leto XXIV. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'h leta 35 lir. za */« leta 17.50 lir, mesečno 6— lir, Te- TRGOVSKI LIST Številka 110L Uredništvo: Ljubljana* Gregorčičeva ulica 23. TTei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. «C«L Rokopisov ne vračamo. ■ Časopis za trgovino, industrijo R*tun pr‘ pos“ nicl v Ljubljani št. lffte*. nhaia vsak torek in petek Hub/lana, petek 7. novembra 1941 -XX farna poaamennl vc,,° številki Ur V 0*60 Vis. Komisar o gospodarskem življenju pokrajine Kakor so včeraj obširno poročali dnevniki, je Visoki Komisar Eksc. Graiioli na seji pokrajinskega sveta s tehtnimi in zelo resnimi besedami očrtal veliko nevarnost, ki jo za celoto predstavljajo uporniška dejanja posameznikov. Njegov pomembni govor, ki ga v polni meni odobrava delovno in miroljubno prebivalstvo, je imel tudi zelo važne poudarke o gospodarskem življenju pokrajine. V tem delu svojega govora je Eksc. Grazioli naglasil, da je bil Ljubljanski velesejem prirejen v izključnem interesu Ljubljane, ker je bil doslej njena tradicija in ker je tudi bistven element za gospodarsko obnovo njenega tržišča. Okoliščina, da je nekaj ljudi skušalo ovirati in celo spraviti v nevarnost velesejem, ki je bil organiziran v interesu Ljubljane, samo dokazuje, kakšno je pravo mišljenje teh temnih elementov nasproti prebivalstvu. Toda kljub tem poskusom je bilo, kakor znano, na velesejmu 120.000 obiskovalcev in se je na njem ustvarilo mnogo trgovinskih vezi in vse to le v interesu prebivalstva. Gospodarski položaj Ljubljane ni zelo ugoden in brez pomoči fašistične Italije Ljubljana ne bi mogla živeti. Treba bi bilo le dopustiti, da gre svojo pot navzdol in v nekaj letih bi se izčrpala do kraja. Treba je torej priznati napore Italije v njeno oporo in ustvariti nove faktorje, da bo njena bodočnost zagotovljena. Delo za ureditev iin uravnavo gospodarstva jie v teku in stori se vse, da bi se ohranile pri življenju vse možnosti pokrajine'. Gospodarstvo v pokrajini se bo polagoma postavilo na isto stopnjo kakor v vsej državi. Sleherno neravnovesje je treba preprečiti, a to se da doseči le v skladnosti v»eh stanovskih in socialnih akcij. Visoki Komisar je omenil višino prispevka države k pokrajinskemu proračunu ter napovedal ustano vitev podporne ustanove, ki bo vsem zagotovila potrebno pre hrano. Potem je očrtal priprave za uatanovitev pokrajinske zveze delodajalcev, ki bo kmalu sledila že delujoči Zvezi delavcev, ter reforme trgovinske in industrijske zbornice, ki bo postala pokrajin »ki gospodarski svet. Potem bodo prišle na vrsto reforme občinskih »vetov v smislu korporacijskega sistema, ki omogoča vsakemu stanu in stroki sodelovanje pri javnem delu in skrbstvu. Visoki Komisar je opozoril na načelo popolnoma svobodnega včlanjevanja v organizacije, ki bodo postopno razporejene, ob koncu svojega govara pa je sporočil, da se je že pričel proučevati načrt za banifikacijo pokrajino. Ukrepi za invedbo štirih takih javnih del se že izvajajo in začetek dela na terenu bo najbrž že spomladi. Dr. Anton Urbanc; Bankarstvo v Trgovci-prodajalci tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve »e pozivljejo, da predlože Združenju trgovcev izpolnjene tiskovine iaventarja blaga najkasneje do 12. ure v soboto 8. t. m. Istočasno se naprošajo, da takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev uradno Predpisane registre. Italijanski zakonodavec je v smislu fašistične doktrine rešil bančni problem po načelu koordinacije javnega (državnega) interesa in privatne iniciative. Ureditev je originalna in je napravila konec vsaki neodločnosti in obotavljanju na tem važnem gospodarskem sektorju, ki se tiče narodnega varčevanja in organizacije kredita. Je to sistem, ne samo navadna začasna ureditev. Bančni zakon iz leta 193(5. ima nalogo, da vnese v bančno poslovanje v širšem pomenu besede nov red in strogo disciplino.8 Po fašistični doktrini mora država rešiti dramatična nasprotstva kapitalizma. Za fašistično državo ne velja več izrek Benth&ma (1748 do 1832), da bi morala zahtevati industrija od države samo to, da jo pusti v miru, aLi mnenje Nemca Humboldta (17(57—1885), ki je menil, da je »lena država« najboljša-Fašiistična država posega globoko v gospodarsko življenje družbe in naroda.* Za fašizem država ni več navaden čuvaj, ki skrbi samo za osebno varnost. To so idejni temelji, na katerih sloni zakon o bankah iz I. 193(5. Malo zgodovine Na prve sledove modernega bankar-stva naletimo vprav na ozemlju sedanje kraljevine Italije, kjer so veljali zaradi državne in narodne razcepljenosti v srednjem veku številni denarni sistemi in se je prav zaradi tega v Italiji zgodaj razvila obrt denarno-inenjalnega posla, s katerim so se v prvih početkih pečali trgovci (kovači) z zlatom. Ob velikih tržnih dnevih so ]K>stavili ti trgovci na javnem trgu mize (ital. banca) in so si nadeli po tej mizi — v Genovi že v 12. stoletju — ime bancherii. Kmalu se je začel v italijanskih trgovskih, zlasti pomorskih mestih razvijati depozitni posel: najprej depositum regulare, pristna hramba: položnik je izročil hranitelju (banki) premične stvari, zlasti tudi denar v hrambo; banka se je zavezala, da vrne isto stvar (denar) v istih kovancih. Hranitelj z denarjem ni smel razpolagati. Iz tega posla se je razvil depositum irregulare (nepristna hramba). Banka je postala lastnica denarja, z njim je lahko razpolagala, ni bilo treba, da bi vrnila denar v istih kovancih, marveč je bila samo dolžna, da vrne isto denarno vsoto. Hranitelj (bankir) je moral vedno paziti, da je zadostil vsakokratnim zahtevam svojih položnikov (hraniteljev). Če je bankir izrabil zaupanje hraniteljev, se je njegovo ravnanje javno na trgu ošibalo s tem, da »o položniki mizo (banco) razbili (»hanco rotto« — rompere — razbiti), kateri izraz (bankrot) se je tudi pri nas udomačil. Iz starega depozitnega posla je nastal nov depozitni posel, pri katerem je bankir denar dejansko upravljal s tem, da ga je izposojeval naprej in tako z njim razpolagal. Nadaljnji razvoj: trgovec je vplačal pri banki določeno vsoto, ki je pa ni dvignil, ampak je dal bankirju nalog, da pripiše vsoto v dobro njegovim upnikom. Denarne vsote so se odpisovale in pripisovale; denar je začel po knjigah krožiti. Iz tega posla so nastale v Italiji žiro-banke. V Benetkah naletimo na tako banko že 1. 1156, po drugih virih šele v 1. 1171. in se je imenovala »Monte nuovo« (Nova gora). V Genovi je nastala v 1.1407. slavna Banca di S. Georgio, v Milanu banka sv. Ambrozija. S privatnimi žirobankami so napravili v Benetkah slabe izkušnje; večina teh bank je propadla in tako je bila republika primorana, da ustanovi 1. 1587. državno žirobanko z imenom Banca di Ri-alto. Druga taka banka je bila ustanovljena I. 1619. z imenom Banco del giro. Druge dežele so začele italijanski vzor kmalu posnemati: 1. 1690. se je taka banka ustanovila v Amsterdamu, 1. 1619. v Hamburgu, 1. 1621. v Niirn-bergu in 1. 1694. na Angleškem. Banka v Angliji je bila ustanovljena kot delniška družba, v drugih državah so bile to državne oziroma samoupravne ustanove. Žirobanke so ustanavljali trgovci, ki so položili pri banki po navadi kovi-nast denar: zlato in srebro; banke so na osnovi teh dobroimetij žirirale določene vsote na svoje upnike, oziroma si pustile žirirati od svojih dolžnikov dobroimetje na svojo žirobanko. Banka ni razpolagala z denarjem, ki je bil pri njej položen, nastopala je le kot hraniteljica in upraviteljica. Statuti številnih italijanskih mest vsebujejo že v 14. stoletju norme o žiro-plačilih (pagamento in banco*). Po pravici smemo smatrati Italijo za domovino modernega bankarstva. Današnji položaj bankarstva po zakonu o bankah iz leta 1936. Fašistična doba1 je v smislu svojega korporativnega gospodarske^ ga sistema, ki je bil uzakonjen 1. 1934., v temelju spremenila lice bankarstva v Italiji. Banke v širšem pomenu besede so združene v socialni in kreditni korporaciji skupno z velikimi finančnimi ustanovami javnega prava. Temelj te nove korporativne ureditve bankarstva je podan v Kraljevem dekretu (zakonu) z dne 12. marca 1936-XIV, št. 375, ki se nanaša na norme za varstvo varčevanja in na ureditev kreditne funkcije; ta kraljevi dekret (zakon) je bil spremenjen v zakon dne 7. marca 1938-XVI, št. 141, z nekaterimi spremembami in dopolnitvami.® Dokaj obširen Zakon o bankah obsega nič manj ko 105 deloma prav obširnih členov. Zakon je doživel spremembe z zakonom z dne 7. aprila 1938-XVI, št. 636, z zakonom z dne 10. junija 1940-XVIII, 1 Glej moj članek: Bančni posli po novem ital. zakoniku (Codice Civile) iz leta 1941., »Trgovski List« z dne 1. in 5. avgusta 1941. Italija je prva država, ki je kodificirala bančno pravo. št. 938 in končno s Kraljevim dekretom z dne 24. aorila 1939-XVI1, št. 857. Zakon takoj v prvem členu proglaša načelo, da je »vsako zbiranje prihrankov med narodom in podeljevanje kreditov posel javnega interesa«. Te funkcije vršijo: a) kreditne ustanove javnega prava, b) banke nacionalnega interesa, c) hranilnice (Casse di Rispar-mio) ter č) druge ustanove, instituti, banke in podjetja privatnega značaja, ki so v to posebej pooblaščena. Ustanovljen je posebni »Inšpektorat za zavarovanje hranilnih vlog in za kreditno poslovanje« (čl. 2.), ki mu načeluje guverner emisijskega zavoda »Banca dTtalia« in ki je podrejen ministrskemu komiteju, sestavljenemu iz finančnega, poljedelskega in korporativnega ministrstva; odboru predseduje predsednik vlade.6 Inšpektoratu daje smernice ministrski svet, ki se v ta namen posvetuje s centralnim korporacijskim odborom. Dokaj strogi zakon o bankah je bil deloma diktiran zaradii za italijansko gospodarstvo težkih časov, ko je bilo treba vse moralne in gospodarske sile italijanskega naroda združiti, v dobi, ko so bile proti kraljevini Italiji naperjene sankcije. Normirana je stroga medsebojna povezanost, podrejenost in določena stroga razdelitev poslov ter nekaka hierarhija denarnih zavodov. (Dalje prihodnjič.) vzel svoje tri sine kot kompaujo-ne, ki so se enako izkazali kot spretni trgovci in zvesti delavci za napredek trgovskega stanu. Ni treba še posebej poudarjati, da je bil Ivan Samiec tudi vedno mož socialnega čuta in naklonjen svojim nameščencem. Močno se je uveljavil pok. Ivan Samec tudi v organizacijskem življenju slov. trgovcev. Že 1. 1903. je bil med javniimi trgovskimi delavci in od takrat je tudi neprestano član matičnega trgovskega društva »Merkur«. Leta 1908. je bil izvoljen v odbor ljubljanskega gremija, 1. 1913. pa je bil izvoljen za predsednika gremija ter vodil gremij v vseh težkih vojnih časih in prvih povojnih letih do marca 1917., ko je izmučen od dolgoletnega vodstva odklonil vsako izvolitev. Dolgo vrsto let je bil Ivan Samec tudi predsednik Društva industrijcev iin veletrgovcev. Pra- vi pionir trgovske misli je bil pokojni Ivan Samec in zato ga bo» slovensko trgovstvo vedno ohranilo v hvaležnem spominu kot enega onih svojih mož, kri 90 položiti temeljne kamne za napredek slovenske trgovine. Večna slava spominu Ivana Samca! Žalujočim naše najgloblje sožalje! * V počastitev spomina • Ivana Santea je darovalo Združenje trgovcev v Ljubljani v sklad za onemoglo trgovce en tisoč lir. 2 Moksu: Dirito coinmerciale (1937) na str. 322. * Politična in socialna doktrina fašizma, ki je bila s Kralj, dekretom z dne 28. aprila 1938-XVI. št. 513 proglašena za zakon. 4 Gl. Elster: W6rterbuch der Volks wirtschaft: Giroverkehr. 5 V tej zvezi naj bo poudarjeno, da Lma v Italiji Kralj, dekret silo zakona; po zakonu z dne 31. januarja 1926, št. 100, ima vlada pravico izdati Kraljevske dekrete (Zakone), ki se mo- rajo v teku dveh let spremeniti v formalni državni zakon. Zato vedno čita-mo »spremenjen v zakon«. Ta zakono- dajna praksa, ki se je izkazala za dokaj posrečeno, je danes v Italiji sploš- no v rabi. 11 Omenjeni ministrski komite je imel po časopisnih vesteh zadnjo sejo 30. oktobra 1941., na kateri se je razpravljalo o novi bančni ureditvi v Ljubljanski pokrajini in anektiranem ozemlju Dalmacije. I t Ivan Samec | V visoki starosti 75 let je umrl v Ljubljani veletržee Ivan Samec. Trgovstvo je z njim izgubilo moža, ki je vse življenje zvesto in z vso vnemo deloval za napredek trgovskega stanu iin za dvig slovenskega narodnega gospodarstva. Posebno v časih pred svetovno vojno, ko jte šlo za osamosvojitev slovenske trgovine, je delo Ivana Samca bistveno pripomoglo h končnemu uspehu. Ljubljansko trgovstvo pa ni z Ivanom Samcem izgubilo samo vzorno delovnega stanovskega tovariša, temveč tudi moža, ki je s svojim velikim strokovnim znanjem, s svojo sposobnostjo in solidnostjo sopomagal, da je bilo ljubljansko trgovstvo vedno na glasu kot trgovstvo, ki zasluži vse zaupanje. Med vodilne tvrdke Ljubljane so vedno prištevali tudi tvrdko Ivan Samec. Pok. Ivan Samec se je rodil 5. januarja 1866. v Kamniku, kjer je tudi dovršil ljudsko šolo. Nato je obiskoval ljubljansko realko, nakar je obiskoval znano Mahrovo trgovsko šolo, ki jo je dovršil z odliko. Odlično pripravljen za trgovski stan je vstopil 1. 1879. v renomirano veletrgovino Vasa Pe-tričiča. Na svojem novem mestu se je hitro uveljavil in Vaso Petničič je hitro spoznal izredne sposobnosti Ivana Samca. Postal je njegov stalni sotrudnik, 1. 1904. pa že napredoval za njegovega kompanjona Trgovsko delovanje Ivana Samca je postalo sedaj še bolj intenzivno in 1. 1910. je mogel od g. Vasa Petričiča že samostojno prevzeti vso trgovino. Tvrdko je nato še bolj dvignil, število nameščencev zvišal in kmalu jie imela tvrdka svoje stalne odjemalce po vsem jugu. Da bo tvrdka tudi v bodočnosti še nadalje napredovala, je Trgovci iz okraja Ljub-ljana-okolica, ki se bavijo s prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov ter obutve, naj takoj dvigne jo. v Združenju trgovcev v Ljubljani predpone tiskovine za sestavo inventarja. Nove prodajne cene za tobak Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil nove cene za vse tobačne izdelke. Podraže se tako vsi državni izdelki ko tudi izdelki tobačne tovarne v Ljubljani. Cene slednjih se zvišajo za kilogram: od lir na Ur žvečilni tobak 58.— 60. — za rezani tobak: savski 75.— 1t(k— ekstra 114.— 150.— tobak I. kakovosti 57.— 76.— tobak II. kakovosti 40.— 56.— smotke; viržinke portorike kratke cigarete: Neretva Morava Zeta Ibar Drava vsaka 0.50 0.80 0.35 0.60 0.25 0.40 za kik>fp»t 170,- £40,- 155.- '200.— 132.50 180,— 115.- 166— 95.— 8)0.— Maksimalne cene za laneno seme domače letine 1941 so določene od Vis. Komisarja takole: za pridelovalca 400.— lir za stot za zrelo in do 96 °/# očiščen« blago po uzancah Ljubljanske borze, franko trgovčevo skladišč*, rae- suto; za trgovca po 420.— lir za stot, za blago kakor zgoraj, na najbližji nakladalni postaji. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 7. novembra 1941-XX. Štev. 110. Dr. Joža Bohinjec Včeraj popoldne je umrl ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani dr. Joža Bohinjec. Smrt je mnogo prerano iztrgala iz naše sredine dragocenega človeka, ki je bil vzor poštenosti in socialne pravičnosti. Rojen 27. oktobra 1. 1888. v Lešah pri Radovljici, je bil 1. 1919. promoviran za doktorja prava v Pragi in že istega leta je stopil v službo socialnega zavarovanja. Ravnatelj Okrožnega urada je bil od 1. 1925. /Veren izraz njegove socialnosti in požrtvovalnosti je bilo tudi njegovo delo pri Protituberkulozni ligi. Pogreb bo jutri, v soboto ob 15. z Žal. Dr. Jožo Bohinjca bo ohranila naša javnost v častnem spominu! Predpisi o trgovan u in predelovanju lanenega semena Promet nepremičnin in hipotek j§,fbil po vpisih v zemljiški knjigi . ljubljanskega okrajnega sodišča v mesecu oktobru precej živahen. Kupoprodaj nepremičnin je bilo <11 v skupni vrednosti 2,3 milijona '(ir. Med, prodanimi nepremičnina-mj/„'v zadnji tretjini meseca sta le dve dosegli vrednost nad 100.000 tir, Po večini so bile prodane le 'manjše parcele v širši mestni oko- ( jfajvih posojil je bilo vpisanih 59 "v, skupnem znesku 2,3 milijona lir, .jzbfisahjh pa je bilo 85 dolgov v šjčupilem zneslju 3,1 milijona lir. Iz italijanskega gospodarstva *