—.*< 130 >¦• —
Iz spominov na babico
II. o
IJpp^a majnikom je prihajal tudi tiste ease mesec rženi cvet, a za njim mali in ULa^veliki srpan. Tedaj so počrnevale po gozdu sladke bororovnice2) rdečili se treskovci3) in ukusne jagode.
Otroci smo imeli praznik.
Sleharno popoludne smo se drevili kam za sv\ Trojico brat in zobat črnih in rdeeih jagod. — Ali je imela naša babica tedaj preglavieo z menoj! Kakor bi trenil, izginil sem jej včasih izpred očij in z doma. Ona pa me je klicala potem in klicala na vse pritege, eeš, da ne morem biti daleč. A bil setn vže zdavna kje v Tičnici ter nabiral borovnic in treskovcev in sladkih jagod.
In kadar sem se zopet pritihotapil k domu, kaj menite, kako sva zaorala z babico? Vprašala rae je, kje sem bil. Jaz pa sem povedal po pravici. Oerau bi legal? Greh bi bilo in še pomagalo ne bi nie! Zakaj da sem zobal borovnice in jagode, o tem so pravili babiei moji zobje in ustnice in brke okolo njib. Poredni otročaji smo bili: z borovnicatni smo se čestokrat navlašč naraazali.
Tedaj je imela babica dela dovolj, da me je umila, ako me je sploh mogla ujeti in pripraviti k vodi. A da me je med umivanjem kar naprej karala, kdo bi jej zaraeril? Takega poredneža! —
Nekoč pa sem prišel zelo lačen z jagodove bire. Toda naša babiea je bila tistega dne nenavadno dobrovoijna. Na mojo prošnjo mi je prinesla iz oraare kosee kruha, sedla k raeai aa travo ter dejala:
„Je-li, zobal si rdeče jagode?"
BEdeee, babica, in koliko jih je bilo!"
BA ti si tako laeen! Gledi, raari bi bil bral borovnice! Teh je vsaj človek kdaj sit — jagod nikoli."
nZakaj ne, babica?"
nCakaj, povem ti."
Tedaj sem še globokeje zagriznil v svoj kosee ter zadovoljno uprl v babico svoje zvedavo oko.
Ona pa je pripovedovala:
nNekdaj sta brala in zobala v gozdu deček in deklica: prvi jagode, druga borovnice. Po stezi pride drug deček — Jezus sam. Postoji pri dečku in pravi: nDe6ek, kaj zoblješ?"
Deček pa boječ se, da bi nepovabljenee ne jel na istem mestu brati jagod. odgovori: ,,Nič!"
nTorej beri — nič!" reče Jezus dečku in stopi k dekliei.
nKaj pa bereš ti?" povpraša jo.
,,Borovnice."
,,Naj so ti v slast!" In deček izgine.
y) Glej 5. ,,Vrtčflvo" število, str. 82 in pripiši pod naslov   ,,Iz spominov na babieo" rimsko štev. I.                                                                                                                               Pix.
2)  Pri nas imenujemo erae jagode — borovniec, rdetie  samo j a g o d e.
3)  Posebno debele jagode.                                                                                                  Pis.
—¦ < 131 x—
Od takrat jagode toliko teknejo, kakor bi zobal nič, borovnic pa se je lahko nasititi.
Zdaj veš tudi, da ne smeš nikdar in nikjer in nikoli — legati!
Babica je odšla v kuhinjo.
Jaz pa sem še obsedel na travi. In kaj raenite, kaj sem preudarjal? Cudil sem se, od kod vse to ve — ta naša babica!
In takrat je bilo, da sem začel borovniee še bolj ljubiti, da-si me je babica vselej potem, kadar sem jih zobal — urnila . . .                    Mih. O. Podtrojiški   .