8684 4A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRhmurtSKI DNEVNIK
PoJtnina plačana » gotovini „	«,A „
bb' postale I gruppo CeiM 2o0 lir
Leto XXXV. Št. 166 (10.385)
TRST, sobota, 21. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ~ vcu Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NOV_ KROG SREČALI POVERJENEGA PREDSEDNIKA S STRANKAMI
TEŽAVNI NAPORI CRAXIJA ZA PREMOSTITEV OVIR ZA OBLIKOVANJE VLADE, K! JIH POSTAVLJA KO
Socialistični mandatar bo predložil demokristjanom in ostalim strankam dokument s političnimi in programskimi smernicami, na katerih naj bi temeljila vlada - Po objavi stališča KD politično ozračje izredno napeto
de
RIM — Poverjeni predsednik vla-namerava nadaljevati svoj po-7“‘s Prav do kraja, kot je napove-al v Strasbourgu po prvem izzival-em dokumentu demokrščanskega pastva, ki je od njega in njegove ranke zahtevalo taka politična jamstva (ohranitev vodilne vloge u v vladi) in postavljalo sociali-wi tako ježke poboje (prenos . .nega zavezništva i.a deželne in |, ajevne uprave, odpoved kongresni ° a^ernativi), da je izzvenel 01 Poklanjanje njegovih prizade- * li
ZA DELOVNE POGODBE
Napredek v pogajanjih
RIM — Vtem ko se nadaljujejo delavske skupščine, ki malone soglasno odobravajo novo delovno pogodbo za kovinarje, kažejo tudi pogajanja za ostale stroke^ zadovoljivo napredovanje. Včeraj so uspešno zaključi-n Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za približno milijon 300 tisoč delavcev v tekstil-m in oblačilni industriji. Mezde Se jim bodo povišale za 20.000 “F. mesečno, izboljšali so perio-dicne poviške, za več kot dve jretjini vseh zaposlenih bo delovni urnik skrajšan.
V zgodnjih jutranjih urah so dosegli sporazum tudi za okrog "0 tisoč zaposlenih v poldržav-n*h službah, za katere bo povprečen mezdni povišek znašal pO.OOO lir na leto. Včeraj zju-traJ so podpisali delovno pogodbo tudi za osebje javnih kenijskih podjetij, ki zadeva 35 tisoč uslužbencev državnega koncerna ENI. Dosegli so skrajnje delovnika, '30.000 lir mesečnega poviška in druge normativne izboljšave. Za zelo šte-'dmo kategorijo gradbincev se ?°gajanja nadaljujejo ob določenih težavah pri vprašanjih delovnega urnika, nadurnega dela in informacij sindikatom, rvo dobro znamenje predstav-Ja včerajšnji sporazum za de-Jk',ce v podjetjih, ki obdelujejo marmor, ki so dosegli skrajšanje delovnika za 5 dni m 24 ur n 40.000 lir mesečnega poviška Plače (25.000 od 1. avgusta, °stalo pozneje).	,
Sindikalna zveza CGIL-CISL-'”tL je dosegla sporazum z '[^državnima organizacijama bcinskih in pokrajinskih u-Pkav, ki bodo na račun trime-'. tralizacije draginjske doklade ^Plačale osebju 150.000 lir ™>ja in nadaljnjih 100.000 lir
oktobra.
dJ že vnaprej.
voj° potrpežljivost in obvlada-
li , cev je Bettino Craxi poka-gQ. .Mi včeraj, ko je izkoristil po-l(J:lke v drugem dokumentu demo-Pf-Mnskega vodstva (ki je moglo Pričati sv°je hude notranje raziti Je !?rav zaradi teh pogojnikov, ni,,8? Jih vključili po dolgem iska-Cai kompromisa), da je takoj skli-njj drugi krog srečanj s stranka-z 'Po enournem jutranjem posvetu ke ?hnim zastopstvom lastne stran-k°raj gotovo je, da se je Craxi PUbrjMsvetoval s predsednikom re-ni k ,, Pertinijem, pa čeprav tega °tel nihče potrditi.
jew5°VOr' ki ga je mandatar prebil ° j, pozno predsinočnjim, ni Žaec °^on *ne*- kol- hi bil želel eleijMnini- ampak .je vseboval dva de) ~?ta odprtosti, ki ju je vsilil HaSr. Mniokrščanskega vodstva, ki iPrn, ,uic' razbitju s PSI (in last tla J,.,tajniku ki ga hoče poraziti ta , .2njem kongresu). Ta elemen-dei6„! IV je evidentiral tudi vodja kg ,cJ.ie PSI Signorile po sestan-Sedan- raxijem, sta bila. da «prt c«nifJeni stan.ju» KD «ne more tiki J, Predloga za sestavo vlade. Prcix„ terne*ji na jasni politični in antski platformi*.
Včera^^m mandatar se je zate ko „ l Popoldne najprej sestal rav-jo smvilno delegacijo KD, ki so Podta^M.MM tajnik Zaccagnini, Ghl|n.,.'ki Gaspari, Donat Cattin. in De Mita
Rii
atieo
-	 predsednik
ter načelnika poslancev v$o n- *n Bnrtolomci (ki krijejo strnjeno paleto demokrščanskih djj ’• kateri je zagotovil, da ji bo Polit j/ Razpolago svoj dokument o v'ade o 'n programskih obvezah Knin,' P° sestanku pa je Zacca vizi,,.,, enterno izjavil pred tele-hioreM! kamerami, da KD ne sknSu Sodelovati pri Craxijevem po he c]0 2,a sestavo vlade, če ne pri ornenji n a novega, ne da bi sploh rji s Craxijeve obljube, časnika tli hii-pa. opazili, da ob tajniku KD ca, ^niti Donat Cattina niti Bian Ocetni? .nista soglašala z njegovo Poskuč lz-iayo. Oba sta dejala, da nj socialističnega mandatarja »a n,.^ključen, sklicujoč se ravno '"'Cakovani dokument.
^o hladni reakciji Zaccagni-
nija, ki v poldrugournem srečanju Craxiju sploh ni dal možnosti, da bi delegaciji KD ustno obrazložil svoje programske smernice, je bil bolj zadržan tudi tajnik PSDI Longo, ki je doslej dajal precej optimistične izjave o možnosti uspeha mandatarjevih prizadevanj. Še bolj zapet je bil, po naslednjem srečanju, tajnik PRI Biasini, ki je izjavil le, da je položaj zelo težak in da je glavna ovira KD. Malo bolj zgovoren je bil tajnik PLI Zanone po zaključku zadnjega sinočnjega srečanja poverjenega predsednika z liberalno delegacijo. Naglasil je, da se je treba ob zelo zmedenih političnih razmerah in po vladni krizi, ki traja že pol leta, izogibati novim tramam in iskati stvaren sporazum med 5 strankami (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI). Zato je treba skrbno proučit) politične in programske predloge, ki jih bo pripravil Craxi in morebiti sklicati skupen sestanek teh strank v prihodnjem tednu.
Poverjeni predsednik se bo, kot so napovedali, sestal danes zjutraj z uradnim zastopstvom KPI. V nedeljo bo izdelal do podrobnosti poli-tično-programski dokument, ki naj bi bil «osnova za pogaianja med KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, in ki naj predstavlja hkrati možnost, soočanja s silami, ki so že napove dale opozicijo v parlamentu* njegovemu poskusu, kot je izjavil sam Craxi. Strankam ga bo poslal verjetno v ponedeljek.
Položaj je torej tudi po včerajšnjih srečanjih izredno napet. Označujejo ga resna notranja" trenja v sami odločilni KD, ki je sicer e-uotna pri zahtevi, da se ohrani njena hegemonistična vloga v italijanskem političnem dogajanju, močno razdvojena pa glede odnosova do Craxijevega poskusa, kot se je pokazalo tudi v včerajšnjih izjavah in intervjujih njenih številnih veljakov. Mnogi se bojijo posledic razbitja s PSI, ki bi jih izzval demokristjan? ski «veto» poskusu socialističnega, tajnika, kot je včeraj dejal tudi Signorile. (Iv)
Slovesna seja ob dnevu vstaje slovenskega naroda
LJUBLJANA —- S podelitvijo in slovesno izročitvijo nagrad «Vstaja slovenskega naroda* in plaket zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije so včeraj na slovesni seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije počastili dan vstaje slovenskega naroda. Slovesne seje so se poleg številnih borcev NOV udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, republike in mesta Ljubljane,
^..... •
ljubljanskega armadnega območja kot tudi borčevskih organizacij slovenske manjšine v Avstriji in Italiji ter drugi gostje. Navzoči pa so bili tudi član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in predsednik RK Slovenije Mitja Ribičič.
Predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, Janez Vipotnik, je na slovesnosti poudaril, da so uresničeni cilji za katere so se bo-
rile generacije borcev — da človek postane resnični gospodar svojega dela in svoje usode. Danes živimo v središču ustvarjalnega in vsestranskega družbenega življenja, v bratstvu in enotnosti vseh narodov in narodnosti v jugoslovanski skupnosti. Humana in socialistična vsebina družbenih prizadevanj, osvobojenega človeka kot nosilca družbe v preteklih 38 letih so dala trdne temelje za nadaljnji napredek države in za njeno častno mesto v svetu,* je dejal Janez Vipotnik, (dd)
Koroški Slovenci pred obiskom Vrhovca v Avstriji
CELOVEC — V zvezi s sporočilom v avstrijskem tisku, da bo jeseni obiskal Avstrijo jugoslovanski izvršni sekretar za zunanje zadeve, Josip Vrhovec, je dejal dr. Franci Zvvitter, predsednik zveze slovenskih organizacij, 19. julija v Celovcu:
»Koroški Slovenci pozdravljamo ta obisk, ker smo prepričani, da bo prispeval k nastanku atmosfere, v kateri bo lažje reševati še odprto manjšinsko vprašanje v Avstriji. Nikakor pa nismo mnenja, da se je položaj koroških Slovencev izboljšal, ker zakon o narodnih skupinah ne pomeni izpolnitve člena 7 državne pogodbe, in nihče ne more od slovenske narodne skupnosti pričakovati. da bo dala zdaleč obširnejše zaščitne določbe iz državne pogodbe v zameno za zakon o mednarodnih skupinah v njegovi sedanji obliki. Zahtevamo prej ko slej, da vlada reši naša življenjska vprašanja sporazumno s prizadeto manjšino.* (Sindok)
DENARNA POMOČ IN PREKINITEV POŠILJANJA ŽIVIL VIETNAMU
Podpora vietnamskim beguncem prvi ukrep evropskega parlamenta
Solidarnost s podpisniki «Listine 77», ki so jih aretirali v Pragi Radikalci sprožili proceduralni boj proti spremembi pravilnika
STRASBOURG — Evropski parlament je sprejel prve konkretne u-krepe. Prvo vprašanje, s katerim se je ukvarjala ta skupščina, zadeva vietnamske begunce. Po krajši razpravi je parlament odobril prispevek v višini milijona denarnih enot (približno milijardo 100 milijonov lir), ki ga bodo nakazali komisariatu OZN za indokitajske begunce, V resoluciji, za katero so glasovali krščanskodemokratski, liberalni in konservativni poslanci je tudi priporočilo komisiji EGS, naj nakaže za pomoč vietnamskim beguncem nadaljnih 5 milijonov de-
narnih enot in naj v najkrajšem času dobavi 8 tisoč ton riža in 15 tisoč ton mleka v prahu kot pomoč vietnamskim beguncem. Končno pa je evropski parlament pozval države članice, naj pošljejo na Daljni vzhod več trgovskih ladij, na katere naj bi vkrcali begunce in jih prepeljali v zbirna taborišča, ki jih je treba čimprej organizirati.
V resoluciji, ki so jo predložili demokristjani in za katero se je izrekla ista sredinska večina, pa se evropski parlament izreka za prekinitev dobav živil Vietnamu, dokler ne pride do »zadovoljivega spo-
iiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiTiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHuiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB ŠTEVILNI PRISOTNOSTI DELEGATOV Z VSEGA SVETA V ŽENEVI
Začetek mednarodne konference Združenih narodov o tragični življenjski usedi indokitajskih beguncev
Uvodni govor generalnega tajnika OZN Kurta VValdheima - Na konferenci obravnavajo izključno humanitarno plat vprašanja, čeprav je kitajski predstavnik polemiziral s hanojsko vlado ■ Pričakovanje za govor ameriškega delegata
ŽENEVA — V dvorani narodov v Ženevi se je včeraj začela dvodnevna konferenca OZN o indokitaj-skih beguncih. Medtem ko so skupine indokitajskih demonstrantov pred palačo protestirale proti hanojski vladi, pa se je v konferenčni dvorani zbralo nad petdeset delegacij v zastopstvu prav tolikih držav, da bi preučile položaj tisočev beguncev, ki tavajo po odprtem morju in umirajo, pa tudi položaj tistih, ki So sedaj nameščeni v zasilnih taboriščih v državah Daljnega vzhoda. Teh je kakih 400 tisoč.
- **	.	w» -
Konferenca se je začela v zelo mirnem vzdušju. Odprl jo je generalni^ tajnik OZN Kurt Waldheim: «Gošpodje delegati, rotim vas, da ne bi govorili o politiki in ne spuščajte se v brezplodne razprave. Malo časa je pred nami, zato pa skušajmo rešiti življenja tistih, ki tavajo po morju brez hiše in brez ciljev. Dobro si zapomnite, je nadaljeval Waldheim, da se nismo tu zbrali,-da bi sprejemali resolucije, ampak zato, da se domenimo o konkretnih pobudah, s katerimi bomo lahko dokončno rešili to tragično vprašanje. V zadnjih štirih letih, je še pristavil generalni tajnik OZN, je svoje domove na Indokitajskem zapustilo nad milijon ljudi, ta ritem pa se je v zadnjih mesecih znatno povečal. Prav zaradi tega se morajo vse države na svetu zavzemati za pomoč beguncem*. Waldheim je tudi dejal, da je OZN znano, da je osnovni problem tega vprašanja izrazito politične narave, v tem
Generalni tajnik OZN VValdheim na
zasedanju ženevske konference
(Telefoto ANSA-UPI)
trenutku pa da je treba jemati v poštev samo humanitarno plat problema.
Kljub pozivu tajnika OZN pa so vsi delegati, ki so včeraj posegli v diskusijo, poudarili, da nosi vietnamska vlada velik delež odgovornosti za tragično plat vprašanja, poudarili pa so, da je ključ problema in temeljna odgovornost pri iskanju dokončne rešitve v rokah Hanoia.
«Vietnam, je dejal malezijski notranji minister Ghazali, mora narediti vse, da zaustavi masovno izseljevanje in le s tem si bo pridobil solidarnost sosednih držav.* Ghazali je tudi zahteval, da mora hanoj-,ska vlada ustanoviti nekakšna zbiralna taborišča, narediti konec kaotičnemu begu in sodelovati z mednarodno skupnostjo.
V imenu svoje vlade je vietnamski zunanji viceminister Phan Hien predstavil akcijski načrt, ki sestoji iz petih točk. Dejal je, da je Ha-noi pripravljen ustanoviti na svojem ozemlju zasilna naselja za begunce, vendar morajo ob tem tudi ZDA, Kitajska, Japonska in druge države Daljnega vzhoda nuditi svojo pomoč in ustanoviti na svojem ozemlju tranzitna naselja. Tudi petnajst zahodnih držav je predložilo svoje predloge, za katere je Waldheim, ki predseduje mednarodni konferenci, dejal, da so zelo spodbudni in bodo prav gotovo pomagali OZN, da reši pomemben del tega delikatnega vprašanja. V razpravo je posegel tudi italijanski zunanji minister Ferlani, ki je poročal o ukrepih, ki jih je rimska vlada že sprejela. Veliko pričakovanje pa vlada za današnji nastop ameriškega predstavnika, ki bo baje predložil nekaj zanimivih u-krepov.
Vendar včerajšnja razprava pa le ni potekala tako mirno, kot bi kazalo na prvi pogled. Za hudo polemiko je poskrbel kitajski delegat, namestnik zunanjega ministra Zhan Wen Jin, tako da je celo prisilil Waldheima, da prekine njegov poseg, oziroma govor. Wen Jin je namreč z govorniškega odra rjovel, da «je hanojska vlada kriva za pravi genocid*. Tajnik OZN je potem sicer dovolil kitajskemu delegatu, da nadaljuje s svojimi izjavami, vendar ga je opomnil, naj obravnava samo humanitarni aspekt vprašanja, na katerem je zasnovana celotna ženevska konferenca. To seveda ni zaleglo, saj je pekinški predstavnik celo zahteval, naj mednarodna skupnost odpove vsako pomoč Vietnamu.
Na srečo je bila to edina polemična nota včerajšnje razprave, v katero so posegli delegati še tridesetih držav. Obravnavali so samo humanitarni aspekt vprašanja ter predlagali ali obljubljali vsakovrstno pomoč. (mč)
Pogled na konferenčno dvorano
(Telefoto ANSA-UPI)
razuma* o vprašanju benguncev. Proti temu so se izrekli komunisti in socialisti, ki so poudarili, da ni mogoče pripisati odgovornosti za ta pereč problem izključno Vietnamu.
Evropski parlament je tudi odobril resolucijo v podporo češkoslovaškim disidentom, podpisnikov Listine 77, ki so jih aretirali pred poldrugim mesecem in bi jim morali soditi v avgustu. V tej resoluciji, ki jo je v imenu socialistične skupine obrazložil italijanski socialist Carlo Ripa di Meana, je rečeno, da aretacije in proces kršijo sklepna določila helsinške listine, ki priznavajo pravico do svobodnega izražanja. Ripa di Meana je tudi poudaril zahtevo, da mora biti tujim časnikarjem dovoljeno, da prisostvujejo procesu.
Na velike težave pa je parlament naletel pri vprašanju spremembe pravilnika. Že v prejšnjem parlamentu je bil vložen predlog, naj bi minimalno število poslancev, ki je potrebno za sestavo samostojne skupine zvišali od sedanjih deset na 21. Konkretno bi to pomenilo, da nekatere manjšinske grupacije, med katerimi tudi italijanski radikalci, DP in PDUP, ki imajo skupno 12 poslancev, ne bi mogle sestaviti avtonomne skupine. Ti so se jasno uprli in najprej s predhodnimi ugovori za pet ur zaustavili razpravo, nato pa je članica radikalne stranke Emma Bonino predložila kar sto popravkov k omenjenemu predlogu. Ti popravki so bili vloženi samo v italijanščini in predsednica Veilova je imela sprva pomisleke o tem, če pravilnik sploh dopušča popravke, ki niso predloženi v vseh šestih uradnih jezikih evropskega parlamenta. Prišlo je do prerekanja in Pannella je celo zakričal: »Fašistični parlament*. Končno pa so v poznih nočnih urah razpravo odložili in jo poverili v proučitev pristojni kop^siji. Povedati je treba, da je pri tem »boju za obstoj manjšinskih grupacij*, podprl radikalce tudi dobršen del levice, to je komunisti in skoraj vsi socialisti, (nbr)
Janez Pavel II. obišče Združene narode
NEW YORK - Papež Janez II. bo prve dni oktobra obiskal Ne\v York, kjer bo govoril v glavni skupščini Združenih narodov. Glasnik OZN poroča, da je vabilo papežu poslal glavni tajnik Kurt Waldheim. Včeraj pa je Waldheim, ki se te dni mudi na konferenci v Ženevi, prejel od papeža Janeza Pavla n. pritrdilni odgovor. Druge podrobnosti potovanja v ZDA niso še znane.
			
Včeraj je odstopil minister za energijo James Schlesinger
V/ASHINGTON — Prve glave so že padle. Prispodoba .je na mestu, saj je včeraj podal ostavko tudi ameriški minister za energijo James Schlesinger, katerega bo na tem položaju zamenjal obrambni viceminister ZDA Charles Duncan. Pa tudi guverner osrednje banke ZDA William Miller je odstopil, tako da je Carter lahko «zadovoljen» nad svojo akcijo, s katero bo popolnoma obnovil vlado Bele hiše.
Vendar na tc ukrepe ameriškega predsednika padajo tudi že prve kritike, ki meji na sarkazem. Optimizma, ki ga je izzval Carterjev nedeljski govor na televiziji, ni več, Tisk meni, da je do obnove vlade prišlo prepozno in to še v nepravem trenutku, saj poteče Carterjev predsedniški mandat čez poldrugo leto. Večina meni, da v tako kratkem obdobju ameriški predsednik v svoji nameri ne bo
uspel.
Roka solidarnosti za «boat people
Včeraj se je v Palači narodov v Ženevi začela dvodnevna mednarodna konferenca OZN o indokitajskih beguncih. V osrčju Evrope naj bi si torej predstavniki 58 držav izprašali vest in pokazali na tistega, ki je odgovoren, du «boat people* u-mira. Po podatkih Združenih narodov naj bi od leta 1975 do danes u-mrlo nad 200 tisoč beguncev. Pobralo jih je morje, saj so se države Daljnega vzhoda otepale teh ljudi kot kuge, kot nalezljive bolezni, češ da bi popolnoma spremenili rasno ravnotežje posameznih dežel. In-dokitajski begunci so umirali in u-mirajo kot brezdomci, kot osebe, nezaželene civilizirane zahodne družbe, ki bi jim lahko s svojimi
gospodarskimi sredstvi in močjo e-dina lahko pomagala.
Res je, veliko držav obljublja svojo pomoč, nekatere celo, da bodo sprejele «kar» tisoč «boat people*. Ali bo s tem vprašanje rešeno? Nikakor ne. In prav zaradi tega je OZN sklicala ženevsko konferenco, da bi se tu domenili o konkretni pomoči ljudem, ki morajo iz takih ali različnih razlogov zapustiti svojo domovino. Vsak dan zamude pomeni smrt tisoč «boat people*. Nevarnost pa je tudi, da se v Ženevi o ničemer ne bodo domenili. Razprava drsi na politično plat tega tragičnega vprašanja, kar bi znalo minirati u-speh konference same. Hanoi je postavil pogoj, da je treba razpravljati samo o humanitarnem vidiku, kar
je seveda podprla tudi Sovjetska zveza in nenazadnje sama OZN.
Vendar mimo političnega aspekta ni mogoče. Jasno je, da je dobršen del odgovornosti prav na strani Vietnama, ki je za integracijo Severa z Jugom izbral metode, ki so prisilile na beg malo buržoazljo, tisto, ki se je pod ameriško okupacijo navadila Ra zahodni način življenja. Vendar, kot je pravilno ugotovii vietnamski zunanji viceminister Phan Hien, mora zahodni svet nuditi sredstva za rešitev Indokitajskih beguncev, če je že pred leti imel sredstva, da meče na Vietnam smrtonosne bombe.
Prav to je cilj ženevske konference. Dobiti sredstva in mesto pod soncem za «boat people*, kjer bi lah-
ko indokitajski begunci živeli, se vključili v novo družbo in dali svoj doprinos napredku in mirnemu sožitju. Zaenkrat govorijo, da bi ustanovili začasna naselja, predvsem v državah Latinske Amerike. Da ne bi Vietnam več preganjal tistih, ki ga hočejo zapustiti, nasprotno, ustanoviti bi moral »taborišča*, v katerih bi begunci čakali na prijateljsko roko. - Hanojska vlada je pripravljena sodelovati z OZN. To je vsekakor dobro. Vprašljivo pa je, ali se bodo delegati 58 držav lahko domenili o konkretnih pobudah za rešitev tega vznemirljivega vprašanja. Za golo in načelno solidarnost je danes prepozno. Besedna solidarnost ne bo rešila življenj «boat people*. (mč)
MED ŠTEVILNIMI POLEMIKAMI IN OBLJUBAMI
Energetska kriza nujno zahteva učinkovite varčevalne ukrepe
Zaskrbljujoč« pomanjkanje plinskega olja - V Liguriji ustanovili deželni odbor za energijo
RIM — »Energetska kriza že dalj časa trka na vrata, mi pa še nismo izdelali resnega načrta za varčevanje in za raziskovanje alternativnih virov energije,* tako je včeraj polemično izjavil predsednik komisije za industrijo poslanske zbornice Giorgio La Malfa. Kritika je namenjena vladi in predvsem ministru za industrijo Nicolazziju, ki kljub resnosti položaja, vztraja pri svojem že znanem načrtu za izhod iz energetske krize, ki je tudi v sami vladi naletel na val neodobravanja. Kako bo sedaj ukrepal minister za industrijo, potem ko je njegov načrt izzval že nešteto kritik?
Združenje avtoprevoznikov pa je včeraj sporočilo, da se je položaj glede redne dobave plinskega olja za tovorni promet v zadnjih dneh zelo poslabšal. Odgovornost za to nosijo predvsem petrolejske družbe, ki namenoma zmanjšujejo preskrbo plinskega olja pri črpalkah v pričakovanju podražitve naftnih derivatov. V ta namen avtoprevozniki ne izključujejo možnosti, da bodo v prihodnjih dneh stavkali za obrambo delovnih mest, kar bi pomenilo popolno paralizo vsega tovornega prometa. Velike prevozniške družbe namreč ob pomanjkanju plinskega olja grozijo z odpustom svojih šoferjev, če se položaj kmalu ne normalizira.
Državna ustanova za električno e-nergijo (ENEL) pa je pred dnevi izdelala zelo zanimivo študijo o u-porabi električne energije v državi in o nujnosti raziskovanja alternativnih virov energije. ENEL ugotavlja, da bi morebitno pomanjkanje plinskega olja za kurjavo v prihodnjih zimskih mesecih lahko usodno
vplivalo na proizvodnjo električne energije v Italiji, ki ne bi bila kos velikemu povpraševanju. Sedanje stanje torej nujno zahteva resne varčevalne ukrepe in ne pa dema-goška gesla, .ki smo jih vse preveč navajeni slišati v zadnjem času.
Ligurija pa je prva dežela v Italiji, ki je uradno ustanovila posebni deželni odbor za energijo, ki ga sestavljajo predstavniki sindikalnih organizacij in podjetij z državno u-deležbo ter strokovnjaki državnih u-stanov in podjetij, kot so ENI ter AGIP. Odbor bo koordiniral v skladu z vladnimi načrti vsa vprašanja in akcije, ki neposredno zadevajo energetsko krizo in med drugim bo tudi nadzoroval dobavo bencina ter drugih petrolejskih derivatov v Liguriji, (st)
Aretirana morilca ambasadorja Boloviča
NEW YORK — Včeraj so v Paragvaju aretirali ustaška terorista Mira Barisiča in Ivana Vujičeviča, ki sta ubila jugoslovanskega am basadorja na Švedskem Vladimirja Roloviča. Terorista so predali a-meriškim oblastem zaradi ne/ako nite posesti ameriškega potnega lista, za kar ju čaka pet let zapora in plačilo 2000 dolarjev globe.
Zločin sta ustaša opravila leta 197i, ko sta napadla jugoslovansko ambasado v Stockholmu in ubila ambasadorja Roloviča Leto kasne je pa so pristaši ustaške organizacije preusmerili letalo in prisilili švedsko vlado, da izpusti iz zapora oba terorista. Prekoračila sta
tako špansko mejo, kjer jim je general Franco pripravil potna lista za Paragvaj. Ameriške oblast’ so izjavile, da sta Barišič in Vujiče-vič v državi dobro znana m da ju bosta že v kratkem izročila švedskemu sodstvu.
Zahvala Brežnjeva na Andreottijev« čestitke glede Salt 2
RIM — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Leonid Brež-njev je na Andreotti je ve čestitke ob nedavnem podpisu sporazuma Salt 2 odgovoril z brzojavko, v kateri se zahvaljuje. Brežnjev sprejema z zadovoljstvom izraženo zaupanje italijanskega naroda, da sporazum ne pomeni le prvega koraka k zmanjšanju oborožitve, ampak bo tudi prispeval k pospeševanju procesa popuščanja napetosti na svetu.
BOČEN — Bocenski pokrajinski svet je včeraj izglasoval resolucijo, ki obvezuje pokrajinski odbor, da poseže pri vladi za ureditev denarnega dodatka za dvojezičnost, ki ga uživajo d”žavni uslužbenci v južnem Poadižju. Kot je znano, predvideva posebni statut bocenske pokrajine za vse državne uslužbence obvezno znanje dveh jezikov in sicer italijanščine in nemščine; resolucijo so vložili svetovalci Sudti-roler Volkspartei. Sedanji dodatek za dvojezičnost znaša povprečno 25 tisoč lir mesečno.
MEDTEM KO SE NA TRGU UN1TA NADALJUJE PROTESTNA MANIFESTACIJA
SINDIKATI ODLOČNO NASPROTUJEJO REKVIZICIJI LJUDSKIH STANOVANJ
Tajnica SUNI A ogorčeno obsodila novo pobudo občinske uprave ■ V glavnem so to enosobna stanovanja, ki so potrebna popravil in preureditve
Na Trgu Unita se nadaljuje protestna manifestacija družin, ki bodo morale zapustiti stanovanja pred koncem meseca julija. Šotori in transparenti sindikalnih organizacij stanovanjskih upravičencev opozarjajo javnost na dramatičnost tega vprašanja, ki je trenutno brez vsake konkretne rešitve. Kljub prizadevanju sindikalnih organizacij se ni stanje premaknilo z mrtve točke, saj so dosedanji predlogi občinske u-prave še zaostrili že itak razgreto splošno vzdušje. Medtem ko predstavniki prizadetih družin vztrajajo pri zahtevi po rekviziciji neod-danih stanovanj (v mestu jih je nad 4.000), se občinska uprava premika v popolnoma drugačno smer.
Med raznimi pobudami je odbornik Seri nakazal možnost, da bi občinska uprava zahtevala od prefekture začasno rekvizicijo 14 stanovanj, ki so last avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP), ki je doslej že v precejšnji meri priskočil na pomoč prizadetim družinam. Ta predlog, ki se je včeraj spremenil v dejstvo, je sprožil ostro reakcijo sindikalnih organizacij. Tajnica sindikalne organizacije SUNIA Jole Burlo je v intervjuju za italijanski radijski dnevnik z ogorčenjem obsodila to novo pobudo občinske u-prave in poudarila, da je sindikalne organizacije absolutno ne morejo sorejeti iz različnih razlogov. V prvi vrsti je nedopustno, da bi prefektura rekvirirala enosobna stanovanja, saj je dobro znano, v kakšnih pogojih bi morale veččlanske družine v njih prebivati. V eni sami taki sobi bi morala živeti mož in žena, poleg tega pa še njuni otroci, da sploh ne govorimo o pohištvu, ki bi ga bilo treba na kakšen način spraviti v isti prostor. Jole Burlo je poudarila, da se je sindikalna organizacija v teh letih na vse načine borila, da bi odpravili taka stanovanja, če jih lahko sploh tako imenujemo. Za poštene delavske družine, ki so pripravljene plačati najemnino, je skoraj žaljivo, da bi se vselile v taka enosobna stanovanja. Poleg tega pa so stanovanja, za katere je občinska uprava predlagala rekvizicijo, v takem stanju, da je sploh nemogoče samo misliti, da bi lahko kdo v njih stanoval, saj jih mora avtonomni inštitut za ljudske hiše popraviti in preurediti. Nedopustno je tudi, je poudarila Jole Burlo, da se ponovno zahteva rekvi-zjcija ljudskih stanovanj ter da se pristojne oblasti v takih okoliščinah vedno obračajo na avtonomni inšti-
tut za ljudske hiše, ki je že konkretno pripomogel za reševanje tega vprašanja. Poudarila je tudi, da
7.000	družin že več leta čaka na stanovanje, žal pa bodo morale, vsaj nekatere, še malo počakati, saj je treba najprej rešiti vprašanje stanovanjskih izgonov.
Sindikalne organizacije torej odločno nasprotujejo takemu načinu rekvizicije ter opozarjajo, da je v mestu veliko število neoddanih stanovanj, ki so last velikih družb ali zavarovalnic, ki so v teh trenutkih pokazale, da jih usoda prizadetih družin niti najmanj ne zanima.
V mestu in okolici so včeraj pričeli razdeljevati nove telefonske i-menike za tržaško pokrajino, razna-ševanje pa se bo predvidoma končalo v prvih dneh avgusta. Telefonski imeniki za leto 1979/80 ne prinašajo nobene bistvene novosti: od lanskih se razlikujejo po naslovni strani, na kateri je upodobljena palača Carciotti, na zadnjih straneh pa so tri planimetrične skice mesta, ki nam pomagajo pri iskanju ulic, posebno v predmestju, ki se v zadnjem času vedno bolj širi.
Novo izdajo telefonskega imenika je časnikarjem predstavil ravnatelj tržaškega sedeža SIP inž. Cavaz-zoni, na srečanju pa se je predvsem govorilo o dejavnosti ustanove. Tako smo izvedeli, da ima tržaška pokrajina približno 115.000 abonentov, število pa se vsako leto veča za približno 2 odstotka. V še večji meri pa se veča telefonski promet, predvsem na medkrajevnih in mednarodnih zvezah. Naj povemo, da se je ta promet v prvem tromesečju letošnjega leta povečal kar za 15 od sto, medtem ko je v istem obdobju lanskega leta dosegel le 9-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiTfiiiiumiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiii«
NA SEDEŽU ODBORNIŠTVA ZA KMETIJSTVO V VIDMU
Poročila o glavnih programskih točkah na včerajšnjem sestanku deželne večine
O poročilih odbornikov, torej o delovanju deželnega odbora, se bodo predstavniki petih strank programske večine izrazili na prihodnjem sestanku, ki bo v sredo
Deželni odbor o pravici do šolanja
Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril zakonski osnutek o pravici do šolanja, ki skuša z raznimi določili omogočiti šolanje na vseh državnih in nedržavnih šolah. Naj-važnješe točke zakona obravnavajo številne ukrepe v prid dijakov,
delavcev in univerzitetnih študentov, določajo ustanovitev deželne kon-zulte za pravico šolanja in ukinitev šolskih skrbništev in pokrajinskih konzorcijev. Zakon predvideva razne finančne podpore za študente, pooblašča deželno upravo, da nudi šolske tekste, organizira menze, oskrbuje šole z učnim materialom. Po leg tega lahko deželna uprava sestavlja programe za šolsko in strokovno usmerjanje, omogoča z raznimi ukrepi večji obisk delavcev v 150-urnih tečajih in večernih šolah za dosego diplom višje šole. Krajevne uprave pa bodo dajale na razpolago podpore za marljive dijake, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev za šolanje, skrbeti bodo morale za šolsko zdravstveno službo, prevozna sredstva za šolarje in bodo morale dajati posebno podporo za slovenske šole. Zakon tudi predvideva, da ustanovi deželna uprava konzulto, ki bo lažje in hitreje u-resničila že predvidene sklepe in ki bo lahko predlagala vsako spremembo ali novost, ki se ji bo zdela potrebna.
Z VČERAJŠNJE PREDSTAVITVE NA SEDEŽU SIP
NOVI TELEFONSKI IMENIK BREZ BISTVENIH NOVOSTI
Naročniki ga bodo prejeli v teku meseca julija - V zadnjem letu se je dejavnost telefonske družbe SIP znatno povečala
Tudi drugi sestanek med predstav-1 niki političnih sil, ki sestavljajo: večino v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine, ni prinesel nobene bistvene novosti. Predstavniki strank so se sestali, da bi preverili delovanje deželnega odbora, ki je postal v zadnjem času tarča številnih napadov, predvsem s strani KPI. Na prvem tovrstnem sestanku, ki je bil v ponedeljek, so se razšli z dogovorom, da bodo predstavniki deželnega odbora pripravili in predložili poročila o najvažnejših točkah deželnega programa.
Včerajšnjemu sestanku, ki je bil na sedežu deželnega odborništva za . kmetijstvo v Vidmu, je predsedo I val predsednik deželnega odbora Co 1 melli, prisotni pa so bili 'se deželni'!' tajniki in načelniki svetovalskih j skupin Braida in Turello za KD, Cuffaro in Pascolat za KPI, Bravo in Zanfagnini za PSI, Bianchi in Vespasiano za PSDI, Barnaba za PRI ter Štoka za SSk. Nadalje so bili prisotni še predsednik dežel-_____________________________________ ne komisije, ki proučuje probleme
HIMIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMMMIIIIIMIMMimMMlIlIMMIItlllllllllllllllllHMIMIMIIIIIHIIIMHIIIIMMIIIIIIIIMI*
PRIHODNOST TRŽAŠKE LUKE
Sindikat pristaniščnikov FUIP o pisanju melonarskega glasila
Poziv piscu bombastičnega članka z naslovom «Trst-luka, ki jo je treba odpraviti* k javni razpravi o teh vprašanjih
Danes praznuje pol stoletja svojega življenja
ANICA STARC
Dragi teti voščijo vse najboljše Jadranka, Majda in Sandi
v sredo izrekli o vsebini predloženih poročil, torej o delovanju deželnega odbora. Predsednik Comelli pa je poudaril, da so politične sile v fazi izvajanja zelo važnega programa, ki odpira realne perspektive za bodočnost naše dežele.
Enotna pokrajinska sindikalna organizacija pristaniških delavcev FU LP (CGIL - CISL - UIL) je včeraj izdala daljše poročilo, v katerem o-stro polemizira s piscem članka z naslovom «Trst - luka, ki jo je treba odpraviti* v zadnji številki melonarskega glasila «La Voce libe-
dikalne organizacije konkretno zavzemajo za uresničitev sodobno o-premljene trgovske luke in nikakor ne za uresničitev turističnega pristana. Sindikalne organizacije so vedno zagovarjale stališče, da predstavlja luka enega (če ne edinega) izmed nosilnih stebrov tržaškega
ra* in ga vabi k javni razpravi gospodarstva in da je treba s spe o tem vprašanju.	ljavo novih prometnih infrastruktur
«La Voce libera* je 19. julija iz- v njenem neposrednem zaledju o-šla s člankom pod omenjenim kri mogočiti nadaljnjo okrepitev njene-
' ga blagovnega prometa s Srednjo in Vzhodno Evropo.
Na koncu poročilo FULP kot rečeno poziva pisca omenjenega članka v zadnji številki melonarskega gla sila, k javni razpravi o problemih tržaškega pristanišča, ki jih je «Vid» očitno prvič odkril «nekega četrtka v juliju*.
DELOVANJE INŠTITUTA ISDEE
Možnosti za večje gospodarsko sodelovanje med Kalijo in Albanijo
Po prekinitvi trgovinskih in gospodarskih odnosov med Kitajsko in Albanijo obstajajo velike možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja med Albanijo in Italijo. V tem smislu se je izrazil italijanski ambasador v Tirani G. P. Tossoli na včerajšnjem posvetu s to tema tiko, ki ga je organiziral tukajšnji Institut za študije in dokumentacijo o Vzhodni Evropi ISDEE. Albanije lahko nudi Italiji večje količine kroma, bakra, bitumena in drugega blaga, še zlasti pa električno energijo, za kar se menda že zanima ENEL. Po drugi strani pa bi Albanci lahko uvažali večje količine industrijskih polizdelkov in končnih proizvodov italijanskega izvoza. Da bi laže prodrla na albanski trg — je nadalje menil ambasador — bi morala italijanska podjetja nastopati na njem organizirano in ob primerni državni podpori. Srečanja v prostorih ISDEE so se udeležili tudi št/ ilni predstavniki večjih i-talijanskih družb z zasebnega sektorja in s področja državne soudeležbe ter predstavniki bančnih zavodov.
čečim naslovom na prvi strani. V članku, ki ga je sigliral «Vid.», je rečeno, da je milanska družba «E lectroconsult* po nalogu deželnega odborništva za načrtovanje in p>rora čun izdelala načrt za luški sistem Furlanije - Julijske krajine, ki v bistvu favorizira ozemeljsko območje od Tržiča do Tilmenta medtem ko naj bi staro pristanišče v Trstu prenehalo delovati kot trgovska luka ter se prelevilo v pristan za turistična plovila. Pisec članka k temu dodaja, da so sindikalne organizacije že dale svoj načelen pristanek na takšno degradacijo tržaške luke" v korist »furlanskim interesom*, medtem ko nasprotno ni bila še o tem načrtu obveščena pristojna komisija deželne skupščine. Sin dikati naj bi torej v bistvu pristali na odpravo pomembnega dela trza ške luke, in sicer v nekakšno zameno za 100 km dolgo notranjo vodno pot med Tržičem in reko Sile, ki da bo dobila svoje «naravno dopolnilo* v prekopu Soča Donava, «o katerem sanjari osimski sporazum*.
V	svojem poročilu pa pokrajinski sindikat FULP naglaša, da pisec članka zlonamerno povezuje vprašanje osimskih sporazumov z deželnim pristaniškim sistemom, podtika temu načrtu namen, spremeniti tržaško luko v turistični pristan, in obtožuje sindikalne organizacije, da se s takim naklepom strinjajo ter da prikrivajo javnemu mnenju dejanski potek dogodkov okrog tega vprašanja.
V	nasprotju s tem — je rečeno v poročilu FULP — sindikat zagovarja le izbire, ki izhajajo iz vsedržavnega načrta za razvoj pristaniških struktur in iz deželne zamisli o uresničitvi luškega sistema s štirimi nosilnimi strukturami v Trstu, Tržiču, Porto Nogaru in Torviscosi. Kar zadeva specifično Trst se sin-
Obvestilo sindikata upokojencev
Sindikat za upokojence SPI - CG IL obvešča upokojence, da poteče prihodnji teden rok za predložitev
prijave ■ dohodkov; ■ .. ......
Sindikat obenem seznanja upokojence z najnižjimi 'pokojninami, da se je urad INPS zmotil v zvezi z davčnim odtegljajem. Upokojenci so vabljeni, da si preskrbijo formularje 101 in da jih priložijo davčnim prijavam, drugače bodo morali dvakrat plačati isto davčno pristojbino. Za vse informacije pa se lahko o-brnejo na sedež sindikata, Ul. Pon-dares št. 8.
odstotni povišek. Poudariti je treba, da je tržaška pokrajina na prvem mestu lestvice, ki upošteva razmerje med številom abonentov in številom prebivalcev.
Vsi ti primeri kažejo, da je dejavnost tržaškega sedeža SIP zelo razširjena. Tako so meseca maja odprli novo telefonsko centralo v Ul. Piccardi, ki sedaj oskrbuje 1.100 abonentov, v kratkem bo ta centrala oskrbovala nadaljnjih 1.200 abonentov. že prihodnji teden bodo z njo povezani abonenti iz Rocola, Kjadina, z Reške ceste ter s Trga Perugino. Telefonske številke teh abonentov bodo sestavljene iz šestih številk, prvi dve pa bosta 94. Pred koncem meseca bo ustanova zamenjala še drugih 500 telefonskih številk, v glavnem iz Starega mesta. Vse te zamenjave pa spadajo v širši okvir posodobljenja že zastarelih tehničnih naprav. Med novosti je treba prišteti tudi novo neposredno povezavo z Nizozemsko, tako da je število držav, s katerimi se iz Italije lahko neposredno povežemo, naraslo na enajst. Omeniti je treba tudi zadnjo novost, za katero je bilo v mestu precej zanimanja: mislimo na tiskanje športnega dnevnika »Gazzetta dello Šport* v Trstu, pri katerem imajo velik pomen prav telefonske povezave.
Pri vsem tem delovanju, ki nam kaže na velik razmah ustanove, je treba opozoriti na negativno dejstvo, ki ga predstavlja vandalizem na telefonskih kabinah in na javnih telefonih. Skoraj ni dneva, da ne bi vandali na katerikoli način poškodovali javne telefonske kabine in s tem povzročili veliko denarno škodo. žal pa ni ta pojav le krajevnega značaja, ampak je široko razširjen po Italiji in po svetu.
• Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel novega poveljnika 19. legije finančnih stražnikov polkovnika Carla Jaconisa, s katerim se je zadržal v prisrčnem pogovoru.
Danes praznuje svoj 70. rojstni dan
EMIL (MILIO) KJUDER
Še na mnoga zdrava in vesela leta v krogu svojih dragih mu želijo nečaki Branka, Paulo ter mala Vesna.
PD Vesna čestita
Ip<4'7 rrl r>( I
ELENI DE LORENZI .ouj , GINI SAVI ROŽICI KOŠUTI MARIJI KOSTNAPFEL MARTI VERGINELLI MIRANU KOŠUTI
za uspešno opravljeno maturo.
Vliti Hill milili Hilli IHIIHMI Hlinili MIHI Hilli HltlllllMMIH Ml ■>■■*>**■■■■**■■■■>■■* ••MIH MHMIIHIHIMMHHMIHI1IIIMIIIMMIIMMHHMHHHMMMHHMHMIHMHMHHHMI
ZA TV ODDAJE V SLOVENŠČINI, FRANCOŠČINI IN LADINŠČINI
Meddeželni koordinacijski odbor osvojil resolucijo naše dežele
Država naj bi s posebnim finančnim posegom omogočila začetek teh oddaj v okviru tretjega televizijskega omrežja - Priprava osebja in sredstev za oddaje v slovenščini bi po mnenju UAI zahtevala eno leto časa
Včeraj dopoldne se je v Rimu sestal meddeželni koordinacijski odbor za radiotelevizijsko službo; za deželo Furlanijo - Julijsko krajino se je seje udeležil odbornik Cocianni.
Odbornik je na srečanju predložil resolucijo o problemu televizijskih oddaj v slovenskem, francoskem in ladinskem jeziku, o izvajanju členov 12 in 20 zakona št. 103 iz leta 1975 ter o sklepu družbe RAI, da ne bo v okviru IH. televizijskega omrežja (od 15. decembra dalje) oddajala sporedov v omenjenih treh jezikih. O tem problemu, o katerem je kakor znano zavzel odločno stališče tudi predsednik deželnega sveta Colli, je preteklo sredo obširno razpravljal deželni odbor.
Dokument, ki ga je predložil odbornik Cocianni, poudarja zaskrbljenost deželnih organov ob omenjenem sklepu vodstva RAI in zavzema stališče, da bi morala družba — prav zaradi delikatnosti tega vprašanja — pravočasno obvestiti o nastajajočih težavah finančnega značaja prizade-
te dežele in meddeželni koordinacijski odbor. Dokument nadalje poudar-
Predsednik deželnega odbora odv. Comelli
v zvezi z obnovo Furlanije De Carli, podpredsednik odbora Coloni ter odborniki Antonini, Biasutti in Ri-naldi.
Na včerajšnjem sestanku, ki je trajal ves dan, so v glavnem imeli besedo le predstavniki deželnega odbora. Tako je odbornik Antonini poročal o izvajanju zdravstvene reforme, odbornik Biasutti pa o izvajanju programov, ki predvidevajo obnovo Furlanije, s posebnim poudarkom na zakonu štev. 35, ki je stopil v veljavo pred nedavnim.
Ta dva posega sta v glavnem zavzela celoten jutranji del sestanka.
Na popoldanskem delu je podpredsednik odbora in odbornik za načrtovanje in proračun Coloni poročal o odnosih z Evropsko gospodarsko skupnostjo in komunitarnimi organizmi; poročal je tudi o izvajanju tistega dela osimskih sporazumov, ki so v pristojnosti deželne uprave.
Svoje poročilo je zaključil z orisom deželnega programa o velikih infrastrukturah ter o cestnih povezavah med obmejnimi deželami. Zadnje poročilo je imel odbornik Rinal-di, ki je obravnaval 'vprašanja industrijskega sektorja, posebno pozornost pa je posvetil sedanji krizi, ki je zajela velik del tega sektorja.
Vsa poročila so bila zelo dolga in razčlenjena, zaradi česar ni bilo časa za razpravo. Predstavniki strank so se tako domenili, da se bodo ponovno sestali v sredo prihodnjega tedna.
Po sestanku je predsednik deželnega odbora Antonio Comelli izjavil, da je bila s predloženimi poročili prikazana zelo široka in razčlenjena slika glavnih točk programskega sporazuma, ki so ga stranke podpisale pred devetimi meseci. O razvoju teh sestankov se iz logičnih razlogov ni mogel izraziti tudi zaradi tega, ker so predstavniki političnih sil že napovedali, da se bodo
mili MII MMMI lllllt«llll 111111111111111111111111M M Ml IIII1111111111 MII IIMMIMIIIHMIMHI Milil Milil Hill HIMMMMMHMMMIIMH MIH lllllllllimiMimilMlMIIIIIIHIIHMIIIIHMMMMI
TERORISTI NA DELU TUDI V NAŠEM MESTU
Neznani atentator ji zažgali vhod
v agencijo «Casamia» v UL Giulia
Odgovornost so prevzeli «nuc!ei proletari di combattimento»
Koledar prihodnjega šolskega leta
Včeraj je minister za šolstvo Spadolini podpisal odlok za koledar šolskega leta 1979-1980. Spadolini je pojasnil, da se bo prihodnje leto izjemoma pričelo nekoliko pozneje zaradi težav, ki jih imajo na ministrstvu s premeščanjem učnega osebja.
Prihodnje šolsko leto se bo na vseh italijanskih šolah začelo 18. septembra, končalo pa 14. junija 1980. Leto bo razdeljeno na trimesečja, na višjih srednjih šolah pa bo profesorski zbor lahko izbiral med trimesečji in štirimesečjema.
V tem letu bodo pouka prosti dnevi: 1. november, 8. december, božične počitnice od 24. decembra do 2. januarja; velikonočne od 3. do 8. aprila, 25. a-pril in 1. maj.
Izpiti na osnovnih nižjih srednjih in strokovnih šolah ter umetniških zavodih se bodo pričeli na prvi nepraznični dan po koncu rednega pouka in končali najkasneje na osmi dan po začetku na osnovnih šolah ter na štirinajsti dan na nižjih srednjih šolah, vsekakor pa najkasneje do 30. junija.
Mature se bodo začele 3. julija in se bodo morale končati najpozneje 31. julija. Popravni izpiti na višjih srednjih šolah in umetnostnih zavodih pa bodo trajali od 1. do 9. septembra.
PRIREDITVE NA STADIONU IN GRADU SV. JUSTA
V ponedeljek Celentano naslednje dni pa opereta
V torek in sredo bo gledališče iz Bukarešte uprizorilo Straussovo opereto «Dunajska kri»
V torek, 24. in v sredo, 25. julija bodo na Gradu sv. Justa uprizorili opereto «Dunajska kri» Johanna Straussa ml. Predstavo prireja Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova v okviru poletnih kulturnih manifestacij.
Opereto bo izvajalo Državno o-peretno gledališče iz Bukarešte, ki je že prejšnje leto imelo po Italiji uspešno turnejo. Skupina nastopa po vsej Evropi s sicer skromnim repertoarjem, prav zato pa so vsa tri dela, ki ga sestavljajo, tudi v podrobnostih zelo dobro pripravljena.
Opereto «Dunajska kri» je Johann Strauss komponiral po libretu V. Leona in L, Steina. Prvič so jo u-prizorili leta 1899 na Dunaju, od takrat pa so jo stalno uprizarjali z velikim uspehom po vsem svetu.
Režiser dela je tokrat G. T. Za-harescu, glavna scenografka je Hri-stofenia Cazacu, dirigenta pa Liviu Kavassi in Costantin Radalescu. Orkester, zbor, baletna skupina in tudi vsi izvajalci so člani bukareš-kega gledališča.
Predstava se bo oba večera pričela ob 21.15.
IMMIIIIIMIIinilllMIMIMMIIIIIIIMIIMlIlMIIIIMMIMIIIMminlllllMnilllllllllllMIIMIIIIMIIIIIIIIIIiniMIIIMMIIIIlin
Objavljeni izidi matur na znanstvenem liceju
Samo en dijak padel, ocene pa so sorazmerno nizke
Nasmejani'obrazi včeraj zjutraj
na fenMnatVenenr liceju M '
( Včeraj so objavi^/še zadnje maturitetne izide, in sicer na znanstvenem liceju, kjer je bil od skupno 37 dijakov odklonjen le eden, kar bi na prvi pogled kazalo, da je rezultat dober glede na slab uspeh na učiteljišču in trgovskem tehničnem zavodu: na učiteljišču je namreč od skupno 27 dijakov uspešno zaključilo šolsko leto dvajset, na trgovski
vsebino resolucije, je odbomk Cocianni posebej naglasil, da bi mora-
ja, da bi moralo vodstvo RAI rešiti la država poskrbeti za kritje vseh *•	*— —u’----------------: -	—* finančnih stroškov, povezanih z iz-
vedbo tako imenovanih «dodatnih sporazumov* z radiotelevizijsko družbo (11,5 milijarde letos, 15 milijard v letu 1980 in 18 milijard v letu 1981). Pri tem je treba upoštevati — je še dejal Cocianni — da bo po mnenju RAI potrebno za pripravo ljudi in sredstev za televizijske oddaje v slovenščini, eno leto časa.
Koordinacijski odbor je po daljši razpravi osvojil resolucijo odbornika Cociannija ter jo pozneje na skupni seji, ki je trajala praktično do večera, predal upravnemu svetu družbe RAI-TV.
finančne probleme v zvezi s televizijskimi oddajami v slovenskem, francoskem in ladinskem jeziku istočasno z drugimi vprašanji, ki so vezana na začetek oddaj v okviru IH. televizijskega omrežja.
Deželni! odbor Furlanije - Julijske krajine v dokumentu zahteva, naj se to vprašanje reši v najkrajšem času in sicer tako, da bo mogoče — tudi ob izrednem finančnem nakazilu iz državnih razpoložljivosti — začeti s fazo eksperimentalnih televizijskih oddaj v slovenščini, francoščini in ladinščini. V tem pogledu naj bi pobudo prevzela sama RAI, ki naj bi nastopila z ustrezno zahtevo pri predsedstvu ministrskega sveta in pri ministrstvu za pošto in telekomunikacije. RAI naj bi tudi organizirala o tem vprašanju posebno srečanje s prizadetimi deželami in perifernimi sedeži družbe.
V posegu, s katerim je obrazložil
V noči med četrtkom in petkom so neznanci zanetili požar na agenciji «Casa mia», ki se ukvarja s prodajo stanovanj. Plameni so zajeli vhodna vrata agencije in jih popolnoma uničili, dim pa je počrnil zidove uradov. Agencija »Časa mia* ima svoj sedež v Ulici Giulia 13.
Neznanci so včeraj zvečer telefonirali na tržaški urad tiskovne agencije ANSA in sporočili, da nosi
odgovornost za atentat gibanje »nuclei armati di combattimento*. Neznanci so še povedali, da so v neki telefonski kabini v bližini pomola Audace pustili sporočilo, kjer pojasnjujejo svoje dejanje.
Z atentatom, se glasi poročilo, so hoteli kaznovati agencijo, ki, kot mnoge druge, le špekulira in izkorišča trenutek, ko primanjkujejo stanovanja. V sporočilu nadalje obsojajo tržaški občinski odbor, ki je
za nakup stanovanj, namenjenih izgnancem, odmerili le milijardo in 300 milijonov lir. Pri tem dostavljajo, da bo moralo 53 družin še ta mesec iz stanovanja. Tržaški občinski odbor je obenem kriv, da ni občinski svet poskrbel za primerne ukrepe in da ni spodbudil prefekta, da bi ukrepal s tem v zvezi. Nadalje poročilo strogo obsoja vsa gradbena podjetja, ki prodajajo sta novanja po visokih cenah.
Svetovalci KPI o prometnih ukrepih
Občinski svetovalci KPI Monfal-con. De Rosa in Poli so poslali tržaškemu županu interpelacijo v zvezi z zaprtjem ulice Genova avtomobilskemu prometu.
Sprašujejo se, kakšne posledice bo imel ta ukrep za krošnjarje ter sploh za ves promet v mestnem središču.
Podpisani odborniki so namreč že večkrat ugotovili da sedanji občin ski odbor pogostoma prenagljeno u krepa v zvezi s kočljivimi problemi in se ne posvetuje s pristojnimi komisijami.
Nesreča avtomobilista
Včeraj zjutraj so na ortopedskem oddelku sprejeli 56-letnega Renata Merianija, ki se je ponesrečil v bližini Nabrežine. Ko se je vozil z avtomobilom proti Devinu, so ga nenadoma oslepile luči vozila, ki je prihajalo z nasprotne strani. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom in se zaletel v most. V glavno bolnico so ga prepeljali z rešilnim avtomo bilom. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti približno 50 dni zaradi raznih poškodb na hrbtenici in na medenici.
pa jih bo na 3§^ oKCT) razred. Vendar imajo tudi izidi na znanstvenem liceju nekaj skupnega z rezultati na gimnaziji in na trgovski. in sicer ocene, ki so tudi na tej šoli izredno nizke: najvišja je namreč 54. Pri tem se samo od sebe poraja vprašanje, zakaj je bil rezultat matur na teh šolah slab, medtem ko so dijaki na klasičnem liceju izredno uspešno zaključili šolsko leto: od skupno sedem jih je kar pet doseglo najvišjo oceno. To, vprašanje pa verjetno terja globljo analizo, tako s strani samih dijakov kot zainteresiranih profesorjev.
Izidi na znanstvenem liceju:
5. a — Izdelali so: Dunja Albi (48/60), Stefano Bachi (49), Marko Ban (38), Katia Berdon (39), Paolo Cerkvenic (36), Claudio Cernoli (36), Eriča Cossutta (40), Danila Emilia-ni (36), Eva Fornazarič (45), Dimitrij Gruden (42), Katja Kalc (48), Breda Klanjšček (46), Rado Race (48), Giorgio Scabar (45), Vili Vec-chiet (36), Nives Zobec (36), Irena Zupančič (54).
5. b — Izdelali so: Barbara Calzi (48), Viviana Giuliani (42), Boris Lozei (43), David Malalan (43), Maurizio Pahor (43), Alessandra Pertot (48), Marko Rismondo (39), Patrizia Samar (43), Roberto Sara-zin (43), Lorella Semez (36), Tania Škabar por. Milkovič (40), Iztok Smotlak (48), Tanja Smotlak (42), Walter Starc (38), Patrizia Terčič (44), Josip Terčon (38), Andrej U-dovič (36), Marta Verginella (54) in Rosanna Volk (42). Ena dijakinja je bila odklonjena.
Na koncu naj še opozorimo, da je iz včerajšnjega seznama dijakov, ki so uspešno opravili maturo na učiteljišču, po pomoti odpadlo ime Karmen Hrvatič, ki se ji zato opravičujemo.
• Danes bo v tržaško luko priplula motorna ladja »Oriana*. Ladijski potniki si bodo med drugim ogledali v tržaškem gledališču Politeama Rossetti opereto «čikaška kneginja*. Pobudo za to je dala Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova.
• Odbornik Seri je te dni obiskal slovenski poletni center v Dijaškem domu. Odbornik je ob koncu svojega obiska pohvalil vse vzgojiteljice za odlično upravo poletnega centra.
Da bi zadovoljila tudi ljubitelji lahke glasbe, ki se ne predajajo objokovanju slepih starih časov*, prireja Avtonomna turistična in le' toviščarska ustanova v ponedeljek 23. julija na stadionu «P. Grezar* predstavo, na kateri bo nastopil pevec in «showman» Adriano Celentano. čeprav ni več rosno mlad, je še vedno med priljubljenimi italijanskimi pevci, predvsem pa ima svojo publiko, ki mu zvesto sledi.
Celentano se pravkar vrača * uspešne turneje po Evropi, sedaj pa nastopa s svojim «showom» tudi po Italiji. Njegov program je raznolik, saj vključuje tudi prve pesmi, ki so mu prinesle slavo.
Predprodaja vstopnic je v Galeriji Proiti.
Ustavno sodišče zavrnilo ugovor proti deželnemu zakonu o lovu na ptice
Ustavno sodišče je zavrnilo ugo-vor o ustavnosti nekega zakona, ld je urejeval lov na ptice v naši deželi. Ugovor na ustavno sodišče je še pred petimi leti vložil tržaški pr®" tor, potem ko je neki zasebnik prijavil sodišču takratnega predsednika deželnega odbora Berzantija in takratnega odbornika za kmetijstvo Comellija. Po mnenju pretorja je bilo treba namreč preveriti, ah je člen 2 zakona štev. 17 iz leta 1969, ki o-rejuje lov na ptice, v skladu s tretjim členom ustave. Ustavno sodišče je sedaj razsodil, da je vprašanje povsem neosnovano ter potrdilo pri' stojnost dežele pri zakonskem urejanju te snov:.
VLOŽEN V SENATU
Zakonski osnutek o preosnovi posebnih vojaških služb
Leta 1960 so bile z zakonom u' stanovljene »ločene in omejene* službe za vojaško osebje, ki je pripadalo oddelkom stražnikov javn* varnosti, finančnih stražnikov ter policijskem oddelkom iz Julijske krajine. V smislu tega zakona 111 na osnovi poznejših popravkov, je omenjeno vojaško osebje imelo * dino možnost, da je v svoji karier) napredovalo le za dva čina Da bi odpravili to .moralno diskriminacij^ je skupina senatorjev PSI, KD, P® DI, PRI, neodvisne levice in KPL med katerimi tudi Jelka Gerbec, v senatu vložila zakonski osnutek« s katerim bi se odpravila ta določila.
Kdo naj upravlja prosti čas
Na sedežu deželnega odbora *a poljedelstvo v Vidmu so na pobud® deželnega odbornika za turizem; šport in rekreacijske dejavnost1 Bombena sklicali sejo. Med sejo s® posebno pozornost posvetih vprašanju, ki je nastalo po razpustu ustanove ENAL. Bomben je podčrtal ve-liko važnost pospeševanja takih dejavnosti, obenem pa dejal, da bi bilo treba ustvariti novo možnost za vključitev pobud in dejavnost! razpuščene ustanove ENAL.
Dolgo in živahno debato sta °j značevali dve tezi. Predstavnik1 združenj, ki so bila pod okriljem razpuščene ustanove ENAL, so bi*1 mnenja, da morajo biti take organizacije samostojne oz. ne smej0 biti pogojene od zunanjih političnih teženj. Zastopniki združenj A” CI, EDAS, ENARS in CAPIT pa nasprotno branih tezo, da se uporaba prostega časa vsekakor ne sme jemati kot vprašanje zase, temveč v okviru vseh problemov današnj* družbe.
O V Ul. Tcdeschi in Drevored11 Romolo Gcssi so odredili enosme*' no vožnjo. V Ul. Tedeschi velja ta odredba na predelu od Ul. Matteuc-ci do Drevoreda Gessi, v slednje®1 pa v predelu od Ul. Tedeschi d° Prehoda sv. Andreja. Poleg tega so zaprli prometu Drevored Romo*0 Gessi na predelu od poslopja s hišno številko 14 do Ul. Tedeschi.
• Zaradi nameščanja plinske nap*' ljave bodo prepovedali parkiranj* na naslednjih ulicah: odsek med A'1' colo Castagneto in Ul. Montello n* strani sodih hišnih številk; odsek med Ul. Fabio Severo in Vicolo Castagneto na strani lihih hišnih št*" vilk. Nadalje so prepovedali park1" ranje na Ul. Pendice dello Scogliett® na strani sodih hišnih številk.
Dne 20. julija nas je zapustila naša draga
ANNfl N0VACC0 roj. REBEC
Pogreb bo danes, 21. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: mož Mario, nečakinja Vida, sestra Stefania ter drugi sorodniki
Trst, 21. julija 1979 (Občinsko pogrebno podjetje)
Razpis seminarja za lutkovno dejavnost
Glede na zanimanje za lutkovno dejavnost, ki so ga vzbudili nastopi lutkovnega gledališča iz Kranja po šolah in prosvetnih društvih, je Slovenska prosvetna zveza sklenila, da organizira seminar z namenom, da se tudi pri nas razvije omenjena dejavnost, ki je bila do sedaj skoraj nepoznana, zaradi tega delno zanemarjena ali pa odvisna od dobre volje posameznikov.
Seminar, ki bo potekal v prostorih Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od 3. do 8. septembra 1979, bodo vodili vidni strokovnjaki na lutkovnem področju iz Slovenije.
Seminar bo vseboval teoretični del, se pravi dramaturgijo in tehniko odra ter praktični del, to je izdelavo in izoblikovanje lutk. Tiste, ki bi se radi udeležili seminarja, prosimo, da se prijavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-303 do 30. avgusta 1979.
Seminar se bo začel 3. septembra ob 14. uri. Umik ostalih dni bo pa določen v dogovoru z udeleženci. Dijaški dom bo nudil hrano in morebitno prenočišče tistim, ki ne bi mogli prenočevati doma.
Izleti
Sekcija socialistične stranke s Proseka - Kontovela organizira v nedeljo, 29. julija 1979, enodnevni •zlet v Kočevski Rog z ogledom partizanske baze 20. Vpisovanje v društveni gostilni na Proseku.
SPDT obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na Porezen v nedeljo, 22. t.m., ob 6. uri izpred sodne palače v Trstu (Foro Ulpiano).
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 28. in 29. t.m., izlet z osebnim' avtomobili v Karnijske Predalpe. Planinci bodo opravili krožno pot od koče Pordenone preko Val Montane in nazaj. Vpisovanje do torka, "■ t.m., na sedežu ZSŠDI (Ulica sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304) vsak dan od 11. do 12. ure. Odhod v soboto, 28., ob 14. uri izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano).
SPDT prireja od 25. avgusta do 2- septembra devetdnevni planinski Pohod po planinski vertikali SPDT °d tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Juliji v, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zani-mal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) ,i pa na odbornike SPDT, do konca tega njeseca.	‘ V i
Združenje UNION priredi v nede l)o, 29. julija, izlet v Pieve dlOadbre. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan °d 10.30 do 12 ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v sobotah od 10.30 do 12. ure.
NA SEJI ZGONISKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobrena načrt in finansiranje telovadnice-socialnega centra
Z deli bodo predvidoma začeli že v ponedeljek
Na četrtkovi izredni seji je zgo-niški občinski svet soglasno sprejel zelo važen sklep za celotno krajevno skupnost: odobrili so namreč gradbeni načrt in finansiranje nove občinske telovadnice-socialnega centra, ki jo bodo zgradili na jusarskem zemljišču v Zgoniku, na skrajnem delu vasi pod cesto, ki pelje proti Repniču (pod Strelo). Tako bo lahko živahneje zaživela športno-rekrea-cijska in kultumo-prosvetna dejavnost na območju zgoniške občine, ki doslej ni razpolagala s tovrstnimi infrastrukturami.
Uvodoma je župan Jože Guštin naglasil, da si je občinska uprava po tolikih letih iskanja finansiranja vendarle zagotovila potrebna finančna sredstva za izgradnjo «osrednje-ga hrama*, s čimer bodo postavljeni pogoji za še izrazitejši razvoj športne, prosvetne in sploh družbe-
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 20.30 in jutri ob 18. uri bo na sporedu opereta «Chicaška kneginja* Emmericha Kalmana. Prodaja vstopnic v Galeriji Protti (tel. 68-331).
Kino
Aristou 21.30 «Quintet». Režija R. Altman. Igrajo P. Newman, V. Gassman, Biti Anderson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Carovans». Antho-ny Quinn, Jennifer 0'Neill, Cri-stopfer Lee. Barvni film.
Eden Zaprto.
Grattacielo 16.30 «Frankenstein ju-nior». Režija Mel Brooks; igrajo G. Wilder, P. Boyle, M. Feldman.
Fenice Zaprto
Mignon «Un amico da salvaro. I-gra Peter Falk (tenente Colom-bo). Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «The porno story of Christine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Zaprto.
Moderno 16.00 «Un dollaro d’onore». J. Wayne, D. Martin. Barvni film.
Aurora 16.30 Iz ciklusa «L'America dei giovani* film: «Amerioan graf-fiti». R. Dreyfus. Barvni film.
Capitol 17.00 «Bilitis». M. Kristensen. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto Zaprto.
ne dejavnosti. To je sicer terjalo od občinske uprave precejšnje napore in tudi v prihodnjih mesecih bo treba za izgradnjo tega objekta zastaviti vse moči in sredstva, vendar pa je taka infrastruktura neobhod-no potrebna za celoviti razvoj družbenega življenja v zgoniški občini.
Novi objekt bo poleg telovadnice za odbojko in košarko s tribunami obsegal tudi manjšo pomožno telovadnico, sejno sobo ter sedeže za športna in prosvetna društva. Za dokončno realizacijo del bo predvidoma potrebnih 580 milijonov lir, kar se pa finansiranja tiče, so izgradnjo objekta razdelili na štiri dele: 100 milijonov lir daruje družba Aquila kot socialni prispevek, 50 milijonov lir je letos nakazal vladni komisar, nadaljnjih 100 milijonov lir bo predvidoma dodelil vladni komisar leta 1980, razliko 330 milijonov lir pa bodo črpali iz postavke občinskega proračuna, ki združuje prispevke za urbanizacijo po zakonu Bucalossi. Z izkopavanjem temeljev bodo predvidoma pričeli že v ponedeljek, stavbo pa bodo pokrili (prvih 150 milijonov lir) še pred koncem tega leta.
— bs —
OBVESTILO
Sekcija Slovenske skupnosti Opčine sklicuje javni-sestanek, -ki bo v ponedeljek, 23. julija, ob 20.30 v •pHiiisafJcffiSS'-’ domu na Opčinah. Predmet sestanka bo izvajanje načrta o ljudskih gradnjah «PEEP 74» na Opčinah in o bližnjem sestanku delegacije prizadetih z županom.
Prisrčno vabljeni!
PD LONJER - KATINARA in ŠD ADRIA
vabita na
VAŠKI PRAZNIK
DANES, 21. julija:
ob 18.00 «tek čez drn in stm»
JUTRI, 22. julija:
ob 9.00 kolesarska dirka «Trofeja Močilnik - Lorenzi* ob 17.30 kulturni program:
Godba na pihala «Breg», pevski zbor KUD Ivan Vadnal iz Prestranka, folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana
Oba večera bo igral ansambel POMLAD
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi
danes, 21. in jutri, 22. julija na zadružnem vrtu
LJUDSKO ZABAVO S PLESOM
Ob 14. pri odprtje kioskov.
Jutri ples z ansamblom «The L/>rds».

Včeraj - danes
Za ovrednotenje rabeljskega rudnika
Na včerajšnji seji četrte stalne komisije deželnega sveta, ki ji predseduje komunistični svetovalec Zor-zenon, je deželni odbornik za industrijo Rinaldi orisal stališče deželne uprave do vprašanja bivših obratov družbe EGAM na območju Furlanije - Julijske krajine. Med omenjene obrate sodi tudi rabeljski rudnik, za katerega predvidevajo pristojni državni organi postopno odpravo, češ da je pridobivanje rude v njem nerentabilno. Nasprotno pa deželna uprava — skupaj s sindikalnimi organizacijami — zagovarja stališče, da je treba delo v rudniku posodobiti in pripraviti načrt za širše podzemeljske raziskave, saj srt strokovnjaki mnenja, da se na tem območju nahajajo še obsežna nahajališča svinčeve in einkove rude. Deželna vlada namerava v bližnji prihodnosti organizirati poseben posvet o teni vprašanju, da bi se na njem dogovorili o zahtevah za novo ovrednotenje rabeljskega rudnika, ki jih bo treba predložiti osrednji vladi. Komisija se bo ponovno sestala prihodnji teden, da bi še poglobila nekatere probleme v zvezi z nadaljnjim izkoriščanjem rudnega bogastva v Rablju.
Ukrepi deželnega odbora, v prid kmetijstva
Deželni odbor je na svoji zadnji seji, na pobudo odbornika Del Gob-ba, sprejel več ukrepov v prid kmetijstva. V okviru sprejetega načrta bo dala dežela na razpolago 780 mi lijonov lir.
Za razne infrastrukture, zadružne in privatne pobude, so namenili 350 milijonov lir; 280 milijonov so dodelili za izboljšavo kmetijskih struktur, in se v glavnem nanašajo na popravilo kmetijskih poslopij in hlevov. Nadaljnjih 150 milijonov so določili za bonifikacijo in izboljšanje gorskih predelov.
BANCA 01 CBEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA' KREDI T N A BANKA
S. P A
TRST - ULICA F. PlLZI IO,- S BI-dtfG
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 20. 7. 1979
BENCINSKA KRIZA, PODRAŽITVEPOMANJKANJE
Bencina je trenutno kar precej manjkata gorilno olje in tudi nafta
Za jugoslovanske avtomobiliste velja s turističnimi boni bencin pri nas le 375 lir (nekaj manj kot 9 dinarjev) ■ Težave z dobavo gorilnega olja - Tudi v naših krajih so težave z dobavo nafte za tovornjake in druga vozila z diesel motorji
Petrolejska kriza, ki zavzema v svetovnem merilu velike razsežnosti, se v malem odraža tudi pri nas. Mislimo na nedavno podražitev bencina in drugih petrolejskih derivatov na sosednjem jugoslovanskem področju in tudi na pomanjkanje nafte in gorilnega olja ter občasno tudi bencina pri nas v Italiji.
Izi-edna novost, ki je nismo bili doslej vajeni, je, da jugoslovanski avtomobilisti kupujejo od začetka tega tedna bencin na italijanskih črpalkah. Prišlo je torej do popolnega preobrata. Doslej je bila Jugoslavija za italijanske avtomobiliste prava indija koromandija, saj je vedno bencin stal v Jugoslaviji manj kot v Italiji. Če k temu dodamo še, da lahko tuji turisti v Jugoslaviji kupijo bencin z boni z dvajsetodstotnim popustom, potem smo bili avtomobilisti v obmejnem po dračju zares privilegirani. Do lanskega leta smo liter super bencina v Jugoslaviji plačali 270 lir, do pred kratkim smo ga plačevali približno 375 lir, sedaj pa je cena, s popustom za tuje avtomobiliste, nenadoma poskočila na 506 lir. Za malenkost več kot v Italiji, kjer plačujemo še vedno, sicer najbrž še za malo časa, za liter super bencina 500 lir.
Na mah se je prehod italijanskih avtomobilistov čez vse majhne prehode skrčil. Promet pa je enak, kajti povečalo se je število prihodov jugoslovanskih avtomobilov, saj tnnkajo jugoslovanski avtomobilisti sedaj bencin pri nas. Zakaj ne bi tega delali, saj lahko vsak tuji avtomobilist dobi v Italiji v roku enega leta za 800 litrov bencinskih bonov, ki jih mora plačati v tuji valuti. V uradu ACI na obmej nem prehodu pri Rdeči hiši, kjer te bone prodajajo, so nam povedali, da stane liter bencina z boni za tuje turiste v Italiji 355 lir. V dinarjih je to 8,00 novih dinarjev, temu je treba dodati še 35 lir. To je skoraj devet novih dinarjev. Kar je seveda občutno manj kot 13,50 dinarja, kolikor stane sedaj super bencin v Jugoslaviji. Da ne bi tuji turisti kupovali več kot 800 litrov letno, jim na uradu ACI vtisnejo pečat v prometno knjižico. Uradnik v tej pisarni nam je pove dal, da imajo ta teden pravi naval jugoslovanskih avtomobilistov.
Do tu vesti o italijanskem in jugoslovanskem bencinu Ostaja pa tudi »0’sta ovodprtih in nerešenih vprašanj v zvezi z dobavo bencina tukojšnjim črpalkam in tudi z do bavo nafte in gorilnega olja. V Gorici so že bili v zadnjih tednih na nekaterih črpalkah plakati z napisom «benzina esaurita*. Svetovne petrolejske družbe se igračkajo z italijansko vlado in jo izsiljuje jo, da bi ta dvignila ceno bencina.
Sicer po bo nujno moralo priti do tega, ker se do podražitev prišli v vseh evropskih državah. Če hočejo z bencinom varčevati je nujna podražitev. Po čeprav bo to imelo hude posledice za gospodarstvo.
Hujše je z dobavo nafte za tovornjake, avtobuse in številne avtomobile z dizlovim motorjem. V zadnjih dneh smo brali, da so bile številne črpalke po Italiji brez nafte in da je to povzročilo številne zastoje v prometu. Cena nafte je namreč v Italiji precej nižja od one v drugih evropskih državah, petrolejske družbe trdijo, da imajo izgubo, oziroma, da v Italiji ne zaslužijo taliko kot v drugih državah, in tudi nedavna podražitev ni teh družb zadovoljila.
Zato ,ie tudi v rezervoarjih na naših črpalkah premalo nafte. Šoferjem tovornjakov črpalkarji ne napolnijo več tanka, ki ima kapaciteto okrog 800 litrov: dajo jim kvečjemu po 200 litrov. V sredo zjutraj so imeli tudi pri nas težave. V Gradežu so bile črpalke brez nafte in avtobusi pokrajinskega avtobusnega podjetja ter vsi drugi šoferji so ostali na cedilu. Položaj se je sicer popravil okrog poldne, ko je dospela cisterna z zaželeno nafto. Pri pokrajinskem avtobusnem podjetju imajo notranjo črpalko s kapaciteto 20.000 litrov, lahko so s to količino avtonomni enajst dni. Povedali so nam, da bodo na jesen dvignili ceno vozovnicam. Do tega pride avtomatično, ker se takrat dvignejo cene železniškim vozovnicam.
Tudi v mestnem avtobusnem podjetju imajo lastno črpalko, ki jo napolnijo vsakih dvajset dni. Doslej niso imeli problemov z dobavo nafte, čeprav so tudi eni opazili, da je ta prihajala z rahlo zamudo nad običajnimi roki.
Pozanimali smo se tudi, kako stoje stvari pri nekem večjem avto-prevoznem podjetju, t.j. pri «Go-riziani*. Tu imajo notranjo črpalko, dobave nafte so se v tem letu večkrat zakasnile, niso pa, doslej mieli večjih problemov.
Po podražitvi stane nafta za tovornjake 215 lir. Razlika med dr žnvno ceno in ceno proste cone je minimalna. Nafte je v sosedni Jugo slaviji dovolj, vendarle stane sedaj 950 din liter, kar "jeofikoro dvakrat toliko kot v Italiji.
Hujši bo morda problem .Za goril nim oljem za kurjavo. Trenutno dobavljajo prosilcem gorilno olje (ne služi samo za kurjavo, marveč tudi za pogon kuhinj v bolnišnicah, hotelih, restavracijah itd.) z veliko zamudo, kljub temu, da je cena v zadnjih mesecih zelo poskočila. Še ob koncu letošnje zimske sezone smo lite' gorilnega olja plačevali po
108 lir (temu je treba dodati 14-odstotni davek), sedaj je cena poskočila že na 150 tir (tudi temu je treba dodati 14-odstotni davek IVA). Cena je torej poskočila kar za polovico in še je težko dobiti to olje.
Morda bo manj težav pri dobavah metana, vendar je tudi ta že precej drag. Do pred nedavnim smo plačevali metan po 128 lir (97 lir je cena kubika, temu pa je treba dodati še 30 lir posebnega dodatka) in temu je treba dodati še 6-odstot-ni davek IVA. Sedaj pa je cena višja za več kot 25 lir. Povejmo še, da je cena metana v Gorici nižja kot drugje, saj je občinski svet omejil na najnujnejše podražitve.
Skratka, imamo težave z dobavo in hude slutnje z bodočimi, višjimi cenami vseh petrolejskih derivatov.
(m.w.)
NA POBUDO GOUISKE OBČINE
Na goričkem gradu je nastopil akademski zbor iz Ščečina
Zbor ima v teh dneh več koncertov v naši deželi
Goriško (splošno) poletno zatišje skušajo ^vznemirjati* občasne (sko pe) prireditve ki, črka za črko sestavljajo, tja do septembra, naslov «goriško poletje». Med take prireditve se je uvrstil tudi nastop akademskega zbora iz Ščečina. ki je predsinočnjim na goriškem gra du priredil zanimiv koncert.
Goričani so pogosto gostitelji zborov, ki prihajajo z vzhoda. Zadnje čase je že prišlo v navado, da se ti zbori — na poti ali s poti — zadržijo pri nas, kot da gre za nekakšno kulturne carino.
Tokrat pa 1« za gostovanje po skrbela gradiška občina, ki je z bor sprejela v goste z namenom, da bi mu omogočila več koncertov v deželi. Kar zadeva poslušalce teh zborov so čustva na skritem deljena: nekatere prevzema predvsem vzhodnoslovenska eksotika druge pa kritično preverjanje zborovske govorice. Skupaj sešteta pa ta čustva omogočajo nastopajočim najprijet nejše počutje.
Mešani akademski zbor iz Ščeči na se je predstavil s precej zajet nim spregledom* predvsem poljske

Z GORIŠKEGA S0DISCA
Štiri mesece zaporu za kratek izlet z ukradenim avtomobilom
Proces po hitrem postopku proti trem vojakom iz Gradišča Pred sodniki belgijski zdravnik: v težave ga je spravil alkohol
«I)IGA» ŠE VEDNO BUHI DUHOVE
VSE JE POGRESENO...»
Povsem zgrešeni pojmi kmetijske politike
Ameriški dolar	818,—
Funt šterling	1810,-
Irski funt šterling	1700,-
Švicarski frank	495.—
Francoski frank	191.—
Belgijski frank	28.—
Nemška marka	448,—
Avstrijski šiling	61,—
Kanadski dolar	703,—
Holandski florint	409,-
Danska krona	156.—
Švedska krona	194,—
Norveška krona	161.—
Drahma	22.—
Mali dinar	40.-
Veliki dinar	40,-
Danes, SOBOTA, 21. julija ZORKA
Jhnce vzide ob 5.35 in zatone ob ■9.47. _ Dolžina dneva 15.12. — Lu-a vzide ob 3.27 in zatone ob 18.36.
Jutri, NEDELJA. 22. julija
MARIJA MAGDALENA
,re,Ue včeraj: najvišja tempera-'Ura 29,2 stopinje, najnižja 23 sto M ob 18. uri 27 stopinj, zračni 1013,9 mb ustaljen, vlaga 60-**stotna, nebo oblačno, veter 10 na uro zahodnik. morje razgi-temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI F»ne 20. julija 1979 se je v Trstu °dilo 6 otrok, umrlo pa je 16 oseb. RODILI SO SE: Elisabetta Duše, “Arbara Manzoni, Daria Pertusi, .l?8o Hualich, Michela Colmo, Da Glavina.
-UMRLI SO: 90-letna Ida Benussi,
I letna Ardemia Maria Stok, 34 V1* Giovanni Santoro, 61 -letni Dio ?**ro Stefani, 78 letni Stefano Zap-e*aor, 74-letna Enrichetta Bino vd. ert^aeci, 53 letni Renato Scrazzolo, », letna Elvina Facchinetti, 89 letna r*nia Lenardon vd. Faelli, 67- let-
ni Eugenio Krisanowsky, 55 letni Ferdinando Martin, 90-letna Maria Dussizza, 59-letni Alessandro Monte-duro, 75-letni Vittorio Pilat, 80-letna Anna Ruzzier vd. Zorzutti, 49-letni Vinicio Tomaselli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unith 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unit& 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb:	za zavarovance
INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev 732 627
LEKARN’5’ V OKOLICI
Boljunec: tol 228 124; Bazovica: tol 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek; tel 225 141 Božje polje; Zgonik: tol 225 596. Nabrežina: tel 200 121; Seslian: tel 209 107. Zavije tel 213 137; Milje: tel. 271 124. lež • tel. 229-190.
MENJALNICA
vseh tujih valut
KPI - Sekcija DEVIN - NABREŽINA
6. FESTIVAL komunističnega tiska
20., 21., 22. julija Nabrežina — Odboj, igrišče
SPORED:
DANES, 21. julija ob 15. uri — Tekmovanje v briškoli
ob 19.30 — Kulturni program z Graziello Roto ob 21. uri — Ples z ansam blom «Veseli planšarji* JUTRI, 22. julija ob 10. uri — Ex tempore za otroke do 14 let ob 19. uri — Koncert godbe iz Nabrežine ob 20. uri — Zborovanje ob 21. uri — Ples z ansamblom 'okamb
Delovali bodo dobro založeni kioski
UDELEŽITE SE!!!
Pod naslovom «Vse je pogreše no. . .» objavlja zadnja številka fur lanskega «11 Punto* daljši pogovor z univezitetnim profesorjem v Trstu Prestamburgom o še vedno aktualni temi: jezu na Soči. Profesor je v odgovoru zelo polemičen do tehnikov, ki so sodelovali pri zbiranju gradiva za tisti del osimskega sporazuma, ki zadeva pretok Soče za namakalne potrebe krminsko-gra-diščanskega polja.
«Jez bo v najkrajšem času povsem nekoristen - pravi Prestambur-go - ker sedanja urbanistična določila ne preprečujejo, da bi lahko v razmeroma kratkem času oropali obdelovalne površine*. Profesor na drugem mestu dodaja, da je nastalo na krminsko—gradiščanskem polju več industrijskih con, stanovanjskih naselij, hiš in da kmetijstvo peša. Skratka, da vode za namakanje ne potrebujemo.
Na nekem drugem mestu je še bolj kritičen. Nanašajoč se na o-kroglo mizo o Soči, ki so jo spomladi priredili za profesorje zemljepisa
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič, Križ 6.
KORESPONDENTA/ko za srbohrva ščino išče tržaško podjetje. Ponud be na Primorski dnevnik pod šifro «korespondent».
PRODAM Volkswagen letnik ’71 v dobrem stanju, pred kratkim prenovljen, avtoradio. Ponudbe na telefonsko št. 774967 ali 814857 ob urah kosila ali večerje.
PRODAM hišo v središču črnega vrha nad Idrijo. Telefonirati v večernih urah na št. 209161.
IŠČEM hišno pomočnico za nekaj ur tedensko. Prijave na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 83382), ood šifro »Upoko jenka*.
SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam Pi sati na Primorski dnevnik pod šifro strogi center*.
ŠTUDENTKA Išče sobo ali enosob no stanovanje v najem, po mož nosti v centru Trsta Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «študentka*
v Gorici, navaja izrazito negospo darsko stališče, ki so ga zagovarjali nekateri strokovnjaki, ki «so o vsem nekoliko poučeni, pa o nobeni stva ri dovolj, tako da so izredno škod ljivi.* Po sodbi teh strokovnjakov je potrebno dati našemu kmetijstvu «socialni značaj,* z drugimi besedami, živeti bi moralo od podpor. Zaradi takšne kmetijske politike je italijansko kmetijstvo med najslabšimi v državah Skupnega evropskega trga, dodaja profesor Prest-amburgo.
V nadaljevanju pa pravi, da bi projektiranje ter izgradnja jezu veljala 12 milijard iir, kar je odločno preveč, da bi posoški kmetje kdaj dočakali njegovo izgradnjo. Profesor se ob koncu zavzema za obnovo pogajanj z Jugoslavijo ob polnem spoštovanju gospodarskega dela o-simskega sporazuma. K temu dodaja, da gre za dobavo vode v tistih 12 do 15 dneh, ko je primanjkuje.
Cesare Devetag se v izjavi, ki jo revija objavlja v sklopu «dos-sieras, zavzema za ohranitev naprave in za spoštovanje mirovne pogodbe, skratka, za zagotovitev vse tiste količine vode, ki Italiji pripada.
«Diga» torej še vedno buri duhove. In jih najbrž tudi bo. Vročini navkljub! Sedaj se oglašajo tudi tisti, ki pravijo :Kaj bomo zn jo? Počakajmo in preučimo, kako bo z vodno potjo. Ali hočemo sedaj nekaj zgraditi in potem podreti?
Poleg tržaškega in furlanskega vprašanja nastaja tudi posoško. Kdo bi ga ne hitel odpreti, ko pa je deželne enotnosti vedno manj in je vedno manj tistih, ki bi jo utrjevali.
Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj zjutraj kazenska o-bravnava proti trem vojakom, ki so 11. julija letos v Gradišču ukradli fiat 500, a so jih že kmalu zatem, predvsem zaradi prisebnosti lastnice, 25-letne Eleonore Zanutel iz Sovodenj, prijeli ter pospremili v gori-ški zapor.
Za zapahi so se tako znašli Miche-le d'Angelo iz kraja Olgiate pri Va rešeju, Salvatore Spailina iz Tur na ter Gianearlo Garbelli iz Geren/.ana pri Vareseju. Vsi so stari 20 let in služijo vojaški rok v Gradišču.
Med včerajšnjo razpravo je prišlo na dan, da je avto, ki ga je lastnica pustila pred Palazzettom dello šport v Gradšču, ukrade] d'Angelo, medtem ko naj bi se druga dva pridružila kasneje. Kakor sta izjavila na včerajšnji obravnavi, nista vedela, da gre za ukradeno vozilo, ampak sta mislila, da je avhv-ftnl na rtmpa lago d'Angelov prijatelj. Imeli pa. so kajpak smolo, kajti v Zagratojnili je opazila Žg**iH-Aova ter se-'*wlia;j' s prijateljico, ki jo je nameravala odpeljati domov, pognala v zasledovanje. Pri Foljanu je dekletoma s hitro kretnjo uspelo blokirati ukradeni avto, iz katerega so v naglici skočili omenjeni trije mladeniči ter 'a pobrisali po polju. Tam so jih tudi kmalu zatem aretirali, ne da ri se količkaj upirali.
Javni tožilec je zahteval, naj vse tri obsodijo na 8 mesecev zapora in nlačilo denarne kazni v višini 300 tisoč lir, s priznanjem splošnih olaj sevalnih okoliščin, medtem ko je zagovornik dejal, da mora sodišče u poštevati različne odgovornosti d’An gela ter ostalih dveh. Po kranjšem posvetu razsodba sodišče je d'Ange la spoznalo za krivega ter ga obso dilo na 4 mesece zapora ter na plačilo denarne kazni v višini 300 tisoč iir ter plačilo sodnih stroškov, med tem ko sta bila njegova «sodelavca* oproščena zaradi pomanjkanja doka zov. Sedišče je pri izreku kazni naj brž upoštevalo tudi dejstvo, da nihče še ni bil kaznovan.
Pred istim sodnim zborom se je moral včeraj zagovarjati, prav tako v priprtem stanju, 50-letni zdravnik Nijs Joseph Paulus.
V težave ga je spravil alkohol in to v Gradežu, kjer je možakar preživljal dopust. Aretirali so ga v restavraciji Bella Trieste, v soboto, 14. julija, ker naj bi nadlegoval goste.
Njegov položaj se je najbrž poslabšal zaradi težav v sporazumevanju. Sam ne zna italijansko, policija pa ne zna francosko. V takih okoliščinah se je možakar znašel v goriškem zaporu, včeraj pa pred sodniki, ki so ga obsodili na 4 mesece zapora pogojno, na plačilo denarne kazhi in sodnih stroškov ter odredili njegovo izpustitev na svobodo.
Karavana za razorožitev bo v kratkem krenila na pot
Čez deset dni bo krenila na pot iz Bruslja karavana za razorožitev, ki naj bi preko Holandske. Zahod ne Nemčije, Zahpdnega Berlina in Vzhodne Nemčije, dosegla Varšavo 9 .in 10. avgusta. Pobuda prihaja z vrst radikalcev in protimilitari stičnih skupin, ki so v zadnjih letih pripravile že vrsto takih p-(hodov, največ na državnem ozemlju, nekaj pa tudi v mednarodnem o-kviru.
Medtem ko ne bi smelo biti prevelikih težav na prvem odseku poti, ni znano, kako bo karavana nadaljevala pot na ozemlju Vzhodne Nemčije in Poljske. Vsekakor — pravijo v vrstah udeležencev, (nekaj jih je tudi iz Gorice) — bo karavana nadaljevala pot do cilja. Menda imajo pripravljen načrt, ki ga zaenkrat nočejo razkriti kako bi p.elisičili sicer budno vzhodnonemško in poljsko policijo.
V četrtek so člani radikalne stranke iz Gorice ter člani socialistične lise za razorožitev seznanili s svojo nobudo člane učiteljskega pevskega zbora iz ščečina, ki so nastopili na goriškem gradu. Po koncertu so razdelili oiklostiliran list, v katerem pojasnujejo svoj namen in oljenem opozarjajo na čudna zadržanje poljskih oblasti, ki o taki pobudi nočejo slišati.
0'(	pa bo v naši
dčžčb	prireditev, ki jo
zborovske literature. V prvem delu je šlo za nekakšen sprehod po preteklosti. Tu smo imeli občutek, da se je zbor postopoma v izraznem pogledu šele razvijal. Spočetka ie bila namreč d'namika nekoliko neenaka, dirigiranje zavlečeno in s tem interpretacija posameznih skladb ne posebno izčiščena: vone kod celo površina, tako npr. v Jakoba Gallusa skladb’ *Ecce quo modo moritur*. ki bi veljala krt nalašč za primerjavo med našim izvajanjem (ki je sicer morda «prepobožno*. ker skladbo zlorabljamo povečini kot žalostmkn) in tem. kar so Ščečinci v tej partituri razbrali.
Toda čim se je zbor pomaknil nekoliko mimo romantike proti so dobnosti (in folklori), se je v vsa kem pogledu razživel in pokazal večjo zgovornost in razsežnost To je pokazala predvsem Hawelova Sivfonietta. ki med drugim precej zgovorno odraža sodobno poljsko zborovsko govorico.
V izboru tujih skladateljev je prišla v poštev tudi Mokianjčeva «Pesem kerubinov». Najbolj pa je izstopal S. D'cgtigarew z Vokalnim koncertom Ob zaključku sta dva spiritualsa potrdila leno vzgoio glasov in organsko zvočnost ter precejšnjo zmogljivost zbora, kateremu pa pri vsem tem nismo mogli prav do živega da bi mu lahko razbrali pravo fizionomijo.
Dirigent Eugeniusz Kus je vsekakor pokazal, da zna zbor lepo o-blikovati in ga dobro obvladati. Z živahnim nastopom, posebno v drugem delu koncerta, si je. pridobil vso simpatijo in bil deležen krepkega aplavza številnega (goriškega in gradiškega) občinstva.
m.r.
to antinueleare friulano) proti grad nji atomskih central. Na pot (tokrat s kolesi) bodo krenili v ponedeljek, 23. t.m., iz Tržiča, 24. iiilija bodo prispeli v Videm, 25. v Humin, 28. v Pordenon, 27. v San Giorgio di Nogaro, 28. pa v Fos-salon, kje' je bila oredvidena grad nja jedrske centrale.
Natečaj za podravnatclja pokrajinskega -tehničnega urada
Goriška pkorajinska uprava sporoča, da so razpisali javni natečaj, na podlagi naslovov in izpitov, za eno mesto podravnatelja v po krajinskem tel ničnem uradu. O-snovnj pogoji- opravljena fakulteta inženirske smeri in potrdilo o habilitaciji za opravljanje poklica, starost izpod 35 !et, razen izjem, ki jih dopušča zakon. Rok za pred 'ož'tev prošpn.i za pripustitev k na tečaju poteče 31. avgusta letos. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za osebje na pokrajini.
V	uradu šolskega skrbništva neznanci ukradli pomemben žig
V	zvezi s tatvino, ki so jo ne znanci izvršili v uradih goriškega šolskega skrbništva v noči med ne rielio in ponedeljkom, je skrbnik dr. Camillc Imbriani izjavil, da je nemogoče uporabiti žig, ki so ga tatovi vzeli. Tatovi so namreč poleg pisarniških predmetpv in manjše vsote denarja izmaknili važen žig, ki je služii kot pečat na po membnih dokumentih. Žiga pa ne znanci ne bodo’ mogli uporabiti, ker je pečatenje dokumentov podvrženo številnim pregledom, ki onemogočajo poneverbe.
Neznanci so prišli v urad šolskega skrbništva skozi majhno o kence v ozadju stavbe, ki je bilo odprto, skratka ni jih bilo treba rozbiti niti šip.
Podvig neznancev pa ni obrodil sadov, žiga ne bodo mogli uporabiti. predmeti in denar, ki so pa ukradli, pa ne predstavljajo večje vrednosti.
Že 60 iBt je družina trgovcev vam vsem na uslugo!
Drogerija - Parfumerija ScriJIO RoVIS
GORICA, Travnik 10 — Tel. 28-12
21. julija 1919 je Pietro Rovis odprl drogerijo in parfumerijo v Pazinu, kasneje jo je preselil v Gorico, že več let trgovino uspešno vodi njegov sin Sergio Rovis.
Poletni prazniki za vse okuse
Poletnih praznikov je v teh dneh na voljo za vse okuse. Prirejajo jih posamezna kulturna in športna društva, politične stranke, občasni praznični odbori, itd.
Kot kronisti lahko zabeležimo samo nekatere. V Štandrežu bo danes in jutri, na plošči Doma Andreja Budala, veselo po zaslugi mladih ljudi, vi vodijo štandrežki radio. Danes zvečer bodo imeli na voljo glasbo predvsem za mlajše plesalce, jutri pa bodo izvajali tudi glasbo za starejše osebe V primeru slabega vremena bo ples v dvorani. Seveda bo na razpolago jedače jn pijače za vsakogar.
V Koprivnem se danes zvečer zaključi večdnevno praznovanje socialističnega lista Avanti. Za plesalce bo skrbel orkester Jucuiano, zvečer bodo imeli na sporedu tudi tombolo z visi>kimi dobitki (glavna tombola 150.000 lir).
Tombolo imajo na sporedu tudi na prazniku komunističnega tiska v Šempetru ob Soči. kjer imajo praznik danes in jutri. Tudi tam je ples, na voljo so še druge zabave.
VOZNI RED VLAKOV
URNIK VLAKOV
Prihodi iz Trsta: L 6.14, D 6.51, L 7.14, D 7.49(d), D 8.01(c), D 9.18(d), L 11.08, D 13 02, L 14.03, D 14 43, L 15.28, L 17.51, D 18.24(a),.L 18.56, D 20.03, L 21.02, D 21 23(c), D 22 21 (d), L 24.00
Odhodi pioti Trstu: L 0.03, L 5.44(b), L 6 16, D 7.15(a), L 7.50, D 8.18, D 9.20, L 11.10, D 13.34, L 14 10, D 15.51 (c), D 16 47(d), L 1706, L 18.26, E 18.58, L 19.51, L 21 36, D 22.08(c), D 23 03(d)
Prihodi iz Vidma: L 0.02, L 5 42 (b), L 6.15, D 7.14(a), L 7.48, D 8 16, D 9.19, L 11.07, D 13.32, L 14 07, D 15.50(0, D 16 46(d), L 17 04, L 18 25, E 18.57, L 19 50, L 21 34, D 22.07(e), D 23.01 (d).
Odhodi proti Vidmu: L 0.04, L 6 17, D	6.53, L	7.16, D 7	51(d), D 8.04(0,
D	9.21 (d),	L 11 09,	D 13.05,	L 14.09,
D	14 44, L	15 29, L	17.56, D	18.26(a).
L	19 00, D	20 05 L	21.03, D	21 24(0,
D 22 22(d).
Prihodi iz Nove Gorice: L 12.03, L 17 31
Odhodi proti Novi Gorici: L 9.50,
L 15.33.
(a)	Ne vozi ob praznikih.
(b)	Vozi samo ob delavnikih od 28. 5. do 3. 8. in od 16. 8. 79 do 31. 5 1980
(c)	Vozi od 30. 9. 79 do 31 5. 1980.
(d)	Vozi od 27 5 do 29 9. 1979.
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Scontri steUari oltre la torza dimensione*, M. Gortmer in C. Munro VITTORIA 17.30-22.00 «Baby love*; prepovedan mladim pod 18. letom
Tržič
EXCELS10R 18.00-22.00 «1 ragazzi venuti dal Brasile*
PRINCIPE 18.00-22.00 »Obiettivo Brass*.
Nova Gorica
SOČA - NOVA GORICA 18.00-20.00 «Dvoboj do iztrebljanja* SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Ljudje orli*.
DESKLE 19.30 »Leteča brigada*
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Providenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «AUa salute*. Ul. Cosulich 117, tel. 72480
PO SKORAJ SEDEMDESETIH LETIH AMERIŠKEGA GOSPODSTVA
Panamci se pripravljajo na velike slovesnosti ob izročitvi velikega prekopa v njihovo upravo
Sto tisoč šolarjev naj bi v znak miru posadilo 300.000 mladik - Največja zastava bo zavihrala nad najvišjim hribom ameriškega področja
BALBOA — V vseh šolah panamske republike zbirajo v teh dneh prispevke za izdelavo največje zastave, ki je bila kdajkoli izobešena v tej državi. To zastavo bodo svečano dvignili čez kake tri mesece na najvišjem hribu v ameriški coni panamskega prekopa, na dan ko bo Panama dokončno prevzela upravo nad kakimi 70-odstot-ki svoje lastne zemlje, ki se vleče ob tej izredno važni prometnici in ki je že skoraj 70 let v ameriških rokah, se pravi od 15. avgusta leta 1914 pa do 1. oktobra letos. Tedaj bo na najvidnejšem mestu zavihrala zastava s štirimi raznobarvnimi kvadrati ter z modro in rdečo zvezdo, ki bo simbolično potrdila panamsko suverenost.
Panama je po krvavih izgredih leta 1964 dobila pravico, da na področju panamskega prekopa — pas, ki je širok 16 km ter dolg 80 km — razobesi poleg ameriške tudi svojo lastno zastavo. Teda šele sporazumi, ki sta jih leta 1977 podpisala predsednik Carter in Torrijos so odprli pot popolni suverenosti. V teh dneh Panamci živijo v pričakovanju enega od svojih največjih narodnih zmagoslavij ter ga zato popularizirajo na vse mogoče načine, od naslovnih strani telefonskega seznama pa do srebrnega kovanca v vrednosti 10 bal-boa. Malo je dežel na tem svetu, ki so tako dolgo čakale, da končno postanejo nestrpne.
Podpredsednik panamske republike Ricardo de La Espriella je dejal: «Tega dne bomo p>ozvali predstavnike vseh Panamcev, vseh političnih skupin, študente, delavce in kmete, otroke in starce, brez obzira na razlike, ki obstajajo v naši družbi.* L? Espriella je predsednik odbora, ki bo končno izdela) vsedržavni program proslave, a ugledni dnevnik «Matutino» poziva na slovesnost, ki bo v polni meri potrdila ponos Panamcev, vendar pa se ne bo spremenila v rušilni nacionalizem.
Prav te druge možnosti se posebno bojijo Amerikanci, ki so u-pravljali panamsko družbo in vladali nad področjem prekopa. Neki dobro obveščen Panamec pravi: «Najbolj odgovorni od njih so se včasih obnašali nasproti nam kot do ljudi druge vrste. Prav od tu izvira strah zaradi življenja pod panamsko upravo s panamskim sodstvom in panamsko policijo.* Od oktobra naprej ne bo več obstajala Družba panamskega prekopa, ne bo več ameriškega guvernerja, a upravo bo prevzela mešana komisija devetih članov, ki jo bo do leta 1990 vodil Ameri-kanec, potem pa Panamec. Drža-
va v državi bo umirala polagoma. Trideset mesecev po vnaprej dogovorjenem scenariju, to je od 1. oktobra letos, bo ukinjena ameriška pošta in prav tako ameriška carinarnica, a varnostno službo področja ob prekopu bo prevzelo prvih sto panamskih policajev, ki bodo v dveh letih in pol popolnoma izrinili ameriške čuvarje reda.
«Mi bomo zagotovili miroljuben prehod — pravi eden od organizatorjev prenosa oblasti na Panamo — toda nekateri že predlagajo, naj bi prvega oktobra prišlo na področje prekopa sto tisoč šolarjev, ki bi posadili 300 tisoč dreves. Šolarji s sadikami namesto s puškami bodo najbolj dokazali našo željo po miru.* Od tistega trenutka naprej bodo Amerikanci zapustili vse kar ni nujno za normalni potek prometa ob prekopu, to je zgradbe, pristanišča, železnice, doke, trgovine.
Celodnevni sprehod po Panamskem prekopu jasno odkriva večino razlogov za panamski ponos in ameriške nostalgije. Cele generacije Amerikancev so odrasle v tem prekrasnem predelu tropskega področja. V preteklih 70 letih se je tu rodilo 259.500 ljudi, ki so vsi izredno navezani na ta podvig a-meriškega gradbeništva, ki je v desetih letih zgradilo to najtežjo plovno pot na svetu, potem ko je Ferdinand Lesseps, graditelj Sueškega prekopa nemočno dvigal roke. V kontrolni dvorani zapornice Miraflores (trije sistemi takih zapornic dvigajo in spuščajo ladje za okoli 30 metrov, s čimer so se izognili nepotrebnemu kopanju na najbolj težkih krajih) ponosno prikazujejo poveljniško mizo na kateri se je zbrala vrsta čudnih keramičnih in bakrenih merilcev, kot na izložbi zastarelih termometrov.
V kontrolnem centru pravijo: «To je bilo v resnici nameščeno že leta 1914, toda do sedaj nam ni bilo treba nič spreminjati. Naprave je treba samo občasno očistiti. Tu so uvedli kompjutersld nadzor nad plovbo, toda zapornice se odpirajo in zapirajo na prvotni način, kar potrjuje tehnično daljnovidnost ameriškega duha. Upravljanje in .vzdrževanje prekopa je zelo bolj zapleteno, če pomislimo, da se vsak bazen izprazni v osmih minutah. Vsakih pet let je treba očistiti vse zapore, prekop *« stalno poglobljevati in pazljivo obn v-ljati džunglo, ki dovaja^ vodo za prehod ladij. V zadnjih -7<) letih so z dna prekopa izkopali več zemlje. kot za časa njegove gradnje.
Najbolj skeptični Amerikanci (pa
tudi nekateri Panamci, ki so zaskrbljeni zaradi bodoče odgovornosti pravijo, da bodo imeli Panamci dovolj časa, da v prihodnjih dvajsetih letih obvladajo vse te posle. Potem pa je še finančno vprašanje, ki na podlagi sporazuma obvezuje ZDA, da izplačajo kakih 30 milijonov dolarjev. Vendar pa je to izplačilo povezano z nekaterimi zapletljaji. Ko je pred časom ameriški kongres razpravljal o ratifikaciji sporazuma, so bili sprejeti tako imenovani Mur-phyevi popravki, ki predvidevajo, da imajo ZDA pravico, da odgodi-jo izplačila kolikor bi se dokazalo, da se Panama vmešava v notranje zadeve drugih držav. To se zdi precej posplošeno, toda grožnja je zelo konkretna. Ameriške obveščevalne službe so obtožile Panamo, da je z veliko količino orožja pomagala sandinistom ter prevažala kubansko orožje s svojimi letali. S Somozovim odhodom so te obtožbe šle v diplomatsko ropotar-
nico, toda Murphyevi popravki bi, če bi jih sprejel tudi ameriški senat, preživel za zmeraj kot ameriška skrita grožnja.
Panama je spočetka zmerno reagirala na ta tolmačenja sporazuma, teda pred nekaj dnevi je panamski predsednik Royo napisal dolgo pismo Carterju, v katerem se pritožuje zaradi kongresnega tolmačenja kakih dvajset členov novega sporazuma. Royo je pisal: «Ti sporazumi so zasnovani na popolni suverenosti Paname, ki kot neodvisna država pri tem priznava vvasningtonu nekatere koncesije. Nas pa sklepi ameriških zakonodajalcev nikakor ne obvezujejo, kot tudi naši zakoni ne obvezujejo ameriškega kongresa. V svojem pismu Royo tudi ne odobrava, da bi izvolitev novega upravnega odbora odobril pentagon. Poleg tega odbija tudi ameriški predlog, da bi se koncem stoletja ponovno razpravljajo o bodočnosti ameriških vojnih sil.»
Mlade Prosečanke v lepi slovenski narodni noši, ki so spremljale pevske zbore na srečanju v Kulturnem domu na Proseku
uiiiiiiiiiAiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
PO DOLGOLETNEM MRTVILU
V Podlonjer ju se je prebudila kulturno -prosvetna dejavnost
Težave zaradi pomanjkanja prostorov - Spodbuden odziv domačega prebivalstva
Podlonjer je predel mesta, ki je že skoraj šel v pozabo ali Lolje, je že skoraj izginil iz zemljepisnega okvira nas zamejskih Slovencev. Predolgo mu je manjkala tista dejavnost, ki je našim skupnostim tako potrebna. To je spoznalo nekaj prizadevnih Pcdlonjercev, ki so zato sklenili, da je že zadnji čas začeti s plodnim kulturnim delovanjem.
Osnova je že obstajala, saj v Podlonjerju deluje že vrsto let društvo «Union», ki je razdeljeno v tri sekcije: nogomet, smučanje in turizem, katerim se je sedaj pridružila še slovenska prosvetna sekcija. Predsednik novoustanovljenega slovenskega prosvetnega društva «Union» iz Podlonjerja je Andrej Petkovšek, mladenič, ki še študira na univerzi, pozna pa se mu takoj, da so mu problemi domačega kraja pri srcu. Z njim smo se tudi o zadevi pogovarjali in dobili zelo točen prikaz resničnega stanja.
■itiitiiiMiminiiiiiHiiiiHiiHiiitHitiiiiiiniiiiiiiifiHiuiiiiiiiiniiiiiiiimtiiitiitiiiiiiiHttiiiiittimiiniiimiiiiiiiiuifiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Unca zlata stane že 300 dolarjev
Tudi prejšnji teden je bilo zelo živahno na valutnih tržiščih in med operaterji je vladala veliko živčnost, končno pa je prevladalo povpraševanje po zlatu, ki je doseglo zgodovinsko prelomnico s ceno 300 dolarjev za unčo. Med valutami je ameriški dolar zgubil poldrugi odstotek, angleški funt pa se je okrepil za dva odstotka.
ZLATO '' torej še vedno v ospredju svetovne pozornosti. Človeku bi se zdelo nerazumljivo, da veliki bančni operaterji prodajajo tradicionalno trdno valuto, kot je dolar, in prelivajo kapitale v to plemenito rumeno kovino, ki se iz dneve v dan bolj draži. In vendar narekuje trenutna svetovna konjunktura prav take operacije, da se ohrani neokrnjena dejanska vrednost denarja. Za prihodnja leta predvidevajo namreč splošno gospodarsko recesijo zaradi izredne podražitve energetskih virov in le malo valut se bo rešilo pred dejanskim razvrednotenjem. V tej luči si je treba razlagati podražitev zlata, ki pa dosega že izredno visoko ceno. V sredo je namreč rumena kovina presegla «psihološko* prelomnico 300 dolarjev za unčo in je dosegla v Zuerichu celo kotacijo 302 dolarja. Mnogi se sprašujejo, ali je tako velika podražitev opravičljiva. V resnici znašajo proizvodni stroški za zlato le o-krog 100 dolarjev za unčo, proizvodnja pa je prenizka za trenutno povpraševanje. Veliko borznih izvedencev meni, da bo ob tej ceni veliko operaterjev ^realiziralo* takojšnji zaslužek in bo cena zlata nekoliko padla. Glede bodočnosti pa je stvar zelo negotova, ker gre za pravi svetovni pojav, ki ga je zelo težko nadzorovati. V glavnem pa si je treba razlagati tako podražitev z energetsko krizo, saj bo treba čakati vsaj deset let, da si bo človek ustvaril druge energetske vire.
DOLAR je spet padel za poldrugi odstotek in velja zdaj 813,5 lire; 1,8 marke; 1,62 šv. franka in 215 jenov, Carterjev govor je negativno vplival na ameriško valuto, ker predvideva le dalekosežne ukrepe, a nič kaj konkretnega za bližnjo bodočnost. Tudi ameriška trgovinska bilanca je še zmeraj strahovito pasivna, inflacija pa presega v ZDA letno 10 odstotkov. Velike centralne banke, kot so Federalna rezerva, Bundesbank in švicarska narodna banka še vedno podpirajo dolar in sicer z znatnim nakupom ali s prodajo ostalih trdnih valut. To je treba pripisaL delni okrepit-
vi, ki jo je dosegel dolar v četrtek, ko je poskočil od 811 na 813,5 lire. Med državami proizvajalkami nafte že krožijo novice, da bo treba spremenit) obračunavanje goriv in namigujejo na britanski funt, ki je dosegel to dni ugodno raven. Treba pa je pristaviti, da ni zadeva tako enostavna, saj britanska valuta po zapustitvi Com-monvealtha ni več svetovna devi-za, ki bi lahko kljubovala velikim pritiskom, ki smo jim prav te dni priča.
BRITANSKI FUNT se je okrepil za poldrugi odstotek nasproti liri in velja že 1.860 lir. Očitna je velika razlika do irskega funta, ki dosega že 9 odstotkov Po vstopu Irske v evropski denarni sistem se je namreč irski funt ločil od britanskega, na katerega je bil vezan ter prešel v trdno območje nemške marke. Zanimivo je, da je funt presegel kotacijo 2,28 dolarja, kar je tudi svojevrsten rekord. U-
stalilo se je mnenje, da Velika Britanija ne bo bistveno občutila energetske krize in sicer zaradi velikih naftnih ležišč v Severnem morju, ki naj Lj nudila skoraj 80 od s ttokov goriva, ki ga ta država potrebuje. Angleška vlada ne spremlja tega pojava z navdušenjem, saj bo ovrednoteni funt s težavo vstopil v evropski denarni sistem ter bo povzročil veliko težav Pri izvozu. Kaže, da so predlagali kot prvi ukrep, naj bi nekoliko sprostili valutno nadzorstvo, kar pa ni imelo neposrednega vpliva na funt.
Področje evropskega denarnega sistema predstavlja še vedno pravo oazo v valutnih pretresih. V tej skupini je po trdnosti še vedno na prvem mestu italijanska lira, kateri sledi marka. Na dnu lestvice sta danska krona in irski funt, nekoliko pa si je opomogel belgijski frank.
NAKUPNA CENA Trst 20. 7. 1979		TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Celovec	Ziiricb 20. 7. 1979 20. 7. 1979		Beograd 20. 7. 1979
Ameriški dolar	812,—	13.05	1,62	18,52
Kanadski dolar	690.-	11,25	1,40	15,70
Nemška marka	445.-	725.-	90,55	1027,51
Holandski florint	402,-	658,50	82,35	930,47
Belgijski frank	26,-	42,70	5,67	62,95
Danska krona	154,-	251,-	31,75	355,97
Švedska krona	190,—	308,-	39,15	440,33
Norveška krona	160,-	261.—	32,80	368,44
Francoski frank	192,—	309,—	39.10	439,95'
Italijanska lira	—	1,61	2,005	2,28
Angleški funt	1865,-	29,56	3,76	42,02
Irski funt	1690,—	—	—	—
Švicarski 'rank	492,-	806,20	—	1139,95
Avstrijski šiling	60,75	—	12,33	140—
Japonski jen	3,55	5,95	—	—
Avstralski dolar	880,—	14,60	1,86	20,54
španska peseta	12,20	19,90	2,445	—
Portugalski eskudo	17,75	25,-	3,55	—
Jug. dinar mali	40,-	66—	8.55	—
• veliki	40,—	66—	8,55	—
Grška drahma	21,25	36,50				49,01
20. 7.1979	Nakup	Prodaja
ZLATO Milan (g)	7.850	7.950
ZLATO London (unča)	289,5 dol. 299	
SREBRO Milan (kg)	245.000	250.000
PLATINA Milan (g)	10.950	11.950
VZHODNOEVROPSKE VALUTE	
V TRSTU 20. 7.	1979
Sovjetski rubelj	193—
Poljski zlot	7—
Češka Krona	31—
Madžarski forint	26,5
Romunski 1 -j	30—
Bolgarski lev	390—
Turška lira	15—
Podlonjer je bil svoj čas aktiven, saj je že v prejšnjem stoletju imel prosvetno društvo «Zvez-da», ki je prenehalo s svojo dejavnostjo le za časa fašizma. Po o-svoboditvi je «Zvezda* oživela, ponoven definitiven konec pa so ji zadali razni politični interesi. «Zve-zda» je tako zgubila svoj prosvetni pomen, čeprav je še vedno organizirala Prešernovo proslavo. Pred leti pa je sploh celotna kulturna dejavnost zamrla.
Spodbuda za ponovno oživitev te dejavnosti, pa je bil nakup novega Ljudskega doma, kar je prineslo vrsto novih pobud. Ljudski dom je kupila Komunistična partija, vendar ga je takoj nato dala v najem posebnemu odboru, ki naj bi ga na najboljši način upravljal. Tako je tudi bilo," saj odfcor že vraga, partiji izposojeni denar, to pa "tudi pomeni, da ni Ljudski dom vezan na nobeno politično organizacijo.
Uradni datum ustanovitve novega prosvetnega društva je bil lan-ki svetoivanski kres, katerega je spremljal krajši, a učinkoviti kulturni program. Ob tisti priložnosti so ljudje jasno pokazali, da so podobne pobude več kot dobrodošle in to je bila iskra, ki je spodbudila prosvetne delavce. Skratka, odziv ljudi je bil popoln in to je že dovolj za začetek.
Na svoji kratki poti se je prosvetno društvo srečavalo in se še srečuje z običajnimi problemi vseh podobnih pobud. Poglavitna ovira je še vedno pomanjkanje prostorov. Društvo še nima samostojnega sedeža, treba pa je reči, da je odbor Ljudskega doma doslej pokazal veliko razumevanja. Logično je prišlo do majhnih nevšečnosti zaradi križanja interesov, na vsak način pa je sodelovanje solidno. OLstaja pa tudi rešitev glede pomanjkanja prostorov. Stanovanja nad Ljudskim domom bodo kma'u prosta in upanje prosvetnih delavcev je, da bo vsaj ena soba prešla v njihovo last. To bi bil že večji korak k izpopolnitvi društvenih načrtov. Finančna sredstva so sicer skromna, toda vsaj s tega zornega kota ta problem še ni najbolj zapleten.
Oglejmo si nekoliko dosedanje delovanje društva. Kot že rečeno, se je začelo pred dobrim letom. Delo je bilo in je težko, kajti kraj je bil predolgo zanemarjen in manjkajo aktivni prosvetni delavci. Društvo je organiziralo novo knjižnico, za katero je dobilo knjige v dar od Prosvetne zveze in ZTT. Trenutno je knjižnica zadovoljivo obiskovana, odlično pa so se temu odzvali najmlajši. Dosti otrok je bilo tudi na miklavževa-nju, letošnja Prešernova proslava pa je privabila kar rekordno število ljudi.
Programi za bodočnost so zato še toliko bolj ambiciozni. Društvo bo moralo odpreti glasbeno šolo in to popolnoma samostojno, začetek pouka bi moral sovpadati z začetkom prihodnjega šolskega leta in predvidevajo, da se bo pobudi odzvalo več domačih otrok. Čez približno mesec dni bo društvo organiziralo društveni praznik, ki ga bo spremljal dober kulturni spored. Skratka delovanje je v polnem razcvetu in nič ne kaže, da bi načrti prepadli. Podlcnjerci so z delom dokazali, da si kaj takega gotovo ne zaslužijo. Načrtna infiltracija italijanskih družin v slovensko skupnost tudi tu ni uspela. Naša narodnostna skupnost je utrpela že dovolj izgub in jih je treba takoj zajeziti. Dobre < vol je. sicer premajhnemu število prosvetnih delavcev ne manjka’ in tudi ljudje so vsekakor pokazhlf^Švoj-pozitiven pristop do vseh kulturnih in podobnih manifestacij.
V državah OECD peša gospodarska rast
PARIZ — Na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki šteje 24 držav in med njimi tudi industrijsko najbolj razvite kapitalistične dežele, so objavili letno študijo o gospodarskih perspektivah držav članic v prihodnjih 12 mesecih.
Ob tej priložnosti je bila tiskovna konferenca na kateri je govoril John Fay, šef gospodarskih služb OECD. Sodeč po obširnem tekstu poročila in Fayjevim pojasnilom niso perspektive prav nič rožnate. Nasprotno, vse kaže, da so na vidiku precejšnje težave v gospodarskem življenju. Predvideva na-primer, da bo v 24 državah članica OECG število brezposelnih do julija prihodnjega leta naraslo na najmanj 19 milijonov.
Gospodarska rast bo minimalna, v nekaterih državah pa je sploh ne bo. Pričakuje se rast inflacije v vseh zahodnih državah in predvidevajo, da bi ta utegnila v teku enega leta doseči tudi 14-odstot-kov. Dokumenti organizacije OE CG predvidevajo v naslednjih 12 mesečih gospodarsko rast ZDA in Velike Britanije, na ravni nič odstotka. Še več, napovedujejo možnost, da bi v Veliki Britaniji zabeležili recesijo v višini 0,75 odstotka. Francija bi utegnila zabeležiti v prihodnjem letu Stopnjo rasti za
2,5	odstotka, ZRN pa 3 odstotke. Najboljše so perspektive za Japonsko, ki bi po teh predvidevanjih utegnila doseči porast od 4,5 do 5 odstotka. Predvidevajo podvojitev plačilnega deficita znotraj skupine držav članic OECG. Prvič bi se laho lahko zgodilo, da ta prizadel tudi ZRN in to v višini od 2 do 3 milijard dolarjev.
Pomembna odkritja na planetu Jupitru
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	W. A. Mozart: Jupiter, opera
13.30	Dnevnik
18.15	Paul in Virginie, 4. nadalj.
18.40	Posebna oddaja iz parlamenta
19.05	Izžrebanje loterije
19.10	Nabožna oddaja 19.20 Zorro
Dragulji v škornjih —
TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Kovček modre barve Glasbena oddaja, ki jo vodi \Valter Chiari
21.55	Lov na nevidno:
Pasteur in stečeni pes —
22.50	To je življenje
Dežela kilometerskih števcev — TV film
v Ob koncu Dnevnik Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.15	V spomin na Schuberta
13.45	Evropski dnevi
18.00	Montelupo: Kolesarstvo Program za mladino
18.15	Katera igra je danes na vrsti?
18.35	Taratata, risanka
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Dnevnik 2 — Šport
19.10	Srečanje z . . .
Atlas Ufo Robot in Superman
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Rock follies
film — 5. nadaljevanje
21.35	Ingmar Bergman: Sramota, film
Ob koncu Dnevnik 2 —	•
Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Lj’ubljana
16.45	Tovarišija Petra Grče
18.10	Naš kraj
18.25	Nogomet: Sloboda - Hajduk
20.15	Risanka
20.30	TV dnevnik
21.00	Hišica v najem —
TV nanizanka
21.55	šarada, film
Zgodba filma pripoveduje o lepem dekletu, ki je vmešano v lov za velikim bogastvom. Po zimskih počitnicah se vrne v Pariz, kjer izve za umor svojega moža. Izkaže se, da je poneveril denar, ki bi ga moral predati neki organizaciji francoskega osvobodilnega gibanja. Ampak mož in njegovi pomagači so se odločili, da denar skrijejo do konca vojne in se v mirnih časih z njim okoristijo. Stvar pa se seveda zaplete.
23.45	TV dnevnik
24.00	«625»
Koper
17.55	Atletika: Pokal Evrope za moške
20.30	Otroški kotiček:
Očetove barve, povest
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	Eva tajni agent — film Film je režiral Jovan Živa-novič, v njem igrajo: Peter Van Eyck, Elka Sommer.
22.50	Čudovita leta filma:
Filmi groze
23.20 Pregled sporeda za prihodnji tečen
Zagreb
17.15	TV koledar
17.25	Otroški festival v Šibeniku
20.30	TV dnevnik
21.00	Celovečerni film
ŠVICA
20.05	TV dnevnik
20.30	Risanke
21.45	Un pezzo grosso, film
IVASHENGTON - Pred dn-’i je ameriška sonda «voyager H.» poslala na Zemljo 14 tisoč zelo čistih slik planeta Jupitra in njegovih satelitov. Vesoljski stroj, ki je o-premljen s številnimi inštrumenti ter s televizijskimi kamerami je pred desetimi dnevi šel. s hitrostjo 72 tiseč km na uro ter 650 tisoč km daleč od planeta velikana.
To je bilo že-drugič v štirih mesecih, da je Jupiter sprejel obiskovalce z Zemlje. Petčga marca letos je «voyager I.» poslal 19 tisoč slik. Tako se je zgodilo prvič, da smo lahko prodrli v vesolje, ki ga nismo še nikoli videli. Slike so prikazale rdeče in bele oblake ter ogromne spirale, ki se vrtinčijo o-koli rdeče pege. Še posebej pa so te slike potrdile, da ima tuai Jupiter kot Saturn obroč, ki je oddaljen kakih 55 tisoč km od njegove površine.	1
Prav tako je sonda prinesla dragocene informacije o štirih velikih Jupitrovih lunah, M jih je Gali-leo Galilej odkril žč leta 1610: Ga-nimeda in Evropo, oba v ledenem "oklepu, Kalista, ki "Je prepoln kraterjev ter še posebej satelita Io, ki je oranžno-rdsče obarvan in ki ga' še vedno stresa osein aktivnih ognjenikov.
Zaradi teh odkritij «yoyagerja I.» so na novo načrtovali program «voyagerja II.» Tako so ponovno sukali Jupitrov obroč ter ugotovili, da je ožji kot se je zdelo.
Na Kalistu so opazili več živo rdeče obarvanih kraterjev, od katerih meri najmanjši od 13 do 16 kilometrov, na luni Io pa so opazili ognjenik, ki je pri prvem obhodu bruhal lavo s hitrostjo 3600 km na uro, pri drugem obhodu pa je bil skoraj popolnoma miren.
«Voyager II.» je potrdil tudi, da je Ganimed, ki je največja in najbolj svetla Jupitrova luna, prekat z ledom in razrvan, kot da bi bil pred milijardi let prizorišče o-gromnih potresov in tektonskih sil.
niitifiiiiiiiiiiitiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMOiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiii*11
Sodobni mlečni ohlajevalnik za gročanske živinorejce
Ob podpori kraške gorske skupnosti in Kraške zadružne mlekarne
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Nekoč, v davnih časih; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak;
13.15	Glasba po željah; 14.10 Glasba za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji;
16.30	Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Ognjeni zmaj, enodejanka; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 8.00 Dobro jutro za glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vaš;'14.T31Cim paradi'
16.00	Poje Gene Chandler; 16:55
Pismo iz;	Pestit*
pesmi: 18.32 VVeekend rnusicale;
20.45	Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.00, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 15X0 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik;
17.30	Aktualna tema; 17.35 Glasbena medigra; 17.40 Jugoton; od
18.00	dalje prenos RL.
RADIO 1
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00. 21.00 Poročila;
6.00	8.50	Glasbeno prebujanje;
10.03 Duca e Bandite; 11.30 Mo-cambo bar; 12.45 Srečanja s sodobnimi pisatelji; 13.20 Iz rocka v
rock; 13.45 Brazilija '79; 14.03 Program za mladino: 15.03 Miti in stvarnost meščanskega življenja
15.55	Pevci, solisti, skupine in or kestri lahke glasbe; 16.35 Glasbe ne novosti; 17.00 Radio 1 — jazz
17.30	Svet - motorjev; 18.30 Če do volite govorimo o kinu; 19.15 Pri sluhni, večeri se; 19.30 Hollywocd med mitom in stvarnostjo; 20.00 Mocambo bar; 21.35 Nastromusica da Via Asiago 7.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 6X0 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Radijska priredba; 10.12 La corrida; 11.00 Pesmi za vsakogar;
12.45	Alto gradimento; 13.40 Belle epoque; 15.03 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Prijetno nedeljo vsem; 17.30 Glasba; 19.50 Nismo slučajno tukaj zbrani; 21.00 Rimski koncerti.
LJUBLJANA
JZ.C0, .7v30,. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15.C0, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro otroci:!
8.30	Iz našim sporedov: 9.08 Pionirski tednik; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.05 Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.05 Sobotna matineja;
12.05	Zapojmo pesem; 12.20 Po republikah in pokrajinah; 12.40 Domače viže; 13.10 Godala v ritmu;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam...;
15.05	Glasbena panorama; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»;
18.05	Kulturna panorama; 19.00 Antcnin Dvorak; 19.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slovenija; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.30 Oddaja za naše izseljence; 00.05 Lirični u-trinki; 00.10 Igramo in pojemo.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro ločite poslovne od čustvenih odnosov. Edino tako boste uspeli v težavnem podvigu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni, ko izdajate kako potrdilo ali kaj podobnega. Predmet boste kritik od ljudi, ki vas ljubijo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Z intuicijo se boste dokopali do najprimernejše rešitve. Nekega poslovnega partnerja pustite pri miru.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Če boste delali v poslovnem soglasju s sodelavci, boste uspeli, če ne bo šlo marsikaj narobe. Ljubosumni bo-ste.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z natančnostjo in hkrati razumevanjem si boste utrdili položaj. Bodite popustljivi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z dobro voljo boste dokončali delo, ki bi bilo lahko odlično za nadaljnji potek vaših poslovnih načrtov. Ne
bodite nestrpni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslovnem krogu dokajšnja napetost. Ne prevzemajte novih nalog. V družini se boste sprli.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Močno vas bodo napadli, toda vztrajajte pri svojih načrtih, ki so najboljši. V programu je izlet.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Primeren dan, da razširite posle in krog sodelavcev. V družini bo prišlo do nesoglasij.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekdo vam bo vsiljeval svoje zamisli, česar ne smete sprejeti. Zaupali vam bodo delikatne probleme.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S prevzemom nekega posla boste spravili v nevarnost svoj prestiž. Zavihajte pošteno rokave.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Opora, ki jo boste dobili pri neki vplivni osebi, vam bo pomagala. Izpeljali boste do konca neko tvegano nalogo.
Dolgo vrsto let tare naše živinorejce, zaradi skrajno neurejenih odkupnih pogojev, problem komercializacije mleka. Kot je znano, se grosistična podjetja,. ki so v povojnih letih upravljala tržaško centralo mleka, niso nikoli preveč zavzemala za kraške živinorejce in njihovo mleko, saj je bilo le to, čeprav odlične kakovosti, le majhen del proti onemu, ki so ga uvažali iz Furlanije in drugih dežel. Razni vaški zbirni centri so bili tako opremljeni z zelo zastarelimi in nefunkcionalnimi ohlajevalniki za mleko tako, da se je to, posebno še v poletnih mesecih večkrat pokvarilo in ga je bilo treba odvreči, kar je seveda pomenilo težko delo in trud zastonj.
Nedopustno in vsake obsodbe vredno je bilo tudi birokratsko zavlačevanje nekaterih zadružnih pobud, ki so jih sprožili naši kmeto-tovalci sami, kot sta Kraški zadružni hlev in Kraška zadružna mlekarna. Vse to je z, leti pripeljalo izredno važno kmetijsko dejavnost, živinorejo, na rob popolnega propada.
Eden izmed redkih krajev, kjer se je živinoreja še precej dobro obdržala je vas Gročana. Živinorejci iz tega kraja so še vedno popolnoma odvisni, kar se odkupa mleka tiče, od grosističnega podjetja. Že prej omenjene težave s hladilnikom so bile v Gročani na dnevnem redu. Samo letošnje poletje se je v vaške odtočne kanale in greznice odteklo na tisoče litrov mleka, ki se je zaradi slabega delovanja hladilnika pokvarilo. Med domačini je zavladala zapre-paščenost in zaskrbljenost, ker mučni situaciji nikakor ni bilo vi-
deti izhoda. Poleg že tradicionalne brezbrižnosti podjetja, je namreč sedaj nastopilo še dejstvo, da se podjetje trenutno nahaja v fazi pogajanj za predajo svoje dejavnosti deželnim organom in jasno je bilo, da podjetje ALA tik pred svojim odhodom ne bo posodobilo gročanskega zbiralnega centra za mleko.
Gročanski živinorejci so se tako odločili, da skušajo kar sami najti kako zadovoljivo rešitev. Za pomoč so se obrnili na Kmečko zvezo, le ta pa je posredovala pri kraški gorski skupnosti in Kraški zadružni mlekarni za finančno pomoč pri nakupu novega hladilnika. Omenjeni ustanovi sta zagotovili, da bosta v okviru svojih pristojnosti v največji meri pomagala Gro-čancem.
V ponedeljek, 9. julija je bil v Gročani na pobudo Kmečke zveze sestanek z vsemi zainteresiranimi domačini. Udeležili so se ga, poleg predsednika KZ in Kraške zadružne mlekarne Alfonza Guština tudi predsednik kraške gorske skupnosti Miloš Budin, podžupan dolinske občine Marino Pečenik in ravnatelj Pokrajinskega združenja rejcev dr. Marjan Gregorič, strok, sodelavec na KZ dr. Boris štre-kelj in tajnik KZ E. Bukavec.
Na sestanku so poleg glavnega problema, nakupa novega hladilni ka, obravnavah precej drugih problemov, med katerimi kritično pomanjkanje krme zaradi letošnje hude spomladanske suše in vprašanje množičnega včlanjevanja ti vinor. jcev v nastajajočo Kraško zadružno mlekarno. Kar se tega tiče, smo z zadovoljstvom ugotovili, da so vsi gročanski živinorej-
ci pripravljeni se včlaniti v to zelo važno zadružno pobudo. Naj po-vemo še, da so se gradbena dela tega objekta začela in, da bo mlekarna predana svojemu namenu po vsej verjetnosti nekje v maju ali juniju leta 1980.
Pa se povrnimo k ponedeljkovemu sestanku. Živinorejci so soglasno sprejeli sklep o nakupu hladilnika, za katerega bosta potrebna sredstva zagotovili, kot že omenjeno kraška gorska skupnost v okviru svojih posegov v prid kmetijstvu in Kraška zadružna ml«? karna, kolikor so se vsi prisotni gročanski živinorejci obvezali d® se včlanijo. Preostali del — 10 odstotkov pa bodo krili Gročanci sami s samoprispevkom. Ob koncu sestanka so živinorejci imenovali dva svoja predstavnika, ki sta zadolžena, da skupno s strokovnim sodelavcem Kmečke zveže dr. Štrfr kijem navežeta stike z nekaterim* tvrdkami, ki hladilnike proizvajajo in se dogovorita o najugodnejših nabavnih pogojih.	[S
Za zaključek morda še to. Živinoreja je že tradicionalno prava «pepelka» kmetijskih dejavnosti letos pa ji še preti nevarnost p0-manjkanja krme, kar bi jo dokončno obsodilo na propad. Živinoreje* se nedvomno nahajajo pred težke preizkušnjo, zatorej bo naloga pristojnih deželnih, pokrajinskih, občinskih in medobčinskih oblasti teč stanovskih organizacij poskrbet* prepotrebno krmo. Nedopustno b* namreč bilo, da se vsi upi na preporod in razvoj te panoge razblinijo tik pred uresničitvijo tisti«1 pobud, za katerimi stremimo ie desetletja.
F. Bernetli
KOLESARSTVO
22. ETAPA DIRKE «T0UR DE FRANCE»
Battaglin na drugem mestu za zmagovitim Knetemamom
Zadnji etapi ne bosta, verjetno, prinesli nobene bistvene spremembe na skupni lestvici
AUXERRE — Včerajšnja etapa ni bila preveč razgibana. Pozna se P8Č, da je bila to predpredzadnja e-lapa in tekmovalci so že krepko u-irujem.
Prav zato se v prvem delu vožnje ai dogajalo nič omembe vrednega. "®e se je v bistvu odločilo na zadnjih dvajsetih km proge. Tedaj je namreč ušla peterica kolesarjev, v kateri sta bila posebno vztrajna zlasti Knetemann in Battaglin. Kmalu sta ostala sama in se sama tudi Predstavila pred ciljem, kjer je Knetemann razmeroma lahko potisnil Italijana na drugo mesto.
. Za Battaglina lahko rečemo, da £ danes opravil zelo dober nastop, neprav mu ni uspelo osvojiti etape, kar si prizadeva že od prvega dne. Vozil je zelo dobro in je na skupni lestvici celo napredoval za dve mesti. Če bi zaradi dopingiranja ne bil kaznovan s pribitkom desetih minut, bi bil zdaj celo četrti.
Za dirko kot celoto lahko rečemo, na je v bistvu že zaključena. Hi-nault trdno vodi in le «čudežs> bi mu lahko v zadnjih dveh etapah odvzel zasluženo končno zmago.
ETAPNA LESTVICA ’• Knetemann (Niz.), ki je prevozil 189 km dolgo etapo v 5.32’22” s povprečno hitrostjo 45,119 km na uro
Battaglin (It.)
”• Bemeyer (Bel.)
4- Thurau (ZRN)
“■ Teirlinck (Bel.)
”■ Van Calster (Bel.)
'■ Jacobs (Bel.)
Sherwen (Vel. Brit.)
SKUPNA LESTVICA J- Hinault (Fr.)
Zoetemelk (Niz.)
“• Agostinho (Port.)
4- Kuiper (Niz.) a- Bernadeu (Fr.)
*• Battaglin (It.)
'• Maas (Niz.)
». IVellens (Bel.)
“■ Criquielion (Bel.)
Thurau (ZRN)
5.33T1”
92.26’09” 3’07” 24’35” 25’58” 30'25” 35’54” 36'21” 36’48” 38’20” 42’17”
košarka
CEFALU' (Palermo) — V tem me-se je včeraj zaključil medma-r°dni košarkarski turnir, na kate-rem so nastopale ekipe CBM - Nike *n Ozar - Starš iz ZDA, mladinska ^Prezentanca SZ in milanski Bijly. Omagala ga je ameriška peterka t-BM - Nike, ki je v finalni tekmi ■j, lahkoto odpravila sovjetske mlačne z izidom 83:68 (47:25). Billy p je le z dokajšnjo srečo osvojil *tjo mesto, saj je šele v zadnji 'pn.ndi igre iztrgal tesno zmago -pPi Ozar - Starš. Rezultat je bil ^ (37:43).
NA KADETSKEM EP V DAMASKU
V prv«m kolu zmagi Italije in Jugoslavije
&AMASK — v "sirski prestolnici jpfka od četrtka (trajalo bo do pika, 27. t.m.,) evropsko košar-Drv^0 Prv^slvo za kadete. Na Ppenstvu, kot smo že pisali, na “Pata (udi Italija ter Jugosla-ija. ki brani srebrno medaljo iz vla ®77, ko je bila ta prireditev pranciji. Prvak je takrat bila re Drv^ntanca Turčije, ki se je do £Vel?a mesta dokopala nepričako Dačf *n prav "otovo 08 nepravilen
s Vsekakor pa je kadetsko pr ven-jv®, zelo zanimivo, še posebno če phdslimo, da so v jugoslovanski t, b^zentanci iz leta 1971 nastopili *.?), Igralci, kakršni so Kičanovič, sd1*u v* Delibašič, brez katerih si »j °h ne moremo zamišljati današ-čiih ^ansKe ekipe »plavih*. Nič . drega torej, če je tista generaci jn. tudj osvojila naslov prvaka. lJpn°sti, da se Jugoslovani tudi vrnejo z odličjem, pa nit; ni ^majhne.
z	se prvenstva udeležujejo
p_hianjšimj ambicijami. Kljub temu Hm So v Prvem srečanju gladko k^agali prvaka Turčijo. Izid sre dnja je bil 115:69 (52:31). Na tej
tekmi je bil drugi najboljši strelec Tržačan Tonut (17 točk).
Jugoslovani so se v svojem prvem srečanju spoprijeli s Španijo, ki so jo premagali z rezultatom 98:88.
Druga srečanja prvega kola: Sirija - Belgija	83’ 65
SZ - Avstrija	127:62
NOGOMET
ZARADI FINANČNE STISKE
Biellesc bi rad izstopil iz C-l lig«
MILAN — Ekipa Bielleseja, ki nastopa v prvenstvu C-l lige je zaradi hude finančne stiske zaprosila nogometno zvezo, da bi lahko v prihodnji sezoni igrala v prvenstvu
D lige. Zveza je to prošnjo zavrnila. Piemontsko društvo mora nastopiti v prvenstvu C lige ali pa med amaterji. Zanimivo je, da je Biel-lese v letošnjem prestopnem roku prodala vse najboljše igralce (Bra-ghina, Capozucco, Realija, Conforta, Lamia, Caputa).
KOŠARKA
BENETKE — Superga iz Mester bo zamenjala Perugino Jeans iz Rima v letošnjem košarkarskem Kora-čevem pokalu.
Športno združenje Bor iskreno čestita vsem svojim članom -maturantom, ki so letos uspešno opravili zrelostni izpit.
KOŠARKA
ZARADI TEHNIČNIH RAZLOGOV
SPREMENJEN SPORED TURNIRJA V MILJAH
Selekcija Zagreba in Alabarda namesto Postalmobilija in Šibenika - Enakovredne ekipe - Zanimanje med navijači

Jugoslovanska košarkarska moštva so na Tržaškem reden gost. Danes in Jutri bodo tabo Jugoslovani nastopili tudi na mednarodnem turnirju v Miljah. N® sliki: Olimpija in Bosna med medsebojno tekmo na nedavnem mladiatkem košarkarskem turnirju Poleta in Jadrana na Kontovelu
Drevi in jutri bo v Miljah zanimiv mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile naslednje ekipe: Hurlingham iz Trsta, mladinska selekcija iz Splita, članska selekcija Zagreba in Alabarda iz Trsta.
Kot vidimo, je moral v zadnjem trenutku organizator spremeniti spored tekem, kajti svojega sodelovanja na tem turnirju nista potrdila pordenonski prvoligaš Postalmobi-li in Šibenik, ki je prav letos prestopil v prvo jugoslovansko ligo.
Novi spored tega turnirja je torej naslednji:
Danes, 21. julija
17.30	prijateljska tekma v miniba-sketu med Interjem ,iz Milj in selekcijo dijakov iz .Kopra in Izole
20.00	Alabarda - Selekcija Splita
21.30	Hurlingham - Sel. Zagreba
Jutri, 22. julija
20.00	Finale za 3. mesto
21.30	Finale za 1. mesto
Sledi nagrajevanje.
Vse tekme bodo odigrali na trgu pred občinsko miljsko palačo. Tu so domači športni delavci postavili tribune in pričakovati je velik obisk gledalcev. Na prejšnjih turnirjih se je namreč na tej prireditvi vselej odzvalo veliko število ljudi.
V tej novi sestavi je vsako predvidevanje za končnega zmagovalca na tem turnirju dokaj tvegano. Tržaški Hurlingham bo igral v glavnem v okrnjeni postavi. Nastopilo bo več mladincev.
Tudi Alabarda ne bo mogla računati na vse svoje najboljše košarkarje, saj je to moštvo prav v zadnjem trenutku zamenjalo na tem turnirju pordenonski Postalmobili.
Torej obe jugoslovanski peterki bi lahko poskrbeli za presenečenje, pa čeprav gre omeniti, da bodo tudi Spličani igrali le z mladinsko selekcijo. Omeniti pa moramo, da Pleština je tudi član prve Jugopla-stikine postave in tudi ostali mladinci, ki bodo igrali v Miljah, so kakovostno dokaj dobri.
Selekcija iz Zagreba je prav tako v zadnjem trenutku zamenjala Šibenik, ki se je turnirja odpovedal. Nedvomno je škoda, da so se košarkarji Šibenika odpovedali nastopu na tej prireditvi, saj bi bilo zares zanimivo gledati to ekipo, ki si je prav letos priborila v Jugoslaviji " status prvoligaša in še posebno bi bjlo .zanimivo videti Zorama, Slavniča. ki naj bi baje že bil i član šibeniškega društva. Zagrebško ' moštvo bo v Miljah sestavljeno iz igralcev dveh ekip (Medveščaka in Novega Zagreba).
Sicer pa je odveč poudarjati, da je športni izid tega turnirja postranske važnosti. Nedvomno važneje je, da se na podobnih turnirjih ojačijo prijateljski stiki društev različnih
iiiiiiitiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiitiimiiiimmiiiiimiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiitiiiiiiimiitiiiiiiiimiiiiiiiiimtiitiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiima
ATLETIKA
REPESAZNA SKUPINA EP V KARLOVCU
Finska in Bolgarija za prvo mesto Jugoslavija za balkanski prestiž
Zmagovalcu prosto mesto za finale v Turinu - Na startu več odličnih posameznikov
Po seriji številnih izjemnih dosežkov posameznikov v Evropi in v Ameriki se atletika pripravlja na izrazito kolektiven napor. Karlovac bo konec tega tedna v središču pozornosti evropske stvarnosti in to ob priliki repesažne skupine moških reprezentanc v tekmovanju za evropski pokal.
V Karlovcu se Dodo, kot smo že poročali poleg gostiteljev zbrale še reprezentance Švice, Finske, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije in Madžarske.
Prisotnost Finske na tem tekmovanju je nedvomno veliko presene-

UPLESARSTVO
V ORGANIZACIJI SD ADRIA
Marušič bo branil Ionsko prvo mesto
Na progi Bazovica - Opčine - Bazovica bodo v nedeljo nastopili cikloamaterji
pr(|a ri bo v dopoldanskih urah na ~1. Bazovica - Opčine - Bazovi-Zq	na . kronometer, veljavna
filJr^btev trofeje »Lorenzi - Mo-H(> **;, Tekmovanje, ki je namenje-6 'kloamaterjem kategorij C in vašk rganiz*ra ŠD Adria, v okviru jutKefia Praznika, ki bo danes in T* v Bonjerju.
<Kom:S*arVi v Bazovici se bodo v Prij.,(,“utnih presledkih zvrstili (s ,orn ob 9. uri) vsi najboljši slom.'1 Kolesarji ter verjetno tudi bi a "brkačev KK Kokrice, kar čaj. tekmovanju mednarodni zna-Hasto?|.°nie,rsko društvo bodo tokrat Marn?-.1 vs' cikloamaterji in sicer tol, ‘IC’ Kerluga, Poropat in Maca-VrateP^no dobrodošel pa je potrat	piIvija Verginelle, ki bo to-
bi. nj V|č tekmoval v letošnji sezo-avno breme bo nosil seveda
Klavdij Marušič, ki bo moral braniti lansko prvo mesto, kar ne bo tako lahko, glede na letošnjo ostrejšo konkurenco. Njegov glavni nasprotnik bo Jurada, ki je bil lani drugi, in lanskoletni klubski tovariš Cesar ter v primeru če bi nastopil, tudi Del Bianco. Ne smemo pozabiti niti na Tržačana Bedina, ki je letos telesno odlično pripravljen.
Tekmovanje bo torej izredno zanimivo ter do konca negotovo.
R. F.
MOUTIERS (Francija) — Zdravstveno stanje španskega kolesarja Luisa Ocane se je znatno izboljšalo po nezgodi, ki jo je utrpel prejšnje dni med premorom francoskega »Toura*. Kot smo že poročali, se je takrat Španec ponesrečil na avtomobilski gimkani, skupaj z voznikom francoske televizije.
čenje. Še v lanski sezoni so dosegli Finci v Evropi nekaj res dobrih uvrstitev in so bili ob začetku letošnje sezone gotovo uvrščeni v finale, recimo pred Francijo. Nekaj poškodb in tudi nekaj atletov izven forme je nevarno oslabilo njihovo udarno moč, ki išče sedaj rehabilitacijo in nastop v finalu, ki bo v Turinu 4. in 5. avgusta.
Finci, ki bodo predvidoma krepkejši v primerjavi s polfinalnim tekmovanjem v Ženevi, naj bi imeli v Bolgariji in Češkoslovaški najnevarnejša tekmeca. Če je češkoslovaška atletika že nekaj let zelo statična, ne mpremo kaj takega trditi za Bolgare, ki so po močnem razmahu v ženski konkurenci očitno začeli naskakovati evropski vrh tudi pri moških. Borba za prvo mesto, v primeru, da Finci le ne bodo tako močni kot se tudi zaradi njihove tradicije predvideva, naj bi se zato bila predvsem proti Bolgarom.
Iz polfinalne skupine je prišla z odličnim vtisom tudi Švica. Na tujem bodo Švicarji težko ponovili oomače uspehe, kar bi lahko ugodno izkoristila domača Jugoslavija in se vrnila na mesto, ki bi lahko bilo nekoliko višje od njene dejanske vrednosti.
Za Jugoslavijo na noben način ne pride v poštev start na zmago, tekmovanje pa postaja zanjo važno, ker bodo v Karlovcu nastopile kar tri balkanske vrste in bo šlo nedvomno tudi za teritorialni prestiž. Skupina v Karlovcu bi v tem smislu utegnila biti celo važnejša od samih balkanskih iger, ki bodo ra sporedu kasneje. Že večkrat je to tekmovanje negativno občutilo bližino drugih tekmovanj, ki so bila v načrtih predvsem Bolgarov in Romunov važnejša. Zabeležena ie (ako bila slabša udeležba, ker so mnogi najboljši štedili z močmi.
Med posamezniki se obetajo dobri nastopi v teku na 110 m čez ovire, z glavnim favoritom v Fincu Bryg-gareju, v tekih na dolge proge, ki dajo lahko taktično, kot tudi izrazito tehnično varianto, in v nekaterih metih, kot sta disk in kopje.
Jugoslovani polagajo svoje upe
v Celjana Kopitarja (400 m čez ovire), v Temina (višina) v Stekiča (daljina), v Zariča (100 in 200 m), v Knapiča (400 m), se največ pa v metalca krogle Miliča, ki je sodeč po tekmovalni zrelosti in tudi po rezultatih, trenutno med boljšimi v Evropi.
PLAVANJE
Vzhodna Nemka Ute Pelz je postavila nov svetovni rekord v plavanju s plavutkami na razdaljo 100 m, ki jo je preplavala v 45”63. Tako je popravila svoj prejšnji rekord za sedem stotink.
narodnostni, kar je v tem našem koncu še kako potrebno.
TENIS
Pokal De Galea
VICHY — Poleg Italije, ZRN, ČSSR se je v finalni del tega mladinskega teniškega turnirja uvrstila še Francija, ki je v večerni tekmi premagala Argentino s 4:1.
OBVESTILO ŠD Polet
vabi svoje člane, prijatelje in simpatizerje na društveni piknik, jutri, 22. t.m., od 10. do 20. ure, pri lovski koči na Štjaku.
Za vino in domač kruh je poskrbljeno.
Priprav nogometne prvoligaške enajsterice Napolija na novo prvenstvo se že udeležujeta tudi nova nakupa Agostinelli (levo) in Spegggiorin (desno). Na sliki: »novinca* pri (izdatni) večerji, ki jima tudi pomaga
nabirati nove sile
nimiiHiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmiirnfiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiitniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiniiiiiiiiii^iiiniii^
NOGOMET
V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija mora v drugem kolu start ati izključno na zmago
Igrala bo namreč doma proti šibki Vojvodini - Veliko pričakovanje za tekmo Sloboda - Hajduk (TV prenos)
Drugo kolo prve zvezne jugoslovanske lige ne obeta, vsaj ne V napovedih, visokodonečih spopadov ali kakega tradicionalnega derbija sosednjega nogometa. Vsekakor je to kolo, ki spada v uvodni del prvenstva, zanimivo, saj bo moralo potrditi ali demantirati izide iz prvega kola. Ekipe, ki so se tedaj izkazale, morajo potrditi svojo vlogo favorita, ki so jo takoj pridobile, tiste ki so razočarale pa imajo na voljo že prvi «popravni izpite.
V središču pozornosti je prav gotovo zagrebški Dinamo, ki je po zdatni zmagi nad Partizanom (5:1) dokazal, da tudi letes (kljub odpovedi nekaterih odličnih igralcev, kot sta Džoni in Vabeč, ki igrata v tujini) lahko poseže po najyišjih mestih. Dinamo, hi je bil v .Jarjski sezoni ,za las ob naslov državnega prvaka, se ni’ bistvčdo dkrhpil, vseeno pa je že v uvodnih potezah pokazal odlično kondicijo in uigranost. Tokrat bodo Zagrebčani gostovali v Osijeku proti ekipi, ki je v prvem kolu kljub porazu ugodno presenetila v Splitu. Dinamo, ki je na tujem vedno igral slabše kot pred domačim občinstvom Maksimira (prav tako si je lani zapravil prvo mesto), je torej pred dokaj težko nalogo.
Najkakovostnejše bi moralo biti srečanje med državnim prvakom Hajdukom in Slobodo iz Tuzle, ki je v lanskem prvenstvu zasedla 4. mesto. Tekmo bodo odigrali v Tuzli, prav gotovo pa bo tako na tribunah kot na igrišču zelo «vroče».
Tudi srečanje med Veležem in Željezničarjem bi moralo biti dokaj izenačeno. Igralci iz Mostarja so v prvem kolu (kot edino moštvo) dosegli zmago na tujem in so bili kljub odsotnosti režiserja Vladiča dobro pripravljeni. «Golgeter» Halil-hodžič se je že vpisal med strelce. Željezničar pa je na domačih tleh gladko odpravil zelo šibkega Borca.
Ljubljanski navijači bodo že drugič zapored prisostvovali tekmi svojih ljubljencev. Olimpija - Vojvodina je srečanje, ki Varagiču ne dopušča opravičevanj. Velja le zmaga, saj je novosadsko moštvo letos zelo šibko. Vojvodino so zapustili vsi najboljši igralci (vratar Svilar igra v Franciji) tako, da sestavljajo moštvo le mladi nogometaši, brez večjih izkušenj, škoda je le, da je dvojni domači nastop prišel za Olimpijo ob nepravem času. V takih srečanjih, ko je nasprotnik kot jež zaprt v obrambnem položaju, je odsotnost izrazitega strelca, kot je Mehmed Buza, zelo težko nadomestljiva. O-
limpija je že proti Budučnosti igrala neodločeno, ponovnega spodrsljaja (pa čeprav delnega) si torej ne more privoščiti: v nasprotnem primeru bi Ljubljančanom trda predla in optimistične predprvenstvene napovedi bi se izjalovile. V primeru da bi dobil dovoljenje svojega bivšega francoskega kluba, bi »zelene* lahko že tokrat okrepil Vili A-meršek, ki je pred leti s svojo izpiljeno tehniko in vsestransko dovršeno igro navduševal ljubljanske navijače.
PARI 2. KOLA Budučnost - Napreaaa Rijeka - Čeh k Sarajevo - Vardar Partizan - Radnički Osijek - Dinamo aievoaniS en., Sloboda - Hajduk (TV prenos ob 18.25)	' " n» r,h r„-4r-T ...r,
Borac - Crvena 1 zvezda Velež - Željezničar OiitHja - Vojvodina
LOKOSTRELSTVO
ii^teLiN (ZRN) — V tem mestu se je včeraj odvijalo drugo kolo (iz razdalje 70 in 90 metrov) sve-
tovnega prvenstva v lokostrelstvu. Medtem ko je moška reprezentanca ZDA še bolj ojačila svoje prvo mesto na lestvici (med moškimi posamezniki je dosedaj najboljši strelec, olimpijski prvak severni Američan Darrel Pace), je Italija začasno uvrščena na peto mesto. Med ženskimi posameznicami pa je najbolje ciljala južna Korejka Jin-Ho kim; Italijanska Franca Capetta je komaj osma.
1.	KU- prvU''.‘,in
drugi
2.	' — pčvi1'' r":“ drugS'
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
Rvon iy tl) rv V
X
1
2
1
X
2
X
1
X
2
X
1
NOVA OKREPITEV
S prihodom Pain« Triestina dobila dokončno podobo
Tajništvo tržaškega nogometnega kluba Triestina nam je telefonsko sporočilo še zadnje, dolgo pričakovane novosti, v zvezi s prestopnim rokom, ki se je tudi za polprofesionalne nogometaše zaključil sinoči. Predsednik Del Sabato je v celoti izpolnil pričakovanja tržaških navijačev in je znatno okrepil (ob pomoči izkušenega tehničnega direktorja Comuzzi-ja) tržaško moštvo.
Po prihodih, ki so se zvrstili v zadnjem tednu, je bilo vodstvo Triestine včeraj zelo aktivno. Že itak solidni enajsterici je dodalo še nakup, ki bi moral celotnemu moštvu dovoliti kvalitetni skok v B ligo. Kot smo pred dnevi že predvidevali je v Trst dospel tudi srednji napadalec Atalante Angelo Paina (letnik 1949), ki je pred leti že uspešno branil barve tržaškega tretjeligaša. Velika pridobitev torej, ki je seveda povzročila kot reakcijo prodajo nekaterih drugih, sicer rezervnih igralcev, da bi vsaj delno krili ver like finančne stroške. Triestina je tako prodala Mantovi veznega igralca Fontano (dokončno) in napadalca Muiesana (v solastništvu); Giampiero Trai-nini bo odslej igral za San-t’Angelo Lodigiano, Furlan in Marcato pa za Palmanovo.

ATLETIKA
V PRETEKLIH DNEH V RIMU
Letošnje državno prvenstvo ni prineslo bistvenih novosti
Prav zato so prišli do najvišjih mest tudi mnogi veterani • Z uvrstitvijo Borove metalke krogle L. Kralj smo lahko zadovoljni
Italijansko državno atletsko prvenstvo se je sicer zaključilo v sredo, kljub temu pa menimo, da je še vedno čas za krajši pregled italijanske atletike nasploh. Letošnje prvenstvo je trajalo tri dni, od ponedeljka do srede, med katerimi je na razne atletske steze stopilo približno 800 atletov. Po koncu lahko trdimo, da prvenstvo ni prineslo dosti novega. Imena, ki smo jih letos zasledili na prvenstvu, so skoraj v celoti ista že od začetka tega desetletja.
Nič čudnega zato, če smo na pr-
Na Proseku in Kontovelu goje tri športne panoge, od katerih pa je le ena »rezervirana* za ženske. Medtem ko sc lahko moški udejstvujejo v nogometu in košarki, preostane dekletom na razpolago za športno aktivnost le odbojka. Zato ni čudno, če je med tamkajšnjimi pripadnicami nežnega spola ta panoga še posebno priljubljena. Na sliki: mlade Kontovelove odbojkarice ob zaključku lanskega prvenstva
vem mestu v metu diska že desetič zasledili Simeonija, ki je za las prehitel večno drugega De Vincen-tisa, No, k sreči smo lahko videli tudi lepe mete s strani perspektivnega Martina, ki je popravil državni mladinski rekord.
Podobno stanje se ponavlja tudi v metu kladiva. Podberšček je tokrat sicer razočaral, vendar pa je zmago »stari gardi* zagotovil Ur-lando.
Nekaj novega se poraja v metu krogle. Mladi so se začeli prebijati v ospredje. Precej statično pa je spet v metu kopja. Priznati pa je tudi treba, da sta Ghersini in Mi-chielon bila zaradi mature nekoliko izven forme. Precej slabo je stanje v ženskih metih. V metu kopja je zmagala sicer Quintavalla, vendar pa je slavila le po hudem boju z Amicijevo, ki je doslej bila prvakinja kar devetkrat zaporedoma, Po-d<J)no stanje vlada tudi v metu diska. Naslov je šel namreč Banovi, ki pa je za sabo pustila Scaglio, ki je doslej najvišjo lovoriko dosegla že petkrat. Nazadnje pridemo do za nas najbolj zanimive discipline. V metu krogle se je na dobro četrto mesto uvrstila borovka Loredana ! Kralj. Pri vsem tem pa ne smemo
zabiti, da so izidi vseh itaiijar, skih metalcev krepko v zamudi za izidi boljših atletov v svetovnem merilu.
Kakšno pa je stanje v skokih?
Začnimo kar pri moškem skoku v daljino. Položaj v tej disciplini prav gotovo ni rožnat. Prvak je namreč postal Siega, ki pa je s svojim izidom 7,45 m pokazal tudi slabo raven italijanskega skoka v daljino. Nekoliko boljše je, k sreči, v skoku v višino, kjer je nekaj dobrih atletov. Popolna »tema* pa vlada v skoku s palico, kjer je s 5,20 zmagal D’Alisera, pred Dionisijem. Slabo je tudi stanje v troskoku, kjer je zmagal Mazzucato.
V tekih je stanje podobno lanskemu. V sprintih še vedno prevladuje Mennea, ki je sicer nastopil le na 200 m. Za njim pe je skoraj popol-
na praznina, ki jo napolnjuje le Marchioretto, Zuliani in Caravani. Na 110 m pa je spet zmagal »veteran* Buttari. Na srednjih razdaljah stanje ni dosti boljše. Na 800 m je zmagal Grippo s časom 1'47’’6, za njim pa je praznina. Na daljših progah so se precej dobro izkazali Fontanella, Scartezzini in Zarcone. Ortis v Rimu ni nastopil. Mučila ga je namreč lažja oblika gripe.
V ženskih tekih je stanje prav tako statično. Na daljših progah se imena ponavljajo. V bistvu so namreč le tri: Gargano, Dorio in Cru-ciata. Na 400 m sicer lahko zasledimo nekaj snrememb, vendar pa prav gotovo niso bistvene. V sprintih je zmagala Mianijeva. Kot torej vidimo, je italijanska atletika precej v zastoju. Vedno isti atleti zmagujejo na raznih tekmah, isti atleti pa že leta tudi nastopajo za reprezentanco. Zato bo reprezentanca v Turinu skoraj gotovo tako sestavljena:
MOŠKA EKIPA 100 m in 200 m Mennea 400 m Malinvemi 800 m Grippo 150J m Fontanella 5000 m Zarcone ali pa tudi Ortis
10.000	m Zarcone 110 m ovire Buttari 400 m ovire Zorn 3000 m zapreke Scartezzini višina Di Giorgio dolžina Arrighi troskok Mazzucato skok s palico D'Alisera krogla Groppelli disk De Vincentis kopje Ghesini kladivo Urlando
ŽENSKA EKIPA 100 m in 200 m Miani 400 m Porcell' ali morda Rossi 800 m in 1500 m Dorio 3000 m Gargano 100 m ovire Lombardo 400 m ovire Oirulli višina Simeoni daljina Novello krogla Petrucci disk Bano kopje Quintavalla
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din, za organizacije in Dodjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljana,
2iro račun 50101-603-45361 sADIT«
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. M*li oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske
I-_■ *__________S__: ___1	___« --- —	. J J.ll... ali ■iRvmil I«« ur An /4ri inih Wo7Al
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske zveze časopisnih H založnikov FIEG 11
21. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
•H
ZTT
Trst
PO PADČU KRVAVE SOMOZOVE DIKTATURE
PREBIVALCI MANAGUE Z VELIKIM NAVDUŠENJEM SPREJELI BORCE SANDINISTIČNEGA GIBANJA
V Nikaraguo dospeli vsi člani začasne vlade - Mnoge države, med katerimi tudi Italija, priznale novo oblast
Povišane tarife za Sueški prekop
MANAGUA — Padec Somozove diktature je sprožil v Nikaragui nepopisen val navdušenja in veselja ljudstva, ki je dolge mesece živelo v negotovosti i.i terorju'. Že v zgodnjih jutranjih urah je skupina mladeničev razbila velik kip bivšega diktatorja in nato ostranila vse znake in simbole, ki so spominjali na samovlado dinastije Somoza. Ljudstvo je z navdušenjem sprejelo san-dinistične čete, ki v trenutku, ko pišemo, še vedno prihajajo v ni karaško glavno mesto, nekateri peš in nekateri z oklopnimi vozili, ki so jih zaplenili Somozovi narodni gardi Iz Leona pa je medtem dospela v Managuo večina članov začasne vlade, katerim so se v poznih popoldanskih urah pridružili še drugi sandinistični voditelji, ki so bili v bližnji Kostariki in ki so dospeli v nikaraško glavno mesto z letalom.
ki ga je dala na razpolago mehiška vlada. Z istim letalom so dospeli v Nikaraguo tudi zunanji ministri in predstavniki nekaterih južnoameriških držav, ki so podpirale sandini-stično gibanje v boju proti diktaturi in pa izredni veleposlanik ZDA Wllliam Bovvdler.
Nov režim v Nikaragui pa so medtem priznale vse države takoi-menovanega andskega pakta in sicer Kolumbija, Ekvador, Peru, Ve-necuela in Bolivija ter tudi bližnja Gvatemala. Zanimivo je, da ZDA niso formalno priznale zmage sandi-nističnega gibanja, kot smo že omenili, pa je v Managuo dospel tudi Carterjev odposlanec Bowdler, kar bi lahko pomenilo ,da se je Washing-ton dejansko že sprijaznil z dejstvom, da v začasni vladi ne bodo prisotni tisti liberalni gospodarski krogi, ki so «tiho* podpir°’i dikta-
torja Somozo. Kot je znano je Carterjeva uprava do zadnjega pritiskala na voditelje sandinističnega gibanja, da bi v začasno vlado sprejeli tudi tiste ljudi, ki se niše nikoli odločno uprli dinastiji Somoza. O-čitno ji to ni uspelo in sedaj vse kaže, da bo nova vlada podržavila vsa podjetja in ustanove multina-cienalnih in ameriških družb, ki so dolga le a izkoriščala predvsem nikaraško kmetijstvo.
V Rimu pa se medtem nadaljuje mirna zasedba nikaraškega veleposlaništva, čeprav je italijansko zunanje ministrstvo sporočilo, da bo nadaljevalo redne diplomatske stike tudi z novim režimom. Izvedelo pa se je, da simpatizerji sandinističnega gibanja, ki zasedajo poslopje pričakujejo navodila iz Manague glede namestitev novega veleposlanika. Skupina mladih pristašev novega re
žima pa je medtem zasedla tudi u-rade generalnega konzulata Nika-ragua v Nevv Yorku in pa nikaraško veleposlaništvo pri OZN in obtožili prejšnjega veleposlanika, da je bil pristaš Somozovega režima. Zasedba je potekala brez incidentov in veleposlanik je lahko mirno zapustil poslopje, (st)
Zakon za obnovo Črne gore
tv dušena mladina pred bivšo Somozovo rezidenco na glavnem trgu v Managui (telefoto ANSA-UPi)
BEOGRAD — Poročajo, da ni nikakršne ovire, da bi obnovo prizadetih območij Črne gore začeli s polnim tempom. Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je namreč v včerajšnjih zgodnjih urah, kar je nenavaden čas za parlamentarno prakso, sprejel tri zakonska besedila, ki zagotavljajo sredstva za obnovo črne gore v letu 1979.
Jugoslovanska skupnost zagotavlja že v tem letu, s prispevki republik in pokrajin brez obveznosti vračanja, Črni gori pet milijard dinarjev. Poleg tega so za obnovitev hiš in stanovanj «lastniških» že o-dobrili poldrugo milijardo dinarjev.
Ukrepi, ki so jih doslej sprejeli za odpravo posledic potresa v Črni gori, so imeli v glavnem začasni značaj. Zbor republik in pokrajin je tako sprejel tri sistemske zako ne, ki, kot poudarjajo, jamčijo obnovo in izgradnjo porušenega območ ja Črne gore. Novi zakoni temeljijo na stališčih in dokumentih najvišjih državnih teles in .družbenopolitičnih organizacij. V prejšnjem postopku med pripravami teh zakonskih be sedil, je zvezni izvršni svet najširše sodeloval z izvršnimi sveti vseh republik in pokrajin.
Izhajajoč iz načel vzajemnosti in solidarnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, so si delegacije republik in pokrajin izredno prizadevale in vložile velik napor v to, da bi bili ti zakoni čimprej sprejeti. Povedati je treba, da ob de klarativne podpore do sprejetja zakona preteče nujna pot, ustaljena skupščinska procedura, proces u-sklajevanja, ki je eden bistvenih komponent delegatskega odločanja.
(dd)
KAIRO — Predsednik ustanove, ki upravlja Sueški prekop, Ahmed Ma-shur je sporočil, da so od 15. t.m. povišali tarife za plovbo po kanalu. Po obnovitvi plovbe 6. junija 1975, je to prvi povišek tarif, ki bo povečal za približno 50 milijonov dolarjev letne dohodke stanove.
Tarife računajo v posebnih enotah, ki jim pravijo «izredne pravice do črpanja* in so vredne približno 10.000 lir. Te so bile do sedaj enake za posamezne vrste tovora: 1,611 enote na tono za tovore v trdnem stanju, za ostale vrste tovora 1,772, za petrolejske ladje 1,611, prazne ladje so pa plačevale po 1,289 enote na tono nosilnosti.
Medtem ko so ostale tarife za petrolejske ladje nespremenjene, računajo po novem za trdni tovor 2,42 enote na tono za prvih 1.000 ton, 2 enoti na tono za naslednjih 4.000 ton, staro tarifo pa za ostali tovor. Za druge vrste tovora bodo ladje plačevale 2,660 enote na tono za prvih 1.000 ten, staro tarifo pa za o-stale. Ladjam, ki plujejo skozi prekop brez tovora bodo odslej zaračunavali tarifo na 80 odstotkov nosilnosti.
«Cvet deldet» je Venezuelka

PO NAPOVEDIH NEKATERIH VREMENOSLOVCEV
Avgust bo lep, topel in suh septembra se bo sonce skrilo
Pasja vročina predvsem v prvi polovici prihodnjega meseca, kateri ho sledilo obdobje nestalnega vremena ■ Izboljšanje proti koncu meseca

V SFRJ ni nevarnosti virusnega meningitisa
BEOGRAD — V zvezi s pisanjem dela jugoslovanskega in tujega tiska, da se je v Jugoslaviji pojavila epidemija meningitisa, je Tanjug zaprosil zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varnost za izjavo: «Na podlagi pisanja nekaterih jugoslovanskih časnikov in namigovanj v tujem tisku, je dobiti vtis, d agre za hudo obolenje in epidemični bakteriološki meningitis, kar pa ne ustreza resničnosti. Na podlagi ocene ustreznih strokovnjakov, ki spremljajo epidemiološki položaj v Jukoslaviji, gre za že ustaljene sezonske oblike obolenja virusnega meningitisa, ki je kratkotrajno. Primere tega virusnega meningitisa so zabeležili predvsem v otroških u-stanovah v Zagrebu, Slavonskem Brodu in Osijeku. Po mnenju medicinskih strokovnjakov pojav virusnega meningitisa ne pomeni nevarnosti za prebivalstvo in zato niso nujni posebni ukrepi*.
KRIZA NA BLIŽNJEM VZHODU SE PONOVNO ZAOSTRUJE
Izraelske čele ponovno napadajo palestinska begunska taborišča
Prihodnji teden zapade mandat silam OZN na Sinaju - Bombni atentat v Jeruzalema
NOVI DELIL - Zaradi poplav, ki so te dni zajele severni predel Indije, je izgubilo življenje nad 40 ljudi. Povodenj je v tem predelu države dokaj običajna, saj zahteva smrtne žrtve vsako leto.
BEJRUT — Položaj v južnem Libanonu se iz dneva v dan nevarno zaostruje, čeprav se na omenjenem področju že več mesecev nahajajo oddelki varnostnih sil OZN. V četrtek je namreč izraelska vlada prvič uradno naslovila generalnemu tajniku Waldheimu oster protest glede prisotnosti «plavih čelad* na tem ozemlju, ki po menju Beginove vlade, «neposredno podpirajo palestinske teroriste*. Protest je, kot je bilo sicer pričakovati, sprožil val polemik ne samo med arabskimi državami, ampak tudi v samem Izraelu, kjer je popularnost Beginove vlade v teh dneh močno padla. Tajništvo OZN ni še komentiralo te obtožbe, pričakovati pa je, da bo to storilo čimprej.

V VELIKI BRITANIJI
Zavrnjen zakonski predlog o uvedbi smrtne kazni
Prvič po zadnjih volitvah poražena konservativna stranka: Thatcherjeva glasovala za ponovno uvedbo smrtne kazni, dvanajst njenih ministrov pa proti
LONDON — Spodnja zbornica Velike Britanije je na svoji zadnji seji zavrnila zakonski predlog, po katerem bi v državi ponovno u-vedli smrtno kazen. To so ukinili leta 1969, še vedno pa je ostala v veljavi smrtna kazen v primerih izdaje, morskega gusarstva in namernih požigov državnih ladjedelnic, vendar se v Veliki Britaniji od leta 1964 ne poslužujejo vislic.
Zakonski predlog o ponovni uved bi smrtne kazni je predstavila skupina konservativnih poslancev stranke Margaret Thatcher, ki je ob razraščanju kriminala v državi in na podlagi raziskav javnega mnenja bila prepričana, da bo z zmago o-jačila moč konservativcev.
Zakon je bil zavrnjen po šestur-nem zasedanju, po živahni in deloma zelo polemični razpravi. Rezultati so vsekakor razočarali konservativne kroge, ki so bili uverjeni
v svojo popolno zmago. Res pa je, da del konservativcev ni sledil navodilom svoje stranke in je tako od ločilno pripomogel k zavrnitvi za konskega predloga. Kljub temu, da imajo konservativci 339 poslancev, laburisti 268, liberalci 11, nekaj mest pa ostale manjše stranke, je namreč ob glasovanju 234 poslancev glasovalo za, kar 362 pa proti. Zgovorno je tudi dejstvo, da je prvi minister Margaret Thatcher glasovala za uvedbo smrtne kazni, med tem ko je 12 njenih ministrov glasovalo proti.
Po mnenju političnih opazovalcev naj bi bilo propadu omenjenega zakonskega predloga pripomoglo ne upoštevanje razlike v uporabi tega zakona proti teroristom političnih skupin in navadnim kriminalcem. Odločilno težo pa je imela tudi izjava ministra za notranje zadeve VVilliama Whitelawa, ki je zavzel negativno stališče do te pobude, (ir)
Iz južnega Libanona pa prihaja vest, da so izraelski komandosi včeraj vdrli v neko palestinsko taborišče v bližini reke Zahrani in prišlo je do oboroženega spopada, v katerem je bilo ranjenih več napadalcev in palestinskih borcev. Včerajšnji izraelski napad, v katerem kaže, da ni bilo smrtnih žrtev, sledi hudemu topniškemu obstreljevanju terorističnih postojank*, ki pa so skoraj vedno samo begunska taborišča, v katerih živijo predvsem ženske in otroci.
Organizacija za osvoboditev Palestine (PLO) si je prevzela odgovornost za bombni atentat v neki vele blagovnici v Jeruzalemu, ki je, kot poročajo palestinski krogi, terjal več smrtnih žrtev. Izraelske oblasti so o atentatu objavile le krajše sporočilo, v katerem pa ni pojasnjeno število ranjenih ali smrtnih žrtev.
sardinski obali Pristaniško poveljstvo iz Olbie do sedaj še ni izdalo uradnega poročila o vzrokih nesre ce, kaže pa, da se je ladja potopila zaradi razburkanega morja. Po informacijah, ki so jih posredovali že prejšnjo soooto, je ladja «Lear-cos», ki pripada atenski brodarski družbi «Markantonakis», prevažala razne kemikalij od fosfatov in ar-senika pa do kislin, farmacevtskih snovi, fotografskega materiala in nekaterih strupenih snovi še nepojasnjene narave.
«Learcos* je odpotovala iz Marseilla in je bila namenjena v Pirej. Na krovu je bilo 17 oseb, ki so jih že ob izbruhu požara prepeljali na kopno.
V torek, 24. julija, zapade mandat mirovnih sil OZN na Sinaju in obstaja le malo možnosti, da bodo ta mandat ponovno obnovili, tudi zaradi odločnega nasprotovanja Sovjetske zveze. Govori se, da bodo mirovne sile OZN nadomestili opazovalci svetovne organizacije, ki bi nadzorovali umik izraelskih čet s Sinaja, kot predvideva mirovni sporazum iz Čamp Davida med Egiptom in Izraelom. Umik izraelskih čet bi se moral začeti dan po odhodu mirovnih sil OZN, tuji opazovalci pa menijo, da ne bo Beginova vlada umaknila svojih čet vse dokler ne bo dosežen sporazum o dokončni ureditvi palestinskega vprašanja, ki je še danes kamen spora med Tel Avivom in Kairom. Egiptovski predsednik Sadat pa je medtem na zasedanju Organizacije afriške enotnosti, ki poteka v teh dneh v Monro-viji, še enkrat poudaril, da se bo njegova vlada tudi v bodočnosti od ločno borila za priznanje vseh pra vic palestinskega ljudstva, (st)
Pri Olbii se je potopila grška ladja «Learcos»
OLBIA — Včeraj dopoldne se je potopila grška trgovska ladja »Le arcos», ki je gorela že od prejšnje sobote, ko je zaradi uhajanja pli nov in gorilnega olja na krovu izbruhnil požar. Ladja znosilnostjo 1360 ton, je bila zasidrana blizu otoka Tavolara, ob severovzhodni
ŽENEVA — Za alpsko področje je že od davno znano in potrjeno, da predstavlja «evropsko vremensko kuhinjo*. Tu se stikata in mešata po-iji visokega in nizkega zračnega pritiska, zavijajo toplejši ali hladnejši vetrovi z Atlantika ali iz drugih vzhodnih in severnih dežel. Zato starejši Evropejci redno berejo v časopisih poročila o vremenski situaciji na raznih delih starega kontinenta, pa zvejo, na primer, da vreme, ki je dane? v Parizu, bo najkasneje do jutri v alpskih predelih francoske Švice, nekoliko kasneje pa tudi v visokih predelih zahodne Nemčije, Avstrije, itd. Z drugimi besedami povedano, V sthiiju"?()', šfe-veda ne vsi, na sami sebi napovedujejo vreme. Vendar stvar ni tako enostavna, kot zgleda na prvi pogled, ker v alpski svet lahko prodrejo tudi vetrovi z Afrike, ki zmešajo napovedovalcem štrene.
Na vprašanje, kakšno bo vreme avgusta letos, nočejo dati strokovnjaki, meteorologi, katerih sedež je ne brez razloga v Ženevi, dolgoročnejših prognoz in se omejujejo na prognoze, ki veljajo največ tri dni. Svetovna meteorološka organizacija prireja letos prvo skupno operacijo proučevanja vremena na našem planetu, vendar poznavajoč muhasti značaj narave, ne bodo delali prognoz o vremenu v prihodnjem letu, ampak se bodo omejili na krajša obdobja.
Prav zaradi tega, ker se strokovnjaki izmikajo dolgoročnejšim prognozam, so se novinarji obrnili na ljudi, ki imajo ob napovedovanju vremena dolgoletne izkušnje. Zanimivo je, da so njihove ocene o vremenu skoraj povsem enake, oziroma, da se prognoze ujemajo. Tako pravijo, da bo vreme v severni E-vropi pokazalo vsa svoja «čuda» in kaprice, medtem ko bo na jugu kontinenta poletje lepo, toplo in suho, čeprav bodo tudi obdobja z nevihtami, vetrom in dežjem. Ta obdobja bodo zares kratka, saj bo dež trajal dan ali dva, tako da nam ne bo treba bežati z morja ali hribov — lepo vreme se bo takoj vrnilo.
Avgust bo mnogo bolj topel od julija, predvsem v prvih 15 dneh. Toploto bodo občutile predvsem deže-

VESTI IZ DALJNEGA TIBETA
Lamaizem izumira
Pred 20 leti je bilo 120.000 lam, danes jih je še 1.500
le ob Sredozemlju. Sledilo bo obdobje nestalnega vremena, da bi se vreme konec avgusta sp>et izboljšalo, ravno toliko, da bodo turisti obžalovali, ker morajo z dopusta domov. Vendar dolgo se ne bodo pritoževali, saj bo septembra prišlo do velikih kolebanj temperature. V začetku meseca bo še poletna vročina, vendar pia bo temperatura po 24. septembru znatno padla, predvsem severno od Alp, kar pa bo občutiti tudi na jugu.
Tisti, ki že vrsto let opazujejo vremenske spremembe menijo, da so poletja iz leta v leto bolj spremenljiva. Ob tem postavljajo vprašanje: ali ni prišlo v atrddšFeri do trajnih sprememb, ki vplivajo na drugačne vremenske pogoje v svetu? Za trajne zaključke je seveda prezgodaj podati kakršnokoli oceno, gotovo pa je, da k vremenskim spremembam v veliki meri doprinesejo tudi ljudje, ki čedalje bolj zastrupljajo zrak, tako da je danes nad severnim tečajem nekakšna masa, ki je sestavljena iz ^kontinentalnih* dimov, (mč)
Obsojeni kapitani italijanskih ribiških ladij
MALI LOŠINJ — Sodišče za prekrške v Malem Lošinju je za divji lov in prehode čez mejo brez dokumentov kaznovalo kapitane in tri člane posadke italijanskih ribiških ladij «Francesca», «Adriana in «Ma-riseconda* iz pristanišča Fano.
Ladijski kapitani so bili kaznovani s po 35 tisoč dinarjev globe zaradi prepovedanega ribolova v jugoslovanskih vodah, trije člani posadk pa s 1.000 dinarji, ker so prestopili mejo brez potnih listov. Kapitani bodo morali plačati vsak po 7.000 dinarjev za stroške sodnega postopka, zaplenili pa so jim tudi ulov. Ribiški ladji bosta lahko odpluli iz pristanišča Mali Lošinj takoj, ko bodo poravnane kazni oziroma stroški sodnega postopka, (dd)
bo nastopi! ansambel Rudija Jevška iz Kranja, stari in mladi pa se bodo iahko zavrteli ob zvokih narodnozabavne glasbe.
V nedeljo dopoldne bo na spo redu «Konta pod lipco*. To je sta ri običaj pri katerem sodeluje,jo vaški mož.ie, ki se po maši zberejo pod lipo sredi vasi in tam zapojejo nekaj pesmi. Ko jim dečva postreže z vinom je predstave pod lipo konec, možje ;>a se z godbo odpravijo po vasi, romajo od gostilne do gostilne in tam nadaljujejo s svojim sporedom narodnih pesmi. Ta prireditev je v Ukvah ena redkin priložnosti, kjec ..mladiaa-lahko pokaže to, kar se je v teku leta naučila, zato so organizatorji pripra vili za jutri popoldne kulturni program in prisostvovali bomo lahko nastopu iiarmonikašev, recitatorjev in pevcev. Zvečer bo za ples igral Zgornjesa\ ski kvintet iz Podkor-
PERTH — V tem avstralskem mestu so včeraj izbrali najlepšo žensko na svetu. Seveda, to ni povsem res, da je tako in nihče nam niti ne more zagotovo dopovedati, da je Venezuelka Marisa Saya-lero vesoljni «cvet deklet*, kot bi rekel Prešeren. Njena izvolitev j® bolj propagananega značaja in priložnost, da se veljaki moderne družbe zberejo na kupu. Potem bo mlada Sayalero nastopila v bolj ali manj znanstvenem filmu, pokazala bo lepe noge in vznemirljive obline, prihodnje leto pa jo bo spodrinila spet nova «miss».
Vendar letošnja prireditev ni bila od muh in kaže, da je Venecuelan-ka res vredna sramežljivih pogledov. Fotografi so se kar drli na odru, da bi napravili kar najbolj uspešne posnetke, tu pa jih je čakalo presenečenje. Oder se je podrl — pa ne, da je miss Sayalero
tudi po svoji teži prva?
Na sliki: najlepše tri miss takoj
po proglasitvi zmagovalk (telefoto ANSA UPI).
Cene novih avtomobilov Fiat-Autobianchi
TURIN — Tovarna Fiat A uto bianchi je sporočila cene nekaterih no vih-.tipov- avtomobile vrste au-tobianchi A 112. ki bodo v prodaji im. A 112 «junior* bo
V veljavi od nedelje, 27. maja
LASA — Tibetanski višji duhovniki imenovani lame izumirajo. Pred revolucijo leta 1959 je bilo na tem- kitajskem področju odprtih tisoč samostanov, medtem ko jih je danes le še deset. Še pred dvajsetimi leti je bilo okrog 120.000 lam, danes jih je okrog 1.500. Zakaj tak veliki padec?
»Mladi se zanimajo za znanost, podvrženi so materializmu ter nočejo več postati budistični višji duhovniki*, je dejal lama Loseng Ping Zao, ki vodi najuglednejši samostan v celotnem Tibetu, svetišče Jokka Kang v starem središču Lase.
Nevarnost je celo, da budizem popolnoma izumre. Edina dva pripadnika lamaizma v tibetanski vla di. Sangguing Duojipema in gospa Šengguing Lošangijancun, sta izjavila. da .je narod naveličan čakati «odrešenika* Maitrya, saj 2500 let niso mačje solze. 37-letna Šengguing je tudi mnenja, da «kot vsa ka stvar tako ima tudi budizem svoj začetek in svoj konec, saj ni stvari, ki bi trajno obstajala. Zato nima smisla dalje oprijemati se te vere.*
Dejstvo je, da je v zadnjih desetletjih pomen nirvane znatno o-
pešal. Lame so se namreč iz sa-motarjenja in iz meditacije vrnili na podeželje in v mesto, da z dejanji pomagajo ljudem. Tu pa se jih je očitno oprijela moderna, materialistična miselnost, tako da so pozabili na svojo prvotno misijo
Kljub vsemu se v desetih preostalih samostanih dnevno gnete veliko število budističnih vernikov. Svetišče Jokka Kang iz šestega stoletja obišče dnevno 1309 vernikov vseh starosti. Pred vhodom položijo miloščino 10 fenov (kar je za siromašne Tibetance znatna vsota) in tako lahko pričnejo obred: prižgejo svetilko iz staljenega masla ter ležejo na tla pred tremi svetimi kipi, pred budo Dipankara, ki predstavlja preteklost, pred Sa-kyamuni. ki predstavlja zgodovino in pred Maitreya, ki predstavlja prihodnost. Nato se pomika,jo iz ene sobe v drugo, dokler ne pridejo v »sveti prostor* kjer je kip Bude, ki so gu zlili iz zlata, srebra in brona že leta 641.
Koliko časa bo še trajalo to mistično »potovanje*? Kaže, da je številčno upadanje lam odvisno od zmerne verske represije, ki io po sredno izvajajo kitajske oblasti.
(kt)
BEOGRAD — Vsi jugoslovanski letalski prevozniki so se dogovorili, naj bi se cene prevozov v domačem letalskem prometu dvignile v poprečju za 59 odstotkov. To so povedali na včerajšnji skupni ti skovni konferenci predstavnikov Jat, Inex Adrie in Aviogenexa. Predstavnik Trans Adrie se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti sestanka, vendar je tudi ta družba sodelovala pri oblikovanju novih cen vozovnic v domačem prometu.
Nove cene začnejo veljati danes opolnoči. Vsi tisti, ki so že na potovanju, niso dolžni doplačati vozovnice.
BENEŠKI DNEVNIK
OB PRAZNIK SV. JAKOBA
Upodabljajoča umetnost in umetna obrt v Klodiču
KLODIČ — V okviru praznovanja patrcna sv. Jakoba, ki bo trajalo do 22. t.m., bo drevi ob 19. uri v prostorih krajevnih osnovnih šol otvoritev, razstav slikarstva, kiparstva in krajevne umetne obrti, ki jih prireja Združenje umetnikov iz Benečije. Kulturno društvo »Rečan* iz Ljese pa prireja razstavo izdelkov z natečaja fotografij, risb ir: slik na temo »Spoznavajmo Benečijo*.
DANES IN JUTRI
Jagra v Ukvah
UKVE — Kot vsako leto prireja i udi letos kulturno društvo «Lepi vrh* iz Ukev svojo tradicionalno šagro, ki jo po krajevni tradiciji imenujejo «Žegenj». Danes zvečer
TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA MILAN - TURIN GENOVA - VENTIMIGLIA
Odhodi:
4.30 D Benetke
6.00	R Benetke - Bologna - Firen-
ce (preko Benetk); Milan Genova Brignole (preko Mester) (*)
6.22	L Portogruaro (nadaljuje do
S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi
6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Rim) (1); pogradi 1. in 2. razreda Zagreb - Turin, Budimpešta Rim in Zagreb - Rim; pogradi drugega razreda Zagreb - Rim, Varšava • Rim (2)
8.00	E	Benetke
.9.20 R Benetke - Rim (*)
9.35	E (Benetke Express) Benetke
10.46 L Portogruaro Benetke
12.56 D Benetke Milan Turin
13.40	L	Portogruaro
15.38 E	Benetke
17.15	R	Mestre (brez	vmesnih	po-
staj) - Milan	Genova	(*)
17.22	D Benetke - Bologna Rim
Neapelj ■ Reggio Calabria -Catoma • Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst Reggio Calabria; pogradi l. in 2. razreda in spalni vagoni Trst • Catania, Trst - Palermo in Trst - Lecce)
17.35	L Benetke
18.05 L Portogruaro
18.40	D Benetke
19.23	L Portogruaro
20.00 E (Simplon Express) Benetke Rim • Milan Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Zagreb - Pariz in Benetke pariz)
22.15	D Benetke - Milan - Turin
Genova - Ventimiglia ■ Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin, spalni va goni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova)
22.25 E Mestre • Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1 in 2. razreda Trst • Rim)
Prihodi:
2.08 D Benetke
6.12 L Portogruaro (razen ob praznikih)
ponedeljkom, stal 4.525.300, «elegant»” 4.834.900, »elite* 5.197.900 ter «abarth» 5 mil-469.300 lir. Alfa Romeo pa je * današnjem dnu podražila vse svo-
je avtomobile za 5,3 odst., ki P® na, odprti pa bodo tudi dobro za-1 ne velja z.a tiste avtomobile, ki so loženi kioski, (sas)	I bili že naročeni.
tii*«aiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaia«taiiiii«iiiii»iiit iiiiieivtizasmmTsifiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaBiiit«*1**
VOZNI RED VLAKOV
7.10	L Portogruaro
7.25	D Marseille - Ventimiglia • Ge-
nova - Turin - Milan - Mestre (spalni vagoni in po-gradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst)
7.45	E Rim Bologna Mestre
(spalni vagoni in pogradi 1* in 2. razreda Rim • Trst)
9.25	D Benetke
10.36 E Ženeva - Domodossola - Zib rich Chiasso - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8.
11.04	E (Simplon Express) Pariz
Domodossola Milan Rito -Benetke (pogradi 1. in 2. ražreda Pariz - Trst; po-gradi 2. razreda Pariz • Zagreb - Beograd) • Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce ■ Trst)
11.10	R (Riaito) Milan - Mestre
(Mestre • Trst brez vmes-nih postaj) (»)
12.30 E Benetke 14.07 D Milan - Benetke 14.24 L Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do noveg* obvestila bo prevoz z avto busi)
15.16	D Benetke
16.05	E Palermo ■ Catania • Reggi®
Calabria Neapelj - Rjm -Firence - Bologna Benetk® (pogradi 2. razreda Regg1’® Calabria - Trst; pogradi *• in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trr in Ca-
tanin -
17.45	D Turin - Milan - Benetke 18.40 R Firence ■ Bologna - Benev
ke (*)
19.17	L Portogruaro
20.22 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo grad; pogradi 2 razreda Benetke - Atene, Benetke * Istanbul, Benetke - Skopi® in Benetke Beograd)
20.44 R Rim - Mestre (*)
21.03 R Genova Milan (preko Mester) (*)
22.57 L Benetke
23.27 E Turin Milan • Rim - Benetke (spalni vagoni Rito * Moskva (3), pogradi 2. ra*' reda Rim - Varšava (4))
(*) Samo prvi razred in obvezn* rezervacija
(1)	Ne vozi ob petkih
(2)	Vozi ob ponedeljkih, četrtkih D* sobotah od 28.5. do 27.9.
(3)	Ne vozi ob sobotah
(4)	Vozi ob torkih, petkih in nedeljah od 29.5, do 28.9.