Ust Maja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1 januarja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah —
KRANJ — SREDA, DNE 9. DECEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 96. — CENA 20 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik   KAREL MAKUC
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDST  V A    ZA GORENJSKO
Preobrat k hitrejšemu razvoju življenjskih pogojev
Kongres ZKJ
v polnem razmahu
Kongres ZKJ, ki se jo pričel v Beogradu 7. decembra v prisotnosti 1302 delegatov, članov centralnega komiteja ZK in centralne komisije ZKJ ter prestavnikov 29 komunističnih, delavskih in socialističnih partij ter naprednih gibanj, bo predvidoma trajal 6 dni.
Ko je generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito prispel v kongresno dvorano, je zadonel močan aplavz in takoj nato pa zvoki in-temacionale.
Na predlog generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, katerega član je tudi delegat iz Kranja ing. Anton Nedog, šef Oddelka v tovarni Iskra.
Ze prvi dan kongresa je tov. Tito prebral referat o vlogi ZKJ v nadaljnji graditvi socialističnih družbenih odnosov in o aktualnih problemih v mednarodnem delavskem gibanju ter boju za mir in socializem v svetu. Popoldne pa je sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj imel referat o družbeno ekonomskih ciljih razvoja gospodarstva v naslednjem obdobju.
Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je v svojem referatu precej pozornosti posvetil splošnim značilnostim mednarodnega položaja in stanja v mednarodnem delavskem gibanju.
Ko je govoril o razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja je Tito poudaril, da je sistem družbenega samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije postal osnova našega celotnega gibanja, poglavitna oblika upravljanja gospodarskih in družbenih zadev. Toda, je poudaril generalni sekretar ZKJ, nadaljnji uspešni razvoj delavskega samoupravljanja ni več odvisen samo od proizvajalcev, zakaj delavsko samoupravljanje je doseglo stopnjo, pri kateri ne bi moglo več naprej uspešno opraviti funkcije, če bi delovnim kolektivom še nadalje kratili samostojno razpolaganje s potrebnimi sredstvi, oziroma če ne bi le-ti razpolagali s potrebnimi sredstvi za nadaljnji razvoj in razširitev proizvodnje.
Tovariš Tito je govoril še o na-8ih nacionalnih odnosih in odgovornosti komunistov v odstranjevanju nacionalizma. V nadaljnjem izvajanju je ugotovil, da je najpomembnejše za VIII. kongres, Posvetiti največjo pozornost različnim problemom mladine, kjer je to v interesu nadaljnjega razvoja naše socialistične skupnosti.
Generalni sekretar ZKJ je govoril tudi o našem gospodarskem t&zvoju in svoj referai zaključil * besedami:
»Naj bo ta VIII. kongres resnično to, kar naši ljudje tudi pričakujejo — preobrat k odločnejši dejavnosti komunistov pri opravljanju vsega tistega, kar ovira hitrejše zboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi in hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov v naši državi.«
Poročilo Edvarda Kardelja sloni &a družbeno ekonomskih nalogah. V referatu je tovariš Kardelj najedel dve vrsti problemov, kako 'tešeči večji delež osebne potrošnje v delitvi narodnega dohodka In pa, kako prilagoditi strukturo Proizvodnje, investicije in izvoza. Nadalje je govoril o pogojih razširjene reprodukcije, o življenjskih Pogojih delovnih kolektivov, o integraciji v gospodarstvu in o dru-BSh družbenih dejavnostih. Del referata je tov. Kardelj posvetil hitrejšemu usklajevanju sistema gospodarskega planiranja s samoupravnimi oblikami socialističnih Proizvodnih odnosov in o ekonomskem aspektu mednarodnih odnosov. — DRAGO KASTELIC
Usposobiti sklad za stanovanjsko izgradnjo
V petek je bila 27. skupna seja obeh zborov občinske skupščine Tržič. Obravnavali so poročilo o gibanju gospodarstva v občini v letu 1964 po podatkih periodičnih zaključnih računov, poročilo posebne komisije, ki je ugotavljala dejansko stanje na novi šoli na Zalem rovtu, poročilo komisije za
narodno obrambo, poročilo o delu tržiškega muzeja, poročilo o delu občinske knjižnice, o izdaji soglasja Tovarni pil »Triglav« za uvedbo 45-urnega delovnega tedna, imenovanje štaba za elementarne nesreče, imenovanje komisije, ki naj ugotovi stanje v »Novogradnjah« in prenos investitorstva za
Pomanjkljivo obveščanje
Kako potekajo občni zbori sindikalnih podružnic
Program občinskega sindikalnega sveta Kranj predvideva, da naj bodo občni zbori sindikalnih podružnic od meseca oktobra do februarja tako, da bi bili zaključeni do priprav za volitve v delavske svete in za skupščinske volitve.
Od 98 podružnic jih je imelo zbore že 20, tako, da bodo lahko končani do predvidenega roka. Ze na osnovi dosedanjih občnih zborov lahko damo približno oceno predvsem zaradi tega, ker so občne zbore imele tudi nekatere večje podružnice.
Vsekakor je razveseljiva ugotovitev, da so občni zbori v glavnem zelo dobro pripravljeni, tako vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko. Predpriprave za občne zbore so bile temeljito izvedene, saj je bil razen posveta predsedstva in plenuma ObSS tudi posvet strokovnih odborov s predsedniki in tajniki sindikalnih po-
Zakaj
zavlačevanje
V ponedeljek je bila na Bledu, 2. seja splošnega zbora skupščine občine Radovljica. Poleg odbornikov obeh zborov skupščine so tej pomembni seji prisostvovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij s celotnega območja radovljiške komune. Na dnevnem redu je bila obravnava dela skupščine in njenih organov, vendar £ je, D°gata in plodna diskusija razširila na domala vsa aktualna področja družbenega ter gospodarskega življenja komune. Na tem širokem posvetu so imenovali občinsko politično volilno komisijo, ki bo vodila ter usmerjala volilne priprave, 8. kongresu ZKJ pa so poslali pozdravne besede za plodno in ustvarjalno delo.
Delo in prizadevanje skupščine in njenih organov so navzoči ocenjevali kot uspešno. Skupščina kot samoupravni organ je veliko Nadaljevanje _ na 2. strani 3
družnic. Gradiva za vsebinske priprave nikakor ne primanjkuje, saj je treba realizirati zaključke Kongresa ZSJ in predkongresnih materialov VIII. kongresa ZKJ. Poleg teh materialov pa se obravnava tudi utrjevanje vloge sindikalnih podružnic v delovni organizaciji.
Kadrovske predpriprave so morale zagotoviti izmenjavo najmanj polovice članov izvršnih in sindikalnih odborov, ker po statutu ZSJ nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti svet. Kadrovanje je bilo tudi bolj demokratično kot prejšnja leta, saj so večino kandidatov predlagali na članskih sestankih, kandidatne liste pa obsegajo več kandidatov, tako, da je možna izbira med najboljšimi; precej se bo povečalo število mlajših članov in žena, kar je najboljša garancija, da bodo sindikalne podružnice delovale in razvijale družbeno aktivnost na vseh področjih, ki zanimajo njihove .člane.
Kljub dobrim pripravam občnih zborov pa bi bilo treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki opozarjajo, da delo sindikalnih organizacij ni vedno zadovoljivo.
V razpravi po poročilih se pojavljajo vprašanja, ki zadevajo predvsem posameznike, npr. pomanjkljivo kuhanje v menzi, ne-obračunane nadure, nabave mate-Nadaljevanje ^ na 2. strani Z
stolpnico na sklad za stanovanjsko izgradnjo.
Bistvene in konkretne pripombe sta na seji podala sveta za družbeni plan in finance in industrijo in obrt, na poročilo o gibanju gospodarstva v občini. Sveta se predvsem nista strinjala z načinom pripravljanja podobnih poročil za skupščino, kajti sveta sta se lahko sestala le en dan pred samim zasedanjem skupščine in sta tako lahko razpravljala le še o sestavljenem poročilu, nista pa mogla več vplivati na prikazovanje problematike, ki jo poročalo zajema. Zato sta sveta zahtevala, da se v bodoče dajo zbrani podatki prej svetu v obravnavo, ki jih bo na ta način lahko podrobno obdelal in šele potem naj se sestavlja gradivo za skupščino.
Nadalje sta sveta izrekla nekaj
pripomb na obdelavo podatkov. Predvsem sta poudarila, da izračunavanje ekonomske produktivnosti zgolj na številu zaposlenih in ustvarjenem bruto produktu ne more dati jasne slike, pač pa lahko celo zavede podjetje, da se uspava na podlagi takih pokazateljev. Podobno je tudi s povprečnimi osebnimi dohodki. Pri njihovem izračunu so upoštevani dejansko izplačani osebni dohodki, ne glede na število opravljenih ur. Tako so npr. v Tovarni kos in srpov, ki ima med industrijskimi podjetji po teh podatkih najvišje povprečne osebne dohodke, naredili v tem času preko 4000 nadur, drugje pa skoro nobene. Zato so predlagali, da je potrebno podobne izračune za prihodnje izdelati Nadaljevanje _ na 2. strani *
Analiza tričetrtletnega poslovanja železarne kaže dober uspeh
Preteklo soboto so na delavskem svetu Železarne na Jesenicah razpravljali o poslovanju od januarja do septembra letos. Ugotovili so, da zaradi nepovoljne devizne situacije del reprodukcijskega materiala ne prihaja pravočasno. Posebne težave imajo s ferolegurami in starim železom. Kljub temu pa so uspeli izvršiti predvideno izdelavo, medtem ko je bil blagovni načrt celo presežen s 5,8 odstotka. Dosežki valjam in predelovalnih obratov bi bili verjetno še boljši, če bi v jeklarni izdelali več surovega jekla. Tudi od drugih železarn ga jim ni uspelo dobiti. V devetih mesecih so prodali za 31.2* milijard din, od tega pa so jim kupci plačali šele 29,1 milijarde. V izvozu so bili za 33 milijonov ppd planom, kar pa so v oktobru že popravili, saj so načrt že presegli za 1,2 odstotka.
Da so presegli dohodek, za 0,6 odsltotka je vsekakor rezultat prizadevanja celotnega kolektiva. Pri tem ima vsekakor glavni delež uvajanje vedno stimulativnej-šega nagrajevanja, in to predvsem v proizvodnih obratih. Sedaj pripravljajo nov način formiranja osebnega dohodka tudi v vzdrževalnih obratih. Temeljil bo na vnaprej dogovorjenih zneskih za izvršitev posameznih manjših, srednjih in večjih popravil. Sploh posvečajo v zadnjem času osebnemu dohodku posebno skrb. Izvedli so določene popravke osnovnih postavk kot tudi gibljivega dela v. jeklarni in drugih obratih. Na kraju tretjega kvartala so znašali povprečni mesečni prejemki 46.324 din, v septembru pa že 55.865 din. Vsako nadaljnje povečanje pa spravijo, da je odvisno le od še povečane produktivnosti . ali boljšega asortimana izdelkov.
Priznati je treba, da v Radovljici v zadnjem času močno skrbijo za urejeno cestišče, pri čemer ne pozabljajo na pešce. Zadnje lepe dneve podjetje Slovenija ceste koristi za asfaltiranje pločnikov. V smeri proti Lescam, bodo razen pločnikov uredili tudi sodobno cestno razsvetljavo
Naš razvoj je popolnoma spremenil podobo nekaterih krajev, zlasti ob industrijskih središčih. To velja tudi za naselje Vodovodni stolp v Kranju. Iz novega nebotičnika, ki prav te dni sprejema svoje stanovalce, je ta del mesta kot na dlani
Zaključki komisije za maloobmejni promet
Možnost potovanja v Avstrijo
Pred štirimi leti in pol so se prvič sestali naši in avstrijski predstavniki in razpravljali o maloobmejnem prometu med obema državama.
Takratni zaključki, ki so se do sedaj uporabljali, so pokazali dobre rezultate. Prav zaradi tega so se sredi prejšnjega meseca zopet sestali člani stalne jugoslo-vanske-avstrijsko komisije in sklenili povečati maloobmejni promet med obema deželama.
Z dosedanjim sporazumom so dosegli okoli tri milijone prehodov med obema državama. Ljudje so se pobliže spoznali, kar je v duhu miroljubnega sožitja med narodi. Na petem zasedanju mešanih komisij pred dnevi v Gradcu so sporazum razširili, nekatera načela, ki so jih sprejeli leta 1960, pa dopolnili.
Komisija je na zasedanju ugotovila, da se je število prehodov povečalo iri da je bilo sodelovanje med jugoslovanskimi in avstrijskimi lokalnimi oblastmi zelo plodno in koristno. Sklenili so, da bi vključili še nekatere občine in naselja na obeh straneh meje v tako imenovani obmejni pas.
Na Gorenjskem bi prišli v po-štev naslednji kraji: Spodnje in Zgornje Gorje, Zasip, Gabrče, Krnica, Poljščica, Mevkuž, Radovna", Laze, Višnjevica, Podhom in Per-niki. Sklenili so poenostaviti tudi obmejne formalnosti. Namesto štirih dokumentov, ki so jih sedaj potrebovali, bi sedaj dobili obmejno izkaznico. Uporabniki te izkaznice pa bi imeli pravico do šestih potovanj mesečno na so* sosedno območje. Čas, ki ga bodo lahko preživeli na avstrijski strani bo od 1. novembra do 31. mar ca od 7. do 18. ure zvečer, v ostalih mesecih pa od 4. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Vsi omenjeni nredlogi za vključitev dodatnih krajev v maloobmejni promet bodo pričeli veljati takoj, ko jih bosta obe vladi podpisali.
Tisti državljani, ki prebivajo v obmejni coni, bodo lahko prinesli s seboj iz Avstrije blago v vrednosti 3600 dinarjev ali za 125 šilingov. V tej vsoti niso upoštevani alkohol, tobak, tobačni izdelki in sol. Znesek, ki ga smejo naši državljani prenesti v Avstrijo, se bo povečal mesečno od 3500 dinarjev na 5000 dinarjev. Določene so Irle tudi količine hrane, ki jih lahko vsak prenese.
Naši in avstrijski državljani, ki prebivajo v obmejni coni, lahko potujejo štirikrat na mesec na sosedno področje, kjer se lahko zadržijo do tri dni. Dan vstopa se v ta čas ne upošteva. Obmejne propustnice bodo izdajali za tri leta in jih bo moč dobiti v 20 dneh. V primeru bolezni se bo čas bivanja podaljšal, vendar bo treba o tem takoj obvestiti pristojne, organe druge države.
Spremembe in dopolnitve za tiste, ki prebivajo v obmejni coni, bodo pričelo veljati 1. jan. 1%5.
JOŠK
SRFOA, «J. decembra 1961
T<» ffrii
po svvtu
POMEMBEN DAN
V soboto dopoldne so v Trstu odprli nov slovenski kulturni dom. »Današnji dan je za tržaške Slovence zelo pomemben,« je poudaril v pozdravnem govoru začasni predsednik upravnega odbora doma dr. France Tončič. Slovesnosti se je udeležil tudi zastopnik italijanske vlade — komisar v Trstu dr. Libcro Mar/za.
WILSON PRI JOHNSONU
Britanski premier VVilson je odpotoval v ZDA, kjer se bo sestal z ameriškim predsednikom John-sonom. V Britaniji poudarjajo, da se bosta pogovarjala o problemih Atlantskega pakta, o odnosih med vzhodom in zahodom ter o bilateralnih odnosih. Kot poročajo v Londonu bo prihodnje leto VVilson odpotoval v Moskvo.
BOJ PROTI MALARIJI
Na mednarodni konferenci v Tripolisu so predlagali, da bi ustanovili posvetovalni svet, ki bi pripomogel, da bi zdravniške organizacije dosegle čimvečji uspeh pri zatiranju malarije in drugih podobnih bolezni. Udeleženci so se zavzeli tudi za nekatere druge ukrepe za boj proti tem boleznim.
ZASEDANJE ZA SVETOVNI MIR
Kot poročajo nekatere tuje poročevalske agencije, se jc pričelo v Berlinu zasedanje prezidi ja svetovne zveze za mir. Razgovori o proučevanju nalog tega gibanja v luči najnovejših dogodkov in odnosov med narodi bodo trajali do danes, zatem pa bodo sprejeli določene zaključke.
SEGNI PODAL OSTAVKO
Italijanska vlada je uradno sporočila, da je v nedeljo zvečer podal dosedanji predsednik republike Antonio Segni ostavko. V njej je navedel, da je odstopil zaradi slabega zdravja, ki je posledica težke bolezni, ki mu onemogoča, da bi za daljši čas opravljal državne funkcije. 16. decembra bodo izvolili novega predsednika. Največ možnosti ima sedanji zunanji minister Saragat.
rcuic
Danes bo pretežno jasno, v nižjih legah megleno ali nizka oblačnost. Nočne temperature okoli minus 5, najvišje dnevne okoli 0 stopinj. Tudi v naslednjih dneh bo še suho in nekoliko topleje bo.
Vremenska slika:
Frontalne motnje se pomikajo preko zahodne Evrope proti severozahodu. Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo in južno Evropo se še krepi. Nad nase kraje doteka toplejši zrak.
Vreme včeraj ob 13. url:
Brnik — zamejjleno, temperatura minus 2, zračni pritisk 1036 milibarov-ustaljen. Planica — jasno, temperatura 3 stopinje. Tri-glav-Kredarica — jasno, temperatura 2 stopinji, brez vetra.
Snežne razmere:
Kredarica — 200 cm, Komna — 70 cm, Vogel — 90 cm, Zelenica — 50 cm, Kofce — 30 cm, Krvavec — 25 cm, Planica — 1 cm, Jezersko — 2 cm.
Pred dnevi jc neka zahodno-nemška radijska postaja pripravila dvojezično radijsko oddajo v nemščini in francoščini, v katori so s telefonskimi poklici izražali svoja mnenja mladi radijski poslušalci o evropskem združevanju. Oddaja je dobila klavrn vtis, ker ves čas oddaje ni bilo nobenega telefonskega klica v francoščini čeprav je najbrž sedelo ob sprejemnikih tudi nekaj francoskih poslušalcev, saj je bila oddaja prenašana preko saarskega oddajnika. Iz tega primera seveda ni mogoče napraviti kakšnega posebnega političnega zaključka, po svoje pa prav gotovo odraža razpoloženje med dvema vodilnima evropskima narodoma, ki bi vsaj po tistem, kar smo do sedaj slišali o združeni Evropi, morala predstavljati hrbtenico zveze.
Zadnji de Gaullov govor o položaju v evropski družini v Strass-bourgu, ki je vseboval nekaj pre-tilnih zahtev o hitrejšem urejanju evropskih zadev, pa tudi Aden-auerjevo nepoklicno vključevanje v razreševanje evropskih protislo-
vij ob njegovem zadnjem obisku v Parizu, so na koncu le toliko omehčali vladne uslužbence, da so za sedanji sestanek šestorice v Bruslju pripravili neke predloge v prid šestčlanske evropske družine, ki po svojem značaju spadajo med najbolj težke.
politične in vojaške sile, ki bi pomenila evropsko protiutež dvema svetovnima velesilama. Trenutni gospodarski položaj pa kaže, da postaja evropska industrija vedno bolj lahek plen ameriškemu kapitalu, ki se je zasidral na ozemlju šestorice. Vedno več francoskih,
integracijske načrte v nerealno luč in hkrati tudi povzroča vedno večj«J težave. Vzrok teh težav je predvsem Zahodna Nemčija, ki je edina sposobna, da lahko hodi vštric z ameriško industrijo. Že dejstvo, da odpade samo okoli 40 odstotkov zahodnonemškega izvo-
Evropski mejniki
V bistvu pa je nasprotij med evropskimi državami še vedno toliko, da sedanji razgovor v Bruslju ne bo mogel kaj bistvenega spremeniti. Napredek v evropskem razgovoru bo težek zaradi številnih dejstev. Najprej je tukaj precejšen razkorak med političnimi težnjami generala de Ganila s svojim načrtom »Evrope domovin« in sedanjo evropsko stvarnostjo. Prizadevanja francoskega generala gredo v smeri izoblikovanja evropske gospodarske,
italijanskih in belgijskih tovarn prevzema pod svojo skrbništvo ameriški kapital. Edino zahodno-nemška Industrija se temu pritisku kolikor toliko uspešno upira. Zahodnoevropsko tržišče brez ameriškega vpliva ne more več delati velikih korakov naprej, zakaj v Franciji dobro vedo, če bi postavili barierc ameriškemu kapitalu, bi stekel v sosedne države. Tako je zahodnoevropsko združevanje vedno bolj odvisno od tega činitelja, ki postavlja generalove
za na dežele Skupnega tržišča govori v prid, da Nemcem ne gre za evropsko zapiranje de Gaullove smeri, če ne bi bilo nekaterih političnih prednosti bi bilo to zaviranje de Gaullovih pobud še bolj izrazitejše. Pri tem mislimo na vezanost Nemcev, da imajo v času razkosanosti ncdcljcno in množično podporo.
V tej smeri moramo oceniti tudi zadnje Erhardovo popuščanje zahtevam, ki jih je postavil de Gaulle. Gre za staro neureje-
no zadevo s cenami žita, ki imajo v kmetijski politiki šestorice osrednji pomen. Ta pomen je toliko večji, ker Francija na osnovi rešitve tega problema oblikuje svoj odnos do evropskega združevanja in šestorice. Erhardova vlada je pred zasedanjem kmetijskih ministrov v Bruslju delno ugodila francoski zahtevi po znl zanju cen žita, kar naj bi pomirilo Francoze in jim nudilo dokaz o najboljši volji bonnske vlade. Vendar pa zahodnonemška vlada ni upoštevala vseh francoskih terjatev. Cene žitaric so znižali samo za polovico predlagane cene. Tudi do pocenitve naj bi prišlo razmeroma pozno.
in
dogoditi
V ti O
II it
f*<»f<»flt
* Upravni odbor samostojnega zavoda Službe pravne pomoči v Kranju
razpisuje
naslednja   delovna   mesta v zavodu:
1 strokovnega sodelavca — diplomiranega pravnika
POGOJI: opravljen sodniški ali odvetniški izpit in drugi pogoji za vpis v imenik odvetnikov;
1 vodje pisarne — računovodje;
POGOJA: srednja izobrazba in vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih pisarniških mestih;
1 strojepisca;
POGOJA: administrativna šola in znanje stojepisja vsaj za strojepisca II.
Razpis bo zaključen 24. decembra 1964, ostane pa odprt do popolnitve delovnih mest.
Interesenti naj se prijavijo na naslov: Služba pravne pomoči Kranj, Trg revolucije 1.
PREDOLGI PRSTI
Kranj, 8. december. Kdor ima priložnost ogledati si spise Okrožnega sodišča v Kranju, bo dobil kaj hitro vtis, da je največ razprav zaradi tatvin. Tudi v zadnjem času so obravnavali v glavnem tatvine ali manjše poneverbe.
Z namenom, da bi si prilastil tujo stvar in si s tem ustvaril protipravno premoženjsko korist, je M. M., star komaj triindvajset let, iz Grdanovcev pri Sanskem mostu, 16. oktobra leta 1961 v baraki GP »Bohinj« v Ukrmcu odnesel izpod postelje M. S lesen kovček ter ga v sosednji sobi nasilno odprl z velikim kuhinjskim nožem. Leseni pokrov je toliko dvignil, da so popustili okovi na zadnji strani. Zatem je segel skozi odprtino in vzel 70 tisoč dinarjev. S tem je storil kaznivo dejanje velike tatvine in ga je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora. Kazen so mu odložili za dobo štirih let. če v tem času ne napravi novega kaznivega dejanja.
Prav tako se je zaradi tatvine zagovarjala pred kraniskimi sodniki 46-letna A. Z. iz Kranja. Obtožnica jo je bremenila, da je prisvajala denar, ki ji je bil zaupan na delovnem mestu v ambulanti ZD Kranj v Stra/išču. V letu 1962 in 1963 si je prisvojila najmanj 39.249 dinarjev. Namesto, da bi denar odvajala v blagajno ZD Kranj, si ga je obdržala zase. Zaradi tega dejanja jo jc senat Okrožnega sodišča obsodil na štiri mesece zapora. Kazen pa ji je odložilo za dobo dveh let, in sicer pod pogojem, da v tem času ne napravi novega kaznivega dejanja. Sodišče je smatralo kot ohiševalno okolnost to, da je dejanje takoj priznala, nastalo škodo že vrnila in da je na delovnem mestu zelo prizadevna in delavna. — JOšK ✓
SEBE IN DRUGE SPRAVLJAJO V NEVARNOST
Kranj, 8. december. Vodno več j'e tudi primerov, ko ljudje stojijo pred sodniki zaradi malomarne vožnje. S tem spravljajo v nevarnost sebe in druge.
Voznik osebnega avtomobila LJ 204-01 J. M. je 30. 7. letos vozil v vinjenem stanju po cesti III. reda Kranj—Golnik. Vozil je s preveliko hitrostjo sem ter tja
po cesti. Na Mlaki pri Kranju, v bližini hiše št. 26. jc s svojim vozilom zbil po i*fstj Milana Za-larja, ki je ob levem robu ceste v smeri vožnje voznika J. M., popravljal svoje motorno kolo, poleg njoga jo bila še S. T. Pri trčenju je Zalar utrpel zlom leve stegnenice.
Sodišče mu je razen treh mesecev zapora — pogojno dve leti — odvzelo tudi vozniško dovoljenje za dobo enega leta.
Prav tako je s svojo malomarno vožnjo ogrozil življenje drugim 1 judem 27-letni P. M. iz Kranja. 27. junija je v07.il z mopedom po lesenem mostu preko Save v Savskem logu v Kranju. Med vožnjo je gledal nazaj in zavil na levo stran mostu. Tu je trčil v motorista M. B. Pri tem je dobil voznik M. B. zlom druge stopalne
Cesta Podnart—Kropa spet prevozna
Kakor smo že poročali je Lip-nica v drugi polovici oktobra 1964 odplavila del ceste Podnart — Kropa. Odplavljena cesta je povzročila med prebivalci Podnarta — Krope in okolice veliko ogorčenje in kritiko, ker je trajalo skoraj mesec dni, da so cesto pričeli popravljati. Skoraj poldrugi mesec zaprta cesta je bila 5. decembra 1964 zopet izročena rednemu prometu.
kosti na levi nogi. Sodišče mu je odmerilo kazen dva meseca zapora, in sicer pogojno za eno leto.
J. J.
Malomaren odnos do delavca
Kranj, 8. decembra. Kot odgovorna oseba na gradbišču GP »Bohinj« na Voglu je 41-letni S. 2. dovolil pri gradnji žičnice in hotela svojemu delavcu I. T., da samostojno brez nadzorstva dviga in vrača v skladišče razstrelivo. Prav tako ga ni nadzoroval pri delu, kar je v nasprotju s Pravilnikom o varstvenih ukrepih pri ravnanju z razstrelivom pri miniranju v rudnikih in kamnolomih ter pri drugih delih. Omenjeni delavec jc 8. marca letos razstreljeval teren. Zal pa je od prejšnjega dne ostala mina in je takoj zatem (po glavni eksploziji) tudi sama eksplodirala. L T. se je teže ponesrečil.
Zaradi nevestnega dela na delovnem mestu je sodišče S. Ž. odmerilo kazen štirih mesecev zapora. Kazen so.odložili za dobo dveh let, čc v tem času ne napravi novega kaznivega dejanja.
\adaljev-anjo s 1. strani
Takšen je pogled s ceste v hodnik stavbe na Maistrovem trgu, kjer ima svoje prostore tudi uprava gostinskega in trgovskega podjetja Central. Nered, ki prav gotovo ni nikomur v ponos
1 Usposobiti sklad za stanovanjsko izgradnjo
le na podlagi opravljenih osem ur.
Ko so razpravljali o prenosu in-vestitorstva od skupščine na sklad za stanovanjsko izgradnjo, so predstavniki sklada poudarili, da bo sklad s tem novim investitor-stvom upravljal s približno 700 milijoni dinarjev. Ker se zavedajo odgovornosti, so opozorili, da sklad trenutno nima dovolj strokovnega kadra, ki naj bi vodil skrb, da bodo ta sredstva res pravilno izkoriščena. * Sklad pa se obenem srečuje še s celo vrsto drugih problemov, ki zavirajo njegovo delo. Tako se 10 odstotna sredstva za komunalni prispevek stekajo pri skupščini, ta jih je porabila drugje in zaradi tega sedaj ne morejo končati nekaterih nujnih del pri začetih gradnjah. S pogodbami so se posamezne delovne organizacije obvezale na soinvestitorstvo pri stolpnici, vendar niso vplačale sredstev, ki bi jih morale ipd.
Skupščina je zato sprejela sklep, da se na posebnen posvetu med upravnim odborom sklada, pristojnimi sveti in upravnimi organi proučijo vsi ti problemi in najde skupna rešitev.
Prihodnja seja bo v petek. Odborniki so že dobili gradivo o delu služb socialnega varstva pri občinski skupščini Tržič in poročilo o stanju požarnega varstva, ki ju bodo obravnavali.
S. B.
2 Pomanjkljivo obveščanje
rialov, popravilo pip itd. To so vprašanja, ki so nedvomno boleča točka za določene zaposlene,
Ponedeljkova
in torkova tribuna
v decembru
Ponedeljkova tribuna v Radovljici in torkova na Bledu prinašata v mesecu decembru za svoje poslušalce vrsto zanimivih srečanj pretežno s poljudno znanstvenimi in potopisnimi temami, kot na primer: Naša odprava na Spitzbergih, Po deželah Zahodne Afrike, Pariz praznuje, Z našimi smučarji na Fimsko in podobno. Predavatelji bodo pripovedovali o srečanju s tujimi deželami in z njihovimi ljudmi ob sliki in z barvnimi diapozitivi.
Beležke iz Škofje Loke
Priprave na dedka Mraza
V okviru društva prijateljev mladine in obč. odbora SZDL v Skofji Loki že več kot mesec dni obstaja več komisij, ki pripravljajo letošnje praznovanje dedka Mraza. Medtem ko so lani delovne organizacije na področju Železnikov in Cešnjice že zbrale skupna sredstva, predvidena v ta namen, so podjetja v ostalih" krajih občine še organizirala praznovanje dedka Mraza. Letos pa so se tudi v Skofji Loki odločili za skupno akcijo. Tako bodo delovne organizacije prispevale po 400 din na zaposlenega v posebni sklad, s katerim bodo krili stročke sprevoda dedka Mraza, razrfe druge prireditve in seveda stroške daril. Obdarjeni bodo vsi otroci med 2. in 11. letom starosti. Dedek Mraz bo s svojim spremstvom obdaroval otroke po otroških vrtcih, .šolah in po vseh večjih krajih v občini. Podobno organizacijo praznovanja pa pripravlja tudi posebni pripravljalni odbor za praznovanje dedka Mraza v Železnikih.
Praznovanje občinskega praznika
V primerjavi 6 prejšnjimi leti, bo letošnje praznovanje občin, praznika v Skofji Loki bolj skromno. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in neugodnega datuma občinskega praznika bo praznovanje trajalo samo dva dni. Pri osemletki na Trati bo 6večano odprta nova telovadnica, občinska skupščina pa se bo "na praznik občine — 18. decembra — sestala na slavnostni seji. Nekatere družbene organizacije, kot n. pr. Partizan, Svoboda in Strelska družina pa bodo v dneh praznovanja organizirale razne prireditve in tekmovanja.
Razpisi za delovna mesta direktorjev
V skladu z zakonom, ki določa, da se mora opraviti razpis za delovna mesta direktorja povsod tam, kjer je direktor že osem ali več let na tem delovnem mestu, se v škof jeloški občini že pripravljajo na razpise v š ost i h delovnih organizacijah in sicer: v Jelovici — lesni industriji v Skofji Loki, v tovarni odej Odeja, v Konfekciji
Kroj, v obrtnem podjetju Avtokovinar, v elektrotehničnem podjetju Etra v Skofji Loki in v obrtnem podjetju Cevljarna Ratitovec na Cešnjici. Razen tega pa bo razpis za mesto direktorja narejen tudi v industriji naravnega kamna Marmor v Hotavljah, kjer je sedanji direktor samo vršilec dolžnosti. Predvidoma bodo vsi razpisi končanj do konca februarja prihodnjega leta.
Trodnevni seminar na Lubniku
Občinski sindikalni svet Skofja Loka organizira po svojem programu dela in po programu izobraževanja članov sindikata od 10. do 12. decembra na Lubniku trodnevni seminar za predsednike sindikalnih podružnic, člane plenuma in občinskega odbora sindikata delavcev industrijo in rudarstva. Razen vprašanj iz aktualne problematike gospodarstva v občini, dela organov upravljanja v podjetjih, vloge sindikata pri izpolnjevanju nalog in organizacije podjetja, bodo več časa posvetili tudi pripravam na občne zbore sindikalnih podružnic, ki bodo v januarju in februarju.
Problemi otroškega varstva
Na področju Železnikov in Cešnjice je že približno 1300 zaposlenih ljudi v raznih industrijskih in drugih podjetjih na tem področju. Večina teh ljudi se je v zadnjih letih preseliila iz hribovitih predelov te doline ali iz drugih oddaljenih vasi v dolino. Zato- se razen aktualnih vprašanj, glede stanovanj, prevoza delavcev, kulturnega in zabavnega življenja na tem področju, vse več razpravlja o potrebi nove restavracije, menze in o problemih otroškega varstva. Vse več je namreč družin, kjer sta zaposlena mož in žena oz. zaposlenih ljudi, ki nimajo možnosti prehrane doma. Na pobudo sindikalnih podružnic vseh večjih podjetij so konec novembra izvedli med vsemi zaposlenimi posebno anketo po teh vprašanjih. Ugotovili so, da je med zaposlenimi več kot 100 ljudi, ki bi se hranili v taki restavraciji in čez sto otrok, ki bi potrebovali otroški vrtec. Zato so po ugotovitvi teh potreb nadaljevali začeto ć-kcijo za rešitev teh dveh perečih vprašanj. Trenutno se dogovarjajo z delovnimi organizacijami o pomoči, ki bi jim jo pri tem nudili. Hkrati pa razpravijajo o raznih predlogih, kako bi obe cdprti vprašanji najuspešneje rešiili.
vendar pa bi jih morali reševati, kadar nastanejo, no pa čakati na občni zbor. Na občnem zboru pa potem tudi zmanjka časa za ak-tualncjša vprašanja, kot so prehod na 42-urni delovni tednik, delitev dohodka, notranji odnosi itd.
Na vseh občnih zborih se opaža tudi pomanjkljivo informiranje članov delovne skupnosti, člani delovne skupnosti so včasih bolj informirani o dogajanjih, v drugih podjetjih, kar zvedo iz časopisov kot pa o dogodkih v svoji delovni organizaciji. Sklepi organov upravljanja, predvsem upravnega odbora, ostanejo med člani organov kot da bi bili skrivnost. Se vedno obstoji mišljenje, da je sklicevanje masovnih sestankov (kjer prisostvuje več kot sto ljudi) in čitanje suhoparnih poročil ali pa razobešanje objav na oglasno desko edina možna oblika informiranja članstva. Izdajanje občasnih informacij pri kolektivih z nad 100 zaposlenimi bi bila nujnost, saj bi tako odpadle »skrivnosti«, ki jih je do sedaj še mnogo, čeprav govorimo, o decentralizaciji samoupravljanja.
To jc le nekaj zapažanj z dosedanjih priprav in občnih zborov. Dober občni zbor pa je lahko šele osnova za delo in bi z njim dejavnosti ne bi smelo biti konec. Napake in uspehi naj opozorijo tudi sindikalne podružnice, ki občne zbore šele pripravljajo. — N. P.
3 Zakaj zavlačevanje
pripomogla k učinkovitem reševanju številnih gospodarskih vprašanj, premalo časa in skrbi pa je posvečala družbenim službam. — Tudi sveti so opravili pomembno delo in so bili v močno oporo skupščini. Nekateri so tudi pokazali precej samostojnosti, drugi pa še ne dovolj. Aktivna vloga odbornika se ni kazala zgolj v diskusiji na skpuščinskih razpravah, marveč bi morala priti še bolj do izraza tudi v različnih drugačnih oblikah. Medsebojnih vezi in kon-sultacij o različnih problemih, ki jih jc načela skupščina in zaradi različnih mnenj in konceptov ni bilo moč najti enotnih zaključkov, je bilo vse premalo. Marsikdaj se je- tudi kaj odločalo v preozkem krogu ljudi, kar je bilo le v škodo, saj je to hromilo samoinicia-tivo in pristojnosti samoupravnih organov.
Največ kritičnih besed so udeleženci političnega aktiva ter odborniki skupščine upravičeno izrekli na račun stanovanjske gradnje — ali bolje: zaradi vztrajnega zavlačevanja pri izdajanju lokacij ter gradbenih dovoljenj individualnim prosilcem na Bledu, V Radovljici, v Lescah ter v Bohinju. In kje je vzrok, da več kot 300 prosilcev ne more vkljub dobri volji pričeti z gradnjo svojto hiš. Nedvomno v neustaljenosti pri reševanju celotne politike stanovanjskih gradenj. Od pretežno družbenih gradenj prehajamo v obdobje financiranja individualnih in vrstnih gradenj, zato je temu primerno tudi potrebno prilagajati zazidalne načrte. Ti pa še za večino zazidalnih območij niso iz gotovljeni. Občina pa bi za izdelavo Je-teh potrebovala nad sto milijonov dinarjev. Trenutno je im dalj časa vsa individualna gradnja na območju Bleda, Lesc, Radovljice in Bohinja v zastoju. To pa povzroča mnogo nezadovoljstva in jeze med ljudmi. Razprava je opozorila na nekatere utemeljene težave samega oddelka za stanovanjske gradnje, hkrati pa jc obsodila tudi nepravilne odnose in postopke v vodenju stanovanjske politike.
Gotska arhitektura na Gorenjskem
Klub kulturnih delavcev v Kranju prireja v petek, 11. decembra« ob 19.30 v renesančni dvorani Gc renjskega muzeja, Kranj, Tito\' trg 4, predavanje koĐServatOfJ* Ivana Komelje. z naslovom >:-£oi" ska arhitektura na Gorenjskem*; Predavanje spremljajo Števil11' barvni diapozitivi.
SREDA, 9. decembra 1964 ^
Iz naših komun • Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun
Na Mežaklji so odkrili, spominsko ploščo Kiršnerju Rupertu
Zveza borcev terena Plavž je za dan republike odkrila spominsko ploščo prvoborcu Kiršnerju Rupertu. Vzidali so jo v skalo, ob kateri je padel na majhni jasi ob poti, ki pelje od Žvagna na Mcžakljo.^ Borci jeseniško-b oh i n j s k cga odreda so se v velikem številu zbrali v hiši Zvagnove mame in obujali spomine na, čase in dogodke, ki so se tu odvijali med narodnoosvobodilno vojno. Ta dan ob 11.30 so odkrili jploščo in ob njej imeli v čast padlemu komemoracijo. Govorila sta tov. Jernejc-Milče, komandant ■ jeseniško-bohinjskega odreda in prvoborce tov. Karel Kozar. Opisala sta življenje in junaštvo tov. KirŠnerja, ki se je že 16. 11. 1941 na Jelovici pridružil ostalim prvoborcem. Ko se je 27. 5.1944 Vzpenjal po pot! od Zvagna na Mežakljo, ga je zadela sovražnikova krogla.
Po odkritju plošče so bili borci v gosteh pri Žvagnovih, ki so jih toplo sprejeli.
Mužnostno obrt približati potrebam
RESTAVRACIJA PARK prireja od 14. — 18. dec. 1964 TEDEN  DOMAČE KUHINJE
ln prijetno SILVESTROVANJE z »veselimi tekstilci«
Gostinsko podjetje
Dom
na Jezerskem
nudi cenjenim gostom
PENZION OD 1500 DO 1700 DIN IZVRSTNA KUHINJA s solidno postrežbo SOBE OGREVANE
V okolici doma PRIJETNI IZLETI LEPA SMUČIŠČA Se priporočamo!
Jesenice — Na zadnji seji občinskega odbora SZDL so razprav-Ijali o uslužnostni obrti, ker nameravajo sklicati širši posvet, kjer naj bi na osnovi želja in potreb oblikovali ustrezna stališča.
Na oddelku za gospodarstvo se oglaša vedno več državljanov z ustrezno strokovnostjo, ki bi želeli pričeti z obrtjo, če bi bili primernejši pogoji. Tudi občani čutijo, da so v obrti občutne vrzeli. Zelo potrebno bi bilo na Jesenicah krznarstvo in čevljar, manjka po-pravljalnioa gospodinjskih strojev, parketarstvo, dimnikarji itd.
Na tej seji so razpravljali tudi o razširitvi dejavnosti, ki bi predelovala izdelke železarne. Tak obrat bi mogel zaposliti ženske, za katere manjka ustreznih delovnih mest. Navzoči so se strinjali s pobudo, da bi v stari šoli v Zabreznici ustanovili obrat za izdelavo gornjih delov čevljev. Tem potrebam in potrebam občanov bo prav dobro služil eleklro-mehanik, ki namerava začeti s to obrtjo v Žirovnici. Tudi prostori stare šole na Dovjem so prosti. Kaj bo v njih, še ni odločeno, vendar so menili, da bo treba iti za vzgledom Zabrcznice. Člani izvršnega odbora so se strinjali s predlogom, da bi v kratkem sklicali posvet s strokovnjaki železarne, kjer naj bi ugotovili, kakšna naj bi bila smer lahke predelovalne industrije končnih ali pa odpadnih izdelkov železarne. Verjetno, da bi tudi za usluge železarni mogli na Jesenicah ali okoliških krajih organizirati obrate, kot bi bila n. pr. popravljalnica elektromotorjev, ki jih sedaj pošiljajo v Trbovlje, Zagreb in na Reko. Smatrajo pa, da servisna dejavnost ne bi smela niti v okvire industrije, pač pa bi morala predvsem služiti za drobne usluge prebivalcem Jesenic ter okolice. To poudarjajo zato, ker jim je skoraj že »ušlo« Komunalno podjetje, ki bi letos imelo blizu 100 milijonov skladov. To je sicer za podjetje zavidljiv uspeh, posebno, če se spomnimo, s kakšnimi izgubami se je prej znašlo vsako leto ob letnem obračunu. To je doseglo, ker se je raz-
Kratke z Jesenic
Koncert zabavne glasbe
DPD Svoboda ►►Tono Cufar« je 7. decembra pripravila v gledališču koncert zabavne glasbe. Nastopil je zabavni orkester doma JLA iz Kranja. Posamezne točke pa so izvajali pevoi — solisti.
O razvoju turizma
Tun,',tičnr> društvo Jesenice je priredilo v ponedeljek predavanje o razvoju turizma pri nas. Predaval je član turističnega društva Bled Bogdan Sanca.
Sprejem za krvodajalce
V soboto j c občinski odbor Rdečega križa Jesenice priredil sprejem za vse krvodajalce, ki so se že večkrat udeležili te humane in človekoljubne akoiije. Navzoče je pozdravil ing. Matevž Hafner, član republiškega odbora. Zlate in srebrne značke pa je razdelil tov. Dolar, načelnik oddelka za družbene službe.
Centralna kurjava cenejša
Od stolpnice na Plavžu so do nasproti stoječega stanovanjskega bloka na ulici Cirila Tavčarja pričeli kopati kanal, v katerega bodo Položili cevi za centralno kurjavo. Oba hišna sveta sta se sporazumela za to gradnjo, ker sta ugotovila, da je to pocenitev za vse prebivalce. Več elementov je priključenih na kotel, ki po kapaciteti ni izkoriščen, tem cenejša je kurjava. Glavna ogrevalna cev bo položena v zemlji, v dolžini okoli 150 m. l}a se toplota ne bo izgubljala, jo bodo izolirali.
vilo v skoraj drugo gradbeno podjetje na Jesenicah, ki prevzema velika dela, ne opravlja pa tistih uslug, za katere je pravzaprav poklicano. Navzoči so dali komunalnemu podjetju za ekonomiko vso pohvalo, zahtevali pa bodo, da se urede tudi prej našteta drobna, a zelo važna opravila. Razpravljali so še o nečistoči cest, ki jo povzročajo posamezna podjetja s prevozi gradiva, predvsem pa rečnega proda in zemlje od izkopov.
Tudi podjetje Slovenija-avto želi na Jesenicah odpreti svojo poslovalnico. Občani jo zelo žele in so prepričani, da bo v njej zelo veliko prometa. Za tako trgovino bi bil zelo primeren prostor v bivšem gasilskem domu. Carina, ki ima sedaj v njem.samo skladišče, pa naj si poišče drug prostor.
Po obširni razpravi so sklenili, da bodo pripravili pregled vse problematike in ponovno razpravljali na seji razširjenega odbora, nato pa z občani na javnih tribunah. — B. B.
Živahna dejavnost v Ratečah
V Ratečah so imeli v soboto konferenco krajevne organizacije SZDL. V pretekli mandatni dobi so imeli več akcij, ki so jih uspešno opravili.
Pri posojilu za Skopje so predvideno vsoto presegli za 170.000 din. V sodelovanju s šolo, mladinsko organizacijo in JLA so prirejali proslave za vse državne praznike. Predelali so statut občine, za krajevno skupnost pa imajo pripravljenega. Razoravljali, sklepali in dajali so nripombe na občinski proračun. Ustanovili so gospodarsko, kulturno in idejno-vzgojno komisijo. Tekoče so obravnavali komunalna vprašanja. V zadovoljstvo prebivalcev so uspeli urediti razrez lesa na domači žagi, za potrebe vaščanov. Dela na žičnici pri domu v Planici so v polnem teku. Ker so v polovici hiš v vasi imeli prešibak električni tok, so uspeli, da so dobili nov transformator. Tudi prevoz otrok v šolo v Kranjsko goro je že zadovoljivo rešen. Odprto jc ostalo še vprašanje povečanja zmogljivosti njihovega vodovoda, otroško igrišče, dograditev kanalizacije, družbenega centra, popravilo ali zamenjava kinoprojektorja in ureditev samopostrežne trgovine. Zelo so pohvalili delo in poslovanje delavske univerze na Jesenicah.
Samopostrežnico bodo uredili v pritličju hiše Franca Kejžarja. Sredstva za to bo vložilo podjetje »Živila« Kranj. Prostor za družbeni center že imajo, sredstva za opremo, televizor in drugo pa bodo zbrali s pomočjo vseh organizacij. V razpravi so sodelovali skoraj vsi navzoči. Po razrešnici so navzoči zahtevali, da se za požrtvovalno delo nagrade predsednik, tajnik ter blagajnik. Nato so od enaidva jsetih kandidatov, ki jih je predlagala kandidacijska komisija, izvolili 13 novih odbornikov.
V času, ko pričakujemo obilnejše snežne padavine, je takle motiv, kakršnega smo zabeležili v novi prodajalni Murke na Bledu, kaj pogost
Skrb za kadre
stvar celotne komune
Klub gospodarstvenikov v Tržiču je pripravil dva posveta na temo Politika štipendiranja kadrov
Podatke za ta dva posveta sta zbrala zavod za zaposlovanje delavcev in občinski sindikalni svet. V Tržiču je v upravah podjetij zaposlenih 345 uslužbencev, od tega jih je 7 z visoko strokovno izobrazbo (delovnih mest je 34), 7 z višjo strokovno (tudi 34 delovnih mest), 100 s srednjo (delovnih mest 151) in 231 z.nižjo strokovno izobrazbo (delovnih mest le 121). Ze iz teh skromnih podatkov je razvidno, kako pomanjkljivo so zasedena razna vodilna delovna mesta v tržiških delovnih organizacijah. Po podatkih pa, ki so jih dale gospodarske organizacije, bodo potrebovale do leta 1970 še 194 ljudi z raznimi šolskimi izobrazbami, štipendirajo pa jih le 46, od tega 26 redno, 40 pa je izrednih študentov.
V razpravi so poudarili, da pri ocenjevanju, ki ima za podlago zgolj priznano šolsko izobrazbo, ne dobimo vedno najboljše slike, kajti, za delovna mesta, ki jih zasedajo ljudje s pomanjkljivo šolsko izobrazbo, so si le-ti s prakso pridobili že toliko znanja, da povsem ustrezajo na teh položajih. Je pa tudi dejstvo, da je v precej delovnih organizacijah še vse preveč stare miselnosti in konservatizma, ki ne daje priložnosti, da bi se ljudje izpopolnjevali na svojem delovnem mestu,
ali da bi s pravilno politiko štipendiranja skušali kar najhitreje nadomestiti vrzeli, ki jih že v sedanjem položaju močno občutijo. Tako so primeri, da posamezne delovne organizacije ne odvajajo niti tistega možnega 2,5 odstotka za kadre, ki bi jih lahko od bruto osebnih dohodkov, nasprotno pa ni škoda nobene investicije v objekte in nove stroje, tako se potem dogaja,' da investicije ne dajejo tistih rezultatov, ki bi jih morale, nastopajo težave, da ne morejo — boljo rečeno ne znajo — preusmeriti proizvodnje, čeprav vidijo, da tako ne gre več naprej, njihovi izdelki se na zunanjem trgu ne morejo uveljaviti, ker so predragi — spet zaradi predragega tehnološkega postopka itd.
Opaža pa se tudi že določen napredek. Posamezne delovne organizacije že čutijo potrebo po kadrih, skušajo jih dobiti in so jih pripravljene tudi štipendirati. Pri tem imajo vrsto problemov, ki izvirajo predvsem iz nepoznavanja razmer, kajti niti dva soseda ne vesta, kako rešujejo ta problem drugod. Vsi so zaprti vase, nihče ne daje smernic, nikogar ni, da bi se nanj lahko obrnili za pomoč. Zato so sklenili predlagati zboru delovnih skupnosti občinske skupščine, da tudi ' to vprašanje postavi na dnevni red ene izmed svojih sej in ustanovi nekak koordinacijski organ pri skupščini, ki bo lahko pomagal gospodarskim organizacijam iz podobnih težav. — S. B.
Trffovina
s
s športnimi potrebščinami
BLED — Pred dnevi so na Bledu, nasproti hotela Toplice, odprli prodajalno s športnimi potrebščinami. Prodajalno je uredilo in zelo dobro založilo trgovsko podjetje Murka Lesce. Je prva te vrste v občini Radovljica, na območju Gorenjske pa sta taki prodajalni le še v Kranju in na Jesenicah.
V tem času je v prodajalni zadostna izbira smuči in druge smučarske opreme (puloverjev, vetrovk, palic, rokavic in podobnega) pa tudi drsalk, kotalk, ribiškega pribora, žog, krušnjakov, pribora za namizni tenis, športnih torb itd. Poskrbeti nameravajo tudi za zalogo smučarskih čevljev, še bolje pa se nameravajo založiti z drsalkami, po katerih bo takoj, ko bo jezero zamrznilo, brez dvoma veliko povpraševanje. Pomembno je, da so poskrbeli za brezplačno montažo smuči, kar bo marsikateremu kupcu prihranilo nepotrebne poti in sitnosti.
Ker je prodajalna nekoliko vstran od najbolj prometnega dela Bleda; so za njeno propagiranje uredili veliko izložbo nasproti Kazine. V prodajalni nameravajo uvesti tudi prodajo z dvajset odstotnim popustom za tujce, ki plačujejo s tujo valuto, saj pričakujejo, da bodo tu radi nakupovali. Poleti bo trgovina zalo/ena s potrebščinami za vodne in druge poletne športe, stojala za smuči pa bodo odstopila prostor policam z usnjeno galanterijo.
To jc žc druga trgovina tega podjetja, ki ji v različnih sezonah namenijo različno vsebino. Prodajalna Parfumerija jc pozimi dobro založena t volno za pletenje, poleti pa se ukvarja le s parfu-merijskim in podobnim blagom. Tako dosega izredno dober finančni uspeh, tako prilagajanje pa seveda pride zelo prav tudi kupcem, tako domačim kot tudi turistom.
Slab obisk
Komisija za obrambno vzgojo občine Radovljica je v minulem tednu pripravila srečanje s poslušalci na temo Spomini izza žice. V okviru teh pogovorov sta pripovedovala svoje spomine na vojne dni v internaciji in v vojnem ujetništvu Zdenko Dolinar z Bleda in Svetozar Pezdič iz Radovljice. Večeri so posebno uspeli v Kropi ter v Radovljici, medtem ko so na Bledu ter v Bohinjski Bistrici odpadli zaradi slabe udeležbe. Navzlic temu, da so organizatorji našli primerno obliko posredovanja snovi s pogovorom in sliko, vendarle pobuda ni naletela na primeren odmev.
Prihodnji teden bo na vrsti intervju z generalnim majorjem Dušanom Svarom-Duletom, ki bo pripovedoval o sodelovanju ljudstva z armado v času NOV.
Zakon o prispevkih in davkih občanov (II)
Davek od obrtnih dejavnosti
V sobotni številki Glasa smo si ogledali nekaj določil novega zagona o prispevkih in davkih občanov, ki se tičejo davkov od kmetijskih dejavnosti, danes pa si oglejmo, kako je z normami, Ki jih novi republiški zakon določa za prispevek od obrtnih dejavnosti.
DAVČNA POLITIKA, KI NAJ POSPEŠUJE  RAZVOJ OBRTI
Določbe o prispevku od obrtnih dejavnosti v predlogu republiškega zakona o prispevkih in davkih °bčanov dopolnjujejo določbe temeljnega zveznega zakona, ki nekaterih razmerij ni dokončno Uredil. Pri tem je zakonodajalec dosledno upošteval in uveljavil vse tiste težnje, ki so že v preteklem letu narekovale bistveno Spremembo davčne politike do Osebnega obrtništva in gostinstva. Zaradi nazadovanja1 zasebne Obrtne dejavnosti, gostinstva in drugih samostojnih poklicev v sklopu našega gospodarskega ražnja in zaradi potrebe po teh storitvah, je bila že lani in prav Wk0 letos napla: >na do teh delavnosti talka davčna politika, ki nai bi pospeševala njihov razvoj.
Na podlagi omenjenih prizado-Va"j in ob sočasnem vplivu no-^ga zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, ki je W tudi določeno jamstvo za ure-
ditev pravnega statusa samostojnih obrtnikov, je bilo že v preteklem letu opaziti, da se je upadanje števila obrtnih delavnic, ki je bilo v prejšnjih letih zelo občutno, letos zaustavilo. Tako je bilo v Sloveniji 31. decembra 1965 14.037 zasebnih obrtnih delavnic, istega dne leta 1961 12.241, konec lanskega leta 9948, letos 30. junija pa 10.251 in še 705 oseb, ki so opravljale obrtne storitve kot postranski poklic. Zmanjšalo se je tudi število začasnih, to jc za več kot 6 mesecev odjavljenih obrtnih delavnic.
Primerjava obdavčitve obrtnikov — pavšalistov za leto 1964 v odnosu na leto 1962 kaže, da je odmerjena povprečna dohodnina za 15% in občinska doklada celo za 24 % nižja od odmere za leto 1962. Povprečna skupna obremenitev a dohodnino in občinsko doklado je za 7442 din ali za 18 % nižja od leta 1962.
VSE STORITVENE OBRTI NAJ PLAČUJEJO DAVEK OD PAVŠALNIH OSNOV
Pri sestavi predloga republiškega zakona so zakonodajalci na področju odmere prispevkov od obrtno dejavnosti težili za tem, da se v čim večji meri že v samem predpisu izrazijo v preteklem letu začrtane smernice za davčno politiko do obrtništva.
Ze zvezni temeljni zakon določa, da se prispevek od obrtnih dejavnosti lahko odmerja od pavšalne osnove, v pavšalnem znesku, v odstotku od posameznega kosmatega dohodka in od ugotovljenega dejanskega osebnega dohodka. Temeljni zakon določa tudi. da se odmerja prispevek od storitvenih obrti na podlagi pavšalne osnove, za proizvodno obrt pa na podlagi ugotovljenega dejanskega dohodka. Izjemoma pa se lahko določi, da se tudi za določene proizvodne dejavnosti predpiše prispevek na podlagi pavšalne osnove, oziroma da se za določene storitvene dejavnosti lahko predpiše plačevanje prispevka na podlagi ugotovljene dejanske osnove. Republiški zakon pooblašča občinske skupščine, da la-hko predpišejo za posamezne proizvodne dejavnosti, da se prispevek od njih plačuje po pavšalni letni osnovi. Razen tega zakon še ureja vprašanje, v kakšnih primerih se letna pavšalna osnova tudi še med letom lahko zmanjša (smrt, bolezen, orožne vaje ali drugi dohodki, ki niso bili odvisni od volje zavezanca). Ne predvideva pa republiški zakon možnosti, da plačujejo določene storitvene dejavnosti prispevke po določenih dejanskih osnovah. Namen teh določb je, da se prav vse storitvene obrti obdavčujejo
od pavšalnih osnov. Iz istih razlogov je v zakonu tudi določba, da se zasebna gostišča obravnavajo glede obdavčenja kot storitvena obrtna dejavnost, ki se obdavčuje od pavšalnih osnov.
Temeljni zakon določa, da se pavšalne osnove za nrisoevke od obrtnih dejavnosti določi do višine letnega povprečnega osebnega dohodka delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti in da osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po dejanskem osebnem dohodku zavezanca, praviloma ne sme znašati manj kot znaša navedeni letni osebni dohodek. Republiški zakon dopolnjuje to določbo s tem, da določijo višino teh osnov po raznih strokah občinske skupščine za vsako leto posebej.
VELIKA SAMOSTOJNOST OBčIN PRI VODENJU DAVČNE POLITIKE
Kdo plačuje prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem znesku, to v načelu določa že temeljni zakon. Zaradi jasnosti našteje republiški zakon nekatere kategorije oseb, katerim naj se odmerja prispevek v pavšalnem znesku. Med take zavezance se uvrščajo zlasti podeželski obrtniki in gostilničarji, ki se pretežno bavijo s kmetijstvom, in pa osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot s postranskim poklicem. Za določitev višine prispevkov v pavšalnem znesku so pooblaščene občine. S tem je občinam omogočeno, da vodijo samostojno davčno
politiko pri določanju pavšalnih osnov in pri predpisovanju prispevkov v pavšalnih zneskih.
Republiški zakon prepušča občinam obdavčitev dohodkov od izkoriščanja zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gline, žganje apna itd.), če smatrajo obdavčitev takega dohodka za potrebno, to pa le, če tovrstni dohodki presegajo po občinski skupščini določeno višino. Tovrstne dohodke manjšega obsega se obravnava kot običajne, ki so obseženi že v katastrskem dohodku in in naj zato ne bi bili posSbej obremenjeni s prispevki. Zakon ne predvideva obdavčitev za tako imenovano postransko kmetijsko dejavnost, kot je reja perutnine, čebelarjenj o, domača obrt itđ. Oprostitev ima namen pospeševati te dejavnosti.
Temeljni zakon le načeloma pove, od katerih dejavnosti se plačuje prispevek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka. Republiški zakon našteva te dejavnosti. Gre predvsem za dohodke, ki jih dosegajo občani s priložnostnim opravljanjem storitev državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam ali za dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki jih dosegajo pri teh organih. Prispevek se torej odmerja od posameznega doseženega kosmatega dohodka. Pri tem je opuščeno dosedanje obdavčenje dobitkov pri stavah in igrah na srečo ter dobitkov loterij.
MINIMALNO ŠTEVILO POSLOVNIH KNJIG
Temeljni zakon določa, da se z republiškim zakonom lahko naloži zavezancem obveznost vodenja poslovnih knjig. Pravilno vodene poslovne knjige je namreč obvezno upoštevati glede odmero prispevkov, dokler sc ne dokaže nasprotno. Po določbah republiškega zakona naj bi poslovne kniiflte vodili tisti zavezanci, ki so v preteklem letu presegli no občinski skupščini določeno višino celotnega dohodka. Pod celotnim dohodkom je mišljen ves dohodek, ki je zavezanec s svojo dejavnostjo dosegel v letu, za katero se oo merja prispevek, skupno s suu-škl, ki so bili potrebni za dOsoao dohodka. Zakon našteva tUdI knjige, ki so jih taki zavezanci dolžni voditi. Omejuje se na minimalno število knjig, to pa z namenom, da se odpravi sedanii komplicirani način vodenja ter. knjig. Za izdajo navodila o vodenju poslovnih knjig in kako se ugotavlja njihova verodostojnost pooblašča zakon republiški sekretariat za finance.
Iz vseh teh določb republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov izhaja, da je tudi na p^a-ročju predpisovanja p-ispevkov od gospodarskih dejavnosti L' vodena odločna decentralizacija in da zavzemajo vse pomembnejšo vlogo na tem področju občinske skupščine.
(Prihodnjič o prispevku od delovnega razmerja in o ostalih določbah'zakona)
A
SRFDA, 9. decembra 19G4
Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Tz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun % Iz naših komun
1 \s« k o k ra t p o ti o kuj
LEKARNIŠKA POSTAJA
Prebivalci Stražišča pri Kranju že * težko čakajo na otvoritev nove lekarne, ki bo imela svoje prostore v spodnjem delu samskega doma tovarne Tiskanina. Za otvoritev je v glavnem vse pripravljeno, manjka samo še priključek električnega toka.
MOST ZAHTEVAJO
Na redni letni konferenci KO SZDL Kokrica so med drugim mnogo razpravljali tudi o krajevnih komunalnih zadevah, o poslovanju trgovine in mesnice, o dejavnosti nekaterih družbenopolitičnih organizacij in drugem, grajali pa so sklep zbora volivcev, ki so spomladi sklenili, da se obnovi oziroma zgradi nov most v Sra-kovljah. V ta namen je bila imenovana tudi posebna komisija, ki pa ni naredila ničesar. Zadnje deževno vreme oziroma velika voda je odnesla še tisto od mostu, kar je ostalo, člani SZDL so zato upravičeno zahtevali, da se uredi vse potrebno, da sc zgradi nov most.
UREJENA KANALIZACIJA
V Šenčurju so imeli vsa leta precej problemov s kanalizacijo, predvsem v sredini vasi in pa v smeri proti pokopališču. Ze letošnja zima oz. deževno vreme ne bo več delalo prebivalcem preglavic, ker je svet krajeVne skupnosti poskrbel, da sc je uredila kanalizacija. Ob cesti proti Voklem, koder je bil do sedaj neljubi jarek, so sedaj položili cevi kanalizacije, jarek pa zasuli. S tem so rešili dva problema, kanalizacijo in razširitev ceste. Cesto so tudi tako pripravili, da jo bodo prihodnjo pomlad lahko asfaltirali vse do križišča cest Šenčur—Voklo in Kranj—Kamnik. Ob krajeh ceste bodo uredili tudi pločnike. Omenimo naj tudi, da so v Šenčurju uredili tudi javno razsvetljav«, tako da v dolgih zimskih mesecih ne bo več nerazsvetljenih pomembnejših cest in potov.
NOVA GORSKA CESTA
Gorska cesta Grad—šenturška gora oziroma Ravne—Stiska vas je že mekaj dni izročena svojemu namenu. Z dograditvijo te ceste, je ta visokogorska vasica dobila cestno zvezo z ostalim svetom. To je za vas pa tudi za razvoj turizma v tem kraju velikega pomena.
Prihodnje leto, ko bodo zgradili še cesto s šenturške gore do Sidraža in naprej na kamniško območje, bo novo zgrajena cesta za Stisko vas še bolj prišla do izraza. To bo namreč tudi najkrajša cestna zveza med Gorenjsko in dolino v Kamniški Bistrici.
ORGANIZACIJA RK BREZ PODPORE
V minulem tednu je imela KO RK v Šenčurju letni občni zbor, ki je bil sicer dobro pripravljen in izveden, toda ob tako skromni udeležbi članstva, da je človek dobil vtis. da v tem kraju ni več zanimanja za delo RK. Tako slabi udeležbi se je čuditi tudi zato, ker je bila prav ta organizaciia skoro vsa povojna leta izredno delavna na vseh področjih dela RK. Zanimivo pa je omeniti tudi to, da se občnega zbora ni nihče udeležil tudi od krajevnih oblasti ter družbenopolitičnih organizacij.
Za nadaljnje delo so sprejeli več pomembnih smernic in napotkov, zato lahko pričakujemo, da bo tudi v bodoče delo tc humane organizacije tako plodno kot do sedaj, zlasti kar zadeva prostovoljno krvodajalstvo.
ZANIMANJE ZA KRVAVEC
Ze od jeseni dalje je med ljubitelji zimskega šoorta veliko zanimanje za letošnje bivanje na Krvavcu. Krvavec se jc s svojimi ugodnimi prometnimi zvezami (iz Ljubiiane do smučišč na Krvavcu je moč priti v eni sami uri) in smučišči močno uveljavil ne samo med domačimi ljubitelji zimskega športa, pač pa tudi med tujci.
V letošnji zimski sezoni bo imel Dom na Krvavcu nekaj več postelj kot prejšnje leto, ker jc PD preuredilo stari del doma. Vse sobe in skupno ležišče so lepo preuredili, tako da bo bivanje v njih prav tako prijetno kakor v sobah novega dela doma. še v tem mesecu pa bodo iz stare kuhinje in skladišča uredili jedilnico oz. prijeten gostinski prostor in tako povečali dnevni gostinski prostor oz. jedilnico za 50 sedežev. Ta ukrep PD je bil nujno potreben, sicer ne bi mogli ustreči vsem tistim, ki želijo prebiti počitnice ali nekaj dni na smučiščih Krvavca. Omenimo naj še, da bo tudi letos obratovala žičnica vlečnica, ki jc preurejena iz tovorne žičnice.
USPEŠNO DELO MLADINE
Krajevna organizacija LM v Srednji vasi pri Šenčurju je še mlada, vendar je v času svojega delovanja pokazala precejšen uspeh v svojem delu. Mladina se redno sestaja in rešuje vse tekoče krajevne zadeve, vso skrb pa posveča idejno-politični vzgoji članov oz. mladini. Skrbi pa tudi za zdravo kulturno-zabavno življenje mladih. Prav v tem času so organizirali plesni tečaj, za katerega je veliko zanimanje ne samo med domačo mladino, pač pa tudi iz sosednjih vasi. Sodelujejo tudi s tamkajšnjimi gasilci in drugimi organizacijami.
Skrb za prevoz delavcev
Prebivalci Grada in okoliških vasi, predvsem hribovskih, že dlje razpravljajo o tem, da bi avtobusi, ki vozijo delavce, vozili tudi iz Cerkelj do Gradu in nazaj skozi vas Dvorje. Sedaj delavski avtobusi pripeljejo samo do Cerkelj, delavci pa morajo potem nadaljevati pot peš. Najmanj 2 kilometra bi jim bila pot prikrajšana, če bi avtobus vozil do Gradu oiz. tako kot smo zapisali.
Številni delavci imajo potem še tako zadosti peš poti, saj so nekatere vasi oddaljene tudi do 5 ali več kilometrov, predvsem Sidra/., Apno, Stiska vas, Ambrož, Šenturška gora, štefanja gora itd. V poletnih mesecih se številni delavci sicer pripeljejo v dolino s kolesi ali mopedi in motorji, toda v zimskem času morajo vsi peš. če se njihova želja uresniči, bodo mnogo pridobili, podjetju pa bodo zato zelo hvaležni.
V Trbojah novo gostišče
Gostinsko in trgovsko podjetje Central iz Kranja je na dan republike odprlo v Trbojah nov gostinski obrat Zarja. V tem kraju doslej ni bilo nobenega gostišča, prav tako ga nimajo tudi nekatere sosednje vaši na levem bregu Save, tako Voklo, Prebačevo, Hrast jc. Zategadelj bo novi obrat za prebivalce teh krajev toliko bolj dobrodošel. Že v času poskusnega obratovanja se je pokazalo, da gostje prav radi zahajajo tjakaj. Posebno še zato, ker postrežejo v novem gostišču Zarja tudi z izbranimi domačimi jedili.
Gostišče so primerno preuredili, vendar je že doslej ob lepih dnevih premalo prostora, zato ga nnmc-avaio na pomlad povečati. Gostišče je v primernem naravnem okolju blizu gozdov na Stag-nah.
Nov most
Pred kratkim ie neki kamion porušil most preko nofoka Belca v vasi Suha pri Predosljah. Most bn potrebno povs?rn na novo zgraditi. Krajevna skunn^st in vašča-in so ga pričeli graditi, ker broz njega ne more potekati normalni promet. K sreči so p'avna poljska in gozdna dela ,kon*ana, sicer bi bila nerodnost še toliko večja, čc bo ugodno vreme, bodo mošt še letos dogradili, sicer pa prihodnjo pomlad.
Priprave na volitve
V četrtek, 10. decembra nopol-dan bo snlošni zbor občine Kranj, ki ga sklicujeta občinska skupščina in družbeno-politične organizacije. Na tem zboru bodo razpravljali samo o organizacijsko političnih pripravah za volitve.
Na dobro in učinkovito izvedbo volitev je treba misliti pravočasno, da se na volitvah oz. po njih še ugotovi razne pomanjkljivosti.
29 krajevnih skupnosti
Na zborih volivcev v škofjelošk, občini, ki bodo v tem in prihodnjem tednu, bodo občani med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi krajevnih skupnosti. Po programu naj bi se sedanjim petim krajevnim skupnostim z novim letom pridružilo še 24 novih iz vseh večjih vasi v občini.
Ze na pripravah na letne konference krajevnih odborov SZDL in na konferencah so med drugim razpravljali o ustanavljanju novih kraievnih skuonosti. Tako so v večini vasi že imenovali iniciativne odbore, ki morajo do zbora volivcev pripraviti predlog kandidatov za svete krajevnih skupnosti, predlog o področju, ki naj ga krajevna skupnost zajema i" "rediti ostala vprašania glede ustanovitve. Dokončne odločitve pa bodo sprejeli občani na bližnjih zborih volivcev.
V dosedanjih razpravah o tem vprašanju so predlagali več variant, kje naj bodo krajevne skupnosti, koliko naj se jih ustanovi v občini, kakšen obseg naj
V Predosljah dobre ceste
Prebivalci Predoselj in okoliških vasi so letos s cestami in krajevnimi potmi zelo zadovoljni. Svet krajevne skupnosti je namreč letos vso skrb posvetil cestam, potom in kanalizaciji. Ceste so tako dobro urejene, da nekateri trdijo, da take že desetletja niso bile. Zadnji odcep ceste proti Suhi pa urejajo prav v tem času. Letos so na dveh delih vasi uredili kanalizacijo. Krajevna skupnost je prispevala cevi in gradbeni material, vse ostalo pa so naredili prebivalci s prostovoljnim delom.
imajo, ali bodo pravne osebe s samostojnim bančnim žiro računom in podobno. Na eni strani sc je pojavljala bojazen, da bi z večjimi združevanji zatrli dosedanjo iniciativo večine krajevnih odborov in po drugi strani, da bi s preveliko decentralizacijo ustvarili papirnato vojno. Zato se je v pripravah predlogov skušalo najti najustreznejšo obliko.
Predlog za zbore volivcev je, da bi krajevne skupnosti ustanovili tam, kjer so~do sedaj aktivno delali krajevni odbori. Samo leh 24 krajevnih skupnosti, ki naj bi se ustanovile v vseh večjih vaseh v občini, ne bodo pravne osebe s svojim ZR in žigom. V tem primeru bi namreč sredstva iz dotacije proračuna občine v večini primerov komaj zadostovala za bančne stroške in stroške knjigovodstva. Razen tega pa v večini vasi tudi ni ljudi, ki bi lahko vodili knjigovodstvo krajevnih skupnosti. Zato so osvojili predlog, da bi knjigovodstvo za vseh 24 krajevnih skupnosti vodila občinska, skupščina tako kot do sedaj za krajevne odbore. Podobno vprašanje je s statuti no-
Ribničan Ivan Gornik
Sprehod po kranjski tržnici
Ali smo nanje pozabili?
vih krajevnih skupnosti. Ker niso samostojne pravne osebe z lastnim žiro računom in s svojim žigom, odpade tudi nujnost za lastnim statutom. Zato pa bo občinska skupščina predložila vsem novoustanovljenim krajevnim skupnostim samo vzorčni statut, ki naj bi bil z manjšimi dopolnitvami enak za vse krajevne skupnosti.
Z realizacijo teh predlogov pa se bosta v občini pojavili dve obliki krajevnih skupnosti. Na eni strani bo dosedanjih 5 krajevnih skupnosti, in sicer: v Skofji Loki, Železnikih, Poljanah, Gorenji vasi in na Trati, ki že imajo svoj žiro račun, svoj žig, statut in ostala pravila, ter poslujejo kot samostojne pravne osebe, na drugi strani pa bo predvidoma 24 manjših krajevnih skupnosti, kjer bo oblika dela ostala enaka dosedanji obliki dela krajevnih odborov. ,
Koliko pa je ta kompromisna rešitev ustrezna za še uspešnejše nadaljnje delo krajevnih odborov oziroma novih krajevnih ikupno-sti, bo pokazala praksa v naslednjih letih. — V. P.
Jutro je bilo mrzlo in megleno. Živo srebro je padlo na nekaj stopinj pod ničlo. Zeblo nas je. Prodajalci na kranjski tržnici pa so tudi tega dne potrpežljivo čakali kupcev ... S plavimi rokami je neka priletna ženica prodajala kislo zelje po 40 dinarjev za kilogram. In osivela prodajalka, ki je prvotno cenila jajčka 65 dinarjev, jih je mimoidočim pol ure kasneje ponujala po 55 dinarjev! Vse se je treslo od mraza! Mraz, ki se tako skrivoma in strupeno priplazi in ki se človeka nemilostno oklene, zares ni prijeten in vzpodbujajoč. Za slučajne kupce še kar gre, toda za prodajalce, ki ga že leta in leta prenašajo in občutijo, to ni majhna stvar!
Toplo oblečena gospodinja je kupila 2 kg jabolk. Ko jih je vložila v košarico, je nevoljno izustila: »Kako mrzla so vaša jabolka!« Urnih korakov je zatem odšla domov. Na prodajalkinem obrazu pa smo opazili nasmeh. Nismo mogli ugotoviti, ali je bil to prezir ali nasmeh zadovoljstva, zaradi pravkar sklenjene kupčije.
Imeli smo dovolj časa za razmišljanje. Nehote se nam je vrinilo vprašanje, ali smo na prodajalce na trgu resnično pozabili? Zima je in zato kurimo vsepovsod. Pa še kljub temu nas včasih zebe. Tarnamo in so jezimo. Zato ne smemo prezreti resnice, da so prodajalci prav tako ljudje, z vsemi občutki in da so občani, ki s svojo vlogo in deležem prispevajo k večjemu razmahu življenjskega standarda nas vseh. Tem ljudem bi karalo zgraditi zaprto tržnico. Zgraditi tržnico pa pomeni imeti denar! Toda čc vlagamo za življenjski standard toliko denarja, čemu ga ne bi vložili še v ta namen? Namenska sredstva bi bila prav gotovo dobro vložena in bi se bogato obrestovala, saj gre tudi v danem primeru za ljudi in njihovo zdravje!
Medtem ko smo Opazovali življe-nie in vrvež ha tržnici je že minilo nekaj Časa in prvi žarki jutranjega sonca so prodrli tudi do nas. Prodajalci in kupci so postali živahnejši.
,   ŽE 20 LET VZTRAJA ...
Kdo ne pozna Lukcevo iz Spodnjih Biteni, saj že polnih dvajset let prodaja na kranjski tržnici, Pet kilometrov mora prehoditi na tržni dan in težko peljati. Sicer pa ie najbolje da prisluhnemo njenemu nripovcdovan.ju:
»Težak je ta zaslužek, zlasti sedaj pozimi. Toda kaj morem, z njim se več ali manj preživljam Rnkraten iztržek znese okoli 1.500 dinarjev. Ni veliko, pa že gre!« Tako nam je povedala 50 letna branjevka.
MODERNIZIRAN RIBNIČAN
Ivan Gornik, po domače Pezin, je pripeljal suho robo iz Ribnice kar s Fičkom registrske številke L.T-199-19. V avto je naložil pravo grmado proizvodov in bili smo presenečeni, ko* nam je dejal, da
je vse to naložil v desetih minutah. Kmalu se je razvil živahen razgovor.
Kako ste si zaslužili avto, smo
ga vprašali?
»Z delom, cele noči delam in veliko potujem. Prodajam in »kšef-tam«. Nekateri gredo raje v Nemčijo in kakor hlapci garajo, pa pripeljejo domov star avto, jaz pa imam novega.«
Kaj menite o Gorenjcih?
»Dobri in pošteni ljudje so, hvaliti jih moram zato, ker tukaj zaslužim. Sicer pa radi »glihajo«, no pa uredimo tako, da je vselej prav.«
Zakaj pridete v Kranj vselej okoli 15. v mesecu?
»Preprosto zato, ker imamo mi Ribničani dober nos in vemo, kdaj imajo ljudje denar!«
ZDRAVILNA ZELIŠČA GREDO V PROMET
»Miha mi je ime. kličejo pa me kar »čebeljček«. Z ljubljanskega barja prihajam na tržnico vsak ponedeljek. Prodaiam razna zdravilna zelišča in lubje, ki raste samo na barjanskih tleh. Največ nrodam lubja mladih vrbovih vej. To je dobro zdravilo proti obolenju grla, glavobolu in za druge namene. Poznam zdravnika, ki se zdravi z zdravilnimi zelišči, verjemite mi. Zelišča delujejo sicer počasneje, a zanesljivo. Čeravno sem po poklicu posestnik, se že dalj časa ukvarjam s tem poslom. Onravl'ali so ga že moji pradedi, zakai ga ne bi še jaz.«
Tako se je predstavil Miha in v nekaj besedah povedal marsikaj zanimivega.
POZIMI MANJ, POLETI VEČ
66-letnj Valentin .Tarnnik ie bil še nedavno zannslcn v Planiki. Sedaj kot upokojenec že dve leti opravlja dolžnosti tržničarja z 20. tisočaki mp.sočnp. Pozimi iztrži mesečno 60 do 80 tisoč dinarjev, poleti pa ludi do 200 tisoč dinarjev. Pravi, da prodajalci brez obotavljanja plačujejo tržno pristojbino.
Ura na zvoniku je odbila 10 cloooldnc. Tržnica se je počasi nrazni'a. \e nekateri vzlrajnejši so še ostali. Vztra^jo zato, ker pač morajo in morda tudi zato, ker tiho noaio. da bodo pogoji tudi za njih nekoč boljši.
Valentin Jamnik, tržničar
DRAGO KASTELIC     Lukceva iz Spodnjih Uitenj
Prostori, šola, preskrba z živili
V Orehku pri Kranju je bil pred dnevi sestanek osnovne organizacije SZDL. Da so taki sestanki potrebni, kažejo teme obravnavanih problemov. Na prvo mesto so postavili sodelovanje terenskih organizacij pri družbenopolitičnem delu, nadalje neza-nimanje posameznih odbornikov in delo mladinske organizacije. Družbenopolitično dejavnost v tem kraju zavira zlasti premajhen prostor. Povedati moramo, da imajo vse organizacije, koli-
kor jih je na terenu, le en prostor, v katerem je še mladinska knjižnica. Letos so priredili več predavanj, ki bi bila bolje obiskana, če bi imeli primernejši prostor.
V zadnjem času imajo težave glede preskrbe kruha. Kranjska pekarna bi morala pokazati več razumevanja za upravičene zahteve prebivalcev Orehka. Obravnavali so tudi nameravano gradnjo stanovanjskih hiš tovarne Sava. V   novem   naselju nameravajo
zgraditi otroško-varstvene ustanove, klubske prostore, obrat družbene prehrane in trgovski center, ki je nujno potreben glede vedno večjega števila prebivalcev. Govorili so tudi o šoli. V Orehku je 300 šoloobveznih otrok, ki hodijo v stražiško šolo. Za preko 200 mladincev in mladink je treba priskrbeti primeren prostor kakor tudi nekaj objektov za rekreacijo. Na sestanku so pozdravili prizadevanje tovarne Save in pričakujejo, da bodo našli skupno rešitev za vrsto problemov.
»čebeljček» z Ljubljanskega barja
SREDA, 9. decembra 1981
Prodam televizor, ekran 59. Zbilje 36, p. Smlednik 5232
Ugodno prodam motor DKW, 350 ccm. Poizve se v trafiki Cerklje 5233
Prodam klopi in mizo s stoli za dnevno sobo, skoraj novp, prikolico za osebni avto, vrata za krušno peč ter pava (samico). Bidovec Franc, Sr. vas 7, Golnik 5234
Piščanec za cvrtje in piske za plo.ne dobite pri Bidovec, Sr. vas 7, p. Golnik 5235
Prodam motorno slamoreznico. Trboje 32, p. Smlednik 5236
Prodam drobilec za žito. Huje 9, Kranj 5237
Prodam prašiča za zakol, 200 kg težkega. Voklo 9, Šenčur 5238
Prodam Fiat 750 s 15.000 km za gotovino. Ul. mlad. brigad 8 5239
Prodam 6 tednov stare prašičke. Strahinj 18, Naklo 5240
Prodam delovnega vola. Senilno 15, p. Križe 5241
Prodam jesenov, bukov in češ-
njev parket za več sob. Šenčur 16
5242!
Prodam bikca, 300 kg težkega.
Sp. Brniki 12, Cerklje 5243
Prodam zimska jabolka. Smlednik 58 5244
Prodam rabljeno kuhinjsko kredenco. Kranj, Jezerska 124 A 5245
Prodam prašičke. Strahinj 70, Naklo 5216
Prodam dobro ohranjen Fiat 600, letnik 1060 in karoserijo za VW, letnik 1956. Naslov v oglasnem oddelku 5247
Prodam dva prašiča po 69 kg težka in nekaj jabolk. Zalog 61, Cerklje
5248
Predam tri prašiče od 90 do 130 kilogramov težke in slamoreznico na motorni pogon. Kupim 500 kg krmilnega krompirja. Voglje 91, Šenčur 5165
Kupim enosobno stanovanje ali hišo v okolici Jesenic. Prevzaimem tudi preužitkaria. Kupim tudi rabljene AZ čebcljne panje. Oddati
SPREMEMBA VOZNEGA REDA NA PROGI LJUBLJANA—JESENICE
Z 11. decembrom 1964 bo spremenjen vozni red potniških vlakov na elektrificirani progi Ljubljana—Jesenice. Od tega dne dalje bodo vozili potniški vlaki povečini k«t elektromotorni vlaki. Z elcktroinotornhui vlaki, ki imajo pred številko vlaka še črki EM, ni mogoče odpravljati prtljage in ekspresnega blaga, medtem ko je dovoljeno vnašanje ročne prtljage le v omejenem obsegu. Z elektromotornim! vlaki je tudi omejena odprava skupinskih potovanj, na kar še posebej opozarjamo šolska vodstva in turistične organizacije.
PRAV POSEBEJ PA šE OPOZARJAMO POTNIKE NA AVTOMATIČNO ZAPIRANJE IN ODPIRANJE VRAT TER IZREDNO HITRO SPELJAVO ELEK-TROMOTORNEGA VLAKA.
Vozni red potniških vlakov na progi Ljubljana—Jesenice in obratno:
St. vlaka	Odhod iz	Prihod v -	Prihod na
	Ljubljane	Kranj	Jesenice
EM 912	3,56	4,22	5,11
7012	4,35	5,21	_
914	5,58	6,48	7,56
EM 924	7,15	7,51	_
EM 910	9,00	9,29	10,10
EM 926	10,30	11,0'Ž	—
EM 916	11,55	12,27	13,13
L 926	13,15	13,58	—
918	14,20	15,06	16,24
- EM 920	16,53	17,23	18,08
EM 928	18,15	18,52	—
EM 922	20,00	20,29	21,13
EM 930	21,52	22,24	
St. vlaka	Odhod z	Odhod iz	Prihod v
	Jesenic	Kranja	Ljubljano
EM 923	_	4,58	5,30
L 925	—	5,33	6,17
EM 9H	5,18	6,00	6,32
913	5,50	6,50	7,35
EM 925	•?•:* V\ —	8,07	8,40
EM 915	10,25	11,09	11,40
EM 917	13,52	14,43	15,20
EM 927	—	17,30	18,02
919	17,31	18,30	19,12
EM 929	—	19,05	19,36
EM 909	19,45	20,30	21,00
EM 921	21,50	22,37	23,04
VLAKA ŠTEVILKA 7012 in L 925 VOZITA SAMO OB DELAVNIKIH.
Vozni red ekspresnih in brzih vlakov na tej progi ostane nespremenjen.
Podrobnejša pojasnila o odhodih in prihodih posameznih vlakov na progi Ljubljana—Jesenice lahko dobite na vseh postajah in turističnih uradih.
ZTP LJUBLJANA
Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za ncnaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
Ko je zaslišal vlak, se je gotovost, da mu bo Stefi verjela, malce zamajala. Ni vedel, da štefi ne bo.
. »Potem bosta prišla jutri,« si je rekel, ko je ni zagledal med (Potniki in ko se jc postaja spraznila.
Naslednji dao je prejel njeno pismo.
V pismu je bil en sam stavek. »Zaman naju pričakuješ!«
Prebledel je.
»Tako torej!« ga jj popadel bes. »Noče- več k njemu? Upira ee ttru? Sc ne zaveda, da je žena in da mu po zakonu pripada, naj ji je prav ali ne. Prisilil jo bo, da se bo vrnila. Kaj si drzne: »Zaman ftaju pričakuješ!« Najbrž je vrgla oči na koga drugega. Mogoče mu Je bila že celo nezvesta in je ljubimkala z drugim. »Se malo, pa bo taka kakor tista iz Merana!« In potom bo pripovedovala d.rugim kakšnega nečloveškega moža jc imela. »Ne! Prišla boš! Prišla!« sc Je zaklinjal.
Ko bi imel denar, bi sedel na vlak in se odpeljaJ naravnost na Goriško. Tako pa je šel samo na pošto in poslal brzojavko: »Zahtevam, da takoj prideš!«
Ni prišla. Zato jc brzojavil očetu: »Čc ne pride, pridem jaz dol!«
Ni poslušal Sehirracha, ki mu jc svetoval, naj piše Stefi pismo lin se v njem obtoži in jo prosi odpuščanja za vse, kar ji je hudega storil.
»Ti ničesar ne razumeš. Naj kapituliram pred njo, da bom vse življenje cunja v njenih rokah. Ne, prijatelj! Narava zahteva, da je Sena pokorna možu!«
Sclvrrach je molčal. Ni sc hotel prepirati z njim. Samo žal mu Je bilo, ker je takega človeka vzel pod streho.
ponudbe pod »-Gotovina« na podružnico Glasa Jesenice 5249
Kupim dvosobno stanovanje ali kmečko hišo v Kranju ali okolici. Stefanec Jože, C. JLA 11, Kranj — Vrtnarija, Zl. polje 5072
Kupim dromoljne 15- ali 16-col-ske. Sr. Bitnje 10, Zabnica 5250
Kupim rabljen kleparski robilni stroj. Habjan, S. Loka, Kopališka ul. (nova hiša) 5251
NOVO! NOVO! V novoodprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Trtov trg 25, so prispeli konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo trgovino in prepričajte se o bogati izbiri in kvalitetni izdelavi. 4738 ŠOFERSKI TEČAJ v Šenčurju AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije in voznike mopedov v sredo, 9. decembra 1964, ob 16. uri v stari šoli v Šenčurju. Prijave sprejema tov. Mohor vsak dan ob 15. uri v garaži AMD Šenčur 5179
Avtomoto društvo Skofja Loka obvešča interesente, da se prične v najkrajšem času nov tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije, kakor tudi tečaj za mopediste. Prijave sprejema tov. Jescnovec v trg. Peko, Skofja Loka 5180
Gostilna ZARJA TRBOJE vabi prebivalce Kranja in okolice v 6vo.ic nove lokale, kjer bodo po-streženl s priznanimi domačimi jedili in pristnimi vini. 5181
Iščem sobo in kuhinjo v Kranju ali okolici. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 5252
Osnovna šola Preddvor
razpisuje mesto
računovodje
POGOJ: ekonomska srednja šola. Osebni prejemki po pravilniku.
Prošnje vložite na naslov: svet osnovne šole v Preddvoru. Nastop službe s 1. januarjem 1965.
POTROŠNIKI!
Ugoden nakup novoletnih daril
vam nudimo v prodajalni
DELIKATESA
na Maistrovem trgu v Kranju.
Pri takojšnjem plačilu nudimo organizacijam in ostalim potrošnikom pri nakupu od 5000 din dalje poseben popust.
Dne 5. januarja 1965 bomo Izžrebali kupone kupcev, ki bodo od 10. do 31. decembra 1964 kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din različnega blaga.
Vsa darila vam poljubno pakiramo ln od prem I mo na naročnikov naslov.
čaka vas lepa nagrada.
Sprejmemo takoj
DELAVCA za
KEMIČNO ČISTILNICO servisne službe Stražlšče
POGOJ: odslužen vojaški rok in po možnosti krojač*. Plača po tarifnem pravilniku. Zaposlitev stalna.
RAZPIS
Razpisna komisija pri okrožnem sodišču v Kranju razpisuje naslednje delovno mesto:
1 vodja vložišča in kurir
Pogoj: končana osnovna šola in vsaj 3 mesece pisarniške službe.
Prošnje z življenjepisom je treba poslati razpisni komisiji pri okrožnem sodižču v Kranju do 23. 12. 1964.
Jabolka 100 do 130 din, hruške 140 do 180 din, solata 140 do 160 din, cvetača 180 do 200 din, čebula 70 do 80 din, česen 280 do 300 din, fižol 220 do 240 din, zelje glave 50 do 60 din, kislo zelje 100 din, kisla repa 80 do 90 din, rdeča pesa 70 do 80 din, krompir 40 din, skuta 240 do 260 din, surovo maslo 1000 do 1200 din, med 700 din, korenček 70 do 80 din, ohrovt 60 do 70 din za kg; kaša
170 do 180 din, ješprenj 140 do 160 din, koruzna moka 100 din, ajdova moka 160 do 180 din, koruza 75 do 80 din, pšenica 75 do 80 din, proso 80 din, kostanj 55 do 60 din, suhe hruške 80 do 90 din, oves 35 do 40 din za liter; peteršilj 20 do 30 din, zelena 20 do 30 din za šopek; kokoši 600 din, piščanci 650 din za kg; zaklani piščanci 800 din za kg; jajca 60 do 65 din.
PRIREJA AVTOBUSNE IZLET PO JUGOSLAVIJI
V KRANJU
Poročili so se: Janez Logar, komercialist in Ljudmila Mrak, nameščen ka; Štefan Sneberger, strugar in Cecilija Ilovar, vrtnarica; Anton Rotar, mizar in Marta Mi-ler, navijalka.
Umrli so: Franc Siberle, upokojenec star 65 let; Frančiška Kren-ner, upokojenka stara 88 let; Matilda Kneževič, upokojenka stara 64 let; Katarina Paj, upokojenka stara 33 let.
Rodile so: Ivana šavs — deklico; Ida Gorjup — deklico, Bogomila Purgar — deklico, Marija Breznik — dečka, Ana Peter — dečka, — Jožefa Kranjec — dečka, Katarina Bokal — dečka, Tatjana Triler — deklico, Jožefa Smolej — dečka, Doroteja Pagon — dečka; Jožefa Novak — dečka, Milena Verner — dečka, Antonija Debenec — deklico, Genovcfa Ti-bola — deklico, Marija Podjed — dečka, Marijana Košir - dečka, Marija Rogelj — dečka, Minka Grab-lovic — deklico, Danica Lulkič — dečka, Ana Lončarič — dečka, Marta Zivkovič — deklico, Tanja Kolar — deklico, Jožefa Dolence — deklico, Marija Bogdanovič — dečka.
IZREDNO ZNIŽANE CENE
ZA AVTOBUSNE PREVOZE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN ŠOLSKE MLADINE
Informacije — ponudbe — naročila:
KOMPAS
JESENICE
BLED
KRANJ
Kompasovi turistični avtobusi so znani po svojem udobju, zato je vožnja z njimi prijetna v vsakem letnem času!
Komisija za delovna razmerja pri
Kinematografskem podjetju Kranj
razpisuje delovno mesto
GLAVNEGA BLAGAJNIKA — ADMINISTRATORKE
Pogoj: srednja ekonomska šola s triletno prakso ali nedokončana srednja šola z najmanj petletno prakso v finančni stroki.
Nastop službe takoj! Stanovanje ni zagotovljeno. Plača po pravilniku podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Interesenkke naj pošljejo ponudbe na komisijo podjetja.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
ALOJZ ŠMID
Brkovčev ata
Pogreb dragega pokojnika bo 10. decembra 1964 ob 15. uri izpred hiše žalosti — Hlebce 26.
Žalujoči: žena Francka, otroci Francka, Slavko, Julka, Anica, Mihcla z družinami ter Jože, Tonček in Janko
PODALJŠEVANJE REGISTRACIJE
motornih in priklopnih vozil za 1. 1965 i    NA OBMOČJU OBČINE ŠK. LOKA
Veljavnost prometnih dovoljenj potečo imetnikom motornih in priklopnih vozil 31.12. 1964 in bo odsek za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka od 14. 12. do 29. 12. 1964 veljavnost le-teh podaljševal po naslednjem razporedu:
1. Za Selško dolino na Krajevnem uradu Železniki (za vse
lastnike privatnih motornih vozil):
dne 14. 12. 1964 od 7.—12. in od 13.—18. ure lastnikom motornih vozil z začetnico priimka črke A do vključno črke H.
dne 15. 12. 1964 od 7.—12. in od 13.-18. ure lastnikom motornih vozil z začetnico priimka črke I do vkljtično črke Z.
2. Za Poljansko dolino na krajevnem uradu Gorenja vas
(za vse lastnike privatnih motornih vozil): dne 17. 12. 1964 od 7.—12. in od 13.—18. ure
3. Za območje mesta Skofja Loka z okolico, na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka (samo za lastnike privatnih motornih vozil):
dne 21.12. 1964 od 7.-12. in od 13.—18. ure lastnikom motornih vozil z začetnico priimka črke A do vključno črke H.
dne 22.12. 1964 od 7.—12. in od 13.—18. ure lastnikom motornih vozil z začetnico priimka črke I do vključno črke P.
dne 23.12. 1964 od 7.—12. in od 13.—18. uro lastnikom motornih vozil z začetnico priimka črko R do vključno črke Z.
4. Za vsa vozila v družbeni lasti z območja vse občine Skofja Loka dne 24. 12. 1964 od 7.—14. ure na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka.
5. Za upravičene zamudnike z območja vse občine Škofje Loka v dnevih 25. in 28. 12 1 964 od 7.—14. ure na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Ix»ka.
6. Za vsa motorna vozila last podjetja »Transturist« Skofja Loka dne 29.12. 1964 od 7.—14. ure na odseku za notranje zadeve občinske skupščine Skofja Loka.
Obrazce za podaljšanje registracije in informacije dobijo lastniki motornih vozal:
a) za Selško dolino na krajevnem uradu Železniki,
b) za Poljansko dolino na krajevnem uradu Gorenja vas,
c) vsi ostali pa v sprejemni pisarni občinske skupščine Skofja Loka
Podrobnejša navodila bodo objavljena na vseh oglasnih deskah na območju občine.
Iz pisarne odseka za NZ občinske skupščine Skofja Loka
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA   MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
Moževe brzojavke so deževale. Prihajale so navadno zvečer. Ker pri oddaji ni plačal vročitve, jo jc vsaka brzojavka stala dve kroni za izredno poštarjevo pot od Kobarida do Borjane.
►»Saj te bo spravil ob ves denar,« je tožila mati in ji s svetopisemskimi besedami dopovedovala, da mora biti žena pokorna možu. »Tako je hotel bog. Božji volji se človek ne sme upirati, če se upira, dela greh. In ti grešiš, Stefanka, ker se nočeš vrniti k njemu.«
»Ne bom vam dolg^ v napoto,« Stefi o vrnitvi k možu nI hotela ničesar slišati. Ni ga zapustila ona, marveč jo je zapustil on. Ze dvakrat jo jc spravil ob težko privarčevane prihranke. Preveč gorja ji je napravil. Naj ostane sam, a ona bo odšla v svet. »V Egipt ali v Ameriko,« je rekla. Tam ga bo pozabila. Dokler ne bo dovolj zaslužila, bo otroka pustila pri materi in pošiljala zanj denar.
Odditi brez otroka, se je prestrašila lastnin misli. Kaj takega bi ne zmogla. Otrok ji pomeni vse. Brez njega bi ne mogla živeti. In naposled, ali je ne nosijo v nočeh misli k možu. Ali se ni razveselila nje-govega pisma iz Merana? Ali ni sladko vzdrhtela, ko ji je pismonoša kmalu nato prinesel pismo iz Innsbrucka, a je vseeno odgovorila, da je ne bo in da otroka in njo zaman pričakuje. Ali se ni s tem odgovorom prenaglila in bila preveč samoljubna. Užaljenost, ker se ji v pismu ni opravičil, zakaj je otroka in njo zapustil, jo narekovala one besede. In ker jih je rekla tudi očetu in materi, jih ni mogla preklicati. Oče ji je dal prav, ker se je nad zetom sam razočaral. Toda brzojavk, ki so prihajale vsak večer, je bil tudi sam že sit. Tudi nocoj je prišla: »če ne prideta z otrokom do prvega, pridem sam.«
»Prav gotovo bo prišel,« jc rekla Stefi, oče pa se je razburil.
»Nočem ga več videti, lenuha,« je rekel in mu nadel še druga zaničevalna imena. »Jaz sem star in sem hodil vse življenje v svet za delom, da sem vas lahko preživljal. Tudi mene so mikale skušnjave, da bi segel po užitkih, ki jih skrivajo mesta. A sem vselej pomislil na ženo in vas, obroci, da bi lahko zrasli v poštene ljudi. On pa je lahkoživec in najbrž še ženskar povrhu.«
»Nc, ženskar ni,« je Štefi planila v očetovo besedo in začela braniti moža. »Premalo veste o njem,« je začela pripovedovati o mo-
žu, kako bi se rad izšolal, a se ni mogel, kakšen talent je za jezike, saj zna poleg nemščine še francosko in italijansko in celo slovensko. »Zaradi mene se je naučil,« je rekla in pogledala očeta kljubovalno. Ali ni bil to dokaz, kako zelo jo je ljubil. »Morda sem bila jaz premalo dobra z 'njim. V Trstu sva se nekajkrat sprla in jaz sem hotela biti pametnejša kakor on,« jc začela dolžiti sebe.
»Rekla sem, da ni samo on kriv,« sc je vmešala mati. »Stefanka je bila vselej trmoglava, če se spomnim samo tistega dne, ko je raje pustila, da jo je župnik v šoli natepel, kakor da bi...«
»Po krivici jo je natepel,« se je oglasila babica, ki je skoro nevidna in vedno bolj redkobesedna sedela v svojem kotu. »Tudi sedaj raje jemlje krivico nase. Tudi jaz sem bila taka. Spomni sesamo očeta. V Ameriko je šel, tebe in mene pa pozabil,« je rekla s poudarkom.
»Saj prav to mislim,« je rekel oče. »Zato se bojim, da...« »Moj mož me ni pozabil,« jc Stefanka rekla odločno in kot dokaz pokazala na brzojavko
»A zakaj se potem nočeš vrniti k njemu?« se je oglasila mati. »Ker je ni vreden,« jc rekel oče.
'»Ne žalite ga!« je rekla ostro. »Vrnila so bom! Sla bom k njemu!«
»Kakor hočeš,« je oče rekel trpko in zmajal z glavo, potem pa zapustil izbo.
»Ljubezen je čudna stvar. Tudi jaz sem ljubila svojega in bi šla po kolenih za njim, a je izginil brez sledu,« je bolj zase kakor Stefanki govorila babica, »človek misli, da ljubezen počasi ugasne. Pa ne neha tleti. Se danes bi bila srečna, ko bi zvedela, kje je in če je še živ.«
Pri večerji oče ni spregovoril besede. Stefi je bija prepričana, da je užaljen. Toda tudi sama je molčala in, ko so povečerjali, začela pripravljati svoje stvari za odhod.
»Torej res pojdeta?« jo je zjutraj vprašal oče.
»Da,« je rekla in ga prosila, naj ji ne zameri za sinoči.
GLAS
SREDA. 9. fl*c«n»r» 138*
34. Visoko obrežje jih je odslej dobro varovalo in se niso več bali napada. Vso noč so bredli po reki in nekaj pred jutrom utrujeni prispeli v Fort Kcarney, ki se je vsem zdel najlepše mesto na svetu. Toda ko sc jc BiH dobro' naspal, jc bil skoraj razočaran. Mesto s propadajočimi lesenimi hišami še zdaleč ni bilo tako lepo kakor Fort Leavenworth. Bili je bil nemalo ponosen na svoje junaštvo. Dečki in deklice so s prstom kazati za njim in v krajevnem listu jc na uvodnem mestu izšlo poročilo o njegovem junaštvu pod naslovom »Najmlajši borec proti Indijancem v preriji«; BiH je bil junak dneva.
35. Po tem dogodku je postal BiH enakovreden drugim in nihče mu ni več zavidal, da je prejemal plačo kakor odrasli. V službi je napredoval in postal gonjač cavyja, to je črede nadomestnih volov, mul in goveda, ki je sledila karavani. Nadzorovanje cavyja je bilo najhujše opravilo, ki si ga je moč zamisliti, toda Bili je bil vesel, da je na živahni muli zopet jahal po preriji: eelo prah, ki ga je dvigal cavy, sc mu je zdel prijeten. Prevzelo ga je ugodje, če je sedel na hribčku in gledal, kako se po zeleni preriji vije karavana kakor dolga kača. Prav takega življenja si je želel.
36. Nekega dne so Billa dodelili karavani, ki jo je vodil Lew Simpson, orjak, o katerem so pravili, da je najtrši človek v preriji. Kadar mu je BiH pogledal v oči, se je zdrznil od strahu, ker so ga Levvove oči spominjale na oči kače klopotače. Pa tudi sicer so bili tokrat v karavani ljudje, ki jih Bili ni poznal. Tako je bil v njegovi skupini gonjač Tuck, ki je posebno užival, če je mogel Billa mučiti. Nekega večera, ko\so taborili, jc BiH sedel na jarmu in večerjal. Tedaj mu je ukazal njegov mučitelj: »Skoči do izvira in mi prinesi malo vode!« »Takoj, ko po večer j a m,« je mirno odgovoril Bili.
Šport © Šport • Šport • Šport • Šport # Šport • Šport $ Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport S Šport • Šport # Spo
Martelanc 962 kegljev
V tekmovanja ob 10-letnici športnega društva Triglav so sc s pestrim programom vključili tudi ke-gljači. Minuli teden so organizirali vrsto tekmovanj, na katerih ni bila le precejšnja udeležba, ampak so dosegli tudi več odličnih rezultat f! V. .
Najprej sta nastopili domači vrsti članic in starejših članov proti Gradisu, oziroma Iliriji. Triglav je bil obakrat uspešen. Pri ženskah je Triglav podrl 2281 kegljev (Cadež 412, Mihelič 401, Zu-mer 393, Stružni k 368, Rozman 365, Ribnikar 342), Gradiš pa 2089 (najboljša Erjavec 362). Starejši člani pa so zmagali proti Iliriji z 2238 (Potušek 399, Hočevar 392, Cenčič 383, Holy 380, Sekne 350, Knific 336) : 2086 (Hariš 383).
Na krožkovnom tekmovanju je sodelovalo kar 16 šestčlanskih vrst. Premočno je zmagala prva vrsta Iskre pred drugo ekipo in Elek-trom.
Vrstni red: 1. Iskra A 2493 (I. Stružnik 419, Kranjc 385, Antolič 417, Ziberna 430, Bregar 413, Kor-dež 429), 2. Iskra B 2400 (Brezar 426), 3. Elektro 2370 (Kesevič 415), 4. Sava A 2372 (Ambrožič 450), 5. Gorenjka 2325 (Cadež 420), 6. Pla-
«1111;
nika 2325 (Jereb 414), 7. Elektrarna 2263 (Boncelj 439), 8. Tekstilindus 2262 (Česen 427), 9. Enotnost 2219 (Holy 384), 10. Kovinar A 2163 (De-skovski 393) itd.
Za zaključek so v petek in soboto organizirali četveroboj, na katerem so nastopile 3 najboljše slovenske ekipe Branik, Jesenice in Triglav ter Pionir iz Novega mesta. Zal so Jeseničani nastopili le s 5 tekmovalci in tako odpadli iz borbe za boljše mesto.
Kranjčani so tudi tu slavili krepko zmago. Posamezni tekmovalci so sicer dosegli slabe in povprečne rezultate, zelo dober je bil Turk, izvrsten pa Martelanc, ki je največ pripomogel k visokemu ek i pnem u rezultatu.
Martelanc je podrl 962 kegljev in s tem le za 6 kegljev zaostal za 7 let starim rekordom kegljišča, ki ga ima Miro Steržaj. Prav ta keg-ljač je nastopil na četveroboj u v vrsti Branika in dosegel drugi najboljši rezultat na tekmovanju — 941 kegljev.
Rezultati: 1. Triglav 5141 (Bregar 826, Ambrožič 796, Martelanc 962, Turk 891, Jereb 836, Kordež 830) 2. Branik 5016, 3. Pionir 4810, 4. Jesenice 4107 kegljev.
Glasba - šport -zabava
V ekviru programa prireditev ob 10. letnici športnega društva Triglav bo jutri zvečer ob 20.15 v kinu Storžič zabavno-glasbeni večer, ki ga bosta organizirala občinska zveza Svobod in občinski komite ZMS. Nastopil bo kranjski plesni orkester s pevci, spored pa bodo popestrili najboljši kranjski športniki, s katerimi bo vodil razgovor Mito Trcfall.
Mednarodni troboj judoistov
Triglav drugi
V drugem de)u moštvenega pr venstva Slovenije v namiznem tenisu za kombinirane ekipe, ki je bilo v soboto in nedeljo v Ljubljani, je vodeči Triglav z močno oslabljeno vrsto izgubil z Jesenicami s ,4:7 in Olimpijo z 2:7 in s tem tudi prvo mesto. Vendar pa se jc skupaj s prvakom Olimpijo uvrstil v zvezno ligo.
V Ljubljani so odlično zaigrali Jeseničani, ki so sicer najprej izgubili z Olimpijo z 2:7, nato pa po vrsti premagali vse nasprotnike. Dobro je zaigral tudi Kranj, ki se je z zmagama nad Ljubljano in Ilirijo vzdignil z zadnjega mesta in se tako rešil izpada.
Vrstni red: 1. Olimpija 9, 2. Triglav 8. 3. Jesenice 5, 4. Ljubljana 4, 5. Kranj 2 (32:60), 6. Ilirija 2 (32:68).
V soboto je bil na Jesenicah turnir v jivdu, na katerem so sodelovale ekipe Pliberka iz Avstrije, Jesenic in Triglava iz Kranja. Zmagal je Triglav pred ekipo Jesenic in Pliberkom.
Naslednji dan je Triglav organiziral povratni troboj v počastitev 10. obletnice obstoja SD Triglav Kranj. Tekmovanja se iz tehničnih razlogov ni udeležila ekipa iz Pliberka in je tako Triglav slavil samo enojno zmago.
Za Triglav so nastopile predvsem mlade moči, ki dajejo upanje, da v soboto, ko startajo v slovenski ligi, ne bodo razočarali. V vrsti Kranjčanov so se borili: Ban, Bertoncelj, Rakov ec, Govc, Ga-šperlin, Vilfan in Slabe.
Rezultati na Jesenicah — Triglav : Jesenice 9:3, Pliberk : Triglav 3:9, Pliberk : Jesenice 5:7. Vrstni red: 1. Triglav 18 točk, 2. Jesenice 10 točk, 3. Pliberk 8 točk.
V nedeljo pa sta se srečali v Kranju ekipi Jesenic in Triglava v navzkrižnem sistemu. Triglav je zmagal z rezultatom 16:4. Vse tekme je sodil mojster Stare.
— Pavčič
Kegljači na ledu
Na mednarodnem tekmovanju v kegljanju na ledu, ki je bilo v nedeljo na Jesenicah, je nastopilo 13 ekip iz 8 koroških in gorenjskih klubov. Od Gorenjcev so sodelovali Jeseničani in Krrnjsikogorei. Domačini so zmagali in osvojili tudi drugo mesto. Vrstni red: 1. Jesenice (Drenovec) 20, 2. ,Teseni>ce (Vister)20, 3. Arncldstein (Koroška) 8 točk itd.
Mi!!iii<ii!i'i................"'iiiiiifnriiv MiiiiiiiHii«ir«i:iii!iMHi«!j»«:iii!rwiri»in»ujM»t«**,»«i'«»wi»«»- ••••.....v, ■ v m? *j».::«»»wtii»-.....i!ii!::"i!!iiii!il!ii'!
Trener naših veslačev Peter Klavora piše o XVIII. olimpiadi v Tokiu
Teli snovanja ob 10-letnici
Ob 10- letnici SD Triglav so priredili tekmovanja tudi košarkarji, odbojkarji in nogometaši. Košarkarji so izvedli turnir, na katerem so razen domačinov nastopili še zvezni ligaš Slovan iz Ljubljane ter republiška prvoligaša Skofja Loka in Jesenice. Zmagali so Ljubljančani, ki so najprej premagali Jesenice s 60:39, nato pa v finalu Triglav s 75:45. Triglav je v prvi tekmi premagal Skofjo Loko s 45:28, v borbi za tretje mesto pa Skofja Loka Jesenice s 47:39. Mladinke Triglava so premagale Olimpijo s 44:18.
Na odbojkarskem ' turnirju je zmagala okrepljena (Virnik — Fu-žinar, Kržišnik — Ljubljana) ekipa Tri-;lava. Premagala je republiškega prvaka Kanal s 3:1 in Žirovnico s 3:0. Drugo mesto je osvojil Kanal, ki je premagal Žirovnico s 3:1.
Nogometaši Triglava so v nedeljo povabili ljubljansko Svobodo. 7map£li so gostje z rezultatom 4:3 (1:1).
Priprave za „Perov pokal"
V nedeljo, bo v Ljubljani tradicionalni patrolni tek za »Perov pokal«, ki ga vsako leto organizira okrajni strelski odbor Ljubljana, Po dosedanjih pripravah kaže, da bodo tudi letos gorenjski strelci uspešno posegli v tekmovanje, tako glede kvalitete kakor tudi množičnosti. Zlasti prizadevni so Tržičani, ki hočejo obdržati pokal, ki so ga lani tudi že nekajkrat prej v presledkih osvojili. Z Gorenjske bodo nastopile moške, mladinske in ženske vrste. — C.
Za šport dovolj prostora
Dvorana prosvetnega doma v* Predosljah, ki je bila do sedaj slabo izkoriščena, je pretekle dni zaživela. V njej so namreč uredili vse potrebne rekvizite in opremo za šport. Osemletka v Predosljah, prav tako pa tudi TVD Partizan sta bila brez telovadnice, dvorana pa je bila slabo izkoriščena. Sedaj bo za vse dovolj prostora, ker bodo telovadne in športne naprave lahko odstranili in dvorano preuredili tudi za druge namene — igre, proslave, zabave in druge prireditve. Dvorana je toliko velika, da bodo v njej lahko igrali tudi odbojko. — C.
Dan pred vrnitvijo
Po finalni borbi smo bili bolj slabe kot dobre volje. Sicer je četrto mesto na olimpijskih igrah kar dobra uvrstitev, toda vsi smo nekako čutili in tudi prepričani smo bili, da bi se ob objekt i v-nejših pogojih uvrstili za mesto više in osvojili medaljo.
Ni nam bilo mnogo do razgovora in vsak je zase premleval zadnjo tekmo. »Da bi mogli vsaj še enkrat zaveslati v enakih pogojih«, si je verjetno vsak mislil. Bili smo skoraj jezni na Cehe, ki so nam že drugič odnesli bronasto medaljo — lansko leto na evropskem prvenstvu v Kopen-hagnu in tu v Tokiu.
Razkropili smo se daleč drug od drugega in le malokdo je vedel, da je zvečer nekje v Tokiu zabavni večer za nas veslače. Tudi sam sem le sjučajno izvedel, ko sam prisluhnil nogovoru med kanadsk'mi veslači. Tako smo se le trije iz našega tabora udeležili tega poslov'!nega večera.
Zabavno je bilo in veslači se znajo dobro zabavati. Seveda so bili najbolj glasni tis'i srečneži, ki so osvojili olimpijske medalje. Za njimi niso zaostajali domačini, čeprav niso osvojili niti ene medalje. Vendar taka je menda navada na Japonskem.
Fantje iz ameriškega osmerca, ki je zmagal, so bili ta večer radodarni z olimpijskimi značkami in so jih delili kar vprek. Mehikanci pa so že delili olimpijske
embleme za prihodnje olimpijske igre v Mehiki leta 1968.
Le en dan nam je ostal prost za nakupovanje in ogled mesta. Vsekakor zelo malo, če bi si hoteli kaj ogledati. Pa še to bi nekako šlo, ko ne bi bilo treba zapakirati čolnov. To smo storili že zelo zgodaj zjutraj. Toda, čeprav smo hiteli, se nismo vrnili pred pol dnevom.
Potem smo se razkropili na vse strani, nekateri v mesto, drugi v trgovine ali pa na atletski stadion. Boris, Joža in !Veko so odšli v glavni center — Ginzo na kupovat. Peljali so se s podzemsko železnico, ki jih je pripeljala v sredo velike trgovske hiše, kjer so našli vse, kar so želeli. Celo popoldne so bili v tej trgovini in obračali tistih nekaj dolarjev, ki so jih imeli. V Tokiu ima čVovek občutek, da se za malo denarja mnogo kupi. Tudi cene sp tako nizke (tu mislim za tehnične predmete), posebno z.a tujce. Trgovec te najprej spozna s pravo ceno. Od te cene tujcu odbije prometni davek in na to novo ceno da še poseben ponust. Seveda, ker jih je bilo več, je to ceno še nekaj znižal. V nekaterih trgovinah, k'er kupujejo Jugoslovani (tja jih pošilja naša ambasada) pa je cena še nižja. Tako se prvotna cena zniža skoraj na polovico. Vsak, ki kupuje,  dobi  še majhen poklon —
olimpijsko medaljo, kimono, torbo, tranzistor itd., vse glede na to, koliko zaoravi v trgovini.
Sam sem šel na ogled mesta. Nisem uspel dosti videli, ker sem hodil peš in nihče me ni vodil. Kar tako sem pohajkoval po majhnih ulicah in se čudil, da hiše nimajo številk, niti ulice ob cesti imen. Napisov, ki jih je nešteto, nisem razumel in tu in tam sem zavil v kako trgovino, vendar Japonci v splošnem zelo slabo govorijo angleški, kar me je začudilo. V centru so zgradbe največje, vendar niso posebno visoke, zaradi pogostih potresnih sunkov. "5udi sami smo doživeli enega. Zgradbe v glavnih ulicah so bile okrašene z olimpijskimi krogi in zastavami ter napisi »Dobrodošli v Tokiu na 18. olimpijskih igrah«.
Zanimivo je, kako v Tokki pešci prečkajo široke ulice, na katerih je več kolon avtomobilov in ni označenih prehodov. Vza-meš rumeno zastavico, ki so na obeh straneh ceste in si z njo utiraš pot med drvečimi vozili na drugo stran.
Pozornost so vzbujale japonske mamice, ki svoje malčke prenašajo kar na hrbtih. Otroškega vozička v Tokiu ni videti. Najbolj je zanimivo, ko tak malček zaspi in mu glava binglja sem ter tja. Ne veš ali je živ ali mrtev. Seveda je to praktično, ker so razdalje velike in se vozijo z avtobusi ali podzemsko železnico.
Japonci so znani po tem, da radi vsak tehnični dosežek enostavno prekopirajo. Ne belijo si dosti glave z raznimi iznajdbami,
marveč vse, kar se jim zdi najbolje, osvojijo od drugih narodov. Sami dodajo morda le kakšno manjšo izpopolnitev. Po vsem tem se nismo več čudili, če smo na cesti srečali vse mogoče evropske avtomobile od Fiatov do Mcrcedesov. Ce pa si potem tako vozilo pogledal od blizu, si rta njem videl napis »Madc in Japan«. Tudi ime ne iz.oremenijo dosti in tako se Fiat 600 imenuje skoraj po naše »Fiču«.
Tudi Eiflov stolp imajo v Tokiu. Natanko tak je kot pariški. Morda je še učinkovitejši in celo nekaj višji od svojega brata v Evropi. Tega nisem mogel ugo-, toviti, ker na prvem še nisem bil, toda njegov dvojnik na Japonskem je nekaj fantastičnega. In
pogled z njega! Na nobeni strani se ne vidi konca hišic in ob pogledu na to sem se spomnil, da so hiše brez številk in ulice brez imen.
V mednarodnem klubu je spet postajalo živahneje. Ko so se začela tekmovanja, je namreč življenje v klubu skoraj zamrlo. Toda že so bili tu "zmagovalci — nosilci medalj, ki so spet obudili klubsko življenje. Seveda vsak na svoj način. Tu so se spet izkazali domačini, ki so mislili prav na vse. Nekaj vojaških džipov je bilo vedno pripravljenih, da so tc srečneže na koncu zvozili na njihova stanovanja.
Pakiranje čolnov na Tod!
M/%%++%$$+/+/++$%A