lokalov na Trgu S. Croce. Po enem letu se delavcem še vedno ni posrečilo, da bi dobili denar nazaj in so povrh še ostali brez dela ter so zato ravnatelja prijavili karabinjerjem.
Do hude prometne nesreče je prišlo okoli 18.50 na cesti med Miljami in Škofijami. Na vespi sta se tam vozila 19-let-ni stavec Risonič Dario doma iz ezulskega naselja pri Orehu in 19-letni mehaniški vajenec Giuseppe Matera doma iz Milj, Ul. Bernardi 16. Risonič jt izgubil oblast nad vozilom, ko je spodrsnilo zadnje kolo in sta oba padla. Voznik je v bolnišnici v zelo resnem stanju, saj se je ranil po obrazu, r.osu, opraskal vrat in levi gieženj. Je nezavesten in so s: zdravniki pridržali prognozo. Tudi Matera se je ranil po obrazu, vendar njegovo stanje ni tako zaskrbljujoče. Zdravniki so izrekli prognozo okrevanja v desetih dneh.
De Henriquez prijavljen tožilstvu za sleparijo
Iz Rima poročajo, da so karabinjerji sodne 'policije prijavili javnemu tožilstvu 51-let-nega Diega de Henriqueza,
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiii
20 glob zaradi kaljenja miru
Policijske patrulje so od 16. do 20. t.m. naložile 20 glob v zvezi z določili prometnega zakonika o javnem miru.
colo. Tu je zbranih mnogo del mladih mizarjev, mehanikov, radiotehnikov, strugarjev, pa šivilj, vezilij in drugih. Razstava je vredna ogleda m čitateljem priporočamo, da si jo gredo ogledat.
Iz tržaških kinematografov
«Whisky in slava»
Se en «beneški» film — to se pravi:	film z beneškega
filmskega festivala — v Trstu. In gre za film, ki ima kak adut, da lahko «vleče»: to je predvsem Alec Guinness, ki je vedno gledalcem simpatičen, in to pot še John Mills, ne sicer toliko simpatičen, vendar pa toliko dober igral^p, da si je v Benetkah pridobil Volpi-jev pokal kot najboljši igralec p filmih, ki so bili na festivalu prikazani, s tem smo pravzaprav glavno o filmu že povedali. Bilo bi namreč nepotrebno v njem iskati kake ideje, po kateri bi se film razlikoval od povprečnosti. Res pa je, da je vestno izdelan in dobro igran ter — vsaj v prvem delu — dovolj živahen ter od časa do časa zabaven.
V morju filmov, ki se ljudem servirajo, spada «Whisky in slavam še vedno med filme, ki jih vendar obiskovalci kine. matografov še ugodno sprejmejo.
 «»------
Padel je s kolesa
Ob 15.35 so pripeljali z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico 51-letnega delavca Graziana Zuppina doma iz Škofij 168, kateremu so zdravniki ugotovili rane po obrazu in levi roki. Zdraviti se bo moral deset dni. Delavec je povedal, da se je s kolesom vozil proti domu in da je nesrečno padel s kolesa,
-«»-
Ob 9.15 so pripeljali v splošno bolnišnico z avtom RK 21-letno gospodinjo Mari-so Stor iz Ul. San Giusto ter ji obvezali levo nogo, ki si jo je ranila, ko se je vanjo zadel v Ul. Zugnago vespist.
ČESTITKE
Danes si na Repenta-bru obljubita večno zvestobo Eda Batista in dr. Bogdan Berdon.
Novoporočencema če. stitajo in želijo obilo sreče in zadovoljstva prijatelji in znanci.
Čestitkam in voščilu se pridružujeta tudi u-redništvo in uprava Primorskega dnevnika.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t .m. ob 14. uri film:
Morski roparji
V ponedeljek 26. t. m. ob 16. uri
Morski roparji
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 25. t. m. ob 17. uri cinemascope Metro barvni film:
Gospodar Chicaga
(II dominatore di Chicago)
Igrta: ROBERT TAYLOR in CYD CHARISSE
VIGNA
Trst, Ul. Crispi 73 - tel. 99-027
Specializirana delavnica z: popravilo in obnovitev izpušnih naprav in rezervoarjev
Mirnu HMBIRTD
TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ
  AVTOPREVOZ_____
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. septembra 1960 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 12.
POROČILI SO SE: mizar Ser-gio Englandi in gospodinja E Ida Grison, tesar Renato Rong.one in gospodinja Luciana Senate, univ. asistent Tomaso or. Mulievoi in uč-teljica Kulvia dr. Zudenigo, zidar Agostino Calzi in šivilja Arina Tercich, z,dar Libero Cu-sma in prodajalka Laura Dese-rubus, delavec Vu-ttorio Settimo in gospodinja Bruna Peris, u-radnik Silvio Delbello in dipl. bolničarka Nerina Braučovich, u-radmk Edio Tognon in gozpooi,-nja Anna Maria Ragau, teieio-n.st Livio Baldassi in šivilja Rosa Casiellaneia, uradnik G,ovan-ni Gruli arh in učiteljica Laura Mosetti uradnik Marcello Savron in uradnica Loredana Renzi, kemik Tito Livio dr. Lunder in u-raanica Maria Luisa Bartolozzi, uradnik Dano Mocermi in uradnica Franca Bon.
UMRLI SO: 72-letni Carlo O-pera, 73-letna Rom na Privilegio vd. Altenburger, 87-letna Marija Brezec vd. Žagar, 81-ietri Antonio Dercssi, 63-lelmi Angelo Pu-rich, 82-letni Federco Orsett., 54-letna Anna Martellani, 3-letni Giampaolo Favone, 92-leina Maria Rigutti vd. Trapi.
OKLICI: električni varilec Ser-gio Mezgec in gospodinja Valnea V ig nat i, telefonist Livio Valenti in gospodinja Liliana Zandel šofer Antonio Pavat in gospodinja P.erina Lenarduzzi, uradnik Giu-lio Mayer in uradnica Fiorella Faidiga, trgovec Sergio De Lu-ca in gospodinja Igin-a Carpani, delavec Vincenzo Lo Nigro in delavka Laura Cattarini, pomorski oficir Michele Sorrentino in uiadnica Maria Concetta Chmet, pomorski oficir Vito Pariai in gospodinja Ada Buttigooni, uradnik Livio dr. Na-ndi in gospodinja Giuliana Veccbi, pleskar-de-korater Ni-colo Lu-gnan in gospodinja Lucia Rota. šofer Stelio A-brami in baristka Fausta Orsinl, pomorščak Leonida Russignan in
delavka Nella Vispievec, natakar1 Mazzini ’ 43
Bruno Zollia In vezilja Lucia Pratvco. uradnik Claudio Martini in delavka Lucia Dagri, mizar Livio Miioheli in gospodinja Jolanda Zottich, prodajalec Gual-tiero Švara in baristka Anita Guštin, elektrotehnik Mario Fabian in uradnica Lucia Torcello, uradnik Giorgio Godini in dipl. bolničarka Antonia Favento, zobozdravnik Luigi Conte in gospodinja Anna Murra, uradnik Ste-far.o Lombardi in uradnica P.o-lina Vannucci, pomorščak Arma-n-do Roma in prodajalka Teresa Palumbo, javni stražnik Alessan-dro Sturnega iri gospodinja Fran-cesca Tomšič, elektr. varilec Marcello Ocovich in baristka Aliče Labinaz, električar Livio Davi it uiadnica Annamaria Bassa, skladiščnik Giorgio Baitois in prodajalka Bruna Tozon, prodajalec Sergio Zazzaron in gospodinja Bruna Stocovaz, uradnik Claudio Peso in gospodinja Anita Maria Bursich, trgovec Aldo Custr-in in tolmačica Nedda Gu-stincich, šofer Mario Sossi in gospodinja Luciana Vit, zidar Ar-r.aldo Rcssi in gospodinja Maria Car.ziani, profesor umetnostne zgodovine Alfredo Vig in študentka Fiamma Fachini, uradnik Arrigo Apollonio in uradnica Ro-sella Marocco, mizar Narciso Al tin in gospodinja Fiorentina Fu-lznich, šofer Angelo Piccolj ir. gospodinja Silvana Parmigiani, agent PS Luigi Tavilla in gospodinja Concetta Sacca, podoficir CP Everardo De Caneva in gospodinja Libera Bratetich, u-radmi-k Ferruccio Sidoli in bolničarka Giuseppina Boroni, tiskar Mario Cozzi in študentka Maria Grazia Miani, kemik Giovanm Slenni in uradnica Luciana De Grandis, kapetan Giuseppe Asa-ro in univ. študentka Laura Ci-beu.
—C S-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltel-la 42: Depangher, Ul. sv Justa 1; Alla Madonna del Mare. Trg Piave 2; Zanetti-Testa d’oro. Ut
( Šolske vesti )
Na slovenskem drž. učiteljišču v Trstu se začne pouk v soboto 1. oktobra ob 9. uri. Ob 10.30 bo začetna sveta maša v cerkvi pri Sv. Ivanu.
[ IZLETI )
IZLET SPDT NA PLATAK-SNJEZNIK
SPDT priredi v nedeljo 16. 10. izlet na Piatak-hrv. Snježnik nad Reko. Potreben potni list.
Vpisovanje in informacije v Ul Geppa 9-II. v uradnih urah.
(pahovi in piiinpevki]
V počastitev spomina pok. Danila Nedcha daruje dr. M. 5000 liir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Ludvika Sakside darujeta Just in Zdenko Colja 1000 lir za Dijaško Matico.
LOTERIJA
BARI	64	38	54	48	82
CAGL.IARI	18	59	13	37	71
FLORENCA	37	30	15	11	58
GENCVA	83	79	18	15	19
MILAN	14	19	83	54	73
NEAPELJ	68	48	27	23	55
PALERMO	84	67	34	40	70
RIM	4	50	61	78	69
TURIN	21	15	49	4	76
BENETKE	78	75	10	48	7
ENALOTTO 2 1 X 212 211 2 X X
KVOTE ENALOTTO
Skupna vsota nagrad znaša 49.705.b91 lir. Dvanajstice so štiri ir. prejmejo po 4.970.000 lir, enajstič 132 in prejmejo po 112.900 lir, desetic 1209 in prejmejo po 12.300 lir.
LEKARNE ODPRTE DANES
AlPAlabarda, Istrska ulica 7; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, ul. Commerciale 26; De Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. sv. Cilina (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; Dr. Miani, Barkovlje in Nicoll, Skedenj.
ZA TRGATEV:
VSE ZA VINARSTVO — CD TRTE DO MIZE.
ZASTOPNIK:
Schiratti (Enochimici) — Oingaro (stroj za kletarstvo) — OCIM: Polnilci in razdeljevalci.
GORILNIKI
na nafto »Denfa Ceifaa
ipatent brez napeljave naprav za nafto) — Stanovanje (potrošnja 10 stotink na kubični meter prostora) — Štedilniki in peči aCalarmastera (belgijski patent).
Generatorji toplega zraka
«B0RLETTI»
ŠIVALNI STROJI; ptodaja tudi v 30 obrokih.
Štedilniki, peči in kopalnice: Vse za hišo — Vse na obroke.
Izredna prodaja rabljenih šivalnih strojev.
BAZZANELLA U.
TRST, Ul. F. Venezian št. 5
14-15-LETNO VAJENKO in šiviljo za hlače išče krojačnica Bogateč, Ul. Udine 11-1., tel. 62-990.
ANGLEŠČINO, nemščino, latinščino in grščino poučuje prof. Jože Koš.čeik, Gornji trg 17, Ljubljana.
BFtJSINI CARLO, Trst. Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike iia drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »ARGOn ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Tel. 29-041.
—	—	,	43.»,
Fenice 14.30 «Dolgab°t,.
Belinda Lee, Gabriele ti, Gino Cervi.	,	s>
Excelslor 14.30 «WhisW mjIš, va», Alec Guinness, technicolor.	.zit/kJ"1
FUodrammatico 14.30 prep> krinka«, Barbara Ste«* vedano miadini.	eiš'
Grattacielo 14.00 «Ek*?r jjtfF macolor Capucine. de, Genevieve Pa,e*h„nStvo Supercinema 14-30 «y° g^golnt vrhuncu«, Ernest	t
Kervvin Mathews.
meriškega vohuna, jeli sovjeti.	.	aK*.~-
Arcobaleno 14.00	se#1
zastavami*.	rieo#1
1960-61. Van HefldL Rossi Drago.
Aurora 15.00 «RutbiP» Technicolor Fox. nn/F1' Alabarda 14.30	*
technicolor MGM, C ston, Gary Cooper. no-Capitol 14.30 “Zabave » n či (Ara-bella 252104)», inj
lerie. Prepovedano-im soter»i
Garibaldi 14.30 «Vlt“ y»#» obrazov«, Lex BarKer’ Grfei.	vtnen	f
Cristallo 14.30 «Saph<>, ^
Lezba«, technicolor,
Impero 14.00 “PohujS*1^^; soncem«, technicolor,
Dee.	nn Fe'1’’1'
Italia 15.30, 18.45, 22 ,ivijenje»' jev film »Sladko š#
Marcello Mastroian > ^jjiiii-
Ekberg. Prepovedano	t
Moderno 14.00 «Cirkuš rry U renami«, technicolor,
wis.	,200 ft ’
Matsimo 15.30, 184», 'itenje*’ nijev film «Sladko M. Mastroianni, A. Prepovedano mladini- , Astoria (bivši San. «copecolC »Kraljica piramid«,
John Collins. . regled , Vittorio Veneto Drugi P metmiških filmov. l:,n ^cur1' v megli», Jean Gab«-Morgan.	v	K
Marconi 14.00 «Nen»'^ teklem poletju«, Pr,nove^ Clift, K. Hepburn,
ieiski
KralJ*’
esta*
mladini.
Ideale 14.30 «Izr* technicolor.	nezv
SavOna 14.00 »Čudovit« technicolor, Gregor) ffll1-Astra 14.30 «Sem « „,rt. .
technicolor, James » ra», * Odeon 14.30 ((Daljna lan Laad, Virginia
nicolor cinemascone.
AVTOMOTf
IMPORT — EXp ,onSpli
Nadomestni deli.,!Ju in *hi nemških, angleški]1 riških avtomobilov- jev.
motorjev tn Odi«*
Trieste - Trst, Via
tel 30 197
TRSI-UL
Tel. 29-656
. nil£0V
Bogata izbira n*4f0v«,
naočnikov za tiIa, precizna
zahvala
Ob bridki izgubI
IVANE nNC
iK
srčno i te*
izrekamo prav Prl* p tel gt lo vsem. ki so nam ° st»li ki izgubi pomaga i strani.	DH^»
- J*®
Sesljan - MavhmJ
Zahva la
Ob bridki izgubi nepozabnega soproga
in
V'
•^ta
FRANCA CARLI (KRALJ)
veli’
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v . njH kem številu spremili na zadnji poli, mu pok .jgdel1" ce in cvetje, darovali prispevke raznim ooo ustanovam ter za izražena sožalja.
Posebna zahvala za naklonjenost in P.ozr,LVOprija!l med dolgo boleznijo najdražjim sorodnikom- nateu ljem in znancem. Istočasno st zahvaljujemo ,ja» stvu in uslužbencem banke «d’America e r,:jnilta-prijateljski in prisrčni odnos do dragega pokoi
aNT°
Žalujoča soproga KARLA, brata .fUži««' in KARLO, nečakinja NADA ,Ki svakinje, svaki in ostali sorc
iLUlL
predvaja danes 25. t. m. ob 16.30 url Irt v ponedeljek 26. t. m. ob IS. url film
DINA DE LAURENTIISA
Im
Jeanne MOREAU Carla GRAVINA
Van HEFLIN,
Vtra MILLS
- Richard BASEHART• Sfeve FORREST • e« c Ao mti- iu<
Barbara BEL CEOOES
Režija: Martin RUT
Danes ob 14.30 url EDINA predstava za otroke »INDIJANSKA PAST"
Gorlško-beneški dnevnik
ipisovanje v vrtce
Jutri 9c
** opiio,, ' septembra se prič. ikt 1 an]e v občinske otro-iC V gor'ški občini.
^ se zaklju. ,lo»en* ' septembra. Za tmata ufi °troSka vrtca, ki
*«■n vl r V Ul Randac-»j«	' Croce, bo vpisova-
li' Croc V .°*r°škem vrtcu v n,»ke ^0r b°do vpisovali »iti tde ' nameravajo obisko-»ai« sal' drugi vrtec. Na ti ne b “rn5'e- zakal se otro-U|. p. . 0 vP*>ooali tudi v »«nlii	so nam odgo-
,n' Mo ^Kandaccio,
V jJ* 50 sprejeli to odlo-
non»»Icib SC, zaradi eko-rozlogov ne izj>iača
M ufer,*ani<> za štiri dneve '■o, lt0 n°H v Ul. Randac-“Pfatij ,,„a vpisovanje lahko C“ ° Ul- Croce'
l'ni")0(lt1a<inahPO S6bi ni nič *a»lcrMi.	ne	P°uzfoča-
I,tno«i « nost' v slovenski
Ni LvL nam ne bi bili
50li °troštf„ 6r‘ PTecedensi o-
Mcio °.a vrtca V Ul. Ran-h'<	katerih smo še
!e dogajn °*°rni za	vse, kar
" nt dii nje0a' Dolao ^ n? bi?	Val>	ker star-
"Mrjft, j po9°du prejšnja
81 *°rad; a”s^° leto pa so
> ztion„ fStnega števila
,ft. ki So ■ °dPrli, in vse mo-
'N j0 'melc otroice v tem
Me o 2el° Pohvalno iz-
»ei. °®i otroški vrtna-
tM* ie'veliko 7lestnega sre-S Mpre7° d.° M«, da bi it 8,e0a > f oval- ker je Milne ,1" eio Prikladen za Nej0 t)Ue”*fc? družine, ki
! 'likajo
tisti četrti. Ob-to razumeti in
'S
»Uti
Mit stvor*0 Tazsodnosti od-
l	se tičei° vrt'
JMiti BBi	."e bi smele
.***■ ker t’!In-u v vrtcu sa-Morj pri na. tokšen J*®« ne .sfar*‘b mnenje, da Ni p0s,° N« in da bodo ,***» M 0‘r°ke v bliž-
*rt«c, ker je JCn- t/um J’ Croce preod-b ■ da tner)t,lCe’,° babico upa->	,n5mi	**«'* ne
‘e,» roim°^ ’ fci bi se
8Meno
i! 80 *tet)i|Pr' tem vprašanju N >Ct:tr°k, ki se bo-iiff Starii h “ vpisali v vrtcu noj r, ■ nestnega sre-
»Jo d "P'511 izrecno
ke.*1' ^rtcu0 *e- njihov otrok ‘ J* zn*-..v M. Randaccio,
so se rodili v gorižki porodnišnici.
Smrti: 88-letni Ivan Maraž,
70-letni Filip Gravnar, 75-let-na Jožefina Terkuc vd. Mrak,
79-letni Anton Koršič, 24-let-ni Marijan Mikluš, 48-letni Jožef Gobo, 67-letni Jožef Vo-gtič, 72-letni Jožef Hlede in 25-letni Viktor Koršič.
Poroke: Ivan Terpin in Marija Prinčič, Virgilio Cattarin in Leopolda Prinčič, Rudolf Bužinel in Helena Kristančič,
Feliks Tuzzi in Helena Rožič,
Anton Koršič in Josipina Fer-letič, Albin Komic in Laura Bensa, Jožef Simšič in Marija Obljubek.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 21,4 stopinje ob 14. uri, najnižja 10,6 stopinje ob 5. uri. Vlage 55 odstotkov.
llimiiiiiiiiiiHitiiilllitiiiifiliiiiiiiiiiiiiltllitlMmtiliiiiiiHimiimliiiiimiiMliiiiiiimlliilimilim
Ni spoštoval prometnih predpisov
Kolesar v bolnišnici
zaradi trčenja v avtobus
Zdravniki so si pridržali prognozo
V soboto bo izredna seja pokrajinskega sveta
Sprejeli bodo načrt za razširitev podvoza pri Krminu
V soboto 1. oktobra se bo | Izredno važen je predlog ob 16. uri sestal na izredni se- pokrajinskega odbora, da bi
'0)2.
O
ji pokrajinski svet, ki bo razpravljal o 22 točk obsegajočem dnevnem redu.
Odobriti bodo morali zvišanje stroškov za namestitev centralne kurjave v novi sejni dvorani in spremeniti proračun za leto 1960, ker so v njem nastale spremembe zaradi prevzema občinskih cest. Sprejeli bodo nekaj novih cestnih delavcev in razpisali diažbo za nakup materiala, ki ga bodo potrebovali za poplavilo pokrajinskih cest. Med diugim bodo nakupili nekaj piometnih znakov, ki jih bodo namestili ob pokrajinskih cestah.
odpre. na tem področ-
poeoi'
Cfee« vrtec, ter 'a mii,.0 besedo opozo-
. **. a. ? Poklicani. Se
tl • “*> dn .. eOKUcam. s«
iik **•» otr°- ^° družine
Mer
' "jihono e,,- P« n0j dolžnost pri
& hej/ Pozabijo, da
%c0pM,07na ^dLsl0iT
K. ‘P dnU	SO glede
*!&■ iztnačenU dokonino **»£i.2 u,em'
fr k\°eTk Za °tT°ške
Z ** . tem	Pomena,
b 00 Pečan ■ Ustvarjojo po-'iiK0*n°onili 36 Stevila otrok »tj 0'oh. L Pa tudi sred-e smo doumeli tedaj ni
fe SloK l°0ike.
"cik^Mili *ria *nev> ki bi
lSkl#®*«*kih 56 V g0ri' 'lo .. K'h vrtcih večalo
otrok
k.
HlVj.
! ^»eri
Si?lni
in poroke
Utu‘7m I®" 80 v lc’
r°jste '* naslednje
smrti in po-
811 •• Iv
Kom1*10 Škorjanc, "PPa, v ^anc> Maurizio Bužinel,
11 v! Ternin' doie Stekar. r’ia T. ’ . 'z>ana Perše
tan p°'ja, Viviana Marko8"^, Mark°
Na križišču Ulice Italico Biass in Ul. Seminario je včeraj zjutraj ob 7. uri prišlo do prometne nesreče, v kateri se je hudo ranil 19-letni Andrea Fucella iz Ul. Don Bosco št.
2. Do nesreče je prišlo, ker se je fant peljal s kolesom s precejšnjo brzino po Ul. Se-mir.ario kljub temu, da so tam znaki, da je vožnja prepovedana. Zaletel se je v avtobus, ki je ravno tedaj pripeljal po Ul. I. Brass. Zaradi hudih poškodb, so ga takoj prepeljali v civilno bolnišnico z nekim zasebnim avtomobilom. Zdravniki so mu ugotovili zlom lobanje, pretres možganov, globoko rano nad desnim očesom ter številne odrgnine po telesu. Zdravniki so si pridržali prognozo.
 «»-------
Umrla je Viktorija Čuk
V petek ponoči je doma u-mrla v starosti 81 let Viktorija Čuk, rojena Breščak. Po-gieb bo danes ob 15.30 izpred hiše žalosti na pevmsko pokopališče.
Vest o njeni smrti se je zelo naglo razširila po vsem mestu, saj so jo vsi zelo dobro poznali. Pokojnica je najprej z možem, po njegovi smrti pa s sinovoma dolgo let vedila trgovino s kolesi na Trgu Cavour. Nanjo se je la-kj navezala, da skoraj ni bilo dneva, da ne bi kljub svoji visoki starosti stregla kupcem in jim svetovala pri nakupu. Delo v trgovini ji je s tem postalo neobhodno potreben življenjski cilj.
Prizadeti družini izrekamo r.aše iskreno sožalje.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 18. do 24. septembra rodilo 16 otiok, umrlo je 14 oseb, oklicev je bilo 12, porok pa 7.
Rojstva: Roberto Manservi-si, Enrico Visintm, Loretta Bressani, Maria Fianchi (rojena mrtva), Roberto Stabile, Fulvio Mian, Antonio Buriga-to. Maurizio Ferlat, Laura Mele, Mauro Franco, Fabio Blanzan, Daniela De Zorzi, Cirilla Devetti, Giampaolo Puc, Tiziano Cravos, Paolo Marega.
Smrti: 57-letna Teresa Me-deot, 83-letni kmetovalec Gio-vanni Cociancig, 78-letna Or-sola Minin vdova Braida, 75-lotna Angelica Zerre por. Var-
mo, 76-letna Antonietta Minca vd. De Carli, 68-letni upokojenec Carlo Sturi, 86-letni upokojenec Luigi Fontana, 60-let-ni kmetovalec Vito Prinčič, 86-letni upokojenec Umberto Valvassori, 67-letna	Teresa
Saccoman, 77-letni upokojenec Luigi Gorini, 55-letna Irma De Costantini por. Signori, 70-letni upokojenec Leopold Kancler, 72-letni upokojenec Giovanni Trevisani.
Oklici:	mehanik	Franco
Cherbassi in Giulietta Cardi-nsli, šofer Albino Comand in Rosina Merlach, kovač Maksimilijan Rakušček in Josipina Rejc, trgovec Aldo Custrin m prevajalka Nedda Gustincich šofer Aldo Felati in Irma Buosi, učitelj Sergio Rizzat-to in profesorica Nadia Scotta, učitelj Umberto Perini in učiteljica Diana Bressan, šofer Francesco Devetak in Giu-seppina Makuc, zidar France-sco Cantisani in Virginia Gia-cc.metti, pleskar Sergio Gre-gc-ris in tkalka Gianna Dorni, agent javne varnosti Albino Scarmagnan in tkalka Gio-vanna Muravetti, strugar Romano Marangon in tkalka Li na Rosso.
Poroke: tkalec Delio Cava-ciccchi in šivilja Marina De Luca, mizar Sergio Petrussa in tkalka Gemma Zollia, mehanik Silvano Montico in San-tina Crobe, nadzornik carina niee Adelmo Sarbelloni in Bruna Vidri, brivec Vittono Petterin in učiteljica Marghe-r.ta Primosi, mehanik Alfredo lerman in Luigia Kovač, pometač Vittorio Silli in delavka Lauretta Bressan.
DEŽURNA LEKARNA
Cez dan in ponoči je od prta lekarna Urbani-Albanese Ulica Rossini štev. 1, tel. 24-43
Koristne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 46-75. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 86-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71.
sprejeli načrt za razširitev pedvoza «Saldarini» pri Krminu, ki je zelo ozek in kjer nastajajo zaradi slabe vidljivosti čestokrat zelo hude prometne nesreče. Odobrili bodo načrt za nadzidavo pokrajinske gluhonemnice ter ministrstvu za javno vzgojo predloži-načrt, da bi delo finansiralo. Razširili in uredili bodo nekaj nad pet kilometrov dolg oesek ceste, ki bo povezal most v Zagraju z bodočo avtomobilsko cesto Trst-Benetke v bližini Villess.
Vrhu tega je na dnevnem redu razprava o najemu petih pesojil: 124 milijonov si bodo sposodili za delno kritje obračuna za leto 1958, 30 milijonov si bodo izposodili za nadaljevanje gradnje tehničnega in trgovskega zavoda v Gcrici; za gradnjo te šole si bodo izposodili še 350 milijonov, 20 milijonov pa si bodo pr; posojilnici izposodili za gradnjo telovadnice znanstvenega liceja v Tržiču.
Obvestilo izletnikom v Postojnsko jamo
Udeležence izleta v bolnico Franja, Postojnsko jamo in Predjamski grad, ki ga organizira prosvetno društvo cNaš prapor* iz Pevme in z Oslavja, opozarjamo, da odpelje avtobus z Oslavja v nedeljo, 2. oktobra ob 5.30, ob isti uri pa bo odpeljal tudi avtobuj iz Pevme. Na Oslavju naj se udeleženci zberejo na avtobusnih postajah, v Pevmi pa na trgu. Steverjan-ci naj se zberejo ob 5.45 pri gostilni Pavlin v Drevoredu XX. septembra, Standrežci pa ob 5.45 pred kavarno Bratuš. Vsi udeleženci se opozarjajo na točnost, ker zamudnikov ne bodo čakali. S seboj lahko nesejo 1 500 dinarjev v bankovcih po 100 din.
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: »Dolga noč 43».
B. Lee, G. Cervi.
VERDI. 14.30; «Dolar strahue. V. Chiari, U. Tognazzi, v barvah.
VITTORIA.	14.30:	»Messali-
na», cesarska Venera, B. Lee, S. Focas, cinemascope v barvah; mladini vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Toto, Fa brizzi in današnja mladina« MODERNO. 15.00: «Lovci».
 «»------
T/r •	nn	v • v
Kmo v lrzicu
NAZIONALE. 15.30:	«Venera
morsicih roparjev*, G. M. Ca-nale, M. Serato.
EXCELSIOR. 15.30: «Joselito», Joselito, L. Marquez, sledi «Tom in Jerry».
AZZUnRO. 15.30: »Strafbatai-lon 519», W. Paters, H. Weiss. PRINCIPE. 15.30: «Lov na moža«, S. Mondaini, E. Girolu-mi, v barvah.
SAN M1CHELE. 15.00: »Maščevalec«, J. Forsythe, R. Schiaf-fino, v barvah.
Drugi dan italijanskega lahkoatletskega prvenstva
Leonejeva izenačila na 100 m lastni državni rekord z 11”4
Danes zadnji dan tekmovanja
BOLOGNA, 24. — V drugem dnevu italijanskega lahkoatletskega prvenstva so bili doseženi rezultati nekoliko boljši od včerajšnjih, vendar vseeno ni mogoče trditi, da je bilo tekmovanje na zadovoljivi višini. Edino Leonejeva, ki je zmagala v teku na 100 m je izenačila svoj državni rekord. Padlo je sicer še nekaj rekordov, vendar samo prvenstva.
Danes so dodelili 11 naslovov državnega prvaka ali pr-
Včeraj sta v krogu svoje družine praznovala srebrno poroko Cirila in Jožef Nanut iz Stan-dreža.
Znanci in prijatelji jima ob tej priliki čestitajo in želijo mnogo let srečnega zakonskega življenja. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
rPin. Vsi otroci
vakinje: Berrutiju v teku na 100 m, Moraleju v teku na 400 m z ovirami, Fraschiniju v teku na 800 m| Meconiju v metu krogle, Baronchelliju v skoku s palico in Pamichu v hoji na 10 km, med ženskami pa Leonejevi v teku na 100 m, lannaconejevi v teku na 800 m, Tizzonijevi v skoku v daljino, Riccijevi v metu diska in Paternosterjevi v metu krogle.
Tržaške tekmovalke niso megle doseči na prvenstvu vidnejših mestih. Najboljši plasma je dosegla Skabarjeva v netu krogle, ki je v finalu dosegla z znamko 11.08 m še-sui mesto. V disku pa je Skabarjeva zasedla šele 11. mesto. Tehnični rezultati:
MOŠKI:
MOŠKI:
100 m.
1. BERRUTI (FF OO - Padova) 10"5;
2. Giannone (Partenopeo -Neape'.:) 10”6; 3. Sarti (Pirelli-Milan) 10”7; 4. Ottolina (Pirelli
- Milan) 10”7; 5. Cazzola (FF OO - Padova) 10”9; 6. Cerruti (Pro Patria - Milan) 11”1.
480 m z ovirami:
1. MORALE (Coin - Mestre) 52”2*
2. Catola (Cus Pisa) 52”3, 3. Pollini (Atletica Vigevano) 53”4; 4. Carozza (Atletica Sui-mona) 53"5; 5. Castiglioni (Lib. Saromo) 54”9; 6. Frinolli (CAC Rim) 58”.
800 m:
1. FRASCHINI (FF OO - Padova) 1’52”5;
2. Fontan (Cogne Aosta) 1’ in 52”8; 3. Rizzo (Riccardi - M'-lan) 1 52"8; 4. Tamiozzo (Mar-zotto Valdagno) 1’53”4; 5. Sambo (Coin Mestre) 1’55"5; 6. Bianchi (Pro Šesto Atletica) 1’55”8.
Hoja na 10 km:
1. PAMICH (Esso club Genova) 45'i9”4 (nov rekord prvenstva);
2. Dordoni (Diana Piacenza) 45’37’’4; 3. Serchinic (Fiat - Turin) 47'41 ”6; 4. Massi (FF GG Rim) fti’29”; 5. Corsaro (FF GG
- Rim) 48’47”, 0. Leone (CS Eser-cito - Rim) 48’56”2.
Skok s palico:
1. BARONCELLI (FF OO -Padova) 4,15 m:
2. Chezzi (FF GG - Rim) 4,05;
3. Scaglia (Fiat - Turin) 3,95;
4. Cocchetto (GA Treviso) 3,95; 5 Puntorieri (FF OO - Padova) 3,85; 6. Carrara (Ati. Bergamo) 3,85.
Met krogle:
1. MECONI (Giglio rosso - l’i-renze) 17,46 m; 2. Monti (CS Esercito - Rim) 15,79; 3. Pacca-gnella (Virtus Este) 14,90; 4. Scomazzone (Ati. Bergamo) 14.87; j. Poli (FF OO - Padova) 14 81; 6. M^rcandelli (Libertas Bergamo) 14.64.
ZENSKE:
100 m:
1. LEONE (Fiat - Turin) 11 '4 (izenačen ital. rekord in nov rekord prvenstva);
2. Valenti (CAC Rim) 11"9;
3. Bertoni (Imec Bergamo) 12";
4. Govoni (Fontana Bologna) 12”; 5. Mecocci (AS Rim) 12"d; 6. La Barbera (AAA Genova) 12”6.
800 m:
1 •]ANNACCONE (Lib. Rl-dolifi Neapelj) 2’12"2 (nov rekord oivenstva);
2. Vaglio (Fiat-Turin) 2'18'S;
3. Genovese (Fiat - Turin) 2' in 20”1; 4. De Paoli (Saf Bolzano) 2 20”2; 5. Roggmer (Sud-Tirolo Bolzano) 2’21’,0: 6. Spi-nelli -Fiat - Turin) 2’24”4.
Skok v daljino;
1. PiERA TIZZONI (Fiat -Turin) 5,78 m (nov rekord pv-venstva);
2. Turba (S. Donato Muane-se) 5,6i; 3. Vettorazzo itd.
Met diska;
1. RICCI (IMEC Bergamo) 44,91 m.
2. Giusino (Polisp. Palermo) 40,04 ; 3. Farcella (Cus Firenze)
39,04 ; 4. Turbino (AAA Genova) 37,16; 5. Ramitta (Lib. Mantova) 36,22; 6. Bondesan (Fiat-Turin) 35,68,
Met krogle:
1.PAOLA PATERNOSTER (A.
S. Roma) 12,35 m (nov rekord prvenstva);
2. Ricei (Mec Bergamo) 12,17; Be iini (CSI Venezia) 11,65;
5. Cacciari (Mec Bergamo) 11 23	6. Škabar (Ginnastica
Triestina) 11,08.
V TEKU NA 880 JARD
Nov svetovni rekord Angležinje Jordanove
WELWYN GARDEN CITY, 24 — Angležinja Joy Jordan je danes postavila v teku na 880 jard s časom 2’06”1 nov svetovni rekord. Ta čas je za 5 desetink boljši od starega rekorda, ki ga je od junija 1956. leta branila sovjetska tekmovalka Nina Oktalen-kova.
Prvenstvo v hokeju na kotalkah
V zaključni tekmi Triestina-Monza 3:0
Za domačine sta gole dosegla Prinz in Martellani (2)
Snoči si je Triestina poslovila od svoiih navijačev. V zad-nji tekmi jih ni hotela razočarati in je končala prvenstvo v hokeju na kotalkah z izdatno zmago.
Po lanskem prvaku Novari in letošnjim Modeno, ki je v
Trstu doižvela pravi «debacle», je Triestnia porazila na domačem igrišču tudi ekipo Monze in tako zatrla vse upe nasprotnikov, da bi v zadnjem dnevu dohiteli vodeče moštvo.
Domečini so še enkrat pokazali vse svoje vrline in moč svoje “kipe. 2al pa so v Trstu doživeli dva poraza, zaradi katerih niso mogli več uspešno poseči v borbo za bolj vidna mesta v lestvici.
Štirinajst minut smo morali čakati, da smo videli prvi gol. Domačin Prinz je tedaj privede] svoje moštvo v vodstvo s strelom iz precejšnje razdalje.
3 . .
4. Faneello (Cus Firenze) 11,57;
  mn  ...................................................
Balkanske lahkoatletske igre v Atenah
Po drugem dnevu tekmovunja Jugoslavija vodi pred Grčijo
Med ženskami je najboljša romunska ekipa, medtem ko je jugoslov. druga
ATENE, 24. — Tudi za drugi dan balkanskih iger v lahki atletiki je via-dalo v Atenah mecejšnje zanimanje. Kot včeraj, so tudi danes Atenci skoraj napolnili štadion, da bi prisostvovali tekmovanju najboljših atletov Grčije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Turčije.
Največje presenečenje dneva
je pripravila Jugoslovanka Olga Sikovec, ki je v finalu teka
na 280 m premagala bnlkansKn rekorderko Romunko Petrescu. Tehnični rezultati:
Kopje: DIVIN (R) 74.12 m,
Pavlov (B) 73.70, Miletič (J) 71.40, Popescu (R) 71.02, Binčev (B) 69,90, Vujačič (J) 69,75.
80 m zapreke (ženske) — predteki:
I. skupina: Stamejčič (J) 11"5, Cerkov* (B) 11”6, Sirbu (R) 12’T.
II. skupina: Stancu (R) 11”6, Draganova (B) 11”7, Neograa (J) 11"8.
Tek na 200 m — predteki:
I. skupina: Georgopulos (G) 21"5, Vagdaš (R) 21”6, Savič (J) 21”8.
II. skupina: Komitudis (G) 21 ”8, Mačvarov (B) 22”, Dani-lovič (J) 22’T.
Tek na 200 m (ženske) — predteki:
I. skupina: Maksaj (R) 25"4, feikovec (J) 25’’7, Prihodova (B) 26"3.
  ...................
Bane s v Bustu Arsiziu
Prva prvenstvena tekma Iriestine s Pro Patrio
Trevlsanov dvom: Frigsri ali Bernard
Triestina je včeraj odpotovala v Busto Arsizio, kjer bo njena prva etapa letošnjega noigega in napornega nogometnega prvenstva B lige. Vprašanje je seveda s kakšnim rezultatom se bo zaključilo prva kolo za tržaško moštvo.
Trener Trevisan gleda pre-
II. skupina: Petrescu (R)
Žoga at je ustavila v rokah nasprotnikovega vratarja in se je kljub temu počasi zakotali’a v mrežo. Pravp nezgoda za vratarja, k: je zlasti v prvih minutah branil nekaj zelo nevarnih strelov. V tem prvem delu igre so gostje skušali dohiteti domačine, vendar so se njihovi poskusi izjalovili pred odlično obramuo Tržačanov.
Bolj živahna je bila igra v drugem polčasu. Monza je začela napadati, pri čemer se ,e zelo Izkazala s tehnično igro. Njen najbolj nevaren napadalec je bil Pessina, ki je_ večkrat nevarno ogrožal tržaška vrata. 3olj v senci pa sta bila Levati in Gelminj II.. ki se nikakor nista mogla znajti s Pessino, zaradi česar ni nič čudnega, če gostje niso mogli priti v bližino tržaškega vratarja.
V 7' je Boliš, bivši vratar državne reprezentance, pokazal vse svoje znanje in branil v prekrasnem siogu strel iz neposredne bližine. Komaj 5 minut kasneje pa je moral drugič kloniti pred lepim in zelo močnim Martellanijevim strelom. Z dvema goloma naskoka 'o bili Tržačani skoraj gotovi zmage in so lahko igrali bolj m\T-no, pri čemer je igra pridobila na lepoti. Tudi nasprotniki so v zadnjih minutah pokazali marsikaj lepega, vendar je bil tržaški vratar danes zelo buden 'n se ni pustil presenetiti.
25”1, Simič (J) 25"2, Vasilova i ^aSpr,)tno pa so bili tržaški na-(B) 27"1.	____ _______________ padalci še enkrat učinkoviti :n
1500 m: VAMOS (R) 3’53"5, Važič (J) 3'54"3, Ingolič (J) 3’55”2, Depastas (G) 3’56”2, Dai-silik (T) 3'57”2, Baravaš (R)
3 57”6.
Skok v daljino: MANGLA-
EIS (G) 7.61 m (nov balkansKi rekord), 2. Miler (J) 7.37, 3. Liber (R) 7.29, Letič (J) 7.28, Kv cancidis (G) 7.19, Zorin (R) 7.14.
V deseteroboju vodi Jugoslovan Brodnik s 6.926 točkami pred Grkom Epistropulos (5.838), Romunom Metaros '5 621) itd.
Po drugem dnevu tekmovanja ima Jugoslavija v moških disciplinah 106 točk, Grčija i!6, Fomunija 63, Bolgarija 41 in Turčija 16.
V ženskem tekmovanju na vodi Romunija s .55 točkami, pred Jugoslavijo (34), Bolgarijo (31) in Turčijo (6).
Po drugem dnevu balkanskih lahkoatletskih iger ima Jugoslavija v moški kon-kurenci 5 zlatih, 8 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Druga je Romunija s
4 zlatimi in 4 srebrnimi, tretja Grčija s 3, 4, 1, Bolgarija z 1. 1, 3 in Turčija z 1 samo bronasto kolajno.
V ženski skupini ima Grčija 3 zlate, 5 srebrnih in 2 bronasti kolajni, Jugoslavija 1, 0, 2. Bolgarija 1, 1, 1, Turčija 1, 0, 0
so v protinapadu zopet z Mar-tellanijem povečali rezultat na 3 :0.
Poleg vratarja se je odlikoval po izredni igri Prinz, medtem ko je bil Martellani kljub učinkovitosti vseeno nekoliko prepočasen in je zaviral napadalne akcije domačega moštva.
Moštvi sta sli na igrišče v sledečih postavah:
Mon/.a — Boliš (Cazzamga), Villa, Penati, Levati, Gelmini II.. Bosisio in Pessina.
Triestina — Mari, Damiall, Serbo, Bertuzzi, Martellani, Russo, Perok.
PLAVANJE
SYDNEY, 24. — John De-vitt, ki brani dva svetovna rekorda in ki si je na rimski obmpiadi osvojil zlato kolajno na 100 m, je javil, da se bo odpovedal športnemu udejstvovanju.
BOKS
cej optimistično na prvo prvenstveno srečanje, toda sk" bi ga prvih 20 minut igre. Zakaj? Ne morda ker Triesti-na potrebuje časa, da se razživi in vigra, temveč zaradi začetne hbre igre domačinov, ki bodo skušali že v prvih minutah spraviti v zagato Triestino. Ce se jim to posreči. je pol uspeha že zagotovljenega. Tako mislijo v Bustu, kjer so vsi navdušeni za-tt.di uspešnega prvenstva njihovega moštva v C ligi. Sicer ve-uo, da bo v B ligi teže, toda upajo, da bo znal njihov Magni, ki je dobil kolajno za najboljšega trenerja, tuai v lej skupini doseči usDehe.
Ze v včerajšnji številki smo navedli verjetno postavo Trie-stine. S tem pa ni rečeno, da Trevisana ne tarejo skrbi. Se vedno je v dvomu, če bi poslal na igrišče Frigerija ali Bernarda. To bo seveda določil šele v zadnjem trenutku. Podobno skrb pa ima tudi Mb-gni, ki bo moral zamenjati titularnega srednjega napadal-
ca z rezervnim, ki ni na višini prvega.
Eno je gotovo, da bosta obe enajsteric: dali iz sebe vse in r.i izključeno, da bo morala Pro Patra prepustiti obe točki Tries ini. To so seveda želje domačih navijačev, ki pa niso nedosegljive. Ce bo Triestina zaigrala kot proti Udi-r.ese, tedaj je skoraj gotovo, da bo prišla do uspeha.
V drugih tekmah bodo pogledi uorti v Genovo, kjer bo domača enajstorioa sprejela v geste Marzctto, ter v Monzo in Verono, kjer bosta gostovalo Alessandria in Palermo. Prognoze sicer govorijo v prid moštev, ki so izpadle iz A lre, toda za Palermo in Alessandrio bo položaj težji kot za Genoo, ki bo igrala na domačem igrišču.
Za ostala srečanja pa pred-vieevajo, da bodo v glavnem d.rmače enajsterice odpravile geste. To seveda drži le na papirju, ker bo potek posameznih tekem pokazal, kakšne so dejanske sposobnosti posameznih ekip.
ODBOJKA
Danes bodo igralke Bo>a rastopile prvič v italijanskem turnirju v odbojki za pokal Julijske krajine in Furlanije. Eorove igralke bodo imele za nasprotnice eno najmočnejših ženskih ekip Trsta. Med ženskami bosta dve srečanji na igrišču društva -Julija* v Ul. Mr ntegrappa. V prvi z začetkom ob 15.30 se bosta srečali Julija-Villaggio Sereno, v drugi ob 16.15 pa Bor-Casa delia L.ompada.
KOŠARKA
V Miljah bo danes zvečer mednarodni turnir v košarki z udeležbo ženske ekipe Enal kluba Europhon, moške ekipe Hausbrandta in obeh ekip dunajskega \Viener Šport klu-b -.. Tekme bodo v večernih urah v miljski občinski telovadnici.
KOPENHAGEN, 24. — Danska boksarska zveza profesio-r.istov je sklenila protestirati pri IBU (International boxing Union) zaradi evropskega prvenstva vvelter kategorije med sedanjim prvakom Loiem in Francozom Auzelom, ki bo 29. oktobra v Milanu. Predsednik danske zveze Borge De Waal je javil tudi, da bi moral namesto Auzela nastopiti proti Loiu Danec Christian Chri-stensen.
***
DUNAJ, 24. — V svojem desetim matchu kot profrsionist je bivu olimpijski prvak Madžar Laszlo Papp dosegel snoči svojo oeveto zmago s k. o. v srečanju z Nemcem Erickom Walterjem. Papp je uradni iz-zivač Gustava Scholza za na-siov evropskega prvaka.
* * #
KOPENHAGEN, 24. — Svetovni prvak težke kategorije Američan Floyd Patterson, ki je snoči imel v Kopenhagnu tričetrt ure javnega treninga, je ob prihodu v dansko prestolnico iziavil ,da se do 1961. leta ne bo srečal z nobenim za naslov prvaka.
* # *
LOS ANGELES. 24. — Svetovni f rvak musje kategorije Tajlandec Pone Kingpetch, ki je v četrtek zvečer premagal s k. o. Argentinca Pereza, bo verjetno čez leto dni nastopil v pe‘elinji kategoriji. Preden bo Kiogprth prestopil v drugo kategorijo, bo verjetno enkrat ali morda tudi dvakrat branil svoj naslov in sicer na Japonskem.
MATEVŽ HACE ----------
ZAPISKI
Dnifia knjiga
Que/ naju bo košček železa
44.
O
o
o
o0- pa bo teater»	g
1 9	°°oo±oooooooooooooooooooooqoooooooo
: JUriijn
e-QPašper nas je tako spretno vodil po robovih Ve-«? tL^mškivna* da smo se brez ve&jih žrtev izmotali iz ob-km? zased na šmiklavžu. Tu smo zvedeli, da so mi-t^ih?0 in v ndanta divizije Luko-Toneta Vidmarja, Mileta krit i ra,lceta Bobnar ja-Gedžo. Stali so na razgledni , >i več<„ Ja in sovražnik je uganil, da fo najbrž voditelji jeje enote.
%\\l[ ketipr^antil: »Stali so kar na prostem ko kaki Napo-h. Ca s„ail> Sedaj pa je treba varovati vsakega borca, vo-
Ne nSe p°sebn6.>
i? Jih1	• dru«ega neprijetnega se je pripetilo.
Avstrijcev
i4t>n}?0teJ* ZaJela v borbi 48 nemških vojakov N tCeih.gnjati za naše ujete borce in ljudi ki so bili Na Nhdiu 1 v Mariboru štab Štirinajste divizije Je^ poslal > - na sl°‘a- zagrizenemu Hitlerjevemu voditelju Kultur-SS » b)lCN?kem delu Štajerske. Šteindel j? našim odgo-»... lo takole: »z vami se ne pogajam o ujetnikih, ker
innST5klh ujetnikov, bom da zažgati vasi Golovabu-l^ feporrMisiinjo ter pobiti 50 talcev, ki jih imam zaprte, dajem
'^‘»njali 8o”tud^°vs*0 drugih Kaj takega pač niso pri-
J SO h/vi-.u t ___________________..m	oitcfpiiclrp	nip
in vam "dajem odlog do...>
%a?i' Preku?1 Unesli, ko so dobili tak odrovor! Preklinjal k., njaii so tudi vsi drugi. Kaj takega pač niso pri-80 hoteli. Izpustili so vse avstrijske ujetnike, ki
so bili povečini stari in izčrpani, samo da so obvarovali pohorske vasi požiga.
♦ Vi še ne poznate teh hudičev,* je dejal Kranjc Luki, ki je kar besnel.
Luka. Mile in drugi ranjenci so Sli v pohorske bolnišnice. Luko je zdravila in negovala njegova znanka, bolničarka Olga. Prijateljske vezi med njima so se še bolj utrdile. Pravijo, da je Olga skrbela zanj kot za sina.
Po pohorskih vaseh in naseljih
14. junija. Skomarje. Pričakovali smo Angleže, da bi na Pohorju spustili municijo in material. Pripravljali smo tudi napad na postojanko žreče. Načelnik štaba divizije Mirko Prodnik, nekdanji jugoslovanski poročnik, doma iz Šoštanja, droben, gibčen, bister, sposoben in pogumen oficir, Je delal s člani štaba načrt, za napad. Marok mu je na dolgo in široko razlagal, kako bi zavzeli postojanko, štab je bil nastanjen v neki gostilni. Gostilničarka je kar naprej nosila na mizo kisli zeleni mošt. Kurirji so na vrtu dremali. Stari pohorski kmetje so m! pripovedovali o ljudskem pesniku Juriju Vodovniku, ki da je hodi! od vasi do vasi po Pohorju, pil vino, hvalil in grajal kmete pa gostilničarje in zlagal pesmi o pohorskih ljudeh. Veliki kmet je dejal, da je imel Vodovnik pet ljubic, drugi kmet pa, da je imel samo bolehno ženo, ki da ji je bil zvest do njene prezgodnje smrti. Stara Pohorca sta se celo uro pričkala, nazadnje pa sta se pobotala in zavila v gostilno.
17. junija Komisar Tomšičeve brigade Miha Mišica me je prosil, ral na coni posredujem, da bi ga postavili za komandanta brigade ker da za komisarja ni sposoben pa tudi komisarsko delo da ga ne veseli. Prepričeval sem ga, kako potrebno in koristno je komisarsko delo. Vendar sem mu obljubil, da bom podprl njegovo prošnjo.
Proti večeru sem na nekem vrtu pod Skomarjem govoril novincem o vzrokih razpada stare Jugoslavije in o naši armadi. Novinci so poslušali z odprtimi usti. Vse jim je bilo novo. Med novinci je bilo tudi trideset krepkih mladih fantov ki so se že borili na ruski fronti. Nekateri so spraševali, če jih bomo po
vojski še pustili na njihovih kmetijah in če bodo davki taki, da se bo dalo živeti. Drugi so spraševali, če bodo res vse ženske skupna last, kot so večkrat govorili Nemci, štiridesetletni možakar me Je vprašal, ali bomo res po vojni vse cerkve spremenili v skladišča za mast in moko, duhovnike pa poslali za vaške črednike in ribiške čuvaje.
Na vsa taka nesmiselna vprašanja je bilo treba obširno odgovarjati Tr; ure sem jim na vse načine pojasnjeval našo borbo, cilie naše revolucije in pomen osvobodilnega boja za ves svet in za nas. Kar čudno se mi je zdelo, da so me že prvi dan obsipali s tako raznovrstnimi vprašanji. Ko so šli zvečer novinci naprej, so prepevali: »Oblaki so rdeči, kaj nek’ pomenijo...*
Tudi Tomšičeva brigada je šla v napad, postoiansko smo zavzemali svo.io noč; a borba je bila neuspešna in neodločena. Načelnik štaba štirinajste divizije Mirko Prodnik je bil težko ranjen. Zvijal se je v bolečinah in stiskal zobe. Padel Je tudi hrabri komandant bataljona Gostilna, miren, mlad, petindvajsetleten fant, doma iz bloških hribov.
Komandanta Gostilno sem večkrat videl od leta 1942 dalje, kako je hodil pred svojim vodom, četo in bataljonom Bil je preudaren, gibčen, bister in zelo hraber komandant Borci njegovega bataljona so dolgo žalovali za njim. Pokopali so ga na skomarskem pokopališču. Ko so mu izstrelili častno salvo, je deževalo.
Tudi Mirko Prodnik je že čez dva dni um^li. To je bil za divizijo precej hud udarec. Vse tri brigade so ga pogrešale, v štirinajsto divizijo Je prišel ob kapitulaciji Italije Ker Je bil hraber in zelo sposoben oficir, Je hitro postal načelnik štaba divizije Tudi v februarskem pohodu se je hrabro obnašal. Tako smo izgubili v tistem večeru dva sposobna mlada komandanta.
19.	junija. Na Skomarju so nenadoma napadli Tomšičevo brigado Ali tomšičevci so se kaj hitro znašli in v pol ure pognali Nemce proti žrečam. To Je bil hkrati tudi zelo uspešen in bliskovit napad na nemško sistematično pripravljeno obkoljeva-nje. Mi.ia. Aleš, Čerin, Svete, Gustelj in komandanti Efenko, Lado Lavrenčič, Kramarič, Pogačev in drugi, predvsem pa mi-
traljezci Silvo, Sine in Pirc. Kako so Pohorci gledali, ko so Nemci tekli v junijskem dopoldnevu v dolino! Stari tomšičevi so se zoot-L lahko ponašali s svojim junaštvom, ki so ga poznali ljudje že v mnogih krajih po štajerskem.
Mišica Miha je zocet nrosil, da bi postal čimprej komandant Spet sem mu obljubil, da se bom potegnil zanj.
20.	junija smo bili v Keblju, v pravi nohorski vasi. Nad pohorskimi naselji so ves dan nizko krožila letala. Blizu vasi so padle bnmbe. Umaknili smo se iz hiš in iskali zaklone. Savine je zopet brezbrižno ležal ra vrtu pod leno jablano in se ni zmenil za nemška letala. Spet je sanjaril o lepi bodočnosti naše gledališke umetnosti...
»Bež’ no, Savine.* sem ga grobo zavrnil, «zadel naju bo košček železa, pa bo teater!*
Modic je dodal: »Ploskali in skakali bodo pa drugi po ljubljanskem odru. če boš imel srečo in boš ostal živ, boš imel invalidski sedež v parterju.*
»No, ne veste...* Ni utegnil končati stavka, ker je letalo v nizkem poletu spustilo nekaj bomb. Stisnili smo se k drevju in umolknili. Nekemu kmetu so zbezljali po vrtu vpreženi voli. Prestrašili so se brnečih letal in treskanja bomb. Ko se je letalo zgubilo na obzorju, smo pomagali loviti preplašeno živino. Brkati kmet je nekaj časa molil, nato pa preklinjal vse svetnike od B'aža, ki blagoslavja s prazno škropilnico, pa do svetega Gala, ki je pohorskim kmetom kradel čebele.
Lučovnik je prihitel iz hiše in veselo pripovedoval radijske vesti o drugi fronti, o uspehih na ruski fronti in o tem, da le v Bosni zopet iniciativa borbe v naših rokah. Čudovito, kako je znal Lučovnik logično sklepati. Borštnar je nekoč dejal: »Ce bi Roosevelt vedel, kako pozna Lučovnik svetovno politiko, bi ga vzel za svetovalca *
S Savincem sva zopet govorila novincem. Trije novinci so vprašali, če bomo še tako prismojeni, da bomo redili v deželi kraljevsko rodbino. Svojo diskusijo so zaključili- »Kralji -e-sarji in maharadže so za nepismene ljudi, dokler jih hočejo.* Nekateri so jim pritrjevali, nekateri pa odkimavali..
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 25. septembra Bgj
Poštnina piacana v gotovini Abb- postale 1 gruppo
Cena 35 lir
—
Leta XVI. - St. 230 (4693)
Glavni odbor KPI določil smernice predvolilne kampanje
Togliatti poziva demokratične sile na enoten nastop proti monopolu KD
Nenni polemizira s PSDI in poudarja, da je edino zasluga socialistov in komunistov, če so nekatere občine in pokrajine moderno upravljane
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Danes se je sestal glavni odbor KPI, ki ga sestavljajo člani centralnega odbora, osrednje kontrolne komisije, razsodišča, taj niki federacij, predsedniki kontrolnih komisij, člani odborov parlamentarnih skupin in delegacija centralnega odbora komunistične mladine. Na zasedanje glavnega odbora so povabili turi* senatorje in poslance KPI, deželne svetovalce, župa-ne mest z nad 10.000 prebivalci, predsednike in podpredsednike pokrajinskih u-prav, določeno število voditeljev komunistične manjšine v pomembnejših mestih, župane manjših občin, predstavnike komunističnih žena in komuniste, ki vrše svojo dejavnost na področju kulture in v množičnih organizacijah.
V dvorani gledališča Eliseo, pod geslom «Proti monopolu, nasilju, klerikalni korupciji, za nove protifašistične, enotne demokratične večine, za nov korak naprej KPI», ki je hkrati naslov Togliattijevega poročila, je generalni tajnik KPI dejal, da je treba 6. novembra »prevesti veliki uspeh enotne protifašistične ljudske akcije v preteklih mesecih, v imenu idealov protifašističnega pdpora, v odločno napredovanje delavskega razreda, delovnih množic, demokracije in protifašizma na celotni front; italijanskega političnega življenja«. Nato je Togliatti polemiziral s PSI, češ da ni moč delati razlike med levico in desnico KD in da je zato treba voditi frontalno borbo proti KD, ki je odgovorna, med drugim, tudi za eksperiment Tambroni. Glede socialdemokratskega predloga, da hi po volitvah vzpostavili povsod upravne odbore levega centra, je Togliatti dejal, da je za vlado moč pristati na formulo 'e-vega centra, če ima neki določen program in more biti začetek demokratičnega preobrata; toda v krajevnih upravah je po njegovem mnenju zadeva drugačna, ker bi v 248 občinah z nad 10.000 prebivalci, v 1-410 občinah z manj kot 10.000 prebivalci in v 24 pokrajinskih upravah, kjer komunisti sodelujejo » socialisti, to pomenilo raztegniti in okrepiti demo-kristjanski monopol. Togliatti je poudaril, da se ti odbori ne smejo izročiti KD, ampak jih je treba »razširiti in povabiti
HHiiiHiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Zorin imenovan za predstavnika SZ v OZN
MOSKVA, 24. — Pomočnik zunanjega ministrstva Valeri-jan Zorin je bil imenovan za stalnega predstavnika SZ v OZN in za sovjetskega predstavnika v Varnostnem svetu. Arkadi j Soboljev, ki je do sedaj zavzemal to mesto, je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra.
ko ni' do danes niti mignila, da bi „rišlo do uresničenja teh avtonomij. Tudi glede deželne ureditve, ki jo zahteva ustava, je sedanja vlada komaj imenovala neko študijsko komisiji, ki bi morala izreči svoje mnenje o tej ureditvi. Že to dokazuje, da vlada nima namena uveljaviti deželne ureditve, oziroma da jo skuša vsaj zavleči.
Po diskusiji, ki se je je udeležilo mnogo govornikov, so soglasno odobrili poročilo Togliattija in osnutek programa. Ki ga bodo- objavili v prihodnjih dneh.
V'članku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti«, Nenni zatrjii-
ga»,
tudi
k sodelovanju v njih še druge demokratične skupine«. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da je PSI odklonil tak predlog PSDI in se obvezal, da bo branil pozicije delovnega ljudstva v teh občinskih in pokrajinskih upravah. Glede avtonomije PSI je Togliatti pripomnil, da je »avtonomija obveznost za obe stranki, da pa je obveznost tudi 'enotnost med njima, ko se pojavijo osnovna vprašanja.
Te meje ni moč prekoračiti*.
Na popoldanskem zasedanju
je D’Onofrio predložil osnutek splošnega programa KPI za bližnje volitve in zatrdil, da je glavna naloga razbiti politični monopol KD, ki bi ga hotela KD še naknadno okrepiti. Ironiziral je «speobrnitev» KD, ki je postala nenadno vneta za-
govornica avtonomije krajev-j upravah ne imeli vsega tistega, nih in deželnih uprav, medtem | kar je v njih «edino moderne-
iiliiitiiiiiiiiiifiiiitiiiimmiiiiiMtiiimiiiifiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiimimtiiiiHmiiiimmiiiiiifiiiimiimiiiiiiiifimiiiifiiiiiiiiim
Buren razgovor s predsednikom vlade Lumumbo
Voditelj kongoške delegacije v OZN Kanza je izjavil, da je Lu-mumba vedno pripravljen na spravo s Kasavubujem - Dve protestni brzojavki OZN - Pred posredovanjem Haile Selasija ?
je, da bo «koncentričn; napad na desnico* pozitiven element vseh demokratičnih sil v predvolilni kampanji«. Zatrjevanje socialdemokratov, da »obramba krajevnih oblastnih pozicij delovnega ljudstva pomeni grožnjo ali nevarnost za alternativo levega centra demokr-ščanski enobarvni viadi ali centrizmu« je mlatev prazne slame, ker brez tega bi v teh
niti tega, kar Je novega v katoliškem svetu.
A. P.
 «» ------
Eisenhower obišče Mehiko
WASHINGTON, 24. — Bela hiša je danes sporočila, da bo Elsenhower napravil kratek obisk v Mehiki in potovanje po šestih državah severoameriške konfederacije, in to konec oktobra. Hagerty je izjavil, da do Eisenhower ob tej priložnosti imel več govorftv, ki pa ne bodo politične narave.
 «»-------
Dvajset rudarjev zgubilo življenje
PRAGA, 24.	— Agencija
CTK poroča, da je dvajset rudarjev zgubilo življenje med požarom, ki je izbruhnjl v rudniku »Vaclav Nosek« v
bližini Tuhlovic. Požar je izbruhnil včeraj in davi je še divjal. Rudnik je v premogovnem bazenu Hladno na Severni Češki.
LEOPOLDVILLE, 24. — U porniški polkovnik Mobutu je imel danes buren razgovor s predsednikom vlade Lumumbo v njegovi rezidenci. Razgovor je trajal eno uro. čeprav sta si podala r oko, se zdi, da razgovor ni pripomogel k zmanjšanju napetosti med njima.
Zvedelo se je tudi, da je Kasavubu obvestil poslaništvo Gane, da ne želi, da bi Gana od 1. oktobra dalje več predstavljala Kongo v tujini.
Ko je zapustil stanovanje
Lumumbe, je Mobutu izjavil, da je še prej obiskal Kasavubuja. časnikarjem je izjavil; «Sedaj, ko sem govoril z Lumumbo in s Kasavubujem, se vračam v tabo-r.šče, da razmislim o vsej zadevi.* Dodal je, da je v interesu države «vsiliti spravo* obema voditeljema.
Vprašali so ga tudi o vzrokih, zaradi katerih so izpustili dva ministra, ki jih je dal uporniški polkovnik aretirati, in ki sta podpredsednik vlade Gizenga in minister za šport in prosveto Maurice Mpolo. Mobutu je dejal, da je hotel «pokazati milost« in dokazati, da je »predvsem kristjan«. Oba
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiilfiiiiiiiiiiiiHiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
V New Yorku sestanek med Titom in Naserjem
NEW YORK, 24. — Danes opoldne po newyorškem času sta se v rezidenci predsednika republike Jugoslavije v New Yorku sestala predsednik Tito in Naser. Tito je pričakoval svojega starega prijatelja v veži rezidence, kjer so bili tudi številni novinarji in fotoreporterji. Zatem sta se predsednika v salonu rezidence v prisotnosti članov obeh delegacij raz-govarjala o aktualnih političnih vprašanjih.
Tito in Naser sta, kot ugotavlja skupno sporočilo, izvršila obsežno izmenjavo misli o vrsti mednarodnih vprašanj in posvetila posebno pozornost novim m imentom v razvoju mednarodnega položaja od njunega zadnjega sestanka junija ie-tos. O razgovorih, Ki so potekali v prisrčnem ozračju in v duhu medsebojnega razumevanja in prijateljstva, je prišla ponovno do izraza podobnost pogledov v ocenjevanju aktualnih mednarodnih vprašanj in o potrebi nadaljnjih naporov za zboiišanje mednarodnih odnosov in utrditev miru. Obisk predsednika Naserja pri Iitu je bil i rvi politični korak predsednika Naserja po prihodu v New Vork. I* krogov delegacije se je zvedelo, da sta Tito in Naser proučila skoro vsa pomembna in aktualna mednarodna vprašanja.
Koristen sestanek zgodovinarjev TL1U in Italije
BEOGRAD, 24. — V Beogradu se te danes končal štiridnevni sestanek jugoslovanskih in italijanskih zgodovinarjev, ki je bil posvečen proučevanju julijansko. jugoslovanskih od-
nosov v zadnjih sito letih. Istočasno so zgodovinarji obeh držav želeli ugotoviti, kako so dogodki tiste dobe podani v italijanskih in jugoslovanskih šolskih knjigah. Medtem ko je prva skupina v posebni komisiji obravnavala dobo od leta 1860 do začetka balkanskih vojn, je druga obravnavala dobo od začetka prve svetovne vojne dc prve polovice svetovne vojne. Po razpravah, ki -o po izjavah udeležencev z obeh strani potekali v prisrčnem ozračju, so bili sprejet; sklepi in določene nekatere teze, ki bodo zastavljene zgodovinskim društvom, njihovim članom in ostalemu osebju obeh držav.
Sodelovanje jugoslovanskih in italijanskih zgodovinarjev se bo nadaljevalo. Sklenjeno je bilo, da bo na prihodnjem sestanku, ki bo v Italiji, obravnavana doba do leta 1947.
V razpravi so sodelovali italijanski univerzitetni profesorji Franco Valsecchi iz Rima, Er-nesto Sestan, Giorgio Spini, Bruno Meriggi iz Florence in Franco Venturi iz Turina, ki je istočasno tudi glavni urednik »RiVista Storica Italiana«, iz Jugoslavije pa univerzitetni profesorji dr. Tadič, Ivo Božič, Relja Novakovič iz Beograda. Fran Zvitter iz Ljubljane in drugi.
LJUBLJANA, 24. — Na današnjem sestanku glavnega odbora SZ Slovenije so pod predsedstvom Miha Marinka razpravljali o pripravah kongresa Zveze in o tekočih političnih vprašanjih v Sloveniji Ugotovili so, da se je zadnje čase povečalo zanimanje za politična vprašanja, posebno po objavi knjige Edvarda Kardelja »Socializem in vojna« in zaradi udeležbe predsednika republike maršala Tita pri delu generalne skupščine OZN,
ministra so aretirali včeraj na ukaz Mobutuja, toda to dejanje je izzvalo val ogorčenja.
Davi so Mobu.tujevi pristaši prevzeli nad>,orstvo nad kon-goško obveščevalno agencijo v Leopoldvillu.
Prvotno se je bil Mobutu zmenil s Combejem, da bo oba ministra odpeljal v neki zapor v Katangi. To je sporočil Com. be po radiu in pripomnil, da je sprejel zahtevo Mobutuja, ker »želi eliminirati« iz javnega življenja »elemente, ki so prispevali, da se je v Kongo vneslo komunistično vrenje«.
Voditelj kongoške delegacije v OZN Thomas Kanza je ob povratku iz New Yorka prispel danes v Pariz. Tu je izjavil, da je Lumumba vedno pripravljen na spravo s Kasavubujem. Dodal je, da je «splošna sprava« mogoča v Kongu, če bi se vsi politični voditelji sestali na konferenci pri okrogli mizi.
Politični voditelj Kalondži je sinoči izjavil, da je dal ukaz svojim vojakom, naj ustavijo sovražnosti v pokrajini Kasaj in da bodo tam določili »področje brez gospodarja« pod nadzorstovm OZN.
Combe pa je danes govoril po radiu in je pozval prebivalstvo, «naj bo mirno« da bo «njegova vlada« uvedla »odločne zatiralne ukrepe« proti »agentom, ki so prišli od zunaj« in proti tistim, ki jih podpirajo. S temi besedami je hotel Combe prikriti vsestranski upor proti njemu ki se vedno bolj širi v Katangi in ki bi nedvomno strmoglavil njegovo oblast, če se ne bi bile vmešale sile OZN. Toda kljub pre. mirju, ki je Dilo sklenjeno med vladno vojsko in vojsko Com-beja, se prebivalstvo še dalje upira in nadaljuje svojo akcijo za zrušitev Oombejeve oblasti in za vzpostavitev enotnosti z ostalim Kongom.
Iz Adis Abebe javljajo, da bo gvinejski predsednik Seku Ture obiskal Etiopijo na vabilo Haile Selasija, in sicer od 28. do 30. septembra. V uradnih krogih v Adis Abebi zatrjujejo, da je treba ta obisk spraviti v zvezo s položajem v Kongu. Govori se, da misli Kasavubuja.
Haile Selasi dati pobudo za uvedbo politike, ki naj ohrani in okrepi ugled Združenih narodov, ter predlagati ustanovitev komisije Varnostnega sveta afriških, držav, . ki bi morala imeti nalogo ' doseči najprej spravo med kongoškimi voditelji, zatem pa zajamčiti enotnost te republike ter stabilnost vlade v Leoppldvillu.
Kakor poroča dopisnik beograjske »Borbe« v Leopoldvillu, so sedaj vsi trije glavni domači politični akterji v ko"n-goški kriz;,, poa varstvom OZN. To so: Lumumba, Kasavubu in Mobutu. Tudi ta je namreč zaprosil za varstvo OZN po hudih demonstracijah vojakov proti njemu. Kasavubu je zahteval, naj sile OZN zavarujejo tudi njegovo osebnost in njegovo rezidenco. Lumumba pa je zahteval samo varstvo za rezidenco. V zadnjih 24 urah se je znatno povečala politična dejavnost na sedežu ministrskega predsednika. Dopisnik poroča dalje, da je imel razgovor s predsednikom senata Ogitom, in ta je ostro obsodil nezakonita dejanja Mobutuja, ki jih dopuščajo predstavniki OZN v Kongu. Izjavil je, da predstavniki OZN izigravajo pomiritev med Kongožani. Dodal je, da Mobutu s svojimi vojaki v soglasju s predsednikom Kasavubujem meče ministre iz ministrstev in poslance iz parlamenta, in je nato sporočil, da je parlament poslal tajniku OZN dve brzojavki. V prvi brzojavki predstavniški dom odločno obtožuje predstavnike OZN v Leopoldvillu, da sabotirajo sklepe skupščine OZN in Varnostnega sveta. Brzojavka pravi, da oblasti OZN v Leopoldvillu odklanjajo medstrankarsko po-mirjenje in podpirajo vrnitev Belgijcev. Brzojavka zahteva tudi, naj sile OZN osvobodijo parlament in omogočijo njegovo normalno delovanje. Se posebej poziva OZN, naj prepreči prihod treh ladij z belgijskimi vojaki. Predstavniški dom je obveščen, da prihajajo belgijski vojaki iz Belgije, da bi okrepili pozicije Mobutuja in Kasavubuja.
V brzojavki, ki jo je poslal senat Hammarsk.ioeldu, se pozivajo vsi parlamentarci sveta, naj posredujejo pri OZN, da bi zavarovala pravice kon-goškega parlamenta. V brzojavki je rečeno, da kongoško ljudstvo podpira Lumumbovo vlado in odločno odklanja vlado Ilea in nepoštene spletke
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
01
katera vam nudi po najnižjih cenah navadne ln hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne In na električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor brentače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, tovarne AGKIA VVEKKE
SEDEM DNI V SVETU
(Nadaljevanje z 2. strani)
Edina trajna pozitivna alt er-hotiva "v tem vprašanju je splošna in popolna razorožitev Zato jugoslovanska vlada podpira predlog Hruščeva s tem v zvezi. Poudaril je tudi, da so možni zadovoljivi kompromisi. v zvezi z vprašanjem nadzorstva.
Zatem je. Tito izjavil, da bi bilo treba spričo neuspeha pri pogajanjih v odboru deseton-ce najti rešitev za sestavo takšnega organizma za pogajanja. ki bi bil učinkovitejši in širši od omenjenega odboru Sestava organa bi morala bolje izraziti politično strukturo sodobnega sveta in zem Ijepisno pripadnost.
V zadnjem delu svojega govora je maršal Tito poudaril, da današnji in prihodnji svet nima alternative razen aktivnega miroljubnega sožitja. Toda napačno je pojmovanje, naj sožitje pomeni ohranitev obstoječih odnosov, na primer na ozemljih pod kolonialnim nadzorstvom in v delih sveta, kjer so si močnejši in bolj razviti zgradili privilegirane pozicije v šibkejših in nerazvitih državah. Takšno pojmovanje je v očitnem nasprotju z duhom in pomenom sožitja.
Na koncu je maršal Tito poudaril, da verjetno, vojna ni več izogibna. temveč so vse realne možnosti, da bi jo za vedno izključili kot sredstvo politike in reševanje mednarodnih sporov
Govor Hruščeva
Hruščev je r> svojem govoru predlagal nekoliko spopol-njen načrt o splošni in popolni razorožitvi v treh fazah. Prva faza bi se morala izvesti v 12 ali 18 mesecih in naj bi vsebovala:	Ukinitev vozil
za prevažanje jedrskega orožja in njih uničenje. 2. Zmanjšanje števila vojaštva. 3. Ukinitev vojaških oporišč na tujih ozemljih. 4. Prepoved izstreljevanja satelitov, ki lahko prevažajo jedrsko orožje izven državnih meja. 5. Pakete se bodo izstreljevale samo v miroljubne namene ob nadzorstvu nad izstrelišči. 6. Obveznost jedrskih držav, da ne bodo dobavljale jedrskega orožja in sredstev za izdelovanje tega orožja državam, k> < a nimajo. Prepoved tem dr žavam, da bi izdelovale jed r sko orožje. 7. Zmanjšanje jaških izdatkov.
Druga faza določa: 1- Popol no prepoved orožja za množično uničevanje in njih odprava. 2. Novo zmanjšanje vo-jG.štva na dogovorjeno raven.
Tretja faza vsebujej 1. Popolna ukinitev oboroženih sil v vseh državah izvzemši nekatere policijske sile. 2. Uničenje vsega obstoječega orožja. 3. Prenehanje izdelovanja orožja. 4. Ukinitev obrambnih ministrstev, glavnih štabov in vseh vojaških in polvojaških organizacij. 5. Ukinitev vojaških proračunov in uporaba zadevnih skladov za pomor nezadostno razvitim državam.
Novi načrt določa, da bi takoj po podpisu sporazuma o razorožitvi pripravljalni odbor ustanovil mednarodni or genizem za nadzorstvo v okviru OZN.
Glede Konga je izjavil, da bi morala skupščina pozvati Hamamrskjoelda, naj ne zlot rc.blja svojega položaja glav nega tajnika OZN ter naj izvaja svojo akcijo strogo po načelih listine OZN in resolucij Varnostnega sveta, lzre kel je mnenje, da bi morali pustiti v Kongu samo čete a /riških m azijskih držav in to sporazumno z Lumumbo.
Izrekel je zatem upanje, da bo sedanje zasedanje skupščine prvi korak za dokončno odpravo kolonializma z našega planeta, in je predlagal sprejem izjave o priznanju neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom. Predlaga‘ je, naj Združeni narodi zahte vajo:	1. Takojšnjo neodvis-
nost za vse kolonialne (ležete in ukinitev vseh kolonialnih režimov. 2. Odpravo vseh po stojank kolonializma, ki imajo obliko posestev ali pa oporišč v zakupu na ozemlju drn gih držav. 3. Vse države b< morale spoštovati določbe 1» stine OZN, ki se tičejo ena kopravnosti in spoštovanja suverenih pravic kakor tudi o-zemeljske celovitosti vseh držav.
Predlagal je tudi spremembe v OZN. Mesto glavnega tajnika naj bi ukinili in ga nadomestili s »triumviratom« « katerem bi en član predstavljal Zahod, drugi država sovjetske skupine, tretja pa nevtralne države. Predlagal je tudi, naj se sedež OZN prenese iz New Yorka u Svico ali v Avstrijo.
Govor Nkrumaha
Zelo važen je bil tudi govor predsednika Gane Nkrumaha. Ta je med drugim zahteval, naj se menja sedanje poveljstvo in uprava OZN v Kongu, tako da bodo m.ed varnostnimi silami samo enote neodvisnih afriških držav, ki so sedaj v Kongu. Spremenjeno poveljstvo bi moralo imeti jasna navodila, da podpira zakonito vlado Konga s Kasavubujem kot predsednikom in Lumumbo kot ministrskim predsednikom, in vlada naj bi bila priznana na vsem ozemlju Konga. Poudaril je dalje, da je treba podpreti zakonito o-srednjo vlado Konga, ki mora biti deležna podpore OZN. Vse zasebne vojske, vitevii vojsko v Katangi, je treba razorožiti, kongosko nuiodno vojsko pa reorganizirati. Novo poveljstvo OZN mora pomagati zakoniti
vladi, da vzpostavi zakonitost in red v skladu z resolucijami Varnostnega sveta. Nkrumah je tudi poudaril, da mora OZN jamčiti ozemeljsko celovitost Konga. Vso tehnično in finančno pomoč ja treba dati Kongu sporazumno z zakonito vlado in prek Združenih narodov pod nadzorstvom odbora predstavnikov neodvisnih afriških držav.
O Južnoafriški zvezi je Nkrumah izjavil, da je treba od te države zahtevati, da vrne Združenim narodom mandat nad jugozahodno Afriko ,nakar naj bi to ozemlje v imenu OZN upravljal poseben odbor predstavnikov neodvisnih afriških držav. Ce bi se Južnoafriška vlada temu uprla, naj OZN na prihodnjem zasedanju skupščine razveljavi mandat in naj ozemlje spremeni v skrbniško ozemlje.
Zahteval je tudi odločno akcijo OZN, da Francija konča vojno proti Alžircem. V primeru, da bi obravnavali revizijo ustanovne listine OZN, je Nkrumah zahteval, naj se Afriki zagotovi stalno mesto v Varnostnem svetu. Obsodil je nato francoske jedrske poizku. se v Sahari in je glede Srednjega vzhoda predlagal ustanovitev posebnega odbora, ki bi pripravil sporazum o izključitvi hladne vojne s Srednjega vzhoda.
V ZDA so izredno ostro reagirali na govor Hruščeva in Nkrumah a. Herter je izjavil, da je Hruščev «napovedal voj. no OZN», o Nkrumahu pa je rekel, da se je evključil v komunistični Olok». V diplomatskih krogih OZN so zelo presenečeni nad silno ostro reakcijo Washingtona in tudi Londona, in so zaskrbljeni, ali ne bo tako ravnanje spet vneslo hladno vojno v OZN. Pri tem
izražajo upanje da bo mogoče |
to preprečiti s prizadevanjem številnih uglednih voditeljev izvenblokovskih držav, ki so sedaj v Neui Yorku in so odločeni preprečiti, da bi vele-sile vnašale na to zasedanje hladno vojno.
Italija
Pretekli teden je bil v glavnem posvečen pripravam političnih strank na bližnje upravne volitve in pripravam italijanske vlade na razpravo o vprašanju Južne Tirolske, ki bo na zahtevo avstrijske vlade na zasedanju skupščine OZN. Do sedaj so zavzele svoje u-radno stališče do bližnjih volitev le socialistična in socialdemokratska stranka, ki sta na zasedanju svojih centralnih odborov določili svojo volilno strategijo in taktiko. Pa tudi stališče krščanske demokracije in komunistične stranke je v glavnih obrisih že znano, ker je KD v svojih dosedanjih pripravah že jasno nakazala, s kakšnim geslom in kakšnimi argumenti namerava poseči v volilno kampanjo, prav tako pa tudi ni nobena tajnost, kakšno je stališče KPI v bližnji volilni borbi.
Socialisti gredo na volitve s samostojnimi kandidatnimi listami povsod tam, kjer je v veljavi proporcionalni sistem; v krajih pa, kjer je v veljavi večinski sistem, so pripravljeni blokirati z naprednimi strankami. Hkrati so se sporazumeli z radikalno stranko, da gredo skupaj na volitve, v nekaterih krajih pa bodo na socialističnih listah kandidirali tudi predstavniki republikanske stranke in neodvisne osebnost i. Kar zadeva zadržanje socialistov po volitvah, je
stranka potrdila, da bo ohranila sodelovanje v vseh občinah in pokrajinah, kjer so upravni odbori v rokah socialistov in komunistov, v drugih krajih pa namerava podpreti uprave levega centra če bi KD to privolila.
Socialdemokrati gredo tudi samostojno na volitve, v manjših občinah pa bodo blokirali s strankami levega centra, vštevši PSI in KD. Tako PSI kot tudi PSDI bosta v volilni kampanji poudarjala, da je preobrat italijanske po''tike v levo mogoč, le če se znatno okrepi PSI. oziroma PSDI.
KD bo šla v volilno borbo z geslom «KD zasluži zaupanjem. Ze to poudarjanje pa kaže, da se tudi KD sama zaveda, da se je med prebivalstvom to zaupanje v KD precej omajalo, zlasti po poslednjih dogodkih in pustolovščini s Tambronijevo vlado. V volilni borbi bo poudarjala svoj centrizem, ki se baje premika v levo, hkrati pa bo naglasila svoj protikomunizem. KPI bo svoj napad usmerila v glavnem proti KD.
V zvezi z vprašanjem Južne Tirolske so se v poslednjem
času precej poslabšali [(.
med Italijo in Avstnjo.r di med Italijo ,n inf Nemčijo, ker je ne ^>r pisje (pa tudi m™Sgot)iif*fi ske vlade in raz« njkjh K’
na manifestacijah	jcet	t
guncev in južnih \ r\0 fn Zapadni Nemcip) P ,^e tožbo avstrijske ravnanjem italijans .,aijjatU*'
južnimi TirolcL,:^i. it11 vlada je na stališč . spt
celoti uveljavila P® -m i* razum med De Uasp ([j. Gruberjem, iz,lett rfcešf terim se lunini T znava
južnim * ** n0fnU«' upravna * .^j fr avstrijska vlada tfl rolci sami pa zatr^Lviieffl .(j ta avtonomija v g jjocd1® na papirju, ker s	fr
pokrajino (kjer sr°. v f rolci v večini) v
rt I
Gornje Poadižje, J0 M južni Tirolci v man) fl(lf zadevi bodo sedaj m?-ti*
čuueui uuu.1/ * . - arv„,
h na zasedanju	^
OZN, ker gre za uveljavljenja	.	„ pri8"'
sporazuma, to j« JatenS‘ t vprašanje, gleae	rfli-s0«
pristojno mednaroa
s«
šče v Haagu.
TVRDKA
LORENZI
TRST, Ul. S. LaZZsr0 tel. 24-245
»EMPORIO DEL MOTOCICLO« — dobite vse nai°^0 ne dele za Moto—Scooter in za druga motorna
Ul. Torre vogal XXX Ottobrei  	t/nžl^o
Trstu
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške žimnice — originalne PEHMAFI.EX — Cene
HOTEL «TURIST» ANKARAN
AVTO-TURISTIC-NO PODJETJE
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klieiv tela, da bo tudi v letošnji posezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mivko.
«SLAVNIK
KOPER - Tel. 282, 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet -držuje domače in mednarodne avtobusne proge
mm
— s svojimi naravnimi lepotami vas vabi.
Priporoča se «GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sami, »JADRAN« in «KOKOTAN», »PARK HOTEL«, »HOTEL JELOVICA«. «HOTEL KRIM«
Obiščite
svetovno
znano
POSTOJNSKO
Obiski
BOHINJ
aZLATOK OG»
z depandansami
Hotel aPOD VOGLOM«
z depandanso Hotel «BELLEYTjE JEZERO« z depandanso
Znižane cene v predsezoni in po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi.
Vlak dan ob H.3U, 10.30, 13.30,	18-'
Izredni obi ki po dogovoru z upravb'
Obiščite MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC
in ostale turistične pokrajine na Štajerskem ln Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z EZA, Maribor. Trg svobode št. 1, tel. 26-68
PALAČE HOTEL, Za^^i
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM /A*iK;n uS,fj svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje |jnc * Nova vrtna restavracija, zimska m poletna, s n\!rstn° Shv kopalnico, z bazenom in vodometi — s Pr^„tsjo A ■l : \ domačo in tujo hrano in niiačo ter z najy*
Hotel CENTRAL Portorož
tel #136, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples.
ZDRA VILISCE
ROGAŠKA SLATINA
SL O VE NI J A
VAM NUDI ZDRAVJE IN ODDIH
IZKORISTITE UGODNE POSEZONSKE CENE IN UŽIVAJTE LEPOTO JESENSKIH DNI
Celodnevni penzion od 750.— do 950.— din.
INDIKACIJE :	vnetje jeter in žolčnika, katar
želodčne sluznice, rana na želodcu in dvanajsterniku, katar črevesja, zapeka, sladkorna bolezen, lažja živčna obolenja.
Direktni avtobusi LJUBLJANA ■ ROGAŠKA SLATINA
Odhodi izpred glavne postaje ob 9.30, 13.15, 14.30 ln 15.30
Informacije daje in rezervira sobe: Gostinsko podjetje Slovenski dom, Gostinsko podjetje hotel Soča, Gostinsko podjetje hotel Bohor jn Turistično društvo Rogaška Slatina.
HOTEL «G
K o P E	,
Tel. 2*3 t? V**
UDOBNE SOBE
HOTEL
a TRIGLAV«
KOPER Tei stev. 16
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
•hotel
mvili lld
Moderno urejene sobe,
cene ugodne
PEL. * sc
nudi udob	h
po znizanii* „
Trst, Piazza	y
HOTEL BEL" ?
teh .j*
LJUBLJANA *■" -jpOf5
96 gostom top
kavarno
OSVEZUIE
cialitete, r‘“r,sak <,*P-istrska vina.
LlU^fj
TURIST BIRO^g
progo n'^.n P1'.. vj0i' Kamn'mick,lV«r
vzdržuje vsakodnevno	avtubusno
in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v žičnico. Nudi turistične usluge v svojih P ljana, Miklošičeva 17.	tel. 30645 In 30647,	‘f’	!7\.	,,
avtobusne postaje, tel	298, Piran, Trg Tartlm.	||jiU
torož, nasproti hotela	Central, Ankaran v	kov
Ankaran